Velikonočne misli
čeprav smo majhen narod, smo se razkropili po vsem svetu. Danes ni več dela sveta in najbrž ne dežele, kjer ne bi našli sorojaka. statistika nam pravi npr. da v velemorju buenosaireškega prebivalstva na vsakih tisoč ljudi pride-dejo trije Slovenci. Seveda ta račun ne velja dobesedno. Morda gre mimo nas sto tisoč ljudi, pa ni našega sorojaka med njimi, zgodi se pa lahko, da imamo mi večino, kadar se nas nekaj tisoč zbere na naših zborovanjih in slovesnostih.
Če prebiramo številno časopisje, ne le ono v domovini, ampak vse publikacije, ki pridejo v roke Slovencem, ki žive izven meja svoje domovine, vidimo, kako ob gotovih prilikah zapolje v naš’h srcih s posebnim poudarkom blagodejni občutek, da smo sinovi slovenskega naroda.
To začutimo zlasti ob praznikih, ki jih doživljamo v tujini, zlasti velikonočnih, ki so svojo pretresljivo skrivnost Velikega tedna in optimistično zmagoslavje Velike nedelje znali približati našim dušam s pomočjo sočnih, izrazito ljudskih izrazov našega verskega čustvovanja in ki so Veliki noči dajali svojstven poudarek, tako da smo začutili praznino v naših dušah, če smo morali kdaj preživeti te svete dni izven domovine.
Slovenska Cvetna nedelja. Po svetu blagoslavljajo palmove veje in oljčne madike, poudark našemu cvetnemu blagoslovu pa so dale slovenske butare. 'Kdo ne pozna Gasparijeve slike, ki nam kaže mlade fante, ki hite z butarami v cerkev. Ali se še spominjate tistih butar, ki so jih hlapci gorenjskih grun-tarjev prinesli in ki so, okrašene s trakovi, pomarančami in jabolki segale prav pod cerkveni obok?
Na Veliko sredo, četrtek in petek je marsikje še mladina „strašila Boga“. Ali starejši še znate mladim v tujini rojenim razložiti kakšno je bilo to „strašenje“?
Na Veliki petek smo šli „Bogca poljubit“. Vse se je dvignilo, od dojenčkov do najbolj zanemarjenih kristjanov, in so šli do „božjega groba“, da tako pokažejo svojo vero in svojo spo-korjenost pred podobo Križanega.
Na veliko soboto zgodaj zjutraj so nam blagoslovili ogenj, ki ga je mladina živega raznesla do zadnje hiše v fari, tako da so se velikonočne jedi kuhale in pekle pri blagoslovljenem ognju. Kdo zna še danes pripraviti gobo, da je vžgana ob blagoslovljenem ognju tlela cele ure, predno je dospela do najbolj oddaljene hiše?
In „žegen“ velikonočnih jedi! Tu v Argentini ga še poznamo mi Slovenci, drugi ne! Doma je bilo nekaj drugega kot tu, ko v skromnih košaricah prinesemo blagoslovit „velikonočno jagnje“ Doma je na Veliko 'soboto cela dežela zacvetela: Do podružnic in vaških znamenj so se istekale vrste brhkih deklet v belih predpasnikih in Židanih rutah s pisanimi jerbasi, pokritimi z na , roke okrašenimi prti na glavah. In izza vogla zvedavi fantovski pogledi, iskajoč med „cvetjem deklet“ svojo bodočo življenjsko družico...
In vstajenjska procesija, ponekod v soboto pod noč, ponekod v nedeljskem jutru. Ali nam ne doni še v ušesih nesem naših zvonov, ki je ob takih prilikah valovala preko naše zemlje in nas navdajala s .srečo in voljo do življenja. Zna še kdo od nas pritrkovati? Tu nam to ni dano. Zato je treba zvonov, zvo nov! Ne pa drobnih postržkov ki bingljajo tu po zvonikih, če jih imajo, in ki jih nihče ne sliši in ne posluša.
Znamo še pirhe sekati, trkoliti, „tur-čati“? Cele tedne pred velikimi prazniki smo se na surovem krompirju vadili v umetnosti sekanja pirhov in pomaranč.
In hoja v Emavs! Za Veliko noč smo hodili v Emavs: na obisk k dedom stricu, botrom. Nesli smo jim pirhe in dobili kolača in gnjati v dar. Ali še vemo, kako smo na velikonočno jutro, pred pravim „žegnom“ jedli skodelico „aleluje“. Katera gospodinja jo zna še pripraviti ?
VELIKONOČNI DAR
Albert Miklavec
So te izdali, te zatajili, te zapustili, te položili v grob in s kamnom te potisnili v zemljo: a ti si jih ljubil še bolj kot prej. ..
Tudi mi smo te izdali, te zatajili, te zapustili, te vrgli v grob in s kamnom pozabe te zakrili: a ti nas ljubiš še bolj kot prej. ..
Zato zmaguješ in prinašaš nam neprecenljivi dar:
VSTAJENJE!
I. Bukovec
VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM TER VSEM SLOVENCEM DOMA IN PO SVETU ŽELIMO BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
SVOBODNA SLOVENIJA
V vrvenju tujega sveta, ki nas polagoma vsrkava, nehote in nevede pozabljamo na mnoge lepe navade, ki so samo naše in ki na nam lasten način izražajo naša čustva ob velikih praznikih
Ko prebiramo te dni naš zamejski tisk, vidimo, kako ismo pravzaprav veliki. Povsod nas dobite: v Avstraliji, v Indiji, v obeh Amerikah, v Afriki in Evropi! In povsod nas spremlja tiskana beseda, ki nam jo posredujejo rojaki, ki nam hočejo dobro in ki to znajo storiti. Pred veliko nočjo je znaten del teh glasnikov posvečen praznovanju Velike noči, našega največjega praznika.
Skušajmo, četudi smo daleč od doma praznovati Veiko noč po naše. Ohranjajmo naše slovenske navade, ki se bodo morda drugorodcem zdele nepotrebne ali nerazumljive, nam pa morajo, biti7 spoštovanja vredne. Ni le narodna noša vredna, da jo ohranimo, prav toliko veljajo naše narodne navade. V tujini imajo še poseben pomen: vežejo nas na našo domovino in pomagajo nam ohranjati narodno zavest in naše moralne vrednote.
Stari rod, ki je doživljal domovino v času in okoliščinah, ko je bilo mogoče v svobodi izražati svoja čustva, teh naših prazniških lepot in značilnosti ne bo pozabil. Vsake praznike nam na novo zaživi rojstni kraj in dom in vse, kar ga je obdajalo. Mlajši rod, v tujini rojen, se le težko vživi v nekaj, kar po zna le po pripovedovanju, česar pa ni doživel. Naloga starejših je, da o tem mladini govore tako, da jih mladi razumejo in sklenejo ohraniti to kar je našega kot dragoceno dediščino, ki jo bodo izročali iz roda v rod. Tako delajo drugi narodi. Naj omenim le en primer: Pred skoro sto leti je prišla v Argenti no močna skupina Ircev in Švicarjev. Eni in drugi ¡so ostali skozi celo stoletje kot dva otoka na morju a so znali ohraniti svoje navade, svoj jezik in zavest do današnjih dni, čeprav na njihovih domovih že gospodarji drugi, tretji rod, ki se ponosno imenuje državljana svoje nove dežele, prav tako pa ljubosumno varuje vse, kar je njegovi pr-
La Pascua dé Resurrección
Este domingo el mundo católico festejará nuevamente la Pascua de Resurrección. La vida moderna, el devenir agitado que nos imprimen nuestras necesidades, nos hacen olvidar, a menudo, el sentido trascendente del hombre.
Los que se dejan subyugar por las comodidades, por los bienes materiales, van cayendo poco a poco en los egoísmos que hacen tan difícil la vida en comunidad, que crean odios y rencores, y llevan a la humanidad al borde de su propia destrucción.
Al festejar en esta nueva oportunidad las santas Pascuas, pongamos nuestras esperanzas y nuestros anhelos en Aquel, que nos redimiera con su Muerte en la Cruz y con su Resurrección. Confiemos en El que ha dicho: Yo soy el Camino, la Verdad y la Vida.
Zaostritev protiverske akcije v Sloveniji
votni domovini in jeziku lastnega in svetega.
Da bi le znali tudi Slovenci hoditi po istih poteh. V svobodi, ki jo po svetu uživamo, nam je to povsod mogoče. Nihče se ne sme izogniti sodelovanju! Prav vsakdo lahko nekaj pripromore, da vedno na novo krepimo svojo narodno zavest in svoje versko-moralne vrednote, ki so v najožji zvezi ^eno z drugim in ki so edino zanesljivo ogrodje naše narodne bodočnosti.
Ko bomo letos zopet zaslišali pri naših velikonočnih mašah preprosto, pa nedosegljivo lepo in samo nam zapeto velikonočno pesem in alelujo, bomo spet nekoliko bolj doma in nekoliko bolj 'Slovenci. In ko bomo prijateljem ponudili rdeči pirh z .iskrenim velikonočnim voščilom, bomo čutili bolj kot druge dni, da je lepo trditi to, kar smo, do hočemo ostati ■ to kar smo, ohranjujoč vse, kar nas dela to kar smo — Slovence.
TO
Komunistični režim v Sloveniji že skoro leto dni premleva idejo o potrebi „idejne akcije“ za „idejno preusmeritev slovenskega šolstva“. Dosedanja usmeritev slovenske šole, pravijo, je še vedno premalo „napredna“, da je mnogo učnih moči, ki v šoli uče, kar je predpisano po učnem načrtu, a potem to s svojim privatnim življenjem in zgledom podirajo. Zato se odgovorni oblastniki menijo o potrebi aktivne angažiranosti šolnikov, da bodo otroci po končani šoli „pravilno angažirani“.
Za to „idejno akcijo“ pa se seveda skriVa protiverska akcija, ki je včasih bolj, včasih manj odkrita. En primer takega načina: , V Šentvidu pri Stični obiskuje — po šoli seveda — verski pouk kar 90% šoloobveznih otrok, ostali pa ostanejo po pouku še na „varstvu“. Toda z avtobusom razpeljejo na domove le tiste, ki niso bili pri verouku; ti morajo domov peš ali s kolesu
O tej „idejni akciji v naših šolah“ ie svoje poglede napisal in jih poslal ljubljanski ./Družini“ profesor Albin Simončič iz Radeč. „Družina“ je pismo objavila 4. marca. ¡Simončič je svoje misli navezal na pismo Matevža Krivica v „Delu“ pod naslovom' „Vrednotenja in razvrednotenja“.
Simončič zavrača na novo poživljeno protiversko kacijo iz raznih vidikov. Velik del pisma opozarja na pomembno delo slovenske Cerkve in duhovščine v zadnjih stoletjih za ohranitev narodne zavesti: „Znano je tudi, kako ¡se je začel po zaslugi slovenske duhovščine pred dobrimi dvesto leti nas narodni preporod.. . Katoliška cerkev se je pri tem tesno povezala z vsem kulturnim, političnim in celo gospodarskim življenjem našega naroda in tako se ne France Prešeren ne kasnejši veliki svobodomisleci niso usodili poncl-homa odtrgati se od katoliške večine našega naroda. Vernost slovenskega naroda je izpričana in še danes živi v premnogih slovenskih ljudskih pesmih. Če bi vernost hoteli izločiti iz naše umetne književnosti, bi ostalo zelo malo Prešernovih pesmi. črtati bi morali -Krst pri Slaviči'“ in prav tako večino Cankarjevih del, najprej na „Hlapca Jerneja in njegovo pravico“... Da ne bom preveč našteval omenim samo Prežihovega Voranca, ki ie mariborskemu škofu izjavil, da je komunist, a je znano, da je visoko cenil škofa 'Slom-
Tujina se dičf z deli njihovih rok
Problem sezonskih delavcev, ki iz Jugoslavije hodijo na delo v države zahodne Evrope, dosega že svojo kritično fazo. Ni ta pojav sicer izključen za Jugoslavijo, saj 'zasledimo izselitve delov-. ne sile tudi v Italiji, pa Španiji in Grčiji. Vendar so proporci j e najbolj ' katastrofalne in škoda največja, kakor , tudi sramota najhujša prav za jugoslovanski komunistični režim.
Pred kratkim je sam Tito priznal, da trenutno dela v tujini približno en milijon jugoslovanskih delavcev. Največ jih zaide v Zahodno Nemčijo, kjer je dela dovolj, plače dobre, in pa tudi, katere denar — marka —■ je trenutno med najboljimi valutami na svetu. Prav statistike o tujih delavcih v Zahodni Nemčiji so pred kratkim spet razburile duhove, ker so jasen dokaz, kako narodi zapravljajo svoje delovne sile na tujem, in to prav delovne sile v najboljših letih.
Trenutno se nahaja v Nemčiji dva
milijona 400.000 tujih delavcev, katerih plače so sorazmerno zelo velike. Njihova starost ;se suče med 25 in 40 letom, ko je človekova storilnost največja. To\ je razvidno tudi iz bilanc nemških zavarovalnic. V desetih letih (od 1961 do 1972) so tuji delavci odplačali nemškim zavarovalnim zavodom 20.1 milijarde mark.
Samo v letu 1972 pa so prispevali v pokojninsko blagajno 5 milijard mark, kar predstavlja 10% vsega vplačanega zneska. Prispevek tujih delavcev v blagajno za invalidsko zavarovanje Pa ie znašal celih 17% Zavodi za invalidsko in pokojninsko zavarovanje so prav tako v letu 1971 tujim delavcem izplačali 263.3 milijona mark, vsem zavarovancem, tudi nemškim, pa 47.3 milijarde mark. To pomeni, da je tujini delavcem od celote pripadalo le 0.6%. To pomeni, da tuji delavci plačujejo kot zavarovalne zavode po istih ključih kot Nemti; ker pa so tuji delavci še mladi in zdravi, gre iz teh blagajn zanje
ška in slovepsko duhovščino na avstrijskem Koroškem."
V nadaljevanju svojega pisma pravi Simončič, da tudi idejni nasprotniki cerkve priznavajo, da iso slovenski duhovniki in drugi verni ljudje glavni nosilci narodne zavesti med Slovenci v zamejstvu pa tudi med izseljenci po svetu. Slovenska duhovščina je, razen redkih izjem, najbolj požrtvovalna pri delu za obstoj slovenskega naroda v zamejstvu, na Koroškem, Tržaškem, Goriškem ter v goratih predelih Benečije, Rezije in Kanalske doline, čeprav so tudi v teh pokrajinah Slovenci različno idejno usmerjeni, ¡so nasprotniki do Cerkve, in katoličanov mnogo bolj strpni ket v ožji Sloveniji.
Toda o delu in zaslugah katoliške Cerkve in duhovščine za slovenski narod slovenska mladina v šoli ne sme zvedeti. Kdor pa bi ji to povedal, lahko tvega, da bo izgubil službo. Simončič pravi, da se bo v tej idejni akciji dogajalo, da bodo mladino učili, da je krščanstvo in katoliška Cerkev kriva za vse narodove nesreče od leta 772 naprej, ko so ¡Slovenci z zmago krščanstva izgubili svojo narodno neodvisnost in potem živeli 1100 let pod nemško in madžarsko oblastjo. Velika je tudi škoda, da ni nobene knjige, ki bi pravično ovrednotila delo Cerkve in duhovščine; kar je pred leti izšlo, je pomanjkljivo, a tudi ni več dosegljivo. Simončič pravi, da bi oblasti morale biti strpne tudi zaradi ohranitve zdravega kmečkega stanu, ker sodobni materializem speljuje ljudi iz vasi na lahkotno delo in življenje v mestih in tujini.
Ob koncu svojega pisma se Simončič zahvaljuje „Družini" za objavo in pove, da je hotel o škodljivost tako akcije opozoriti slovensko javnost že pred enim letom, a mu uredništvi „'Prosvetnega delavca'“ in „Naših razgledov“ članka nista hoteli objaviti.
mnogo manj denarja kot pa za domačine.
Z uvažanjem delovne sile Nemčija trenutno Rešuje problem pomanjkanja lastnih rok. Do kakšne mere bo to tudi v bodoče še veljalo, je lahko videti iz dejstva, da se marsikdo za dolgo časa ali za stalno naseli v Nemčiji. Že sedaj je v nemških šolah 100.000 otrok tujih delavcev. Nemško državo to ne ¡skrb’. Tudi je ne skrbi socialni položaj med „Gastarbeiterji" (delavci-gostje) kdt jih imenujejo. Ti morajo večkrat živeti po barakah, brez prave socialne oskrbe, brez pravega udobja. A kaj, gre za kruh, ki ga domovine noče ali ne zna dati; gre za marke, ki predstavljajo mirnejšo bodočnost in ugodnejšo starost, če se delavec kdaj vrne domov.
Medtem ko v Jugoslaviji že začenja primanjkovati delavcev, Nemci priznavajo, da so prav delavci iz Jugoslavije med najboljšimi, so najbolj izurjeni in izobraženi. Jugoslavija je sploh doslej bila za Nemčijo neizčrpen vir delovne sile. ¡Pa ne le delavci. Znanstveniki m raziskovalci dobijo v tujini priznanja, ki jim jih domovina ni znala dati, pa seveda možnost za njihov poklicni razmah.
Tako medtem ko plani, načrti, reforme in vsi mogoči socialistični sistemi nenehno majejo stabilnost jugoslovanskega gospodarstva, tujino črpa jugoslovanskim narodom vitalnost, ki je najboljši porok za boljšo bodočnost;: delovno silo v najlepših letih zmogljivosti.
Brandtov desničarski socializem
PORAZ SKRAJNE LEVICE
Zahodnonemška socialistična stranka, ki ji načeljuje sedanji zahodnonem-ški predsednik Willy Brandt, je minuli teden prestala resno notranjo krizo. Mladi člani zahodnonemške socialistične stranke, ki so glasno zahtevali odklon stranke na skrajno levo, so doživeli hud volilni poraz. Zahodna Nemčija in vsa Zahodna Evropa sta se oddahnili.
Na strankinem zborovanju je bil glavni govornik Willy Brandt. Odločno je zavrnil zahteve mladih socialisto". (imenujejo jih na kratko „jusos“ — junge socialisten), da morajo ZDA dokončno oditi iz Evrope, da se mora Zahodna Nemčija nasloniti na sovjetski blok in da je treba v Zahodni Nemčiji odpraviti zasebno lastnino.
Brandt je poudarjal, da bi „brez ameriške prisotnbsti v Evropi bili stvarni razgovori o evropski varnost: nemogoči. Zahodna Nemčija bo ostala zvesta članica NATO ter bo zahodnonemška zunanja politikajše naprej obr-njenaxna Zahod, ne na Vzhod.“ Izjavil pa je tudi, da „Evropa ni več samo objekt velikih sil, temveč je že neodvisna od njih in zaupa v svojo lastno moč. Zahodna Evropa se razgovarja z ZDA kot s prijateljem, ki more prene-
sti kritiko, različnost mnenj in celo napetost.“
Na strankinih volitvah, ki so sledile Brandtovemu govoru, ki ga je celo vodja „jusos“ Wolfgang Roth označil za „izrednega“, so bili skrajni levičarji močno poraženi. Le-ti so predložili na strankinem kongresu resoluciji, v katerima zahtevajo prekinitev vzdrževanja severnoameriških oddelkov v Zahodni Nemčiji in obsodbo „ameriškega genocida“ v Indokini. Proti resolucijama je glasovalo nad 90 odstotkov strankinih delegatov.
Za Brandta, ki je tako ostal še naprej načelnik zahodnonemške socialistične stranke, so na zborovanju glasovali 404 delegati, proti 20, 4 pa so se glasovanja vzdržali.
Na kongresu so z nad 90 odstotno večino odobrili tudi resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je „stalna politična in vojaška prisotnost ZDA v Evropi nui-na za ravnotežje sil ter Atlantska zveza in evropska integracija ostajata temelj zahodnonemške zunanje politike.“
Tudi skrajno levičarska resolucija, v katgri so zahtevali, naj bi Zahodna Nemčija mnogo manj ali pa sploh nič trošila za svoje, oborožene sile, je bila poražena, z 233 glasovi proti 54.
Streljanja v Jugoslaviji
HRVAŠKO REVOLUCIONARNO BRATSTVO
V Beogradu je na tiskovni konferenci pretekli četrtek Titov tajnik za informacije Dragoljub Budimovski navzočim časnikarjem sporočil, da je Titov režim obsodil tri Hrvate na smrt z ustrelitvijo ter da so jih tudi že ustrelili, četrtemu Hrvatu pa je bila smrtna kazen po Titovi pomilostitvi spremenjena na 20 letno ječo s prisilnim delom.
Budimovski je tudi izjavil, da so omenjeni štirje Hrvati pripadali „oboroženi skupini 19 članov „Hrvaškega revolucionarnega bratstva“, ki je lanskega 20. junija iz Avstrije skrivoma prišla v Jugoslavijo ter je, po izjavi Budimovskega, „nameravala z nasiljem doseči ločitev Hrvaške od Jugoslavije“.
Vsi drugi člani omenjene skupine da so bili pobiti v bojih z jugoslovanskimi varnostnimi oddelki, omenjeni štirje pa so bili ujeti živi. Vsi da so bili hrvaške narodnosti, a tudi avstralski državljani.
Avstralski veleposlanik v Beogradu je izročil Titovi vladi ostro protestno noto avstralskega predsednika Whitla-ma, v kateri ta opozarja Titov režim, da so imeli omenjeni možje pravico do pravne zaščite, ki pripada vsem avstralskim državljanom, ki se morda pregrešijo zoper zakone prizadete države. Whitlam v noti tudi izraža resno zaskrbljenost nad dejstvom, da je Titov režim postrelil tri avstralske državljane, ne da bi kakor koli ali kdaj koli uradno obvestil avstralsko vlado o zadevi.
Avstralska vlada je za vso stvar
izvedela iz radijskih poročil o ustrelitvi treh avstralskih državljanov.
Žena Vlasnoviča, enega ustreljenih hrvaških revolucionarjev, je v Canberri časnikarjem izjavila: „On ni bil terorist. Bil je Hrvat. Tudi jaz sem Hrvatica. In najini otroci so Hrvati. Jugoslovani — ne!“
Titova vlada na avstralski vladni protest molči, prav tako molčijo tudi vsi drugi jugoslovanski komunistični krogi ter tujim časnikarjem nočejo dati nobene izjave.
Komunistični zločinci v Vietnamu
Van Thieu v Vatikanu
Južno vietnamski predsednik Van Thieu je na svojem potovanju po svobodnem zahodnem svetu obiskal tudi papeža Pavla VI. Na trgu sv. Petra je skupina ok. 50 ljudi demonstrirala proti Van Thieu ter kričala „Thieu morilec“ in „Živijo Hočiminh“.
Pavel VI. je na avdienci Van Thieu-ja opozoril, naj čim prej izpusti na svobodo „politične pripornike“ v Saigo-nu. Van Thieu je pojasnil papežu, da v Južnem Vietnamu političnih pripornikov ni. Dobesedno je dejal: „V Južnem Vietnamu imamo dve vrsti pripornikov — navadne zločince in komunistične zločince. Le-ti so tisti zločinci, ki mečejo bombe v gledališke in kinodvorane, ki pobijajo civiliste, ko gledajo televizijo, ki nastavljajo bombe po šolah in tem-plih.“
mednarodni teden
V	čilskem Santiagu so študentje uprizorili velike demonstracije proti na Črtom Allendejeve vlade o drastičnih reformah sedanjega učnega sistema Allende namerava čilski učni sistem spremeniti v socialistični. Večina srednješolskih in univerzitetnih študentskih organizacij je v rokah krščanskih demokratov in drugih desničarskih skupin.
Brazilija se ne namerava pridružiti državam tkim. tretjega sveta, kakor to propagira novoizvoljeni argentinski predsednik Campora, je zapisal znani brazilski dnevnik O Estado. V uvodniku pod naslovom „Vabilo, ki ga Brazilija ne bo sprejela“, dnevnik piše, da je pozivanje na tkim. tretji svet „dokaz stagnacije. Kar Campora predlaga, je to, da naj bi se vsa latinska Amerika pomaknila nazaj na točko, kjer je bila Argentina leta 1955“.
Mehiški predsednik Echeverría je imel v Moskvi razgovore z Brežnjevom, Kosyginom in Podgornyjem, vodiči pa so mu razkazovali bivše carske palače v Kremlju ter v, Leningradu. Priredili So mu tudi baletno predstavo v gledališču Bolšoj, povedli so ga v tovarno avtomobilov Moskvič, nato pa še v si birsko mesto Irkutsk, predno je odlete v Peking. S sovjeti je Echeverría kon čno podpisal triletno trgovsko pogodbo.
V	Zahodni Nemčiji so uradno spravili v arhiv zadevo Martina Bormanna. bivšega Hitlerjevega namestnika. Pravijo, da so dokončno ugotovili, da ie napravil samomor v Berlinu 2. maja 1945. Mnogi so menili, da se skriva, v Argentini ali v drugih južnoameriških, državah.
Zahodnonemški kancler Witty Bandi je bil na kratkem obisku v Beogradu, kjer je izjavil, da bo zahodnonemška vlada podpirala napore jugoslovanske vlade za povezavo 'Jugoslavije s Skupnim evropskim trgom. Jugoslavija kot komunistična država ne more postati članica SET-a. temveč bi Titov režim dobil možnost pogodbenega trgovania s SET-om. Jugoslavija hoče izvažati v SET predvsem vino in tekstilne proizvode. — Brandt je prvi zahodnonemški predsednik, ki ie po drugi svetovni vojni prišel na obisk y Beograd. Leta 196S je bil v Beogradu kot takratni zunanji minister, ko je Jugoslavija no desetih letih obnovila diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo.
Dobro bi bilo ne pozabiti, da najgloblja izprevrženost človeka ni v neizmernosti, ki se nujno kaže na obrazu in v kretnji nezmerneža, ampak v krivičnosti, ki jo človek toliko lažje prikriva, kolikor bolj ima ta napaka v duhu svoj bistveni sedež.

Josef Pieper, Über die Gerechtigkeit, III.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Po volitvah pretekle nedelje 15. t
m.	je politična slika Argentine med leti 1973 in 1977 dobila dokončno vse svoje elemente. Peronistična ‘zmaga, ki jo zasledimo praktično na vsej črti, je v številkah tako velika, da vanjo nihče ne more dvomiti. Dalo bi se analizirati ali izpodbijati vzroke takšne zmage, a številk nimogoče zanikati jn te govo rijo preveč jasno. Soglasno je mnenje, da so bile tako volitve 11. marca, ka-( kor te zadnje nedelje popolnoma svo-hodiie in čiste.
Na nedeljskih volitvah, ki so1 bile v prestolnici in 14 provincah, je z izjemo treh volilnih okrožij povsod zmagala .Jušticialistična osvobodilna fronta. Ta tri okrožja so Buenos Aires (glavno mesto), kjer ;so na volitvah za senatorje zmagali radikali (edina radikalna, zmaga v vsej državi), v Neuquenu, kjer je na volitvah za guvernerja zmagal uporni neoperonist Felipe Sapag (kljub ostrim napadom in celo grožnjam, ki jih je bil deležen s strani uradnega peronizma in kljub Peronovemu javnemu izreku proti Slapagu), in pa Santiago del Estero, kjer je tudi zmagala uporna peronistična frakcija v boju z uradno peronistično linijo. V tej provinci je še neodločeno guvernersko mesto, kajti besedo ima Vrhovno sodišče, ali mesjio pripada dr. Suarezu, vodju upornih peronistov, ali bodo morali izvesti ponovne volitve. V tem primeru pa, kakor kaže nedeljski rezultat, ni dvoma, da bo Suarezova frakcija ponovno zmagala. V tej provinci so uporni peronisti povezani z Revolucionarno ljudsko povezavo (Intransigentna stranka in Revolucionarna kršč. stranka.
V vseh ostalih 12 provincah pa so zmagali peronisti, ki so torej prišteli novih 11 'guvernerjev (v Río Negro guvernerja niso volili) in pa 24 senatorjev. Največje presenečenje je bilo v Cordobi, kjer so računali na zmago . radikalov. Razlika glasov (nad ,,8,0, tisoč) prežene vsak dvom. V tej proyinci je radikalom manjkalo širše podpore Federalističnega gibanja. Je pd tudi res, da kjer radikali niso prišli v po-
štev pri drugi rundi, so sami podpirali peronistične kandidate. Sploh je „opozicija“ pokazala svojo neenotnost. Ni bilo jasnih izjav „za ali proti“. Najbolj pa se da očitati radikalom njihov „ostracizem“. V nobenem trenutku niso skušali navezati širših povezav z drugimi strankami in to ne za predsedni • ške, ne za guvernerske volitve. In to je postalo usodno, zlasti v času, ko še tako močna stranka, če je osamela, v politični džungli težko prodre. To so razumeli, celo peronisti, čeprav se radi ustijo, da imajo sami dovolj glasov.
V vseh treh okrožjih pa, kjer so peronisti zgubili, je lahko najti slično' vlogo kandidatov. Upor centralnemu vodstvu Sapaga (ki je v Neuquenu močna, tudi gospodarsko odločujoča oseba) in Juareza po eni strani, pa osebi obeh senatorskih kandidatov v Capitalu po drugi. V prestolnici je za radikale kandidiral mladi univerzitetni profesor De la Rua, bister in zmožen, za peroni-ste pa nacionalist Sanchez Sorondo, ku ■ teremu se prerado očita „gilonacizem“. Tudi to je v zadnji instanci odloč in volilni izid.
Če pregledamo celoten položaj, kontrolira Jušticialistična fronta 22 od 24 argentinskih provinc. Ostali dve sta v rokah upornih peronistov. V zveznem kongresu ima večino v obeh zbornicah, a ta ne doseže dveh tretjin. Sestava senata je sledeča: Jušticialistična fronta 45 sedežev, radikali 12, Alianza p • pular Federalista 5, Alianza Republi cana Federal 4, Movimiento Popular Neuquino 2, Movimiento Popular Sal-teño 1. Kar pa se tiče poslanske zbornice, je sestavljena na sledeč način.-peronisti 143 poslancev (16 od teh pri-padaju MID-u), radikali 51, Federalisti ’ 20, Alianza Popular Revolucionaria 14 (Intransigent!, Krščanska revolucionarna stranka, UDELPÁ in 2 komunista), Alianza Republicana Federal 9, Movimiento Popular Neuquino 2, Cruzada Renovadora de San Juan 1, Partido Acción Chubutense 1, Movimiento Popular Salteño 1, in Partido Provincial dé Río Negro 1.
Plače v Sovjetski zvezi

Še vedno je na Zapadu nekaj ljudi, ki mislijo, da imajo delavci v Sovjetski zvezi pravi raj na zemlji. Zanimivo je, da tega raja ne vidijo tisti, ki živijo blizu Sovjetske zveze, npr. Finci, Švedi, Norvežani, Nemci, Avstrijci; saj je znano, da so v naštetih državah komunistične stranke prav neznatne in nepomembne. Pač pa verjamejo sovjetski ali sploh komunistični propagandi narodi, ki so bolj oddaljeni od Sovjetske
zveze, t. j. narodi v Aziji, Afriki in Južni Ameriki.
že samo primerjava plač med delavci v Sovjetski zvezi s plačami na zapadu, nam pove, da je realni zaslužek delavca v Sovjetski zvezi neprimerno slabši od zaslužka delavca na zapadu.
V 1. 1961 je Hruščev slovesno oznanil, da bo Sovjetska zveza v L 1970 dosegla in presegla Združene države Ame-
BRALI SMO
Kornpcija in podkupovanje v Jugoslaviji
Nemška revija Der Spiegel je pred časom že objavila poročilo ki se nanaša na sedanji gospodarski položaj v Jugoslaviji, in v katerem zlasti obtožuje podkupovanje in korupcijo, članek se glasi:
Ves dan sedi v beograjski restavraciji „Mali Pariz“, srka turško kavo in brizganec. Preko osmih let ljudske šole ni prišel. Kljub temu ima posebno znanje, ki mu ga zavidajo tisti, ki so končali visoke šole: ve, kateri beograjski uradi ali podjetja bodo v naslednjih petih letih dali pobeliti ali prenoviti svoja poslopja. S tem zasluži denarce, lepe denarce.
Beograjska revija „Nin“ ceni njegovo premoženje na preko ene milijarde starih dinarjev, to je dva milijona mark. Imena dinarskega milijarderja ■seveda noče izdati.
Je pa list izdal njegov način trgovanja. Neimenovani milijonar se obme na pristojne upravnike hiš in jih povabi najprej posamič na „dva, tri vinjake“ v Mali Pariz. Potem jim predlaga, naj bi njemu izročili obnovitvena dela. Za izkazano zaupanje se bo tudi on po kazal hvaležnega. V znamenju svoje plačilne sposobnosti omeni: „Imam dve vili in sem tudi sicer zelo bogat.“
■Če neki upravnik ta predlog sprejme, mu on plača — po Ninu — najprej „nekaj sto tisoč starih dinarjev“, ostalo pa kasneje ob prejemu naročila. Delo odda mož pleskarjem, ki mu morajo od pretirano zaračunane cene odstopiti 20 do S0% nagrade.
Letno znašajo v Jugoslaviji podkupnine po previdnih cenitvah 60 milijonov dolarjev. Zagrebški časopis „Vus“ je tožil, da je že postal „narodni običaj“, izkazovati „hvaležnost“ za po strani dobljena naročila in usluge „v obliki hladilnikov, televizijskih aparatov, avtov in denarja.
Res je križem kražem po Jugoslaviji skoraj vse možno kupiti: spričevala o končani šoli, vseučiliške diplome, voz niška dovoljenja, potrdila o cepljenju, dovoljenja za zidanj’e in carinske izjave.
Tito sam je dal znak za začetek boja proti podkupovanju in nezakonitem bogatenju. „Če gre za stotine milijonov ali celo milijard (dinarjev)“ tako stari maršal, „potem je to kraja“.
Neko podjetje z imenom „Zelenjava in rože“ je npr. kupilo za jugoslovanski „dan žena“ 300.000 nageljnov v Italiji. A le 50.000 jih je prispelo: ostali naj bi . se bili, tako je bilo rečeno, med potjo pdsušili. Zagrebški časopis „Vjesnik“
je pisalf o teh trgovcih z rožami: „Nekateri uslužbenci so si v tem podjetju nabrali tolikšno premoženja, da bi si tega drugi ne mogli zaslužiti, tudi čfe bi dvakrat živeli.“
šef neke firme si je privoščil v Afriki safari za 10.000 dolarjev. Nekdo drug je potoval na daljni Vzhod, obdan od celega dvora, h kateremu so spadali tud1 pesniki in zabavni umetniki.
Božidar Singer, glavni direktor jugoslovanske firme „Generalinvest“, je danes sam lastnik velikih firm v Zuerichu in Stuttgartu.
Zastopnik srbskega izvoznega podjetja je prodal londonski blagovni borzi baker z dobičkom 311.603 funtov šter-iingov. Denar ni prišel nikdar v Jugoslavijo. Skupno je doslej steklo, tako so ocenili beograjski izvedenci, okrog 250 milijonov dolarjev iz nejasnih kupčij na švicarske bančne račune.
Mnogi so si pustili leta 1971 izplačati za službena potovanja več dnevnic, kot ima sploh leto dni. Stroški za zastopništva so v Črni gori poskočili v enem letu za 50%.. Zagrebško poljedel sko podjetje „Agrokombinat“ je nabavil za svojega direktorja avto maserati v vrednosti 94.000 mark. Ne nerazvitem Kosovu ni nobenega večjega podjetja, čigar direktor si ne bPprivoščil mercedesa in šoferja.
[Direktor Anton Marker je npr. vzel podjetju „Gradnja“ najprej tovornjak, gradbeni material in jeklene konstruk-
cije v vrednosti 12 milijonov starih di narjev. Ko je šla končno Gradnja v konkurz, je odprl svoje lastno podjetje.
Petar Čovič, podpredsednik beograjske gospodarske zbornice, misli, da je v Jugoslaviji najmanj 170 dinarskih milijarderjev: tudi v nemškem denarju bi bili to milijonarji.
Beograjski nadžupan Branko Pešič je v vrstah svojih poslancev odkril bivšega partizanskega borca, ki dobiva isto‘-časne dohodke iz 21 virov.
■Simeon Zatezalo, predsednik beograjske trgovske zbornice, je javil: „Po lažnivem alarmu o milijarderjih so banke prazne. Celo tisti, ki imajo le mali milijon starih dinarjev, rajši spravljajo sedaj denar v žimnice.“
Posledic se boji tudi direktor Markovič iz Beograjske banke: „Jugoslovanske banke bi mogle biti prisiljene okenca zapreti.“
Anketa je potrdila, da puščajo jugo slovanski zdomski delavci kljub višjim obrestim v Jugoslaviji rajši svoje prihranke v tujih bankah.
Jugoslovanski novi levici, ki da le nialo na kapitalistično pobarvani socializem, je ta nova kampanja bolj malo všeč. Beograjski profesor Svetozar Sito janovič je omenil v — prepovedani — reviji „Praksa“, da gre pri tem le za „lažno levo demagogijo“, kajti na vrhu „kampanje za enakost“ se nahaja „razsvetljeno vodstvo, ki samo živi od posebnih pravic“.
rike tako glede gospodarskega dviga kakor tudi glede delavskih plač. Ta rok je že davno pretekel, toda Sovjetska zveza še ni dohitela ZDA niti v gospodarski produkciji (saj mora uvažati ogromne količine žita) in še manj na področju delavskih plač.
Napravimo kratko primerjavo med plačami ruškega in francoskega delavca in to po uradnih podatkih Združenih narodov (Mednarodnega delavskega urada v Ženevi). Za primerjavo nočemo vzeti plačo ameriškega, švedskega, kanadskega ali nemškega delavca, ki so najboljše plačani delavci na svetu. Vzeti hočemo plačo francoskega delavca, ki je nekako v sredi med najboljše in slabše plačanimi delavci. Povprečna plača delavca v Franciji znaša 800 frankov, povprečna plača delavca v Sovjetski zvezi znaša 126 rublov. Ker znaša „uradni“ tečaj rublja šest frankov in 20 centimov, bi torej znašal zaslužek sovjetskega delavca 781 frankov, torej ne dosti manj kot znaša zaslužek francoskega delavca. Toda sedaj poglejmo, kaj s to plačo lahko kupi francoski de lavec in kaj sovjetski delavec.
V Franciji stane kilogram mesa 10 frankov, v .Sovjetiji 12,40. Deset jajc stane v Franciji 3,80, v Sovjetiji 8,06. Kilogram isladkorja stane v Franciji 1,50, v Sovjetiji pa 5,58 (sladkor iz Kube). Liter mleka v Franciji 1,10, v Sovjetiji 1,74. Surovo maslo v Franciji 10 frankov, v 'Sovjetiji 22-02. Riž y Franciji 2,50, v Sovjetiji 12,40, itd.
Če torej primerjamo, kaj lahko kupi francoski delavec za svojih 800 frankov in kaj lahko kupi sovjetski delavec za svojih 781 frankov, tedaj vidimo, da je realna plača (to je kupna moč plače) sovjetskega delavca neprimerno slabša od plače francoskega delavca. Komunistična oblast v 'Sovjetski v vezi — 55 let po oktobrski revoluciji — naravnost brutalno izkorišča svoje delavce, da ima tako dovolj denarja za oboroževanje in komunistično propagando.
FRANK BUKVTČ
VELIKONOČNA SPOVED
Prekmurska črtica
Iz Beneške Slovenije
Vesele in žalostne novice o beneških Slovencih
Na velikonočno soboto, sedmi dan po nemškem napadu, je Brežanov Fronc ves jezen zasliševal svojega najmlajšega siha Matijo. V fantovi podstrešni sobici je našel popolnoma nov radijski sprejemnik. Ker Matija ni imel denarja, da bi si lahko kupil novi sprejemnik, je oče precej zasumil, da se je fant na cvetno nedeljo pridružil Goričancem, ki so pod okupatorjevim okriljem v Olšni-ei oplenili judovske trgovine. V hudi slutnji, da je tudi njegov sin zašel na slabo pot, ga je takoj poklical k sebi, mu pokazal sprejemnik in ga brez ovinkov vprašal, odkod ga ima.
Matija se je zdrznil in zardel. Gledal je V tla in tako dolgo molčal, da je oče moral vprašanje ponoviti.
„In če mi takoj ne poveš, te tako mahnem, da boš pri belem dnevu videl zvezde.“
„Saj nisem hotel, a so tudi drugi.“
„Kdo drugi? Kaj drugi?“
„Goričanci! Predvsem Goričanci, pa tudi drugi ljudje, tudi polanski fantje. Vse so pobrali: kolesa, obleke, štedilnike, slamoreznice, vse, prav vse.“ Matija je razširil roki kot da hoče očetu pokazati, koliko so vzeli.
„Kradel si torej, tatinsko seme! Ali sem te jaz tako učiT? Tuje lastnine ne spoštuješ, ničvrednež! Kje si ga ukradel?“
„Saj ga nisem ukradel. Vsi so jemali, pa sem še jaz. če ga jaz ne bi vzel, bi ga kdo drug. Kaj je torej razlika?“
„To je razlika,“ se je zadrl oče nad njim in mu pripeljal takšno zaušnico, da je zares videl zvezde pri belem dnevu.
„Gnida, boga si okradel?“
„Šenhorna.“
„šenhorna!? Zato ker so prišli Nemci, ki preganjajo Jude! Zato ker so tudi Goričanci kradli! Da te ni sram! “ Zdaj je padalo po Matijevih plečih.
„V torek navzsezgodaj pojdeš v 01-šnico in šenhornu vrneš sprejemnik!“
Osramočen zaradi klofute in bunk Matija očeta ni upal pogledati v oči. Užaljeno je zrl mimo njega skozi okno v sadovnjak in samo nemo prikimal.
„In če mi še danes 'ne pojdeš k spovedi, si lahko pobereš svoje cunje in se pri priči spraviš iz hiše! Pri vstajenju te hočem videti pr' obhajilu!“ Očeta ie zopet zasrbela desnica. Že jo je stegnil, da bi sina še enkrat nabunkal, a se ie potem le premagal.
Matija si je drgnil vroči uhelj in zopet nemo prikimal. Zaušnica ga je le preveč zadela. Ranila je njegovo fantomsko čast, kajti bilo mu je sedemnajst let; imel se je za odraslega fanta, ki je že hodil med vaške fante in imel svoje dekle.
Ko si je na cvetno nedeljo popoldan v Olšnici prisvojil sprejemnik, sploh ni pomislil na to, da krade. Vse je prišlo samo od sebe, da sploh ni vedel prač, kdaj ga je vzel in z njim smuknil na ulico. Saj se niti ni prav spominjal, kdaj se je sploh pridružil Goričancem.
O nemškem napadu je izvedel že navsezgodaj, ko se je s prijatelji vračal od rane maše. Nemškutar Povzek je stal pred Vrečičevo gostilno in pijan vpil: „Zdaj se župnik lahko obriše pod nosom. Odslej bomo mi na vladi. Hajlhit-la!“ Dvignil je kozarec z vinom in brez posluha zapel neko nemško koračnico, ki se jo je naučil na Pomorjanskem na sezonskem delu.
Matija sprva ni maral iti v Olšnico, kjer je računal na to, da se bo popoldan, sestal z Maric.'>. šele po dolgem prigovarjanju se je pridružil vaškim fantom, ki so se odpravljali na pot, da vidijo kot hiša velike tanke, ki drobijo najdebelejše drevje kot koruzne bilke, in topove s tako debelimi cevmi, da bi lahko celo debeli mlinar Barbarič zlezel skozi nje. Ko so potem prišli v 'Olšnico, je Matija videl samo navadne nemške vojake z navadnimi puškami, o tankih in topovih pa ni lilo he 'duha ne sluha. Mislil je na Marico in obžaloval, da ie fante ubogal.
Na Glavnem trgu se je zbrala velika množica Goričancev. Prodajali so zijala in čakali na nekaj, ne da bi vedeli na kaj. Med množico ¡so postopali pijani hitlerjanci in hajlali. Zabavljali so čez ■Tude, ki so potuhnjeni za zaklenjenimi vrati trepetali za svoje življenje.
Hujskanje je naglo naraščalo, sovraštvo nasproti Judom se je stopnjeva-
lo.	Ozračje je bilo napeto kot pred poletno nevihto, ko se bo vsak hip vsula debela toča in potolkla bogato letino.
Divje razpoloženje, ki je opajalo Goričance, je polagoma opojilo tudi njega, da je še sam nekajkrat zavpil „Sik-hajl“ in „HajThitla!“ Klic je zletel iz grla nevešče, kot da bi zakikirikal mlad petelin, ki prvič v življenju na domačem gnoju vadi svojo pesem.
Posebno bojeviti hitlerjanci so tedai napadli nekega Juda, ki je prišel mimo. Bilo je kot da bi prve težke kaplje padle na razgreto in od suše razpokano zemljo. Nesrečnega Juda bi nasilneži zagotovo podrli na tla in linčali če se jim ne bi postavil po robu. Mož je nepričakovano privlekel na dan velik mesarski nož in rekel hudomušno, kot da bi se povabil na gostijo:
„Lahko me ubijete, toda prvemu ki se mi približa, zabodem nož v trebuh.“
Ker nihče ni hotel biti prvi, so se Goričanci spoštljivo razmaknili in nevarnega moža pustili iti po njegovih opravkih. Ko pa so kmalu potem izvedli, da pogumni mož sploh ni bil Jud, temveč klobasičar Hajnal, znan zaradi velikega judovskega nosu, drugače pa slovenske gore list, so postali še bolj razburjeni. Svojo jezo so iztresli na Traptmanovih ruletah, po katerih so divje tolkli s pestmi in vpili: „Jude! Švaj-nehunt!“ Na kraju ra razbili izložbo in se skozi njo vsuli v trgovino.
Matija je stal na ulici in opazoval nenavadno početje.
Medtem ko so zakasneli Goričanci še vedno silili v trgovino, so se bolj podjetni že vračali z bogatim plenom in na ta način oboji zamašili izložbo. Dolgo časa so se samo tiščali in stokali. Prvi so silili ven, drug5 noter, a se kljun nadčloveškim naprrom niso ganili z mesta.
Ko se je Matija zavedel, za kaj gre, je bila Tautmanova. trgovina že oplenjena. Zadnji Goričanci so se razočara^ no vrnili, češ da, sta v trgovini samo še prah in pajčevina.
Od bogatega plena omamljeni Goričanci so se tedaj zagnali na šternšuso-vo draguljarno. Butnili so ob njo kot razpenjeno morje Ko so razbili vrata, Matija še ni pomislil na to, da se jim bo pridružil. Kar naprej je stal sredi ulice in gledal z bogatim plenom obložene Goričance. Potem pa je nenadoma in podzavestno tudi njega zagrabilo in odplavilo v draguljarno.
Sredi draguljarne je potem gledal Goričance, kako so praznili omare in obirali stene, na katerih so visele stenske ure. Kristalno steklo, ceneni porcelan, ročne ure, zlati uhani prstani ter druge dragocenosti so izginili iz omar in s polic kot da bi trenil.
Matija je samo strmel in se čudil.
Ko se je vrnil na ulico, so Goričanci kot roj lačnih kobilic že obirali šen-hornovo trgovino z radijskimi sprejemniki, kolesi, šivalnimi, poljedeljskimi in drugimi stroji. 01 pogledu na radijska sprejemnike se je Matija zmedel in se pognal v trgovino. Ko je planil čez prag, je visoko na zgornji polici tik pod stropom zagledal radijski sprejemnik, kakršnega si je že dolgo časa želel. Skočil je na prodajalno mizo, snel radio s police, si ga z obema rokama pritisnil na prsi in zdrvel z njim iz trgovine.
Z dragocenim plenom v naročju je odhitel domov v Polano. Pretihotapil se je skozi sadovnjak na dvorišče in skril sprejemnik v senu nad konjušnico. Šele zvečer, ko je družina legla k počitku, ga je pretihotapil iz sena v svojo podstrešno sobico in ga skril v omari.
Nekaj dni ga je hodil skrivaj glc-
Silvin Sardenko
GLEJTE — ČLOVEK
Glejte, moji otročiči, kaj so grehi, kaj so biči naredil z Jezusom!
Komu se srce ne gane, ako gleda take rane — kdo bo plakal solzo vsaj?
Spomnili se vsi ga bomo. Glejte človefk — ecce homo vabi solza iz oči.
Vsem v srce se bridko smili, vsi ga bomo tolažili, križ nosili z Jezusom.
dat. Na veliki četrtek pa je postal sprejemnik tako domač, da Matija sploh ni več pomislil na to, da ga je ukradel; eploh ko je na vasi izvedel, kaj vse so fantje prinesli iz Olšnice. ¡če so si drugi lahko prilastili judovsko imetje, zakaj si ga on ne bi smel? Zakaj naj bi bil prav on izjema? Zato odslej sprejemnika več ni skrival v omari, temveč ga postavil na mizo, kjer ga je potem oče našel.
Da bo moral sprejemnik vrniti, v to ni dvomil, kajti očetova beseda je bila sveta. Sicer ga pa gmotna izguba ni bolela, trpel je samo zaradi osebne sramote. če bi Marica, ki je mnogo dala na fantovski ponos, izvedela, da ga je oče natepel, bi pri njej odigral za vse življenje.
Ko je oče odšel iz sobe, si je Matija oblekel svežo srajco in po bližnjici skozi sadovnjak odhitel k velikonočni spovedi.
Pred spovednico je, zavita kot grešna kača, čakala dolga vrsta faranov, znamenje, da spoveduje župnik.
V nasprotju s površno hitrim kaplanom je bil župnik natančen in počasen. Gnjavil je farane, vrtal jim je v najbolj skrite srčne kotičke in jim tipal kosmate duše kot mešetar teleta. Predvsem mladina se ga je zaradi tega pri spovedi rada izogibala in se raje spovedovala pri kaplanu, ki je bil napreden in je zato grešne nagibe mladine bolje razumel kot ostareli župnik.
Kot da bi se ves svet zarotil proti njemu! Prav danes mora spovedovati župnik! se je h ud') val Matija. Toda poti nazaj ni bilo, kajti za grehom je kot hrast trdno stal njegov oče.
Vrsta pred spovednico se je kljub spovednikovi počasnosti danes naglo krajšala.
Namesto da bi obudil kes in obžaloval svoj greh, je Matija razmišljal, kako naj se izpove, da bi izgledalo čim bolj nedolžno. Toda naj je obračal misli, kot je hotel, kraja je ostala kraja, in čim bližje spovednice je bil, tem bolj si je želel, da bi nekam pobegnil in se skril.
Doslej se je vedno z lahkoto izpovedal, tokrat mu je pa bilo strašno nerodno. Ka si bo župnik o njem mislil ?
Pred njim sta bili samo še dve starki, za greh prestari, z eno nogo že v grobu in vsak petek in svetek pri oo-hajilu. župnik ju je zares hitro odslovil. Matiji je bilo srce visoko v grlu, ko je stopil v spovednico in pokleknil. Najprej je župniku naštel vse majhne in nepomembne grehe. Krajo si je prihranil za konec. Pa še tedaj ni povedal naravnost. Pričel je z uvodsm, ki se mu pa ni posrečil. Župnik, ki je menda že pred njim imel opravke z dolgoprstne-ži, ki so na cvetno nedeljo oplenili ol-šniške Jude, ga je vprašal kar naravnost:
„Kaj si ukradel?“
Župnikovo vprašanje ga je zadelo kot strela z jasnega. Rdeč do obeh ušes je le s težavo iztisnil iz sebe nesrečno besedo in da se čim prej znebi greha in sramote, dodal:
„Obžalujem svoje grehe in obljubljam, da več ne bom grešil.“
Toda župniku se očitno nikamor ni mudilo. (Kot da ne bi bila velikonočna sobota. Kot da ne bi bilo pol fare pred spovednico).
„Kje si ga vzel?“
Njegov glas je bil strog in grozeč. Matija je imel občutek, da bo župnik vsak hip stbpil iz spovednice, ga potegnil pred oltar in zlasal pred vso srenjo.
Župnik je bil v resnici žalosten. Odkar je pred mnogimi leti prišel v Polano za kaplana, je farna barka cesto butnila ob nevarne čeri, toda nikdar ne s takšno silo, da bi nasedli ali se celo potopili. Pijanci, prešuštniki, politični prenapeteži, brezbožen in kurji tatovi so (Nad. na 4. str.)
Beneški Slovenci so del slovenskega naroda in Beneška Slovenija je del slovenske domovine — saj leži na strnjenem slovenskem ozemlju med reko Idrijo zahodno od Krmina in med pogorjem Kanina. Na zahodu jo oklepajo reka Bela, reka Ter ter cesta Fojda—Čedad —Krmin. Na tem ozemlju, ki meri približno 450 km2, živi okoli 40.000 Slovencev.
V zadnje času prihajajo iz Beneške Slovenije razne novice: ene so take, da smo jih lahko veseli, druge pa nas napolnjujejo s skrbjo.
Veseli smo novic o živahnem kulturnem delu beneških Slovencev. Ustanavljajo se slovenska društva, zlasti pevski zbori, vršijo se pevski nastopi. Narodna zavest raste. V tem oziru se je marsikaj spremenilo na boljše, čeprav so še vedn-i na delu italijanske šovinistične sile, ki bi rade poitalijančile ta košček našega naroda. če pomislimo, da izvajajo Italijani ta pritisk že nad sto let, potem je pravi čudež, da beneški Slovenci niso utonili v italijanskem morju.
Od leta 1420 do leta 1866
Bežen pogled v zgodovino beneškir. Slovencev pove, da so prišli beneški Slo-I venci skupaj s sosedi Furlani Teta 1420 pod oblast beneške republike. Benečani so se močpo trudili, da bi si pridobili naklonjenost Slovencev, ker so se zavedali, kolikega pomena so zanje te slovenske naselbine, ležeče na meji prod Avstriji. Zato so jim pustili njihovo samoupravo in jim podelili nove pravice in privilegije. Tudi so jih oprostili raznih davkov. Pošiljali so med nje slovenske duhovnike. Ker ¡so Benečani s svojimi slovenskimi podložniki obzirno ravnali, so se ti privadili njihovemu gospodstvu. Po padcu beneške republike je te kraje zasedla Avstrija, ki je v svoji politični kratkovidnosti vzela beneških Slovencem že stoletja trajajočo samoupravo, preklicala finančne olajšave, prepovedala lastno sodstvo in druge privilegije. Leta 1866 se je vršil v beneški Sloveniji plebiscit, ki naj odloči, kam naj ta Slovenija spada: ali pod Italijo ali pod Avstrijo. Beneški Slovenci so skoraj soglasno volili za Italijo, ki je obljubljala, da bo spoštovala pravice, ki sc si jih pridobili pod Benečani. Toda Ita-liajni niso držali besede in niso vrnili beneškim Slovencem pravic in priv.ilegi-katere jim je vzela Avstrija. Na-snrotno, začelo se je poitalijančevanje, v: ’e doseglo svoj višek pod fašizmom, ki pa se je nadaljevalo tudi še po padcu fašizma in traja še danes.
Poitalijančevanje se je vršilo in se še vrši v beneški Sloveniji, zlasti v šolah. šole so namreč samo italijanske Edina slovenska beseda izven domače hiše je bila v cerkvi in ta je ohranjala slovenski jezik in slovensko zavest me-i beneškimi Slovenci. Zato se je, zlasti fašizem spraviT z vso silo tudi nad ¡slovenske duhovnike in jim onemogočal delo v slovenščini. Žal, da so to raznarodovalno delo podpirali tudi šovinistični italijanski cerkveni krogi v Vidmu, pod katerih oblast spadajo beneški Slovenci. Nedavno je bil predčasno upokojeni videmski nadškof Zafonatto, ki STeven-cem ni bil naklonjen, in beneški ¡Slovenci
..... 'o. da se bodo pod novim škofom
ra-mere zboljšale.
Zamujena priložnost
Glede osnovih šol v Beneški Sloveniji bi bile razmere danes verjetno drugačne, ako bi med zadnjo svetovno vojno izrabili edinstveno priložnost, ki se je tedaj nudila. V letu 1943 so se namreč na Primorskem in Goriškem ustanavljale slovenske šole. Tudi bi se tedaj lahko ustanovile v Beneški Sloveniji, ker nemška zasedbena oblast temu ni nasprotovala. Več slovenskih učiteljeV je bilo pripravljenih iti v Beneško Slovenilo poučevat slovenske otroke. Tedaj
služboval v Vidmu kot profesor p:-patelfj dr. Andrej Budal, pristaš komu-, "'stične O. F. S svojim vplivom, ki ga je imel med beneškimi Slovenci, je dosegel, da ¡se tedaj niso odprle slovenske šole v Beneški Sloveniji. Sam je zapisal - Trnkovem zborniku, ki ga je leta 1946 izdala v Trstu komunistična Gregorčičeva založba, da je bil odločno proti temu, da bi sprejemali nemške ponudbe. Tako je bila zamujena edinstvena priložnost — prva v sto letih —. da dobe beneški Slovenci slovenske šol°. T" kakor so na Tržaškem in Goriškem ostale slovenske šole tudi še potem, ko so
te Kraje dobili spet Italijani, tako bi ostale iuui v neneški Sloveniji, ker bi se j.dinjam ne upali vzeti tega, kar so ljudje že imeli. Budalove trditev, da so iNemci ponujali slovenske šole, ne urzi. Nemce so slovenske šole kaj malo zanimale. Slovenske šole so ustanavljal, slovenski šolniki in drugi za slovenstvo zavzeti ljudje. Usodni strankarsko politični fanatizem dr. Budala je napravil nepopravljivo krivico in škodo beneškim Slovencem in vsemu rodu.
Izpeljevanje beneških Slovencev
Beneškim Slovencem ne ubija njihove življenjske moči samo italijanska asimilacijska politika, ampak tudi množično izseljevanje.
Versko glasilo beneških Slovencev „Dom“, ki izhaja v Dreki v Nadiški dolini, je nedavno priobčilo podatke o gibanju prebivalstva videmske pokrajine, kamor spada tudi beneška Slovenija, za obdobje 1961—1971. Iz teh podatkov je razvidno veliko upadanje števila prebivalcev v popolnoma ali pretežno slovenskih občinah. Tako se ’e v desetih občinah število prebivalstva skrčilo od 21.291 na 13.783 t. j. za 35.26%. To so strašne številke! Izseljuje se mladi rod v iskanju boljšega in laže dosegljivega kruha. Doma ostajajo stari ljudje. Tako se dogaja, da izumirajo in ostajajo brez ljudi nad tisoč let stara slovenska naselja, ki ‘■-o preživela vse mogoče viharje. Stari ljudje se še krčevito drže svoje zemlje. Toda kdo po njihovi smrti lastnik stare in svete slovenske zemlje?
Žarki upanja
Rekli smo, da prihajajo zadnje čase tudi vesele novice iz beneške Slovenije o živahnem kulturnem delu beneških Slovencev. Veliko zaslugo za ta preporod beneških Slovencev imata zlasti slovenska duhovnika Cenčič in Lavrenčič in še drugi ter slovensko versko glasilo „Dom“. Za poglobitev narodne zavesti je važen tudi list „Matajur“. — Velikega pomena je tudi delovanje slovenskih beneških Slovencev, ki so razpršeni po ¡svetu, ker pa se zadnje čase vedno bolj zanimajo za vprašanja svo je domovine. Ti izseljenci niso bili i prejšnjih letih nič med seboj povezani in tudi ni bilo opaziti, da bi se kaj posebno zanimali za razmere doma. V zadnjem času pa je položaj bistveno drugačen. Beneški Slovenci so v zdomstvu ustanovili Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. To društvo združuje beneške rojake, zaposlene v Švici in Belgiji (kjer jih je največ) pa tudi v ostalih državah ter tudi v notranjosti Italije. Društvo je nastalo l'>',n 1968, ima danes 1065 članov in članic in je razdeljeno na 20 sekcij.
Uplenjeno društvo je napravilo ne kaj pomembnih korakov v korist beneških Slovencev. Naj omenimo nekatere: Leta 1969 so se zastopniki društva udeležili v Švici velikega zborovanja izseljencev iz Italije in dosegli, da je prišla v resolucijo zahteva po priznanju narodnostnih pravic beneških Slovencev. — V letu 1970 je bilo društvo sprejeto v švicarsko državno izseljensko organizacijo. Istega Teta je bila na skupnem zhorovanju slovenskih in furlanskih izseljencev v Yverdonu sprejeta resolucij5*» ¡7 zahtevo, da deželni svet Furlanu e-,Tuli iške krajine in italijanski mi-„j-trsv; ¡svet javno priznata obstoj «lo-'"'""’"i narodnostne skupnosti v videm-nnfrralirii. — Pozneje se je društvo „beležilo še enega skupnega zborovanja e-i^-t-^rTslcihi in furlanskih izseljencev v t „-.„„„no,-, Lier je bila izglasovana r°-"dudis v zahtevo po priznanih sloven--r’"» mr^rinostne skupnosti. — V ianu-"r’Ti. 1071 se'je začelo zbiranie podpisov i- dokumentu z zahtevo po zaščiti hene-šniv Slovencev. V septembru 1972 je " r^/j stavni štvo društva izročilo itali-i"nSVoTnn poslaniku v Bernu listino z r-oVten-o no spoštovanju pravic beneških sirv-onoev in zlasti po odprtju slovenskih šol v videmski pokrajini.
Beneški Slovenci bijejo težak boj za svoj obstoj. Dolžnost vseh Slovencev po' vsem svetu je, da ta boj z y.semi svojimi močmi podpro. Zlasti bi bila dolžnost matične domovine, da s primernimi diplomatskimi koraki in materialnimi sredstvi pomaga temu najbolj južnozahodnemu delu slovenskega naroda.	R. Smersu
Inž. Ladislav Bevc, ZiDA
Koroški Slovenci v Avstriji — manjšina brez človeških in narodnih pravic
Narodni odbor za Slovenijo kot ustanova demokratičnih Slovencev v svetu dosledno' spremlja razvoj dogodkov v domovini, zamejstvu in v izseljenstvu. S spomenicami, predlogi in pojasnili seznanja vplivne vlade, ustanove in posameznike o slovenski problematiki. Pa tudi posamezni člani NO v Evropi, Kanadi, ZDA in Argentini ne zamudijo nobene priložnosti v tem pogledu.
V naslednjem objavljamo vprevodu spomenico, ki jo je pod gornjim naslovom razposlal ing. Ladislav Bevc, član NO in predsednik Slovenske demokratske stranke, Državnemu tajništvu v Washingtonu, dnevniku „The New York Times“, kalifornijskima senatorjema Alan Cranstonu in John V. Tunney-u, ki sta demokrata, ter republikancu kongresniku 1. kalifornijskega volilnega okrožja, don M. Cleusenu.
Koroška je južna avstrijska provinca. Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da je zagozdena v slovensko ozemlje Jugoslavije. Iz prvega početka znane zgodovine vemo, da je bila Koroška naseljena po Slovencih, številna slovenska imena vasi in mest poysod v tej provinci so zadoisten dokaz, da je bila že iz pradavnih časov obludena s Slovenci. Geografska pozicija Koroške je bila vabilo za razširjajoč se pritisk Germanov proti Sredozemlju.
Najstarejša oblika demokratske vladavine
Tisoč let nazaj, ko so Koroško vladali še slovenski vojvode, je bila tam uvedena najstarejša oblika demokratske vladavine. Znano je sedaj, da je Tomasa Jeffersona zelo zanimal ta izredni in edinstveni zgodovinski način, ki mu je morda -služil v uistrojitvi njegovih idealov ustave.
Znani zgodovinar Valvazor, ki je bil leta 1687 sprejet za člana Royal • Society v Londonu, je v svojem monumentalnem delu „Slava Vojvodine Kranjske“, izdanem leta 1689, opisal ustoličenje vladajočega vojvode na Koroškem. Vsak vojvoda Koroške je moral sprejeti, preden je stopil na prestol, svojo vladarsko oblast od kmeta, kateremu je bil dolžan priseči. Neka kmečka družina dednih privilegijev da ustoličevanje vojvod, je po svojih članih ta obred, opravljala v slovenščini iz roda v rod. Kmet, ki je imel to funkcijo, je med ustoličenjem sedel na mizi iz marmornate skale, ki je še danes ohranjena, s svojini plemiškim deželnim grbom.
Vojvoda, oblečen v kmečko obleko, je prišel na kraj, kjer se je vršil obred, š svojim vojvodskim spremstvom. Ko je ustoličevajoči kmet priznal prisot-■ nbst vojvode, mu je slovensko velel, naj priseže za svoj novi stan, Nato je vojvoda stopil na marmornato mizo in svečano obljubil, da bo pravičen vladar. V priznanje sprejete prisege je kmet vojvodo udaril na obe lici.
To ustoličevanje se je vršilo nepretrgoma od leta 1414, nakar so ga prekinili habsburški vojvode.
Nove metode ponemčevanja
Kakor je že prej omenjeno, so je pod Habsburžani in pod vlado nemške manjšine v avstrijskem cesarstvu skozi Koroško .strnil nemški ekspanzivni pritisk proti Sredozemlju. Edina zapreka njihovim prodiranjem so bili Slovenci, ki so morali stoletja prenašati germansko ekspanzijo pod habsburško vlado. Fevdalni lastniki zemlje so bili Nemci, postavljeni od Habsburžanov, ter je bila na ta način odprta pot za postopno in -sistematično nemško kolonizacijo slovenske zemlje. Slovenci, zavedajoč se
tega, si niso vedeli kako pomagati. Začeli so se boriti za ohranitev svoie narodne identitete in svojih pravic. Nato so Nemci uvedli nove metode ponemčevanja. Razne nemške 'organizacije, ki so razširjale ponemčevanje Slovencev, ■oblasti podpirale, dobivale so tudi finančno podporo iz Nemčije in pozneje celo od same nemške vlade. Kupovale so slovensko zemljo, da se nanjo naselijo nemški vséljenci; ustanovili sa samo nemške šole ns slovenskem ozemlju, kamor so' morali zahajati otroci gospodarsko odvisnih 'Slovencev. Na ta način so bili kmalu nekateri Slovenci nemško 'vzgojeni, izgubili so svojo narodno zavest in omogočili nemškim organizacijam iznajti novo narodnost, ki so jo imenovali „windisch“ in s tem zabili zagozdo v slovensko narodno skupnost ^se to se je dogajalo pod vlado nemške manjšine v avstrijskem cesarstvu in njihov cesar Franc Jožef iz prejšnjega stoletja se je s ponosom proglašal za nemškega princa. Leta 1918 se je zrušil avstro-ogrski imperij, Slovenci pa so proglasili svoje pravice do samoodločbe in se pridružili Jugoslaviji, da bi lahko v njej dosegli svoj narodm, rib velesil, ki so pristale na zahteve poražene Avstrije, padejo zapuščeni koroški Slovenci zopet pod avstrijsko vladavino, ki je sicer slovesno obljubila spoštovanje narodnih pravic slovenske manjšine. To pa ro bile prazne obljube. Ponemčevanje Slovencev se je nadaljevalo. Zgubili so pravico do slovenske ljudske šole, uporabljanja svojega, jezika pred oblastmi, zunanji znaki slovenske navzočnosti o o bili odpravljeni in s tem je bila pripravljena pot za njihovo vključitev v "nemški Reich, ko ie Hitler dal ukaz: „.Ponemčimo to deželo!“, kar je veljaTo za Koroško in Štajersko s slovenskim prebivalstvom. Hitlerjev ukaz je bil -zakon, ki ga jo bilo treba izvršiti brez obzira. Slovenske družine, ki so se upirale ponemčevanju, so bile iztrebljene, njih imetja zapTe-lost vsled diplomatskih spletk hekate-kulturni in gospodarski razvoj. Na zamena. in deportirane v nemška taborišča. Tam ¡se niso mogli svobodno gibati, bili so prisiljeni opravljati manjvredna dela, posebno nekvalificirana, med tem ko je njihovim otrokom bila Sključena višja izobrazba, dovolili so iim samo nižjo šolo, brez možnosti, da bi si uri dobili višje znanie. Bilo jim ie nreoovedano shajati se z Nemci iste vrste. Po Hitlerjevem padcu so se vrnili ra svoje d"move, vendar ¡so bili potrebni nenonisni napori, da so si zopet rridobili svoia imetja. Vsi še seveda vrnili: veliko jih je podleglo trdotam živlenia v tuii zémHi.
Maja 1955 so zavezniške sile vrnile Avstriji suverenost v predvojnih mejah. V omenjeni državni pogodbi je Avstrija rriznala kot svojo dolžnost dati brez-
VELIKON0ČNA SPOVED
(Nad. s 3. str.)
skušali živeti po svoje, toda on jih je znal krotiti z močno roko. Ni pa se še zgodilo, da bi sin tako dobro stoječega kmeta in nravstveno neoporečne družine kot so bili Brežanovi kradel.
„Pri šenhornu v Olšnici,“ je odgovoril Matija.
„Plenil si torej! S hitlerjanci in b.rezbožci se družiš,- prevratnež! To je huje od kraje. Dušo si pogubljaš. Kje imaš radio?“
„Doma.“
„Nemudoma ga vrni lastniku!“
„Saj ga bom,“ je prikimal Matija. „Oče že vedo in so mi naročili, naj ga precej po praznikih vrnem.“
Župnik si je oddahnil. Držal je fantu pridigo, mu naložil pokoro in dal odvezo.	,	'
Zmeden toda lahkega srca je Matija stopil iz spovednice. Pred stranskim oltarjem je odmolil naloženo pokoro, potem pa tihih korakov odšel iz cerkve. Na stopnicah je za nekaj trenutkov ob-
stal'in gledal čez vas, ki se je skrivala med brstečim sadnim drevjem, na katerem so se poigravali žarki zahajajočega sonca, ki je naglo tonilo v noč.
Ro se je vrnil domov ,se je že zmračilo. Obstal je v temni veži in slišal očeta, ki se je v kuhinji pogovarjal z materjo. Poln tesnobe je vstopil, toda njegov strah je bil odveč. Oče se je vedel proti njemu, kot da ¡se ne bi ničesar zgodilo. Govoril je o vsakdanjih rečeh in po materinem obnašanju sodeč, materi menda ničesar ni omenil o kraji. Za očeta je bilo pač samo po sebi umevno, da ga je ubogal, šel k spovedi in da bo v torek vrnil ukradeni sprejemnik pravemu lastniku.
Mesec dni pozneje, ko je Matija že pozabil na svojo nesrečo v Olšnici, ga je oče za njegov rojstni dan presenetil s prav takšnim, če ne z istim radijskim sprejemnikom, kot je bil tisti, ki ga je ukradel.
„Sin, to je edina pot,“ mu je rekel kratko in mu stisnil radio v roke. Potem se je počasi obrnil na petah in odšel iz sobe.
pogojne pravice slovenski in hrvaški manjšini; vsled ohranitve in razvoja njunih narodnih identitet so v poroštvo to pogodbo , podpisale Združene države, Anglija, Francija, Sovjetska zveza in Jugoslavija.
Med okupacijo Jugoslavije so Hitlerjevi pristaši, ki -so se udejstvovali v zasedeni ¡Sloveniji, bili rekrutirani iz Avstrije in to prav iz is-tih vrst, ki so se fanatično vedno borile za to, d:; spremene koroško Slovenijo v nemško provinco. Ti lakaji so odgovorni za ne-štievilne zločine nad (Slovenskim ljudstvom, masovni poboji so bili načrtno izvajani. Do besede so se držali Hitlerjevega in Himmlerjevega ukaza; če se Slovenci uprejo in ne sodelujejo ali ra če delujejo na obeh straneh, je treba motor ati z njimi nemudoma z vso trdoto. Brez oklevanja streljanje in nato deportacija njihovih družin.
(
Streljanje isA -ev je bilo običajno. Proti tem zločincem ni bil sklican po vojni process, bi bi bil podoben niirnber-škemu. Razblinili so se zločinci nekaznovani in njihovi zločini so bili velikodušno pozabljeni. Vendar so pa takoj po podpisu mirovne pogodbe leta 1955. z-opet prilezli na svetlo in nadaljevalli svoje sovraštva polno udejstvovanje proti slovenskemu narodu; sledeč- Hitlerjevemu ukazu.• , Ponemčite mi to deželo!“ Avstrija st je vnovič obotavljala in oklevala izpolnjevati svoje dolžnosti iz mirovne pogodbe, da bi vzpostavila popolne narodne pravice slovenski manjšini. Hitlerjevi lakaji, sedaj združeni v „Heimatsdienstu“ in nekaterih drugih sorodnih organizacijah, so na novo povzeli svoje hudobno ckdo v poživljanju nacistične ideologije. Avstrijski režim se vdaja nacističnemu pritisku! Omejil je celo minimalni osnovni slovenski pouk po šolah, priznal je, da obstoja narodnost „windisch“ izza vrst slovenskih janičarjev, ki so zatajili svojo slovensko varodnošt in vpeljali že'čelo ta' pojem v ljudsko štetje. Vse -to z namenom, da ?e posneši ponemčevanje. Iz teera ie vidno. kako se « takimi dejanji Avstrije skuša izogniti iskrenemu izpolnjevanju svojih slovenski manjšini iz mi-mvue nop-adbe dolžnih pravic. 17 let po po podpisu pogodbe po kateri je bilo na podlagi novega ljudskega štetia dovoljenih samo 205 dvoiezičnih topografskih znamenj, je A v«tri in stala pasivno ob s+rani, ko .so jih fanatični nacisti podirali.
Dvoličnost Avstrije
Duh Franca Jožefa in Hitlerja sA še vedno prisotna, opominjajoč Avstrijo, naj sledi njunima oporokama, ki ju vsebujeta poročili; „Jaz sem nemški princ!“ in „Ponemčite mi to deželo!“. Quod licet Jovi non licet bovi! (Kar je dovoljeno bogu Jupitru, ni dovoljeno volu!). Avstrija je poskušala na vsak način zagotoviti sedaj v Italiji bivajoči nemški manjšini na južnem Tirolskem narodne pravice in je tudi uspela. Vendar pa ne kaže nobene volje, ko gre za izpolnjevanje po mirovni pogodbi določenih dolžnosti, za katere je obvezana do slovenske manjšine .Tako je sedaj dolžnost podpisnikov mirovne pogodbe leta 1955, najti pot in končno podeliti slovenski manjšini na Koroškem njene narodne pravice, kot n. pr. ohranitev lastne, narodne identitete; preprečitev kakršnegakoli fizičnega ali gospodarskega zapostavljanja ali pa poizkus uničiti njen dejanski obstoj, čas ie. da se pokliče avstrijske nacistične zločince na odgovornost za njihove vojne zločine nad slovenskim narodom ter da ¡se seseda tudi razpusti njihove različne neonacistične organizacije „Heimatdienst“ s svoiimi priveski. Prav tako, da še zagotovi slovenski manjšini v Avstriii teritorialno avtonomijo, da ohrani narodno identiteto in razvija lastno kulturna življenje in se -s -tem osvobodi nrevladujočefa gospodarskega pritiska in zanostavljanja od Nemcev.
t
Slovenski dušni pastirji za veliko noč
Vsem rojakom želimo polnost veie in upanja v Vstalega Kristusa. Po duhovnih obnovah vas spominjamo s sv. Pavlom: „Po milosti božji, ki nam jt dana, smo kot modri stavbeniki položili temelje, vi pa nanj zidajte, vsak pa naj gleda, kako zida“ (I Kor 3, 10).
Ob teh praznikih vam spet priporočimo zidanje naše spominske cerkve Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Gre pogasi, toda stanovitno k svojemu zaključku.
Prvikrat smo se obrnili na vas za praznik Kristusa Kralja 1. 1971 in ocenili stroške za zidanje 1 kv. m im
60.000	$ m/n. Celoten proračun za cerkev in pridružene šolske prostore je bil takrat zamišljen na približno 40,000.000 pesov m/n. Zaradi inflacije so stroški tako narasli, da smo do konca marca zazidali že 52,775.094 $ m/n — nabrali pa med vami in rojaki po svetu ter drugimi dobrotniki: 39,690.691 $ m/n, razliko nam krije s posojilom čebelica.
Z zidavo smo prišli nekako v zadnjo tretjino in računamo, da nam bo za dokončanje potrebno približno še
35,000.000 $ m/n, vključena najbolj nujna oprema prostorov in cerkve.
Naši prvi prošnji ste se mnogi hitro odzvali z lepimi darovi. Hvala Vam, darove objavljamo sproti, da morete zasledovati potek nabirke. Spomnimo, da bomo odslej navezani na naše domače prispevke.
Za veliko noč se dušni pastirji drugič obračamo na vaša srca in prosimo vaše podpore: Naj se pridružijo novi dobrotniki, ki doslej še niso prispevali; dosedanjim dobrotnikom pa kličemo: Ponovite svoj dar. Višine ne predpisujemo nikomur, povemo le, da meter zazidanega danes stane kar 100.000 $ m/n.
Zdi se nam primerno, da bi pomagali vsi, ki samostojno zaslužijo. Njim, ki ne morejo' dati veliko, rečemo: naj se ne sramujejo dati majhnega zneska, ki ga premorejo. Celo otroci naj zbirajo majhne zneske, da bodo imeli zavest, da je cerkev zgrajeria tudi z njihovimi darovi.
» Kakor darujete za Vincencijevo konferenco namesto vencev ob smrti, ah šopke pri krstu in godovih, ali poroki, storite isto tudi za cerkev. Nekateri sc določili znesek za cerkev v svojem testamentu. Lepa poteza in lepa prošnja k Bogu.
Tisti, ki imate rojake v USA, Kanadi ali Evropi, priporočite jim našo cerkev za dar.
Za veliko noč, 22. aprila 1973 v Buenos Airesu Vaši dušni pastirji:
Msgr. Anton Orehar, Bečan Marjan, Matija Borštnar, Guštin Jože, Horn Jože, Koman Boris, Kukoviča dr. Alojzij SJ, Lamovšek Matija, Levstek Fran- Mali Gregor, Novak Franc mi.', Novak Štefan, Prebil Andrej CM, Rode Jurij, Starc dr. Alojzij, škerbec Jože
VELIKONOČNA MOLITEV Ivan Zorman
O vstali Krist, življenja večnega Glasnik, čuj našega rodu proseči vzklik:
Ti, ki na polju bilko sleherno živiš, za drobno ptico po očetovsko skrbiš in šibki trst v skalovju milostno rediš — še nas v življenju časnem čuvaj, hrani, sramotnega potujčenja nas brani!
Ti čuvaj našo pesem, govorico očetov naših, slavnih mož glasnico, ohrani v naših srcih drag spomin na vaško lipo, na dehteči rožmarin. Dodeli omahljivcem vero živo, mladini naši dušo sprejemljivo, vsem srcem pa ljubezen neugasljivo! Ah, naša pot je težka, polna zmot — na lepšo nas popelji Ti, Gospod!
Naj -Tvoje slavno, radostno vstajenje poživlja vero v narodno življenje!
TRI KAPLJE KRVI Karel Širok
Ptica iz raja
na križ je priletela, tri kaplje krvi je zajela.
Prvo je nesla
na ravno polje — tam klasi pšenični šume.
Drugo je nesla
na vinske gore —-tam grozdi rumeni zore.
Tretjo je nesla
na strme vrhe —
tam cerkvice bele stoje
Blagor ti, ptica,
oj ptica iz raja, ki gledala Kristu si v lica!
S tabo da zrli
bi v sveti obraz, ko ura priteče in čas!
Dobrodelni koncert
V korist zavetišča dr. Gregorija Rož-
ma v soboto, 28. aprila ob 20.30 v Slovenski hiši
Koncertni spored mladinskega pevskega zbora se začenja z dvema starima mojstrima, našim Petelinom-Gallu-som (16. stol.) in južnim Italijanom F. Durantejem (18. stol.). Obe skladbi sta religiozni mojstrovini polifonega sloga, zgrajeni na privlačnih melodičnih motivih; obe zagrabita z učinkovitim stopnjevanjem.
■ Polifonija kot temeljno kompozicijsko načelo preveva še poredni kanon Wann, ich weiss. F. Ladiner je bil plodovit skladatelj iz številne nemške družine glasbenikov, v mladosti prijatelj Fr. ¡Schuberta.
Razen Lachnerjeve pripada 19. stoletju še 7 skladb samih slovenskih av torjev; saj smemo Čeha Foersterja uvrstiti mednje, ker je večino dolgega življenja prebil med nami in nam dal z „Gorenjskim slavčkom“ prvo opero, iz katere je znamenita Ave Marija. Preprosto Ah, ni li zemljica krasna? oživlja oblika dialoga. Poleg Foersterja je bil tehnično naš najboljši komponist J 9. stoletja Fr. Gerbič; odlikovala ga ie prijetna invencija, o čemer priča tudi Bučelar, kateremu je Gerbič sam napisal besedilo. F. ß. Vilhar je deloval največ med Hrvati in jim utrjeval temelje domače opere. Ipavčeva Domovini je bil ena najbolj priljubljenih zborov v dobi čitalniške narodne prebuje. Naš največji ustvarjavec oratorijev frančiškan Sattner najde s svojimi ljubeznivimi motivi pot do srca. K. Mašek — tudi Čeh po izvoru — je bil pred Foersterjem gibalo vsega našega glasbenega življenja.
V našem stoletju je nastalo pit skladb. Gilardijeva Vidala čudovito zadeva melanholični pol argentinske folklore. Našega zbora interpretacija te pesmi* je bila deležna posebnega priznanja argentinskih glasbenikov: s poudarki razpoloženjskih menjav grebe v globino in se daleč ogne monotoniji. E. Adamiča prisrčna Dekletce, podaj mi roko je izšla v Krekovih Novih akordih; polna je drobnih fines. Iz zborovskega opusa A. Geržiniča bodo mladi pevci podali razposajenega Najdihojco z Levstikovim besedilom; impresionistično, zamišljeno Ob jezeru na tekst K. Mauserja z baritonskim solom; in Od zibelke do groba. M. Kunčič je to pretresljivo žalostinko zložil po smrti' sinÔ Matjaža; skladateljeva naloga je bila ¡spremljati in krepiti, črno žalost, naslanjajočo se na jasno krepost upanja, vdanost v božjo odločitev, modro ocenjevanje zemskega bivanja z njega, kontrasti med mladostnimi bleščečimi prividi in trpko stvarnostjo zorenja. Skladba bo na koncertu prvič izvedena.
Muzikalni venec ¡sklepa šest ljudskih. Slovensko narodno Je pa davi je krasno harmoniziral M. Hubad. ¡S severovzhodnega konca Slovenije je tožba dekleta, ki ji je vojska vzela ženina (Teče mi vodica). Tudi pesem Soči ima svoj vir v ljudstvu. Opozoriti je na izredne intenzitetne kontraste in viške. Ruska Kolokolčik poje o .tišini neizmernih ravnin; po prekinitvi kraguljčkov in naglem begu vozila prevzame samotnega potnika ta tišina še bolj. Iz zbirke Nabora je Tengo que morir cantan-do. Argentinskega gavča preganja življenje; na poti v smrt ga spremlja in po svoje tolaži —-, pesem.
Buenos Airee, 19. aprila 1973
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5
Občna zbora mladinskih organizacij
/#7Xmc>wBC4e
BOVEC — Bovčani so v marcu praznovali 800-letnico obstoja z raznimi prireditvami, začeli s športnimi prireditvami za prvenstvo Primorske V smuških skokih in tekih, potem pa še s kulturnimi. Bovec, ki se e v zgodovini imenoval Flič, Vliz, Pix, potem je bil dolga leta Boleč, se prvič omenja (po Kosovi Zgodovini Slovencev) 9. marca 1174, v listini, s katero je fevdalec Memblin prodal štiri kmetije iz Bovca osojske-mu samostanu na Koroškem.
LJUBLJANA — Mladinsko gledališče je 15. marca uprizorilo krstno predstavo otroške igre Petra Božiča „Igračke z napako“. Kritika je delo kritizirala zaradi pomanjkanja čvrste zgodbene linije, kljub temu pa je igrica uspela, rredvšem zaradi humornosti besedila in komičnosti situacij.
POSTOJNA — Lansko leto si je Po.stonjsko jamo ogledalo 750 tisoč obiskovalcev, od tega skoraj 600 tisoč tujih turistov, je pa bil obisk za 2% manjši kot predlanskem. Največ tujih obiskovalcev je bilo iz Italije, vendar jih je bilo 60.000 manj kot leta 1971. Povečal na se je obisk Nemcev, Avstrijcev,’ Belgijcev, Nizozemcev, Francozov in A-meričanov.
KRANJ — V galeriji mestne hiše so odprli razstavo o kmečkih uporih na Gorenjskem. S tem se je Gorenjski mu-zei vključil v praznovanje 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnico hrvaško-slovenskega upora, V razstavi so zajeti upori in kmečka gibanja od prvih začetkov do druge polovice 18. stoletja. Gorenjska je bila v velika uporniška gibanja vključena samo enkrat, leta 1515 v času največjega vseslovenskega kmečkega upora, ko je bilo žarišče upora na Gorenjskem v radovljiškem kotu in na brižinskem gos-podstvu v Škofji Loki.
i
T JUBLJANA — Rdeči križ Slovenije je lani izdal 69 pripomočkov in brošur za nronagiranje zdravstvene vzgoje in o delu Rdečega križa v skupni nakladi 2 in pol milijona izvodih. Za letos pa Rdeči križ ob „tednu Rdečega križa“ pripravlja množično akcijo „velika metla“. V tem času bodo člani odstranjevali umazanijo, navlako in odpadke po vsej Sloveniji..
MARIBOR — Mariborska Urama je pripravljala Bauerjevo delo Magic afternoon. Toda tik pred premiero je strokovni svet Drame in svet Drame slovenskega narodnega gledališče v Mariboru na večurni seji 19. marca sklenil, da premiere ne bo. Delo sta si sveta ogledala dvakrat in so prišli do sklepa, da dramo zaradi idejno nesprejemljivega
Delo v šolskem letu 1972 je potekalo po programu sestavljenem v začetku leta. Profesorski zbor so sestavljali naslednji profesorji: ravnatelj, lic. Marko Kremžar; razredniki: I. letnika, ga. Te-rezika žužek; II. letnik, g. Marjan Schi
ffrer;	III. letnik, g	inž. Jože	Žakelj,
letnik	vpisanih	fantov	deklet
I	43	12	31
II.	33	11	22
III.	21	5	16
IV.	27	10	1
V.	20	6	14
Dva dijaka prvega letnika sta napravila izpite in prestopila v II. letnik med letom, šolsko leto se je pričelo 18; marca s sv. mašo, ki jo je daroval g. tnsgr. Anton Orehar. Pouk se je pričel
letnik	1. ura	2. ura
I.	petje	/verouk
II.	verouk	slovenščina
III.	z g o di	ovina
IV.	zgodovina	
V.	svetovni nazor	govor, vaje
V začetku leta so se ustanovili tudi krožki ali seminarji. Prvi je začel delovati astronomski, ki ga je vodil g. lic. Janez Zorec. Med letom sta bila ustanovljena (Iva nova krožka — šahovski in časnikarski (g. Tone Mizeritj.
Proti koncu šolskega leta je g. Hafner Janko fotografiral vsak razred posamezno kakor tudi profesorski zbor. Na zaključni seji 11. novembra se je zaključilo redovanje —- in priznale so se nagrade tem najboljšim dijakom: I. letnik, Smole Stanko; II. letnik, Kremžar Marjana; III. letnik, Loboda Helena; IV. letnik, Jereb Mirjam.
Po zaključni sv. maši, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar, je bila v dvorani proslava. Pripravili so jo dijaki I. letnika ter V. letnika.
Slavnostni govor je imel g prof. dr. Tine Debeljak o „Pomenu slovenskih šol
Sae
koncepta umakneta s programa. Umetniški vodja Drame Branko Gombač je že pred časom zahteval, naj režiser Tone Peršak spremeni koncept, kar pa je ta odklonil.
LJUBLJANA — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so 9. aprila odprli 5. bienale industrijskega oblikovanja. Na letošnji razstavi ¡so poleg domačih sodelovali še avstrijski, belgijski, češkoslovaški, finski, nemški, italijanski, nizozemski, norveški, poljski, angleški, in severnoameriški oblikovalci.
MARIBOR — Tovarna avtomobilov Maribor — TAM — bo letošnjo načrtovano produkcijo, ki znaša 9.300 vozil, zmanjšala za tisoč vozil. K temu koraku je vodstvo tovarne prisililo pred-vsem, pomanjkanje kreditnih sredstev, podjetje ¡samo pa nima dovolj denarja, da bi moglo kreditirati kupcem po predvidenem načrtu.
KOPER — V Kopru so na posvetu odbora za telesno kulturo ugotovili, da je v treh obalrffh občinah 49% mladih z raznimi telesnimi deformacijami, da 40% šolarjev ne zna plavati in da se le 15% občanov ukvarja s športom.
LUBLJANA — Lani Bo Dolenjsko cesto med Škofljico in Lavrico popolnoma prenovili, letos pa bodo uredili del med Rakovnikom in železniškim križiščem eri strelišču. Na tem odseku bo Dolenska cesta urejena s štirimi voznimi pasovi.
POSTOJNA — V nedeljo, 11. mar - ca, je koprski škof dr. Jenko posvetil pet primorskih dijakonov. Isti dan pa je v Ljubljani nadškof Pogačnih posvetil 29 dijakonov. Od teh jih je bilo 15 iz nadškofije, ostali (14) pa so jz raznih redov (cistercijani, frančiškani, minoriti, lazarist; in salezijanci.
MARIBOR —• V prostorih Slomškovega malega semenišča so se 17. marca zbrali starši semeniščnikov, ki obisku jejo mariborske srednje šole. To je bil njihov drugi shod; prvi je bil pred dvema letoma. |Na sporedu je bila maša, kulturno zabavni program, kosilo in roditeljski sestanek.
LJUBLJANA — V stolnici je bil 12. marca orgelski koncert 'slovenskega mojstra Huberta Berganta. 'Na sporedu so bila skoraj sama v Sloveniji še neizvajana dela skladateljev Buxtehudeja, Bacha, Regerja in drugih ter delo slovenskega 'skladatelja Pavla šivica iz leta 1971. Bergant se je tik pred koncertom v Ljubljani vrnil iz turneje po Avstriji in Italiji ter Sovjetski zvezi; pripravlja pa se na prvi nastop v Angliji-
IV'. letnik, g. Pavle Rant; V. letnik, g. Tine Debeljak in gg.: msgr. Anton Ore-har, Miloš Stare, lic. Franci Markež, gdč. Terezka Prijatelj, gdč. Rezka Osojnik.
Šolo je obiskovalo 144 dijakov razdeljenih po razredih:
izdelalo	izstopilo	izpiti
35	4	4
23	1	4 9
20	—	1
25	2	—
19	1	—
8. aprila. (Profesorski zbor je imel med letom štiri seje in dva sestanka s starši. Na prvi seji profesorjev je bil sestavljen tudi umik, ki je držal vse leto
3.	ura	4. ura
slovenščin a zemljepis	zgodovina
verouk	slovenščina
, slovenščina	verouk
almanah
v tujini“. Peti letnik je izdal tudi Almanah kot je že tradicija.Ta Almanah ima naslov Slovenija v svetu. Dijaki petega letnika, ki so zapustili srednješolski tečaj so: Batagelj Maruška, Cukjati Franc, Eiletz Marjeta, Fajdiga Pavel ml., Jerebič Roža, Kastelic Nežka, Kočar Andrej, Korošec Marta, Krajnik Peter, Loh Marija, Makovec Ivanka, Obet--žan Mojca, iPavšer Lučka, Potočar Martina, Potočnik Metka, Repovž Jože ml., Urbančič Ema, Zakrajšek Magdalena in Petek' Lojze.
Za ahituriente petega letnika je bilo pod vodstvom razrednika g. Tineta Debeljaka ml. in s pomočjo č. g. Jureta Rodeta, gdč. Osojnikove in Markeževe organizirano taborjenje v Bariločah, ki je i lepo uspel,o.
Naca Osterc
Vršila sta se v nedeljo, 8. aprila v Slovenski hiši. Začetek je bil ob 11 ob navzočnosti lepega števila zastopnikov krožkov in odsekov SDO in SFZ.
Slovenska dekliška organizacija
Občni zbor se je začel z molitvijo. Vse navzoče je pozdravila zvezna predsednica Ana Marija Klanjšček. Sledilo je branje poročil za delo v letu 1972. Iz Berazateguija je poročala Olga Omahen, iz Carapachaya Marija Korošec, iz Morona Marija Kopač, iz San Justa A-nica Indihar, iz San Martina Anica Jenko, iz Slovenske vasi Mimi Bokalič in iz Ramos Mejia Marta Jeločnik.
Nato je podal svoja poročila zvezni odbor: tajnica Andrejka Dolinar, blagajničarka -in športna referentka Marija Urbančič. Zaključila je poročanje predsednica Ana Marija Klanjšček, ki je želela vso srečo novemu odboru in se tudi zahvalila za trud in sodelovanje duhovnega vodja dr. Alojzija Starca.
Obravnavale so se še nekatere slučajnosti in problemi zveze, nakar so sledile volitve novega odbora.
Na volitve so se predstavile sledečo delegatinje posameznih krajev: Carapachay, Marija Korošec; Morón, Marija Urbančič; Ramos Mejia, Nežka Kastelic; San Justo, Helena Urbančič; San Martin, Ana Marija Klanjšek; Slovenska vas, Martina Koprivnikar.
Med volitvami je govoril tudi duhovni vodja organizacije dr. Alojzij Stave, ki je navajal na prijateljstvo med članicami. Prijateljstvo in medsebojno poznanje sta izmed najvažnejših ' pogojev za delo v organizaciji. Poudarjal je nujnost sodelovanja s starejšimi in p >-trebo po dobro in natančno izdelanem programu. Spomnil je na važno obletnico organizacije, ki bo prihodnje leto: 25-letnica.
Sledile so volitve, pri katerih je dobila delegatinja iz Morona Marija Urbančič večino glasov. Nova predsednica se je zahvalila za odgovorno mesto in tako se je zaključil občni zbor. Delegatinje in predsednica Marija Urbančič so imele še kratko sejo, na kateri so si razdelila mesta v odboru SDO, ki je sestavljen takole: predsednica, Marija Urbančič; tajnica, Ana Marija Klanjšček; blagajničarka, Helena Urbančič; kulturna ref., Martina Koprivnikar; športna ref., Nežka Kastelic; gospodinja, Maja Korošec, širši odbor SDO pa je sestavljen s predsednicami vseh krožkov. Carapachay, Anica Klemen; Morón, Jožica Kopač; San Justo, Anice Indihar; San Martin, Pavla Petelin; Ramos Me-
UMRLI SO od 15. 3. do 20. 3. 1973
LJUBLJANA: Ing Janez Šenk; Rai-mila Cimerman; Alojz Jesih, up. met. mojster; Erna Leskovic r. Skalicki; Leopoldina Boječ r. VSdnjal, up. učiteljica; Cecilija Furlan; ' Cecilija Tlaker r. Celarc; Franc Merjasec; Jože Težak, Karel Lapajne; Vinko Marinčič; dr. Jože Žitnik, primarij, kirurg Andološkega instituta; Marija Kic; Ivan Ciuha; Janez Marinko; Ana Ragaci; Ernest Horvat (prom. nesreča); Franc Bazelj, up. urarski mojster; Albert švagelj; Jernej Špruk; Antonija Leskovšek r. Cerar, 90.
RAZNI KRAJI: Peter Kobler, Brožiče; Marija Černe r. Kranjec, Rakek; Jože Sagadin, Murska Sobota; Anton Panter, up. železničar in b. gostilnica -
V sobto, 31. marca t L, so imeli čla-nj Kreditne zadruve SLOGA redni občni zbor Predsednik g. Ivan Ašič je za začetek pozdravil vse navzoče in jim v zgoščeni obliki podal pregled zadružnega dela v preteklem poslovnem letu, takoj nato pa se je v skupni molitvi spomnil vseh umrlih članov SLOGE. Tajnik g. Janez Amon je v izčrpnem poročilu med drugim navajal, da je zadružni odbor imel 26 rednih sej na katerih je sprejel 138 novih članov, in odobril 133 prošenj za posojilo. Redno je zadruga zdrževala stike z ostalimi slovenskimi organizacijami in domovi. Organzirala je informativni sestanek članov v Slovenskem domu v Carapa-chayu, ki je lepo uspel. Zanimiv pogled na sedanje gospodarske razmere v Argentini, ki nujno vplivajo tudi na delo zadruge, je sklenil z izrekom pokojnega predsednika Kennedyja: „Edini način, da gremo naprej, je: da gremo naprej!“ 'Podpredsednik g. Albin Kočar je kot upravnik kinte SLOGA poročal o pravkar minuli sezoni, ki je bila kljub slabemu vremenu še kar ugodna. Kinta je tudi letos mnogim članom odlično služila za počitek -in razvedrilo. Pohvalno j se je izrazil o otroški koloniji, ki jo je na kinti organizirala Zedinjena Slovenija, vodil pa jo je s sodelavci g. prof. Tine Vivod. Za zadrugo ima kinta velik pomen predvsem, ker po njej pridobiva našo mladino v svoje vrste. Blagajnik g. Mirko Kopač je prebral bilanco in izkaz izgube in dobička in predlog za razdelitev dobička. V kratkem in jedrnatem poročilu je navajal različne ugodnosti, ki jih zadruga nudi tako naložnikom kot prosilcem in pravilno ugotovil, da če ne bi imeli tega našega denarnega zavoda, bi ga moral; ustanoviti danes, a verjetno pod mnogo težjimi pogoji, kot skoio pred dvajsetimi leti.
Poslovodja g. Marjan Loboda je nato bolj podrobno razložil razne postavke v bilanci in poročal o delu zadružne pisarne. Ugotovil je, da je kljub slabim gospodarskim razmeram v deželi, zadruga tudi v preteklem letu naperdova-la tako v zvišanju naloženega denarja kot pri izdajanju posojil. Omenil je potrebo po. propagiranju solidarnosti med rojaki pod geslom: „Svoji k svojim!“
jia, Martina Jeločnik; Slovenska vas, Zali Vire.
Slovenska fantovska zveza
Občni zbor se je začel z molitvijo. Predsednik Pavel Fajdiga ml. je nato prosil enominutni molk v spomin Francija Mramorja.
Nato so poročali o delu v odsekih SFZ iz Berazateguija, , Rudi Vidmar; iz Carapachaya, Jože Korošec; iz Morona, Rudi Gričar; iz Ramos Mejíe, Janez Brul’a; iz Adrogueja, Igor Grohar; iz San Martina, Jože Skale. Ni bilo u-radnega poročila iz San Justa niti iz Slovenske vasi.
Duhovni vodja organizacije dr. A-lbjzij Starc ije nato imel kratek govor, kjer je tudi poudarjal povezanost med odseki in zvezo, povezanost z duhovnimi voijji in s starejšimi. Navajal je k resnemu delu in na dobro voljo vseh članov.
Nato jé zvezni odbor zaključil prvi del s svojim poročilom. Ni bilo poročil tajnika, blagajnika in kulturnega referenta. Zato je nadomestil in povedal v hitrih obrisih o tem delu predsednik Fajdiga. Nakazal je stanje blagajne in delo opravljeno v letu 1972. Navedel je nekaj pomanjkljivosti in na nje opozoril novi odbor.
Najbolj obširen je bil športni referent Marjan Grohar, ki je navodil razgovor o nekaterih zadevah športa. Na občnem zboru je bil sprejet tudi predlog, da bo prihodnji občni zbor meseca decembra. To zagotovi boljšo izdelavo programa, ki navadno ni bil dokončan zaradi pomanjkanja časa.
Po dolgi in živahni debati so sledile volitve, na katere so se predstavili sledeči delegati: Adrogué, Janez Rode; Carapachay, Jože Korošec; Morón, Rudi Gričar; Ramos Mejia, Boštjan Koc-mur; San Justo, Lovro Tomaževič; San Martin, Jože Skale. Volitve za predsednika so bile dvakrat, ker prvi izvoljeni predsedništva ni sprejel zaradi pomanjkanja časa. Končno je bil izvoljen za novega predsednika SFZ delegat iz A-drogueja Janez Rode.
Novi odbor se bo sestavil na prvi seji v Slovenski hiši. širši odbor SFZ pa sestavljajo vsi predsedniki odsekov, ki so: Adrogué, Tomaž Pavšer; Carapachay, Franci Korošec; Morón, Franci Klemenčič; San Justo, Mustar Juro: Ramos Mejia, Janez Brula; San Martin, Miha Ribnikar; Slovenska vas, Peter Rot.
J.	R.
na Polulah, Celje; Anton Russ, 78, Midland pri ¡Pittsburgu, ZDA; Jože Pečnik, 42, Orlica, p. n.; Anton Henigman, 100, Rakitnica; Jože Lužar, up. kovač, Šentjernej; Anica Ravnik r. Černe, Solkan; Riko Grobežnik, up. friz. mojster, Celje; Cita Zupančič r. Pirnat, Škofljica; Franc Grabnar, Blogice; Ana Kordiš r. Greben, 86, Novo mesto; Franc Mlinar, zidarski mojster, Dolenja vas pri Cerknici: Franc Bizjak, 74, up. žel., Šmartno pod šmarno goro; Ivan Šimenc, up. ščetarski mojster, Celje; Marija Divjakf Celje; Marija Jot r. (Pogačnik, 86, Polj-šica; Jože štefe, Kranj; Rudi Sosič, Koper; Jela W'atzke r. Repič, Celje; Anton Valant, up. kovač, Žužemberk; Ivan Bož-jak, up. kovač, Zagorje; Marija Jančič r. Kramžar, Sevnica; Jože Siedej, Dolnji Logatec; Ludvik Glavnik, Ljutomer.
Občni zbor kreditne zadruge „Sloge“
Utrjevati je treba prepričanje, da denar naložen v SLOGI koristi v obliki posojil našim ljudem in zato pospešuje gospodarski napredek vse slovenske skupnosti v Argentini. Na to bi morali večkrat pomislit; tisti, ki iz komodno-sti ali brezbrižnosti nalagajo svoje prihranke raje v tuje banke, dostikrat na slabše pogoje kot v SLOGI, ko i imamo slovenski denarni zavod, ki že 19 let neoporečno posluje in je med tem številnim rojakom s posojili pomagal pri nakupu hiš, ustanavljanju podjetij in razdelil delničarjem stotine milijonov pesov v obrestih in mnogokrat izdatno podprl naša skupna dobrodelna in kulturna prizadevanja.
V posebnem poročilu o Zavarovalnem skladu je poslovodja povedal, da ima 836 članov. V preteklem letu je pristopilo 129 novih članov, umrlo je 6 članov. Povprečna starost zavarovanih članov je 46 let, povprečna starost umrlih članov pa je bila 59 let. Občnemu zboru je dal v odobritev predlog odbora za zvišanje posmrtnine do $ 2.000 s 1, aprilom 1973. Po nekaterih, pojasnilih je bil predlog sprejet. Poslovodja je tudi povabil navzoče naj med svojimi znanci in prijatelji priporočajo to res ugodno zavarovanje. Zavarujejo se lahko vsi člani zadruge do 65 leta starosti s podpisom posebne prijavnice in vplačilom vpisnine m$n. 1.000.
Po krajšem razgovoru o podanih poročilih je nadzornik g. Božidar Fink podal poročilo nadzornega odbora in predlagal odobritev bilance in vsega poslovanja odbora, kar je bilo sprejeto. Tajnik g. Janez Amon je za tem prebral odborovo listo za volitve. Navzoči člani so predlagano listo sprejeli in je odbor Kreditne zadruge SLOGA sestavljen takole: predsednik g. Ivan Ašič, podpredsednik g. Albin Kočar, tajnik g. Janez Amon, namestnik tajnika g. Franc Pergar, blagajnik g. Mirko Kopač, namestnik blagajnika g. France Horvat, svetovalci gg. Aleksander Avguštin, Alojzij Boh, dr. Jože Dobovšek, Tone Krajnik in France Zorko. Namestnika svetovalcev sta gg. Stane Mehle in Miro Oman. Nadzornik ie g. Božidar Fink in njegov namestnik g. Anton Godec. Poslovodja zadruge je g. Marjan Loboda.
Letno poročilo
Srednješolskega tečajla ravn. M. Bajuka za šolsko leto 1972
144	44	100	122	8	14
Vsak teden ena
PESEM VSTAJENJA v Ivan Cankar
Luč je in Bog je, radost in življenje I Svetlejši iz noči zasije dan!
Življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje.
V nečisto noč, v sramoto in ihtenje zapel je glas od angelskih poljan — en žarek je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno oznanjenje. —
Vsi vi, skoz mrak pod križem zdihujoč1, vsi vi, strmeči nemi v črna tla prišlo je znamenje! V tej zadnji noči
zablisnilo se je od vrh neba — ostanite vriskajoči in pojoči: Pozdravljena nebeška glorija!
Slovenci v Argentini
Osebne novice
Krščena je bila v Slovenski hiši v nedejjo, 15. aprila, Ingrid. Marija štrfi-ček, hčerka Tomislava in ge. Tončke roj. Godec. Za botra sta bila ga. Silva Lukančič in Jože Lukančič, krstil pa je g. Jože Škerbec.
Krščena je bila 15. aprila v Slovenski kapeli Marija Aleksandra Dobovšek, hčerka ing. Jerneja in prof. Jane roj. Peternel. Botri: dr. Jože Dobovšek in ga Jožefa Peternel; krstil je delegat msgr. Anton Orehar. Srečnima družinama naše čestitke.
Pred dvajsetimi leti v ‘‘Svobodni Sloveniji”
16. aprila 1953 — Št. 16 KARDINAL STEPINAC O POLOŽAJU KATOLIŠKE CERKVE V JUGOSLAVIJI
Rimska „Epoca“ je 22. marca t. 1. objavila daljši razgovor kardinala dr. Stepinca s časnikarjem Lessinko-gom. Kardinal dr. Stepinac je med drugim izjavil: „Nisem mogel iti v Rim, da bi iz rok sv. očeta prejel kardinalski klobuk.. . Rekel sem že in spet ponavljam, da položaj Cerkve tukaj ni nič boljši kot v Rusiji ali kateri koli satelitski državi. Seveda Cerkev ni zaklenjena, a tudi ne odprta na stežaj, kar je precej drugače od sedanjega stanja... če hočete spoznati njihove metode, se spomnite na ljubljanskega škofa, katerega so lani polili z bencinom in mu zažgali obleko.. . Vem, da oblast trdi, da je potrošila težke milijone dinarjev za popravila cerkev in umetnostnih spomenikov. Kar koli so potrošili, je komaj desetina tega, kar so od Cérkve pobrali v obliki davkov. To, kar od današnje Jugoslavije zahtevam, je vedno eno in isto: zahtevamo pravico katoliške vzgoje za mladino in, katoliških staršev, t. j. svobodne katoliške šole, svobodna semenišča in svobodo poučevanja katoliškega nauka v šolah in župnijah. Zahtevamo svoboden katoliški tisk in odpravo obveznosti civilnega zakona. Povem ponovno: od nastanka nove Jugoslavije nismo ničesar naredili proti državi, borili pa smo se in se
bomo za pravice katoliške cerkve.1 «■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■»■■■■■■■■■»■■■■■■■■•■■■■«■o»'
Po športnem svetu
V	št. Lovrencu na Pohorju je bilo 3. marca 28. slovensko prvenstvo v smučarskih tekih. Proga je bila dolga le
7,5	km, ker je primanjkovalo snega; člani so morali preteči dva kroga. Nastopilo je 30 članov, 13 mlajših članov in 9 čanic. Na progi 15 km je zmagal Milan Dretnik, član Fužinarja iz Raven pred Kalanom iz Gorij, ki je bil favorit. Dretnik) sicer že znan tekač, letos ni bil uvrščen v elitno reprezentančno ekipo. Pri članicah je v teku na 10 km zmagala domačinka Marjana Pavlič pred Kordeževo (Triglav), pri mladih članih pa Janez Reberšak (Triglav, Kranj).
Na mladinskem evropskem prvenstvu v klasičnih smuških disciplinah, ki jé bilo v Leningradu, so večino prvih rhest zasedli smučarji SZ. Jugoslovanska reprezentanca pa je precej razočarala, predvsem v 'skokih, kjer so si več obeta-
li.	Med 42 tekmovalci je zasedel Zupan
32.	mesto, Bradeško 34, Kajžer pa 41. V štafeti 3x10 km se je Jugoslavija u-vrstila na 12. mesto. V teku mladink na 10 km je Helena Bešter zasedla 30. mesto med 42 nastopajočimi, pri mla-dinlcih pa je bil Tajnikar 29., Brajnik
46.,	Kolander 54., Šolar pa 57.
Severnoameriški lahkoatlet Brian Oldfield je za 25 cm izboljšal svoj svetovni rekord v metu krogle v zaprtih dvoranah Pred štirinajstimi dnevi je vrgel kroglo 21.32 m, 8. aprila pa je v Albuqueroue postavil višek z 21.57 m.
V	Lizboni je v tekmah za Davisov pokal Švica premagala Portugal s 5:0.
Presenečenje v španskem nogometnem prvenstvu je pripravil Castellar, ki se je letos uvrstil v prvo ligo. Premagal je vodečo Barcelono kar s 4.0. Tako je šest kol pred koncem postalo prvenstvo še bolj zapleteno: trenutno so na vodstvu trije: Español, Barcelona m Atlético de Madrid s 38 točkami, 37 jih ima Real Madrid, ostali pa so vsaj za 7 točk za prvimi.
18. SLOVENSKI DAN
OB 25-LETNICI ZEDINJENE SLOVENIJE
bo na belo nedeljo, 29. aprila 1973, na Pristavi v Castelarju — Monte 1851
SPORED:
ob 11.30 sv. maša za vse Slovence, msgr. Anton Orehar 13.00 skupno kosilo
SLOVENSKO ZAVETIŠČE DR. G. ROŽMANA
vošči blagoslovljeno Veliko noč in vabi na
KONCERT
ob 16.00 Pozdrav, predsednik Zedinjene Slovenije Slavnostni govor, ing. Jernej Dobovšek Pevski nastop, poje otroški zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom ge. Zdenke Jan
Vse Slovence vabi Zedinjena Slovenija.
Ba ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
v soboto, 28. aprila, ob 20.30 v Slovenski hiši
"V-	'	?	,v
Poje SLOVENSKI MLADINSKI ZBOR pod vodstvom ge. Marije
Fink-Geržiničeve
Vstopnice po 10.—, 8.'— in 6.— pesov v predprodaji pri odbornikih Zavetišča in pri članih zbora.
ESL0KNU UBIS
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N5 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad intelectual ¡N» 1.149.713	
slovenskih narodnih in drugih pesmi
...................................................................................
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
Od vsepovsod
„Načrten umetnostni uboj“. Valerij Panov, še pred dobrim letom eden najboljših sovjetskih plesalcev, je izjavil, postaja žrtev „načrtnega umetniškega umora.“ Ker je Panov pred letom izjavil, da želi emigrirati v Izrael, so ga izločili iz baleta Kirov v Lenngradu ter ga zaradi namena izselitve označili za izdajalca. Od tedaj Panov ne more več vaditi ter se .resno boji, da bo zgubil svoje plesne zmožnosti. V svojem, stanovanju lahko naredi le štiri korake, kar je za baletnika le premalo. Ko je bil še član baleta Kirov, je Panov vadil r-o pet ur na dan. Dovoljenja za izselitev pa mu tudi ne dajo, ker pravijo sovjetske oblasti, da mu ne morejo dati vizuma brez dovoljenja tašče. Panov pa trdi, da toščo držijo v strahu redni obiski tajne policije.
Tudi vatikanski dokumenti. V Vatikanu so objavili v dveh knjigah nekaj tajnih dokumentov o delovanju papeža Pija XII. med drugo svetovno vojno. '°r-va knjima ima naslov „Sveti Sedež in vojne žrtve — marec 1939—december 1940“, druga pa „Sveti sedež in svetovna vojna 1939—1943“.
Televizija za gluhoneme. V Italiji, kjer je okrog 65.000 gluhonemih, pripravlja televizija posebne tedenske oddaje. Oddaje bodo trajale 40 minut, vodila pa jih bosta dva predavatelja -'z šole za gluhoneme.
V „delovno taborišče“. Ruskega pisatelja Vladimirja Bukovskega, ki so ga aretirali leta 1971 in ga marca 1972 zaradi „protidržavnega rovarjenja“ obsodili na 12 let „odvzema svobode“ — 7 let v delovnem taborišču in 5 let v prisilnem izgnanstvu v Sibiriji — so konec meseca marca premestili iz zapora Vladimir blizu Moskve. ¡Poslali so ga v neko prehodno taborišče, predno bodo izbrali prostor v enem mnogih delovnih kazenskih taborišč za Uralom. Bu>ov-sky, ki je star 30 let, je pred tem bil že tri leta v kazenskem delovnem tabori-
šču in dve leti zaprt v psihiatrični bolnišnici. Bukovskega so znova aretirali leta 1971, ker je zahodnim psihiatrom natančno razložil kako se sovjetske oblasti iznebe političnih nasprotnikov z internacijo v psihiatričnih bolnišnicah.
Iščejo obcestno rastlino. Botaniki na saarbrueckenski univerzi iščejo grmičasto rastlino, ki bi rastla ob cestah. Izpušni plini zelo neugodno vplivajo na . vse živo ob cesti, poglavitna nevarnost za grmičevje nasajeno ob evropskih cestah pa je sol, s katero pozimi preprečujejo poledico. Med domačimi rastlinami je botaniki še niso našli. Rastlina pa naj bi bila grmičasta, gosta, ne preširoka in zimzelena. To grmičevje posajeno med cestnimi pasovi naj bi hkrati varovalo pred slepečimi lučmi nasproti vozečih avtov. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da bodo zeleni pasovi med cestami mnogo varnejši kot istene iz betona in aluminija, ki utrujajo voznike bolj kot zelenje, s tem pa se veča nevarnost nesreč.
Sovjeti in jugoslovanski filmi. Sovjetski kritik Jurnjev je v reviji „Ume -nost“ napisal kritičen članek o jugoslovanskih filmih, ki ¡si jih je ogledal na lanskem filmskem festivalu v Pulju.
. Jumjev ¡pravi v članku, ki obsega kakih 20 strani, da so bili mnogi filmi posneti pod vplivom buržuazne ideologije in modernističnih umetnosti nekateri pa da niso niti skrivali svoje protisocialistične tendence. Jumjev meni, da težave in protislovja jugoslovanskega filma izvirajo iz družbenega življenja in našteva hude ovire v družbenem razvoju republik, ki so posledica vse manjše avtoritete partije med množicami, pa tudi tegenj, da bi likvidirali partijo kot najpomembnejši dejavnik v državi.
OBVESTILA
NEDELJA, 22. aprila 1973:
V	Slovenskem domu v 'San Martinu po ¡sv. maši velikonočni zajtrk.
V	Slomškovem domu popoldne ob 16 uprizoritev velikonočnih običajev in velikonočni štant. Ob 18 slovesna velikonočna sv. maša s petjem najstarejših velikonočnih pesmi.
ČETRTEK, 26 aprila 1973:
Ob 17.30 predavanje msgr. Antona Oreharja na sestanku Zveze slovenskin mater in žena. Tema: Kako vzgojiti v otroku verski čut.
PETEK, 27. aprila 1973:
Prvi prosvetni večer ZS v letošnjem letu. Govoril bo Marko Kremžar o temi : Ekonomske tendence v letu 1973.
NEDELJA, 29. aprila 1973:
Slovenski dan na Prirtavi.
V	Slovenskem domu v San Martinu
po sv. maši sestanek članic in naraš-čajnic krožka SiDO.
Velikono.ni selstanek mladine do 15. leta v San Justu po sv. maši v Našem domu.
SOBOTA, 5. maja 1973:
SFZ-SDO ¡»loron prirejata na Pristavi v Castelarju večer s plesom. Začetek ob 20.
NEDELJA, 6 maja 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
12.	obletnica blagoslovitve doma.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
DRUŠTVENI OGLASNIK
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo ob 14,30 na radio ANTARTIDA.
Na belo nedeljo bo slovenski dan na Pristavi. Lepo prosimo gospe za pecivo.
Seja upravnega sveta ZS bo dne 25.
aprila ob 20 v društvenih prortorih.
Prvi prosvetni večer ZS vletošnjem letu bo 27. aprila. Govoril'bo g. Marko Kremžar o temi: „Ekonomske tendence v letu 1973.“
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordlnira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Srečni in veseli skozi božjo pomoč mi smo dočakali veliko noč.
Zdaj bi pa radi poslušali vi, da bi vam pirhe potajlali mi.
Pirhe potajlati, hočemo pokazati mi, danes je dan teh svetih pet ran. Aleluja, aleluja!
SLOMŠKOV DOM želi vsem Slovencem v Argentini in po svetu blagoslovljeno Alelujo.
V nedeljo, 22. aprila, bomo v domu skupno praznovali
SLOVENSKO VELIKO NOČ
Ob 16: Uprizoritev slovenskih velikonočnih običajev in velikonočni štant s pisanicami.
Ob 18: Slovesna sv. maša s petjem najlepših velikonočnih pesmi.
ALELUJA, ALELUJA, ALELUJA!
VSEM ROJAKOM TER MLADINI V DOMOVINI IN TUINI želita veselo Veliko noč
IV. redni občni zbor
Zveze slovenskih mater in žena bo v sredo, 9. maja ob 17,30 v Slovenski hiši
Vabljene vse matere in žene. posebej še zastopnice krajevnih odsekov.
Slovenska
dekliška
organizacija
Slovenska
fantovska
zveza
JAVNl NOTAP
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
S ptičicami, ki se na pomlad vračajo, obiščimo tudi mi svojo domovino —
KRIŽEM PO SLOVENIJI
skozi pomlad in poletje do jeseni,
ko se lastovke odpravljajo v tople kraje.
O tem poje na dveh ploščah otroški pevski zbor iz Slovenske vasi. — To lepo darilo za male in velike morete dobiti v vseh naših djomovih.
Slovenski dom v San Martinu
želi vsem svojim članicam in članom vesele velikonočne praznike, ter vse toplo vabi na
PROSLAVO
12. OBLETNICE BLAGOSLOVITVE DOMA
ki bo v nedeljo, 6. maja 1973, v domu (ulica Cordoba 129, San Martin)
Spored:
dopoldne ob pol 12 sv. maša v dvorani doma. Daroval jo bo g. msgr. Anton Orehar; nato skupno kosilo
popoldne ob 15
AKADEMIJA
pri kateri sodeluje šola, pevski zbor, dekleta in fantje. —Slavnostni govornik bo g. Milan Magister
Po akademiji
družabnn prireditev
ob sodelovanju orkestra „PLANIKA“
VESELE IN BLAGOSLOVA TER MILOSTI POLNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM IN ODJEMALCEM TER SE JIM PRIPOROč \
M U E B E E S
m
LUKI
Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T. E. 295 - 1197
Podružnice 11 CARLOS SPEGAZZÍN1 j Avda. 25 de Mayo 136 :
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Srečne in vesele praznike Gospodovega vstajenja vošči vsem svojim članom in rojakom
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z z. o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574
Ramos Mejia
LUKA MILHARČIČ
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA Električni aparati
Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse1 — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall.
BLAGOSLOVA POLNE PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA
želi vsem Slovencem
CACES s.r. 1.
slovensko keramično podjetje
Pedro Molina 130-42 Guaymallén - Villa Nueva Mendoza