GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, ' GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZ0L VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 4. NOVEMBER 1965 LETO I., ŠT. 14 CENA 30 DIN - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DAN MRTVIH 1. novembra smo se z bolečino, ljubeznijo in spoštovanjem spomnili naših najdražjih, ki so nas prerano zapustili. Tega dne pa smo se zlasti spominjali vseh žrtev, ki so dali svoja dragocena življenja za svobodo v domačih gozdovih, koncentracijskih taboriščih, na mednarodnih bojiščih ali pa kot ustreljeni talci. Preberimo enega izmed številnih poslovilnih pisem, ki so jih napisali pred nasilno smrtjo .zavedni slovenski ljudje. Pismo je iz knjige »Poslovilna pisina za svobodo ustreljenih«. Ti čarobnica, Ti čmolaska, ali se spominjaš kako si bila huda, kako si me kregala pred jetniškim oknom: »Verdaminter Banditenfiihrer!« Metala si skozi okno kamenje na mene, toda to ni bilo kamenje temveč kruh. V bolnico si nosila razne strupe, male stekleničke, v katerih je bil strup za bandite. Ne, to ni bil strup, to so bile kapljice za okrepitev slovenskih borcev! Lepega dne bo sonce zopet sijalo poštenim ljudem, fašistični < morilci, izdajalci in mednarodni morilci pa se bodo znašli na obtožniški klopi. Te pozdravlja Tvoj tovariš M. Konšak Martin Konšak ji; bil ustreljen v Velenju, dne 25. januarja 1944, skupaj z Anionom Go-stinčičem. Vllijem Hedžetom, Ludvikom Klin-cem, Albinom Kostrevcem, Francem Lešni-kom, Maksom Medveščkom, Ludvikom Blom-bergerjem, Francem Poropatom, Mirkom Puhal jem, Alojzem Slogarjem, Ladislavom ške-deljem, Ivanom Turkom In Francem žabkai-jem. Martin Konšak je bil mehanik, doma M Ljubnega. Napisal je ilegaln9 pismo na dveii koščkih okrvavljenega papirja nekaj dni pred ustrelilvijo. To pismo je M. Konšak napisal Mariji štampar, paznici v mariborskih sodnih zaporih, ki' je pomagala našim ljudem in tudi Konšaku. DELO m DOHODKI NAČELO DELITVE PO DELU JE SPLOŠNO PRIZNANO IN TUDI SPREJETO. KLJUB POMEMBNIM USPEHOM PA SE DELITEV PO DELU PREPOČASI UVAJA V NAŠ GOSPODARSKI IN DRUŽBENI Siji* S TEM. V SLOVENIJI JE LE DVE TRETJIM KVALIFICIRANIH DELAVCEV IN MANJ KOT POLOVICA |VJSOICOKV ALIFICIRAiNIH DEJANSKO NAGRAJENIH PO DELU. VEČINA VIŠJE USPOSOBLJENIH DELAVCEV IiN ORGANIZATORJEV PROIZVODNJE PA SO ŠE VEDNO PLAČANI PO ČASU IN PREMALO Draga tovarišica! Z ozirom na Tvoje delo in zadržanje ter sigurne informacije Ti pišem to pismo. V mojem srcu si zapisana kot zavedna Slovenka in dobra to-varfšica. Zato Ti lahko zaupam nekatere svoje tajne. Vsi ste slišali o meni. toda vsega nobeden ne ve. ^islim, da se ne varam v Tebi, zato Ti zaupani. Obtožen sem bil in osumljen, da sem vodja OF za štajersko itd. Jaz sem seveda trdno vztrajal na tem, da se sploh nisem mešal v > golih, nogah in po zadnjici, oprosti mi za izraz, šestnajsti dan so me mučili štiri in pol ure kar skupaj. Na pol mrtev sem prosil za malo vode. Tedaj pa je eden izmed mojih mučiteljev rekel: »Takoj dobiš . --« in mi je v usta napravil malo potrebo. Seveda sem takoj zaprl usta, toda vseeno mi je teklo v usta, nos in oči. Nato so me pustili pol drugi mesec na miru, da so se mi rane zacelile. 62-ti dan so me ponovno, takrat v bunkerju, slekli do nagega, potem pa so mi pokazali vso švabsko kulturo XX. stoletja. Zlomili so mi tri rebra, na lomili hrbtenico, od nog do glave pa sem bil ne plav ampak črn in razmrcvarjen; nohti na nogah so mi v§i odpadli. Stavili so mi pogoj: ali usta odpreti — ali umreti! Zavedal sem se vsega tega in ni mi žal, da krasijo polomljene in ob-tolčene kosti moje razmrcvarjeno telo. Konšak je ostal samo Konšak — pa če bom šel s temi posledicami tudi v grob, ne bo na mojem grobu pisalo Izdajalec*, temveč »Junak, ki je za domovino kri-prelival in bij pripravljen za njo žrtvovati vse.:. Naši organizaciji in bodoči domovini hočem ostati za vsako ceno zvest. Veš, draga tovarišica. za mene to ni nič novega. Sigurno si že kedaj slišala za beograjsko glav-njačo — tam so me tudi mučili, skuhaj z mojimi ostalimi tovariši, ki so danes na čelu naše organizacije OF. Na primer: dr. Ivan Ribar je' moj osebni dobri prijatelj, isto tako Moša Pijade in drugi. V Jugoslaviji so nas tudi zapirttli. mučili in j>re-ganjali. V Jugoslaviji sem bil namreč višji funkcionar delavskega po-kreta. EKONOMSKO ODGOVORNI ZA USPEH POSLOVANJA DELOVNE RGAN1ZAC1JE. V naši občini imajo uvedene ekonomske enote vsa podjetja. Vendar »koro povsod delijo dohodek na podlagi rezultatov dela na delovnem mestu in po uspčhti celotnega kolektiva, ne glede na to, kakšen uspeh so dosegle posamezne ekonomske enote. Samo v štirih podjetjih delovne enote samostojno obračunavajo dohodek. V dveh podjetjih imajo na voljo del čistega dohodka in del sredstev sklada skupne porabe, v sedmih pa del sredstev za osebne 'ohodke. Najbolj stimulativen v naši občini je vsekakor sistem obračunskih enot. ki je najdlje uveden pri rudniku lignita Velenje. Na nedavnem razgovoru o razvoju sistema nagrajevanja. ki ga je organiziral občinski sindikalni svet, so menili, da bodo interne prodajne cene proizvodov posameznih ekonomskih enot najbrž najboljša rešitev pri nagrajevanju po delu. Odvisnost osebnega dohodka od interne prodajne cene proizvoda posamezne ekonomske enote ima vse elemente, ki ne vplivajo samo na količinski, ampak tudi na ekonomski uspeh proizvodnje. Poleg tega je v to ceno možno vključiti tudi tehnično in administrativno osebje._ ('Nadaljevanje na 2. strani)_ ROMAN V NADALJEVANJIH ČRNI LABIRINTI Odločili smo se, da bomo v »šaleškem rudarju« objavljali romane v nadaljevanjih. Kot prvega sino izbrali roman priljubljenega slovenskega pisatelja Antona Ingoliča ČRNI LABIRINTI. V Črnih labirintih slika Ingolič življenje naših rudarjev v tujini. Pisatelj je napisal zanimivo, razgibano iu prijetno branje. Osrednji osebi v pripovedi sta naša rojaka Klep in njegova žena Ančka, ki preživljata dvajseto leto dela in življenja v tujini. Klep je od napornega rudarskega dela postal izčrpan in bolan. Ves čas ga spremlja želja, da bi se z Ančko vrnila v domovino, kjer sije pravo domače sonce, drugače kot v tujini... Njegova želja, da bi se skupaj z ostalimi izseljenci — povratniki vrnil na Slovensko je neizmerna. Toda Ančka je nasprotnega mišljenja. Bilo ji je komaj nekaj mesecev, ko so jo prinesli na tuje. Zato je zanjo tujina lepša od domačih hribovskih vasi, kjer je... Naj bo dovolj vsebine. Preberimo raje kaj več o avtorju romana Črni labirinti — Antonu Ingoliču. na Kozjaku; UGASLA DOLINA (1956) o nekdanjih koroških železarjih; KJE STE, LAMUTOV1? (1958), obširen roman o usodi slovenskih izseljencev — rudarjev v Nemčiji in Franciji; roman NEBO NAD DOMAČIJO (1960) o bridkosti in težavah izseljeniške družine starega rudarja, ki se je vrnila po osvoboditvi V domovino; roman MLADOST NA STOPNICAH (1962) o nekaterih vprašanjih in težavah sodobne mladine, zlasti vajenske. Ingolič je objavil šest zbirk novel: Iz okupacije in pregnanstva v Srbiji PRED SONČNIM VZHODOM (1945), NA PRELOMU (1950), SONČNA REBER (1953), TAM GORI ZA HRAMOM (1956), ki obsega predvojne novele, VIDIM TE, VERONIKA! (1959 i s sodobno tematiko in izbor OCI (1962). Delno avtobiografskega značaja je povest o usodi brezposelnega izobraženca MLADA LETA (1935). Ingolič je napisal, tudi nekaj dramskih del: komedijo o malomeščanih KRAPI (1947), igro o dveh izkoriščevalcih MLATILNICA (1948), igro o vaškem špekulantu in vinogradniški zadrugi LIKOF (1950), veselo enodejanko iz življenja dijakov in profesorjev NAŠLI SO SE (1952). , Za mladino je napisal povesti UDARNA BRIGADA (1946), TVEGANA POT (1955) in TAJNO DRUŠTVO PGC (1958) ter nekaj Iger: SIROTE (1940), TAJNO DRUŠTVO PGC (1961) in MILICA NE SME UMRETI (1963); prvi dve dramatizaciji sta napisani po Istoimenskih povestih, tretja pa po Tvegani poti. Od 1963 izhajajo izbrani spisi v devetih knjigah, ki jih je pisatelj za novo izdajo večinoma predelal; urejuje jih Mitja Mejak. Ingolič je v slovensko književnost prispeval docela nove snovi. Kot pripovednik odkriva življenje ln delo vaških ljudi na Štajerskem: kmetov, kočarjev in viničarjev; prvi je opisoval napore splavarjev, pokazal življenjsko pot obrtnika, preobrazbo štajerske vasi med dvema vojnama, življenje tekstilnih delavcev in posebno v zadnjem času Izseljencev. Uporabljal pa je tudi trpljenje med okupacijo, upor proti nasilju in delo za obnovo po osvoboditvi. Mikavno zna zgrabiti življenjske dogodke in jih dramatsko zapletati. Po slogi je realist; okolje, ljudi in dogodke opisuje stvarno in podrobno, snov si izbira sistematično in jo smotrno razvršča. Ingolič je vztrajen pisatelj in spreten oblikovalec, ki življenje ne samo opazuje, temveč ga tudi raziskuje. Značilno zanj je opisovanje dela (splavarji, mizarji, tekstilni delavci, fužinarji, rudarji), a tudi pogum s katerim se loteva aktualnih dogodkov, ne da bi čakal na »distanco«. Izogiba se tendenčnemu pisanju in skuša svoje romane ln novele oblikovali iz značajev in natančne analize družbene stvarnosti. HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA ANTON INGOLIČ (1907) je uvedel v slovensko književnost nove predele slovenske zemlje: življenje »lukarjev« med Pesnico in Dravo, štajerskih viničarjev in kočarjev, mizarjev in tekstilcev, dravskih splavarjev, koroških železar-jev in rudarjev — izseljencev. Rodil se je v Spodnji Polskavi pri Pragerskein v mizarski družini. Po maturi na mariborski realki je študiral leto dni v Franciji nato pa v Ljubljani. Poučeval je v Ptuju, med okupacijo je bil v pregnanstvu v Srbiji, po vojni je poučeval v Ptuju in Mariboru, urejeval je revijo Nova obzorja ln bil ljudski poslanec. Od 1955 je profesor na gimnaziji v Ljubljani. Ingolič se Je z novelami in povestmi v revijah, zlasti pa s kolektivnim romanom LUKARJI (1936) uveljavil kot socialni realist.' V obravnavanju objektivne stvarnosti in nravstvenostl je v Lukarjih razgrnil najrazličnejše usode ljudi, ki se bojujejo za razdelitev gro-fovske zemlje. V tem romanu iz življenja lukarjev, prebivalcev Ptujskega polja, ki sade luk (čebulo), je zajel dogajanje iz nemirnih časov ob agrarni reformi. Delo je bilo po zasnovi, opisovanju ljudi in zanimivem pripovedovanju nekaj novega, čeprav se je agrarne reforme lotil že prej Miško Kranjec. Prvi del romana je izšel v Ljub. ljanskem Zvonu (1935-36; z naslovom Zemlja in ljudje). Bolj umirjena je povest SOSESKA (1939), ki se dogaja v vasi na Dravskem polju. Pisatelj prikazuje zle posledice, ki jih rodita kmečka trma in pohlep po zemlji, v središču povesti pa je boj soseske za gmajno in usoda Korenove družine. Mikavne so podobe kmečkega ljudstva po skupnem delu in veselju. Pisatelj je vztrajno in natančno kot naturalist proučil življenje. O tem pričajo zlasti njegovi nadaljnji, skoraj eksperimentalni romani: fCV SPLAVIH (1940, predelana izdaja 1959) o splavar-jih na Dravi in o bogataški družini splavarskega »kralja« MATEVŽ VISOC-NIK (iz 1941, izšel 1945), življenjepis »preprostega človeka«, mizarja, o njegovem vzponu in delu; roman v dveh knjigah o haloških viničarjlh VINSKI VRH, katerega prvi del ŽEJA je bil napisal tik pred vojno, drugi del TRGATEV pa po vojni (1946); reportažni roman o graditvi mladinske proge POT PO NASIPU (1948); STAVKA (1951) o mariborski tekstilni stavki leta 1936; ČLOVEK NA MEJI (1952) o kozjašklh tihotapcih pred vojno in o partizanstvu Zadovoljivi gospodarski Gospodarstvo občine Velenje se je letos razvijalo pod vplivom uveljavljenih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Stabilizacijski ukrepi so v prvi fazi povzročili zmedo v gospodarstvu, saj se nekatere gospodarske organizacije niso mogle dovolj hitro prilagoditi poslovanju v novih okoliščinah. Ponekod so se zaostrili problemi, kot so: pomanjkanje reprodukcijskega materiala in obratnih sredstev, zastoji v prodaji, kopičenje zalog gotovih proizvodov in podobno. Ti problemi so se pojavili v mnogih gospodarskih organizacijah in ponekod še obstojajo, vendar so mnogo manj pereči, kot so bili v začetni fazi. kajti to so problem,i, ki jih morajo rešiti gospodarske orga-nizaeje same z boljšo organizacijo dela, večjo produktivnostjo, skratka z intenzivnejšo proizvodnjo. V prvi fazi so gospodarske organizacije ugotavljale predvsem svoj položaj v novih ekonomskih razmerah, pozneje pa so prešle tudi k ugotavljanju tistih ekonomskih rezerv. ki jih je mogoče takoj ali v bližnji prihodnosti izkoristiti. Danes še ne moremo govoriti o nekih konkretnih uspehih, ker je obdobje še prekratko, vendar lahko ugotovimo, da se je gospodarstvo v velenjski občini razvijalo dokaj normalno in da so kljub nekaterim težavam bili doseženi* zadovoljivi rezultati. To dokazujejo naslednje ugotovitve: Obseg industrijske proizvodnje se je kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in kljub zastoju v prodaji povečal v letošnjih prvih devetih mesecih v odnosu na enako obdobje lanskega leta za 9,3%. Ugodne proizvodne rezultate so dosegle naslednje gospodarske organizacije: Rudnik lignita Velenje. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje in Lesno industrijski kombinat Šoštanj. Elektrarna Šoštanj je zaradi ugodnih vodnih razmer proizvajala manj kot lani. Tovarna usnja je zaradi težav glede dobave surovih kož šla v načrtno zmanjšanje obsega proizvodnje. Nižjo proizvodnjo je dosegla tudi »Galanterija« Šoštanj, pri kateri je proizvodnja odvisna predvsem od naročil. . Število zaposlenih v industriji je r letošnjem letu mnogo počasneje naraščalo kot prejšnja leta, saj se je v devetih mesecih povečalo le za okoli 3%. Produktivnost v industriji kot celoti je porastla za ca. 6 %. Izvoz industrijskih , proizvodov je prav tako poraste! in je za 69 % večji, kot je bil v enakem obdobju lani. Najbolj ugodne proizvodne rezultate je dosegla Tovarpa gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje in Tovarna usnja Šoštanj, ki je kljub zmanjšanemu obsegu proizvodnje povečala izvoz. Lesno industrijski kombinat Šoštanj pa je nekoliko izpod doseženih rezultatov v lanskem letu. I Pozitivna ugotovitev je tudi v tem, da na splošno zaposlenost ne narašča več s tako naglico kot v prejšnjih letih, saj je povprečno število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih porast-lo le za okoli 3,5 %. Ta podatek kaže na tendenco, da se je tudi naše uspehi gospodarstvo začelo preusmerjati v bolj intenzivno proizvodnjo. Pri teh splošnih pozitivnih ugotovitvah pa je treba opozoriti tudi na negativno stran našega gospodarstva, ki se kaže zlasti v tem, da 'produktivnost zaostaja za rastjo osebnih dohodkov. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega se je povečal kar za 50%, medtem ko produktivnost še zdaleč ne dosega tako visoke stopnje rasti. • V zvezi s povišajem življenjskih stroškov, ki so samo v avgustu po-rastli za 24%. brez upoštevanja porasta stanarin, električne energije in kuriva, je večina delovnih organizacij pristopila k urejanju oziroma povečanju osebnih dohodkov zaposlenih. To povečanje osebnih dohodkov se na območju velenjske občine giblje od 6 % do 24%, vendar ni primerov, da bi se bili osebni dohodki povečali bolj, kot pa so po-rastli življenjski stroški. Nasprotno se kaže tendenca, da delovne organizacije z veliko opreznostjo urejujejo oziroma povečujejo osebne dohodke. Po podatkih gospodarskih organizacij so se osebni dohodki v avgustu v primerjavi z obdobjem januar — julij povečali v gospodarstvu za okoli 19 % v negospodarskih dejavnostih pa za okoli 12%. Republiški izvršni svet je mnenja, da je treba revalorizacijo osebnih dohodkov izvajati nekoliko hitreje, kajti če bi čakali predolgo oziroma revalorizirali osebne dohodke šele ob koncu leta, bi to nedvomno povzročilo na trgu nove neskladnosti. Investicije v osnovna sredstva gospodarstva so na območju občine sicer porastla. vendar so dosegle le 26% planiranih investicij po družbenem planu za leto 1965. Investicije družbenega standarda pa se gibljejo v okviru planskih predvidevanj. Kmetijska proizvodnja na območju občine naj bi se po predvidevanjih povečala za okrog 5,5 %. Oce-njuje se, da bo z manjšimi premiki med posevki poljedelska proizvodnja dosežena v okviru planskih predvidevanj. V sadjarstvu pa planirana proizvodnja ne bo dosežena zaradi slabe sadne letine. V živinorejski jjroizvodnji so bili doseženi dobri rezultati. Predvsem se je povečal stalež živine v pitanju v lastni proizvodnji družbenega sektorja in v kooperacijski proizvodnji. Povečal pa se je tudi stalež plemenske živine zaradi izvedbe akcije nabave plemenske živine in regresiranja nabave. Družbeni plan je predvideval po-družbljanje površin v ravninskem predelu. Akcija podružbljanja zemljišč se je sicer izvajala, vendar brez večjega uspeha, ker pri nas ne obstojajo kmetijske obdelovalne površine v večjih kompleksih. Izvajala pa se je arondacija na manjših kompleksih. Proizvodno sodelovanje in usmerjanje proizvodnje V zasebnem sektorju. kjer podružbljanje ne pride v poštev, je skoraj popolnoma ureje- no v obrobnih predelih. Potrebno pa je na podlagi proučitve pravilno >ristopiti k reševanju problemov v najbolj hribovitih predelih naše občine. Promet v trgovini na drobno se ie povečal za preko 40%. kar je posledica nenormalnih pojavov, t. j. potrošniške mrzlice in izredno hitre rasti cen. Potrošniška mrzlica se je , ojavila pred uvedbo pomembnih "ospodarskih ukrepov, ko je bilo na • ološno rečeno, da se bodo spremenili odnosi med cenami'. Zaradi takšnega stanja trgovina ni bila naj-olje založena, kar je posledica nevsakdanjih blagovno-denarnih odnosov v našem gospodarstvu (investicijska. proračunska in osebna po-t rošnja so naraščale hitreje kot proizvodnja). Tudi promet v gostinstvu se je v prvih devetih mesecih letošnjega eta zelo povečal, kar je delno pripisati tudi porastu cen teh storitev. Turistična dejavnost letos ni dosegla predvidevanj po družbenem planu, število prenočitev se v glavnem giblje na isti ravni kot v letu %4. V skupnem številu prehočitev •se je zmanjšalo predvsem število prenočitev tujih gostov. Medtem, ko ■» število prenočitev od leta 1963 na leto 1%4 porastlo za 28%, v letošnjem letu ne moremo pričakovati nrav nobenega povečanja, na kar je verjetno v dokajšnji meri vplivalo tudi povečanje življenjskih stroškov. Taborniški odred tudi V VELENJU Pred dnevi se je preko 60 mladih Velenjčanov zbralo v rudarskem šolskem centru na ustanovnem občnem zboru taborniškega odreda. Pobudo, da se ustanovi taborniška organizacija tudi v Velenju, kjer je dosti mladih ljudi, ki se navdušujejo za življenje v naravi, je prišla od tabornikov iz Šoštanja, ki so ua ta zbor poslali tudi svojo delegacijo pod vodstvom tovariša De Costa. Nikdar več Auschwitza, Dachaua, Buchenwalda.. Zanimivo je. da se mladi velenjski ali bolje rečeno bodoči taborniki — ki morajo po pripravljalni dobi opraviti taborniški izpit — še niso mogli zediniiti za ime velenjskega odreda. Zaenkrat so sklenili, da bo ena četa v RŠC, ena pa v osnovni šoli Miha Pintar — Toledo. Občinska taborniška zveza združuje že preko 300 mladih tabornikov, ki jo koristno uporabljajo v »letnih mesecih, ko prirejajo ta-1 urjenja v najlepših predelih naše 'omovine. Do sedaj so bili na livarn, na Šobčevem bajerju pri Bledu, ob idilični Krki na Dolenjskem in ob Bohinjskem jezeru. Taborniški odredi v velenjski oblini obstajajo v Topolšici, v Šmart-nem ob Paki. v Šoštanju in sedaj še v Velenju. Številno najmočnejši je taborniški odred »Pustega gradu - iz Šoštanja, ki si namerava v Mayer-jevem parku urediti celo svojo lastno postojanko. Razveseljivo je, da tudi starejši radi podpirajo pobude tabornikov. Tovarišica Majka Mayer z Šoštanja jim je brezplačno odstopila del vrta pod mogočnimi stoletnimi drevesi, kjer so si že napravili razgledni' stolp s pravim »srednjeveškim dvižnim mostom«. Les za ta objekt so si prislužili z lastnim de- lom na polju, ko so kmetom pomagali pospravljati poljske pridelke. -vi- j* ifefi "m 6 * Slika zgoraj: šoštanjski tabor v Bohinju — Slika spodaj: razgledni stolp so si taborniki napravili sanji. DVAINPETDESET PREŽIVELIH ZAPORNIKOV ZLOGLASNIH TABORIŠČ SE JE ZBRALO V VILI ŠIROKO NA TOVARIŠKEM SREČANJU. NEKDAJNJI ZAPORNIKI SO SE PO VEC LETIH ZBRALI ZATO, DA BI OHRANILI ŽIVE SPOMINE IN DA BI STRAŠNA DEJANJA NE OSTALA POZABLJENA. VSE NAVZOČE JE POZDRAVIL TAJNIK OBČINSKEGA ZDRUŽENJA ZB NOV TOVARIŠ FILIP LESNJAK. Delo in dohodki ((Nadaljevanje s prejšnje strani) Vedno bolj se kaže potreba o resničnem nagrajevanju po delu odgovornejših delavcev, strokovnjakov, organizatorjev poslovanja in proizvodnje. Zato bodo morali delovni kolektivi brez odlašanja novelizrrati in izpopolniti pravilnike o delitvi dohodka. Ponekod so se že lotili te naloge, vendar so zlasti pri določanju meril dela za administrativne službe postavljali takoj na začetku praktično neizvedljiva merila in s tem zaprli pot nadaljnemu delu. Zaenkrat bi morali poiskati enostavnejša merila, ki bodo realna in dejansko odvisna od delovnih rezultatov in ekonomskega uspeha. Individualni način ocenjevanja pridnosti, sposobnosti, iznajdljivosti in podobno, ki ga pri nas uporabljajo nekatera podjetja npr. »Vegrad«, ni pokazal najboljših rezultatov. Stalni delovni spori, nezadovoljstvo med člani kolektiva, pa tudi pri proizvodnji ni vidnejših uspehov* ne govorijo v prid temu sistemu. Čeprav je v občini povprečni osebni dohodek nad "0.000 dinarjev, prejema 23 odstotkov zaposlenih še veri no osebni dohodek izpod 50.000 i;narjev. Tudi to zahteva od delovnih organizacij, da še naprej razvilo takšen način nagrajevanja, ki ho zagotavljal boljše poslovne rezultate in omogočil večji zaslužek. *ri tem pa ne bi smeli ponavljati sedanjih napak, ko so običajno vrednotili posamezno delo brez temeljite proučitve. Posebno strokovno in kvalificirano delo so često nagrajevali po zelo formalističnih in iae-proučenih kriterijih in so razmeroma dobro nagrajevali razna pisarniška in režijska dela, manj pa .naporno delo visoko-kvalifici ranih strokovnjakov in kvalitetno delo v proizvodnji. Tako so razvrednotili strokovno in kvalificirano delo. čeprav je vrednost proizvodnje odvisna ravno od strokovnjakov in viso-kokvalificiranih delavcev. In ne nazadnje — tudi novatorsko in racionalizatorsko delo bi bilo potrebno razvijati, raciomalizatorje in novatorje pa primemo nagraditi. Ludvik Mali — dipl. inženir, pa je kot preživeli zapornik na srečanju med drugim dejal: »Nekoč so živeli oholi in prevzetni gospodarji, ki so zasužnjili druge ljudi, da so jim zastonj garali. Tudi zaznamovali in oštevilčili so jih enako kakor živino, le da so z živino mnogo lepše ravnali, jo mnogo boljše hranili. Sestradani in na pol goli so ti sužnji delali najtežja, najbolj umazana, najbolj nevarna dela v dežju, blatu, snegu in ledu. vedno pretepani. zaničevani in zaisramovani — brezpravni. Gospodarji so jih lahko popolnoma neodgovorno zlorabljali. Ti gospodarji so bili brez srca, brez usmiljenja, brez humanizma — neizobraženi, neprosvetljeni. pogani, barbari. Tega pa niso počeli samo barbari in pogani! Vsi. ki smo se nocoj zbrali na tovariški sestanek smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti v srcn prosvetljene Evrope, pri visoko izobraženih in krščanskih Nemcih prav taki in še slabši popolnoma brezpravni sužnji, kakor so jih imeli pred več kot 4.000 leti poganski Egipčani, Asirci in Babilonci. In zakaj so nas zasužnjili sredi 20. stoletja? Zato ker smo bili Slovenci, zato, ker nismo hoteli dati, kar je bilo naše, zato ker smo hoteli svobodo in živeti v miru na svoji rodni zemlji. Naša edina krivda je bila v tem, da smo se zoperstavili nasilju, da smo se hoteli obraniti vsiljivih, naše zemlje lačnih tujcev, da smo hoteli obdržati osnovne človeške pravice in dostojanstvo. Čeprav sem na svoji lastni koži občutil vsa ta poniževanja, vse to trpljenje, čeprav sem bil skoraj tri leta inventama številka različnih uničevalnih taborišč, čeprav sem skoraj tri leta hodil na pol oblečen v različne, umorjenim vzete pocapa-ne cunje iz sramotne cebre, mnogokrat ne morem verjeti, da je bilo vse to res. da je vse to lahko prizadejal človek človeku, še več brat bratu. Večkrat mislim, da so bile vse te le strašne, grozne in moreče sanje. Pa vendar vem sam. verno mi vsi, da to niso bile sanje. Videli in občutili smo in sedaj vemo, da človek lahko zlorabi vso tehniko, vso znanost, ves svoj razum za najslabše namene: za uničevanje yšeli materialnih in kulturnih dobrin, ki si jtih je človeštvo ustvarilo za zasuž-njevanje, mučenje, pobijanje in iztrebljanje plemen, narodov in držav. Samo človeškim strastem: sovraštvu, maščevalnosti, gospodovalnosti, nadutosti, oholosti, domišljavosti in grabežlijvosti je treba dati prosto pot, pa bomo lahko spet doživljali vse tisto, kar se nam zdi normalno in nemogoče še v sanjah. Namenoma sem prikazal stvari takšne kakršne so bile, takšne, kakršne so v vsej njihovi neizprosni resničnosti in grozljivi stvarnosti, zato, da bi bila razlika med mirom in vojno čimbolj upadljiva, čimbolj oprijemljiva. Mislim, da je potrebno obujati in ohraniti strašne spomine, ne zato, da bi gojili maščevalnost in revan-šizem. da bi čakali samo na ugodni čas, da bi se za vso to gorje lahko enkrat nekomu maščevali, ne zato. temveč zato, da do takih časov sploh ne bi nikdar več prišlo. To kar smo mi prestali in pretrpeli ne želimo, tla bi še kdaj doživljali ljudje.'« Preživeli interniranci so se na to-variškem srečanju ponovno najodločneje zavzeli za uresničevanje in dosledno uveljavljanje načel OZN. Prijetno srečanje so zaporniki zloglasnih taborišč iz velenjske občine zaključili s skupno željo in najodločnejšo zahtevo: »iNikdar več Auschwitza. Mauthausna, Dachaua, Ravvensbriicka, Buchenvvalda: nikdar več suženjstva, nikjer in za nikogar!« KONFERENCA SZDL V ZAVODNJI • Na konferenci krajevne organizacije SZDL v Zavodnji se je zbralo precejšnje število članov. Temeljito so pregledali delo nji-hoveiorganizacije in pri tem ugotovili. da Socialistična zveza sproti spremlja vse gospodarske in družbene akcije kraja. Poleg tega pa -so člani s svojim prostovoljnim delom, ko so urejali središče vasi, okolico šole in naredili kopalni bazen, pripomogli, da bi jim bilo v Zavodnji kar se da prijetno. Predstavnik občinskega odbora SZDL tovariš Avgust Vohar je na konferenci še posebej govoril o zadnjih gospodarskih gibanjih v velenjski občini in o nadaljnjih aktualnih nalogah Socialistične zveze. Pozitivno so člani na konfrenci v Zavodnj ocenili tudi vsebino lokalnega lista »šaleški rudar« in sklenili, da se bodo še v večji meri ua njega naročili, ker je časopis zanimiv in aktualen. / A. V. PRAVILNIK rudnika lignita Velenje o ukrepih za varnost pri delu Centralni delavski svet RLV Je na svojem zasedanju dne 30. 8. 1965 sprejel In potrdil Interni pravilnik o ukrepih za varnost pri delu, ki je obvezen za vse člane kolektiva. Pravilnik je razdeljen v splošni ln posebni del, splošni pa še na deset podrobnejših delov, v katerih se obravnavajo ukrepi za varno delo pri posameznih fazah ln tehnoloških postopkih na podjetju, vzgoja kadrov, delovna področja In odgovornost zaposlenih, reševalne in druge službe, zdravstvena zaščita, osebna zaščitna sredstva in kršitve predpisov o varnosti dela. Po določilu v 2. členu končnln določb tega pravilnika se temeljne določbe splošnega dela objavljajo javno. I. DEL TEMELJNE DOLOČBE Člen 1. Določbe tega pravilnika zajemajo pravice in obveznosti zaposlenih na RLV v pogledu varnosti pri delu, zato je njihova dolžnost, da jih dobro poznajo. Člen 2. Namen pravilnika je, da z določili, ki jih vsebuje: mere in nevarnosti tega rudnika: b) predpisuje za delavce RLV področje, pravico, obveznosti in odgovornosti za izvajanje varnostnih ukrepov pri delu ter za izvajanje drugih ukrepov, nanašajočih se na • varnost ljudi in varovanje nepremičnih in premičnin, ki so družbena last ali last posameznikov; c) določa takšno organizacijo in področje službe RLV za varnost pri delu, da bo izvajanje rednih in posebnih varnostnih ukrepov učinkovito in uspešno ter č) zagotavlja in utrjuje izvajanje veljavnih določil, zakonov, pravilnikov in predpisov, ki zadevajo ukrepe za varnost pri dčlu, zlasti pa: 1. Temeljnega zakona o rudarstvu (TZOR, Ur. 1. SFRJ št. 23,64); 2. Pravilnik o tehničnih ukrepih in o varnosti pri rudarskih podzemeljskih delih (Ur. 1. FLRJ št. 9 63) z zadevnimi predpisi (Ur. 1. FLRJ št. 9/63 — Dodatek) njihovimi spremembami in dopolnitvami (Ur. i. FLRJ, št. 17/63 in SFRJ št. 37/64). 3. Pravilnik o tehničnih ukrepih in o varnosti pri delu na površinskih odkopih premoga ter kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin (Ur. 1. FLRJ št. 18/61) z zadeva nimi predpisi (Ur. 1. FLRJ št. 18/61 — Dodatek), njihovimi spremembami in dopolnitvami (Ur. 1. SFRJ št. 37/64); 4. Pravilnik o tehničnih ukrepih in o varnosti pri prevozu ljudi in materiala po rudniških jaških (Ur. 1. FLRJ šl. 13/61) z zadevnimi predpisi (Ur. 1. FLRJ št. 13/61 — Dodatek), njihovimi spremembami in dopolnitvami (Ur. 1. SFRJ št. 37 64); 5. Predpisi o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelilnimi sredstvi in pri rudarskem miniranju (Ur. 1. FLRJ št. 47/62 — Dodatek) z njihovimi spremembami in dopolnitvami (Ur. 1. SFRJ št. 38 64); 6. Tehnični predpisi za električne naprave v rudnikih z jamsko eksploatacijo (Ur. I. FLRJ št. 10/62 — Dodatek); z njihovimi spremembami (Ur. 1. SFRJ, št. 9/64); 7. Tehnični predpisi o rudarskem merjenju, knjigah merjenj in rudarskih načrtih (Ur. 1. FLRJ št. 45/60 — Dodalek); 8. Pravilnik o strokovni Usposobljenosti oseb za vodilna delovna mesta v rudarstvu (Ur. 1. SFRJ št. 25 63); 9. Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu (Ur. I. FLRJ št. 16/47 in 36/50); 10. Pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v kamnolomih, opekarnah in pri izkopavanju gline, peska in gramoza (Ur. I. FLRJ št. 69/48); 11. Pravilnik o higienskih in tehničnih u-krepih v gradbeništvu (Ur. 1. FLRJ št. 46/47); in odločbe ter priporočila pristojnih inšpekcijskih organov in drugih nadzornih organov ki zadevajo varno izvajanje del na RLV. Člen 3. Vsako delo v podjetju se mora izvrševali po vnaprej določenih pravilih in navodilih. Pri določenem delu morajo biti zaposleni s pravili in navodili za. varno izvajanje dela seznanjeni in usposobljeni. Člen 4. Polžnost vsakega člana kolektiva RLV je, da se striktno pridržuje veljavnih pravil in izdelanih navodil za varno izvrševanje določenega dela in da aktivno sodeluje pri izboljševanju varnosti dela in delovnih pogojev na podjetju. Delavski sveti Člen 5. Delavski svet obratov oziroma ekonomskih enot ter odbori obračunskih in predračunskih enot podjetja so na svojih področjih dolžni: — spremljati stanje varnosti in izvajanje varnostnih ukrepov; — spremljati zdravstveno stanje zaposlenih; — obravnavati, sprejemati in predlagati ODS oziroma CDS načrte in programe za izboljšanje varnosti dela in saniranje slabih pogojev dela, ki jih pripravi tehniško osebje enote ali tehn. službe; — obravnavati poročila, priporočila in ukrepe inšpekcijskih in drugih organov, CDS, komisije za varnost pri delu ter predloge in pritožbe delovnih skupin in posameznikov, ki zadevajo varnost dela, delovne pogoje in zdravstveno stanje zaposlenih; — odobravati finančna sredstva v okviru polnomočij za izboljšanje varnosti dela, delovnih pogojev in zdravstvenega stanja zaposlenih, skladno z osvojenimi načrti in programi. Obravnavanje varnostnih problemov mora biti praviloma enkrat mesečno ena od obveznih točk dnevnega reda zasedanja delavskega sveta obrata oziroma enote. Člen 6. Centralni delavski svet podjetja je dolžan vsako četrtletje vsaj enkrat obravnavati probleme zadevajoče varnost dela, kot npr.; — obravnavati in odločati o načrtih in programih za organiziranje varnosti dela, za saniranje slabih delovnih pogojev in za varovanje ljudi in premoženja ter spremljati njihovo izvajanje. — zagotoviti in dokazati finančna sredstva za varnost dela, za saniranje slabih delovnih pogojev in za izboljšanje zdravstvenega stanja zaposlenih; — obravnavati in potrjevati dopolnitve internih pravilnikov, navodila, odločbe in sklepe. ki sb potrebni za organizacijo, vzdrževanje in izpolnjevanje varnosti dela kot tudi odločbo o organizaciji in delu službe RLV za varnost pri delu; — spremljati stanje varnosti, izvajanje var-/ nostnih ukrepov in zdravstveno stanje zaposlenih; — obravnavati poročila, priporočila in u-krepe inšpekcijskih in drugih organov, poročila, predloge komisije za varnost pri delu, predloge in pritožbe službe za varnost pri delu, delavskih svetov obratov oziroma enol, delovnih skupin in posameznikov, ki se nanašajo na varnost dela, delovne pogoje in zdravstveno stanje zaposlenih. Predloge ukrepov, poročila in tolmačenja problemov zadevajoča varnost pri delu zbira in obdela oz. pripravi služba za varnost pri delu ter jih preko komisije za varnost pri delu daje v obravnavo CDS. Člen 7. Predsedniki odborov obračunskih enot, delavskih svetov in centralnega delavskega sveta so dolžni stavljati vprašanja varnosti dela, delovnih pogojev in zdravstvenega stanja zaposlenih na dnevni red zasedanj takoj, ko se vprašanja pojavijo, najmanj pa v rokih, ki so navedeni v členih 5. in 6. tega pravilnika. Komisije za varnost pri delu Člen 8. Za čim lažje in čim uspešnejše izvrševanje nalog, navedenih v členih 5. in 6. tega pravilnika in za vzpostavitev čim neposrednejše-ga stika z delovnimi skupinami in posamezniki na podjetju v varstvenih vprašanjih se pri delavskih svetih osnujejo komisije za varnost pri delu. Komisijo za varnost pri delu pri DS obrata oziroma enote sestavljajo predsednik komisije in področju dela ustrezno parno število članov (najmanj 2), administrativne posle pa vodi tajnik komisije. Komisijo CDS za varnost pri delu sestavljajo predsednik te komisije in kot člani praviloma predsedniki komisij za varnost posameznih obratov oz. enot. Administrativni posle te komisije vrši vodja službe za varnost na podjetju ali njegov namestnik. Komisije za varnost pri delu voli vsak DS za svoje področje, pri čemer mora biti predsednik komisije član dotičnega DS. Obvezni namestniki predsednikov obratnih komisij oz. komisij posameznih enot na zasedanjih komisije CDS so tajniki komisij za varnost pri delu dotičnih obratov'oz. enot. Mandatna doba komisije za varnost pri delu je enaka mandatni dobi DS, ki jo je osnoval in se lahko prekine le z odločbo tega samoupravnega organa. Člen 9- Komisija za varnost pri delu je pomožni strokovni organ za vprašanja varnosti pri delu pri DS, ki jo je osnoval. Njene dolžnosti za območje, za katero je osnovana, so: — da obravnava izvajanje varnostnih ukrepov, spremembe delovnih pogojev in zdravstvenega stanja zaposlenih, na podlagi statističnih podatkov poročil in analiz ter o teh vprašanjih daje mišljenje in predloge DS; — da obravnava nezgode pri delu in izven njega ter obravnava ali zahteva preko DS ukrepe, ki naj preprečujejo ponavljanje nezgod; — da obravnava uspešnost in kvaliteto o-sebnih zaščitnih sredstev, sredstev kolektivne zaščite in zaščite električne in strojne opreme pred nehotenim dotikom ter predlaga DS izboljšanje teh ali ukinitev njihove uporabe, če se izkaže, da ne odgovarjajo postavljenim zahtevam varnosti; — da obravnava osnutke pravil in navodil, poročila, predloge in pritožbe, nanašajoče se na varnost dela, delovne pogoje in zdravstveno stanje zaposlenih, ki jih organi, delovne skupine posamezniki predlagajo ali naslavljajo na DS ter jih s svojim mnenjem dostavlja DS; Člen 10. Komisija obrata oz. enote za varnost pri delu se za obravnavanje vprašanj s področja varnosti pri delu, navedenih v členu 9. sestaja praviloma vsaj enkrat mesečno. Komisija CDS pa vsaj enkrat vsaka 2 meseca. Na sestankih morajo komisije voditi zapisnik, katerega prepis dostavljajo službi podjetja za varnost pri delu komisije obratov oziroma enot pa dostavljajo en prepis zapisnika tudi komisiji CDS. Upravni odbor Člen 11. Upravni odbor je poleg obveznosti, da spremlja stanje varnosti pri delu, stanje delovnih pogojev in zdravstvenega stanja zaposlenih na podlagi poročil direktorja in službe Za varnost pri delu dolžan, da:' — se plani in programi za izboljšanje stanja varnosti ljudi in premoženja, ki jih je odobril CDS, izvedejo pravočasno; — podvzema ukrepe I za upoštevanje zakonskih predpisov, določb tega pravilnika, sklepov ni drugih aktov CDS v okviru svojih pooblastil s ciljem zagotovitve in izboljšanja varnosti ljudi in premoženja; — rešuje nujno vprašanja varnosti in ukrepa v mejqh pristojnosti v nujnih primerih v času med dvema zasedanjima CDS; — formira komisije strokovnjakov podjetja za letne preglede stanja varnostnih naprav, delovnih področij in podobno (npr. za preglede izvažalnih naprav jaškov, skladišč razstrelilnih sredstev itd.). Direktor člen 12. Direktor je neposredno odgovoren za izpolnjevanje veljavnih zakonskih določil in predpisov ter sklepov samoupravnih organov, ki se nanašajo na varnost lju^i in premoženja. Skrbeti mora: ' — da se obvezno izvajajo zakoniti predpisi in določbe pravilnikov, sklepov in drugih aktov nanašajočih se na varnost ljudi in premoženja, ki sta jih sprejela C£>S in UO ali izdali upravni in inšpekcijski organi; — da organizira službo za varnost pri delu in jo nadzira. Dolžan je- — spremljati izvajanja planov in programov za izboljšanje stanja varnosti ljudi in premoženja: — organizirati izvršitev določb pravilnikov in drugih aktov samoupravnih organov, ki se nanašajo na varnost ljudi in premoženja, — spremljati poročila službe za varnost pri delu o stanju varnosti ljudi in premoženja; — v roku 8 dni sprožiti disciplinski po-' stopek zoper kršilca discipline pri izvajanju ukrepov za varnost dela, ljudi in premoženja. OBNOVILI SO PROIZVODNE NAP Več drobljenega tufa I I i .. . » • '^'.Z Delovnemu kolektivu gradbeno proizvodnega podjetja »Oljka« iz Šmartna ob Paki se je i zapolnila večletna želja - Pred nedavnim so čili svojemu namenu rekonstruiran obrat^jJff&io delavo zelenega tufa - Na ta način bodo z manjšim številom zaposlenih povečali mesečno pro"-" izvodnjo od sedanjih treh na 10.000 ton. Služba za varnost pri delu člen 13. V skladu z določbo 90. člena Temeljnega zakona o rudarstvu je na podjetju osnovana služba za varnost pri delti. Njene naloge določa citirani zakon. Kot strokovna služba je neprosredno podrejena tehničnemu direktorju podjetja. Sestavljajo jo: — vodja službe za varnost pri delu; — varnostni tehniki za posamezne obrate in stroke v dejavnosti podjetja ter ■— varnostni delavci. Delovna mesta v službi za varnost pri delu določa CDS. Vodilne delavce v njej določa UO podjetja na predlog direktorja, ostale. delavce pa razporeditvena komisija direktorja v skladu z nalogami, ki naj jih ta služba izvršuje. Člen 14. Poleg nalog, ki jih odrejajo določbe temeljnega zakona o rudarstvu, je služba za varnost pri delu dolžna: — da spremlja in presoja uporabo ter u-spešnost osebnih zaščitnih sredstev in vai-nostnih naprav na podjetju; — cfci na prijavo obrata pregleda nove objektivne. novopostavljene ali prestavljene naprave in instalacije, če odgovarjajo zahtevam varnosti pri delu ter daje soglasje k vlogam na pristojne organe za puščanje takih objektov, naprav in instalacij v obratovanje; — da daje soglasje v varnostnem pogledu k projektom izgradnje in rekonstrukcij ter k nabavi strojev; — da daje predlog in soglasje za nabavo osebnih zaščitnih sredstev, naprav in druge varnostne opreme; — da sodeluje pri izdelavi planov, načrtov in navodil za varnostne ukrepe podjetja tet daje soglasje; — da izdeluje četrtletna in letna poročil? o stanju varnosti na podjetju, katera dostavlja direktorju, tehniškemu direktorju, komisiji CDS za varnost pri delu in samoupravnim organom; — da sodeluje pri vodenju jamske reševalne službe in vzgoji članov jamsko reševalne čete. CJen 15. Za izvajanje'članov po členu 13. in 14. tega pravilnika sodeluje Služba za varnost pri delu ali pa tudi zahteva sodelovanje: — tehniškega sektorja podjetja v zvezi z načrti saniranja stanja varnosti v posameznih obratih oz. enotah in z načrti izgradnje obratov oz. enot, pri izdelavi varnostnih pravil in navodil za delo in pri organizaciji novih tehnoloških postopkov; — komercialne službe podjetja v pogledu osebnih zaščitnih sredstev, ki se naročajo, kot ludi pri izdelivi pravil in navodil za .:nuv -in varno delo v skladiščih pri transportu in vskladiščevanju materiala; — ostalih sektorjev podjetja kot so kad-rovsko-socialni, splošni, finančni idr. v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na varnost dela, katera so ti sektorji dolžni reševati, pri njih sodelovati in na nje vplivati: — s protipožarno službo podjetja; — z zdravstvenimi ustanovami; — z zavodi, instituti in strokovnimi službami izven podjetja pri reševanju problemov varnosti dela, ljudi in premoženja. Člen 16. Služba za varnost pri delu ima pravico in dolžnost: — začasno prepovedati nadaljevanje dela, pri katerem ugotovi, da je življenje delavcev ogroženo ali kjer je ogrožena varnost obrata, naprav in objektov. O izdani prepovedi mora takoj obvestiti tehniškega vodjo obrata oz. enote in tehniškega direktorja podjetja; — začasno prepovedati obratovanje ali puščanje nekega stroja, naprave ali instalacije v obratovanje, ki ni predpisno zavarovana. O izdani prepovedi mora obvestiti tehn. vodjo obrata oz. enote in teh. direktorja; — ustaviti dodeljevanje osebnih zaščitam sredstev zaposlenim, če ugotovi njihovo ne-uporabnpst ali slabo kvaliteto. O ustavitvi Že na začetku tega stoletja so eksploatirali iz kamnoloma v Gorenju zeleni tuf in ga uporabljali za sadne mline. Kamnolom je postal bolj znan v času gradnje železniške proge od Celja do Dravograda. Vse podpore pri železniških mostovih so zgrajene prav iz kamenja, ki so ga kopali v Gorenju. Leta 1957. je takratno eksploata-cijsko podjetje »Gorenje« začelo načrtno izkoriščati iskani tuf'. Predvsem so iz leta. r leto večali proizvodnjo okrasnega kamenja. Poleg te- ci ga pa sn začeli'pridobivati tudi I'eni tuf, ki ga rabi cementna inclu- Letna proizvodnja" ni več zadoščala zahtevam tržišča. Zarqtdj slajjih; eksploalacijskih naprav so bili'tudi' proizvodni stroški visoki. Zato .^e ae letos delovni kolektiv odločil, tla bodo povsem obnovili proizvodne Naprave. Modernizirali so drobilne jn". transportne naprave v tal^^ni, meijn : bodo lahko več proizvajali in tla bodo .Zmanjšati'proizvodne stroške..,,,, K 'V'*;!.! dodeljevanja obvesti vodjo komercialne službe in tehniškega direktorja; — pritožbe preko komisije CDS za varnost pri delu na CDS, če je ovirana pri izvrševanju nalog in dolžnosti, nanašajočih se na probleme varnosti, ki se od nje zahtevajo z določbami tega pravilniki, njegovih dopolnitev ter drugih pravilnikov, predpisov in aktov. Tehnični kolegij Člen 17. Tehnični kolegij je posvetovalni organ teh ničnega direktorja podjetja. Sestavljajo ga tehnični vodje posameznih obratov (ekonomskih enot) in vodje tehničnih strokovnih služb. Tehnični kolegij je na svojih zasedanjih dolžan poleg proizvodnih problemov obravnavati tudi probleme varnosti ljudi in premoženja zlasti pa one, ki jih zajemajo veljavni predpisi o ukrepih za varnost pri delu. Zasedanja sklicuje tehnični direktor. Tehnični vodilni delavci Čleh 18. Če je tehniškemu direktorju podjetja onemogočeno redno izvajati varnostne ukrepe za zavarovanje ljudi in premoženja po veljavnih j zakonitih določbah in prepisih ali i/.va-jatr. obveznosti za varnost pri delu po pravilnikih, sklepih in drugih* aktih samoupravnih organov, je upravičen in mora o tem obvestiti CDS in predlagati ukrepe, V primeru, c^a je pri izvrševanju varnostnih ukrepov oviran v okviru podjetja, pa je upravi-iVn o tem obveštiti pristojne upravne organe. Člen 19. Delavci, katerim je zaupano vodenje dela drugih, kot so na primer vodje čel, vodje d<*k>\nih skupin, vodje oddelkov, etaž in ni i-tMv oz. enot in podobno, so dolžni, da v.-al« y.svojem področju dela: — izvaja varnostne ukrepe, ki jih predpisujejo zakonske določbe, predpisi, pravilniki. navodila, odločbe, sklepi in drugi akii upravnih, inšpekcijskih in samuupravnih organov ter navodila in nalogi nadrejenih oseb; —• spremlja varnost dela, delovne pogoje iu zdravstveno stanje zaposlenih na svojem delovnem področju in o tem obvešča, nadrejeno osebo; — samoiniciativno ukrepa pri neposrednem ogrožanju varnosti ljudi in premoženja, skladno s predpisi in navodili v okviru lastnih zmožnosti in možnosti podrejenih ter o tem obvešča takoj nadrejeno osebo; — takoj ustavi delo, če opazi, da sta varnost ljudi in nadaljevanje dela resno ogrožena, ter o tem obvesti nadrejeno osebo; — izvršuje naloge in sodeluje s službo za varnost pri delu pri izvajanju njenih nalog; — nadzira zaposlene v svoji delovni enoti in ugotavlja, kako ti izvršujejo varnostne ukrepe ter jih poučuje o strokovno pravilnem in varnem izvajanju dela; — razporeja na delovna .mesta v svoji enoti delavce, ki imajo odrejenemu delu ustrezno kvalifikacijo, sposobnost in usposobljenost; — sproži disciplinski postopek, če ugotovi ali izve, da je v delovni enoti kršena varnostna disciplina; (Nadaljevanje na 6. strani) JAVNA DRAŽBA Kmetijska zadruga Šoštanj bo na javni dražbi prodala naslednje stavbe: 1. Stanovanjsko hišo za porušitev na Gorici pri Šaleku (Puši), izklicna cena brez strešne opeke je 400.000 din. Dražba bo v nedeljo, dne ?. 11. 1965 ob 10. uri na licu mesta. 2. Kozolec s šestimi okni za prestavitev v Topolšici (na Lomu) p. d. na Dražnikovem. Izklicna cena 200.000 din. Dražba bo v nedeljo 14. 11. 1965 ob 10. uri na licu mesta. Interesenti morajo pred pričetkom javne dražbe položiti kavcijo v višini 5 % od izklicne cene. Kavcija bo po opravljeni dražbi vrnjena. Podrobne informacije lahko interesenti dobijo na upravi Kmetijske zadruge v Šoštanju, ali v pisarni prois^odnega okoliša Kmetijske zadruge Šoštanj v Velenju. Predsednik Rudi Delpost na sindikalnem občnem zboru Sodelovati morajo vsi proizvajale! . i./u ' Na nedaniem občnem 'boru občinskega c*]bora sindikata industrijskih in rudffrSnli 'delavcev s; kritično pregledali sedanje delo iu sprejeli akcijski program. Osvetlili so nekatere družbeno-ekonomske in iclejno-politične probleme. \ gospodarstvu občine, ki zahtevajo mn- . prejšnjo rešitev. Via se bo i/holj-.ij standard delovnih ljudi in da 1«> > pOSfaM izgradnja soeialislionih tlrušfc-l nenih odnosov stvarnost, ne j)a >e vedno lepo napisana in izgovorjen i parola. Notranji sistem delitve doli !k>?i in nagrajevanju po delu še' vedno niso povsod uvedli v takšni meri, da bi proizvajali Več in ceneje. Pravilniki o deltivi osebnih dohodkov so> .po večini ostali nespremenjeni. Zato omogočajo sedanji sistemi delitve, zaslužke, ki niso povsem odvisni od delovnih rezultatov. Menili so, da m morale' of> Vdlofižaciji osebnih dohodkov vztrajati sndikalne organizacije na tem, da.bi v delovnih organi-' zacijah uvedli takšno delitev, ki bo tesno povezana z ličniki dela in odvisna od ekonomske možnosti. Zlasti so poudarili, da je jjotrebno imeti v pogojih stabilnih gosjjodarskili instrumentov tudi trdne sisteme notranje delitve, ki bodo dosledno upoštevali delitev jjo delu za vse zaposlene v podjetju. ' • m Tudi v velenjski občini se je jio ukrepih za povečanje piochikfivnosti nekoliko zmanjšalo Število zaposle-iih. Medtem, ko je bilo do židaf pri-" javljenih večino takšnih brezposelnih. ki so se prijavili samo zavaEjijr tega ,da bi dobili v času nezaposlenosti denarno nadomestilo, pa se se-i> laj pojavlja trajnejša brezposelnost. katera podjetja so zaprla vrata tudi mladim kadrom, ki s(»'prišli iz' šol in celo njihovim štependistom. Na občnem zboru so menili, da'je'itakš-1 no početje škodljivo. Enostavno je ukiniti nekaj odvečnih delovnih itifesi-čitno težje pa je vše zaposleue pro-. duktivno zaposliti in kontinakan-o. organizirati delo, da bi "z večjim« številom produktivnih delovnih mesti lahko zaposlili še nove 'delavce, lakšno rešitev pa morajo sindikati zahtevati od strokovnih služb. i iz naših delovnih organizacij ^ \ tribuna vaših mnenj \ Velenjska trgovinska razglednica Hodil po trgovinah sem naših in gledal njih prelesti.,k Vprašam vas dragi bralci, ali se je morda že zgodilo to, da vam ni bilo potrebno kupovati stvari v Celju, Ljubljani, Mariboru, da celo v Šoštanju, ker jih niste dobili v Velenju? Verjetno ste kdaj kaj ta-kfega doživeli. Velenje je že kar veliko mesto, občinsko središče in gospodarsko središče velenjske komune. Veliko je trgovin, prodajaln itd. Toda, tega kar v »zgornjem« mestu nimajo, tudi v »spodnjem« delu mesta ne boste dobili. Dve veliki trgovski podjetji in ostale trgovine, ki jih pravazprav vsi dobro poznamo, prodajajo vsega po malem in izbira je seveda slaba. Toda ali smo Velenjčani res takšni, da smo z vsem za-dfevoljui? Ali naš rudar, delavec nima smisla za izbor, elegenanco in lepoto? Verjetno niste takega mnenja. Pa poglejmo sany> prodajo fotoaparatov in fotomateriala, ki jih prodajajo tako »Bazen«, »Velma« in »Mladinska knjiga«. Vsi trije prodajalci imajo tako pičlo izbiro, kot bi jo morda našli v kakšni vojaški kantini. Zdaj ni željenega papirja, potem zopet ni odgovarjajočega filma itd,; za barvni film pa sploh ni potrebno vprašati, ker ga nikoli nimajo. Pri tem se opravičeno lahko vprašamo, zakaj so odgovorni sploh uvedli prodajo tovrstnih artiklov, ker je tako pomanjkljiva. Verjeli ali ne. Leto in pol že kupujem pri »Planiki« na Šaleški cesti vložke za moške čevlje št. 39. Odgovori so stalno standardni: »Nimamo, zmanjkalo! Ravnokar zmanjkalo! Bomo dobili verjetno prihodnji teden, ali čez štirinajst dni! Zahte- Avtobusna postaja v Šoštanju vane številke res nimamo, imamo pa številko »50«!!« Kaj sem si hotel, dal sem prijatelja denar, da mi jih je prinesel iz Celja. Mislim, da s temi vrsticami ne bom nikogar prizadel, še manj pa je moj namen koga žaliti. Ne, ravno nasprotno, hotel sem samo nakazati in v grobih, obrisih označiti tisto, kar pravzaprav manjka našim trgovinam, večji izbor, boljša kvaliteta in specializirane trgovine. Verjetno, da bi raje vsak izmed nas kupoval v Velenju, kot pa, da nosi svoj denar drugam in izgublja čas. V. K., Velenje Ali je prav? Ko sem se letos 15. maja pieselil v novo stanovanje sem pričakoval, da bom dobil brezhibno stanovanje. Toda ni bilo tako! Večkrat sem bral v dnevnih in lokalnih časopisih o renomiranem gradbenem podjetju »Vegrad«. Tudi stanovanje v katerega sem se vselil, HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA Brez dvoma je velika gneča vseh vrst motornih vozil na Glavnem trgu v Šoštanju narekovala potrebo, da se avtobusna postaja prestavi na primernejše mesto. Novo postajališče in hkrati parkirni prostor avtobusov je sedaj za bivšim kinom »Kajuh« ob Tovarniški cesti. Velik prostor, kjer so pred leti bila še razna skladšiča in delavnice v pro-vizoričnih barakah, je sedaj lepo splaniran in posut z belim, peskom. V bližini je tudi ploščad za pranje avtomobilov, ki so jo pred leti naredili z udarniškim delom agilni člani avto-moto društva Šoštanj. Do tu je vse lepo in pwrfr. Vendar, lepo vreme se bo spremenilo ob dežju in mrazu, tako bodo čakajoči potniki izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Umestno in zelo koristno bi bilo, če bi merodajni organi poskrbeli tudi za čakalnico, kar bi bilo izvedljivo brez večjih stroškov, saj je poleg postajališča popolnoma neizkoriščena čakalnica nekdanjega kina »Kajuh«, v kateri sta tudi moško in žensko stranišče. Najvažnejše je, da se očisti, prebeli in popravi obe stranišči, v čakalnico pa bi namestili nekaj klopi, mizo in morda tudi peč. Smatram, da bi bil ta predlog zelo umesten, saj je med Šoštanjem in Velenjem razvit dokaj močan lokalni promet, poleg tega pa vozijo skozi Šoštanj tudi avtobusi za Celje, Mozirje, Ljubljano, Slovenj Gradec, Zavodnjo. To-polšico itd. Vsekakor bi z ureditvijo omenjene čakalnice bili zadovoljni mnogi potniki, ki čakajoč na avtobus posedajo ali postajajo povsem na prostem, kar pa je v dežju in mrazu zelo neprijetno. Viktor Kojc, Šoštanj SKRITE REZERVE NISO V ZMANJŠEVANJU ŠTIPENDIRANJA V novih ostrejših pogojih gospodarjenja, ki so bili uvedeni z našo gospodarsko reformo, so začele nekatere delovne organizacije iskati 'okaj površne oblike notranjih rezerv. Med drugim so začele odklanjati zaposlovanje novih, tudi visoko kvalificiranih delavcev, ukinjati štipendiranje in podobno, namesto, da bi rešitev svojih problemov iskale v večji in cenejši proizvodnji na zaposlenega, v specializaciji, kooperaciji itd., kar je bilo doslej povsod, pa tudi v naši občini premalo storjenega. Lansko leto so vse delovne organ-zacije v naši občini, vključno z občinsko skupščino, štipendirale skupno 248 štipendistov. Število štipendistov se je lanisko leto občutno povečalo, kar je pripisati organizirani akciji občinskega odbora SZDL, da bi se v perspektivi izboljšala izredno slaba struktura kadrov v večini delovnih organizacij v občini. Letošnje leto pa je položaj glede dodeljevanja novih štipendij nezadovoljiv. Javno je bilo razpisano v 4 delovnih organizacijah samo 23 štipendij, dočim druge delovne orga- i ČLANI SZDL MESTA VELENJA V torek, dne 9. novembra bo ob 18. uri v kulturnem domu IZREDNA KONFERENCA Ker bomo na konferenci pregledali enoletno delo in izmenjali stališča o vseh aktualnih problemih našega mesta, zato vabimo vse Velenjčane, da pridejo v čimveč jem številu na našo konferenco. Krajevni odbor SZDL Velenje Prosvetni delavci iz Šoštanja na obisku v Ljubljani V mesecu oktobru je sindikalna podružnica prosvetnih delavcev iz Šoštanja organizirala poučno ekskurzijo svojih članov v Ljubljano. Večja skupina učiteljev iz obeh šoštanjskih osnovnih šol, iz Raven, To-polščice. Belih vod in Šmartna ob 1'aki je bila povabljena na osnovno šolo »Toneta Čufarja« v Ljubljano. Na omenjeni šoli je goste še posebno lepo sprejel ravnatelj tovariš Berce, ki je poudaril, da ga veseli je zgradilo SGP »Vegrad« in dalo dvoletno garancijo. Ko so ini dali ključe so mi naročili, da naj pregledam stanovanje in vse okvare javim »Vegradu«. V3e ugotovljene okvare sem takoj sporočil podjetju. Kljub temu, da so stanovanje večkrat pregledali strokovnjaki iz omenjenega gradbenega podjetja, okvar še vedno niso odstranili. Če bi okvaro v stanovanju takoj odpravili, bi to lahko storili v dveh urah. Sedaj po petih mesecih, ko že skoro razpada zid, pa bo terjalo več dela in časa. Tovariš urednik, kam se na j. še obrnem, da bodo odpravili okvaro^ ki je že nevarna, ker lahko začne razpadati zid. B. L. Velenje Prešernova 11 NOVI ČLANI ObO SINDIKATA INDUSTRIJSKIH DELAVCEV Na nedavnem občnem zboru sindikata industrijskih in rudarskih delavcev občine Velenje, so izvolili nov 15-članski odbor tega sindikata. V njem so: Rudi Del-post, rudnik lignita Velenje, Erika Ferenčak, »Toper«, Franc Fri-celj, »Galanterija, Stanislav Goršek, lesnoindustrijski kombinat Šoštanj, Ivan Globoč-nik, tovarna usnja Šoštanj ing. Boris Hren, energo-kemični kombinat Velenje, Emil Hudoinalj, rudnik lignita Velenje. Teodor jelen, rudnik lignita Velenje, Ciril Novnišeki, termoelektrarna (Šoštanj, Vilko Pleterski, »Gorenje«. Martin Primožič, lesnoindustrijski kombinat Šoštanj, Rudi Ravljeu, tovarna usnja Šoštanj, Tone Romih, rudnik lignita Velenje, Janez Sušteršič, rudarski šolski center Velenje, Anton Tkavc, gozdna uprava. obisk kolegov iz šaleške doline, saj je tudi sam pred vojno učil na Paš-kfem Kozjaku fn se zatorej rad spominja naših krajev. Učitelji iz Šoštanja so odšli v posamezne predavalnice na hospitacijo. Osnovna šola »Toneta Čufarja« v centru Ljubljane je izredno funkcionalno grajena, znana pa je po tem, da ima kabinetni pouk. Torej se učenci selijo v kabinete oziroma učilnice, ki so po vsemi ustrezno opremljene z najsodobnejšimi učili za čim boljši in nazornejši pouk. Po hospitaciji je ravnatelj šole seznanil goste s prednostjo kabinetnega pouka, z organizacijsko strukturo šole in z bogatimi izkušnjami tovariš Berce v daljšem razgovoru iz svoje lastne dolgoletne pedagoške prakse. Zelo zadovoljni z obiskom v osnovni šoli »Toneta Čufarja« so se šoštanjski učitelji z bogatejšimi spoznanji podali še v šolski muzej SRS. Tudi tukaj jih je zelo lepo sprejel direktor šolskega muzeja tovariš France Ostanek. Med njegovim strokovnim razlaganjem so si udeleženci ekskurzije z velikim zanimanjem ogledali vse razstavljene predmete, ki so tesno povezani z razvojem šolstva na slovenskem. Tu so mnogi učbeniki, učila in slavne zlate in črne bukve. Nekaj dragocenih eksponatov v muzeju je tudi iz naše bližnje okolice. Direktor muzeja fovariš Ostanek je s posebnim poudarkom govoril tudi o šoštanjskem vzornem učitelju Petru Mussiju. ki je pod Av»tro-Ogrslco monarhijo prvi začel učiti otroke v slovenskem jeziku. Po ogVdu raznih drugih zanimivosti v Ljubljani, so se prosvetni delavci z večernim vlakom zadovoljni vrnili domov. Omenjene ekskurzije se je v imenu zavoda za prosvetno pedagoško službo v Celju udeležil tudi pedagoški svetovalec tovariš Rudi Kobolt. zacije štipendij sploh niso razpisale. Lahko se računa, da je bilo nekaj štipendij dodeljeno tudi brez razpisa, vendar je bilo vseh štipendij podeljenih znatno manj kot pa je ■:tih štipendistov, ki so letošnje leto dokončali redno šolanje, tako da je skupno število štipendistov letošnje leto precej manjše kot pa je bilo lansko leto. Stroški študija so se letošnje leto zaradi splošne podražitve občutno povečali. Le malo dajalcev štipendij je temu primerno povečalo svoje štipendije in se zaradi tega večina štipendij izplačuje v zneskih, i so bili določeni še pred gospodarsko reformo. Prav bi bilo, da bi organi, ki odločajo o štipendijski politiki proučili oba ta problema in da bi storili vse potrebno, da ibi se vendar povečalo število štipendistov in njdhove štipendije. Se prav posebno bi se s tem problemom morala baviti občinska komisija za Štipendije, ki po' občinskem statutu odgovarja za splošno politiko štipendiranja v v občini. Razpisna komisija delavskega sveta Trgovskega podjetja »BAZEN« Velenje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ANALITIKA 2. VODJO SPLOŠNEGA SEKTORJA 3. POSLOVODJO POSLOVALNICE KURIVO-GRADBENI MATERIAL. Pogoji: Ad 1. Ekonomska fakulteta z 2-letno ustrezno prakso. Ad 2. Višja pravna šola z 2-letno prakso na ustreznih delovnih mestih. Ad 3. Višja komercialna šola z 2-letno prakso na ustreznih delovnih mestih ali visokokvalificirani delavec trgovske stroke s 5-letno prakso na ustreznih delovnih mestih. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. REGRES IK LETOVANJE OTROK Letos so delovne organizacije naše občine dale prvič regres za otroke, ki so letovali v počitniških kolonijah. Vsem podjetjem je občinska zveza prijateljev mladine poslala po končanem letovanju sezname otrok njihovih članov kolektiva s prošnjo, naj kljub temu, da njihovi pravilniki doslej tega niso dopuščali, sprejmejo sklep, da so upravičeni do regresa otroci, ki so se udeležili organiziranega letovanja y kolonijah. Ker so to otroci iz družin, ki si leto za letom ne morejo privoščiti počitka ob morju, predvsem pa, ker je skoraj vse te otroke priporočil zdravstveni dom,, so upravni odbori imeli razumevanje in odobrili regrese. Upravni odbor rudnika lignita Velenje je poleg regresa za 10-dnevno letovanje otrok članov svojega kolektiva, dodelil tudi dotacijo za število dejansko preživetih dni v koloniji, t. j. 15. 18 ali 21 dni. Hvalevredno je predvsem dejstvo, da je "upravni odbor tega podjetja sprejel sklep, da ta njihova odločitev ne tffclja samo za letos, ampak za vsa leta naprej. V PARTIZANE Z dolgim tovornim vlakom se je začela pot v neznano. Neniči so nas strpali v vlak v Brestanici. Bili smo namreč nekaj tednov zaprti v Rajhenburškem gradu, kjer je bilo zbirno taborišče za izseljevanje Slovencev iz Štajerske. Potovali smo nekaj dni in končno prispeli v iTrstenik v Šumadiji sredi julija 1941. leta. Tu nas je pričakalo gostoljubno srbsko prebivalstvo res bratsko in' odprtih rok. Celo godba na pihala nas je čakala na postaji. Prve dni, dokler niso uredili skupnih kuhenj, so nas razdelili po družinah in prav tekmovali so med seboj, kdo bo vzel več slovenskih izseljencev. Druškoviča Draga in Jožeta iz Slovenjega Gradca in mene je sprejela v svojo hišo 'napredna družina tetke Stake. V njihovi kjižnici smo naleteli na dobre knjige in celo Anti-Diibring ni manjkal, kar nam je zelo prav prišlo. Po nekaj dneh smo že našli zvezo z našimi in kovali načrte, kdaj in kako bomo odšli v partizane. Prve partizanske enote so se že-formirale na Goču v bližini Vrnjačke banje. Tudi v okolici Trstenika jih je bilo. Dogovorili smo se s tamkajšnjimi aktivisti, da se bomo priključili partizanom ob prvem napadu na Trstenik. Žal nam je ob prvem napadu spodletelo. Počakali smo še nekaj dni, da so se duhovi v Trste-niku po tem napadu pomirili. V hiši tetke Stake nismo z ni- čemer pokazali naših priprav, čeprav je tetka, kakor da je slutila naše namere, vsak dan svarila, da naj nikamor ne hodimo, češ da je nevarno in da nas je škoda, ko smo še tako mladi. Nekega jutra smo organizirali kočijo in tetki Staki povedali, da gremo na obisk k izseljencem v Vrnjačko banjo. S seboj smo vzeli vse kar smo imeli, a imeli smo malo, ker so nam Nemci skoraj vse pobrali. V bližini Vrnjačke banje nas je čakala zveza: čevljarski vajenec — okrogel, okreten, črno-lasi mladenič, ki nas je spremljal v partizansko enoto: četo »Jove Kursule«. Odhod v partizane smo si vse drugače predstavljali — vse nevarnejše in težavnejše. Začetek je bil resnično lakeh in tudi ves,el. V enoti nas je sprejel komisar in nas predstavil komandantu Milenku. Komandant nam je takoj priporočil, da naj rdeče rute okoli vratu spravimo v žep, kajti te bi bile za sovražnika najvidnejša tarča. Predali smo svojo prtljago in vsebino kovčkov je komisar podelil tovarišem v enoti, ki so stvari potrebovali. Izpraznili smo denarnice v-skupno blagajno. Prihodnji dan smo že bili na skupnih vajah. Nam, ki še nismo služili vojske, je bilo vse potrebno: od koraka do drža-nja orožja. Občudoval sem tovariše, ki so znali celo sestavljati in razstavljati puško in mitraljez. To sem takrat videl prvič v življenju. Učili smo se tudi partizanskih pesmi: »Partizanska hrabra četa, napred s vi u boj.... in »Šumadija glasala...« Takrat so četniki še sodelovali z nami. BiLi so naši sosedi v kombiniranem četniško-partizanskem »Vuletovem« odredu. Od partizanov so se razlikovali, da niso nosili peterokrake na kapah. Bili so večinoma okoliški kmetje, ki niso hoteli >nk kazan«« kakor mi partizani, temveč so se hranili v malih skupinicah, vsak ob svoji culici, ki si jo je organiziral od doma. Nekega dne sem stal v vrsti za kosilo. Grupa četnikov me je radovedno ogledovala in potem stikala glave. Glasno so se krohotali in me končno krstili za »Molotova«. To .ime me je spremljalo dokler sem bil v Srbiji. Minevali so tedni. Prebirali smo radijske biltene. Veselili smo se naše prve republike: Užičke republike in bili smo trdno prepričani, da bomo še dolgo v njeni predstraži. •Osvobodili smo Vrnjačko Banjo raznih četniških vodij, ki so sodelovali s fašisti. Takrat je okupator poizkušal s podkupovanjem raznih vodij in nekatere teh vodij tudi pridobil na svojo stran. Čeprav brez vojske, so se takšni samozvano! imenovali za »vojvode« in potem z nekaj plačanci hoteli terorizirati svojo okolico. Nekaj takšnih »vojvod«'smo likvidirali globoko v gozdovih Goča. ANTON INGOLIČ Črni labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH Že teden dni ni bilo sonca. Kaj teden, že mesec, že leta in leta! Dolgih dvajset let in še nekaj mesecev, nekaj tednov in nekaj dni. Zadnjič je sijalo tisti julijski dopoldan, ko je prišel Obran gor na Bukovec in zaklical mnogo glasneje, kakor bi bilo treba: »-Kje si, Stanko? Si stisnil rep med noge, a?« Repa ni stisnil med noge, ne, vendar ga je tiščalo v grlu, ko je zadel lesen kovček na ramena. »Srečno, mati!« Se v materinih rokah sonce, ki potem vso pot dol do Topole: sonce, sonee, sonce! »E, fant, pod zemljo se ne boš potil od tegale našega dobrega sonca, potil se boš ..Res, že čez nekaj dni se je potil tisoč metrov pod francosko zemljo. »Vidiš, Stanko, tu spodaj je sonce v premogu. Nič manj ni vroče kot zunaj, a?« Vendar tisto ni pravo sonce. Tudi tole, ki sije tam zunaj, ni. Preden sončni žarki dosežejo umazane ulice Le Brieuxa, se izgubijo v sanjah, ki jih bruhajo črni rudniški in tovarniški dimniki. Zdaj na jesen in vse do pomladi pa nebo pokrivajo še sivi oblaki, ki ne tišče k tlom samo človeka, marveč tudi nizke stanovanjske hiše in visoke rudniške zgradbe in naprave. Pljuča, že tako polna premogovega in kamnitega prahu, se polnijo z vlago, da človek komaj diha. Letos se je zgodaj zhcelo. Di-able! Samo Gilles še ima sonce! V njegovem rdečem vinu je afriško sonce; ampak ogreje te šele, ko si ga izpraznil drugo steklenico. Pesjan, vodo priliva. Še Gilles krade rudarju sonce. Vsi, vsi mu ga kradejo, delničarji s svojimi pazniki, trgovci, krčmarji in ... Klep se je ozrl po ženi, ki je ob štedilniku pomivala posodo. Videl je njene mehko oble boke, do komolca bele gole roke in z rdečico ozarjeni obraz. Zakaj je Klepa presunilo, se vsaj na tem soncu ne more greti, kakor bi se rad? Dvignil se je. »H Gillesu grem!-" »Nič novega nisi povedal,« je prišlo malce posmehljivo iz ženinih ust. Srednje visoka, v plečih hudo široka moška postava je obstala: obraz, ki je dvajsetletno delo pod zemljo zarisalo vanj ostre črte, je spreletel komaj opazen nasmešek: Ančka, ali res ne veš, zakaj zahajam h Gillesu, ne veš, zakaj moram hoditi tja? Brez sonca ne more živeti živo bitje, ne rastlina ne žival, najmanj pa človeK Tudi jaz ne, čeprav mi v pljučih hrope, piska in škriplje, čeprav v prsih kmalu ne bom imel več pljuč, marveč kamen, sam črni kamen. »Bi sp peljala v mesto?« je vprašal z rahlim upanjem. »Nisi rekla, da si boš še ta teden kupila blago za zimsko obleko? V Carbeau-xu je več izbire kot tu v Le Brieuxu.« »Blago je že pri šivilji.-" Malo tišine, toliko, da je misel obšla nevarno čer. »Prav za danes popoldne sem naročena.-« Tako? Ko sem ti izročil denar, si rekla, da bova šla skupaj v trgovino. »Kaj naj počnem doma?« je rekel nekaj drugega, kot je hotel. »Hladno je.« »Zares kmalu bo treba ves dan kuriti.« Stopil je Jc vratom. Sprva je sklenil, da se ne bo obrnil, vendar je obstal in se ozrl. »Za jutri bom kupil steklenico! Pri Gillesu ne bom dolgo, tudi ti kmalu pridi. Danes je sobota, jutri ne bo treba v jamo.« ' »Kupi,« je spregovorila Ančka, ne da bi prenehala z delom, »samo ne tistega rdečega, afriškega, prinest^ belega, francoskega!« V belem je sonce iz Champagne. Slajše je, žensko, in seveda dražje. Pa belega, jutri je vendar nedelja! »Belega prinesem! Srečno Ančka!« »Srečno!« Ko so tople rjave oči še enkrat objele ženino ponujajoča se postavo, je močna, od premogovega prahu črnikasta roka segla po kljuki. Prav tedaj so se z druge strani zaslišali koraki. Klep jim je prisluhnil. Moški koraki, a ne rudarski. In že je potrkalo na vrata. Klepova roka je pritisnila na kljuko. Izza vrat se je pokazalo najprej pismo, nenavadno belo pismo, potem malce gojena moška roka, nato rokav po-štarske bluze in malo više ščitnik poštarske kape. »Monsieur Klep!« Mimo Klepa je zaplavalo pismo, rokav in ščitnik pa sta se umaknila. Klep je zaprl vrata, stopil k mizi in segel po pismu; ko je po pisavi razbral od kod je prišlo, je hlastno raztrgal ovitek in razgrnil skrbno zganjeni in z velikimi črkami popisani pisemski papir. »Kdo piše?« je vprašala Ančka brez posebnega zanimanja. »Mati!« je odgovoril Klep zadihano. Ančka se je spet nagnila nad posodo, Klep pa je z mislimi utonil v materinih besedah. Ljubi sin, ljuba snaha! Zakaj ne prideta? Kaj še čakata? Od vseh strani prihajajo, prejšnji teden so prišli Murkovi pod nami. Spodaj v Topolo se je vrnilo že devet ali deset družin, od vsepovsod so prišli, s Francoskega, iz Nemčije, napovedujejo se tudi iz Amerike. Vaju pa ni. Nikogar ni. Tomaža je pred vojno ubilo v bosen-skih gozdovih. Treza služi nekje ob morju. Jurijeve kosti počivajo v Rusiji, Franc pa je padel nad Planino, a njegovega groba še nismo našli, in Milka se ni vrnila iz Nemčije: Sama sem s Stefkom, siroto brez očeta in matere. Jesti imava, hvala bo- gu, nekaj priraste, nekaj zaleže podpora po Francu in Milki, ampak vidiš, ljubi sin, vidiš, ljuba snaha, hiša je prazna. Naj pride bolezen? Kdo bo skrbel za Štefka, kdo pazil na hišo, kdo mene pokopal? Nič ne mislita na to? Pridi, sin! V Topoli te čaka delo, tu na Bukovcu te čakava s Stefkom. Pisal si, da je tam, kjer živita z Ančko, megleno, brez sonca, na Bukovcu pa zori sadje, a nikogar ni, da bi otepel tepko, ki je polna kot že dolgo ne. Pridi-ta, pridita! Mati Še nekaj. Stefek prosi za avtomobilček, naviješ ga s ključem in zdrči po podu. Takšnega ima Murkova Ge-lica, prinesli so ga s seboj s Francoskega. ' Pravo nedeljsko, domače sonce! Še vedno si v postelji, čeprav te že bode svetloba, ki prodira med pelar-gonijami in fuksijami skozi okna, čeprav te kličejo ptiči, ki kot za stavo žvrgolijo po drevju okoli koče, pa kokoši, ki kokodakajo prav pod okrii, pa Sultan, ki prevaža po žici vzdolž pred-durja svojo težko verigo, in krava, ki muka bolj in bolj neučakano in zahtevno. i Vse, prav vse te kliče iz toplega gnezda, ti pa ležiš Jn dremuckaš. Ko naposled le vstaneš in stopiš na prag, te oblije blagodejna toplota in oko se ne more nagledati modrine neba, po katerem s pravo nedeljsko lagodnostjo plujejo beli kopasti oblaki... »Spet vabi, kajne?« Klep je dvignil pogled od materinega pisma k ženi, ki je stala prekrižatnih rok ob štedilniku in z vidnim posmehom gledala na pismo in tudi nanj. Povesil je pogled. Prešlo ga je, da ne bi odgovoril; ko je zaslišal med prsti šelestenje papirja, ki ga , je imela mati komaj pred štirimi, petimi dn^vi v rokah, pa je spet dvignil oči, -v katerih je gorel svetlejši plamen, kakor bi ga moglo v njih prižgati Gillesovo vino, k Ančki in spregovoril naravnost proseče: »To je že četrto pismo, četrto materino vabilo.« Ker se je Ančka odtrgala od štedilnika in stopila proti sobi, je pohitel za njo. »Ančka, zakaj ne bi šla?« Ančka se je ustavila na pragu v sobo. »In zakaj bi šla?« je vprašala s poudarkom. Klep, ki je bil trenutek prej položil pismo na mizo, se f e zravnal. Bil je shmo za spoznanje večji od Ančke, na videz tudi močnejši, toda njegovo težko dihanje in neprestano pokašljevanje je pričalo, da ni zdrav, medtem ko je Ančka žarela in kipela od Kdravja. Bilo ji je kako leto nad trideset, medtem ko jih je Klep kazal vsaj petnajst več, čeprav jih je 4mel šele štirideset. »Več kakor' dvajset let nisem videl matere, doma, Bukovca, naših krajev in ..« Hotel je še reči »našega sonca«, vendar je zaključil ». in vsega, kar je pri nas.« Čeprav se je trudil, da bi govoril mirno, neprizadeto, mu je glp.s narahlo drhtel in sililo ga je na kašelj. »Več kakor dvajset let Se že dušim v teh sajastih krajih, ti, Ančka, še dalje, saj so te od doma prinesli v naročju. Ali ni čas, da se vrneva?« »Povej, Stanko, kaj nama manjka tu!« je Ančka mirno brez nejevolje in posmeha zavrnila moža. »Vsak mesec je bolje, pravijo, da bo kmalu, kot je bilo v najboljših predvojnih časih. Če ne boš mogel več v jamo, boš dobil zunanje delo, in če se ti bolezen še poslabša, boš stopil v pokoj. Kako pa bi živela na tistem tvojem Bukovcu? Uro hoda, praviš je iz Topole do fuoje domačije. Boš zmogel tako pot, zjutraj dol, popoldne gor?« »Pot je položna, pelje skozi gozdove*prek polj,« je pohitel Klep, kakor da še ni vse izgubljeno, »še dobro mi bo delo, zrak, sonce ...« »In kaj naj počnem tam gori?« je Ančka rezko nadaljevala. »Še tu je včasih tako, da bi umrla od dolgega časa!« Toliko in tolikokrat je že navedla vse razloge proti vrnitvi, pa jih bo še enkrat, če zares ne more razumeti, da bi lahko enkrat za vselej opustila razgovore o tej stvari. »Rekel si: na tistem bregu ni več kot pet ali šest hiš, in še od teh so Nemci med vojno dve po- žgali. Topola pa, kot sem slišala, se ne more meriti z Le'Brieuxom. Puščoba tedaj no Bukovcu in pod njim In koga poznam tam? Se tvoje matere ne. Na vsem Slovenskem ne poznam nikogar. Komajda vem, da se tista vas, kjer sem se rodila in preživela prve tri mesece svojega življenja, imenuje Spodnji Log, a prav nič ne vem, kakšna je, čeprav sta se mati in pdkQjni oče prve čase toliko pogovarjala o njej. Ne, na tuje in slabše ne bom šla!« Ni dovolila, da bi ji segel v besedo. »Jaz sem doma tu, v Le Brieuxu, kamor smo prišli, in v sosednjem But-tardu, kamor smo se preselili z mojim desetim letom in kjer sem živela, dokler me nisi ti pripeljal nazaj v Le Brieux. Ne samo Le Brieux in Buttard, vse kolonije daleč naokoli poznam, tudi Carbeaux in druga mesta, in koliko ljudi, naših, Poljakov, Italijanov, Francozov ...« Preneumno se ji je zdelo nadaljnje dokazovanje. »Stanko, škoda za usafco besedo! Odpiši materi tako, da naju bo enkrat za vselej pustila na miru!« »Kako naj naju pusti na miru?« je Klep zahro pel. »Sama je s sedemletnim Stefkom, najinim nečakom, in ve, da nisem odšel za zmerom. Ali ji nisva pred vojno pisala, da kmalu prideva? In bila bi šla, da naju vojna ni prehitela. In tedaj ni bila sama, živel je Franc, živela je Milka ...« »Nisva o tem izgubila že preveč besed?« je Ančka presekala Klepovo jadiko-vanje, se naglo obrnila in odločno stopila v sobo. Tam je odprla omaro in segla po boljši obleki. Klep je obmolknil sredi stavka. Torej je vse zaman? Ančka ne gre in ne gre. Vendar to ni in ne sme biti njena zadnja beseda! Pognal se je na prag. Ančka„ se je že'preoblačila. Ob pogledu na belino njenih rok, lahti in vratu se je za hip zmedel. »Si pozabila« je nadaljeval z zadržano gorečnostjo, »kaj so mati pisali v. prvem pismu? Hišo z zemljo vred bi predali nama, sami pa bi šli na zapeček. Seveda ne bi posedali, pomagali bi pri živini, na njivi, povsod. Stefek bi hodil v šolo in pasel krave. Popoldne bi še jaz segel po kakšnem delu. Ti ne bi delala več kot tu.« Ančka se je med tem nemoteno oblačila; najprej si je oblekla rožasto obleko, pa ji kdo ve zakaj ni bila všeč, slekla jo je in si nadela modro z belimi pikami. Z njo je bila zadovoljnejša. Stopila je k ogledalu in, se lotila česanja. »Povej, Ančka, ali ni to nič, da bi bila gospodinja v svojem domu, da bi imela isvoj vrt, svojo njivo, svoj sadovnjak? Ne vidiš, kako je to pusto in tesno? Nič zraka, nič sonca, onkraj nje take sive hiše, kakor so na naši strani. Ko bom šel v pokoj, bo še Slabše. Veš, da vtaknejo odslužene rudarje v podstrešna stanovanja, na Bukovcu pa bi imela svojo hišo, z leti bi to in ono prezi-dala in preuredila. Nisi ču-la, kaj je povedal Obran. Cesto na Bukovec so že razširili in spodaj v Topoli govore, da bodo še pred zimo potegnili elektriko prek Bukovca na Planino.« Ančka se je počesala, tudi preobu-la se je že. »Nekaj^ denarja imava« 'je 'Klep' pohitel, »kupila bova radijski aparat, tudi kolo bom kupil, toliko bo denarja. V četrt uri boš spodaj v Topoli. Čuješ, Ančka ?« Ančka je bila že opravljena, še enkrat se je pogledala v ogledalo in se z očitnim posmehom okrenila h Kle-pu. »Kolo?« Morala se je naglas zasmejati. »Ne vidiš, da ima že skoraj vsak drugi rudar motor in koliko je takih, ki so si ali si bodo v kratkem kupili avto? Avtomobil to je nekaj! Lepo se oblečeš, sedeš na mehki sedež in popelješ se kamor hočeš. V pol ure si v Car-beauxu! Ob nedeljah si lahko privoščiš izlet še dalje, celo v Pariz. Stanko, misli rajši na to, kako bi prišla do avtomobila, Bukovec pa pusti pri miru!« Klep se je umaknil s praga, da je Ančka lahko stopila mimo njega v kuhinjo. Avtomobil?! Kaj ji je le padlo v glavo? Osramočen in jezen se je opotekel k mizi. » Po osvoboditvi Vrnjačke banje se spominjam govorov, ki so z optimizmom napovedovali skorajšnji konec okupacije ... Tedaj smo seveda vsi v naša prerokovanja verjeli. Takšen optimizem se nas je držal na srečo še nekaj let borbe. SRMTI SEM ZA LAS UŠEL Planinski masiv Goč v Šumadiji je bil tiste jesenske dni poln partizanov. Listje je že odpadalo in hrastovi gozdovi so bili vse manj prijazni, ker niso nudili več varnega zavetja. V oktobru 1941. leta je nemški okupator začel z veliko ofenzivo proti osvobojenemu in na pol osvobojenemu ozemlju v Srbiji. Mrzlično smo prekopavali cesto, ki je tekla čisto ob reki Moravi, da bi s tem zavirali napredujoče sovražne enote. Ze nekaj dni je deževalo in bilo je prav hladno. Naš odred je zasedel obrambne položaje med Vrnjačko banjo in Trstenikom. To so bili položaji na Popini reki. Med dež so se že mešale prve snežinke, ki jih je veter od nekod privlekel, da so ponoči pobelile okolico. Sneg v oktobru je obljubljal hudo zimo... Stal sem na straži in šele pozno ponoči je prišla zamena. Premraženi in mokri do kosti smo polegli v zgornjem delu mlina, ki je bil lesen. Dolnji del te hiše je bil kamnit Če bi vedeli kaj nas čaka,*bi verjetno ostali v kamnitem delu hiše. Zaspali smo v trenutku. 1 Jedek strel se je zaril-v zgodnje jutro in takoj za njim so se oglasile težke strojnice in tankovski topovi. Lesene dele mlina so neusmiljeno luknjali izstrelki. Nekateri tovariši so bili težko ranjeni, drugi so v spanju dočakali smrt. Ranjenega Milana sem vlekel v Spodnji del mlina, kjer je bilo varnejše. Žal mi je umrl v naročju. Pred vrati pa so padale nemške komande: »Vorvvarts! Desetina nemških vojakov je vpadla v mlin,' vsi so zaudarjali po slivovki. Z znano švabsko spretnostjo so me obdelovali s pestmi in kričali: »Ti si svinja partizanska!' Zu njimi se je pojavil mlad poročnik, ki je ukazal naj to svinjo takoj ustrelijo. Dialekt ga je izdajal, da je Dunajčan. Vse je šlo s strašansko naglico. Izvlekli so me pred mlin. Nekaj vojakov se je postavilo v vrsto: pred očmi so mi ostale samo njihove zločinske oči in čelade. Poročnik je rezko ukazal naj stečem. Takrat nisem utegnil razmišljati zakaj je izdal ta ukaz. Izkoristil sem ga,'ker sem v tem videl edino možnost, da pobegnem smrti. Pozneje sem šele izvedel, da so v tistih časih Švabi s posebno slastjo streljali na žive premične ciilje. Tekel sem kar so rne noge nesle v smeri gozda, ki je bil nekaj sto metrov od mlina. Čez. nekaj trenutkov sem zaslišal močan strel in že me je vrglo ob tla. »Mrtev sem!« sem pomislil. Kakor v sanjah se mi je v nekaj trenutkih prikazalo \ - / / moje kratko življenje. »Prokleti hudiči!« sem iztisnil rjoveče iz sebe. Ta vzklik mi je dal slutiti, da sem še živ. Poizkusil sem vstati. Na levo stran ni šlo. Potem na desno. Posrečilo se mi je! Zagrabil sem z desnico ranjeno levico in tekel kar sem mogel naprej proti gozdu ... Za menoj sem slišal preklinjanje Nemcev, kričanje in komande :>Feuer! Feuer!...« Toda vse streljanje jim ni pomagalo. Niso me več zadeli. Zgodilo se jim je tako kot tistim nervoznim lovcem, ki tudi ranjeno divjad ne morejo ponovno zadeti. Kri mi je curkoma tdkla iz ranjene roke. Kost je bila razbita. Kljub temu, da je bilo vse razmesarjeno, me ni nič bolelo. Rana je bila še topla. V hosti sem se zgrudil in poslušal lastno srce, ki je premočno razbijalo v sencih, tako, da sem skoraj oglušel. Za trenutek se mi je zameglilo pred očmi. Toda volja po življenju je bila močnejša. Zbral sem se in tekel naprej v notranjost gozda, kjer me je čakal moj zvesti tovariš Drago, s katerim sva skupaj prišla v Kursulino četo pred meseci, ko so nuju Nemci izselili iz Slovenije v Srbijo. Drago me je obvezal s težavo, ker je tudi njemu bila to prva runa, ki jo je videl. Meni pa se je od tistega dne vojna zdela občutno težja, kot sera si jo prej kot študent predstavljal. napisal: vlado valencak PRAVILNIK RLV o ukrepih za varnost pri delu (Nadaljevanje s 3. strani) — iir je upravičen, da se obrača neposredno na tehničnega direktorja ali preko komisije za varnost pri delu na DS oziroma CDS, če smatra, da je v okviru eno,te oz. podjetja oviran pri izvajanju nalog, ki jo je v pogledu varnosti dolžan izvršiti. Člen 20. Vsak delavec, kateremu je zaupajo vodenje dela drugih, je odgovoren, da so njegovi pismeni in ustmeni nalogi, katere izdaja za izvedenje dela, jasni, v skladu z varnostnimi predpisi, z določbami tega pravilnika, z navodili nadrejenih in s splošno veljavnimi varnostnimi pravili tako, da je varnost dela, ljudi in premoženja zajamčena. Navodila, ki so važna za varno izvajanje nekega dela, morajo biti vpisana v knjigo rudarskega nadzorstva obrata. Delavci Clerr ' Delavec, ki smatra, da prejeti pa.log ali navodilo za izvajanje nekega dela ogroža varnost ljudi in premoženja, je dolžan na to opozoriti osebo, ki mu je tak nalog ali navodilo izdala. Ce nadrejeni vztraja pri. svoji zahtevi, je delavec upravičen odkloniti izvršitev takega naloga ali navodila, toda samo v primeru, če njemu ali njegovim podrejenim grozi očitna zdravstvena ali življenjska nevarnost in če niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Delavec lahko odkloni izvršitev nekega odrejenega dela tudi, če se zato ne čuti fizično in umsko dovolj sposobnega. Člen 22. Poverjena dela morajo vsi delavci izvajati vestno in strokovno tako, da je varnost dela, ljudi in premoženja zajamčena. Za vsako opustitev varnostnih ukrepov, ki bi imela za posledico ogrožaifje delavčevega lastnega zdravja ali življenja, zdravja ali življenja drugih, varnost nadaljnjega dela ali varnost premoženja, odjgovarja delavec disciplinsko; povzročitelj nezgode, nesreče ali škode in osebe, ki so na dotičnem področju dela odgovorne za izvajanje varnostnih ukrepov pa odgovarjajo disciplinsko, kazensko in materialno. Člen 23. Ce delavec opazi pomanjkljivosti ali okvare na zgradbah, strojih, instalacijah in opremi, prav tako pa tudi kakršnokoli nevarnost (pritiski, plini, voda, ogenj ipd.) ali nepravilno delo posameznikov in skupin — torej vse, kar bi ogrožalo varnost ljudi in premoženja, je dolžan ukrepati sam za odvrnitev neposrednega ogrožanja, upozoriti ogrožene sodelavce in obvestiti nadrejeno osebo. % Člen 24. V primeru nesreč ali katastrofe je vsak delaVec RLV dolžan sodelovati pri reševanju ponesrečenih ter ogroženih ljudi in premoženja skladno s svojo lizično sposobnostjo in strokovno usposobljenostjo. Člen 25: Delavci morajo prihajati na delo pravočasno, spočiti in trezni. i • Člen 26. Prepovedano je: a) prinašanje kakršnih koli alkoholnih pijač na delo in uživanje med delom; b) prinašanje cigaret in vžigalnih sredstev v jamo ter kajenje, prižiganje, in odhodi z odprto lučjo na krajih, kjer se tvorijo lahko-vnetljive snovi ali kjer se dela s takimi snovmi in, ki so kot taki označeni z opozorili; c) povzročanje nereda in prepirov rned delavci, nedostojno obnašanje, žaljenje .ali obrekovanje in medsebojno fizično obračunavanje delavcev; d) zapustiti svoje delovno mesto brez odob-renja nadrejene osebe. Delavec, ki opazii kršenje imenovanih prepovedi po sodelavcu, je soodgovoren za posledice, če kršitelja pravočasno ne opozori in o kršitelju ne obvesti nadrejene, osebe. Nadrejena oseba (vodja — delovodja, nadzornik, poslovodja, tehn. vodja obrata ali službe) mora takoj disciplinsko ukrepati, -da prepreči nadaljnje ogrožanje dela, ljudi dn premoženja in sicer: 1. takoj odstraniti osebo z delovnega mesta oziroma delovnega področja, ki ga je ogrožala z: a) nošenjem cigaret ali vžigalnih sredstev, kajenjem, prižiganjem ognja ali obhodom z odprto lučjo; b) odpiranjem \'arnostne svetilke, njeno nepravilno uporabo nepooblaščenim popravljanjem njenih sestavnih delov; c) nepooblaščenim odpiranjem električnih naprav, rezanjem kablov ali odstranjevanjem ozemljilnih vodov; d) nepooblaščenim odstranjevanjem zaščitne opreme strojev in naprav, namernim kvar-jenjem reševalne opreme (reševalni aparati, samoreševalci); e) samovoljno zapustitvijo delovnega mesta (brez odobrenja). Nadrejena oseba mora v teh primerih ta-kaj izvršiti prijavo kršitve s smislu 12. člena IX. — dela tega pravilnika (kršitve varnostnih predpisov). Kršilec oziroma kršilci prepovedi nimajo pristopa do področij, ki so jih-ogrožali, dokler ni zaldjučen postopek izreka varnostnih ukrepov po pristojnem organu, za kar odgovarja tehnični vodja obrata. 2. takoj odstraniti z delovnega mesta oziroma ne prepustiti k delu osebe, ki je: a) opita ali nosi s seboj alkoholne pijače; b) z nedostojnim obnašanjem, žaljenjem ali obrekovanjem povzročila prepir ali nered na delovnem področju in* s tem vplivala psihično na sodelavce oziroma njihovo zbranost pri opravljanju dela. Nadrejena oseba mora tudi v teh primerih takoj izvršiti prijave kršitve v smislu 12. na IX. dela tega pravilnika (kršitve varnostnih predpisov). Kršilec oziroma kršilci teh prepovedi nimajo pristopa do področij, ki so jili ogrožali, dokler jim tega ne odobri tehnični vodja obrata. Člen 27. Ob nastopu dela in med delom morajo biti vsi delavci, ki ga opravljajo predpisno oblečeni in opremljeni z osebnimi zaščitnimi sredstvi, sicer jim vodje delovnih skupin ne smejo dovoliti oditi na delo oziroma opravljati delo. Člen 28. Enkrat mesečno morajo vodje obratov oziroma enot organizirati in s svojim tehn. osebjem izvesti nenadejane kontrole vseh zaposlenih glede nošenja cigaret in vžigalnih sredstev v jamo in na drugih ogroženih mestih podjetja ter nošenja alkoholnih pijač in osebnih zaščitnih sredstev na delovnih mestih svojih delovnih področij. Člen 29. Vsak delavec je dolžan uporabljati pri delu orodje, ki mu je dodeljeno in paziti nanj s skrbnostjo dobrega gospodarja. Orodje, ki ga ne more pravilno uporabljati, mora oddati pravočasno v popravilo. Slabo popravljeno orodje delavec ne sme sprejeti. Zaščitna oprema strojev in strojnih naprav mora biti vedno brezhibna. Vsako okvaro te opreme mora delavec, ki jo opazi takoj javiti nadrejeni osebi, ki oceni velikost okvare z ozirom na stopnjo ogrožanja in nujnost popravila, po potrebi pa tudi zaustavi nadaljnje obratovanje stroja ali naprave do odstranitve okvare. Popravila okvar na zaščitni opremi strojev in strojnih naprav smejo izvrševati samo osebe, ki so pooblaščene za to. • Člen 30. Vsak delavec je dolžan uporabljati razpoložljive sanitarije in skrbeti za svojo higieno. Osebni oblačilni predmeti morajo biti vsaj vsakih 14 dni oprani, zašiti in zakrpani, predmeti osebne zaščite iz usnja pa potrebni odgovarjajoče večkrat očiščeni in nameščeni. Člen 31. Delavci morajo skrbeti za red in snago na svojih delovnih mestih in so odgovorni če nepravilno zavarovano delovno mesto, nepravilno zložen material in orodje ter odpadki ogrožajo varnost dela in ljudi. Člen 32. Vsak delavec mora biti zaposlen pri takem delui ki odgovarja njegovim telesnim in umskim sposobnostim, ter njegovi strokovni usposobljenosti. Tako telesna in umska sposobnost kot tudi strokovna usposobljenost delavca za posamezno delovno mesto se dokazuje z ustrez-, nimi listinami. ' Člen 33. Telesno in umsko sposobnost dokaže delavec s potrdilom pristojne zdravstvene služb«; ki s.e mu izda ob zdravstvenem pregledu, obveznem za sklenitev delovnega razmerja. Ce delavec pri zdravstvenem pregledu zamolči bolezen ali zdravstvene hibe, ki so brez specialnih zdravstvenih pregledov in opazovanj ne da ugotoviti, lahko pa vpliva na jx>slabšanje zdravstvenega stanja delavca pri opravljanju dela na določenem delovnem mestu, na njegovo varnost ali na varnost sodelavcev in varnost premoženja, se smatra to za grobo kršitev delovne discipline s posledico odpovedi delovnega razmerja. Delavec, ki pri svojem sodelavcu opazi zamolčano bolezen ali zdravstveno hibo telesnega ali duševnega značaja (padavica, omotičnost, pijanost, narkomanija, nalezljiva bolezen ipd.), ki bi ogrožala varnost ljudi in premoženja, mora o tem obvestiti nadrejeno nadzorno osebo, da bolezni ali hibi ustrezno ukrepa. Ce delavec tega ne stori ali opozorjena nadzorna oseba oseba ne izvrši vai-nastnega ukrepa, sta oba soodgovorna za posledice, ki bi zaradi tega nastale. -Člen 34. Zdravstveno sposobnost delavcev se po sklenitvi rednega delovnega razmerja ugotavlja s sistematskimi letnimi zdravstvenimi pregledi, ki so za vse delavce obvezni. Za posamezna delovna mesta, kjer je zdravstveno stanje zaposlenih ogroženo, se morajo po odločitvi pristojnega inšpekcijskega organa -izvajati sistematski zdravstveni pregledi delavcev v obdobjih, ki so lahko krajša od enega leta. V zvezi z rezultati sistematskih zdravstvenih pregledov so tehn. vodje obratov in njim podrejene nadzorne osebe dolžni ukrepati ustrezno nasvetom zdravnika. Obdelane rezultate sistematskih zdravstvenih pregledov dostavlja tehn. vodja obratov služba za vai-nost pri delu, ko jih prejme od zdravstvene službe. opozarjanju ne opravlja dovolj strokovno ali vestno zaupano mu delo zlasti pa, če z načinom izvajanja zaupanega mu deia ponovno ogroža varnost sebe, sodelavcev ali premoženja. Premestitev delavca med obrati na podjet- ju ali izven podjetja uredi na predlog tehn. vodje obrata kadrovska služba podjetja. Člen 37. Ce se delavca premesti na drugo delovno mesto, ga mora vodja oddelka ali enote pred nastopom podučiti o delu, pogojih dela in nevarnosti na novem delovnem mestu. Vodja delovne skupine, v katero je bil delavec premeščen je odgovoren za vzgajanje in privajanje novodošlega na strokovno pravilno in varno delo. Privajanje premeščenega delavca na novo delovno mesto mora trajati tako dolgo, dokler vodja oddelka ali enote s preverjanjem ne ugotovi, da je delavec sposoben samostojno opravljati delo na novem delovnem mestu, v kolikor veljavni predpisi ali ta pravilnik ne zahtevajo za določena delovna mesto določene priučitvene dobe. Vodja delovne skupine, v katero je delavec premeščen, je dolžan poročati svojemu vodji oddelka ali enote o uspehu privajanja premeščenega delavca. Nezgode Člen 38. Kakršnokoli nezgodo, ki se mu dogodi med delom, je vsak delavec dolžan takoj javiti vodji delovne skupine in neposredno nodre-jeni nadzorni osebi obenem z navedbo morebitnih očividcev. Nezgoda pri delu, ki ni takoj ali kasneje do konca delovnega časa izmene javljena neposredno nadrejeni nadzorni osebi, se ne smatra za nezgodo pri dehi. Ob težjih in težkih nesrečah pri delu mo-\ rajo usposobljeni sodelavci takoj nuditi ponesrečencu prvo pomoč in obvestiti neposredno nadrejeno nadzorno osebo. Na kraju nesreče ne smejo razen nujnih ukrepov za reševanje ponesrečenca in zavarovanje pred ogrožanjem ostalih ljudi in premoženja ničesar premakniti ali prestavljati. Isto velja za primer smrtne nesreče. V primeru težje nezgode se sme nadaljevati z delom na mestu nesreče, ko to odredi obveščeni tehnični vodja obračunske enote ali njegov namestnik dežurni rudnika. Člen 39. Ponesrečencu neposredno nadrejena nadzorna oseba, ki je bila o nezgodi obveščena, je dolžna z vodjem delovne skupine takoj objektivno raziskati vzroke nezgode, skicirati položaj ponesrečenca in mesto nezgode ter zbrati o njej podatke na kraju samem od očividcev. Rezultat raziskave in izjave očividcev je dolžna koristiti pp izvajanju ukrepov, ki naj preprečijo ponavljanje enakih podobnih nezgod. Najkasneje, konec delovnega časa izmene, na kateri se je nezgoda dogodila, mora ponesrečencu predpostavljena nadzorna oseba nezgodo registrirati v predpisano knjigo (obratna knjiga A — nezgod) in na obrazec (nadzomikova prijava nezgode pri delu). Odgovorna je za točnost vnešenih podatkov ii' pravilnost napotkov ponesrečencu za izvedbo uradne prijave o nezgodi. Ponesrečenec mora najkasneje v 24 urah, ko se mu .je nezgoda dogodila, dvigniti uradno prijavo nezgode in jo predložiti zdravniku, ki ga zdravi. V kolikor sam tega ne more storiti (težje .nezgode), mora izvesti uradno prijavo nezgode ponesrečencu neposredno nadrejena nadzorna oseba, ki je disciplinsko in materialno odgovorna za pravočasnost prijave. Člen 40. V primeru težke, smrtne ali skupinske nesreče mora obveščena nadzorna oseba takoj obvestiti odgovornega tehn. vodjo obrata, oz. obračunske enote, vodjo službe za varnost pri delu ali njihove namestnike in službujočega zdravnika ter po nudenju prve pomoči oskrbeti čim hitrejši prenos ali prevoz ponesrečenca oz. ponesrečencev v najbljižjo zdravstveno ustanovo. Novinci NA SLIKI JE NOV RASTLINJAK, KI JE ZRASEL TAKOREKOC KAR CEZ NOC OB BIVŠI RUDNIŠKI VRTNARIJI TER SPADA MED OBRATE KOMUNALNO-OBRTNEGA CENTRA VELENJE. PRED KRATKIM JE BILO V NJEM ŠE OBILO LEPIH KRIZANTEM, SEDAJ PA GA BODO ZASADILI Z AMERIŠKIMI NAGELJNI, ZELENIMI ASPARAGUSI IN CALAMI ALI PO DOMAČE ŠKRNICELJNI. — TA, PRED NEDAVNIM, S SKROMNIMI SREDSTVI IN IZ ODPADNEGA MATERIALA ZGRAJENI RASTLINJAK, BO 2E LETOS VEČKRAT POVRNIL SREDSTVA, KI SO BILA VANJ VL02ENA. Tehn. vodja obrata je dolžan v imenovanih primerih nesreče obvestiti tehn. direktorja ali njegovega namestnika, organ rudarske inšpekcije, organ inšpekcije dela in pristojni organ TNZ ter obzirno svojce ponesrečenca oz. ponesrečencev. Člen 41. Nezgoda oz. nesreča na poti na delo ali z dela se smatra za nezgodo oz. nesrečo pri delu (A — nezgodo): 1. — če se je dogodila na javni prometni poti z javnim prometnim sredstvom; 2. — če se je dogodila na najkrajše nrožni javno prometni poti od mesta stanovanja" do mesta dela ali obratno med časom; ki je potreben za to pot neposredno pred pričetkom oz. po zaključku delovnega časa; 3. — če je dokazana tehnična brezhibnost uporabljanja zasebnega vozila za uporabo na javnih prometnih poteh; 4. — če je s potrdilom zdravstvene službe neposredno po nesreči dokazano, da ponesrečenec ni bil opit; 5. — če ponesrečnec dokaže s potrdilom LM, da nesreča ni bila povzročena po njegovi krivdi s kršenjem veljavnih cestno prometnih predpisov in navodil; 6. — če ponesrečenec dokaže čas, kraj in vzrok nesreče na poti z verodostojnimi očividci; 7. — če je nezgoda na poti prijavljena ponesrečencu neposredno nadrejeni nadzorni osebi na podjetju takoj, najkasneje pa do 8. ure zjutraj naslednjega dne, ko se je dogodila. V kolikor pogoji pod t. 1 do 7. tega člena niso izpolnjeni, se smatra nezgodo na poti za obolenje (B — nezgodno). Člen 42. Tehnični vodje obratov oziroma obračunskih enot so dolžni enkrat mesečno organizirati sestanek vodij delovnih skupin, na katerem se morajo obravnavati nezgode pri delu in na poti v ali iz službe ter zdravstveno stanje zaposlenih v preventivnem in vzgojnem smislu. Težke, smrtne in skupinske nesreče morajo obravnavati vsi obrati brez obzira ,na katerem so se te dogodile, takoj na posebnih sestankih vodij skupin, ki jih sklicuje tehn. vodja obrata. Isto velja za skupinske nesreče in katastrofe, ki so se dogodile na drugih rudarskih podjetjih. Na vsakem od imenovanih Sestankov se mora voditi zapisnik s sklepi za izvajanje ukrepov, ki naj preprečujejo ponavljanje nezgod in zboljšujejo zdravstveno stanje zaposlenih. Zapisniki se naj dostavijo obratnemu delavskemu svetu za varnost pri delu. Vodje skupin pa morajo o namenu obravnav in s . ^sklepi seznaniti člane njihovih delovnih skupin. Člen 43. RLV si pridržuje pravico do povrnitve škode in stroškov sodnim potom od krivca oz. , krivcev, če je nezgoda pri delu ali nezgoda I na poli na delo ali z dela ali premoženjska škoda bila povzročena iz malomarnosti ali kršenja discipline z neizvajanjem določb ve- ' ljavnih varnostnih predpisov, določb tega pravilnika in njegovih dopolnil ali splošno j veljavnih varnostnih pravil in izdanih navodil. Izostanki Člen 44. Vsak izostanek z dela je dolžan delavec (sam, njegovi sodelavci ali družinski člani) prijaviti najkasneje pred nastopom dela na svoji delovni izmeni svoji neposredno nadrejeni nadzorni osebi. Člen 45. V primeru, da delavec zboli, mora sam ali član njegove družine ali njegov sodelavec ' (sostanovalec) dvigni ti najkasneje do 8. ure naslednjega dne bolniški kontrolni. Ust ©ris svoji neposredno nadrejeni osebi. Ce delavec zboli med koriščenjem svojega I rednega dopusta, je dolžan to prijaviti svoji neposredno nadrejeni nadzorni osebi (nadzorniku, delovodji) najkasneje v 5 dneh od dneva obolenja. Zdravstvene ustanove smejo opravičiti delavcu izostanek od dela toliko časa, dokler delavec ne predloži bolniški kontrolni list, i kjer je Zaposlen. Izjemo tvorijo nenadna težka obolenja in težje izvenobratne nesreče o katerih pa je dolžna zdravstvena ustanova obvestiti tehničnega vodjo obrata, čim je sprejela delavca v zdravljenje. Za obolenja, ki ne zahtevajo izostajanje dela, iščejo delavci zdravniško pomoč izven svojega rednega delovnega časa brez bolniškega kontrolnega lista (samo s potrjeno zdravstveno izkaznico)! (Nadaljevanje y prihodnji številki) Člen 35. Vsak novinec mora biti ob nastopu dela na podjetju podučen o osnovnih pravilih za varno delo na določenem delovnem mestu in o nevarnostih, ki na tem delovnem mestu morebiti nastopajo. Ko delavec prvič nastopa delo, se mora najmanj 15 dni privajati na delo in delovno okolje pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom kvalificiranega delavca, ki ga pismeno določi vodja enote v katere delovno skupino je novinec razporejen ali pa mora novinec dovršiti ustrezni uvajalni semingr. Delavec, kateremu je bil novinec poverjen, odgovarja za njegovo strokovno pravilno in varno izvajanje dela in je dolžan sproti poročati vodji oddelka ali enote o uspehu privajanja. Uvajanje novincev in vzgojo kadrov -za jamo RLV urejajo podrobneje ustrezne določbe III. poglavja tega pravilnika — Vzgoja kadrov na obratu in v RšC. Premestitev delavca Člen 36. Vodja delovne skupine ali enote je dolžan takoj oskrbeti začasno ali stalno premestitev delavca k drugemu delu ali na drugo delovno mesto, čim opazi ali izve: — da je zdravstveno stanje delavca zaradi delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ogroženo; — da delavec zaradi svojega telesnega ali duševnega stanja ni sposoben varno opravljati svoje delo; — da delavec iz kakršnegakoli razloga kljub svoji strokovni usposobljenosti, podučitvi in RLV: kmalu 42-urni delovni teden Pri rudniku lignita Velenje se že dalj časa prijjravljajo, da bodo uvedli skrajšani delovni teden. Upravni odbor rudnika je že na nekaterih svojih predhodnih sejah obravnaval vprašanje skrajšanega delavnika in njegove čimprejšnje izvedbe, seveda ob tenueljitih predhodnih pripravah in analizah. Uzakonitev ustavnega določila o uvedbi 42-urnega delovnega tedna, predstavlja vsekakor za vse delovne ljudi veliko dobrino. Če pogledamo rudarski stan, pa pravzaprav "vidimo, da si uvedbo skrajšanega delavnika in s tem več časa za počitek, rekreacijo m izobraževanje, najboli zaslužijo rudarji, ki iz dneva v dan delajo v težkih delovnih pogojih in ob stalni življenjski nevarnosti. Kljub dobremu delu, veliki storilnosti in proizvodnji, pri rudniku lignita Velenje niso mogli že prej preiti na skrajšani delavnik, čeprav bi pravzaprav bili rudarji do tega a i bolj upravičeni. Velike potrebe -žišča za lignitom in visoko zastavljeni letni plan proizvodnje, ter mnogi problemi v zvezi s proizvodnjo in organizacijo proizvodnje, so takorekoč člane kolektiva nehote zamotili, da niso že prej začeli delati na uvedbi skrajšanega 42-urnega delovnega tedna. Upravni odbor rudnika, ki že nekaj časa dela na uresničitvi ustavne določbe in zakona, je na eni svojih sej v začetku meseca oktobra sprejel že konkretnejše sklepe. V ta namen je imenoval komisijo za uvedbo 42-urnega delovnega tedna in ji obenem določil naloge in delo, ki ga je dolžna pravočasno opraviti. Komisija je tričlanska in jo sestavljajo: vodja komisije Tone Kova-čič, dipl. inženir, ter člana Lah Mirko. dipl. inženir in Dem/Sar Valter, dipl. ekonomist. •Naloga te komisije je pripraviti in temeljito obdelati materijo nanašajočo se na 42-urni delovni teden, ter s tem v zvezi že izdelati najugodnejše variante, ki. bi prišle v poštev in ki bi istočasno najbolj stimulirale rudarje za boljšim delom. Tej komisiji, ki se bo med svojim delom občasno dopolnjevala s posameznimi vodilnimi in strokovnimi delavci, so dolžni vsi obrati rudnika nuditi pomoč pri zbiranju potrebnih podatkov* Komisija mora namreč najkasneje do 1. decembra predložiti upravnemu odboru svoje predloge in variante za prehod na 42-urni delovni teden, tako, da bo do dejanskega prehoda, ki bo 1. januarja 1966, kolektiv delovne skupnosti sprejel naj olj ugodno varianto. - Ob vsem tem delu in pripravah za skrajšanje delavnika, pa se vsi zavedajo, da bodo le z boljšim delom. večjo produktivnostjo in višjo storilnostjo ter boljšo organizacijo dela, dosegli smoter in namen skrajšanja. Uvedba 42-urnega delovnega tedna je pogojena z istočasno žago-tovitvijo najmanj enakih delovnih uspehov, kot pri 4S-urnem delovnem tednu. Zaradi tega bo potrebno za prehod na 42-urni delovni teden pri proučevanju in analizah predvsem upoštevati dva pogoja: da bo v kraj. šem delovnem tednu zagotovljen najmanj enak obseg proizvodnje' oziroma storitev, kot je bil dosežei pred uvedbo krajšega delovnegi tedna in da bo zagotovljen enak neto produkt in najmanj enak realni osebni dohodek, kot so ga dosegli pred uvedbo krajšega delovnega tedna. iz naših delovnih organizacij šport šport šport šport DElAVSKE ŠPORTNE IGRE NOGOMET •••tudi trenirati je trel&a! Za poživitev rekreativne športne dejavnosti v delovnih kolektivih v naši občini, Sta občinska zveza za telesno kulturo skupno z občinskim sindikalnim sVetom organizirala II. delavske športne igre. Tekmovali so v »tirih panogah — nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Skupaj je nastopilo 165 tekmovalcev iz 8 delovnih kolektivov. Zal se tokrat niso mogli pomeriti med seboj kegljači, kajti kegljišče v Šoštanju je že več kot pol leta zaprto. Najprivlačnejše je bilo tekmovanje v nogometu, kjer je nastopilo sedem enajstorie in sicer: »Vegrad«, RLV. RSC iz Velenja. TUŠ. Galanterija iz Šoštanja. »Vkio-Oljka« iz Šuiartna ob Paki iti kombinirana ekipa Energo-kemičnega kombinata in termoelektrarne. Rezultati: Nogomet Prvi dan Vegrad : »Vino-Oljka« 3:1 RLV : Galanterija 4:1 (1:1, RSC : TUŠ 2:1 (2:0) 0:1) (1:1) bilo Najzanimivejše srečanje je med ekipama RLV in »Galanterije«, ki je bilo odločeno šele po streljanju enajstmertrovk. saj se je v regularnem času končalo neodločeno 1:1. Drugi dan Vegrad : EKK-TE 2 : 0 RLV : RSC 4:5 (1:1 (0 : 0) 0:0) 5. Energo-kemični kombinat Velenje. Pokrovitelj tekmovanja sindikalna podružnica »Oljka-vino« pa je nagradila najboljše. Streljanje Občinski strelski odbor je v Šoštanju priredil tekmovanje v streljanju z zračno puško, kjer je nastopilo 35 strelcev iz šestih sindikalnih podružnic. Razvrstitev najboljših 1. Sme Janko. RLV. 175 krogov 2. Zučko Franjo, TUŠ. 166 krogov 3. Zager Roman, EKK, 166 krogov 4. Sevčnikar Emil. TE/Š, 162 krogov 5. Oštir Ivan. Salek. 155 krogov 6. Ojsteršek Ivan. TE/S, 146 krogov Sindikalna podnužnica tovarne usnja je kot pokrovitelj nagradila najboljše strelce. Šah Šahovski klub Velenje pa je izvedel brzopotezni turnir. Med 16 igralci iz osmih sindikalnih podružnic so prvih šest mest dosegli: 1. Primožič Vlado 13,5 točk 2. Drev Ivan 12 točk 3. Godec Ivan 1-1,5 točk 4. Vilic Salfco 11 točk 5. Radosavljevič Aco 10 točk 6. Zučko Franjo 8,5 točk Za najboljše je pokrovitelj tekmovanja, sindikalna podružnica IGO Gorenje« pripravila praktična darila. Velenjski ligaŠ je v 6. in 7. kolu dočim sta krilna igralca le redko doživel prvi neuspeh. Najprej je kdaj prišla do žoge. Obramba je na svojem igrišču prepustil dve toč- bila boljši del moštva in je uspešno ki gostom iz Ljubljane, nato pa doživel občuten poraz v Murski Soboti. Ce ocenimo dosedanje nastope Rudarja v ligi, lahko ugotovimo, da so prvi nastopi bili uspešni, saj so Velenjčani pokazali dobro in požrtvovalno igro, kar je nedvomno odraz uspešnih načrtnih priprav pred 'prvenstvom. Pričakovati je bilo, da bodo začeto delo nadaljevali. Vendar sedaj opažamo na treningih vse odbila več nevarnih napadov gostov. V moštvu Hudarja sta se to pot najbolj izkala Koren in vratar Devic. Ostali rezultati 6. kola: N Triglav : Železničar 5:1 Celje : Mura 4:0 Branik : Rudar (T) 1:2 N. Gorica Kladivar 1:0 Koper : Aluminij 0:1 Lestvica: Celje Triglav Ljubljana Aluminij Rudar (T) N. Gorica Rudar (V) Kladivar Železničar Mura Branik Kope r 7 6 0 1 18:4 12 7 5 1 1 16:8 11 7 5 0 2 11:7 10 7 4 1 2 13:9 9 7 3 2 2 10:8 8 7 ' 3 1 3 14:12 7 7 3 1 3 9:10 7 7 2 2 3 10:9 6 7 2 1 4 5:15 5 7 1 2 4 12:8 4 7 1 2 4 11:17 4 7- 0 1' 6 7:18 1 Pred vrati domačega vratarja Devica Ekipa RLV je premagala enajsto-lico RSC šele po izvajanju enajstmetrovke. Finale RLV : Vegrad 1:0 (0:0) V finalni tekmi sta se pomerili ekipi »Vegrada« in RLV. Pt> izenačeni igri so igralci RLV s težavo premagali mlade igralce »Vegrada«. Za zmagovalno ekipo RLV so nastopili: Markan, Osolniik, Ivenčnik, Oblak, Fijavž. Rednak. Blaj, Hu-darin, Kljun, ži-žek in Jakob . Zmagovalci so prejeli pokal, ki ga je podaril pokrovitelj tekmovanja rudniški odbor sindikata. ^ Namizni tenis Izvedbo tekmovanja v namiznem tenisu je prevzelo telesno vzgojno društvo »Partizan« iz Smartna ob Paki. Najboljše ekipe pa so se razvrstile takale: 1. Poslovna enota KZ Šmartno ob Paki, I. ekipa. 2. Poslovna enota KZ Šmartno ob Paki, II. ekipa. 3. »Oljka« Šmartno ob Paki. 4. RSČ. Velenjski sahisti v Avstriji r Dvajsetčlanska ekipa šahovske sekcije DPD »Svoboda« je gostovala v Moosburgu v Avstriji, kjer so se MALI OGLASI Preklioujem veljavnost plačilnega kartončka RLV štev. 186. Jesejnišek Zdravko, Tomšičeva 12, Velenje. Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV štev. 488. Anton Su-hovršnik, Kersnikova 3, Velenje. Ugodno prodam osebni avtomobil Zastava 600 D. dobro ohranjen, za gotovino. iNaslov v uredništvu časopisa. HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN. RAZEN PONEDELJKA manj igralcev, ki zastopajo barve Rudarja na ligaških tekmah. Vsled tega tudi treningi ne morejo -biti i&črtna priprava moštva za pred-toječa prvenstvena srečanja. Rezultat tega pa je preveč improvizirana igra, saj vsak igra po svoje brez prave .povezave in načrtnosti. Te slabosti bo treba čimprej odpraviti, če želimo, da bo Rudar obdržal varno pozicijo na lestvici. 6. kolo Rudar : Ljubljana 0:1 (0:0) 7. kolo Mura : Rudar 5:1 (2:0) Nogometaši Rudarja so gostovali v Murski Soboti in se pomerili* s tamkajšnjim moštvom »Mure«. Pričakovati je bilo vsaj polovičen uspeh, saj so domačini slabo začeli prvenstvo in niso do srečanja z Rudarjem zabeležili nobene zmage. Velenjčani tokrat niso bili kos pomlajeni in razigrani enajstorici »Mure«, saj so prejeli kar pet golov, to pa je več kot na vseh dosedanjih tekmah skupaj. Častni gol za Rudarja je dosegel Kiujan. Za Rudarja so nastopili: Devic, Tomšič. Rednak, Gojevič, Koren, Vadisavljevič, Vodeb, Lukač, Kujan, Topčič in Slatinšeik. Več kot 500 gledalcev je bolj nemo spremljalo dogodke na igrišču. Po zadetku Ljubljančanov v prvih minutah drugega dela igre, so si domači igralci močno prizadevali, da bi dosegli izenačujoči gol, vendar so prizadevanja bila zaman. Napadalna petorka v tem srečanju ni opravila stoje naloge. Vse preveč so igrali po sredini pred nastprotnim golom, ter po nepotrebnem preigra- Kladivar : Koper vali brez pravih zaključnih strelov, Rudar : N. Gorica Rezultati ostalih tekem: Triglav : Celje Železničar : Aluminij Ljubljana : Branik 1:0 1:0 3:0 3:2 1:1 (1:0) (1:0) (0:0) (1:0) (1:0) II SCNL — vzhod Zmaga in poraz Šoštanja Šoštanj: :Kladivar 5:0 (4:0). V nadaljevanju prvenstvaII. SCNL so Šoštanjčani na domačem, igrišču premagali Kovinarja iz Maribora, lokrat so se domačini izkazali z dobro in efektno igro, bili so mnogo boljši od gostov in so zasluženo zabeležili visoko zmago. Gole za Sošltanj so dosegli: Pofek 2, Stevančevič,1 Koren in Erhart po enega. Ostali rezultati 6. kola Drava : Fužinar 5:2 SI. Konjice : Ojstrica 0:5 Grafičar : Olimp 1:0 Mejnik : Papirničar 1:2 Papirničar : šoštanj 4:2 (2:2) V 7. kolu so nogometaši Šoštanja gostovali v Radečah in se pomerili z domačim Papirničar jem. Šoštanjčani so se v prvem polčasu zoper-stavili ostri in na momente tudi grobi igri domačinov. V nadaljevanju pa so klonili in pustili obe točki domači ekipi. Gole za Soštanjčane sta dosegla: Pofek in Koren., Rezultati ostalih srečanj: Ojstrica : Mejnik 6:t Olimp : Slov. Konjice 2:1 Fužinar : Graf čar 3:1 -\'afta : Drava 4:1 KOŠARKA Velenjčani člani II. republiške lige Na košarkarskem igrišču v Ve- Polanc, Franc Hribernik Vlado ]enj n je bil pred dnevi dvodnevni Planko, Pet^r Geršak, Vili Jelen in turnir za vstop v 11. slovensko ligo. Avgust Oblak. Na turnirju so nastopali zmagovalci štirih tekmovalnih skupnosti — . Rezultati: Mariborske KK »Drava« iz Ptuja. Zasavske"- KiK »Zagorje«, Mursko ZaSorJe »Murska Sobota« in Zal-»Partizan-Rudar« Ve- soboške KK ske — KK lenje. Velenjčani so postali prvaki tekmovalne skupnosti potem, ko so na Zagorje Velenje Ptuj Velenje Ptuj 89:48 99:48 58:48 (42:19) (51:17) (55:16) povratnem srečanju pomerili na 'dveh turnirjih bili najboljše moštvo dvajsetih deskah s tamkajšnjimi šahisti. Velenjčani so zabeležili visoko zrnato z rezultatom 14:6. Zmagali so: Primožič Vlado, Potočnik Franc, Radosavljevič Aco, Jamnik Polde, Osojnik Janko, Hro-vat Ivan, Drev Ivan, Hojan Ivan, Kozovinc Frane. Kmecel Edmund. i'.lil Jožje, Razbornik Martin in elko Janez. Polovični uspeh sta dosegla: Ant-lej Mirko in Vah Jože. Premagani pa so bili: Gorjanc rdo. Mihelič Ivan, Pocajt Vlado, Stok Josip, Preložnik Vinko. in s tem pridobili pravico potegovati se za mesto v II. republiški ligi. Turnirja se niso udeležili košarkarji iz Murske Sobote in tako so se pomerile med seboj samo tri ekipe za dve prazni mesti v ligi. Domača ekipa si je z zmago nad kašarkarji iz Ptuja zagotovila drugo mesto na turnirju in se bo poleg košarkarjev iz Zagorja v bodoče potegovala za kar najboljšo .uvstitev v II. slovenski ligi. Za domačo ekipo so nastopali: Ja-ro Špička, Jaro Mravljak. Andrej Grebenšek, Jože Gregorčič, Janko JII^JJ lili; glasilo socialistične zveze delovnega LJUDSTVA o B C i n £ velenje \ Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Alojz ZavolovSek in Rudi ževart — Časopis izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 din — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din — Naročnina se vplača vnaprej na tekoči račun 526-608-43 pri Narodni banki Šoštanj — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov iii fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: CP »Celjski tisk« Celje. TURNIR V VELENJU V Velenju je bil drugi turnir za prvenstvo žalske tekmovalne skupnosti, ki so se ga udeležila košar-, karska moštva iz Štor, Prebolda, Žalca, Šoštanja in domače moštvo. Moštvi iz Žalca in Šoštanja sta zastopali B ekipi, ki sta nastopili izven konkurence. Velenjski košarkarji so to pot bili favoriti saj so zmagali že na prvem tovrstnem turnirju, in so. na tem Lestvica po 7. kolu: 1. Nafta 6 3 2; 1 11:5 8 2. Grafičar 7 4 0 5 17:14 S 3. Drava 7 4 0 3 16:15 8 4. Mejnik 6 4 0 2 12:13 8 5. Olimip 6 3 t 2: 10:7 7 6. Papirničar 7 3 1 3 15:20 7 7. Šoštanj 7 3 0 4 16:10 6 8. Ojstrica 6 2 2 a 10:9 6 9. Fužinar 6 2 2 2 11;15 6 10. Kovinar 6 2 2 2 11:15 6 11. Konjice 6 0 0 6 3:18 0 —0 Celjska nogometna podzveza Zmaga Saleka in visok poraz Smarčanov V nadaljevanju prvenstva I. razreda Celjske podzveze so nogome- turnirju osvajanje prvenstva samo • Ič/..i potrdili, saj jim je zadostovala samo ena zmaga. Rezultati: Prebold : Štore 32:28 (11:12) šoštanj : Prebold 68:43 (28:16) Velenje : Store 44:12 (27: 2) SoStanj : Velenje 66:59 (32:26) visok poraz na domačem igrišču proti Senovem z rezultatom 15:1. Tudi v naslednji tekmi so klonili proti enajstorici Nazarij z rezultatom 3:2. V II. razredu, pa je ekipa Saleka doma premagala nogometaše iz Vranskega z rezultatom. 5:2. Tekmo proti Šentjurju« pa so izgubili Z rezultatom 2:1. Lestvica Zagorje Velenje Ptuj 2 2 2 \ 2 0 1 0 2 188:96 106:147 96:J47 Štajerska zona V nadaljevanju prvenstva štajerske zone so odigrali velenjski in šošilanjski rokometaši dve tekmi. Najprej sta obe ekipi gostovali. Veleujčani so se pomerili z rokometaši Velike Nedelje v Ormožu in zmagali z rezultatom 29:23, (10:1.1). Rokometaši iz Šoštanja pa so igrali v Storah s Kovinarjem in izgubili srečanje z rezultatom 24:17 (8:9). Na domačem igrišču pa so dosegli naslednje rezultate: Velenje : Štore 16:10 (9:5). Rokometaši »Partizan — Rudarja« so že v prvem delu s hitro in učinkovito igro nadigrali goste iz Štor. V nadal jevanju pa so svojo premoč še potrdili in zasluženo zmagali. Gole za domače so dosegli: Mravljak 4, Ovnik 5, Silovšek 3, Kovač 2 ter Miklavžina in Volk po enega. Šoštanj : Griže 20:25 (8:12). Vodeče moštvo štajerske zone jo ROKOMET ček. DomaČi rokometaši so se dobro zoprstavili vendar več kot tesen rezultat niso mogli doseči. Gole za Soštanjčane so dcfsegli: KaC 5, Korpnik in Buibik 4, Hribernik 3, Fijavž 2 ter Volk in Videm-šek po enega. Mladinska liga — Štajerske zone V prvenstveni tekmi mladinske lige Štajerske je ekipa Velenja na tio-mačem igrišču ' izgubila srečanje z mladinci iz Ormoža . z rezultatom 16:15. Mladinska liga Šolsko športno društvo R9C je v okviru svoje dejavnosti organiziralo mladinsko rokometno ligo. Nastopajo reprezentance šol RŠC- po strokah in gimnazija, skupno 6 ekip. V I. kolu so dosegli naslednje rezultate: Gimnazija : Tehniki Kovinarji : Strojniki 9:21 (5:11) 19:19 (9:11) 0 t udi v Šoštanju pobralo ves-izkupi- u,udarji - Električarji 20:i() '(7:9) PROSTA SOBOTA ali 7- urni delavnik Komisija za pripravo 42-urnega delovnega tedna pri rudniku lignita Velenje, ki je bila formirana na I. izredni seji upravnega odbora, dne 7. oktobra 1965, dela že s polno paro. Člani komisije in občasni strokovni sodelavci so med drugim že pripravili posebni anketni list ter ga razdelili vsem obratom rudnika, a člani kolektiva nanj po svoji prosti presoji odgovorijo, nakar bodo 27. oktobra vse ankptne liste zbrali, ter na podlagi rezultatov ankete nadalje detali v tisti smeri oziroma varianti, za katero se bo odločila večina članov kolektiva rudnika. Po predloženih anketah so predvidene 4 variante za uvedbo skrajšanega delavnika oziroma tedna in sicer: I. varianta 3 izmene — 7 ur: dela se šest dni v tednu po izmenah: a) od 6—13 ure; od 13—20 ure; od 20—3 ure in 3 ure za remont, ali b) od 7—14 ure; od 15—22 ure; od 23—h ure, ter vsaki izmeni po eno uro za remont. II. -varianta 3 izmene — 8 ur; dela se tri tedne po pet dni in en teden po šest dni; pri tem so v enem mesecu tri sobote prosite, ena pa je delovna sobota. Pri tem pa bi bil šest mesecev v koledarskem letu (zimskih) pričetek dela ob 7 uri, ostalih šest mesecev leta (poletnih) pa pričetek dela ob 6. uri. III. varianta Ta varianta predvideva 4 izmene po 7 ur s tem, da se delovni dan računa z uvozom — izvozom in pohodom na delovno mesto: menjava izmene pa bi se opravila na kraju samega delovišča. Pri tej varianti bi torej bile potrebne 4 izmene — brigade. IV. varianta Po tej varianti pa bi se uvedle t ri izmene pa 8 ur, delalo pa bi se šest dni v tednu, nato bi bila dva dneva prosta v tednu, ciklus dela pa bi se izmenjal v treh tednih. Tako bi bili prosti dnevi v prvem tednu nedelja, ponedeljek, v drugem tednu ponedeljek, torek itd. Torej po tej varianti bi bile potrebne 4 izmene — brigade. Kljub temu, da se bo varianta, ki jo bodo zbrali člani kolektiva, obravnavala kot temeljna oziroma izhodiščna varianta, se bodo pri izbiri dokončne variante upoštevali vsi pogoji, ki bistveno vplivajo na proizvodnjo (skipi, uvoz, izvoz, razni pogoji v jami, pritiski, plini in podobno), ■ Kot je razvidno iz prvih podatkov, se^je večina članov delovne organizacije rudnika odločila za drugo varianto, ki predvideva tri proste sobote ob osemurnem delavniku. ilaljnje delo in analize pa nam bodo pokazale še ostale rezultate. —CA'N Konference krajevnih odborov SZDL Občane vabimo na izredne konference SZDL, ki bodo po naslednjem razporedu: Cirkovc-e, v nedeljo, dne 7. 11. 1965 ob 15. uri, v šoli. Gorenje, v nedeljo, dne 7. 11. 1965 ob 9. uri, v zadružnem domu. Podkraj-Kavče, v nedeljo, dne 7. 11. 1965 ob 9. uri, v klubu SZDL. Plešivec, v nedeljo, dne 7. 11. 1965 ob 8. uri, v šoli. Pesje. v petek, dne 5. lil. 1965 ob 19. uri, v prosvetnem domu. Skorno-Florjan, v nedeljo, dne 7. 11. 1965 ob 9. uri pri Ostrouliu. Salek, v soboto, dne 6. 11. 1965 ob t9. uri, v prostorih SZDL. Skale, v soboto, dne 6. 11, 1965 ob 19. uri, v šoli. Šoštanj, v četrtek, dne 4. 11. 1965 ob 19. uri. Jopolšiea, v četrtek, dne 4. II. 1965 ob 19. uri, v prostorih družbenih organizacij. Velenje, v torek, dne 9. II. 1965 ob 18. uri. v kulturnem domu V Občinski odbor SZDL Velenje V delavskem klubu v Velenju je tokrat razstavljal risbe, olja in pastele Franc • Boštjan iz Raven na Koroškem. Franc Boštjan je referent za propagando v ravenski železarni. Končal je gimnazijo v Ravnah in šolo za oblikovanje v Ljubljani. Amaterski slikar Franc Boštjan je razstavljal v Velenju 28 del, večinoma grafik. Njegove grafične risbe razodevajo nadarjenega in spretnega umetnika, dočim je Boštjan v olju in pastelni tehniki mnogo slabši. Značilno za tega mladega slikarja je uporabljanje domače koroške motivike. Letos je bilo v velenjskem delavskem kubu že osem li- kovnih razstav. Razstavljali so akademski slikarji Miha Ma-leš. Stane Kregar, Andrej Košič, Rad osla v A rsonov.sk i, nadalje poljski grafik in keramik janmsz Bresz ter amater Anton Repnik. Razstavljal pa je tudi akademski kipar Stojali Batič. Zanimanje za likovne razstave je precejšnje, mnogo del pa so obiskovalci tudi odkupili. V razstavnem prostoru delavskega kluba se vrstijo skozi vse leto stalne razstave. Pri organizaciji razstav ima nedvomno največ zaslug upravnik delavskega kluba Evgen Dervarič, ki skrbno in z ljubeznijo ureja razstavni prostor. Kljub temu, da mlada umetnostna institucija na II. osnovni šoli v Šoštanju obstaja šele dobri dve*leti, si je v tem razmeroma kratkem času pridobila v šaleški dolini kakor tudi širom Slovenije velik ugled in priznanje. Mnogi kulturni in javni delavci, ki so obiskali to izredno funkcionalno prenovljeno šolo so presenečeni spričo lepe in privlačno •urejene notranjščine, ki je obogatena z mnogimi deli slovenskih likovnih umetnikov. Vodstvo šole in galerije pa nista zadovoljni samo z zbiranjem umetnin, ampak prirejata tudi občasne zares kvalitetne likovne razstave, ki naj bi likovno vzgojili šoštanjsko občinstvo, še posebno pa našo mladino s plemenitimi cilji humanosti med narodi. V počastitev občinskega praznika je Napotnikova galerija pripravila pravo presenečenje z razstavo originalnih del svetovno znanega japonskega slikarja Hiroshige in nekater - rib del znanih japonskih ustvarjalcev, ki svoja delu niso podpisali. S to razstavo je vodstvo šole in galerije dobilo še poseben ugled in priznanje, saj je to gradivo zelo dragoceno tako z umetnostnega kot z dokumentarnega stališča. Japonski slikar Hiroshige, ki je živel v letih od 1797 do 1858 je bil rojen v Yedu na Japonskem. Pred Hiroshige v napotnikovi galeriji svojo slikarsko kariero pa je opravljal različne posle. Slikar in grafik Hiroshige si je svetovno slavo pri-dobjl predvsem kot slikar idilične japonske pokrajine, ki je zaradi svoje eksotičnosti za" nas še posebno zanimiva in mikavna. Izredno rafi-nirana sestava barvnih ploskev, ki so na nekaterih grafikah silno zasičene. dajejo vtis izredne perspektive, ki jo je- slikar še povečal tako, da je letečega zmaja in Fudžijamo dvignil celo iznad roba slike, kar n' slučaj pri naših mojstrih. Za nepoučenega gledalca barvnih lesorezov je treba poudariti, da zahteva vsaka barva na sliki povsem samostojn i izdelano ploščo; torej kolikor je nu sliki barv toliko mora biti vrezanih plošč, ki tvorijo skupaj celoto. Čeprav vsaka slika že sama zase dovolj zgovorno prikazuje japonsko'živ-jenje in pokrajino nam šele celoten ciklus razstavljenih del nudi doyolj prepričljiv prerez Hiroshigine ustvarjalnosti s katero si je pridobil vidno mesto v japonskih in svetovnih umetnostnih krogih. To kar moti našega gledalca so signature z japonskimi znaki, ki so ponekod prav na sredini slike. Ker tak način podpisovanja ni v navadi pri naših avtorjih, zato z estetskih \ idikov to ni pogodu marsikateremu izmed naših ljubiteljev lepih umet-' škili del. Omeniti je treba še to, da so grafike tiskane na srednje mehkem papirju, ki je narejen iz riževe slame. Razstavljene grafike so last mariborskega grafika Bojana Golije, ki je bil več časa na študijskem' potovanju po japonski. Vodstvo Napotnikove galerije se akademskemu slikarju Bojanu Go-liji iz Maribora iskreno zahvaljuje za dragocene posojene grafike, saj je na ta način omogočil vpogled v japonsko likovno ustvarjalnost s katero smo tudi deležni izrednega umetniškega užitka. V. K. SLIKARSKA RAZSTAVA FRANCA BOŠTJANA V DELAVSKEM KLUBU RAZGRAJAČI NA DELU DOM NA PAŠKEM KOZJAKU VAS VABI Med prijetne točke oddiha Velenjčanov spada tudi Paški Kozjak s planinskim domom. Pot iz Pake vas pelje po gozdovih in travnikih in po dobri uri hoda ste že v planinskem domu, ki ga upravlja planinsko društvo Velenje. S stalnim prizadevanjem društva privablja dom vsako leto več obiskovalcev. Od doma je le dobrih 20 minut hoda na vrh Paškega Kozjaka — Špik, nadmorska višina 1107 m. Z vrha se nudi lep razgled na šaleško, Savinjsko in Mislinjsko dolino ter okoliške vrhove. Smučarski tereni nudijo smuko začetnikom in zahtevnejšim smučarjem. Za skakalce pa je zgrajena skakalnica na kateri se lahko prirejajo tekmovanja zgodaj jeseni in pozno spomladi. Planinsko društvo Velenje vabi vse ljubitelje narave,-da obiščejo dom na Paškem Kozjaku, posebno pa ga priporočamo tistim, ki nameravajo preživeti letni dopust v prijetnem planinskem okolju. V torek, dne 12. oktobra okoli 12. ure ponoči so prišli v gostilno Mi Melanšek v Pesju vin jeni Ivan Hri-beršek iz Velenja, Koroška c. 43, Adolf Krajnc, rudar iz Velenja, Koroška c. 80 in Vinko Krajnc, ključavničar iz Velenja, Koroška c. 80 — brez. zaposlitve. Od gostilničarke so zahtevali na up liter vina. Ker so bili vsi trije močno vinjeni jim gostilničarka ni hotela nalili vina. Grozili so, da bodo razbili gostilniško opremo, če ne bodo dobili na up zahtevano pijačo. Najprej je Hriberšek, ki je zaposlen v rudniku li'gnita Velenje, potegnil na sredino gostilniške sobe električni glasbeni avtomat in na ta način povzročil prepir. Medtem je Vinko Krajnc prišel do gosta A. K., ki je mirno sedel pri mizi in ga otipaval po glavi. Ta se ni zmenil za Krajn-čevo dejanje in je miroval pri mizi. si trije so začeli neusmiljeno skakati po gostilniškem prostoru. ■ V gostilno je prišel F. P. in opozoril Hriberška ter oba Krajnca naj se kulturno obnašajo. Po tem mirnem opozorilu so razgrajači planili na F. P. in se začeli pretepati. Gostje in gostilničarka so morali oditi iz lokala, v njem so ostali samo razgrajači. Ivan Hriberšek, Adolf in Ivan Krajnc so začeli nato na veliko razbijati in razbili v gostilni Melanšek: 22 okenskih stekel, 5 okrasnih stekel na vratih, 10 stoloy, 2 mizi, 5 stekle-\ nic po 2 litra, 21 kozarcev po 2 dl, 5 pepelnikov, 4 kozarce po 1 dl, 4 litrske steklenice, steklo na glasbenem avtomatu, nadalje so razlili 3 litre vina in liter likerja, raztrgali zaveso in poškodovali vrata v posebni sobi. Očitno razbijačem tolikšne razbitine še niso bile zadostno dejanje, ki bi opravičevalo njihovo moč. Zato so odšli pred gostilno in tam raz- li stekleno napisno tablo in sprednje ter zadnje steklo na »sebnem avtomobilu Zastava 750, last A.1 K. iz Velenja. Preko ceste pri Melan-šekovem sosedu J. S. pa so še za konec njihove podivjanosti podrli 12 metrov vrtne lesene ograje. V razmeroma kratkem času so naredili okoli 400.000 dinarjev škode. NOVA PREPOVED KLANJA TELET Klanje telet in jagnjet je bilo v naši državi že od leta 1958 prepovedano. Te dni pa je Zvezni izvršni svet, da se bo povečal stalež živine in pospešila živinoreja, izdal nov odlok o prepovedi klanja telet in jagnjet, ki velja od 14. oktobra 1965 dalje. Po tem odloku je prepovedano klanje vseh telet plemenitih pasem, lažjih od 120 kg žive teže ih polplemenitih pasem lažjih od 90 kg. Prav tako je prepovedano klanje močnih meriziranih jagnet, starih do 3 mesecev, ki so zdrava in primerna za pleme in pitanje ter ženskih merizira-nih jagnet, ki so zdrava, dobro razvita in primerna za pleme. Izvajanje tega predpisa kontro-lira veterinarska inšpekcija. Za kršitev tega predpisa se po temeljnem zakonu o ukrepih za pospeševanje živinoreje in' o zdravstvenem varstvu živine delovne organizacije kaznujejo za gospodarski prestopek do 5,000.0i0 dinarjev, občani pa za prekršek do 300.000 dinarjev, lahko pa tudi z zaporom do 30 dni. KINO KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 6. in 7. novembra ZMAGOVALCI« angleški CS film Dne 9. in 10. novembra MELODIJE V PODPRITLIČJU1 francoski CS film Dne 13. in 14. novembra DR. JERYJEV ČAROBNI NAPOJ, ameriški barvni film Dne 16. novembra POSLEDNJE JAHANJE V SANTA CRUZ« nemški, barvni CS film \ Dne 17. novembra fl.lCAS CVETLIČNIMI GREDICAMI« madžarski film Dne 18. in 19. novembra TOM IN JERRY< ameriški, barvni CS film FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 8. novembra ZMAGOSLAVJE MIHAJLA STROGOVA« francoski, barvni CS film Dne 15. novembra »POSLEDNJE JAHANJE V SANT1 CRUZ« ameriški, barvni CS film Dopisujte v naš list! ssss&ssss&ssssss&sssss&s RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti: 1. denarnica .usnjena, 2. denarnica Usnjena, 3. denarnica usnjena z nekaj gotovine,/ 4. moško kolo znamke »AS-SMAiN« 5. moško kolo znamke »ROG-TOURING« Prosimo lastnike izgubljeni! predmetov, da jih prevzamejo pri tukajšnjem oddelku v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo najdeni predmeti postali last družbenega premoženja. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve skupščine občine Velenje Komisija za delovna razmerja pri osnovni PTT enoti Velenje razpisuje prosto delovno mesto DOSTAVLJAVCA pri pošti Velenje. Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo imeti kandidati končano osemletko. Prijave z življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi Komisiji za delovna razmerja pri osnovni PTT enoti Velenje.