382
To in ono.
zapravlja denar, turisti lazijo po planinah, preprosto ljudstvo pa s skorjo kruha v žepu in s čevlji na rami hiti na gore in griče, da s svojim razvedrilom združi tudi božjo čast. Srečno pot, romarji! — Dva lista iz albuma, ki ga je poklonila združena hrvaška mladina sv. očetu, vidijo čitatelji na str. 376 in 377. Vsak zavod ima v albumu svojo stran s svojo risbo. Mi smo iz albuma vzeli le prva dva lista, ki izražata sv. očetu vdanost vesoljne hrvaške mladine v latinskem in hrvaškem jeziku. Naj bero tudi naši mladi Slovenci, kako navdušeni so za katoliško stvar njih bratje onkraj Sotle! — Za Kitajce se zanima Evropa vedno bolj, odkar so zadnji boji dali velevlastim povod, da so posegle z vojniško silo v to staro, trhlo državno telo.   Naj radikalnejši
sovražniki Evropejcev, „bokserji", so umorili nemškega poslanika barona Kettelerja, in Nemčija je zahtevala zadoščenja. Pri tem je seveda iskala le bolj povoda, da si vzame kos kitajske zemlje. Morilci Kettelerjevi so morali dati „rus6 glavo". Podoba na str. 382. nam kaže, kako se na Kitajskem obglavljajo hudodelci. Straža, ki stoji okoli, je sestavljena iz vojakov raznih evropskih velesil. — Kitajski igravci str. 384. pa nam kažejo, kak umetniški ukus imajo prebivavci »nebeškega kraljestva". V liriki so Kitajci še precej napredovali. Njih najboljša pesnika sta Tufu in Lithaipe. Tudi roman ima marsikaj zanimivega, dasi Kitajci radi v povestih najbolj umazane stvari slikajo v najživejših barvah. V dramatiki pa se prav nič ne moremo sprijazniti z njihovim ukusom.  Saj se vidi že iz oblek
in obrazov teh igralcev, da-je njih dramatika samo — „variete" in „tingl-tangl".
František Sasinek. Dne" 11. grudna prošlega leta je obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva znameniti slovaški pisatelj F. V. Sasinek. Rojen je bil 1. 1830. v Ogrski Skalici, vstopil kot šestnajstleten mladenič v kapucinski red in bil 1. 1853. posvečen v duhovnika. Bogoslovcem svojega reda je predaval zgodovino in pastirstvo, 1. 1863. je postal sveten duhovnik in profesor dogmatike v Banski Bistrici, kjer je pomagal ustanoviti »Matico Slovaško". Od 1. 1884. živi v Pragi kot voditelj usmiljenih sestra. Proučeval je temeljito slovanske staro-žitnosti.   Pesmi in prozaične  spise je priobčeval v
„Katolickych Novinach", v „Vlasti", v »Prijatelju školy a literaturv" in v »Slovesnosti." Na prošnjo ogrskega primasa je sestavil ljudsko pesmarico »Spevnik pro lud" in tudi „Spevniček pro mladež", ki pa še ni izdan. L. 1858. je napisal „Fabiolo", latinsko slovnico, računico, pozneje „Dejiny drievnych narodov na uzemi terajšieho Uhorska" in „Dejiny počiatkovterajšiehoUhorska". Za slovaško »Matico" je priredil „Veliky slovensko-nemecko-mad'arsky slovnik', za društvo sv. Vojteha pa „Životopisy Svatych a Svatic Božich". Tudi v časopisih drugih jezikov je priobčeval svoje spise. Sasinek je sin ogrskega Slovaka, in je kot izgnanec iz domovine prisiljen, da živi daleč od svojega doma. Vkljub visoki starosti je še krepak in delaven.
Kitajci  obglavljajo  morilca barona Kettellerja.