11. številka. November — 1911. Letnik CERKVENI GLASBENIK. Glasilo Gecilijinega društva v Ljubljani, Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za cerkve ljubljanske škofije 4 krone. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, !. nadstr. Cerkveni pevovodja. (Pri letošnjem eerkvenoglasbenem tečaju predaval 1'. lfugolin Sattner.) (Dalje). V a j e. cV/ojaki imajo dan za dnem vaje, zlasti pred parado. Vadijo se ognjegasci. " vadijo se pridigarji, vadijo se gledališki igralci. Za pevca je vaja bistveni pogoj. Vaje pa morajo biti redne in točne, da pevci dobro in lahko vedo, kdaj jim je prihajati. Pevske vaje, ki se vrše modro in strokovno, so najprijetnejše tire za pevovodjo in pevce; seveda mora oboje prevevati ljubezen do stvari in prava navdušenost, oboji morajo biti s celim srcem pri stvari. Pevovodja naj sede k harmoniju, ali če igra kdo drugi (kar se zelo priporoča, da je dirigent prost), naj stopi ali sede k pultu ni naj pevce razvrsti pred seboj. Tudi ti smejo sesti, dasi je stanje idealnejše. Ako je prostor, naj bodo soprani in alti na eni, tenori in basi na drugi strani, n. pr. alti basi soprani harmonij tenori pevovodja Sedaj se je marsikje boriti s prostorom, celo na koru. Po korih so klopi za ljudi, pevcem je odmerjen le majhen prostor. In vendar naj bi veljalo načelo: Kor pevcem! Ako pojo ženske v mešanem zboru, zahteva Rim, da so na koru ločene od niožkih, torej vsak spol na eni strani igralnika. Pri zidanju novih cerkva naj se upoštevajo orgle in zbor, skrbi naj se, da za orglami ne bo okna in da bo za pevce med orglami in prednjo ograjo dovolj prostora, (Bled.) Naj se li rabijo pulti? Če je prostor, na vsak način, ker se s tem listi varujejo škode, več jievcev lahko gleda na en list, in list mirno leži na pultu. Ako ni pultov, naj ima vsak pevec svoj list. Kateri pevci stoje spredaj, dobri ali slabeji? Tu sta dva zistema. AVitt meni, naj slabeji stoje spredaj, da čujejo od zadej sigurnejše pevce; dandanes pa so dirigcntje mnenja, naj boljši pevci stoje spredaj, ker so nierodajni; slabejši zadej nc morejo toliko pokvariti. Pevovodja mora videti vse pevce; če treba naj stopi na višje mesto s harmonijem vred. Pult, raz katerega bere, ne sme zakrivati njegovega obraza, ker pevci morajo pevovodjo tudi videti in brati iz njegovega obraza nič manj, kot iz lista. Ako je zbor številen, naj nekateri pevci prevzemo razdelitev notnega materijala in naj ga po vaji zopet zbero. Listi se ne smejo mazali, ne mečkati, ne trgati, ker materijal jc drag. Pevovodja naj natančno označi številko speva, potem naj ga razloži glede besedila in glasbene oblike, naj pokaže njegove vrline, naj sam zapoje in navduši pevce, da se z veseljem poprimejo speva. Pevcem nikakor ne gre odklanjati speva, češ, ni lep. Kadar je spev popolnoma naštudiran, tedaj bo mnenje o njem ugodnejše. Vadi se vsak glas posebej, potem skupno; le dobro izvežbani pevci zapojo takoj skupno, pa se jim popravi ta ali oni nedostatek. Rado se zgodi, da se pevci, ki ravno nc pojo, dolgočasijo; s šepetanjem si kratijo čas in motijo druge. Zato je jako praktično, da se n. pr. povabita samo sopran in alt, drugo uro tenor in bas, tretjo vsi skupaj. Na ta način se najhitreje pride do cilja. Pevovodja naj ti rja od pevccv čisto intonacijo in pravilno vokalizacijo, zlasti na deželi, kjer pevci literarno niso tolikanj izobraženi. Pevovodja naj jim popravi vsako napako, naj sam intonira in vokalizira za zgled, naj uči pevce, da dosti široko odpirajo usta, imajo vedno dovolj sape v prsih, so-pejo v pravem času, pevajo prijazno, s smehljajočim obrazom, imajo oči obrnjene na list, obenem na pevovodjo, pojejo vezano, naravno brez nepotrebnih olepšav, da basi pojejo le to, kar je pisano in ne pristavljajo nižjih oktav, ako niso pisane. AVitt pravi: Ako pridem na kor, najpreje pogledam, če so pevci prav postavljeni in če gledajo na dirigenta, tedaj je moja sodba o kom hitro sklenjena. Ako pevci gledajo samo na note, najboljši dirigent ne opravi ničesar. Pevci, ki se pri izkušnji privadijo dirigenta, v cerkvi hitro razumejo njegova znamenja. Glavna stvar pa je, da pevovodja sam natančno prouči skladbo, znati jo mora malone na pamet, potem je zmožen druge učiti. Težke skladbe ponavljaj, kolikorkrat je zboru treba, vendar ne zmirom celo skladbo, ker se pevci preveč utrudijo in se trati čas. Ponavljaj le to, kar ne gre. Ako kaj ne gre, hitro ustavi; pevci pa morajo biti tako navajeni, da vtihnejo namah in si tudi zapomnijo, kje so obstali. Tako se prihrani mnogo časa. Ponavljaj težke vstope, izredne intervale; ne bo ti žal, ker bo potem nastop siguren. Kakor hitro se prične vaja, naj vtihnejo vsi razgovori; razmišljenost je kriva, da se delajo napake. Ena sama napaka pokvari več, nego zmore deset dobrih pevcev. Zlasti na koru vladaj resnoba. Ako pevovodja sam šepeta, bodo šepetali tudi pevci, in od takih pevcev ni dosti pričakovati. — Pevovodja bodi vsikdar jako miren; učitelj, ki vpije v šoli, nima nikdar dobre discipline; istotako v pevski šoli. Vaje so torej tako važne, da od njih zavisi ves prospeh cerkvene glasbe. Koliko se trudijo pevska in koncertna društva, da idealno izvajajo izbrane točke. Dan za dnem se vadijo, dostikrat pozno v noč, odrečejo se spanja, žrtvujejo Čas. Ne dajmo se osramotiti! D ir i g- i ran j e. V večjih zborih je treba poleg organista tudi spretnega dirigenta. Vsaka armada ima poveljnika, tudi pevska ne sme biti brez njega. Dirigiranje se ne da popisati, ker ni vednost, ampak je nekaj osebnega, je sad dolgotrajne izkušnje. Dober dirigent more v kratkem času najslabši zbor privesti do velike popolnosti, in nasprotno je pevanje zbora merilo za kakovost dirigenta. Da ne ponavljam, kar sem govoril gori o pevovodji, napišem še nekatere stavke o vnanji kretnji dirigenta. Dirigent imej v roki taktirko, ki ni nič druzega, nego podaljšana roka. Taktiranje se sme le videti, slišati nikdar. Z nogo taktirati ne sme ne dirigent, ne pevec. Dirigiranje brez afekta, brez gest in mimike je avtomat ali metronom, vendar bodi taktiranje lepo umerjeno, ker vsako pretiravanje je smešno. Marsikateri dirigent se trudi v potu svojega obraza, a ne doseže pravega učinka. Pevci se morajo navaditi, da ubogajo vsak, še tako rahel migljaj. Piano se taktira mirneje, forte odločneje, ojstri udarec pomeni naglas. Široki motivi se vodijo z dolgimi, počasnimi črtami, hiter tempo se znači s kratkimi mahljeji. Preširoko taktiranje utrudi in pri hitrih tempih se ž njim ne pride naprej; pri poudarkih taktirka kot blisk trene doli. Nekatere šestnajstinke za hip spremlja roka, ako je treba. Pri piano se telo malo zniža, pri creseendo zvikša. Pri posebno markantuih mestih obe roki stisnete pest. Kadar gre vse gladko, lahko taktiranje preneha za malo časa. Tudi mimika igra pri dirigiranju veliko vlogo: oči švigajo semtertje in prevladujejo cel zbor, obraz kaže prijaznost, resnobo, grozo, žalost. Kar se godi v duši, kaže se na licu. Lahko se zgodi, da se na koru kak spev izjalovi; ostani miren in uči se poniževanja. Takim nezgodam je vzrok pomanjkljiva vaja, nepazljivost pevcev, včasih pa tudi splošna nerazpoloženost. Lepo je, ako se pevci trudijo zadovoljiti pevovodjo in se ta po končanem spevu hvaležno ozre nanje. Gostov ne trpi na koru, pokvarili ti bodo vse. Kdor ni bil pri izkušnji, naj se ne sili med pevce; diletantizem je za kor največji kvar. Kite ni. Dirigentova stvar je, da določi skladbi ritem v smislu skladatelja. Bilo bi pa napačno celo skladbo izvajati v istem ritmu; včasih je treba pohiteti, včasih zadržavati, dasi skladatelj tega ni označil. Skladatelj občuti v sebi celo skladbo, tudi ritem, ali tega ne vpiše vselej, marveč pripusti dirigentu. Vendar je dobro vpisati vsaj glavne tempe, da dirigenti ne krenejo na napačno pot. Ritem da skladbi življenje; a tudi narobe: Kdor je našel duha skladbe, najde instinktivno pravi ritem. K temu treba dolgoletne vaje, poslušanje drugih slovečili zborov, občevanje z dobrimi dirigenti, treba je pridnosti in nadarjenosti. Dostikrat da besedilo mero za pravi ritem; primeri: Et incarnatus, miserere, te ergo (juaesunius, et vitam venturi, alleluia itd. — Kiteni se kolikor-toliko ravna po besedilu, ki izraža razna čutila, zdaj prošnjo, zdaj veselje, strah, kesanje itd. Tudi besedilo ne da vsikdar zadostnega pojasnila, da ga pa melodija. Nekatere melodije tirjajo počasen ritem, sicer bi bilo nemogoče sopsti, razločno izvajati vse tone in izgovoriti vse besede. Drugi spevi zahtevajo hitreji ritem, sicer dolgočasijo. Tedaj duh skladbe, besedilo in melodija nam dajo pojasnilo za ritem; sicer pa je bolje malo pohiteti nego dolgočasiti. (Dalje prih.) Praktične opazke k Rnton Foersterjevi teoretično-praktični klavirski šoli. (Sestavil avtov.) (Dalje.) XXXVI. Zdaj zapustimo za en čas križce in prestopimo k tonom, ki imajo kot predzuamenje !•>. Najprej pride vaja XVIII. v /''-duru, igra se torej „be" ali „hes" namesto „h". Sledijo št. XXIX. a. in 1>., XXXII. in 76. v /'-duru, končno vaja XXXVI. 89. Trijole naj sc natančno razdelijo na četrtinke en-dva-tri-štir', in po njih skupine štirih četrtink! Palca prideta skup. 90. Tako se je pela povsodi naša avstrijska himna, dokler ni ministrstvo ukazalo, naj se poje po izvirniku tako, da se na 2. vrsti v 1. taktu poje prva četrtinka brez pike, torej „hes" tudi kot četrtinka, zato naj dobi piko naslednji „a" in drugi „a" naj bo osminka. V naslednjem taktu naj se obe osmiuki „a—h" izpremeniti v „h—c"; po repeticiji se poje v 1. taktu namesto dveh osmink „e—d" samo četrtinka „d", drugi takt ostane, v tretjem pa dobi prva četrtinka piko fpodaljšalno), zato treba potem naslednji osmiuki skrajšati kot šestnajstinki, v končnem taktu pa naj se glasita namesto osmink „a—g" osminki „g—f" s kratkim predložkom „a" spredi. XXXVII. Zopet igraj št. XXIX., XXXII. in 76. v U-duru ter novo vajo ! 91. Da dobro razdeli, Štej učenec „prva—druga—tretja" ! V zadnjem taktu naj si učenec postavi zadnji dve številki za desno roko vsako nad naslednjo noto. 92. Ta komad se mora igrati s občutkom, zato naj pazi učenec na vsa znamenja, spremljanje podredi napevu, in si predstavlja tihi značaj nočnega miru! XXXVIII. Najprej vaja VI. v Es-duru, pozor na zameno! Sledijo vaje XXIX., XXXII. in 76. v 74-duru ter nova vaja. 93. ,,Tempo giusto" dovoljuje za etudo precej gibčno igro. Zadnji ton trijole naj se strogo zveže s prvini tonom sledeče trijole, prsti pa naj pri tem ne zaostajajo na tipkah. Pri uporabi pedala naj se desna noga tudi pri dvigu dotika s špico pedala, s peto pa tal! Zdaj se ponavljajo in dopolnjujejo prstne vaje št. XXV. z novimi kombinacijami : pri a. jih je 6, pri b. 2, pri c. pa še 12. 94. Levi roki se predpiše v začetku „p" (piano); dvojemke se morajo igrati lahno z lahko prednjo roko, pa tudi desna roka mora biti jako voljna. XXXIX. Prestopimo zopet h križcem. V razpravi o tonovih načinih je zvedel učenec, da imajo 4 križci iste temeljne tone kakor 3 be; pri iS vidimo iste note kakor pri Es. Torej ravno isto vajo VI. zadenemo tudi zdaj v K-duru, kakor prej v AVduru. Potem št. XXIX., XXXII. in 76. ter novo vajo. 95. Kakor pri št. 93., naj se tudi tukaj vrsti ena roka z drugo „legato". XL. Pri št. 23. nismo šteli po osminkah, ampak po četrtinkab, da se je trijola gladko izvršila. Zdaj se naučimo pravilno razdeliti tri note na dve po natančni vaji, kakor se v šoli razlaga. 96. Po prejšnji vaji ne bode zdaj učencu težko, v eni roki igrati tri-jole, v drugi roki pa udariti drugo ritmično osminko natanko v polovici tri-jole, to je med njeno drugo iu tretjo noto. Majhne navzgor obrnjene note so olepšave melodičnih tonov, katere se „pianissimo" izvrše; o teh in drugih bode obširnejši govor na str. 103. Zdaj se ponavlja majhna vaja z drugimi prsti, kakor je v šoli zaznamovano. XLI. Najprej igraj vajo VIII. v JU-duru! Potem zopet v istem novem tonovem načinu tri znane vaje, št. XXIX., XXXII. in 76. ter novo vajo. 97. Tam, kjer stoji „a tempo", se napiše za levo roko nad „es" 5 in na „hes" 2 kot prstni red. XLII. Ali si je učenec že zapomnil te 3 glavne vaje, katere mora zmiraj ponavljati? Naj jih torej igra zdaj v //-duru, doda pa novo vajo, vkateri naj igra razdeljene akorde tudi narobe, vsakega v nazaj obrnjenem redu. 98. Dobro štej, natanko razdeljuj iu pazi posebno na prstni red dveh prvih taktov zadnje dvojne vrste! Za ojačenje in enako izvežbanje prstov sledi Četvero vaj po načinu št. XXXI. XLIII. Prej pride vaja V. v Des-duru, potem znane 3 vaje in še nova vaja. 99. Leva roka ima več kratkih predložkov, ki se igrajo strogo na ritmično dobo zraven z akordom, glavna nota se po njej udari za-se. XL1V. Iz teoretične razprave o tonovih načinih oziroma o skalah (glej str. 57.) vemo, da imata tonova načina Fis (6 #) in Ges (6 i7) iste tipke, ker so njihovi toni enharmonični; zato obdelujemo oba ta tona skupno. Tudi si zapomni začetnik, da sta šesti predznamenji „eis" in „ces" spodnji tipki. Najprej igraj št. XVIII. in 62. v /'Vs-duni, št. VII. in XVII. pa v Ges-duru. Potem pride št. XXIX. a. in h. prvič v Fis, drugič v Ges (učenec pazi dobro pri Fis na „eis", pri Ges pa na „ces" !) Enako se zaporedoma vadi št. XXXII. v obeh novih tonovih načinih (same gornje tipke) in št. 76.; v novi vaji najde učenec enako ritmično in skalno vajo v obeh tonih. 100. V zadnjem taktu prve dvojne vrste manjka ravno v sredi pod čc-trtinko „c" v basu znamenje za izpuščanje pedala, naj se pristavi! Zdaj sledi 7 številk za transponovanje v G es, izmed katerih naj bo druga X. (ne IX.) in četrta 60 (ne X.). XLV. Zopet „dve muhi" z enim udarom: Cis smo že vadili kot Bes, Ces pa kot H. Učencu se predstavlja tudi sedmo prestavno znamenje za tona na spodnjih tipkah, pri Cis namreč „his", pri Ces pa „fes". Pa vendar naj učenec lc igra glavne 3 vaje XXIX., XXXII. in 76. v obeh novih načinih, ampak ne mehanično, temveč naj pazljivo igra po notah, da se nauči dobro citati in zadnji dve prestavni znamenji na spodnjih tipkali iskati. Za transponovanje iz C v Cis in Ces ima učenec še celo vrsto vaj, a naj ne misli, da mu so nepotrebne, pač pa so jako koristne. Po vaji XX. si pripiše IX., in zadnji dve izpusti! XLVI. Nove koristne prstne vaje, pri katerih naj se prva nota vsake skupine dobro poudari! 101. Venec Schubertovih valčkov, sestavljen po kvintnem krogu, naj bo učencu za zabavo in za spomin na durove načine, ki se jih je dozdaj naučil. (Na str. 83. v 3. taktu po repeticiji druge dvojne vrste stoj nad dvo-jemko 3 in v 5. taktu pred osminko bekvadrat!) Naj se razdeli venec na več odstavkov (glej naprej !). (Dalje prih.) Kako sta Gregor Rihar in Blaž Potočnik popravljala stare stolne orgle. tare sv. Nikolaja orgle v ljubljanski stolnici bi vedele povedati marsi- kateri prizor, ki se je vršil na koru. Naj se eden spominu ohrani. Pred 50 leti so bile orgle že slabe, na njih je poizkušal marsikateri mojster svojo umetnost, za hip malo uredil, a. zopet je prišlo kaj v nered, kar je organista dražilo. Pokojni Gregor Rihar je bil sicer spreten organist, imel izboren posluh, — saj je v eni uri uglasbil 4 klavirje za koncert, ko se je trudil prej celi dan veščak, da bi vse 4 instrumente, na katere se je hkrati igralo na večer, spravil v soglasje, — a mehanik on ni bil. Tu mu je pomagal iskreni prijatelj Blaž Potočnik, župnik v St. Vidu nad Ljubljano. Ta je bil nekako mojster za vse — Universallgenie, ki je kaj rad postregel na vse strani. Kcdar je bil Rihar v zadregi, poslal je po Potočnika, ah ga je sam šel osebno prosit v St. Vid. In g. Blaž je imel že nekatera pripravna orodja doma, ter kar žnjimi oborožen prišel na stolni kor. Pri laki priliki sta enkrat dolgo časa popravljala pri ceveh, mehu in piščalih. Potočnik je tu privil, tam prepihal, tukaj odžagal, tam kaj prilepil, in potrpežljivi Rihar mu je podajal orodje, kakršnega je ravno tovariš rabil. Rihar je bil že truden in nejevoljen; tudi prah, ki ga je g. Blaž izpilial iz piščali, se mu je vlegal na pljuča. Prav oddahnil se je, ko je Potočnik na zadnje končal: „ Gregor, sedaj bo pa že v redu, le k orglam, jaz grem pa na stranski kor meh pritiskat/" Ves vesel se vsede Rihar za orgle in si pripravi spremljevanje latinske maše, katero je imel za nedeljo na vrsti. Najbrž, si je mislil, bo g. Blaž kaj pokritiziral, kako registriram; dobro je, če se človek kaj od takega veščaka nauči. ■— Ko zasliši, da je Potočnik meh zagnal, prične po kratkem preludiju oddelek obligatnega spremlje. anja latinske maše. Bilo je sicer večinoma popravljeno pri orglah, a nekatere poteze so silno motile harmonijo. Vendar je Rihar spremljevanje nglorie11 preigral, in Potočnik potrpežljivo pritiskal na mehovje. Ko je končal, vidi, da Potočnik zapušča stranski kor in se doli vrača. Rihar je bil nejevoljen in razdražen, ker orgle po tolikem trudu niso bile v redu; kaj bo rekel šele Potočnik, ki je več ur stal v omari med piščalmi golorok, prašan, potan in zdelan, celo kaka pajčevina se ga drži! On se je mučil, Rihar le zunaj stal ter mu podajal, kar je zahteval. Ker je bil Rihar bolj boječe nature, pričakoval je, da se vitje sedaj ploha nejevolje ali celo srditosti nanj in njegove piškave orgle. In svoje orgle je Rihar toliko ljubil! A g. Blaž stopi sicer nekoliko poredno resen, ne razdražen na glavni kor, ter že pri vratih zakliče Riharju: „Kaj si pa vendar sedaj igral?" Rihar boječe; „Glorijo, obligatno spremljevanje N. latinske mašePotočnik se udari ob čelo: „No ja, jaz sem pa za Čredo pritiskal meh, zato nisva skup prišlaRiharju se hipoma razvedri obraz in buškne v smeh. Potočnik pa mirno zopet odpira omaro ter začne popravljati nedostatke. Ko je pritiskal meh, si je natanko zapomnil, kje je napaka, in ker je sestavo orgel imel v mezincu, je takoj vedel, kaj ni v redu. In zopet je Rihar podajal sedaj kladivo in zopet dleto; pa žago in kar je Potočnik zahteval. In Rihar se je še vedno smejal dovtipu, da ne more biti soglasja, ako igralec glorijo igra, mehač pa za Čredo pritiska. Še bolj je postal dobre volje, ko je prisluškoval Potočnikovim opazkam pri popravljanju: „Raca na vodi, ti boš meni nagajala, ti stara, razjedena pokveka! Le ubogaj me, ti revna piščal, ali ti pa zavijem vrat, da boš za vedno nema ostala! Kaj se mi protiviš, ko te ne spustim prej, da te vravnam. Sem že hujšega škrata ugnal, pa ne bom tebe, sirota! Tukale stoj m se mi ne gani, sicer tepri-bi-jem, da se ne ganeš več. Ti mala žaba cmasta, tako mala si, pa hočeš, da naj gre po tvoji glavi, da se boš na sosedo naslanjala. Po konci, tako stoj m vbogaj Riharja, ko te dregne pod rebra. Mala si, a na svojem mestu zaležeš za ono veliko v prospektu, ki se oblastno šopiri v ospredju m zija po cerkvi ter zijala prodaja/" — Konec tega samogovora je bil, da sta se oba vračala zadovoljila raz kora, in zopet so bile orgle za nekaj mesecev v redu}) Al. Arko. Dopisi. Št. Rupert na Dolenjskem. (Konec.) Introit pojemo koralno in sicer do „Gloria Patri" solo z orglami, Gloria Patri pa zbor enoglasno z orglami. ') Ta prizor mi je povedal nek starejši duhovnik, Riharjev učenec. Marsikateri starejših gospodov bo vedel še kaj enakega povedati. Menim, da ne bo napačno, ako kdo obelodani v „C. Glasbeniku" še kak tak prizor oz. kak dovtip. Med resnimi članki in dopisi semtertje tudi kak dovtip ali kaka šala — listu gotovo ne bo škodovala. Romunija se navadno recitira s spremljanjem orgel. Tudi z novim koralom smo že poizkušali, kakor sta ga hannonizovaia gg. S. Premrl in F. Kimovec; vendar o teh uspehih zdaj še ne morem poročati. Dalje se pojo latinski spevi v čast sv. R. Telesu, in sicer: O saiutaris hostia, Foerster, Witt, Leitner in Hladnik. Adoro Te, Gr. Rihar, O sacrum convivium, Ig, Hladnik, Pange lingua gregorijanski koral po »Ceciliji" in Gr. Rihar, Ego sum panis, Ig. Hladnik, Lauda Sion, Ig. Hladnik in Rihar, Sacris solemniis, Ig. Hladnik, Gr. Rihar in Leitner in Laudate Dominum koral, harm. A. Foerster. Pri črnih petih mašah se poje: Requiem, Fr. Witt, prirejen od Jos. Groissa za mešani zbor. Requiem in d. moli. .Jos. Gruber, za en glas z orglami, Requiem Ant. Foerster, Missa pro detunctis, P. Ang. Hribar, Missa pro defimctis, Ig. Hladnik op. l2, Requiem koralni. Asperges pojemo: Foersterjev, P. Angelikov, Kasp. Ettov in Stanko Premrlov. Vidi aquam se poje Ig. Hladnikov in Fr. Migličev. Te Deum se poje Kunšičev, Ig. Hladnikov, Ant. Foersterjev po Ilaydnovi melodiji. Vsako prvo nedeljo v mesecu je rožnovcnska procesija, ker je tukaj sedež rožno-venske bratovščine. Pri procesiji se pojo lavretanske litanije, pri katerih se po vsaki kitici odgovarja »prosi za nas", da se morejo zadobiti za te litanije podeljeni odpustki, in po vsaki tretji kitici po »prosi za nas" se poje odpevanje, ki se navadno trikrat izpremeni, po procesiji pa je v cerkvi blagoslov po rimskem obredu. Enako se pojo te litanije po P. H. Sattnerjevi uredbi tudi ob velikih praznikih v cerkvi. Tudi litanije Jezusovega Srca se tako pojo, da se po vsaki tretji kitici poje odpevanje, ki se po vsaki deseti kitici izpremeni, ker je eno in isto preveč mučno za uho. Pri molitvenih urah češčenja sv. R. T. pa poje dekliška Marijina družba po cerkvi razne Marijine in druge pesmi po F. Spiudlerjevi pesmarici. Ob pustnih dnevih je tukaj 40urna pobožnost in je trikrat slovesna peta sv. maša, pri kateri se vselej poje vse liturgično. Popoldne v torek ob 4. uri je pa sklep, Te Deum in potem blagoslov po rimskem obredu. Po blagoslovu smo letos mesto »Laudate" zapeli Fr. Kiinovčevo »Hvalite Gospoda", in pesem je naredila tak efekt, da ljudje niso mogli te pesmi pozabiti, zato jo pa tudi zdaj pri enakih prilikah večkrat pojemo. Letos smo bili tako srečni, da smo imeli pri 40urni pobožnosti tukaj presvetlega knezoškofa dr. Antona Bonaventuro, ki so neutrudljivo izpovedovali pozno v noč ter se o tukajšnem cerkvenem petju prav povoljno izrazili ter prav zadovoljni odšli od nas. Za pred-, med-, in poigre iz not na orglah se rabijo preludiji od teh skladateljev: B. Kothe, Kevvitsch, Zangl, Hanisch, Blicd, Lipp, Hartniann, Korner, Fajgelj. Za božično dobo; Hladnik (Božične pred- in poigre) in Gruber. Naj mi bo dovoljeno omeniti še dva nekdanja tukajšnja gg. kaplana. To sta vlč. gosp. Ivan Dol in ar, sedanji župnik v Kresnicah, in vlč. gosp. Anton Zore, sedanji Mirno-peški župnik. Ta dva gospoda posebno g. Zore kot izvrsten basist, sta mi gmotno in moralno vedno na strani stala in vplivala na pevce, da so imeli veselje do vaj in do cerkve. Naj jima bo izrečena tukaj javna zahvala. Največjo hvalo in čast pa zasluži naš dobri preč. gospod župnik in svetnik Ivan Mervec. On kakor sploh za hišo Božjo tako tudi za lepo petje vnet, je takorekoč duša celega pevskega zbora, ki organistu stoji na strani v vsaki potrebi. Po njegovem prizadevanju ima tukaj organist na razpolago harmonij, ki je last cerkve. Muzikalij ima pa tukajšna cerkev toliko, da jih razuu Novega Mesta gotovo na Dolenjskem nobena nima toliko po številu. Za muzikalije imamo seveda poseben zapisnik. Tako sem zdaj po dolgih letih dal odgovor od svojega hiševanja, ter spolnil obljubo, katero smo pri izpitu dne 30. julija 1885 1. vsi abiturijentje dali svojemu neutrudljivemu učitelju in profesorju, bi. gosp. Antonu Foersterju, ki nam je pri razhodu želel obilo sreče in uspeha v novih službah. Naj torej končam z željo, da bi bilo vse to naše prizadevanje in delo Bogu in Mariji v čast. Sv. Cecilija, Ti pa prosi za nas, da bi enkrat pred sedežem vsemogočnega Boga skupaj peli: Laudate Dominum omnes gentes. — Daj nam to doseči večni Bog! Josip Cimerman, organist in pevovodja. Krško. Dni; 15. julija liti 1 ob 12. uri dopolnilne je preminul v tukajšnjem kapucinskem samostanu v 69. letu svoje starosti konventual in vikar tega samostana č. g. P, Ub al d B er g a u t, rojen v Škofjiloki na Gorenjskem, senior kapucinske provincijo. — Blagopokojni rajnik je preživel več časa po različnih samostanih (Celje, sv. Križ), a največ svojega življenja je preživel v .idiličnem in piijaznem krškem samostanu in sicer z malimi presledki od leta 1874. — Blagi pokojnik, ki je bil vzor duhovnika in redovnika, je bil izreden ljubitelj lepega petja, bodisi cerkvenega ali svetnega, a tudi sam dober pevec — II. tenorist. Sicer je bil po glasbenem okusu in po glasbeni vzgoji še navdušen Riharjanec, a se je prilagodil tudi novemu stremljenju po napredku in zboljšanju cerkvene glasbe. Običaj je. da za trud, ki ga ima samostanski pevski zbor, samostansko predstojništvo pevski zbor večkrat primerno pogosti. To so bili pravi pevski sestanki, in k tem je tudi rajni P. IJbald kaj rad prihajal; če smo včasih kakšno pesmico prav „po predpisih" vdarili, osobito kak moški zbor, imel je nad tem častiti starček vedno iskreno veselje. — Ko je v letih 1880—1885 tukajšnji posvetni pevski zbor vodil g. c. kr. sodnik J. Vencajs, a službo organista na kapucinski cerkvi blagi nadučitelj Blaž Frančišek iz Vidma, so gg. pevci ob slovesnejših prilikah pod vodstvom g. Vencajsa kaj radi pomagali na .samostanskem koru in je tudi čast. rajnik kaj rad sodeloval kot II. tenorist. Pri pogrebu dne 17. julija 1911, ki je bil nad vse časten, spremili smo rajnika tudi mi, kar nas je pevskega zbora b večnemu počitku. — Pri slovesni sv. maši zadušnici dne 17. julija 1911, katero je daroval preč. g. dekan Schweiger iz Leskovca, ki je tudi pogreb vodil, je proizvajal samostanski mešani pevski zbor f P. Angelikov Rerpiiem s koralnimi vlogami. Po odpeti absoluciji „Libera" pa je blagemu rajniku zapel krški moški zbor pred rakvijo slavni in velečastni Mendelssohriov „Beati", a pri odprtem grobu f P. Angelikov „Človek glej dognanje svoje!" — Bodi blagemu rajniku to-le skromen spominek, a kot izreden ljubitelj petja in glasbe naj na prošnjo svete Cecilije posluša v nebesih rajske harmonije ! — Have anima pia! flvguštin Kos, c. kr. fin. oticijant in regens chori. Idrija. — č. g. urednik! Piše Vam čuden popotnik, podoben nikdar sitemu beraču; razloček je le, da ta nima nikdar zadosti darov, oni pa ne muzike. Krasno petje, s kojem smo se poživljali one lepe dneve, ki ste nam jih priredili od 7,—11. avgusta v Ljubljani, je prehitro utihnilo. Da bi taka maša trpela vsaj 10 ur! Tako ste nas pa ravno „oskominili", pa že zapoje dijakon: „Ite, finita est!" Po srečnem povratku iz Ljubljane sem jel premišljevati, kam naj se obrnem zdaj, da se dodobra nasitim tega, kar smo v Ljubljani okušali. Rekel mi je notranji glas: „Fant, napravi izlet v Italijo!" Tako sem tudi storil. (Zaradi razstave je tam letos vožnja na železnici znižana.) Iz Gorice sem bil v 14 urah že v Florenci, kjer sem ostal. V ondotni stolnici sem imel priliko se zopet naslajati s tisto božansko hrano, ki ima svoj uliod skozi ušesa. Zopet sem bil srečen! Najboljši utis pa mi je napravilo mirno pa mojstrsko orglanje. To je bilo veličastno, vredno take stolnice. Ja, ta organist! Evviva! Ker je tam solnce prav po afrikansko žgalo, voda pa povsod slaba, mlačna, zato sem v 24 urah odpotoval naprej proti Rimu, vedoč, da si tam ugasim silno žejo z dobro vodo, s katero je Rim bolje preskrbljen nego vsako drugo mesto. V Rimu sem bil sprejet v „IIospic Marta" poleg cerkve sv. Petra na stanovanje in hrano, kjer sem bil jako dobro postrežcu vseh 5 dni, ki sem ostal v Rimu. V baziliki sv. Petra je bila vsak dan ob 9. uri 15 minut velika maša z asistenco v kapeli „del Goro" nasproti oni Sv. R. Telesa. Pela se je med tednom kdaj dvo-, kdaj tro-glasna maša (vse drugo koralno) na koru evangeljske strani. V nedeljo pa se je pela čvetero-glasna maša na koru episteljske strani v isti kapeli. Obojne orgle te kapele so — po glasu soditi — dobre. Pelo se je vse dni v mešanem koru s hvalevredno gotovostjo in ne prehitro. (Sopran in alt seveda dečki.) V nedeljo je bil kor pomnožen in zlasti ta dan je bila izpeljava „schwungvoII". Ti ljudje so na svojem mestu! Med vsemi glasovi se je še posebno odlikoval tenor. Ne morem si domisliti, da bi bil še kdaj slišal tako lep tenor ko tu, zlasti v kvartetnih partijah, čudno, človek, revna zemeljska stvar, pa tak angelski glas! Vprašal sem po maši, ob kateri uri bodo Vespere. „Alle ein