Let Not The Light f ~ Of Freedom Be Extinguished American Home over 100 years of serving American- Slovenians :reedom i <4 iuished! j =Uj Americ S'-S'g—H °,LI ^T00ZZ0 vctW/WW Ameriška domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vol. 102, No. 29 USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3, 2000 iSSN Number 0164-68X 60C Garibaldi’s Adopt Baby Girl from China Mark, Pia and Andre Garibaldi from Morrisville, A went to China to adopt a I'ttle baby girl. She was bom in Hunan r°vince and was brought |° the orphanage by a po-1Cernan. If you give birth to a baby girb yOU are forced 8*ve her away or have an a ortion. China has a “One ^ hd per farnjiy” policy. 0se who break the law ^ find themselves fined Reportedly up to 3 years "alary) or the inability to egister the birth of the 'Id. If the birth is not Properly registered, the ‘ fi is unable to attend schools. A couple with more than one child may also find it impossible to find a job or receive land. This policy coupled with the century-old cultural bias toward boys, has resulted in the abandonment of thousands of healthy infant girls. At the beginning it was hard for the baby to adjust. She was eating grownup food and without teeth she had a hard time chewing. On June 11, 2000, she was baptized and became a Christian. Her name is Alexandra. They kept her Chinese name Yanhua (translated: magnificent, or splendid swallow) as her middle name. Hopefully. she will grow up, stay healthy and realize how much she is loved. Pia is the daughter of the late John Krepfl and Gloria of Wickliffe, Ohio, sister of Martin of Colorado Springs, CO, and Monica of Chicago. Pia is an emergency room physician at the Medical Center of Princeton, New Jersey, and Mark is a Computer Programmer for the Attorney General’s Office in New Jersey. They all hope Alexandra will become a proud American and cherish the freedom that this country offers. God bless them all. Slovenian Coalition in a Crisis But will Carry On LJUBLJANA, Slovenia -Slovenia’s ruling parties declared their coalition agreement dead on Wednesday after falling out over a new electoral law, but agreed to remain in government until a general election. The end of the coalition agreement between Prime Minister Andrej Bajuk’s conservative People’s Party (SLS) and the center-right Social Democrats (SDS) followed a parliamentary vote on Tuesday night to enshrine the present proportional representation system in the constitution. The Social Democrats, the junior party in the coalition, had wanted to replace it with a “winner takes all” majority voting system. The two parties depend on the votes of independents for their slender majority of parliament. Bajuk, who also supports the majority system, said he would remain in office until the election, but intended to form a new party after that. “I decided to leave the party and form a new political option... but will use all my powers to ensure continuous normal work of the present government,” Bajuk told a news conference. Among prominent SLS members only Foreign Minister Lojze Peterle has so far said he was considering joining the new party. The head of SLS, Franc Zagožen, said his party would continue to support the coalition and that he saw no reason for Bajuk to resign as prime minister. “We expect parliament will be ready for constructive work... A no-confidence vote just before elections is not an option,” Zagožen told a separate news conference. The Social Democrats also said they intend to remain in government. Social Democrat spokeswoman Patricija Sasek said. “The main task of the new government is to continue Slovenia's preparations for the European Union and this should not depend upon problems in internal politics.” Months of political uncertainty have delayed Slovenia’s preparations for possible membership in the European Union. Parliament faces a substantial backlog of legislation which must be adopted to hannonize the prosperous alpine republic’s laws with those of the EU. Slovenia started EU membership negotiations in 1998 and hopes to be ready to join by 2003. Political commentators said the coalition had a reasonable chance of holding together for the next few months. Jozef Watson becomes an Eagle Boy Scout Jozef Watson received his Eagle rank in Boy Scouts this Just )cto^er' T*1'8 is the highest rank a Boy Scout can earn. over 2% of the registered Scouts attain the Eagle, d , °zefis Eagle project involved the construction of wood houses and bat houses. These houses were mounted to free s m Indianapolis’ Eagle Creek Park. Ea i °Ze^ *S 3 rnemfier °f Troop 269 which is sponsored by has* C ^ree*c Eark. Jozef earned 21 Boy Scout merit badges. It the en many years of effort and determination to achieve an Eagle. In addition, Jozef earned the “Arrow of ^ade!-6 •*laS servefi as assistant senior patrol leader, patrol °Uts ’'nstructor and troop guide. He attended many camp-been .? Went to several summer camps. His father, Jerry, has 'h Scq etrooP treasurer through most of Jozef s involvement I • grands C 'S ^ son ^erry anci Margaret Watson and the ahd {(j.*1 Patella Valant Watson. He has two sisters, Marija ’stina. They are all members of SNPJ #34. Jozef s great-grandparents were Louis and Louise (Dragan) Valant. His great-grandfather, Louis Valant, was Lodge #34’s secretary in the 1930s. Jozef and his family are also members of St. Aloysius KSKJ Lodge #52. He and his family try to participate in the many lodge activities. Their latest participation was the KSKJ canoe trip on Whitewater River. He recalls the water was very “refreshing” at times. Jozef has participated in the last two KSKJ basketball tournaments. In 1999, his team came in first place. Jozef and his family are members of the Slovenian Cultural Society and help them in their participation in the annual International Festival. Jozef and his family recently greeted the Indiana Pacers’ first draft choice, Slovenian Primož Brezec at the airport. He also plays his trumpet for the Slovenian Choir at Holy Trinity Catholic Church. He generally can be heard at Easter and Christmas. His father and great-aunt Jeanie Gorenc Miley sing in the Slovenian Choir. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3, 2000 100 WORDS MORE OR LESS Slovenian Bands Plan Benefit at Pristava Sunday, August 13 will be a unique opportunity to relive a slice of the past. Since the 1960s, numerous bands have come and gone, but each has left its mark on your memories. Maybe as a teen you danced late into the night at New Year’s Eve festivities. The place, Baragov Dom, the orchestra, Sonnet. Or maybe it was your wedding reception at the Slovenian Home on Holmes Ave. 500-600 people gathered into the smoke-filled upper hall while everyone danced into the early morning hours. Were you there when the youngest musicians in the Cleveland area made their debut at the Slovenian Home? That night a group of teens calling themselves the Wanderers played publicly, albeit nervously, for the first time. You’ve probably been to the Oktoberfest more than a few times and dances to the music of the Alpine Sextet and enjoyed Duke Mar sic's Happy Slovenians. Funny how the lilting strains of Avsenik polka and waltzes were always easy to find rising above the din of the crowd. All of these bands have, at some point in time, touched your life. Think back, and draw from the depths of your memory those moments that were somehow enriched by the music created by the bands of the last 35 years. It was just such a conversation about past musical moments that recently sparked the creation of an event reuniting these musicians and singers. Members of past bands, Sonnet, Duke Mar sic’s Happy Slovenians, the Wanderers, and the Alpine Sextet have willingly agreed to take their musical instruments out of storage, dust them off, tune them up, and play for your listening and dancing pleasure. Plan to attend this event reuniting the bands of the past. Also take the opportunity to reunite with friends, neighbors and acquaintances spanning the last 35 years, and share a few memories. Slovenska Pristava will host this event on Sunday, Aug. 13 at 3 p.m., rain or shine. All proceeds will benefit the Slovenska Pristava. —Tony Ovsenik According to Scottish tradition, hanging a piece of an elder bush over doors and windows will keep the evil spirits out. Help Wanted Retired Person for part time work in Euclid area Call 216-481-2100 Al Koporc, Jr. Diano Technician <2lf»> 481-1104 For Rent Modern 3 room apt., next to Slovene Home for Aged, off Neff Rd. - Phone: 216 531-5754 or 440-951-3087. (X) Wants to Rent House Private Home Upstairs/Downstairs with garage, 185^ area. Not expensive 216-531-1953 ll ATANJ call EUCLID TRAVEL For all your travel needs!! www.euclidtravel.com www.condocentre.com www.cruisegiants.com 22078 Lakeshore Blvd. • Euclid, OH 44123 Expand your horizons ^UCLIol^S^. TTIAVEI***™ (216) 261-1050 1-800-659-2662 FAX (216) 261-1054 Donna Lucas, Owner In which direction is SLOVENIA going? The Smell Will Tell by RUDY FLIS This past Friday was unique. It smelled. And it smelled from mid-morning until the end of the working day. It all started at Malen-sek’s Meat Market. I picked up about 10 pounds of smoked klobase for friends and customers. The klobase was in my passenger seat emitting a tantalizing smell as I drove. Wow, what a great smell. On my way to Norwalk, I stopped at a peach orchard and bought a basket of peaches. Soft, juicy and sweet smelling they were. I put them on the back seat in my car. Every once in a while their sweet smell sneaked into my nostrils, causing my mouth to moisten. “They’ll make great pies,” I thought. After Norwalk, I headed for Strongsville. I found myself on a road in midconstruction, with what seemed like a million orange barrels and one lane of traffic in each direction. Did I mention S-L-O-W traffic. I was stopped for a red light. It was hot. My windows were closed and my car was kicking out cool air, making my drive more bearable. Just before the light turned green for me, a garbage truck made a turn pulling on the road just ahead of me. It was a big juicy smelling garbage truck. The air behind the truck was very heavy and smelly- The garbage truck driver had t° be an experienced driveF because he was driving very slow, but just fast enough t0 keep the smell out of his cab-And can you guess where the smell was going? That s right. Right into my air conditioning system. Getting cool as it entered my car, ty apartment; then also l^U ' Nrtnota, Jakob Fortuna, O" Erznožnik and the Ca Senek family. Jože Kete 'viti,6 'n t*ie evenin& cho ^0r October. We ho°Se a wallpaper. Then two Urs later, Mrs. Kete came thi an Aug. 2. Frank was a lifelong resi-ent of Cleveland and the L°llinwood area. He was a member of a,y Church Holy Nai Ociety, St. Mary’s Alum • Mary’s Seniors, Catho r er of Foresters, Holm Venue Pensioners, a l69^J JosePh Lodge b At one time he was b °nal Athletic Director I lirwT'0311 s*ovenian Cath Union (KSKJ). Clai! retired in 1982 frc e 3r Control where he w Ployed as an Invento Was ?ller for 32 years- 1 thP rormerly employed T State of Ohio Board Nation. ^ rrank Hanielia < her of Dj 5 Frank S; gra t7> Matt! the broth, Farewell to Msgr. Aloysius Zitko OAKLAND, Calif. - After a long illness. Monsignor Aloysius Zitko died on Thursday, June 15, 2000 at 5:05 p.m. The Mass of the Resurrection was held on Wednesday, June 21, on the feast of St. Aloysius - his feast day and his birthday (1905). Bishop John Cummins was the celebrant and also delivered the eulogy. He recalled how Msgr. Zitko reacted to being named a monsignor in 1976. “I have loved being a priest,” said Msgr. Zitko. “There was never a moment in my life when I did not love being a priest.” Msgr. Zitko was the longest ordained priest in the Oakland Diocese when he died on June 15. He would have celebrated the 72n<^ anniversary of his ordination on June 29. “1 have only tried to be a good priest,” Msgr. Zitko also remarked on being named a monsignor. “I do not think that I have done anything extraordinary, only what I promised God I would try to do, to the best of my ability, when I was ordained a priest.” A native of Goricia, Msgr. Zitko studied at the University of Ljubljana, Slovenia before his ordination in 1928 at age 23. He served as curate in several towns in the Alps (near the Austrian border) until the Germans invaded Yugoslavia in 1941. He returned to Ljubljana to become a spiritual director at a minor seminary there until 1945 when political pressure forced a move to Austria. After serving as an assistant pastor in three Austrian parishes, the priest came to the U.S. in 1949 and was assigned to St. Rose Parish in Santa Rosa, Calif. There he met Msgr. Martin Walsh, then serving as an associate at the parish, and they became friends. Msg. Walsh, now retired and living at the Bishop Begin Villa in Oakland, recalled that Msgr. Zitko didn’t speak English when he arrived. The priest learned the language from a local nun and received addi- dent Eugene Kogovšek. Friends may call at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., Friday, Aug. 4 from 2-4 and 6-8 p.m. Burial will be in All Souls Cemetery. Donations to St. Mary Church in his memory. CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.” tional help in English by sitting in with the sixth grade class at the parish school. Msgr. Walsh described his old friend as being very prayerful, good-hearted and very interested in helping others. “He was a real friend to the people,” he said. In 1958 Msgr. Zitko was assigned as an associate at St. Jarlath Parish in Oakland. He later served as associate at St. Columba Parish, Oakland, before being appointed pastor at St. Patrick Parish in Rodeo in 1964. He retired from the parish in 1970 and returned to St. Jarlath where he served for 13 years as an assistant to the late Msgr. John Connolly, who was pastor at the Oakland parish from 1970-1991. Msgr. Connolly paid a warm tribute to his assistant with a page-long commentary in the parish bulletin in 1976 when Father Zitko was named a monsignor. He wrote: “The people of St. Jarlath’s know the kind of priest Msgr. Zitko is: humble, devout, kind, zeal- In Loving Memory Of the 1 Hh Anniversary Adolph Rupe Who Died Aug. 5,1989 Your memory is our keepsake Wit that we’ll never part; God has you in His keeping We have you in our heart. Sadly missed by Stella and his in-laws and many friends Willoughby, Ohio, Aug. 3, 2000 ous. He is a good confessor. He loves the sick. He is dedicated to the Ladies Sodality Altar Society and the Legion of Mary and the St. Vincent de Paul Society men. He is a priest from the top of his head to the tip of his toes, always and everywhere. To the announcement of his elevation to the mon-signorship we say, “It is truly right and just.” Upon being elevated to Monsignor, Rt. Rev. Zitko said, “I would like to greet all my friends and people I have tried to serve here in the United States of America, of which 1 am proud to be a citizen (for the past 20 years). I thank you for coming today to share my happiness. “I feel very humble on this occasion. Our Most Holy Father, whom 1 dearly love and gladly serve, has graciously made me a Monsignor. I don’t know why. I have only tried to be a good priest. I do not think that I have done anything extraordinary, only what I promised God I would try to do, to the best of my ability, when I was ordained a priest. “Yes, there have been -j crosses, which the good Lord has asked me to carry, in imitation of himself. The most difficult was to leave my native country, Slovenia. But I have found another home here in the United States of America, among wonderful; people. I have been happy here. I have enjoyed serving the people. “This is one of the finest days of my life. Not because of the honor bestowed upon me, which only confounds me, but because it gives me a chance to acknowledge my gratitude to God for having made me a priest and for having kept me faithful. I am happy, too, because of you, my friends. “Orem us pro invicem. ” After the funeral Mass at St. Jarlath, Msgr. Zitko was buried at Holy Sepulchre Cemetery in Hayward. Krofe Sale St. Vitus Altar Society will be holding a Krofe and Noodle Sale on Saturday, Aug. 5 in the school social hall. Ask the Travel Expert by PATRICIA COIL Euclid Travel * I Question: Do you have any suggestions for helping me stay organized when I travel? Answer: For long trips, I often take along an inexpensive shoe bag that can be hung on the back of bathroom doors in hotels, etc. I use it to hold my toiletries, hair dryer, curling iron, etc. This is particularly helpful when the bathroom lacks adequate counter space. Question: I am going to apply for my first passport; is there anything special that I should do? Answer: You should always wear nice clothing when you get your passport picture taken. I would even suggest a jacket and tie for men. Because no matter how tired and unkempt you might look at immigration, the officials can readily see that you are usually neat and clean. Question: This summer I plan to take my laptop computer to Europe. What advice do you give me? Answer: You will need an electrical adapter, because the current in Europe is DC and not the AC we have in this country. Also purchase a surge protector to safeguard your laptop from damage. Question: This fall, I am going on a cruise and want to know if I can use my electric shaver in my cabin aboard the ship. Answer: Most ships have 110-volt outlets in the cabins. To be sure, check with your travel agent, who will be glad to contact the cruise line for you and answer any other questions you may have. Question: What tips can you offer for travel in India? Answer: Recently when I was surfing the net I came across this tip from Paul James of Canada: “Be sure to carry a pair of pliers with you whenever you are exchanging money. Large amounts of Indian currency usually comes stapled together. You can work the staple out with a back and forth twisting motion. It is important to remove the staple without tearing any notes because shopkeepers and taxi-wallahs will not accept damaged bills. Also, hang on to your small bills as much as possible. Most everyday transactions will require them and you don’t want to fall prey to the taxi-wallahs that never seem to have change. If you have a question related to travel, write this newspaper or call Euclid Travel at 216-261-1050, write us at 22078 Lakeshore Blvd., Euclid, OH 44123 or send your e-mail to travel@euclidtravel.com and the answer will appear in this column. . AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3, Growing Up in Collinwood 1 “Don’t Go Near the Water” by JOE GLINŠEK Even though I was down around the lake (Erie) almost every day in the summer as a teenager, I was deathly afraid of the water. This stemmed from two incidents early in life, when I almost drowned. On one occasion, my foolishness got me into the wrong end of a public pool. My dad pulled me from the bottom, but all I remember is waking up on a playground “teeter-totter” with water gushing from my nose and mouth. This was my second “drowning” incident, which proves you don’t necessarily learn from experience. In 1935, uncle Mike took me to the rocks at Maple Beach. He had heard and believed that people will instinctively swim if they fall in the water, so he just tossed me in. When I didn’t bob to the surface, he rescued me from six feet of water. It was nothing compared to the near disaster I experienced later, and I think he was more scared than I. It was clear that I had no natural instinct for swimming. After these two “accidents,” I acquired a natural instinct to stay away from the water. I had a real phobia about situations that could result in my being in water over my head. No amount of taunting, teasing or ridicule could persuade me to go into water unless I knew I could stand on the bottom with room to spare. As a teenager, this caused me great embarrassment. Sometimes we were out with girls in a group or just with a gang of guys, but if there was water and a canoe or rowboat involved, there was nothing that could induce me to join in. Even though I was the butt of their jokes, I just couldn’t admit that I was afraid. This fear of water lasted until I came home from my Army service in Korea. Al about age 25, 1 took a modest first step toward overcoming my fear. With my-friends Matt Dolenc and John Poznik, I joined the downtown YMCA. We went down every week to work out and swim. They were in the deep end -6f the large pool, and I splashed around the three-foot end. There was an instructor, but the first thing he wanted me to do was the “dead-man’s float.” There was no way he could convince me to put my face down in the water. Gradually, by watching others, I learned to float on my back by doing a version of the backstroke to stay afloat. It was just enough to rid myself of the dreadful fear of being near the water. I was never comfortable in deep water until we came to Florida and the warm salt water of the Gulf. I discovered that I could relax on my back with the water just over my ears, and float without effort. A very comforting revelation. * 2 Glinšek “Grew up Slovenian” in Collinwood, and now lives in Sarasota, Fla This article is excerpted from a book he hopes to have published. Volleyball Tourney Volleyball Tournament at Slovenska Pristava on Saturday, Aug. 12. Coed Grass Sixes - All Divisions - 1/3 Female Per Team. After tournament players party - live music (entry fee $5 for non-participants). Check web site www.blacksquirrelvolleyball .com or call Tim Percic 216-738-1624. Michigan Named by the Indians Maps of Michigan are dotted with Indian descriptive words which became the names of rivers, towns and cities such as Petoskey, “the rising sun”; Otsego, “meeting place”; Escanaba, “flat rock”; Ishpening, “high up”; Negaunee, “the pioner”; Calumet, “the peace pipe”; and Leelanau, meaning “big water” or “great lake.” Indians sometimes give their children descriptive Indian names in addition to English names. The eldest^ person in the family, such as the grandparent or great-grandparent observes the child’s personality or body characteristics, and gives a name such as “Laughing Cloud” or “Big Woman.” Never tell people how to do things. Tell them what to do and they will surprise you with their ingenuity.. —George S. Patton Any jackass can kick down a barn, but it takes a good carpenter to build one. When I get a little money I buy books; and if any is left I buy food and clothes. —Erasmus (NAPS)—When warm weather arrives and blueberry season moves into high gear, who can resist spooning these luscious little orbs over frozen yogurt or cereal, blending them into smoothies or baking them into pies and muffins? This recipe uses blueberries in a different and most imaginative way—to add color and juicy sweetness to a main dish salad. It’s an appetizing and healthful toss of fresh blueberries, cubes of smoked turkey and peach slices in a creamy lowfat dressing. Serve the salad on a bed of mixed greens with slices of crusty bread and a spreadable cheese for a satisfying summer meal that takes only minutes to assemble. Blueberries are not only low in fat, but there is growing evidence that the antioxidants they contain may help lower cancer risk, heart disease and other ailments associated with aging. Blueberry and Turkey Salad Vi cup light mayonnaise Vi cup plain low-fat yogurt 'A cup orange marmalade 2 tsp fresh lemon juice Vi tsp ground black pepper 3 medium peaches (about 1 pound) cut in wedges 2 cups fresh blueberries 2 cups cubed smoked turkey (about 8 ounces) In a bowl, combine mayonnaise, yogurt, marmalade, lemon juice and pepper. Add peach slices, blueberries and turkey; toss until well-coated. Serve on lettuce leaves. Yield: 4 portions Per portion: 310 calories, 14 g protein, 12 g fat, 38 g carbohydrates For more recipes and information about the health benefits of blueberries, visit www.blueberry.org or send a self-addressed, stamped business-size envelope to: Blueberry Recipes, 4995 Golden Foothill Parkway, Suite 2, El Dorado Hills, CA 95762. Donations Thanks to the following for their generous donations to the Ameriška Domovina: Blaž Vavpetič, Madison, Ohio - $5 Frank and Maria Klement, Cooper City, FL — $5.00 Milena Salehar, Cleveland — $10.00 Dr. Leopold Seme, Olympia Fields, IL — $10.00 Louis and Angela Hribar, Painesville, Ohio — $5.00 James Slapnik, Jr., Cleveland — $15.00 Al and Agnes Koporc, Bratenahl, Ohio — $10.00 Mrs. Anthony Ravnik, El Cerrito, Calif. — $10.00 Matevž and Ivanka Tominec, Cleveland — $5.00 Anonymous, Cleveland — $5.00 Agnes Tome, Euclid, Ohio -$11.50 Mr. and Mrs. George Koch, Durham, NC $10.00 Mary Jerse, Euclid, Ohio - $10.00 Stanley Erzen, Euclid, , Ohio -$10.00 Stanley Kodrin. Willoughby Hills, Ohio — $5.00 Paul Lenassi, Bridgeview, IL — $5.00 Kevin Ostrowski, Brunswick, Ohio — $10.00 Mary and Thomas Celestina, Richmond Hts., Ohio — $5.00 Frank Grcar, Hambden Township, OH — $10.00 Frances Zadeli, Cleveland Hts., OH -$10.00 Joann Birsa, Lakewood, Colo. - $10.00 Mr. and Mrs. Vid Rovanšek, Sudbury, Ont. — $10.00 Mary Taucher, Maple Hts., Ohio -$10.00 Stanley Simrayh, Lemont, IL — $5.00 Anonymous, Euclid, OH -$10.00 Helen and Adolph Ponikvar, Langhome, PA _ $10.00 Branko Pogačnik, Euclid. OH-$10.00 Bogdan and Louise Kovacic, Manhattan Beach, CA - $5.00 Elmer Klaus, Columbus, OH - $5.00 Terezija Teskac, Eucli , OH - $5.00 John Plut, Toronto, Ont. -- $5.00 Tončka Cigale, Cleveland, OH - $5.00 Franc Kosar, Toronto, Ont. - $5.00 Joe Mihelich, Cleveland --$10.00 Mike Grdadolnik, Green field. Wi - $5.00 Mildred - Zupanci Euclid, OH - SiO.OO Joseph Okorn, Euclid, Ohio - $5.00 Jože Slobodnik, Downs-view, Ont. - $10.00 Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152Street Phone 481-3148 Family owned and operated dnee 1908 Broccoli Bacon Salad ♦ViiS My good friend Joan Bellian introduced us to salad. It’s great for summer meals, and is a lot easie make than it sounds. You can add a variety of other gredients to this, like sunflower seeds, raisins, or e mushrooms, if you are so inclined. Ingredients: 2 bunches of chopped raw broccoli Vi C chopped onion Vi lb. crisply cooked bacon, crumbled 2-3 hard boiled eggs, sliced Dressing: 1 C mayonnaise Vi C. sugar V* C cider vinegar Directions: . st Mix the dressing ingredients together and toss J before serving. fesb -Kim Ann X Our Family ReC,p^ ial#ts D /7 Spec.— g Corrective Hair C°^M tina & brend4 HAIR SALON 5216 Wilson Mills 461 -7989 / 461 -0623 Richmond Hts \ P o * l< ii u FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina h it Ti i a »i reft : r«T ^ i -• AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, August 3, 2000 - Vesti iz Slovenije Slovenski premier dr. Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle te dni ustanavljata novo konservativno stranko Slovenska tiskovna agencija poroča 31. julija takole: “Dva in pol meseca pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami ter po razpadu vladajoče koalicije na slovenskem Političnem prizorišču nastaja nova politična stranka z imenom Nova Slovenija (NSI) -krščanska ljudska stranka. Nova Slovenija je sodobna, odprta politična stranka, ki želi pomembno prispevati k zvišanju slovenske politične kulture,’ je v ‘utenu iniciativnega odbora o ustanavljanju nove stranke ter o izhodiščih njenega delo-Vanja na novinarski konferenci poudaril ^drej Bajuk, ki je tudi pobudnik za ustanovitev nove stranke. Slovenija potrebuje novo demokratično Politično stranko, ki bo politiki pomagala vrniti verodostojnost ter stranko, katere cilj da se s pomočjo politike v javnem živ-'jenju uveljavijo pravičnost, zvestobo dani besedi in več poštenja, je pojasnil Bajuk ter dodal, da z ničemer niso obremenjeni.” Poročilo STA dodaja, da intenzivno po-tckaio priprave za registracijo stranke, njen ustanovni kongres naj bi bil že jutri. Po Pajuku bo stranka na začetku financirana 0c* ljudi, ki se jibodo želeli pridružiti, ko b° dejansko registrirana bo pa stranka de- pristopil kdo od poslank in poslancev oziroma ministrov nekdanje SKD, je Bajuk odgovoril, da niti en poslanec ali poslanka ter, razen zunanjega ministra Peterleta, k iniciativi še ni pristopil nobeden minister. Volitve v državni zbor bodo 15. oktobra Pretekli četrtek je predsednik Slovenije Milan Kučan določil nedeljo, 15. oktobra, za datum parlamentarnih volitev. Volitve bodo razpisane 16. avgusta, ko bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila. Volilna kampanja sama uradno začne teči 30 dni pred dnevom ‘glasovanja. Republiška volilna komisija bo imela sejo 21. avgusta. Ob svoji odločitvi je Kučan pohvalil sedanji državni zbor, ker je 25. julija dopolnil 80. člen ustave in s tem na ustaven način prepričljivo uredil volilni sistem, saj je za omenjeno dopolnilo ustave glasovalo kar 70 od vseh skupaj 90 poslancev. 'ežn; a po veljavnem zakonu podpore iz dr- *ave> kakor velja pač za druge stranke. O stranki je Bajuk še dejal: “Prispevati 111013 k temu, da bodo ljudje spet lahko ^jeli, da pošteno delo prejme svoje plači-’ tia trud za dobro ni brezploden in da Pavica ni prazna beseda.” Zopet STA: “V iniciativnem odboru za astanovitev nove stranke so poleg pobudni- Bajukova vlada deluje normalno Kljub temu, da sta premier dr. Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle izstopila iz stranke SLS+SKD in sta tako vsaj trenutno brez stranke, nadaljujeta redno v svojih funkcijah. Prav tako v vladi še sodelujejo drugi ministri iz vrst SLS+SKD ter SDS. Govori se torej o nekakšnim “tripartitnim dogovorom” o delu vlade do konca mandata, a do tega še ni prišlo. Podpredsednik SDS Milan Zver je dejal, da bi bil tak dogovor itak “odveč”, kajti v ničemer ne bi izboljšal delovanja vlade. Zver je rekel, da Franc Zagožen, predsednik SLS+SKD takega sporazuma ali dogovora še ni ponudil oz. pripravil. g Andreja Bajuka še: Anastazij Živko ^UlJa, Lidija Drobnič, Alfred Killer, Gregor p0Vak, Matija Ogrin, Lojze Peterle, Ciril in rZa^ ®rane Senegačnik, Marko Štrovs • ^Ur'j Zupan. Na vprašanje novinarjev, ali k pobudi za ustanovitev nove stranke Kadrovske zamenjave se nadaljujejo Slovenska vlada nadaljuje s kadrovskimi spremembami na krajih, kjer ima za to pristojnosti. Nova opozicija, predvsem LDS in ZLSD, osredotoča svoje kritike Bajukove vlade prav na te spremembe. V ponedeljek je bil zamenjen svet Kliničnega centra, novi predsednik naj bi postal Dimitrij Kovačič. Prežgi e,a,li v,adajoče koalicije so se zbrali 22. julija na sestanku, ki ga je bil sklical J ^ —J O V- 4.1/1 («11 *44* * J « »J»« M y O J n‘K vlade dr. Andrej Bajuk. Sestanek ni pozitivno prispeval k razpletu napetih ,,OSov med koalicijskima partnericama SLS+SKD in SDS. Sestanek sta namreč jezna ^ ^ Zaradi izrečenih besed predsednik državnega zbora Janez Podobnik, prvi na *'"t (dn^ranC ^aS°^en> predsednik SLS+SKD (drugi iz desne). Lojze Peterle in dr. Ba-usine ■ 81 in L nerjen~ " *retj' leve) sta SLS+SKD zapustila in formirata še novo konservativno ° strai>ko. Na levi na fotografiji je predsednik SDS Janez Janša. Iz Clevelanda in okolice Primorska veselica— Primorski klub vabi to nedeljo na Slovensko pristavo, na svojo letno veselico. Od 1. do 3. pop. bo kosilo, po njem bodo pa ves popoldan in večer na voljo čevapčiči in sendviči, tudi pijače ne bo manjkalo. Za zabavo bo igral Tone Klepec ansambel. Pridite! Krofi in rezanci— Oltarno društvo sv. Vida ima prodajo krofov in rezancev to soboto v društveni sobi avditorija ob običajnem času. Novi grobovi Frank Žnidar Umrl je Frank Žnidar, mož Danielle, roj. Grili, oče Danielle Curtis, Franka, Paula in Garyja, 3-krat stari oče, brat Eugene Kogovška, član KSKJ št. 169, Kluba upokojencev na Holmes Ave., DNU pri Mariji Vnebovzeti in Katoliških borštnarjev. Pogreb bo v o-skrbi Želetovega zavoda na E. 152 St. v soboto, 5. avgusta, zj. ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, od tam na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja bo jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Priporočeni so darovi v pokojnikov spomin župniji Marije Vnebovzete, 15519 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110. Sophia Opeka Dne 26. julija je v Slovenskem domu za ostarele umrla 85 let stara Sophia Opeka, sestra Ann Opeka in hčerka že pok. Antona in Anne (r. Mekinda) Opeka, zaposlena 40 let v knji-govodstvenem oddelku podjetja Gould, članica SNPJ društva Spartans št. 576 in ADZ št. 4, dolgoletna članica direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Pogreb je bil 31. julija v oskrbri Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Priporočeni so darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119 oz. Slovenskemu narodnemu domu na 6409 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. (dalje na str. 16) Za Slovensko pristavo— V nedeljo, 13. avgusta, ste vabljeni na Slovensko pristavo na veselico, na kateri bodo zopet igrali nekateri polka ansambli, ki so bili aktivni v preteklih desetletjih. Ves prebitek veselice je namenjen za potrebe SP. Prvi ansambel bo začel igrati ob 3h pop. Pridite! Romarjem v Lemont— Vsem, ki ste se prijavili za romanje v Lemont, sporočamo, da bo odhod s parkališča pri cerkvi sv. Kristine, zj. ob 6.30 v soboto, 12. avgusta. Ob 7. uri bodo pobrani potniki, ki bodo čakali na St. Clair Ave. nasproti Baragovega doma. Vrnitev bo v nedeljo, 13. avg., okoli polnoči. Naprošeni ste: bodite točni. Piknik upokojencev— Piknik Federacije ameriških slovenskih upokojenskih klubov bo v sredo, 16. avgusta, na SNPJ farmi na Heath Rd. Serviranje kosila se bo pričelo ob Ih pop., za ples in zabavo bo igral Fred Ziwich orkester, za vstopnice (rok je 9. avg.) pokličite 216-481-0163 ali pa 440-943-3784. O delovanju nacistov— V ponedeljek, 21. avgusta, bo zvezni sen. Mike DeWine vodil sestanek v dvorani Gartner v Cleveland Museum of Art na 11150 East Blvd., na katerem bodo govorniki pojasnili vsebino več kot 400 tisoč strani dokumentov za časa 2. svetovne vojne iz ameriškega Office of Strategic Services. V njih so podatki o delovanju nacistov in njih kolaboraterjev. Tisti, ki bi se sestanka radi udeležili, naj si javijo na 216-566-9200, ext. 504. Predstava bo trajala od 9.30 dop. do 1. pop. Spominski darovi— Ga. Terezija Zupančič, Euclid, O., je darovala $50 v podporo našemu listu, v spomin na moža Leopolda. Fran Mavko, Marblehead, MA, je darovala $10 v spomin na staršev Valentina in Frances Mavko. G. Tony Krašovec, St. Catherines, Ont., Kanada, je daroval $25, v spomin Joan Krašovec. Hvala vsem! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVI MA (CISPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno Koliko je opisana prispodoba resnična v neki skupnosti, ni odvisno le od sodnega dela oblasti, odvisna je tudi od tega, kako se zakoni in druga pravila družbenega ravnanja oblikujejo in sprejemajo v zakonodajnem delu oblasti (v parlamentu), kako dosledno jih izvaja izvršni del oblasti (vlada) in še posebno od splošnega kulturnega, etičnega in moralnega stanja v družbi. Zelo pomembno je, da so zakoni čim bolj jasni, med seboj neprotislovni, nedvoumni, da ne dopuščajo različnih razlag ali različne kazni za enake prekrške. V slovenski državi z njenim delovanjem in s tem povezanim pravnim redom ne moremo biti zadovoljni. Človek ne more verjeti, da imajo pravni strokovnjaki lahko povsem različne poglede na (ne)veljavnost najosnovnejših zakonskih določil. Pred poslanci državnega zbora, ki ga bomo volili na jesenskih volitvah, je najpomembnejša dolžnost sprejemanja takšne zakonodaje, da bo Slovenija res pravna država. Zato ni nepomembno, kakšni ljudje bodo sedli v poslanske klopi. DRUŽINA, 23. julija 2000 SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 29 Thursday, August 3, 2000 Dr. Peter Vencelj Sposojeni komentar Pravičnost in pravna država Pravičnost je ena najpomembnejših osnov za družbeno sobivanje in eden od pogojev za korektne medčloveške od-noste. Ko pravičnosti ni, sta podrejenost in spor nujna. Razumevanje pravičnosti je v različnih družbenih okoljih odvisno od kulturnih, verskih, zgodovinskih in političnih razsežnosti ter tudi od mnenj in občutljivosti vladajočega dela družbe. Za kristjane je osnova za pravično skupno življenje v božjih zapovedih, ki določajo spoštovanje staršev, prepovedujejo krajo, laž, prevaro ter ubijanje, zahtevajo zvestobo zakoncev in opozarjajo na zlo, ki prihaja iz zavidanja in nevoščljivosti. Jezus Kristus je starozavezne zapovedi dopolnil z zapovedjo ljubezni, da ljubimo Boga z vsem srcem, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Pravičnost se povezuje z dvema področjema družbenega delovanja: z razdeljevanjem gmotnih in drugih dobrin in s pravnim urejanjem ter kaznovanjem. Za urejanje in izvajanje skrbijo različni zakoni, pravila in predpisi ter najrazličnejše ustanove in organizacije. Pravna ureditev v družbi je tako lahko zelo različna, odvisna od politične ureditve (ali je ta bolj demokratična ali totalitarna in centralistična) in usmeritev ter ciljev družbenega razvoja. Eno od načel demokratičnih je tudi izvajanje pravičnosti, vendar nam vsakdanje izkušnje kažejo, kako zelo je lahko krivična tudi formalno demokratična država. Zavedati se moramo, da je dobra pravna ureditev države sicer eden od temeljev za pravično družbo, da pa ta sama po sebi pravičnosti še ne zagotavlja. Odnos do pravičnosti je odvisen predvsem od vrednot, ki jih družba sprejme in po njih tudi deluje. Pred sodnimi palačami običajno stoji kip “Pravičnosti” v podobi ženske, ki drži v levi roki meč, v desni roki tehtnico in ima z ruto prevezane oči. Tehtnica simbolizira vestnost in točnost, preveza na očeh naj skrbi, da bo sodba neodvisna od tega, za katero in kakšno osebo gre, meč pa pomeni primerno kazen za očitno krivdo. Ta simbolična podoba pravnega reda in pravičnosti pa je prevečkrat daleč od resničnih dogajanj. Če nadaljujem v prispodobi. Vidim množico, ki gre mimo kipa in proseče dviga pogled k “Pravičnosti”. Ta udari s svojim mečem zdaj otroka, zdaj ženo, delavca, pred njenim mečem so obvarovani tisti, ki mečejo zlatnike v skodelice njene tehtnice. Mož v črni togi ji zapoveduje: “Ne glej nikogar v obraz!" Iz množice skoči mladenič in strga prevezo z njenih oči. Namesto ostrine pogleda vidi množica motne oči, ki odsevajo umirajočo dušo. Zdaj se ve, zakaj je imela prevezane oči. Mariborski škof dr. Franc Kramberger bo obiskal Slovence v Clevelandu CLEVELAND, O. - Naši slovenski skupnosti sporočamo veselo novico, da bo na povabilo Slomškovega krožka in pevskega zbora Korotan prišel iz lepe zelene Štajerske med nas mariborski škof, prevzvišeni dr. Franc Krambergr. G. škof bo tu v Clevelandu od 31. avgusta do 5. septembra. Pripravljalni odbor, v katerem so vključene obe slovenski fari, slovenskek šole in še nekatere druge slovenske ustanove, načrtuje celoten program, ki pa še ni dokončen, zato omenjamo danes le dve točki programa, ob katerih boste imeli priliko za srečanje s škofom. Zopet doma! CLEVELAND, O. - Hočem in želim se zahvaliti vsem, ki so me obiskovali v bolnišnici in izražali lepe želje z lepimi karticami. Toliko nepričakovanih obiskov! Res, človeka ceniš po meri njegovega srca. Velika hvala ge. Cirili Kermavner, ki me je vedno spremljala v bolnišnico in domov, še poleg moža Hinkota. Hvala tudi ge. Danici Čemas, ki me je peljala v bolnišnico, in Stankotu in Ivanki Vidmar za vso njuno pomoč. Lep Bog plačaj č.g. župniku Jožetu Božnarju in msgr. Franciju Petriču. Velika hvala tudi moji sosedi Anuški in vsem njenim domačim. Vsem in vsakim posameznim se lepo zahvaljujem. Naj vas vse Bog nagrajuje z veliko mero zdravja! Še velik Boglonaj ge. Ivanki Cenkar za vso njeno dobroto in njen obisk, kakor tudi ge. Metki in g. Francetu Dejak in vsem drugim. Preveč bi jih bilo, da bi vsakega posebej imenovala. Marya Zupančič Pevski zbor Korotan prireja svojo vrtno veselico na Slovenski pristavi v soboto, 2. septembra, prav v času škofovega obiska. Korotanci bodo še posebno počaščeni, da bodo ta večer imeli v svoji sredi visokega cerkvenega gosta, saj jim je g. škof že dvakrat omogočil, da so bili del množičnega zbora, ki je prvič prepeval ob priliki prvega obiska sv. očeta v Sloveniji, in potem spet lansko leto, ko je sv. oče proglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Za obiskovalce te vrtne veselice bo to že ena od prilik, da se srečajo in pozdravijo s prevzvišenim. Na programu tega večera bo tudi kulturni spored, na katerem bodo poleg zbora Korotan sodelovali tudi moški pevski zbor Fantje na vasi, dramatsko društvo Lilija in folklorna skupina Kres. Gotovo pa bo višek tega škofovskega pastoralnega obiska slovesna sv. maša, ki jo bo mariborski škof daroval v farni cerkvi sv. Vida v nedeljo, 3. septembra, ob dveh popoldne, ob asistenci župnika fare sv. Vida č.g. Jožeta Božnarja, župnika fare Marije Vne-bovzete č.g. Janeza Kumše-ta ter še nekaterih drugih slovenskih duhovnikov. Po maši bo v farni dvorani srečanje z g. škofom dr. Krambergerjem. V dvorani bodo na voljo tudi razni prigrizki. Pripravljalni odbor upa, da bodo dnevi, ki jih bo škof dr. Kramberger preživel med nami polni lepih doživetij zanj kakor tudi za nas vse. Za odbor: M.P. Z Ameriško Domovino ste vedno na tekočem! Slomškov krožek poroča CLEVELAND, O. - Že dolgo se nismo oglasili. Hvala Bogu, da je bil škof Anton Martin Slomške proglašen blaženim lansko leto 19. septembra. Nikoli ne bomo pozabili te lepe slovesnosti na Betnavi pd Mariboru. Ameriški Slovenci smo veliko pomagali pri kritju stroškov beatifikacije. Kakor smo že slišali, bo prišel mariborski škof dr. Franc Kramberger na obisk v Lemont in Cleveland, da se osebno zahvali ameriškim Slovencem za vso pomoč. Slomškov krožek v Clevelandu je vsa ta leta nabiral darove za kritje stroškov beatifikacije. Zdaj smo pa prejeli še nekaj darov in še več nam jih je obljubljenih. Porabili jih bomo za delno kritje škofovega obiska, ostalo bomo darovali škofu Krambergerju za Slomškovo gimnazijo v Mariboru. Prejeli smo od neimenovanih $100 in $50 od ge-Slavke in g. Pavleta Intihar. Najlepša hvala. Ker je predsednik Slomškovega krožka g. John Pe' trič onemogel in je sedaj v starostnem domu na Neff Rd., bosta darova sprejemala: Julka Smole, 1233 E. 58 St., Cleveland, OH 44103, tel. 216-391-6547; in Frank Urankar, 396 Steven Blvd., Richmond Hts., OH 44143, tel. 216-531-8982. U.F. V BLAG SPOMIN 19. OBLETNICE SMRTI očeta in starega očeta LUKA KUHAR Umrl 6. avgusta 1981- Sonce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti. Duša pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti. Žalujoči: Lojzi, Frančišek, Stane, Bogomir — sinovi Metka, Marcy — snahi Uršula Marija — vnukinj3 Marko, Niko, Benjamin in Andrej — vnuki in ostalo sorodstvo v Argentin > Ameriki in Sloveniji-Cleveland, Ohio. 3. avgusta 2000- MILVVAUŠKE TRIGLAVSKE MILWAUKEE, Wis. - Še smo živi na Triglavskem parku, čeprav se že nekaj časa nismo oglasili. Bili smo kar precej “bizi”. V juniju smo lovili lepe dne-ve» da se je Park pripravil *n olepšal za prihodnje pi-knike. Kar je najnovejše v Parku, je visoki steber z izrezljanim napisom “Hej Slovenci - 2000”, mojstrsko delo Joškota Cimermančiča, ki poleg medveda in drugih njegovih rezbarij krasi našv park (gl. foto). Četrti julij je bil kot vedno članski piknik. Ker so nekdanji tekmovalci že večinoma srečali Abrahama, Se sedaj udeleže parade le roinjši na okrašenih kolesih, P°tem pa jezero oživi z olimpijskimi plavalci in skakalci. Pa še nekaj posebnega le bilo na ta dan: hrib je d spremenjen v poletno ‘aborišče. 5., 6. in 7. julija le bil tam “First Camp Triglav”, ki sta ga vodili Kathy in Helenca. 22 mla-ih Triglavanov je spalo P°d šotori in se vsak dan udeleževalo slovenske šole telovadbe, ki jo je vodi-'a P^ari Strmšek. Otroci so Sp Posebno veselili telovad-Poleg tega je bilo na dnevnem redu plavanje, ve-Slanje, odbojka, kolesarje-nie’ balinanje in tarok. Še posebno pa so se otroci izkazali, ko so pod vodstvom Jožeta Smoliča in Ivana Bambiča sestavljali iz lesa ptičje hišice, ki sedaj visijo na lipah pri Domu (gl. sliko!). Omeniti moram še “Science Day”, ko so otroci primerjali žabe iz Triglavskega jezera z živo žabo iz Afrike. Vsak udeleženec je naredil tudi svojo “Triglav NOVICE... Camp” majico, ki jo sedaj ponosno nosijo. Iskrena hvala Kathy in Helenci in vsem, ki ste pomagali k uspehu. Navdušenje v “Čampu” je bilo veliko in bo to sedaj vsakoletna prireditev. Na Triglavu je vedno luštno, če ni vzroka, pa ga najdemo! V enem tednu, komaj so bile stvari pos-(dalje na str. 12) PAVLE BORŠTNIK Čemerna Slovensko politično “pomlad” bi lahko primerjali vremenski pomladi, kakršna se pojavi od časa do časa in se kar ne more uveljaviti. Nad hribi visijo težki oblaki in vlažne megle se vlačijo po dolinah. Ljudje so čemerni, razdraženi, prepirljivi in življenje se vrti brez kakršnihkoli razveseljujočih trenutkov. Ko je tako za hip zasijalo sonce sproščenosti in nekoliko razjasnilo in ogrelo ozračje, je spet vse zagrmelo in zdaj stoji slovenska “pomladna” politična opcija na še enem pogorišču lepih načrtov in visokih upanj. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Političnih prerokov med Slovenci ni nikdar primanjkovalo, toda to pot se je zdelo, da so vsi obnemeli, ker se je s padcem Drnovškove vlade položaj tako zapletel, da je bila potrebna zvrhana mera korajže že za samo ugibanje, kaj šele za napovedovanje. Zato je bilo zelo tvegano spuščati se preko nenevarnega suma, “da bodo že nekaj pogruntali”... Pa vendar so obstajali znaki: Danilo Slivnik je v dveh uvodnikih v svojem Magu zapisal, da je predsednik Milan Kučan vse to “dovolil”, ali tako nekako. Dovolil? Torej je imel, po Slivnikovem mnenju, najvišji predstavnik komunistične ideologije v Sloveniji celoten položaj ves čas pod kontrolo? Slivnik je sicer tudi sam človek posebne sorte, toda politične neobveščenosti bi mu ne mogli očitati, in nad to njegovo navedbo se velja resno zamisliti. Vse je torej mogoče. In ob tem, kar se je v resnici zgodilo, kdo bo to njegovo trditev prepričevalno zavrnil? V ospredju vsega dogajanja je spet stranka, ki je še enkrat dokazala, da njenih obljub ne gre resno jemati. Politično uskoštvo sicer ni nič novega tudi v slovenski zgodovini, najnovejši še sploh ne, toda, če je šlo v prvem takem primeru za enega samega poslanca, v drugem pa za dve dami, ki so ju takoj krstili za “histerični babnici”, je zdaj “prebegnila” cela stranka! Vsa “konservativna” polovica nove vladne koalicije in specifične “Koalicije Slovenija” je zbe-žljala in se v vprašanju volilnega sistema čez noč “HEJ SLOVENCI - 2000” - Novi steber v Triglavskem parku. Sin'r k'* letos “TRIGLAV CAMP”. Na fotografiji so vsi otroci skupaj z Jožetom 0 'Čem in Ivanom Bambičem. Otroci držyo “ptičje hišice”, ki so jih bili sestavili. Prvem “TRIGLAV CAMP” je bila med aktivnostmi tudi kolesarska tekma. Perry, Ohio pomlad spečala s strankami kontinuitete. In to stranke, ki so jo komunisti še enkrat izigrali! Pri tem se je ironično zaobrnilo celotno njeno stanje. Medtem ko je nekaj časa kazalo, da imamo o-pravka s stranko brez voditelja, se je zdaj njen “sodobni” voditelj po briljantni karieri, podobni planiški skakalnici, od točke, ko je zbral 17% celotnega volilnega telesa, pa od padca do padca “povzpel” na točko, kjer stoji sam, brez stranke, pri čemer prihajajo človeku na misel Levstikovi verzi: “kar z rokami razrahlja si, to z nogami potepta si...“ In vse je zdaj odvisno od dobre volje človeka, ki dokazuje tudi v teh zmešanih trenutkih, da je visoko nad tem perfidnim dogajanjem in bizantinskem spletkarjenjem slovenske politike. Andrej Bajuk, “edini tujec v Jeruzalemu”, je tudi to pot presenetil: ni namreč vrgel puške v koruzo, temveč je iz tiste nenačelne “koruze” zakoračil na svetlo in se začel ozirati za ljudmi, “katerih beseda nekaj velja”. S tem je svoji stari druščini pokazal vso bedo njenega preteklega (dalje na str. 12) V BLAG SPOMIN 25. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MAME IN STARE MAME Marjanca Dragar ki je umrla 6. avgusta 1975 Pri Bogu se zdaj raduješ, k nam na Zemljo pogleduješ; mi pa prosimo Boga, da se v nebesih snidemo. Žalujoči: August Dragar - soprog Martha in Rezka - hčerki Peter - Sin Leni - snaha Chris in Scott - zeta vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo v Waukeganu in Sloveniji ČEMERNA POMLAD (nadaljevanje s str. 11) p. dr. Vendelin Špendov Lemont, lil. LEMONTSKI ODMEVI ekskluzivističnega manevriranja, ki ji je nekoč že prineslo popoln, celo fizičen poraz, slovenskemu narodu pa nepopisno travmo. Kontinuiteta pa se z “zadoščenjem” bije po prsih: Slovenija je dozorela, opravila je politično maturo in zdaj se spet bližajo “srečni časi”. Ni kaj, treba “jim” je dati kredit: potem, ko so pogazili vsa ustavna določila in se enostavno u-prli končni odločitvi ustavnega sodišča, zdaj proglašajo, da je zmagala “ustavnost” in da je vse v najlepšem redu. Toda ta burka je stara že petdeset let! Najbolj otipljiv, takojšnji rezultat vsega tega prerivanja, je seveda skoraj popolna osamitev Janeza Janše in njegove socialdemokratske stranke. V končni analizi je bil to najbrž tudi glavni Kučanov cilj in najtehtnejši razlog, zakaj je vse to “dovolil”, če Slivnikova teorija drži. Janševe težave imajo svoje osnove v politični in ideološki neprečiščenosti njegove stranke. Jasno je, da je njen položaj desno od centra, čeprav se ponaša s klasičnim “levičarskim” imenom. Otresti se ga ne more kar čez noč, saj se je v preteklosti glasno označevala za stranko Ivana Cankatja, Etbina Kristana, Albina Prepeluha in drugih. Njen sedanji položaj, v katerem se je znašla brez nezanesljivih, verolomnih zaveznikov, je v nekem oziru torej močnejši kot doslej, saj ji bo dovoljeval večjo svobodo pri odločanju in ukrepanju. Ne bodo je več omejevale koalicijske obveznosti, saj se bo morala zanašati le na lastno moč. Značilno je namreč tudi, da se ji po vsem, kar se je zgodilo, dr. Bajuk ni pridružil, čeprav je bil naravnost “povabljen”, a svoje osnovne politične orientiranosti le ni hotel zanikati. Potreben pa je realizem. Da bi dr. Bajuk “rešil” nastali položaj in omogočil eni ali drugi verziji slovenske “pomladi” obstanek na jesenskih volitvah, bi bilo skoraj preveč pričakovati. Razen, če se bo zgodil še en slovenski “čudež”, je jasno, da bo njegov nastop predvsem pomenil vdor zdrave pameti in neoporečnega poštenja v slovensko politiko, res da kratkotrajen, a morda le dovolj močan, da bo ljudem odprl oči in jih osvestil, da se bodo le znebili marksističnega lišaja na svojem političnem telesu. Življenje gre naprej. 15. oktobra bodo v Sloveniji volitve. Če je država res dozorela in položila politično maturo, potem bo to dokazala s polnoštevilno udeležbo na teh volitvah. Samo tako namreč bo na ta dan izražena resnična volja slovenskega naroda, pa naj bo potem ta volja že taka ali taka. Vse to pa bo veljalo tudi za nas v ZDA samo tri tedne kasneje. (Op. pisca: Upoštevan je razvoj dogodkov do 1. avgusta 2000.) V avgustu je več Marijinih praznikov, z osrednjim zapovedanim praznikom Vnebovzetja Marijinega, 15. avgusta. V bogoslužju pri sv. maši ta dan molimo: “Vsemogočni Bog, brezmadežno Devico Marijo, mater svojega Sina, si s telesom in dušo vzel v nebeško slavo. Naj bomo vedno usmerjeni v to, kar je božjega”. Teden dni po tem prazniku pozdravimo Devico Marijo Kraljico. Ker je Marija, Božja Mati, v nebesa vzeta, je deležna tudi kraljevanja svojega Sina. Zato poje vstopni spev: “Gospod je povišal svojo Mater za Kraljico nebes in zemlje”. Ni čudno, da mnogokrat najdemo to tudi v slovenski pesmi: Češčena bodi o Kraljica, nebes in zemlje ti Gospa; Ti o Marija, naša Kraljica; Naša Kraljica si, Marija Pomagaj. Poleg teh pa ne smemo prezreti frančiškanskega Marijinega praznika, Porci-unkule, 2. avgusta, ko obhajamo “Spomin posvetitve cerkvice Marije Angelske v Assisiju”. Ta cerkvica je v spomin na sv. Frančiška še ohranjena, saj je tam pričel svoj red, pa tudi izročil svojo dušo Bogu. Nad njo so sezidali mogočno cerkev, baziliko Marije Angelske. Sv. Frančišek je izprosil od papeža popolni odpustek obiskovalcem, če zmolijo določene molitve. Sedaj je možno prejeti ta odpustek v vseh frančiškanskih cerkvah, ko ob obisku cerkve zmolimo Očenaš, izpovemo vero in kako molitev po namenu sv. očeta. Od sobratov ta mesec obhaja rojstni dan p. Bernard Karmanocky, 25. avgusta 1946, goduje pa 20. avgusta. Naslednje sobrate je Bog poklical k sebi v avgustu: p. Krištof Sedlak, 10. avg. 1973; p. Inocenc Ferjan, 12. avg. 1985; p. Pelagij Majhenič, 13. avg. 1994; p. Pij Petrič, 14. avg. 1965; p. Kerubin Begelj, 17. avg. 1964; p. Hieronim Sellak, 25. avg. 1987; p, Hiacint Podgoršek, 27. avg. 1954. Naj jim sveti večna Luč. Medeni piknik bo v nedeljo, 27. avgusta. Razposlali smo pisma, vabila, ki smo jim dodali srečke za žrebanje denarnih dobitkov. Prosimo, da bi jih odkupili, če ne mogoče vseh, pa kolikor morete darovati. Kakor je znano, so vsi do- hodki Medenega piknika namenjeni vzdrževanju samostana, sploh celotnega slovenskega Lemonta. Obenem se priporočamo za pomoč, najsibo v kuhinji, pri pecivu, malih dobitkih, predvsem pa na hribu s prodajo srečk itd. Obenem se priporočamo za pecivo, potice, štrudelj in drugo; pa tudi za “male dobitke”, ki bodo ob tej priliki izžrebani. Vaši darovi so redno objavljeni v Ave Maria. Nekateri ne želijo objave, ker darujejo za Boga in Marijo Pomagaj. Vsem smo hvaležni in se jih vsak dan spominjamo v molitvah. Zakaj naslov “Medeni piknik”? - Kmalu bo 80 TRIGLAVSKE NOVICE... (nadaljevanje s str. 11) pravljene, je sledilo novo slavje - 50-letnica poroke Milke in Frančka Menčaka. Bila je to prava ohcet, s “poročno torto” in vsemi mogočimi dobrotami. Seveda smo bili povabljeni vsi Triglavani. Med nami so bili tudi gostje iz Slovenije - Frančkov brat z ženo in drugi. Med gosti je bil tudi dr. Gole, ki smo ga z veseljem pozdravili, saj je bil letos prvič v Parku po težki operaciji. Iskrene čestitke zlatopo-ročencema! Zapeli smo jima “Kol’kor kapljic, tol’ko let” in še druge. Frančka pa je posebno ganila tista “Oj mladost ti moja, kam odšla si, kje si...“ Naš prvi piknik je bil 25. junija. Vreme ni bilo ravno naj lepše. Ponoči je bila huda nevihta, vendar pa se je do jutra zlilo in smo imeli mašo pri kapelici. Maševal je to pot naš stari prijatelj, g. Jože Mejač, ki je iz Ljubljane prišel k svojim sorodnikom na počitnice. Bil je praznik Sv. Reš-njega telesa, g. Jože nas je spomnil na lepi običaj naših procesij doma, ki jih žal tukaj ne poznamo. To so lepi spomini! Prepevali smo kot običajno, vendar se čuti, da nas je zmeraj manj. Popoldne je bilo kar lepo. Muzika je privabila veliko plesalcev. Imeli smo tudi običajni srečelov in smo dobre volje odšli domov, pripravljeni na naslednje srečanje. Za Triglav: MK let, odkar je p. Janez-John Ferlin prinesel iz Slovenije dve čebelni matici - kranji-ci. Te matice še danes veljajo za ene najboljših na svetu. Ko je nabavil nekoliko panjev čebel, so si hitro opomogle z novimi roji. Ker je bila v tem kraju čebelja bera dobra, so v panjih hitro napolnile satovje z medom. P. Janez je prišel na idejo, da bi ob priliki lemont-skega piknika izžrebali dobitke medu. Ko so čebelarju “muhe” (kakor ponekod pravijo čebelam) nanesle dovolj medu, je bil glavni dobitek 100 funtov medu. Ko so mnogi svetovali, naj bi namesto medu vpeljali denarne nagrade, so patri to vzeli na znanje. Medu je bilo še vedno dovolj na razpolago, kakor ga je še sedaj. Pričetek romarske sezone v jubilejnem letu je bil, kakor vsako leto, na dan, ki je posvečen družinskim o-četom, Father’s Day. Članom in članicam društva Prekmurje so se pridružili mnogi rojaki iz bližnje in daljne okolice. Popoldne so bile, kakor ob romanju vedno, večernice: pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Tudi pri večernicah je bila lepa udeležba. Navdušeno so za sklep prepevali “prekmursko himno”: Marija nebeška Kraljica. Bog naj še vnaprej blagoslavlja društvo Prekmurje in njihove družine. Tudi pri romanjih v juliju je bil kar lep obisk za leto jubileja, saj nam sv. oče, papež kar naprej govori, naj se duhovno poglobimo, zlasti na priprošnjo naše nebeške Matere Mari- je- Zadnjo nedeljo v juniju je bil praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi - Telovo. Kakor vsako leto je bila po maši procesija s štirimi blagoslovi. Kakor prejšnja leta, so oltarje pripravili-prekmurski rojaki ob njihovem križu za prvo postajo* rojaki bivše fare Sv. Štefana v Chicagu za drugo p°' stajo; za tretjo postajo so poskrbeli Jolietčani; četrta postaja je bila pri groti. kjer je bil tudi sklepni blagoslov. Z žalostjo smo tisto nedeljo popoldne gledali p°' drti “Prekmurski križ”. ^ sreči je bilo po procesiji* ker je bil prav tam oltar telovske procesije. Prvo nedeljo v juliju je bilo doslej “Vseslovensko romanje”. Vnaprej bo ro (dalje na str. 16) V BLAG SPOMIN! Ob drugi obletnici naše drage žene, mame, stare mame, sestre in svakinje. 1925 1998 Antonija (Tončka) Šega Dve leti sta že minula, odkar odšla od nas si k Očetu v večno domovino, nam draga in ljubljena Ti žena, mati. Močno pogrešamo dobroto in ljubezen tvojo. Naj On, ki naš je dobri in večni Oče poplača Ti ljubezen in dobroto tvojo. Žalujoči: Družina Šega in sorodniki. Ohio, Idaho, Indiana, Slovenija in Argentina. Koncert mladinskega zbora iz Velenja Toronto, Ont. - Dekleta ln fantje gimnazije Velenje so v ponedeljek, 10. julija, pripravili za torontske Slovence pravo presenečenje s krasnim pevskim koncertom v newtorontski dvorani. Sredi poletja so na pevski turneji evropskih zborov v Kanadi rezervirali ta večer za srečanje s slovenski-mi rojaki v Torontu. Iz uvodne brošure povza-rnerno nekaj podatkov o teni zboru. Voditeljica Da-nica Pirečnik je študirala §lasbo in zborovsko vodstvo v Ljubljani. Vodila je že več glasbenih skupin. Naj-Veeje uspehe pa je dosegla z zborom Velenje. Leta 1983 je prevzela vodstvo dekliškega gimnazijca zbora, leta 1987 pa ie Pridružila še fante. Us-Pešni nastopi po Sloveniji So prinašali vabila za gostovanje po Evropi in ude-težbo na svetovnih mladinskih pevskih tekmovanjih. ta 1998 so na svetovnem Povskem festivalu v Powell Riverju, Britanska Kolumbi-la v Kanadi dosegli veliča-^o prvo nagrado izmed mladinskih zborov iz ce-le§a sveta. f^anes je ta mladinski presegel prvotno obli-šolskega mešanega zbo-a' Roditeljica Danica Pi-ečnik ima s svojim delom aamen vzgajati čut za lepo-’ ljubezen do petja in ranjanje slovenske naro-dne dediščine. . estdeset fantov in deklet Ze takoj ob vstopu na er ustvarilo prijetno raz-^°loženje. Ob pogledu na Phova svetla, skoraj bela a^ila, si nehote pomislil ^ bore serafinov in keru-^ •• Sama mladost, prija- ^*0st in lepo vedenje, har-0 'Ja in dinamika glasov. ^ '^en je bil izbor pesmi Jenske umetne in na-C zakladnice. Um °d‘teijica je s svojim potniškim čutom in disci- PribS1"11 PC!Ci reSniČn° tek 3 3 P°siušalcem obču- t'otralePOte’ ki dvigne in dtio njC 0^0Sati našo tru-pesi^. Vsakdanjost. Izbrane duš S° °dsev slovenske U0sn’e otožne in vesele, po-Prer.e 'n nagajive, ljubeče, pobožM v paj0 J m Programu izsto-“M> Pesmi “Pa se sliš“, banski iZar°”’ “Ta Ka citra” derneerpretacija pesmi mo-teija ^ sl°venskega sklada-rist ^da ^umarja - Tu-2 nenavadnimi glaso- vi in mimiko, je posebno razgibala poslušalce. Ni čudno, da je ta pesem prinesla zboru 1. 1998 najvišjo nagrado. Mladi pevci so slovesno in z občutkom peli še “Slovenija, moj dom brez mej”. K skupnemu petju so povabili vso dvorano. Slovensko kanadski svet (Ema Pogačar, Andrej Pa-hulje, Blaž Potočnik) je s tem koncertom ponovno povezal torontske Slovence z domovino. Župniji Brezmadežne (č.g. Ivan Plazar) gre zahvala za uporabo dvorane. Poslušalci, čez tristo jih je bilo, so z močnim aplavzom počastili voditeljico Danico in njene pevce za krasno kulturno doživetje. Dokler bodo v Sloveniji prepevali zbori, podobni Velenju, bodo veljale Cankarjeve besede o deželi pod Triglavom: Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih govorica. Bog daj, še stoletja! Anica Resnik V BLAG SPOMIN 10. obletnice smrti našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Otmarja Tašner ki je umrl 7. avgusta 1990 Deset let je ie minilo, odkar te več med nami ni. Smrt ti vzela je življenje, končala tvoje je trpljenje. V božjem miru ti počivaj, dragi, nepozabni nam. Pri Bogu rajsko srečo uživaj, do svidanja na vekomaj. Žalujoči: Anica, žena, ter ostalo sorodstvo tukaj v Ameriki, doma v Sloveniji, in drugje po svetu. Westchester, III., 3. avgusta 2000. Odhodi Mara Cerar Hull (Novela) II. nadaljevale “No, mama, obrni se, da boš lahko jedla juho.” Duh goveje juhe se je priplazil do njenih nosnic kakor spomin. Nedeljsko opoldne, kosilo na mizi, otroci okoli mize kakor živo srebro, mož, ki je jo gledal pričakujočimi očmi: ’Kaj si danes skuhala na juhi?’ V ustih je okusila grenkobo, ostro kakor pelin. “Mama,” je vprašala Stanka in se dotaknila njene rame. “Vode,” je rekla Meta. “Seveda sem ti prinesla tudi vodo. Glej, cel vrč, da boš pila, kadar boš hotela. Za trenutek se je zamislila in se zasmejala. “Vidiš, kozarec sem pa pozabila. Počakaj, da grem ponj.” Odšla je in se v par minutah vrnila. Meta je slišala nalivanje vode in se počasi obrnila na hrbet. “O, mama, ali imaš bolečine?” Meta je odkimala. Njeno telo je bilo težko kakor svinec. Vsak ud in vsaka mišica ima svojo lastno, posebno težo, kosti so ji kakor železo lažale pod kožo. Sklepi in vsaka dolžina kalcija se je zajedala v udrtine na žimnici, toda to ni bila bolečina. “Vode,” je ponovila. “No, tukaj je, vidiš. Malo te bom vzdignila, takole, ali ne?” Pustila je, da ji je hči podprla glavo in ji nagnila kozarec k ustnicam. Hladna, osvežujoča tekočina ji je osvežila grlo, hladila pljuča in se razlila po želodcu. Sveža voda iz svežih gora, voda bistrega potoka izpod Gabrovke. Blagoslovljena voda naše zemlje, so včasih rekli njena mati. “Jutri bom nekje kupila slamice, veš, take cevke, da boš lahko kar leže pila. Nekje jih bodo že imeli. Če jih ne bom našla, jih bo šel Pavel iskat v Avstrijo. Ali pa v Italijo. Bo lažje zate, da boš pila, kadar boš hotela,” je govorila Stanka in čakala na odgovor. Meta se je napila in se skušala nasmehniti. Cevka rukaj, cevka tam, ob koncu bo imela same cevke. Ena za vodo, da bo tekla notri, druga, da bo tekla ven. Samo da jih ona ne mara imeti. Mišice na obrazu se kar niso hotele stegniti. Komaj je premaknila ustnice. “Hvala,” je izpregovorila. “No, sedaj pa še malo juhice, potem pa še malo krompirčka. In teletnino, ki je tako mehka, da se kar stopi v ustih, ali ne?” je vprašala Stanka. Meta je našla oporo in se prevalila na stran. Skrčila je kolena, najprej enega, potem drugega, skoraj ob zidu, in potegnila odejo preko ostrino kosti. Same kosti. Kosti in koža. Pogled ji je padel na biblijo in hitro je zaprla oči. “Mama, kaj ne boš jedla?” Ne dolgo nazaj je Meta verjela, da je duševna hrana tisto, kar jo je držalo pri življenju, duševna hrana svetega pisma, kakor ga je razlagala Franca in njeni soverniki. O, Bog, kako je verjela! Vroče solze so se ji nabrale pod veki. ’Seveda ne vsi, Meta, seveda ne vsi.’ Ne I vsi ali nihče? Ne jaz, nikdar več jaz. Prišla bo noč, črna kakor ovitek te biblije in jaz ne bom nikdar več videla svetlobe. “Mogoče pa pozneje, mama, ali ne? Ko bomo mi pojedli bom prišla in ti preme-njala posteljo in očistila cevke. Mogoče boš pa pozneje lažje jedla.” Solza ji je zdrknila izpod veke in se razlila med lase. ’Nekateri, seveda, nekateri bodo.’ Nekateri ali nihče? Kaj pa vsi tisti, ki so že umrli? Tudi ti so verjeli, da bodo med izvoljenimi, ki bodo dočakali velikega prihoda Jehove. Ali so tudi oni čutili to razočaranje? Kako so sprejeli ta nerazložljiv preklic obljube večnega življenja na tem svetu? Tedaj svet še ni bil pripravljen, vsi znaki in simboli še niso bili doživeti’, je enkrat hitela razlagati Franca. Kateri znaki? Jehova? Kateri simboli? Da je svet poln grešnikov? Da se je človeštvo pregrešilo čez vsako zapoved ne enkrat, ampak vedno in ponovno, vsaka generacija in vsi ljudje od roda do roda? Petsto let, tisoče let v preteklost so se raztegovali grehi in zločini človeka - ali niso bili to eni in isti dogodki, simboli, ki jih sedaj jehovska vera prikazuje kot znake, ki naznanjajo prihod konca sveta? ’Evropa se združuje v novo zvezo, v povezavo dvanajsterih.’ Kolikokrat se je Evropa že združila - in razdružila - v zveze? V srednjem veku, med vojnami in po vojnah, med osvajanjem celin in preko kolonalizacije plemen. Združevali so se narodi in države. Kralji in cesarji so združevali ljudstva pod svoja okrilja, politiki in predsedniki so pisali in podpisovali pogodbe - zakaj niso bili to tisti znaki, ki so napovedovali uresničenje prerokbe? Samo en znak, eno in edino dejstvo je prepričalo Meto, da ima Franca prav, da je njena vera, jehovska vera, prava in zakonita vera novega svetega pisma. Judje so končno spet dobili svojo lastno državo. V spominu je videla Franco, pet let mlajšo, ki jo je tistega pomladanskega večera spremljala domov in ji razlagala pomen znakov, kakor so jih nakazovali dogodki v svetu. ’In po vseh teh letih, po dva tisoč letih brez doma, so se Judje spet združili v samostojen narod in ustanovili svojo državo, ki jo imenujejo Izrael,’ je rekla po dolgem naštevanju simbolov, ki Meto do tedaj niso prepričali. Franca jo je pogledala z dolgim, presunljivim pogledom, kot da je vedela, kakšen vtis bo naredil ta dokaz v njeni duši. In Metino srce se je odprlo kakor žejen cvet, kot speči otrok se je prebudila njena duša. Vse njeno bistvo, suho in neplodno kot tla puščave, je vsrknilo vase to razodetje, tako dolgo prikrito, neuresničeno skoraj dvatisoč let, to milost božjo, to milost Jehove, podeljeno njej v tihem mesecu pomladnega večera, pod na novo prižganimi zvezdami, v temno modrem, žametnim nebom, na vsakdanjem potu domov, v naravi stvarstva. V tistem trenutku je Meta vedela, kaj pomeni nositi cerkev v sebi. Danes pa ji je Franca povedala, kar se je Meta najbolj bala: da ona ne bo dočakala. (se nadaljuje) Kanadčan Tom Priestley predstavil v Selah svoje delo Profesor Tom Priestly iz Kanade je predstavil svoj raziskovalni projekt “Manjšinski problem slovenščine v Avstriji” in se predstavil tudi kot prevajalec slovenskih pesnikov v angleški jezik Za predavanje si je izbral prav kraj, ki je zanj zelo pomemben - Sele. Prišlo je lepo število domačinov in nekaj jih je prišlo celo od zunaj, kot npr. dr. Herta Maurer-Lausegger, dr. Teodor Domej in konzul Republike Slovenije Jelovšek. Na začetku predavanja je Marija Olip prebrala pesem o Tomu Priestleyju, ki jo je napisala neka domačinka. Znanstvenik se je te razveselil in nato predstavil izsledke raziskovanj. Referiral je o tem, kako je začel z raziskovanjem selščine. Prišel je do rezultata, da vsak govori po svoje. Citat Prie-stleyja: “Vsak človek ima svoj poseben Šprah”. Razlagal je svojo teorijo s tem, zakaj je selščina izgubila srednji spol in zakaj namesto pljuča rečejo pljuči. Govoril je tudi o povpraševanjih, ki jih je delal v nekaterih vaseh, o odnosu do slovenščine. Drugi del večera je bil posvečen prevajanju. Malo je govoril o tem, kako je začel s prevodi. Začel je s preprostimi pesmimi Jožice Čertov, Gustava Januša, Milke Hartmann, nato se je lotil Janka Messnerja in Maje Haderlap, sedaj pa prevaja s svojim soprevajevalcem Henryjem Coo-perjem izbrana dela Franca Prešerna. Te prevode je pred kratkim izdala Mohorjeva založba. Nekaj svojih prevodov Prešerna je prebral in večer zaključil z Zdravljico. Po predavanju je društvo pripravilo zakusko, da so lahko poslušalci pokramljali še nekaj časa s prof. Tomom Priestleyjem. Večer je zelo dobro uspel, bil zelo zanimiv. Intervju s Tom Priestleyjem: Bil sem v jezikovni šoli pri selškem gozdarju (Pogovarjala se je Mihaela Hartmann) Kako ste prišli v stik s slovenščino? Ko sem dobil službo na univerzi v Alberti (Kanada), kjer še danes poučujem, sem kot slavist obvladal samo en slovanski jezik, namreč ruščino. Na univerzi je bilo očitno, da potrebujem še dodaten jezik. Drugi jezikoslovci na mojem oddelku so govorili ruščino, ukrajinščino, bolgarščino, poljščino ali češčino, nihče pa se ni zanimal za jezike, ki jih govorijo narodi v bivši Jugoslaviji. Odločil sem se za slovenščino predvsem zato, ker je zelo nenavaden jezik in je njena posebnost mdr. dvojina. Prvi stik z njo pa sem imel na Seminarju slovenskega jezika v Ljubljani leta 1973. V tem letu sem iskal tudi teren za raziskave in prišel v Sele. Sele so mala vas. Kako ste se odločili ravno za ta kraj? Najprej sem se hotel ukvarjati s knjižno slovenščino, nato pa sem se le odločil za narečje. Prav posebej še zato, ker mi je, potem ko sem prebral knjigo o selskem narečju iz leta 1939 in ko sem obiskal Sele, bilo to najbolj zanimivo. Poleg tega so mi bile Sele od vsega začetka zelo všeč. Ste na začetku imeli na Koroškem težave z jezikom? Z jezikom sem na začetku seveda imel težave. Toda stanoval sem v hišici na Kobli in imel vsako jutro jezikovno šolo pri starem gozdarju, ki se je zelo rad pogovarjal z mano. Takrat še nisem obvladal knjižne slovenščine, kar pomeni, da sem se najprej naučil narečje. Pri tem je je zanimalo predvsem oblikoslovje in to, kako narečje zveni. Z ljudmi samimi ni bilo toliko težav, čeprav v 70-ih letih niso bili tako odprti do tujcev kakor danes. Sprva niso vedeli, kdo sem in od kod prihajam. Kmalu pa sporazumevanje sploh ni bilo več težko. Raziskovali ste tudi splošni položaj koroških Slovencev. Kakšni so Vaši zaključki? V prvih 15-ih letih sem raziskoval samo položaj v Selah. Hotel sem vedeti, koliko se uporablja slovenščina in kakšen odnos imajo do nje ljudje. V zadnjih petih letih sem se začel ukvarjati s položajem na splošno in pravzaprav sem si za to izmislil projekt, na katerem sedaj delamo od predlanskega leta naprej. Nekaj rezultatov že imamo, ki so zelo zanimivi. O Predsednica KPD Planina Pavii Čertov je Tomu Priestleyju v zahvalo in spomin podarila sliko o Selah, kijih je znanstvenik tako vzljubil, kot bi bil tam doma. teh sem govoril tudi na predavanju v Selah, npr. da so ženske bolj realistične glede položaja na Koroškem, kakor so to moški. Glede prihodnosti so bolj pesimistične. Vzrok za to je najbrž, ker so bližje življenju kakor moški, npr. z otroki. Zakaj so pesimistične glede prihodnosti, je zelo zanimivo in mogoče je Zopet nova težava za koroške Slovence... Privatni radijski postaji Korotan/Agora pred koncem? Celovec (Naš tednik, 21. 7. 2000) - Kakor vse kaže, so privatne radijske oddaje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov soočene z usodnim udarcem. Državni sekretar Morak, ki je na uradu zveznega kanclerja pristojen za medijska vprašanja, je v torek, 18. julija, sprejel predsednika NSKS Bernarda Sadovnika in predsednika ZSO dr. Marjana Sturma. Sporočil jima je, da bosta radijski družbi Korotan in Agora v letošnjem letu skupno prejeli 5 milijonov šilingov (lani 10), hrvaška radijska družba na Gradiščanskem Mora sama pa prav tako pet (kakor lani). Toda to še ni vse. V naslednjem letu naj bivše tri družbe ostale popolnoma praznih rok. Zanje ni predviden niti šiling. Resno pa se išče, tako Morak, nadomestna rešitev v okviru ORF, pri čemer državni sekretar upa, da bo začela veljati že v prihodnjem letu. Zastopniki vseh treh radijskih družb so na skupni tiskovni konferenci v gradiščanskem Velikem Borištofu poudarili, da bi vsaka subvencija, ki bi za posamezno radijsko znašala manj kakor pet milijonov šilingov, pomenila konec privatnih radijskih postaj. S strani radijske družbe Agora napovedujejo, da bodo v tem primeru ukinili oddaje že meseca avgusta. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik je po obisku pri Moraku poudaril: “Vlada mora zagotoviti obstoj privatnih oddaj vsaj tako dolgo, dokler se za celodnevni radio ne najde druga rešitev.” Sadovnik ima občutek, da vodstvo ORF oz. generalni intendant Weis in deželni intendant Draxler resno razmišlja o rešitvi tega vprašanja v okviru avstrijske radio-televizije. “Vsekakor pa bi morali pri nove-lizaciji zakona o ORF nujno zagotoviti programski nalog za narodne skupnosti,” tako predsednik NSKS v stališču za Naš tednik. Tudi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm poudarja, da črtanje podpor za privatni radio zanj ne pride v poštev brez ekvivalentne rešitve za celodnevni radijski program. Sturm v stališču za Naš tednik. “Slovenska narodna skupnost je vedno zahtevala celodnevni radijski program v okviru ORF. Bivša vlada nam je dala frekvenco za Korotan/ Agora, ki smo jo sprejeli samo pod pogojem, da jo država financira. Če država hoče to spremeniti, lahko to stori samo v primeru, da zagotovi celodnevni radijski program v okviru ORF. Kljub temu pa bi bilo treba razmisliti, kako omogočiti, da lahko na obstoječi frekvenci deluje privatni ra^*°- Janko Kulmesch to posledica realističnega pogleda na življenje. Razlike med kraji, v katerih smo raziskovali, so zelo očitne, kar se tiče u-porabe jezika. Vsak Korošec ve, da se na Zilji slovenščina uporablja v veliko manjši meri. Sedaj pa imamo natančne rezultate, da se govori manj slovensko doma, v šoli, na delovnem mestu itd. Doslej še nimamo končnih rezultatov 'n upam, da jih bomo imel* drugo leto, tako da bom lahko napisal knjigo o teJ tematiki. Ali ste dosegli z raziskovalnim delom na Koroškem to, kar ste si priča' kovali? Boste raziskoval* tudi še naprej? Mislim, da sem razen nekaj majhnih razlik dosegel vse. Sedaj gre samo še za natančen opis trenutneg3 položaja na Koroškem’ Manjka samo še knjig3 0 jezikovnem položaju na Koroškem v angleščim- Nasploh obstaja o tej te in matiki samo ena knjiga to o katalonščini v Špamj’-Člankov je sicer dovolj* t0 da knjig ne. Letos in na slednje leto bom zbiral na tančne podatke za svoj0 knjigo. Predstavili ste tudi kdj' go, ki ste jo izdali skup s Henryjem Coopefl*1^ Vsebuje prevode del Franceta Prešerna. še nap'? boste prevajali .j ali se boste raje ukva*ja z manjšinami? dobro vpi rašanj je- To je -------- , s6 Letos in naslednje lot° ^ bom koncentriral na knj'S Moram pa reči, da rad prevajam, da tega zel° m' koli ne bom opustil. ^re^j, janje bo vedno imelo ko prednost. (dalje na str. 15) lj a T $\ l! tc ve bu v »o dii iii Sv, Ha Pn Ste lat, Ha\ doj k0t He iett 1 fk 'S V četrtek, 27. julija, je bila v Celju izredna seja Slovenske škofovske konference, na kateri so prvič sodelovali novoimenovani pomožni škofi. Seja je bila pri Sv. Jožefu v Celju in je bilo na dnevnem redu več stvari, med njimi duhovna oskrba vojakov in oseb v zaporih. Sporočilo za javnost, posredovano po fax-u, pravi še: “Škofje nameravajo s pastirskim pismom povabiti vernike k odgovorni udeležni na letošnjih volitvah. Pripravili so tudi posebno molitev za domovino pred volitvami.” Tekst te molitve: Molitev za domovino pred volitvami 2000 Troedini Bog, večna modrost! Ti vse čudovito urejaš in vodiš. Usliši nas, ko te prosimo za našo domovino. Naj jo odgovorno vodijo ljudje, ki bodo za javno blaginjo nesebično skrbeli. Naj jo vedno in povsod dostojno predstavljajo ter se zavzemajo posebej za vse, ki so v kakršnikoli stiski. Nam pa daj, da bomo odgovorno volili po svoji vesti tiste, za katere upamo, da bodo s svojim javnim delovanjem pospeševali življenje ter duhovni in gmotni napredek naše države in tako pomagali graditi Božje kraljestvo na zemlji, ki je kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni. Amen. naš. Zdrava Marija. Slava Očetu. imprimatur: Slovenska škofovska konferenca. Celje, 27. 7. 2000 10vo arheološko najdišče na Mostu na Soči Iz zgodovinske zakladnice vsakič kaj novega P°d sotočjem Idrijce in Soče so odkrili na dese-Vne dragocenosti iz prvih dveh stoletij našega štetja, iz keltskega oziroma latenskega obdobja deli, ki jih oprav- Med iai° pod vodstvom mladega geologa Miha Mlinarja iz ^'minskega muzeja na 0stu na Soči, ki je zibel °vno znane starožele-’ halštatske oziroma sve-Ucijske kulture, so tik Soto^em Idrijce in So-Ve naleteli na zelo zanimi-arheološke najdbe. Pod ^nim očesom moža, ki je ^demdesetih letih začel raziskovanja naj-starih kultur na Tol-Ckem’ arheologa Draga iS^a’ so doslej izgrebli Prv'S61'06 dragocenosti iz st0,etii našega latJa’ *Z keltskega oziroma ”skega obdobja. nav/j . najdbami najbolj d0i U uie za ped velik potovat ki . okraš 1 bakren predmet, ki Cn '°hici ovnovo glavo na m aktom lepo graje- ae že je^o n'Ske na sredini. “Ver-^rC 23 ročaj Pos°de,” ^tnarVa arkeol°g Miha Na desnem bregu sotočja Soče in Idrijce pogosto odkrijejo ostanke hiš, na levem pa grobišča. Vsa mostarska zemlja je zaščitena. Tisti, ki želijo na njej graditi, morajo počakati, da svoje najprej opravijo arheologi. Tokrat so na delu zaradi gradbišča čistilne naprave. Most na Soči je starodavni kraj. V njem so ljudje živeli že 2000 let pred našim štetjem. Ta prva znana poselitev je trajala vsaj do četrtega stoletja našega štetja, torej najmanj 2400 let. Tej dolgi dobi sledi večstoletna vrzel. Ni znano, kakšno je bilo življenje o-koli sotočja v dobi preseljevanja narodov in takrat, ko so Posočje začeli naseljevati tako imenovani alpski Slovani. V 12. stoletju v to časovno temo posveti cerkvica sv. Mavra, ki da naselju Predlagana je odprava 5-letnega roka za vpis umrlih med vojno in neposredno po njej, ki niso bili vpisani v matično knjigo umrlih Zamolčani v knjigah Ljubljana - Spremembe zakona o matičnih knjigah, ki jih je 21. julija obravnaval državni zbor, še niso sprejete; parlament je namreč obravnavo o njih prekinil. Predlagana je odprava petletnega roka za vlaganje zahtevkov oziroma predlogov za vpis smrti oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu vojne in tudi med njo in niso bile vpisane v matično knjigo umrlih. Zahtevke bi bilo mogoče vlagati neomejen čas. Predlagatelji postopka naj bi postala tudi društva, ki izkažejo upravičen interes; o tem bo presojal upravni organ, pristojen za ugotavljanje in vpis smrti, in sicer na podlagi ciljev in nalog, ki jih je društvo opredelilo v svojem temeljnem aktu. To pomeni, da bi bilo lahko predlagatelj postopka ugotavljanja in vpisa smrti le tisto društvo, katerega dejavnost je tudi proučevanje tega zgodovinskega obdobja oziroma dejstev in okoliščin, povezanih s smrtjo posameznikov, ki lahko pripeljejo do podatkov, pomembnih za ta postopek. Spremembi sta nasprotovali poslanski skupini LDS in ZLSD. Poslanci so po skrajšanem postopku sprejeli novelo zakona o splošnem upravnem postopku. Gre za spremembo 306. člena. Za vzpostavitev ustreznih evidenc in izmenjavo podatkov glede poravnanih obveznosti do države je treba oblikovati ustrezno računalniško in drugo logistično podporo, hkrati pa je treba usposobiti tudi osebe, ki bodo vodile postopke, povezane z vročitvijo upravnih odločb. Za izvedbo vsega tega je vlada predlagala, poslanci pa sprejeli podaljšanje roka za dvanajst mesecev. Sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve je pri predlaganem besedilu opozoril, da bi bilo treba ponujeno rešitev pred sprejetjem ponovno celovito pretehtati, zlasti iz razlogov dejanske izvedljivosti v praksi. Kaže, da je bil šele pred kratkim sprejeti osnovni zakon v nekaterih določbah premalo pretehtan. Šele po njegovem sprejemu se je ugotovilo, da ga kljub odloženi šestmesečni uveljavitvi v nekaterih podrobnostih pravzaprav ni mogoče izvajati iz več razlogov (pomanjkanje evidenc, neustrezna računalniška podpora, kadrovske težave in drugo). Zato ostaja odprto vprašanje, ali bo to določbo zakona o splošnem upravnem postopku po preteku na novo določenega roka sploh mogoče uveljaviti v praksi. Matjaž Albreht, Marko Jakopec DELO, 22. julija 2000 tudi ime Ad Pontem Sancti Mauij. Arheologi vedo, da je bil kraj, ki bi se mu po slovensko reklo Pri mostu svetega Mavra, dokaj velik in precej starejši od cerkvenega hrama. Če povzamemo: kulturne ostaline Mosta na Soči pričajo, da imamo v tem kraju opraviti s tremi naselitvenimi obdobji, starožele-znim oziroma halštatskim ter rimskodobnim oziroma latenskem, ki se deloma prekriva s prazgodovinskim in kasnoantičnim. Staroželezna doba, ki so jo poimenovali po nekdanjem imenu Mosta na Soči Santa Lucija, je dala največ enkratnih in vznemirljivih najdb. In še novost v zvezi z njo: čeprav mineva sto let od prvi odkritij iz tega časa, se še vedno krešejo mnenja domačih in tujih arheologov, katero ljudstvo je tedaj živelo tu. Po imenih nekaterih ljudstev, ki so poseljevala to območje v času rimske province Norik, sodijo, da je mogoče šlo za noriško pleme Am-bisonti (=Obsočani, Posoča-ni torej). Starodavne civilizacije so levi breg Idrijce spremenile v velikansko nekropolo. Odkopali so že več kot sedem tisoč grobov. Na prelomu 19. in 20. stoletja so jo raziskovali tujci, za časa žolte monarhije in Italije zlasti arheologa Szombathy in Marchesetti. Njuno delo, katerega sad so zbirke, ki jih hranijo na Dunaju in v Trstu, je v sedemdesetih letih nadaljeval novogoriški arheolog Drago Svoljšak. Ta zdaj izroča raziskovanje mlademu Mlinarju, ki ognjeni krst samostojnega dela doživlja prav te dni na grobišču tik ob jezeru. Ob pogledu na prelepe, skoraj dva tisoč let stare najdbe se opazovalcu zastavi vprašanje, kdo so bili ljudje, ki so jih naredili in jih s seboj nosili v posmrtno življenje. “Lahko jih uvrščamo med brezimne, lahko jih opredelimo po Mostu na Soči najbližjem podobnem najdišču Idriji pri Bači kot idrijsko kulturno skupino,” so povedali arheologi. Najdbe so za stroko dragocene, ker so na Mostu na Soči prve te vrste in bistveno dopolnjujejo arheološko podobo kraja. Na o-gled bodo skupaj z drugimi v zbirki Tominskega muzeja. Slednjemu se letos pri- BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE! PRIPOROČAJTE NAŠ I I^T! družuje še muzejček mostarske osnovne šole, ki ga domiselno urjejajo na ostalinah velike starodavne hiše. Katja Roš DELO, 22. julija 2000 KOLEDAR AVGUST 6. - Veselica Primorskega kluba, na Slovenski pristavi. 20. - Veselica župnije Marije Vnebovzete, na Slovenski pristavi. 20. - SKD Triglav, Milwaukee ima drugi piknik v svojem Parku. SEPTEMBER 2. - Veselica pevskega zbora Korotan, na Slovenski pristavi. 10. - Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo, v dvorani Sv. Vida. 16. - Folklorna skupina Kres priredi program v SND na St. Clairju. Tom Priestley (nadaljevanje s str. 15) Z mojem soprevajalcem Henryjem Cooperjem sva že govorila o možnem nadaljevanju s prevodi del Franceta Prešerna. Sam pa bi rad prevajal koroške pesnice in pesnike. V glavi imam tudi že projekt, ki ga pa še nisem do konca razvil. Mogoče bo to izbor najboljših pesmi vseh koroških pesnic in pesnikov, ki še živijo. Mislim, da, ko bom čez kaki dve leti v penziji, ali celo že prej, se bom lotil tega projekta. (Vse gradivo v zvezi s Tomom Priestleyjem je iz Našega tednika z dne 21. julija 2000. Kakor sem že prej objavil, je Tom Priestley dolgoletni vodilni član Družbe za slovenske študije in je bil urednik več številk “Papers in Slovene Studies”, ki jih izdaja omenjena družba. Ur. AD) Misijonska srečanja in pomenki 1340. Spomladi je dobrotnica iz Kalifornije darovala lepo vsoto za otroke v misijonih, kar smo razdelili na tri misijonarke, ki delajo na takem polju. Prva se je oglasila misijonarka salezijanka s. Marjeta Zanjkovič, ki dela na Madagaskarju, in piše: “Spoštovana Marica, ne morete si misliti, kako sem se razveselila Vašega pisma in daru, toliko bolj, ker sem v tem času prisrčno molila za božjo Previdnost. Vaš dar je jasen odgovor božje Ljubezni na našo prošnjo. Letos sem morala namreč sprejeti odgovornost za to skupnost v Beta-fo, kar ni to lahko in enostavno zame, saj je to formacijska hiša. Skrbim namreč za naš bodoči naraščaj (aspiranti-nje in postulatinje). Poleg tega imamo 80 notranjih gojenk iz zelo revnih družin, ki ne morejo plačevati šolnine in stanovanja; osnovno šolo za 700 otrok, center za mlade in kuhinja za najrevnejše. Do sedaj nam je Bog čudovito pomagal, zato z zaupanjem sprejemam to službo služenja najpotrebnejšim. Za Vaš božični dar smo lahko kupile tople odeje za 80 deklet, in ta zadnji dar bo za hrano. Od srca se Vam vsi skupaj zahvaljujemo. Povejte dragi ge. Lojzki, da lepo molimo za njo in jo priporočamo Bogu, da bo zdrava in zadovoljna v starostnem domu. Želimo Vam in vsem dragim dobrotnikom božjega blagoslova in Vas najprisrčneje pozdravljamo. V molitvi vedno združeni, hvaležna s. Marjeta Zanjkovič.” Sestra je priložila fotografijo, ko ona sama in še tri dekleta držijo omenjene deke. Drugo pismo je od misijonarke uršulinke s. Zore Škerlj iz Bocvane, in piše: “Draga gospa, prisrčna hvala Vam, ge. Lojzki in MZA za denarno pomoč. Z vašim darom bomo pomagali programu za “play groups”, kot imenujemo predšolsko pripravo za San ali Bušmanske otroke. Ta enoletna priprava je zelo potrebna, ker je uvajanje v redno osnovno šolo zelo zahtevno za te otroke, zaradi okolja, v katerem živijo. Šola je še vedno nekaj “nepotrebnega in tujega” tudi za njihove starše. Vas, go. Lojzko in vse dobrotnike spremljamo z molitvijo. Tudi sama se priporočam v molitev, še posebno, ko se Misijonska Znamkarska Akcija (MZA) Catholic Mission Aid (CMA) je javna, "nepridobitna, dobrodelna misijonska organizacija. Ustanovil jo je Fr. Charles A. Wolbang, CM. Registrirana je v mestu Columbus, Ohio, ZDA. Za pomoč slovenskim misijonarjem zbira finančno pomoč za njih delo med ubogimi v misijonskih deželah ter za vzdrževanje bogoslovcev za domači misijon. Hvaležni bomo za vsak dar, ki ga boste darovali v ta namen. Spomnite se misijonarjev in ubogih v svojih oporokah. Za vse prejete darove izdamo potrdilo za “Income tax”. Uradni naslov: MZA - CMA 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland v teh mesecih trudimo z manjšo skupino San ljudi, da bi dobili zemljo za življenjsko potrebno hrano in tudi za prodajo zelenjave. Istočasno naj bi ta projekt tudi pospeševal konservacijo zemlje in okolja. In to je zemlja, kjer so oni živeli že nekaj generacij in kjer počivajo trupla njih prednikov. Na žalost je opozicija uglednejših, gospodarsko močnejših in bolj premožnih, zelo močna. V skupnem prizadevanju za rast božjega kraljestva, Vas prisrčno pozdravljam, s. Zora Škerlj.” Tudi ta sestra je priložila fotografijo malih predšolskih otrok, ki bodo deležni dobrote te blage žene. Pa se tudi mi pridružimo molitvi k tem sestram misijonarkam ter še drugim, da bi Bog blagoslovil njih delo. Molimo pa tudi za dobrotnike, katerim naj Nebeški Oče poplača vso dobroto, ki jo delijo s potrebnimi. Pretekli teden smo imeli obisk iz Slovenije. Rektor ljubljanskega semenišča g. Tone Slabe in mons. Franci Petrič sta bila med nami. Vsako jutro smo imeli slovesno sv. mašo, posebno še zadnji ponedeljek, ko se je tema duhovnikoma pridružil še zlatomašnik dr. Pavel Krajnik. Bili so tudi na pikniku Pristavskih upokojencev, kjer smo imeli še malo sestanka z obiskovalcema in nam je g. rektor razložil o življenju v bogoslovju in kdo to vzdržuje. Hvala Vama za vse lepe misli, za vse, kar smo koristnega slišali in prejeli. Vsi Vama želimo obilo božjega blagoslova pri Vajinem delu, kot tudi g. Franciju Urbanija, ki se je v sredo vrnil v Argentino. Vsem iskren misijonski pozdrav! Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd. Cleveland, OH 44119 LEMONTSKI ODMEVI (nadaljevanje s str. 12) manje slovenske župnije v Lemontu. Naj po Marijini priprošnji Bog blagoslavlja našo mlado župnijo. Sveto mašo je daroval voditelj župnije p. David Šrumpf. Pred leti so slovenske župnije iz Chicaga in drugih krajev imele vsaka svojo romarsko nedeljo. Žal so zaradi sprememb v župnijah, ponekod tudi opustitev, romanja odpadla. Priporočamo jih Bogu in Mariji. Člani in članice Sloven-sko-ameriškega radio kluba so kot običajno poromali k Mariji Pomagaj drugo nedeljo v juliju. Tudi popoldanske večernice so bile, kakor je navada ob romanjih, tokrat s prošnjo, da bi Bog še vnaprej blagosla- vljal tedensko slovensko radijsko oddajo. Tudi 16. in 23. julija so bila običajna lemontska romanja: 16. julija so poromale k Mariji članice Slovenske ženske zveze, 23. julija pa Društvo Sv. Ane KSKJ št. 170. Slovenskega rojaka iz Jo-lieta, Fr. Davida J. Stalzer-ja je 18. junija 2000 Bog poklical k sebi. Fr. David je bil rojen 28. junija 1947, in krščen v slovenski cerkvi Sv. Jožefa. Mašniško posvečenje je prejel 9. novembra 1974. Deloval je kot kaplan in župnik v Lockportu, na- to dolga leta pri fari Marijinega rojstva in Sv. Magdalene v Jolietu. Kot zaveden Slovenec se je poglabljal v slovensko dediščino in rad o njej govoril in pisal. Zavratna bolezen - rak - mu je pretrgala nit življenja v najboljših letih - star 53 let. Naše sožalje materi in sorodnikom. Father David, p°' čivaj v Bogu in uživaj njegovo večno Luč. AVE MARIA Avgust 2000 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) Richard M. Podboy Dne 28. julija je v Lake-West bolnišnici v Willough-byju umrl 69 let stari R>' chard M. Podboy iz Wick-liffa, rojen v Clevelandu, od mladih sodeloval z družino pri lastninjenju in v0' denju raznih gostiln, v 60ih letih pa v službi kot dosta-vljalec pošte v Wickliffu> mož Eleanor, roj. Timko, oče Dawn Fenske in R*' charda ml., 1-krat stari oče, brat Michaela in že pok. Alvina, veteran korejske vojske, clan AMLA >n SNPJ. Pogreb je bil L aV; gusta s sv. mašo v cerkvi Our Lady of Mt. Carmei in pokopm na pokopali^11 Mentor. Anton Pavlovec Umrl je 70 let stari A11' ton Pavlovec, rojen v Baču’ Slovenija, vdovec po Aloj2' ji, roj. Turšič, brat Vilme (Slovenija), Lojzeta (Avstra lija) ter že pok. Staneta in Ivana, stric, zaposlen k0* strojnik pri Teledyne-Ostef 19 let, do svoje upokojitve' Pogreb je danes, 3. aVSu sta, v oskrbi Želetovega za voda na E. 152 St. s & mašo v cerkvi Marije Vne bovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Josephine E. Mlinar Umrla je Josephine ^ Mlinar, rojena August, v va po Franku, mati Brinovec, Franka, Anthony ja, Dominica, Theodore Jamesa in že pok. Josep ^ ne Mlinar, 14-krat sta^. mati, 1-krat prastara ma ^ Pogreb je bil L aVSuSta u sv. mašo v cerkvi ^ur of St. Mary na Char Villageu. PrijateFs Pharmacy St. Clair & E. 68 St 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. (216) 481-527' Between Chardon Rd. & E. 222 St. in Euclid, oni°