Posamezna Številka 12 vinarjev,
Slev. 169.
if umom v četrta n. nun m
Lelo EV.
as Velja po pošti : am m oelo leto rapra).. R 30-— la en meiec „ .. „ 3-80 i« Nemčijo oeloletno. * 34-— i« osUlo inozemstvo. „ 40-
V Ljubljani na dami
Za oelo leto nap»«J.. K 38'— z« en meseo „ ,. K 2-SO
¥ opravi praJemtiR »»trtn« „ 3'r-
s Sobotn« Izdajat sa
Za oe':o let« ...... K
it Nemčl]o oeloletno. „ 9-— za ostalo lnozem»tvo. „ 12*—
Inseratl:
Bnostolpna petltvrsta (72 mm Stroka m 3 mm vlEOka ali n]e
prostor) ta enkrat . . . . po 30 v la dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren pojinst po dogovore.
B5 ■■'' Poslano: ——-Enostolpna petltvrsta po 60 v
Iihaja vsak dan izvzemši no-lelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
.ledna letna priloga vozni red,
_ Uredništvo je v Kopitarjevi aliol Itev. 8/m. Rokopisi ie ne vračajo; nefranklrana pisma ne : sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. um
Upravništvo je v Kopitarjevi ciloi it. 6. — Hačnn
Soštae hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, osn.-hero. št. 7563. — DpravnišS^n i teleiona it 188.
DemoKraliCna siruja.
VI. Demokracija in Cerkev. — Cerkev v svetovni vojski.
Pri vratih Cerkve se mora pa moderna demokratična struja ustaviti, v cerkev ne sme. Cerkvena oblast izhaja naravnost od Boga, nihče se je ne more dotakniti, nihče je ne more izpre-meniti. Je pa cerkev sama v pravem smislu demokratična- Njeni nauki, njene zapovedi, njeni zakramenti veljajo za vse ljudi enako. Ona skrbi za vse stanove, posebno pa se zavzema za sirote, za bolnike, za zavržene, za največje grešnike. Njeni stanovi so vsem vernikom enako pristopni: duhoven, škof, kardinal, papež more postati tudi mož najnižjega rodu.
Cerkev je v vseh časih izpolnjevala svoje dolžnosti točno po potrebah časa. iTudi v Času naše svetovne vojske je svojo nalogo izpolnila in je bila kos vsem časovnim zahtevam. O tem se lahko prepričamo.
Na čelu cerkve je papež. Vso svojo oblast je uporabljeval in jo še uporablja, da bi vojsko preprečil r\li vsaj čas vojske skrajšal. Stoječ nad vsemi narodi je velevlasti opominjal, naj se ce-stanejo in se dogovarjajo, kako bi mogli skleniti mir, ne da bi posamezne narode tlačili, ampak da bi uvaževali vse njihove pravične zahteve. Zaupal je na narod amerikanski, zato ga je pozval, naj pomore skleniti mir.
Ker je pa njegovo mirovno prizadevanje ostalo brezuspešno, se je prizadeval in se še prizadeva, da bi grozote strašne vojske olajšal. Izposloval je pri vladah, da so zamenile one ujetnike, ki so za vojskovanje nesposobni; izposloval je za bolehne družinske očete, da smejo v Švico in se tam zdravijo; izposloval je za francoske duhovnike, naj se v nemškem ujetništvu ravna z njimi kakor s častniki; izposloval je po-miloščenje nekaterim na smrt obsojenim osebam; poslal je denarne pomoči Belgijcem, Poljakom, Rusinom, Srbom; poskrbel je za velikonočna darila našim avstrijskim ujetnikom po Laškem. Kako sijajno izpolnjuje papež nalogo skupnega očeta vseh katoličanov po celem svetu!
Podobno je cerkev kos svojim nalogam tudi po posameznih državah. Da se o tem prepričamo, poglejmo delo cerkve in njenih služabnikov po naši škofiji.
Koj spočetka smo se dvignili na splošno cerkveno stališče. Kot vzrok vojske smo v luči svete vere proglasili
upor narodov in držav proti Bogu, ki je vojsko dopustil njim v kazen in v spokorjenje. Poročali smo vernikom, da čas vojske je čas molitve, čas pokore in čas del ljubezni do bližnjega.
Premišljevali smo moralne posledice vojske za mladino, za mladeniče in dekleta, za družine in za vojake. Na konferenci gospodov dekanov v Ljubljani in na pastoralnih konferencah po vsej škofiji smo določili vse naše ravnanje, kako naj bi sedaj, posebno pa po vojski moralno zlo zmanjšali in izlečili. Pripravljeni smo.
V pridigah, govorih in spisih smo vernike poučevali in blažili. Z vojaki so duhovniki v tesni pismeni zvezi. Poskrbeli smo jim molekov, svetinjic, mo-litvenikov, časopisov, knjig in raznih podpor. Celo poseben list za vojake se je zasnoval. Nabirali ste prispevkov za potrebe Rdečega križa, za zimsko obleko vojakom, za pohabljence, za sirote in vdove, za Rusine in za Goričane. Za pomoč posebno po vojski smo utemeljili zraven patronata društvo Dobrodelnost in sedaj se je zasnovala Zveza vseh karitativnih naprav.
Ker smo dolžni svojo avstrijsko domovino bolj ljubiti, kakor druge države, ker jo sovražijo najbolj zato, ker je katoliška, ji nismo mogli odreči sredstev, brez katerih bi bila prepuščena samovolji sovražnikov. To je bila naša verska in vestna dolžnost. Žrtvovali smo tudi mnogo cerkvenega imetja in še posebej skoraj vse zvonove. Vnemali smo otroke in starce, dekleta in žene za naporno delo na polju in travnikih, da nas sovražnik ne izstrada; prigovarjali smo ljudem, naj se premagajo in ne ustavljalo zahtevanim voj. dajatvam. Obenem pa smo vedno molili in molimo še, naj nam dobri Oče nebeški skrajša čas pokore in čim prej podeli srečen, časten, stalen mir.
Ako svoje delo pregledamo, moremo ponosno zaklicati, da je bila cerkev popolnoma kos ogromnim nalogam groznega vojnega časa. Oporekati bi mogel le kak zagrizen demokrat, ki bi zahteval, naj bi bili škofje vojsko preprečili. Vprašam, kako pa? Ali naj bi bili nastopili skupno in poslali skupen ugovor cesarju in vladi? Vojska je bila nepričakovano hitro napovedana in koj so vojaške množice, zveste prisegi, hitele na meje branit državo, ki so jo nasprotniki nameravali v kosce raztrgati. Prosim, kaj bi bil ugovor koristil? Prav nič, saj bi bilo naravnost nemogoče zaustaviti ravnokar napovedano vojsko. Ali naj bi bili škofje vernike svarili, naj se pozivu vojnih oblasti
ustavijo? Torej škofje naj bi vernike učili upora in ravnanja proti svetim prisegam? In v obeh slučajih bi bilo konec naše Avstrije!
Oporekati bi mogel le kak zagrizen demokrat, ki bi zahteval, naj bi se mi, kot zastopniki cerkve, upirali vojnim dajatvam in vsem zahtevam za pomoč
Avstriji, da se more vojskovati in vzdržati do končne častne zmage. Ko bi bili mi tako ravnali, bi bili cerkev osramotili in grešili zoper one dolžnosti, ki nam jih naklada vera do naše domovine. Ne, ravnali smo tako, da se bomo prav lahko zagovarjali pred Bogom, pred državo in pred vernim ljudstvom,
ri galilkis mesta zopet niši,
Rusi so se nekoliko opogumili po presenečenju, ki so ga doživeli. Svoj odpor zdaj bolje organizirajo in postopajo smotrenejše. Rusko vojno vodstvo ze zbralo pri Skalatu več divizij, ž njimi je izvedlo protisunek na severno skupino general, polkovnika Bohma Ermollija, ki se je pravkar pripravljal, da prekorači med Tarnopolom in Trembovlo Seret. Razvili so so težki b oji, v katerih smo končno zmagali mi. Nemški zbori so zavzeli višine na vzhodnem bregu Sereta, kjer so krvavo odbili nove, močne napade Rusov; zdaj napredujejo proti vzhodu. Bitka zahodno od Skalata se še bije, ker pošiljajo Rusi vedno nove sile v boj.
Ker so zmagovito odbili opisani mogočni ruski protisunek, je bilo Bohm Ermollijevi južni skupini omogočeno, da je nadaljevala svoje prodiranje na obeh bregih spodnje Stripe in da je dosegla včeraj črto Monaster-cyska-Bučač. Tisti deli 7. ruske armade, ki so se umikali ob Narajovki proti Dnjestra, se zato niso mogli več umikati na severnem bregu Dnjestra in so se morali umakniti na južni breg Dnjestra.
Južno Dnjestra so zrušile naše čete trdovratni sovražni odpor in preganjale nato sovražnika dalje na cesto Stanislavov - Tysmienicza - Tlumač -Horodenka in po cesti ki vodi v dolini Pruta iz Nadvorne čez Kolomejo v Sni-atyn. Sovražnik se ljuto brani, naši ga morajo vreči iz odseka do odseka. Mi stojimo pred Tismieniczo in Kolomejo.
V severnih Karpatih smo zavzeli prelaz Jablonica (Tatarski prelaz). Pri izviru Czeremosza se sovražnik drži z močnimi zadnjimi oddelki.
Ruskemu vojnemu vodstvu gre za to, da pridobi čas. Rešilo bi rado v etapskem prostoru vojno blago, ki se zdaj težko nadomesti, z drugih bojišč najbrže pošilja nove sile; boji severno Pripjata so najbrže zato ponehali, kar velja tudi za Mackensenovo skupino, ker so od tam vzeli rezerve, da jih vržejo na gališko-bukovinsko bojišče. Ruskemu vojnemu vodstvu gre posebno
za to, da drži Bukovino, ker če jo «• gubi, se mora premakniti tudi ruska moldavska bojna črta.
V	vzhodni Galiciji se zdaj nahaja glavna operativna točka pri Tarnopolu, Bučaču in pri Kolomeji, ker lahko padejo dalekosežne odločbe.
Da razbremene Ruse, nameravajo Angleži izvesti svoj veliki sunek na Flanderskem, ki ga že dolgo nameravajo, tudi Italijani nastopajo ob Soči živahnejše.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO
Dunaj, 25. julija. Uradno:
V	Vzhodni Galiciji so venčali včeraf operacije zaveznikov novi uspehi: avstrijske čete so vzele Stanislavov in Nadvorno, nemške pa Tarnopol. Zbori zaveznikov, ki zasledujejo sovražnika, so večkrat zadeli na iznova oživeli ruski odpor. Severno krilo armade generalnega polkovnika pl. Kovesza je vrglo Ruse v živahni borbi t Tartarskem prelazu z njih višinskih postojank. Avstrijske in nemške divizije so prekoračile Bystrzyco Nadworiansko šele po živahnih bojih. Rusi so se tudi ustavljati in sicer večkrat ob spodnji ZlotiLipi. Južno Tarnopola je vrgel sovražnik goste množice nasproti nemškim polkom, ne da bf bil uspel. V Gozdnih Karpatih je sovražni nastop med Tartarskim prelazom in Suzito ponehaval; severno Putna doline je ponovil svoje napade po tesno omejenem začetnem uspehu smo ustavili njegova n» skakovalna krdela.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 25. julija. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Vojna skupina generalnega polkovnika pl, Eichhorna.
Rus pod utisom svojih neuspehov in žrtev ni iznova napadel.
Bojna skupina generalnega polkovnika pl. Bobm-Ermollija.
Neprestano prodiramo dalje. Gledal nas je Njegovo Veličanstvo cesar, ko so naše v bojih preizkušene divizije izpadle
LISTEK.
Svetobor. «
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Konec.)
Polom je nastal v njegovi duši in odprta zemlja mu je zijala nasproti. Utrjena je bila v njem vera v odprto žrelo, vedel je dobro, da sv. pismo ničmanj kakor 15krat omeni pekel in prilika o bogatinu in ubogem Lazarju mu je stopala pred oči.
»Ako ne poslušajo Mojzesa in proro-kov, tudi ne bodo verjeli, če bi kdo od mrtvih vstal.« Te besede očeta Abrahama so zvenele na uho in Friderik se je sklonil na klečavnik in obmiroval, kakor bi mu nedostalo življenja.
Tam zadaj pa se je pomikala po prstih ženska drobna postava. Rahlo mu potrka na ramo in zakliče sočutno:
»Prejasni knez! Kaj te je potrlo na zemljo?«
»Dražna, ti si, moja pko.noma, moja prijateljica, moja varovanka, moja tolažba!« se odzove in obrne patrijarh.
»Friderik, kako si čuden? Kaj ti je vendar? Vse je slovesno okrog tebe, božji {sijaj se razliva po dvorani, tvoj obraz pa je kakor zvezda, ki ieči za oblakom.«
»Ti ne veš, Dražna, kako čudno je v mojem srcu. Kakor bi se odtrgalo in padlo na tla.«
Dražna se ozre na knjige na mizi in pravi:
»Že spet tičiš v teh knjigah, ki ti mešajo pamet. Ne tuhtaj preveč in poslušaj očeta Alberika, ki ti pase dušo. Milost božja je prva, ne pamet, ki se moti.«
»Ko bi jo mogel najti, Dražna, to milost božjo!«
»Kako si lepo učil druge, Ljutica te ne more pozabiti, kako si ji tajal srca, a sam pa tako slab!«
»Kakor otrok sem, deklica! Deviški sijaj na tvojih očeh me krepi in zdi se mi, da si pripravljena, da vstopiš v samostan. Pripravljena si že davno, a jaz se ne morem odločiti.«
»Takoj jutri gremo na pot, prečastni knez! Jaz ne morem pričakati, da me sprejmejo praške benediktinke. Ne morem pričakati, da se čez leto dni spet povrnem in začnem kot opatica svoje delovanje pri Sv. Ivanu ob Timavi,«
»Gremo pač, Dražna, toda najprej v Spljet. Že sem naročil krmarju, da pripravi Zvonimirjevo ladjo za odhod. Jaz moram do spljetskega škofa Lavrencija, da me odveze ali izposluje odvezo od nameravanega izobčenja iz svete katoliške cerkve. Moja duša ne bo mirovala Doorei, dokler se ne
spravi, dokler ne doseže stika z ujetnikom v Salernu
Dražni se pokažejo solze na trepalnicah in s sočutjem prime patrijarha pod pazduho, rekoč:
»Pojdiva v kapelo svetega zakramenta, Frideriki«
Kakor malo dete je patrijarh sledil svoji tolažnici. Pred Najsvetejšim je odprl svoje srce in podoba škofa Berengarja, ki se mu je za hip prikazala, ga ni mogla obvladati. Svetoboi je molil goreče, in se je topil v solzah — milost božja je zasijala v njegovo srce, pri velikih oknih pa so se utrinjali solnčni žarki in poskakovali veselja na marmornatih tleh ...
Oglejski patrijarh se je vrnil iz kapele s prejšnjimi krepostmi, le sramežljiv pogled po okolici mu jc kazil nekdanji obraz. Sramoval se jc svojega otročjega obupa, tudi tega mu je zbrisala nežna roka nežne ekonome.
Drugi dan je patrijarh odpotoval — s trdnim sklepom, da se vrne iz Spljeta kot novomašnik. Spremljala ga je Dražna, spremljala sta ga tudi Ljutica in Magaro-vič. Dedni patrijarhov stotnik ni še videl svoje domače grude, odkar je odšel z vojsko Zvonimirovo v Korotan, in zato je želel videti svojce in jim pokazati svojo izvoljenko,
Ljutici jc žarel obraz veselja, ko se je zibala pod sinjim nebom na siniem morju,
smejala se je delfinom, ki so pljuskali slano vodo proti ladji in skoro je zavpila na glas, ko je zagledala morskega volka, ki je plaval za ladjo, migal z repom in odpiral žrelo.
»Takih zveri ni v osojskem jezeru,« je rekla.
»In lakih deklet ne na morju,« se ji laska Hrvat.
>Kako bo pogledal hrvaški kralj, ako vaju zapazi!« reče Dražna. »Kaj, če vaju pridrži zase?«
Tisto pa ne, Dražna!« se oglasi patrijarh. »Zdaj so časi mirni in kralj je moj prijatelj.«
»Kraljica Jelena se bo zasmejah na glas, ko nas pozdravi,« zine spet Dražna.
»Kako si srečna, ekonoma! Vedno dobre volje. Bog te potrdi!« vzklikne Friderik.
»Ne bodi otožen, prejasni knez! Vse okrog nas jc veselo, po-kaj bi se vznemirjala tvoja duša, ki gre na angelska gostijo,« nadaljuje Dražna.
Ali patrijarh je bi! miren, dasi v skrbeh. Skrbela ga je njegova pot do spljetskega škofa, ker si ni bil gotov, kako se skonča njegov načrt. Vedel je, da pot v škofijsko palačo ne bn tako gladka kakor je gladka morska pv na, strah pred eks-komunikacijo mu je mračil spomin. Veliko skalo jc bilo še treba prevaliti, preden bo motfel stopiti prvikrat pred oltar.
Poklonllna brzojavka Tarnopola cesarju Karlu.
DtinaJ, 26. julija. (K. u.) Listi javljajo: Podžupan mesta Tarnopola dr. Jakob Horowitz je v imenu občinskega zastopstva poslal ob zopetni osvojitvi mesta poklonilno brzojavko cesarjevi kabinetni pisarni.
Poveljnik poražene ruske južno-zahodne armade. f
Ruski južnozahodni armadi poveljuje general Kornilov, ki je sledil generalu Gu-torju. General Kornilov je; star naš znanec. Bil je že naš vojni ujetnik.,Ko so naši prebili pri Gorlicah, mu je krogla strojne puške ranila levo roko. Z devetimi častniki je ušel v gozd, da bi ga ne bili naši ujeli. Preživljali so se v gozdu s koreninami. Lakota in rana sta ga prisilili, (Ja se je končno neki municijski koloni udal. Ko je ozdravil, so ga poslali v Giins. Od tam se mu je posrečilo, da je ušel čez rumunsko mejo.
Rusi pritiskajo ca zaveznike, naj jih
razbremene.
Kodanj, 25. julija. »Rečj« poroča: Ruski diplomatski zastopniki v Londonu, v Parizu in v Rimu so na nujen poziv zailitevali, naj zavezniki Rusijo vojaško razbremene. Vlade sporazuma obetajo, da bodo Rusom z razbremenilno ofenzivo pomagale.
Dve ruski armadi zaradi strahopet-nostl črtani.
Rotterdam, 25. julija. Iz Petrograda se poroča: Zaradi strahopetnosti pred sovražnikom so črtali iz seznama armad 11. in 8. rusko armado. Čete so pridelili drugim armadam. Ruska državna banka se je preselila iz Črnovic v Bradiče.
Angločl v Galiciji.
Kodanj, 25. julija. Ruski listi poročajo, da se bojuje na ruski bojni črti 30.000 angleških vojakov, ki so jih razdelili v razne odseke. Angleške čete so se udeležile tudi ofenzive v Galiciji. Francozov služi v ruski armadi 3000.
Prvi ženski »smrtni bataljon« na bojišču.
Ruski tiskovni uracl poroča: Po božji službi v petrograjski katedrali je odrinil na bojišče prvi ženski »smrtni bataljon«.
Proti krivcem ruskega poraza.
Stockholm, 25. julija. Celi polk 607, -ki je zakrivil, da so prebili rusko bojno črto, so postavili pred vojno sodišče radi veleizdaje. Vojno sodišče bo sodilo tudi poveljnika jugozahodne bojne Črte, generala Guterja.
Rotterdam, 24. julija. »Morning-post« javlja: Odstavili so 9 generalov jugozahodne bojne črte. Sodilo jih bo vojno sodišče.
žaja ne bo nihče izrabil, da bi se obnovile razmere, kakoršne so obstojale pred revolucijo. V sedanjem trenutku je neobhodno potrebno, da se ustavi umikanje, zajeziti moramo gospodarsko zmedo in urediti finance. Ljudje morajo pozabiti svoje osebne koristi in se ozirati le na koristi države. Položaj na bojišču je zelo težaven; potrebni so junaški ukrepi. Prepričan sem pa, da je državni organizem dovolj krepak, da bomo prišli iz vojske, ne da bi se nam odrezal kak del. Vsekakor bo izpolnila začasna vlada svojo dolžnost.
Kerenskij vlada grozovitejše, kakor je vladal car.
Stockholm, 24. julija. Vojna sodišča v Petrogradu so obsodila na smrt veliko oseb, ki so se udeležile zadnjega upora. Preganjajo vse, ki nasprotujejo vladi. Pravijo, da Kerenskij vlada gro-znejše, kakor je vladal car.
Diktatura Kerenskeja se bo kmalu končala.
Stockholm, 25. julija. Zastopnica bolševikov v Stockholmu, ki je hitro odpotovala v Petrograd, je izjavila dopisniku »Politikena«, da se bo njegova diktatura ravno tako hitro končala, kakor njegova ofenziva.
Prebiranja v Rusiji.
Genf, 25. julija. »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: Kerenskij je za-povedal, naj se preberejo vsi Rusi od 18. do 46. leta ne glede na čin in dostojanstvo. Tudi člane carjeve rodbine bodo prebrali. V okrajih Berničev in Kišinev in v kijevskem vojaškem okraju so razglasili naglo sodbo. V trdnjavi Cherson so razglasili samoupravo.
Novi ruski ministri.
Petrograd, 24. julija. (K. u.) Agen-
tura: Član dume Afenzov je imenovan za pravosodnega ministra in za člana dume, član dume Barišnikov je imenovan za ministra javne preskrbe. Oba pripadata napredni stranki.
Žrtve pouličnih bojev v Petrogradu.
Basel, 25. julija. Število žrtev v pouličnih bojih v Petrogradu cenijo na 2000.
Novi boji v Petrogradu.
Rotterdam, 24. julija. V ostrovskem predmestju Petrograda so se bili med vojaškimi oddelki novi boji. Državna skladišča v Ostrovu je obstreljeval 2, topniški polk.
Petrograd ognjenik, ki spi.
Haag, 25. julija. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Neugodna poročila, ki prihajajo iz Galicije, so položaj vlade zelo poslabšala. Vlada je nameravala ostrejše nastopiti proti neodvisnosti Finske in Ukrajine, a je to zaradi notranjih razmer v Rusiji opustila. Petrograd je podoben ognjeniku, ki spi. Vlada zelo hiti, da skliče usta-vodajalno zbornico.
s Seretske nižine, odbile med Tarnopolom in Trembovljo močne ruske napade in z navalom vzele višine na vzhodnem bregu. Tam smo zopet odbili napade globokih ruskih vrst.
Stanislavov in Nadvorna sta naši. Zadnje čete sovražnika smo povsod odbili.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Čete severnega krila stopajo z enakim korakom kakor tiste sile, ki prodirajo v karpatskem vznožju. Južno Tartarskega prelaza sovražnik svoje postojanke še drži. Sovražnik je v južnem delu Karpatov v Susidski dolini vdrl v naše črte. Njegov hi-tropodpirani sunek smo ustavili v zaporni postojanki, ki leži tik zahodno.
Bojna skupina maršala pl.
Mackensena.
Na spodnjem Seretu so živahno streljali. Dosedaj nobenih večjih napadov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 25. julija, zvečer. Veliki glavni
stan:
Naše hitro prodiranje v vzhodni Galiciji je prisililo Ruse, da se morajo umikati v Karpatih tudi južno od Tatarskega prelaza.
Cesar na gališki fronti.
Lvov, 23. julija. (Kor. ur. — Zakasnelo došlo.) Včeraj je cesar nadaljeval svoje potovanje do operacijskega prostora pri Ko-zowi. Do Przemyslanov se je peljal z železnico, dalje pa z avtomobilom. Ustavil se je v bivališču zbornega poveljnika podmar-šala Hofmanna. Tu sta ga pozdravila zmagoviti armadni poveljnik general kavalerije pl. Bothmer in zborni poveljnik podmaršal Hofmann ter mu podala sijajno poročilo o vojaškem položaju. V spremstvu obeh poveljnikov se je nato cesar peljal preko bojišča, kjer so se mu nudile slike, ki so pričale o izbornem delu naše artiljerije in o paničnem begu sovražnika. Cesar se je peljal na višino južno ceste Kozowa—Tarnopol ter s te točke na podlagi zemljevida zasledoval potek operacij. Navzoč je bil tudi načelnik generalnega štaba baron pl. Arz. Nato se je cesar peljal nazaj v Prze-myslany; medpotoma je opetovano stopil iz avtomobila, da je nagovoril mimo korakajoče čete in delil odlikovanja. Popoldne je cesar odpotoval na Dunaj.
Avstrijsko podrobno poročilo o gališki
'f bitki.
'Dunaj, 25. julija. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Odpor Rusov je postal živahnejši. Brez uspeha so poizkušali, da chi bili s krvavimi napadi utisnili pcsrtojanke Zaveznikov ob Seretu, med Taaaiopolom in Strusovom. Pod Stru-sovom v ovinku Sereta—Dnjestra avstrijske in nemške čete srečno prodirajo, Na prostoru smo pridobivali tudi jui&o Dnjestra in v ostrem boju odbili rusfcc zadnje oddelke ob Bistrici Nad-voftiianski. Notranji krili vojnih skupin,-: ki prodirati na severnem in juž-nertai bregu Dnjestra, si bosta kmalu segli v roko. Uspehi Koveszove armade ixa poti v Tatarskem prelazu so zrahljali sovražno postojanko med prelazom in Nadvorno. Južno od Tatarskega prelaza ruska in rumunska bojna črta še stoji; kar je pridobila na prostoru v dolinah Casinu in Putna, smo zaprli in je ta reč brez pomena. V
Dražna pa je brbljala svojo pot dalje: »Ali so v Hrvatih tudi ženski samostani?« povpraša Magaroviča.
»Kajpada so, gospodična! Ali misliš, da se Hrvatice vse pompže?« odvrne Hrvat.
»Slišala sem, da je sramota za devoj-ko, ako ni vdana,« ugovarja Dražna.
»Ne boj se, dražestna devica! Tudi pri Hrvatih najdeš svojo srečo!« skonča dedni stotnik.
In deklica jc zasanjala o sreči v Hrvatih. Zamislila se je, pa je dej.ala:
> Prečastni patrijarh! Meni je vse eno, ako grem v Spljet ali v Prago. Skoro mi je ljubša topla Dalmacija kakor mrzli sever. Ti si že Hrvatica, Ljutica, ha, ha, ha, jaz pa mislim biti,« se obrne Dražna na eni peti proti svoji prijateljici in se prisrčno nasmeje.
»Samo čuvaj se spljetske roke, Dražna! Kraljevič Radovan še koprni za tabo,« omeni patrijarh.
»Nič hudega ne bo, prejasni kneže! Radovan je ranjen, jaz pa bom ujeta ptica, ha, ha!« vzklikne Dražna in gleda za galebi, ki so leteli proč od ladje.
Že so se kazali od daleč goli stebri stare Salone in ladja je krenila proti pristanišču.
Spet je oživela za nekaj dni stara družba na otoku Jadranskega ustja v kraljevi palači, grdo se je držal spljetski škof Lavrencij v svojem domu in benediktinci na morskem pomolu so se veselili nepričakovanih gostov.
Z mirom v srcu se je patrijarh vračal
Rumuniji s ood časa do časa streljali
besno s topovi, a pehota ni napadala,
1 > i' v
Nemško podrobno poročilo o vzhodnoga-liški bitki.
Berlin, 25. julija. \Volff javlja: Dne 2A. t. m. so naše čete v vzhodni Galiciji povsod mogočno napredovale.Kjer se jc sovražnik, ki se je umikal, ustavil,smo ga s hitrimi, mogočnimi udarci vrgli. Občudovati moramo, kako z veseljem in sveže naše čefe napadajo. Njih žilavosti ni mogoče prekositi. Naši letalci tekmujejo z večurnimi poizvedovalnimi in daljnimi poleti s četamfi; ruska krdela zmedejo, ker mečejo np 'nje bombe in jih obstreljujejo s strojnimi puškami, Večje in manjše množice ujetnikov korakajo po vseh potih na zbirališča ujetnikov.	1!
Plena na velikanskem operacijskem ozemlju ni mogoče niti približno dognati. Rusom smo iztrgali približno 3000 štirjaških kilometrov. Že zdavnaj smo vzravnali, kar je bil pridobil Brusilov s svojo zadnjo ofenzivo. S sijajnim vznosom so vzele naše čete mesto Tarnopol, ki je na več krajih gorelo, vzele so tudi višine, ki leže južno od mesta in so odbile krvavo besne ruske protinapade. Obupen sunek, ki so ga izvedli Rusi jugovzhodno od Tarnopola iz vasice Kipiaczka, v 16 vrst so bili na-gromadeni; podpirali so jih oklopni avtomobili, se je zrušil z najtežjimi izgubami mrtvecev, ujetnikov in blaga, Istotako, kakor vzhodno od Tarnopola, so udarile naše čete tudi proti jugovzhodu in jugu na železniško črto Stanislavov-Bučač-Kopyczynce. Vsled njih pritiska se rušijo na črti Stanislavov-Nadvorna črta za črto, v gozdnih Karpatih smo pa 24. julija iztrgali Rusom zapiralno postojanko, ki zapira prelaz Jablonovnica.
Ruskega poloma ni mogel zadržati tudi obupni odpor Rusov med Stanislavom in Nadvorno ob Bistrici Nadvorjanski. Naši so tudi tu Ruse vrgli in jim iztrgali vele-važne ceste in železniška križališča mesta Stanislavov in Nadvorne: oba vogeljna stebra ruskih postojank.
Zaplenili smo včeraj večje število topov, med njimi težke; prešteli še nismo zaplenjenih poljskih in jarknih topov, metalcev min, velike množine streliva in pra-teža.
Naše čete derejo neprestano dalje.
Odbili smo ruske razbremenilne napade v južnih Karpatih.
Ob spodnjem Seretu sta nastopila proti našim postojankam dva voda pehote, ki smp jih vrgli brez vsakega truda.
Na seretski nižini in v Dobrudži so streljali le s topovi.
Na severnem delu ruske bojne črte so po strašnih krvnih žrtvah zadnjih dni prenehali napadi.
Gališka bitka mogoče odloči vojsko.
Curih, 25. julija. »Tagesanzeiger« piše gleda na bitko v vzhodni Galiciji: Če bosta osrednji velesili še en teden s polno silo nadaljevaii svojo ofenzivo, se lahko cia bode rio^ečki, ki se zde^j izigravajo v Galiciji, cdloč.Ti vojsko in da se mogoče Rusija loči iz vrste vojskujočih se držav. Dejstvo, da se vlade sporazuma ne upajo svojim narodom poročati resnice o gali-ških dogodkih in jim ne predlože uradnih poročil ruskega vojnega vodstva, dokazuje, kako zelo vplivajo dogodki na ruskem bojišču na vodilne kroge zahodnih velesil.
iz Spljeta, dasi ne še kot novomašnik, Dražna pa se je poslovila nepričakovano od svojih spremljevalcev, da jo kraljica Jelena odpelje za leto dni k hrvaškim be-neditkinkam. Hotela je biti opatica.
XVIIL
Ladja oglejskega patrijarha se je vračala in bližala mirno oglejskemu obrežju, kakor je bilo mirno srce patrijarhovo. Zdelo se mu je, da je spet močan in neupogljiv, kakor kršnata skala ob morski obali. Premišljal je svoj načrt, kako bi prej-koprej zastavil s prezidavo Možniškeg^ gradu in poklical s Češkega svojega ljubljenca, opata Božeteha. Mirno je bilo morje, tiho je bilo ozračje in niti sanjal n{ patrijarh o bližajoči se nevihti s Krasa .. t
Malo ladjico je krmar opazil v daljavi. Hitro se je pomikala, dokler se ni pokazala od blizu. Stari Stojdrag je stal na krovu in poleg njega oproda Zderad. Skrb in strah se jima je bral na obrazu, zakaj oproda je kazal na oklepu krvave sledi.
»Prečastni patrijarh! Zaveslaj semkaj na obrežje! V Ogleju je grozno,« pripovet duje Zderad.
»Upor, zarota zoper tebe! Seliški grof ga je provzročil, ko te ni bilo doma,« pri+ slavi Stojdrag s tresočim glasom.
»Ze sinoči so hodili Vialtovi hlapci skrivaj po hišah svojih zaveznikov in ka-čili k uporu. Postni dnevi so se pričeli in ni malo nas ni bilo mar, da nameravajo kaj taketfa. Na vse zdndfii KO KP V7f1lrffllll . n
... 1J	.	o	, - - - v---(,11.11 ...
jeh napadati meščane tvojega mišljenja. Mi
llraoji nemiri na loškem.
Ruski vojni minister o položaju.
Petrograd, 24. julija. (K. u.) Agentura: Ministrski predsednik Kerenskij je izjavil zastopnikom časopisja o položaju, Gre za to, da se moč osredotoči, Začasna vlada hoče varovati državo proti razdiranju anarhije in hoče dobrobit armadi. Vlada se naslanja na zaupanje množic ljudstva in armade. Rešila bo Rusijo in zlila njeno enotnost s krvjo in z železom. Sedanjega polo-
nismo držali križem rok in smo se jim uprli,« pripoveduje Zderad.
Patrijarh se je skoro onesvestil. Pa se ojunači in tolaži svoje spremstvo.
»Na vse zgodaj se je začel boj, ki se je vršil največ na trgu sv. Ivana. Držali so se naši dqbro, a morali so se naposled umakniti. Ne ustraši se preveč, prečastni, padel je Kojata in padel Smil,« obvešča Stojdrag.
Patrijarh pa poskoči, kakor bi ga pu-šica zadela v srce in zavpije:
»Brž, brž, na pomoč!«
Molk je nastal. Friderik se je-naslonil na ograjo in globoko vzdihnil. Smrt dveh dragih mu je pretresla drobovje. Ali že. je zatrl bolečine v srcu in solze na očeh, ko se ladji približate obrežju, ki se je nazivalo »aquae gradatae«,1 kraj, koder so sv. Kan-cijan in njegovi tovariši prelili kri za sveto krščansko vero. Potniki izstopijo. Pri izlivu Soče v morje so jih že čakali konji in v dijme diru jašejo proti Ogleju.
Na trgu sv, Ivana se ustavijo. Strašni prizori so se pokazali. Po. tleh je ležalo polno mrtvecev in ranjencev, ki so milo ječah in klicali na pomoč. Patrijarh skoči s konja, zagledavši na tleh poleg vodnjaka svoja prijatelja, Kojato in Smila. Smilova glava je slonela na Kojatovih prsih, pa življenja ni bilo več, ne v glavi, nc v prsih. Friderik se sklone rtad mrtvimi trupli in bolestno vzklikne: »Tvoj otec je umrl za stare bogove, sin Vžeborov,: ti p£i za krščansko poštenje!«
I 1 Stopnice v vodi.
Ruska mesta pred gospodarskim po-' lomom,
Stockholm, 25. julija. Uprave mest Pe-trograda, Moskve, Odese in še 20 drugih mest so z vlogo naznanile vladi, da jim grozi gospodarski polom. Vlada naj jim posodi takoj 600 milijonov rubljev.
Ruski činovniki prihajajo iz Bukovine i Petrograd.
Stockholm, 25. julija. Listi poročajo iz Petrograda, da prihajajo činovniki iz Bukovine v Petrograd.
Magarovič pa je med tem zbiral razkropljene oklopnike in prevzel poveljstvo namesto padlega Kojate. Poprosil je za patrijarhov blagoslov in krenil proti cerkvi sv. Sira, da udari na zarotnike. Stojdrag je odpeljal Ljutico in konje v palačo, patrijarh pa je krenil peš proti baziliki. Zamišljen in potrt je stopal po božji veži, korak je bil težak, da je odmeval ob mogočnih slopih. Pri zadnjem stopu krene v stran in izgine po stopnicah v stari kripti.
Drobni stebriči so ločili kripto v tri dele. Slikane stene so žarele ob strani in pod slikanim obokom je ležal na sredini velik sarkofag s sv, močmi sv, Mohorja. Patrijarh poklekne h grobu, iskreno vzdihne in se topi v topli molitvi. Nikoder se mu ni zdelo tako varno, kakor na tem svetem kraju, pomočenem s krvjo mučenikov.
Tam na trgu Vseh Svetih pa se je tisti čas boril obupen boj. Stotnik Magarovič se je pokazal junaka in neusmiljeno udrihal po zarotnikih, da so kar cepali na tla ...
Patrijarh jc molil dalje za srečen izid boja, za zatrtje upora, za ponižanje zarotnikov, za ljuba mu prijatelja s Češkega. Podoba njegove matere Ide mu je šinila pred oči, pa je tudi zanjo zaprosil. Molitev mu je mašila ušesa, da ni opazil sence, ki je švigala po mozajičnih tleh, zatopljen je bil v božjo milost, da njegove oči niso videle moških stopinj, ki so se plazile po levih stopnicah navzdol.
Solnčni žarki so lili skozi ozke line in delali bujno svetlobo.
»Moj Bog, kaj to pomeni?« zakliče hi-Doma Friderik in se skloni po koncu.
Vstaja v Rlgi.	(
Stockholm. Posadka v Rigi se je uprla. V Petrograd so došla odposlani-štva, ki se pritožujejo proti vladi. Od-poslaništva so zaprli, a izpustili, ker je to zahteval delavski in vojaški svet.
Upori na Kavkazu.
Bern, 24. julija. (K. u.) Ruski sotrud-nik lista »Bunda« poroča, da je prišla v Vladikavkaz cela divizija strelcev, ki je zapustila kavkaško bojno črto.
Za samoupravo Sibirije.
Stockholm, 25. julija. Na ljudskem shodu v Tomsku so zahtevali s posebnim ozirom na zemljepisne, etnografske in gospodar, razmere SibMje obsežno samoupravo, notranje politične posle naj bi vodila sibirska duma.
Ruska vlada se ne upa razpustiti finskega deželnega zbora.
Stockholm, 25. julija. (K. u.) Stock-holms Tidingen poroča: Vodilni krogi v Petrogradu se ne upajo razpustiti finskega deželnega zbora, da svojega položaja še bolj ne poslabšajo.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. julija. Uradno:
Pri Soči so tudi včeraj živahno streljali s topovi.
Načelnik generalnega štaba.
Topniški boji ob Soči.
Dunaj, 25. julija. Vojni tiskovni stan: Na soški bojni črti so s topovi nekoliko živahnejše streljali, posebno vzhodno od Gorice in pri Kostanjevici.
Italijansko uradno poročilo.
24.	julija. Sovražnik je včeraj na tri-dentinski bojni črti živahno nastopal. Njegovi oddelki so poizkušali motiti naše čete pri Tierno (Mori) med delom in vzeti našo prednjo postojanko v dolini Posina. Našim postojankam so se približali v Val Zanca (potok Vanoi), v dolini San Pellegrino in pri Ober-Bachernu. Topništvo je besno obstreljevalo razne odseke naših postojank v dolinah Veltlin in Camonica in v Judika-riji. Naša pehota je povsod popolnoma odbila sovražnika, naše baterije so se odločno borile s sovražnimi topovi. Z ognjem naših strojnih pušk smo presenetili sovražni oddelek v dolini Rimbianco, na levi strani Riena; moral je bežati; zadali smo mu znatne izgube. Na karnijski bojni črti je topni* štvo posebno delalo na to, da moti delo sovražnika v njegovih postojankah. Razkropili smo sovražne oddelke v Giorgio Vera-nis (Degano) in v Zapoški dolini. Na julijski bojni črti so se borile vzhodno od Gorice patrulje. Pri Mrzlem vrhu, na Vodilu in pri Kostanjevici so se s topovi besnejše borili, kakor navadno. Naši dve bombni skupini, spremljevala so ju preganjalna letala, sta poleteli nad sovražne vojaške lope in železniške naprave v Štanjelu in sta metali bombe na nje. Kljub ljutemu obrambnemu ognju sovražnika so se operacije uspešno izvedle. Vsa naša letala so se vrnila v dobrem stanju.
25.	julija. Na tridentinski fronti smo kaj hitro odbili poskuse sovražnika, da bi presenetil naše izpostavljene čete pri jezeru Loppio, vzhodno od Gardskega jezera in pri Cosmagnonu (Pasubio). Naše baterije so obstreljevale sovražne okope pri Laresu (Ada-mello) in v polno zadele stan nekega avstrijskega poveljnika na visoki pla-
noti Tonezza; razkropile so skupine delavcev v dolinah Astico in Calmera in povzročile požar v sovražni municij-ski zalogi na Colbriconu. Na Julijski fronti obojestranski artiljerijski ogenj, ki je bil v bovški kotlini, kjer smo zadeli sovražne vojaške tabore lop, in na Krasu vzhodno od Jamelj silne j ši in živahnejši.
Cadorna v Pariza.
Lugano, 25. julija. Cadorna in vicead-miral Thaon di Revel sta došla v Pariz. Cadorna se je posvetoval s francoskim generalom Foekom in angleškim generalom Ro-bertsonom, Thaon di Revel s francoskim admiralom Le Bon-om, angleškim admiralom Jellicoe in severoameriškim admiralom Sims-om. Po dosedanjih poročilih je te vojaške razgovore ločiti od istočasnih diplomati čnih.
Boji do zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25, julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Bojna črta na Flanderskem je tvorila tudi včeraj prizorišče najbesnejših bojev s topovi, ki so trajali v noč.
Močni angleški poizvedovalni sunki so se ponovili v več odsekih; vse smo odbili v naših ujlrfinskih postojankah.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Francozi so doživeli poraz na »Wjnter-bergu« pri Craonne, kjer so se izjalovili njih močni napadi na naše nove postojanke. Nastop sveže divizije ni ničesar dosegel.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. julija zvečer. Velika glavni stan:
Na Flanderskem do skrajnosti streljajo s topovi.
Topniška bitka na Flanderskem,
Berlin, 25. julija. Wolff poroča: Na zahodnem bojišču so z ozirom na divjo topniško bitko, ki besni na Flanderskem, vsi drugi dogodki malopo-membni.
Pariška konferenco.
Pariz, 24. julija. (K. u.) Agence Ha-vas: Angleški in italijanski odposlanci so danes zjutraj došli. Lloyd George je obiskal Ribota in se delj časa ž njim posvetoval.. Popoldne bo Ribota sprejel Sonnino.
Pariz, 24. julija. (Kor. ur,) Agence Ha-vas: Danes dopoldne je imel posvet sporazum v zunanjem ministrstvu prvo sejo, Sklenili s.o, da bodo o sklepih strogo molčali,
Ženeva, 25. julija. Pariški listi prinašajo dolga poročila o konferenci šti-risporazuma, ki zboruje v Parizu. Pravijo, da bo Sonnino na konferenci izjavil, da ima Italija vsaj toliko pravice do Trsta, kakor Francoska do Al?acije Lorene. Dalje bo v imenu italijanske vlade zahteval, da se Italiji prepusti nekatera strategična opirališča na vzhodni obali Adrije in pa trajno posest Valone. Najvažnejšo točko konference tvori sklep nemškega državnega
Dva našemljena neznanca v viteški obleki sta stala pred njim.
»Kje imaš Kocljevo pismo?« se oglasi eden izmed njiju in potegne svoj meč,
Patrijarhu se šibe noge, ali glas mu je miren,
»Morda Kocljevo pismo o ustanovitvi možniškega samostana?« povpraša Friderik. »Hrani ga moj dedni komornik.«
»Podpiši to pismo!« zine sosedni vitez in pomoli Frideriku popisano koženico, s katero naj bi se patrijarh zavezal, da odstopi možniški grad Leopoldu, seliškemu grofu v popolno last.
Friderik vzame pismo, ga prebere in spet vrne, majaje z glavo:
»Ne morem, božja človeka! Ustanova je sveta zadeva, ki sega do vesti,«
»Podpiši, ako ne, ti potisnem bodalo v srce!« sikne prvi vitez.
»Leopold, ne okrvavi svojih rok z nedolžno krvjo!« odvrne patrijarh.
»Nisem Leopold, toda dal boš zadoščenje najprvo meni, ki si me sunil čez prag brez vzroka!« se zadere spet našemljeni prvi vitez.
»Morda si Vialto? Ako si, vedi, da je udanost prva reč pri podanikih; ker nisi hotel zapriseči zvestobe, te tudi nisem mogel obdržati,« nadaljuje Friderik premišljeno.
»Podpiši, ako ne, si sin smrti« .. t
Tako je zatrdil drugi vitez.
»Prisegel sem na evangelij, ne morem, viteza!«
2e je stegnil prvi svoj meč, kar pomoli glavo v kripto — Stojdrag. Skrb za patri-jarka ga je prignala v kripto.
»Stoj, morilec!« se oglasi stari ribič in potegne svoj meč. Meči se križajo, patrijarh dvigne roko nad drugim vitezom, da bi mu strgal krinko raz obraz, ali ta mu zasadi meč v srce---
»Stojdrag, vse moje je tvoje. Marija, pomagaj.!« vzdihne Friderik v svoji krvi.
Krik je privabil tudi druge, <Ja so prihiteli v kripto ... Napadalca sta zbežala po drugih stopnicah. Ali tudi Stojdrag je že obležal v svoji krvi. Našemljeni vitez mu je preklal lobanjo ----
Opat Alberik je prihitel z drugimi in pokleknil poleg patrijarha.
»Ljubi gospod oče! Svakova roka je v ozadju. Našemljena viteza sta Vialtova, Ali odpoved Možnice ali smrt! In tako je prišla smrt,« govori patrijarh s pojemajočim glasom.
»Žrtev poklica!« vzdihpe opat.
»Odpuščam mu,« še vzdahne češki knez in umolkne za vselej.
»Proficiscere, anima christiana!«1 je šepetal belinjski opat in križal umirajočega patrijarha.
»Mučenec je umrl,« je šel glasi po Ogleju.
1 Odpoluj, duša krščanska----
zbora o vojnih ciljih. Konferenca bo sestavila odgovor na to.
Lloyd George se trudi, da bi člane konference pridobil za svojo formulo, ki izraža, da se bo štirjsporazum pač pričel pogajati s svobodno Nemčijo, ne pa z avtokratično vladno Nemčijo.
Lugano, 25. julija. Italijansko dnevno časopisje soglasno izraža mnenje, da bo pariška konferenca za nadaljni potek vojske izredno važna. Turinska »Stampa« pravi, da je grško vprašanje nasproti velikim vprašanjem vojnega vodstva in mirovnega problema izgubile skoro ves interes. Konferenca bo posebno važna radi položaja na Ruskem; z ozirom na to, kakor tudi z ozirom na zahtevo ruske začasne vlade da se na konferenci entente v avgustu razpravlja o vprašanju revizije vojnih ciljev, je sedanja konferenca dolžna, da se pripravi na posvet z Rusi in zavzame stališče napram mirovnemu vprašanju.
Volni citji Angleške
London, 25. julija. (K. u.) V spodnji zbornici je lord Robert Cecil odgovarjal na kritiko Dillona o balkanski politiki vlade in dejal, da ni res, da bi vlada pustila Srbijo na cedilu. Vlada nikakor ne namerava odstopiti od svoje obveznosti, da mora namreč Srbija dobiti popolno neodvisnost in odškodnino.
Lord Cecil soglaša z naziranjem nekega poslanca ki je dejaj, da Avstrija ni glavni sovražnik. Glavni sovražnik mora biti Nemčija.
Kar se tiče splošnih mirovnih načel, mora biti prvo načelo, da ostanemo zvesti svojim zaveznikom. Glede Alzacije-Lorene mora Francoska izraziti svoje želje, Angleška jo pa mora podpirati. Kar se tiče. jugoslovanskega gibanja, je nevarno iti dalje, kot je šla vlada v svojem odgovoru Wilsonu. Vlada je v tem odgovoru izjavilt, da želi med zatiranimi narodi osvoboditi tudi srbski narod. Ne gre pa delj in se tudi ne veže na gotovo obliko osvoboditve. Drugo načelo, za katero se Angleška vojskuje, je trajen sporazum in zadovoljiv mir, ki ne sloni na osvojitvi in gospodstvu, marveč na samostojnosti narodov in ki jamči za novo razmerje proti bodočim izpremembam.
Tretji veliki vojni cilj je odstranitev nemškega militarizma. Če se v Nemčiji v resnici ustanovi demokratična vlada, bo s tem dano močno jamstvo, da se nemška politika končnove-ljavno izpremeni in da se primerno zmanjšajo nevarnosti, ki bi jih bilo v bodočnosti pričakovati od Nemčije.
Posvet sporazuma v Ameriki.
Rotterdam, 25, julija. (Kor. ur,) »Man-chester Guardian« poroča s 15. t. m. iz Washingtona: Gotovo je, da bodo sklicali v Newyork posvet, ki se ga bodo udeležili zastopniki Rusije, Francije, Anglije, Italije in Združenih držav. Sklepali bodo o novi izjavi glede na vojne smotri zaveznikov. Francija in Anglija sta vabilo že sprejeli.
Berlin, 25. julija. »Herald« poroča iz Newyorka: Senator Stone je z 18 senatorji stavil na kongresu važen predlog glede na govor nemškega kanclerja. Pokre-t za mir se v Ameriki zelo širi. Stave, da se bo še letos sklenil mir, izkazujejo sledeče razmerje: 5:3.
Notranja politika.
Državni zbor ne bo zboroval v avgustu.
Dunaj, 25. julija. Zbornica se je imela sestati sredi avgusta k zasedanju. Sedaj so se začeli v parlamentarnih krogih obračati glasovi proti poletnemu zasedanju zbornice. Zato bo imela zbornica plenarno sejo šele v jeseni. Kot vzrok te odložitve navajajo: Sedanja vlada je le prehodnja, treba bo dati čas do jeseni, da se sestavi nova.
Posvetovanja v Pragi.
Praga, 25. julija. Za jutri napovedano zborovanje Češkega svaza je preloženo. Včeraj so se vršila pripravljalna posvetovanja predsedništ.va Češkega svaza in ustavnega svazovega odseka glede skupnega zborovanja z narodnim odborom. Temelj vseh posvetovanj je državnopravna deklaracija Češkega svaza dne 30. majnika.
Čehi in Jugoslovani.
Časopisje obširno piše o posvetovanjih Čehov in Jugoslovanov v Pragi. Nemci že vedo povedati, da je razdor med Jugoslovani in Čehi neizogiben. In vesele se tega. Tudi posamezno češko časopisje postaja nervozno. Vprašanje je, ali se bomo zedinili Jugoslovani in Čehi glede taktike pri reformi avstrijske ustave. — Mi se danes v vsa domnevanja ne spuščamo. Naj bo taktika Jugoslovanov in Čehov mogoče hipno različna, na~<e skupne vezi, qa$ega
skupnega nastopa v parlamentu in povsod ne bo zrahljal več nobeden. Zato smemo čisto mirno zreti v bodočnost.
Zastopnika Jugoslovanskega kluba pri posvetovanjih v Pragi dr. K o -r o š e c in dr. Krek bosta vedela svojo dolžnost.
Rlažarske izmišljotine.
Mažarski in nemški listi so prinesli vest, da sta narodna zastopnika ogrskih Slovakov Samuel Mudrouš in Matija Dula vložila v kabinetni pisarni na Dunaju protest slovaškega naroda proti češki državnopravni deklaraciji. Kakor poroča »Venkov«, je ta vest popolnoma izmišljena. Samuel Mudrouš sploh ni eksistiral, pač pa je bil Pavel Mudrouš predsednik narodne slovaške stranke. Ta je pa že pred leti umrl in zato ni mogel proti češki di'žavnoprav-ni deklaraciji protestirati. Njegov naslednik Matuš Dula ni vložil sploh nobenega protesta in ni prišel v nobeni deputaciji na Dunaj.
Tudi take laži Mažarom ne bodo pomagale!
Za sklicanje bosensko-hercegovskega sabora.
V	Budimpešti so imeli hrvatski delegati z dr. Dimovičem posvetovanje, na katerem so sklenili zahtevati v obliki interpelacije sklicanje bosenskega sabora. V imenu hrvatske delegacije sta šla Nikolič-Podrinskj in Babič-Gjalski k ministrskem predsedniku grofu Esterhazyju, ga obvestila o tem sklepu in mu predstavila dr. Di-moviča. Sunarič ni bil navzoč, ker je bil brzojavno poklican v Sarajevo.
V	imenu hrvatske delegacije je vložil dne 23. t, m. pl, Hreljanovič v ogrskem parlamentu interpelacijo, nato jo je utemeljeval v hrvatskem in mažarskem jeziku. Povedal je, da je ljudstvo v Bosni in Hercegovini že tri leta tlačeno in brez vsake svobode. Pravosodje je padlo že tako nizko, da nimajo ljudje vanj nič več zaupanja. Razpravlja o tamošnjem pravosodju. — Prehrana je tako slabo organizirana, da ljudstvo gladuje. Zahteva sklicanje bosensko-hercegovskega sabora in vpraša ministrskega predsednika: Kakšne korake misli podvzeti gospod ministrski predsednik, da se takoj skliče bosensko - hercegovski sabor?
Ministrski predsednik grof Esterhazy je odgovoril sledeče: »Omejujem se na kratko izjavo. Ne smatram za pripravno dati o tem vprašanju za sedaj meritorne izjave.« — (Odobravanje pri Madžarih.)
Izjave v ogrskem državnem zboru.
»Arbeiter-Zeitung« od 24. julija poroča: Iz Budimpešte javljajo: V državnem zboru so poslušali danes zopet »izjave«. Preden je prišla zbornica na dnevni red, je govoril gospod grof Tisza za to, da bi, kakor je rekel sam, »izjave nemškega državnega zbora našle odmev tudi v ogrskem parlamentu«. Toda »odmev« ni najvažnejše, ampak reklama za Tiszo, ki bi svetu rad pokazal, da je še vedno najmogočnejši mož na Ogrskem. Mirovni izjavi je pridružil Tisza sledeči denuncijantski napad na Čehe:
»Pri tej priliki moram spraviti na razgovor gotove izjave, katere so izrekli češki politiki v Avstriji. S temi ravno tako nesramnimi kakor smešnimi izjavami se nočem baviti. Poudarjati hočem le, da je neki češki poslanec v zadnjem času izjavil dvakrat, da sn z vprašanjem odstopa slovaških komitatov ne mara pečati, ker bo to vprašanje rešeno na mirovnem kongresu. Notranje zadeve monarhije spravljati paed zunanji aeropag je izdajstvo. Proti češkim politikom ne polemizira. Vpraša pa: Kje je avstrijska vlada? Je-li v Avstriji vse dovoljeno? Avstrijsko vlado je treba opozoriti, da izpolni svojo dolžnost in da ne dovoljuje takega razžaljenja ogrskih interesov.«
»Arbeiter Zeitung« pristavlja: Kako si pač ogrska gospoda vso to stvar predstavlja? Ali hočejo vsakega, ki ne rešpektira dovolj ogrskega globusa, zapreti v dosmrtno ječo? Tiszi bi to že dišalo, ampak časi, ko je on gospodoval tudi nad Avstrijo, so preč., t
Jugoslovanska ideja in avstrijski Italijani.
»Eco del Litorale« prinaša sledeči članek pod naslovom »L'idea jugoslova«:
»Znani djakovski škof mons. dr< Strossmajer je upal z ustanovitvijo Jugoslovanske akademije v 2^igrebu združiti tri narode: Hrvate, Srbe in Slovence. Toda vsa njegova prizadevanja so bila zaman, ker niso Srbi ničesar hoteli vedeti o združitvi. Ti so vedno naglašali svoja stremljenja in so proklinjali »hrvatsko megaloma-nijo«, kakor so definirali jugoslovansko idejo,
Slovenci nimajo do danes še nikake jasne predstave o tem vprašanju. Oni stoje samo na svojem slovenskem programu, ki izključuje vsako jugoslovansko idejo. V bistvu niti sami Hrvati in Srbi si niso na jasnem, kaj naj si predstavljajo pod pojmom »jugoslovanska ideja«. Ali naj opuste Hrvati svoj hrvatski program. Srbi srbski in
Slovenci slovenski samo v korist te ideje? In kako ime naj dobi nova jugoslovanska
država?
T>ial is U-c qucslior. (To je sedaj vprašanje )
Podane.- dr. Riba? je povedal v Trstu na shodu zaupnikov političnega društva »Edinost:: ClHC 1. t. m. sledeče:.
Stojimo na stališču demokratičnega razvoja narodnega načela. Izjavili smo se za združitev vseh Jugoslovanov in sicer na temelju hrvatskega državnega prava. To dejstvo je vzbudilo veliko radost na Hrvaškem in v Bosni Hercegovini pri vseh strankah brez razlike vere.«
Te besede na zborovanju zaupnikov »Edinosti« so našle lep odmev. Poslanec dr. Ribar predlaga in hrvatska javnost sprejme. Sicer pa, četudi bi v smislu besed dr. Ribafa izjavili Srbi in Slovenci za hrvaško pravo, — to ne pomeni še ničesar — Hrvati nočejo še tega verjeti.
V teh dneh so razglasili v hrvatskih časopisih dr. M. Kovačevič, dr. Pazman, dr. Safar in baron Ožegovič poziv, v katerem izjavljajo, da hočejo ustanoviti posebno čisto hrvatsko stranko proti jugoslovanski utopiji, isto nasprotstvo najdemo tudi v Bosni in Hercegovini ter v Dalmaciji in sicer na strani oniii elementov, ki nočejo zanikati svoje hrvaške narodnosti in svojega hrvaškega jezika radi takih novotarij.
Sicer pa kaj pomeni vse to? To znači, da so hrvaški, srbski in slovenski poslanci z ustanovitvijo Jugoslovanskega kluba ustvr. ili novo stranko in nimajo se pristašev, Njihovi volilci so te poslance izvolili na d. igačnem programu jugoslovanskem. Toda njihovi poslanci so spremenili svojo politiko, ne da bi vprašali svoje velike.
Kako naj si razlagamo ta izrodek fantazije v parlamentarnem smislu?«
Tako razlaga glasilo Faiduttija in Bu-galta jugoslovansko vprašanje. Glasilo Faiduttija in Bugatta, ki se imata zahvaliti za svoje mandate slovenskim volilcem, pa zastopajo vselej in povsod protislovenske koristi. Kdo se prodaja Nemcem izmed Lahov razven Faiduttija in Bugatta? Radovedni smo na njihove volilce, kaka navodila jim bodo dali pri prihodnjih volitvah. Sicer pa, n.-?; bodo pomirjeni, njih ne bomo vprašali, kako politiko naj vodi Jugoslovanski klub.
Mm porois.
Ne- raki slave Bohma Ermoliia in junaka Eoroeviča.
Čarih, 24. julija. (K. u.) »Neue Ziiri-cber Nachrichten« pišejo o naši ofenzivi v v Galiciji: Siloviti vojni dogodki se gode te dni na ruski bojni črti, ki spominjajo na velike dni, ko so prebili pri Dunajcu. Cela ruska osrednja bojna črta je zrušena in se umika. Slavo si je pridobilo zdaj ime Boh-ma-Ermoilija. Sporazum bo moral svoje nazore o ; vojni izčrpanosti« Avstrije zelo popraviti. Junak Bsrcevič je že v deseti soški bitki pokazal, kaj je na tem, ravno to kaže zdaj Bohm-Ermolli na ruskem pezo-rišču. Počakati se še mora, kako bedo novi dogodki vplivali na političen položaj v Rusiji in na splošen položaj. Sporazum zdaj ve, da je kakor Nemčija, tudi Avstrija ohranila svojo junaško in premočno voljo zmagati. Kaj pomenijo v primeri s tem govori, če jih tudi govori kak Lloyd George.
Aretacija brigadirja poljskih legij Pilsudskega.
Kakor smo poročali, so Nemci aretirali brigadirja poljskih legij Pilsud-skega. Formelni povod aretacije jc napačen potni list, starega se je baje posluževal Pilsudski. Notranji vzroki aretacije so vse globokejši.
Kakor poročajo z Dunaja, je imel včeraj poljski soc. dem. poslanec Di-amand v zadevi aretacije Pilsudskega razgovor z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem. Obrazložil mu je težke posledice aretacije in ga prosil, naj tozadevno nujno intervenira pri nemški vladi. Kakor poročajo iz poljskih parlamentarnih krogov, je obljubil ministrski predsednik svojo pomoč in jc žo konferirai v ti zadevi z zunanjim ministrom grofom Czerninom.
Poljski soc. elemokratje zahtevajo radi te aretacije takojšne plcnnrno zborovanje Poljskega kola.
Vojno berilo,
Dunajsko časnikarsko društvo ; Con-cordia« je razpisalo dve nagradi po 10,000 kron za dva najboljša vojna romana; pisatelji morajo biti Avstrijci — mi pristavljamo: avstro-nemški židje.
Ravno tako židovska »Sonn- u. Mon-tags-Zeitung« komentira ta razpis nagrad med drugim tako-le: Statistika o vojaškem berilu, katero je nedavno objavila »Koln. Ztg.«, je zelo poučna. Ta list je objavil tabelo, iz katere je razvidno, kakšne knjige so si vojaki najrajši izposojali iz novo ustanovljene divizijske knjižnice. Na prvem mestu stoje knjige razburljivega, značaja,
knknr tn nbolain ve nadm,-! b-niirf Mnfirtn
zanimivejše je pa, česar vojaki ne marajo. Med temi knjigami so našteti: Clausewitz,
| Grundgedanken iiber Krieg, Der Krieg, Wie der Weltkrieg ausbrach, Krieg und ! Sozialdemokratie; potem pa vse knjige, ki so v zvezi z »nemški« (nemški duh, nemško bistvo, nemško delo, nemška umetnost, nemški človek, nemško ljudstvo itd.). — Značilno!
iz Morijeve seje u pospsSevanjs M i ftnjsKein.
V torek 24. t. m. dopoldne ob 10. uri se je vršila kuratorijeva seja zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v ma-gistratni dvorani. Predsednik g. Kregal- jc otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, posebno z Dunaja došlega se-kcijskega načelnika g. Hassa, zastopnike deželnega odbora g. dr. P e g a n a , vlad. svet. g. Š u b i c a in zadruž. inšt. g. S t c s k o. Overovateljem zapisnika je predsednik imenoval gg. S t c s k o in P e n g o v a.
G. dr. Pegan je naglašal naklonjenost dež. odbora, zlasti dež. glavarja napram zavodu posebno pa bo dež. odbor podpiral ustanovitev vajeniškega doma, ki se namerava ustanoviti v Ljubljani.
Sekcijski načelnik g. H a s s se jc zahvalil za pozdrave in je naglašal, da bo zavodu in njegovemu stremljenju vedno naklonjen. Pozdravil je imenom ministrstva za javna dela, katerega bo v kuratoriejvih sejali zastopal. Šel bo našemu ljudstvu vedno kolikor mogoče na roko, vsaj ga pozna, ker je služboval ravno v naši kronovini 22 let. Poudarjal je potem g. sekcijski načelnik, kako velikanski uspeh so pokazali obrtniki pri izvrševanju vojaških dobav, tako da čisto nič ne zaostajajo za veliko industrijo in so dokazali ravno iste zmožnosti. Ko bodo prišli obrtniki iz vojske domov, bo treba zanje tudi kaj storiti, da se popravi škoda, katero jim je napravila vojska. V tem oziru se pripravljalna dela že vrše.
Kakor smo čuli, se je odredba, da se obrtna sola v Ljubljani poviša v višjo obrtno šoio, kar je za našo kronovi-no neprecenljive vrednosti, po nasvetu g. seltc. načelnika, kateremu se jo predsednik zavoda tudi primerno zahvalil.
Nato je podal predsednik obširno poročilo zavodovega delovanja v zadnjem času, iz katerega posnamemo, da je zavod vršil velikansko delo, da preskrbi domačim obrtnikom dela, zlasti krojačem in krojačicam. Zavod je v teku vojske izdelal 728.525 kosov raznih vojaških montur. Pa tudi domače delavke in begunci so imeli posla, vsaj je bilo zaposlenih pri izdelavi slamnatih obutev 30 poverjenikov in nad 2000 delavk. Izdelalo se je 180.296 parov slamnatih čevljev v kratki dobi 4 mesecev. Izplačala se je samo za napravo teh obutev vsota 277.000 K. Intendanca kakor tudi vse vojaške oblasti so šle zavodu na roko, za kar jim gre posebna zahvala. Da pa je zavod splošno z vojaškimi dobavami tako uspel, gre zasluga tudi sekcijskemu načel. g. Hassu.
Za vračajoče se obrtnike ob času miru, bo Ireba poskrbeti, da se rane, katere jim je vojska prizadjala, čim najhitrejše zacelijo. V tem oziru se jc že pričelo delovanje in sicer je nižje-avstrijski deželni odbor sporazumno z moravskim deželnim obrtno-pospeše-valnim svetom sporazumno z vsemi drugimi obrtnopospeševalnimi zavodi pričel tozadevno akcijo. Vršil sc je na Dunaju sestanek vseh omenjenih zavodov trgovskih in obrtnih zbornic ter sc izvolil izvršilni odbor. V tem odboru sem za Kranjsko jaz, če pa nimam časa, me zastopa ravnatelj. Vlada je zagotovila, da bo akcija uspešna in da bo vlada prispevala do 50 % kritja za kredite obrtnikom. Posojila se bodo dajala v najvišji meri do 4000 K. Podrobnosti seveda bo treba še določiti in organizirati, kar bo svoj čas itak v eni sej prišlo clo razgovora.
Zavod je vršil v iej dobi tudi svojo normalno mirovno delo, zlasli v sodelovanju z raznimi obrtno-produktivnimi zadrugami. Najboljše se drži »Prva žc-bljarska in železoobrt. zadruga v Kropi«, ki je z vsemi svojimi močmi zaposlena. Slabše se godi drugim obrtno-produktivnim zadrugam, ki po večini trpe vsled pomanjkanja delavcev ali materijala. Domača industrija propada iz enakih razlogov. Za lončarje je preskrbel zavod svinčeno steklino; vložena je pri c. kr. trgovskem ministrstvu prošnja, da sc zopet dovoli primerna količina, da bodo mogli svoje izdelke izvršiti.
Šivanje vojaškega perila je popolnoma prenehalo. Zavod je svoječasno sprožil akcijo v svrho preskrbe lesa za naše suhorobarje iz gozdov verskega zaklada; žal je pomanjkanje delavcev in skoraj popolna ustavitev onemogočila izrabo uspehov, ki jih je zavod že dosegel uri raznih centralnih oblastvih.
Slabo se godi naši čipkarski domači obrti; čipkarice so nakupovale sukance od raznih špekulantov po neverjet-novisoko navitih cenah, sedaj pa ne morejo izgotovljenih čipk prodati niti za ceno, kakor so one dale za sukanec. Zavod je na lastni račun preskrbel večjo množino sukanea, katerega bo oddal čipkaricam po originalni tovarniški ceni.
Na obrtnoizobraževalnem polju je moral zavod delo skoraj clo celtf omejiti; na razpolago ni učnih moči niti obrtnikov, ki bi se udeleževali pouka. Za invalide-obrtnike je preskrbljeno vsaj deloma na invalidni šoli v c. kr. državni obrtni šoli.
Zavod se je zavzel tudi za skrbstvo vajencev in bo krepko sodeloval pri nameravani ustanovitvi provizoričnega vajenskega doma v Ljubljani.
Predsednikovo poročilo se je soglasno odobrilo, ravno tako poročilo overoviteljev zapisnika (poročevalec g. Pengov) in poročilo blagajnika g. Pusta. Revizorji so našli vse v redu. Proračun za 1. 1917 (poročevalec g. Ložar) se je tudi odobril.
Zavodov ravnatelj g. Remec je poročal o ustanovitvi popravi j alnice za monture, koder bodo domači obrtniki zopet dobili dela. Nadalje je poročal o ustanovitvi vzorne popravljalnice za obutev. Ker usnja vsestransko primanjkuje, bo treba nadomestkov, zlasti bo treba usnjene podplate nadomestiti z lesenimi. Vsa pogajanja še niso zaključena in zavocl pričakuje rešitve prošnje na c. kr. trgovinsko ministrstvo za usnje, ki se pri popravilu, četudi z lesenimi podplati, neobhodno potrebuje. Te popravljalnice pa zavocl ne misli za vedno obdržati, marveč jo bo, kakor hitro bo potreba pokazala, razpustil.
Za kranjske čipke bo priredil zavod jeseni razprodajno razstavo, da čipkaricam speča kolikor mogoče že izgotovljenih čipk. Zavod se je obrnil na centralni čipkarski zavod za razprodajo na Dunaju, kar pa ni imelo uspeha. — Ravnatelj je nadalje poročal o preskrbi suhega lesa za pohištveno in splošno mizarstvo. Potreba je in bo vedno večja, lesa pa vedno manj. O stvari se je obširno razpravljalo. Debate sta sc udeležila tudi gg. Pust in Ro-jina kot strokovnjaka. Ta dva gospoda sta navedla velikanske vsote, katere se zahtevajo danes za les. Prišlo bo pa še slabši. Treba je vse ukreniti, da se preskrbi vsaj nekaj lesa za obrtnike, ki se bavijo z lesenimi stvarmi. Poročilo se je soglasno odobrilo, kakor tudi predlog, naj se izvoli odsek treh članov, kateri ima namen, to vprašanje proučiti in potem staviti predloge, da se zavod obrne na vse merodajne činitelje in skuša pridobiti kolikor se pridobiti da. V ta odsek so bili izvoljeni gg.: Pust, Rojina in ravnatelj Remec.
Poročilo ravnatelja o akciji za izmenjavo vratnih kljuk se je odobrilo. Namen je, da dobijo zaslužek domači obrtniki, ki se pečajo s tem poslom. Postopalo pa se bo s čimnajvečjo priza-nesljivostjo in oziranjem na obratovalne razmere.
G. vlad. svet. Šubic jc poročal o ustanovitvi vzornih izdelkov enostavnega pohištva. V tem oziru so se napravili načrti in sc je zlasti avstrijski muzej in višja obrtna šola na Dunaju trudila, kaj posebnega in praktičnega ustvariti. Vršila se je tudi na Dunaju tozadevna razstava. Občinstvo mora priti do tega, da bo vedelo samo, kaj je trpežno, solidno in lično. Zavod naj razpiše nagrado 500 K za najboljše načrte enostavnega pohištva. Predlagal je tudi razsodišče, v katerem naj bodo zastopani: obrtnoposp. urad, strokovnjaki, obrtna šola, ministrstvo za javna dela in občinstvo, kar sc je soglasno odobrilo.
G. duli. svetnik Stroj je poročal o ustanovitvi provizoričnega vajenskega doma v Ljubljani. V svojem poročilu je narisal položaj vajencev in obrtnikov zlasti v sedanjem času. Treba da se za obrtni naraščaj poskrbi. Ker je gospod svetnik že veliko let predsednik rokodelskega društva, so mu natančno znane razmere obrtnikov kakor tudi vajencev, zato je vso stvar zelo zanimivo opisal, kar so navzoči soglasno odobrili.
Predsednik je poročal nato, da je izvršilni odbor v svoji zadnji seji soglasno sklenil kuratoriju priporočiti predlog, naj se da iz preostankov vojaških dobav 1000 K za ustanovitev vojaškega doma, kateri naj nosi ime: vojaški dom zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem, kar se soglasno odobri. Sprejel se je končno tudi predlog g. Lo-žarja, naj zavocl vse potrebno ukrene, da sc orodje in razni stroji, ki jih sedaj rabi vojaštvo in se bodo oddajali, ko nastane mir, ne bodo oddali raznim špekulantom, marveč da preidejo v uri d malemu obrtništvu.
Soglasno je bil odotren tudi predlog vlad. sv e mika g. Šubic a. nai se zavod obrne i a deželni odbor, mestno občino, irgovsko in obrtno zbornico :in deželno vlado, da se v prihodnji jeseni prične zopet pouk na obrtno-nadal.jo-valnih šolah zlasti v Ljubljani.
Predsednik se je potem zahvalil za pozornost, katero imajo kuratorjevi člani za razna pereča vprašanja in je zaključil zborovanje.
eiosiio.
Nebo žari. Po narodnih motivih za moški zbor priredil Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Založil skladatelj. Tisk J, Blasnika nasl. v Ljubljani. — Marljivi g. skladatelj podaja tu našim moškim zborom sedem priprostih pesmic, katerih melodije se popolnoma naslanjajo na melodije narodnih pesmi. Besedilo je Sarden-kovo. Pesmice se lahko pojo posamezno ali pa v venčku. Vse so pisane v As-duru. Ako se intonirajo za pol tona nižje, so po-rabne tudi za ženski zbor. Zbirka stane 1 K ter se naroča v »Katoliški bukvarni«.
Dnevne novice.
—	Deželni predsednik pri pogorel« cih v Podgorici. Dne 14. julija je prišel gosp. dež. predsednik grof Attems v Dobrepolje. Za njegov prihod ni nihče vedel. Ogledal si je pogorišče. Šel je od hiše do hiše, razgovarjal se jo prijazno s ponesrečenci in jih tolažil. Obljubil jim je svojo pomoč. Najrevnejšim je razdelil nekaj denarja in rekel, da bo skrbel, da pridejo delavci in stavbni materijah Pogorelci kajpada so bili zelo zadovoljni, videč toliko sočutja. Popoldne se je preblag. gospod predsednik odpeljal na Turjak. Nekaj dni prej je bil v Podgorici g. okrajni glavar Merk iz Kočevja.
+ Zlata maša. Dne 15. avgusta bo obhajal svojo zlato mašo veleč. gosp. Ubald Košiček, podarhidiakon in župnik v Kon-ščini (Hrvatska, Zagorje). Posvetil ga je v mašnika pokojni kardinal in nadškof zagrebški Jurij Havlik dne 14. avgusta 1867< Oče zlatomašnikov je bil davkarski uradnik v Novem mestu, ki se je pred 50 leti preselil v Zagreb, Zlatomašnik ima sorodnike v Kranju,
—	Prehranjevalni minister general major Hofer je bil v torek dne 24. julija, v Celju, da zasliši pritožbe in želje občinstva. Sprejel je mnogo deputaciji
— Vas Gradišče pogorela. Iz Šmart-nega pri Litiji dne 25. julija: Danes po-; poldne ob 3. uri je pogorela vas Gradi' šče. Ker je bilo vse s slamo krito in suho, je bil strašen ogenj.
f Poročnik Radko Kolšek. Iz Mari-i bora nam pišejo: Mariborski listi naznanjajo, da je dne 11. t. m. padel na italijanskem bojišču poročnik stud< iur. g. Radko Kolšek pri strojnih puškah domačega pešpolka. Naš nad vse dober, plemenit gospod poročnik je za-i det od sovražne mine podlegel prehu-dim ranam, izdahnil je po kratkih mukah Bogu vdano svojo blago dušo. In z bridkostjo je sprejela domovina to vest in plaka nad njo. Najboljše, najdragocenejše nam zasujete grobovi. —i Pokojni junak je doma iz Polzele v Sa-< vinjski dolini. Študiral je in dokončal mariborsko gimnazijo yseskoz z odliko in se posvetil znanosti prava, smel je zreti veliki bodočnosti nasproti. Bil je naš, z dušo i telom sin slovenskega katoliškega prapora! In zakopali so nam ga sedaj kot žrtev vojne. Vojna, veliko tirjaš od nas! Junak, odpočij sil Sanjaj o vzorih, koje si ljubil na zem-lji... Slava Ti večna!
—	Neumoren v brambi domovine. Če-tovodja domačega črnovojniškega pešpolka št, 27 g. Joško Dodič je bil vdrugič odlikovan, in sicer sedaj z srebrno hrabrostno svetinjo II, razreda. Povišan je za narednika ter predlagan za tretje odlikovanje, G, Dodič je v vojni od začetka se bojeval v Bosni, Srbiji, Galiciji ter proti Italijanom na Oslavju, Podgori in Doberdobski visoki planoti, kjer je bil lansko leto v avgustovi ofenzivi težko ranjen. Po srečnem okrevanju je bil prideljen neki drugi formaciji ter je odpotoval zopet na Goriško, kjer še sedaj deluje in hrabro brani domovino.
—	Agitatorji entente v Ameriki. Med maloštevilnimi zaslepljenimi Slovenci v Ameriki, ki so verjeli praznim besedam entente, sta bila zelo glasna neki Janko Pleško, doma iz občine Št. Jernej in neki Ludovik Benedilt s Sv. Jošta, vsled česar so sedaj avstrijsko oblasti izdale proti tema kričačema tiralico.
' r ' ■ ~: '~ - ' , r ' T ........--.r r ■ -
, • rs ' ' *. : r ■' ' ^ lH
»• H	, - i ' \
..	. . f,- ,, r i.' r iJ i l
—	Smjts za domovino. Na romunski fronti je padel v zračnem bojti letalni noročnik irosn. Rudolf Beno Ha-
merlitz v starosti 23 let. Rajnkega prepeljejo v rodbinsko rakev v Dolenji Logatec. — Padel je dne 10. junija t. 1. na laški fronti Dosso del Fine gosp. Aleksander Tušek, četovodja nekega lovskega bataljona in bivši izdelovatelj cerkvenih oken v Ljubljani. Pokopan je bil v Malga Portule.
—	Zaradi pobega k sovražniku so obdolženi: odvetniški pisar Marij He-.tzenhuber, rojen v Ljubljani, pristojen v Podgoro pri Gorici; mornar livar Rudolf Keršič, rojen v Ljubljani; enoletni prostovoljec Raj. Lapanje, rojen v Bi-Ijah pri Gorici; klepar Maks Potočnik, rojen v Ljubljani, pristojen v Kamnik, osumničen veleizdaje in zločina proti vojni sili države je zasledovan eksport-ni akademik Franc Peternel z Bleda, ki »e baje nahaja v ruskem vojnem ujetništvu v Odesi.
—	Umrl je v Sarajevu bivši tamošnji župan Rahmeti Esad ef. Kulovič.
—	Za reveže v Zagrebu. Zagrebški ve-letrgovec Šandor A. Aleksander je kupil hišo, vredno 1 milijon kron, ki se spremeni v dom za reveže. Šandor A. Aleksander je daroval v vojnem času že nad 2 milijona kron za reveže.
—	Toča v Loškem potoku. V petek, dne 20. julija popoldne okoli 5. ure je pobila toča v vasi Mali log v občini Loški potok. Vsi pridelki so popolnoma uničeni. Pomoč je nujno potrebna, ker je tudi krompir ves uničen, a starega ni več, drugega pa tudi nič. Ubogi
ljudje!	.	. , ., »
Iz ruskega ujetništva se )e oglasd Anton Medved iz Rajhenburga na Štajerskem. Nahaja se v Selo Svinna, guvernija Podol-sky, pošta Proskouroff. Piše, da so ž njim še sledeči ujetniki od 87. pešpolka: Josip Gabrovec, Alojzij Marošek, Ferd. Golo-granc, Friderik Sternišnik, Alojzij Stamic, Anton Marolt, Franc Kostanjevec, Blaž Ramšak.
—	Lov krajevne občine Oselica se bo dne 30. avgusta 1917 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup dal za dobo 5 let, t. j. od 1. septembra 1917 do 31. avgusta 1922.
GLASBA.
Iz ruskega ujetništva se je po dveh letih in sedmih mesecih oglasil Josip Vdovič iz Roba pri Velikih Laščah.
—	Za slepe vojake. V ta namen je poslala odvetniška pisarna dr. Vladislava Pe-gana v Ljubljani deželnemu odboru znesek 100 K kot poravnalni znesek iz kazenske pravde g. Josipa Primca, mesarskega mojstra v Ljubljani, Selo št. 23, proti g. Josipu Kozaku iz Ljubljane.
Posojilo Amerike zaveznikom.
V/ashington, 24. julija. (K. u.) Reuter: Državni zakladni tajnik Maks Adu je izjavil v finančni komisiji senata, da bodo potrebovali najbrže dva tisoč milijonov dolarjev za posojila zveznim državam. Najbrže bo zahtevala vlada še pet tisoč milijonov dolarjev. Prvotno so računali z armado 500.000 mož za dobo 8 mesecev, a zdaj bodo za to trmado proračunali izdatke za 8 mesecev in sestavili še eno armado za 500 tisoč mož. Združene države bodo zbrale armado, ki bo štela en milijon in ne 500.000 mož.
Gospodarske fieielke.
—	Prvo grozdje že prodajajo na trgu v Splitu.
—Podelovanje kumar, zelja in paradižnikov v trpežno blago. Na podlagi ukaza z dne 2. julija 1917, drž. zak. št. 193, ki se tiče podelovanja sveže zelenjave v trpežno blago, je c. kr. urad za prehranjevanje ljudi splošno dovolil vlaganje svežih kumar, podelovanje zelja v kislo zelje in podelovanje paradižnikov v trpežni blago, iz-vzemši sušenje.
Časi se izpreminjajo. V nemšlco-avstrijskem učiteljskem listu je priobčil Georg Kohler članek, ki se tiče trgovinskih razmer ter razmerja med učiteljstvom in kmetijstvom. Pri tem objavlja važne in zanimive podatke kakor, da je dobil kmet pred 60. leti za 100 kilogramov žita 15 goldinarjev ali 30 K. Hleb kruha v mestu je bil tako velik kot manjše kolo ter je stal 20 krajcarjev. Takrat sta bila med producentom in konsumentom samo dva obrtnika, mlinar in pekar. Danes gre žito in moka skozi deset rok, predno pride v peko. Prekupci obvladajo trg, določajo cene, zadržujejo blago in navijajo cene, poslužujejo se časopisja, da delajo »šti-mungo« in trgujejo na borzi s pridelki, ki še niso zrastli ali jih sploh ni. Pred 30 leti je stalo 100 kilogramov žita samo še 5 goldinarjev ali 10 kron. Misliti bi bilo, da so postali tudi hlebci trikrat večji, ali pa trikrat cenejši. Seveda! Žito se je ucenilo, hlebci so postali manjši, cena je ostala ista. Konsument je moral plačevati trikrat, dražje, kmet ie dobil trikrat manj in je zašel v doleo-
ve. Ako je tedaj zahteval višjih cen, je upilo časopisje po mestih: »Pozor, porabniki, kmet vam hoče kruh zmanjšati in podražiti!« in po mestih je grmelo jeze na kmeta. Pozneje so se cene dvignile od 10 na 18 kron, sedaj v vojski dobi kmet celo po 35 kron za 100 kilogramov, a po cenah, ki jih plačujemo za moko, bi moral kmet dobiti vsaj po 100 K za 100 kilogramov žita. Tista peščica kmetov ki ni pri vojakih, jc zadovoljna s temi cenami, dasi danes 30 kron ni niti tretjino toliko vredno kot 30 K pred desetimi leti, kajti vrednost denarja je padla. In kako nizke cene so bile preje za orodje, obleko, obuvala, sladkor, kavo, petrolej, železo, stroje, vozove, sani posodo in sode, jermena, vrvi in milo?
— Živila za kaznjence. Pravosodno ministrstvo je obvestilo ravnateljstva kaznilnic, da je v oziru vrednih slučajih dovoljeno donašati kaznjencem v kaznilnice raznih takih živil, ki se ne pokvarijo, kot klobas, kruha itd. Tudi je dovoljeno po pošti pošiljati taka_ živila kaznjencem v kaznilnicah.
Kupčije z ladjami. Reško paroplovno društvo »Orient« je začasa vojne prodalo v inozemstvu svoj stari parnik »Borneo« za 8 milijonov kroji. S tem denarjem je kupilo dve hiši v Reki ter krasen nov 7000 tonski parnik »Iskra«,
PrfniorsKe mm.
-b Bsg??aske podpore. Dunaj, 25. julija. (Kor. ur.) Notranje ministrstvo je izdalo na vse deželne politične oblasti razglas, ki ureja državno begunsko podporo naknadno z dne 21. julija, in sicer: 1. V deželah sedanjega državnega begunskega okrožja, in sicer na Nižje-Avstrijskem, Zg. Avstriji, Solnograškem, Štajerskem, v političnih okrajih Volšperk in Velikovec, na Koroškem, Kranjskem, Češkem, Morav-skem, zahodni Šleziji in v širšem voinem ozemlju Galicije. 2. Na Tirolskem in Pred-arlskem, v Primorju, v Dalmaciji, v vzhodni Šleziji in v onih krajih na Koroškem in sedanjem ožjem ozemlju v Galiciji, ki ne spadajo v ta okrožja za begunsko preskrbo.^ V razglasu je begunska podpora sledeče določena: Za posamezne osebe, ki so trajno delonezmožne, 4 K na dan za osebo; za trajno delonezmožne zakonske dvojice skupno 8 K in za druge begunce, ki so brez sredstev, 2 K za osebp na dan. Istotako je urejeno razmerje begunske podpore v razmerju do dnevnega zaslužka.
Podružnica za goriške begunce v kamniškem političnem okraju ima sedaj svojo pisarno v Šmarci v prostorih Živinorejske zveze. Begunci v kamniškem okraju naj se v begunskih zadevah obračajo tjakaj.
V slovo. Iz Sv. Ivana v Trstu pišejo: Te dni nas je zapustil naš kaplan č. g. Vir-gilij Šček. Neizrekljivo se nam je bil priljubil ta vzorni duhovnik, ki je vse svoje moči posvečal svojemu vzvišenemu zvanju. Njegov zgled, njegova živa beseda je našla odmev v vseh srcih tako med inteligenco kakor med priprostimi župljani. Neizbrisen ostane njegov spomin v Marijini družbi, kjer je imel tekom treh let nad sto prelepih predavanj. Najtežje pa je bilo slovo od njega našim materam, ki našle v njem go rečega ljubitelja in najskrbnejšega vzgojitelja svojih otrok. Kako ljubeznivo jih je navajal k dobremu in zbiral krog mize Gospodove! Svetoivanske matere pa tudi vsi drugi župljani ga ne bomo pozabili! Božji blagoslov ga spremljaj na vseh njegovih potih, kakor je spremljal njegovo plemenito delo tu pri nas.
Zahvale beguncev. Begunci iz Prva-čine se srčno zahvaljujejo svojemu prva-škemu županu g. Francetu Furlani za njegov obisk v barakah v Steinklammu. Potolažil nas in nam vlil novega poguma v srce. Bog ga ohrani in daj, da bi nam kmalu zopet županil na domu! — Goriški begunci iz Renč in Vrtojbe, sedaj v Lušini in Stari cerkvi pri Kočevju izrekajo najsrčnejšo zahvalo tukajšnjemu preč. g. župniku, ki nam je na pomoč v vsaki sili in nas tolaži v našem trpljenju. Bog mu plačaj zlasti njegovo skrb za dušni blagor naših otrok. Enako prisrčna zahvala tudi gospodu županu in gg. učiteljem. — Slovenski begunci v Aschelbachu na Niž. Avstrijskem se iz vsega srca zahvaljujejo preč, gosp. Vodopivcu za vse duhovne dobrote in trud, ki ga jc imel z nami celi mesec junij. Upali smo, da bo sploh ostal med nami, a žalibog se naše nade niso izpolnile. Žalostnega srca smo se poslovili od njega, ki nam je bil tu v tujini kakor kos naše domačije. Bog mu plačaj vse, kar nam je dobrega storil. Želimo edino le to, dabi se vrnil med nas in nam rešil mladino pred pogubo. Saj kaj more biti dobrega iz otrok, ki nikdar ne slišijo božje besede iz duhovnikovih ust. Torej ljubi Bog nam privedi nazaj ljubljenega domačega dušnega pastirja!
Iz begunskih krogov v občini Velika Loka nam pišejo: Nesrečni begunci z juga smo našli tu v občini Velika Loka prava bratovska srca in pomoč. Domačini nam pomagajo, kolikor icrejo, in čutijo z nami
lirsrečr«. ki nas ip 7. ari p In Pnsolmp
smo dolžni tukajšnjemu županstvu in njegovemu načelniku gosp. Franu Bizjaku. Enako deli živila beguncem kakor domačinom ter nam tudi v vseh drugih ozirih gre na roko. Mi ga bomo ohranili vsikclar v hvaležnem spominu, Bog mu pa bodi plačnik.
Županstvo Kanal vabi vse one ob-
činarje, ki se doslej še niso zglasili, da nemudoma naznanijo svoje domače, bivališče in svoje sedanje. Potrebno je to tudi zaradi begunskega zakona. Županstvo posluje v Ljubljani, Dolenjska cesta 68.
Interniran je na otoku Ponzo Viktor Leban, ki je bil prej trgovski poslovodja v Gorici,
iovi.ee.
lj Zopetno zavzetje mesta Stanislavov. Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo, da se razobesijo 3 dni zastave povodom zopetnega zavzetja mesta Stanislavov.
lj Zlata maša, V soboto, dne 28. julija bo obhajal v ljubljanski frančiškanski cerkvi ob 8. zjutraj svojo zlato mašo veleč. gosp. Rudolf Franc Vaga-ja, duhovnik ljubljanske škofije, zdaj v pokoju v Upnici na Štajerskem. Jubilantu čestitamo in želimo, da bi dočakal še biserno!
lj Župan dr. Tavčar je odšel do srede prihodnjega meseca na dopust. V njegovi odsotnosti ga zastopa podžupan dr. Triller, ki je vsak dan od 10. do 11. na magistratu strankam na razpolago.
lj Člani kraljevskega hrvatskega gledališča iz Zagreba na gostovanju v Ljubljani. V četrtek dne 2. avgusta in v petek 3. avgusta bomo imeli v Ljubljani zopet umetniški dogodek prv-e vrste: prvo gostovanje članov kralj, hrvatske drame iz Zagreba se vršil lz prvega gostovanja se razvijejo še na-daljna gostovanja tako, da nam bodo zagrebški gostje resnično oživeli naš Talijin hram. Pozdravili bomo na deskah našega gledališča zopet našega Ignacija Borštnika, videli bomo prvikrat v Ljubljani Izvrstnega režiserja kralj, hrvatskega gledališča iz Zagreba g. Alfreda Griinhuta, umetnici B o g u m i 1 o V i 1 h a r in J o v a n k o Jovanovič ter gg. Ivo B a d a 1 i č a in F r a n j o S t i p e t i c a, samo prvovrstne umetniške moči. Prvi večer v četrtek dne 2. avgusta se igra dramski dialog v treh dejanjih »Prava ljubav«, spisal R o b e r t o B r a c -c o, prevel dr. Milan Gruber. Drugi večer v petek 3. avgusta igrajo komedijo v enem dejanju »Brijač iz Ber-riaca«, »Vizija« Ivo conte Vojnoviča in Copeejev »Štrajk kovačev«, Začetek vsakokrat ob pol 9. uri zvečer. Opozarjamo občinstvo, da se bodo vstopnice prodajale od jutri petka dalje od 5. ure popoldne do 8. ure zvečer pri blagajni v deželnem gledališču.
lj Privatni uradniki imajo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v pgsvetovalnici mestnega magistrata sestanek, na katerem bo pripravljalni odbor poročal o dosedanjem delovanju in o stanovskih zadevah, zlasti v zadevah aprovizacije ter v vprašanju dra-ginjskih dokiad. Privatni uradniki se poživljajo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže,
lj Ljubljančan dobil dve častni darili pri tekmovalnem streljanju. Minuli teden so imeli enoletni prostovoljci rezervne častniške šole iz Miirzzuschlaga v Brucku ob Muri tekmovalno streljanje, katerega se je udeležilo 500 do 600 gojencev različnih narodnosti in vseh gorskih polkov. Pri tem streljanju je dosegel enoletnik II. (ljubljanskega) gorskega polka Vinko Ljubič iz Ljubljane lep uspeh III. mesto, za kar mu je bataljon naklonil fin dežni plašč kot častno darilo. Nato se je vršilo tekmovalno streljanje vseh gorskih polkov. Pri tem streljanju pa se je povzpel naš rojak do vrhunca, priboril si je namreč med vsemi prv omesto. Zato mu je pa častniški zbor naklonil kot častno darilo krasno častniško sabljo z umetno razljanim ročajem, Mlademu tekmecu-prvaku, ki je na tem mestu priboril našemu domačemu polku prvo čast, naše iskrene čestitke!
lj Poročil se je včeraj v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. poročnik dr. iur. Alfons Troll z gdč. Severino Babič.
lj Z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje je bil odlikovan g. Anton Križnik, narednik pri et. strelsk, bat, 201, Čestitamo tovariši!
lj Umrla je v Ljubljani po daljši bolezni Elizabeta Boč, sestra g. Franjo Podlesnik. Pogreb se vrši jutri ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu.
lj Navijanje cen. Uradni list poroča: Tukajšnja trgovka Katica Bernatovič in njena hčerka Elza vrl. Mbcich sta prodajali konfekcijsko blago z dobičkom do 300 odstotkov kupne cene. Okrajno sodišče je nhsnriiin nho nhtn/rnki ul sirrr vsako na '
1000 K denarne globe, oziroma na 1 mesec zapora. Izreklo je tudi, da se mora sodba objaviti v časopisju. Proti obsodbi sta s? obe obtoženki pritožiii, pa je bila pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Nasprotno pa je prizivno sodišče ugodilo pritožbi državnega pravdništva in je Katici Bernatovič zvišalo kazen na 5 dni zapora in 2000 K denarne globe. — Tukajšnji čevljar Franc Szantner je bil radi navijanja cen obsojen na 5G0 K. denarne globe, oziroma 10 dni zapora. Vsled priziva državnega pravdništva je prizivni senat izrekel, da se mora ta obsodba objaviti v dnevnem časopisju.
lj S trga srno dobili pritožbo, da ponekod na Vodnikovem trgu prodajajo nezrelo sadje, posebno nezrela jabolka. Ako je sadje drago, naj bo vsaj dobro in užitno.
lj Umrli so v Ljubljani: Leopoldina Jevšček, posestnikova hči, 23 let. — Jerica Pirman, žena uradnega sluge, 40 let. — Ivan Legat, ključavničarski pomočnik, hiralec, 33 let. — Terezija Hladnik, posestnikova žena, 43 let. — Karel Klančar, kur-jačev sin, 2 meseca in pol. — Štefanija Trampuš, zasebnica, 28 let.
lj Majhna zelena papiga, s sivim vratom in rameni, je ušla. Kdor bi jo vlovil, sc prosi, da jo odda proti primerni nagradi na Rimski cesti 19, IT. nadstropje, vrata na
leVG,
lj Izgubila so se na Sv. Petra cesti očala. Pošten najditelj se prosi, da jih odda na Sv. Petra cesti štev. 75, dvorišče, desno, proti primerni nagradi.
MM papir ij se Um os kerisl silen zaklali.
Na višjih mestih se je opazilo, da dohaja iz Ljubljane, kjer je vendar precejšnje število uradov in papir porabljajočih institucij vseh vrst, v nabiralnico nerabnega papirja na korist Soškemu zakladu dokaj manj škartiranega papirja nego od drugod, Ker se je ljubljansko prebivalstvo tekom vojne še vsikdar, kadarkoli je šlo za prostovoljno darovanje česarkoli, izkazalo tako domoljubno-požrtvovalno in radodarno, da ga je bilo treba drugim staviti za vzgled, se njegovo zaostajanje v zadevi prostovoljne oddaje nerabnega papirja pač ne more tolmačiti drugače nego tako, da vsled nezadostne poučenosti naprošeni oddaji nerabnega papirja ne pripisuje tistega pomena, ki ji v rcsnici gre in da samo zaradi tega papir, ki ga več ne rabi, rajši brez misli raztroša ali kratkemalo uničuje, nikar da bi ga oddalo vojaškim nabiralcem, ki redoma ob gotovih dneh in pb naznanjenih urah zbirajo tak papir v posebne nabiralne vozove, da se porabi na korist Soškemu zakladu. Spričo tega bodi vnovič razloženo, da za posameznika vsled nerabnosti brezpomembni papir, pa naj je popisan ali potiskan, počačkan ali zamazan, zmečkan ali raztrgan, ni tudi za splošnost brez vrednosti, ker se da tudi še tako madežasti in razdejani papir kemično očistiti črnila, barv, madežev i. si. in potem v papirnicah raz-teptati ter porabiti kot veledobrodešla snov za fabrikacijo papirja. Ker, kakor znano, papirnicam primanjkuje snovi za izdelovanje raznega papirja, jim je prav zelo ustreženo, če se jim daje na razpolaganje že rabljeni papir. Vesele, če ga sploh kaj dobe, zanj rade plačujejo primerno kupnino. Ker pa se ves izkupiček, ki ga vojaške nabiralnice za nerabni papir dobe izplačanega od papirnic, steka v. blagajnice soškega zaklada, stori vsakdo, ki odda zanj brezpomembni papir vojaškim nabiralcem — dvojno dobro hkrati: po eni strani pripomaga do lažjega obvladovanja vsled pomanjkanja papirja nastalih težav, po drugi prispeva, ne da bi bil s tem kakorkoli oškodovan, v skupnosti nikakor ne brezpomemben znesek soškemu zakladu, ki so mu na skrbi ob soški fronti trajno pohabljeni branilnici in njihovi svojci. Spričo vsega tega pozivamo z vljudnim poudarkom predstojnike uradov in pisarn, trgovce in obrtnike kakor tudi vsakega zasebnika, ki razpolaga s papirjem, naj ves zanje vsled nerabnosti brezpomembni papir z domoljubno blagovolj-nostjo sproti, ko se jim ga je količkaj nabralo, oddajajo vojaškim nabiralcem, ki bodo poslej z nabiralnim vozom po mestnih ulicah vozijj ob sobotah popoldne, svoj prihod oznanjujoč z vojaškimi signali z rogom, ali pa naj ga oddajajo zanalašč v te svrhe urejenim nabiralnicam nerabnega papirja na korist soškemu zakladu. Take nabiralnice so se pravkar otvorile: v mestu: pri prejemalnici vojaških oblačil (Monturfassungsstelle) v belgijski vojašnici; pri strelskem etapnem bataljonu štev. 201 v šentpeterski vojašnici; pri rezervni bolnišnici štev. 2 v šentjakobski mestni ljudski šoli in pri rez, bolnišnici štev. 4 v drž. obrtni šoli; v predkrajih: v Šiški pri postaji za okrevajoče moštvo (Mann-schafts - Rekonvalescenten - Station) in nri etapni trenski delavnici štev. 60; na Viču: pri podružnici rezervne bolnišnice št. 4 v tamošnji ljudski šoli; v Mostah: pri podružnici garnizijske bolnišnice štev. 8 v tamošnii liudski šoii.
Stran 8.
Metropolit šepllcki za sporam med Vatikanom in Husijo.
Lvovska »Gazeta \Vieczorna« poroča, da ima sedanje potovanje iz ruskega ujetništva osvobojenega grško-kato-liškega metropolita grofa Šeptickega v Rim zelo dalekosežen namen. Provizo-rična ruska vlada se je bila namreč obrnila na nadškofa s prošnjo, da bi pripravil pot za sporazum med njo in Vatikanom. Metropolit se je tej prošnji tem rajši odzval, ker se je že davno pred vojno prizadeval, da bi pridobil Rusijo za unijo; o njegovih tozadevnih posvetovanjih s saksonskim princem Maksom je evropsko časopisje svoj čas veliko pisalo.
Metropolit naglaša, da je njegova akcija zgolj kulturnega značaja in ni v nobeni zvezi z bodočo novo ureditvijo razmer v vzhodni Galiciji. Ruska vlada namerava s tem korakom onemogočiti protirevolucijsko akcijo pravoslavne duhovščine. Rimska kurija je nasproti poslanstvu grofa Šeptickega 7avzela nadvse dobrohotno stališče. Metropolit bo v prihodnjem konzistoriju imenovan za kardinala.
Z Dunaja poročajo, da je cesar Karel izrazil željo, da bi nadškof Šep-ticki še pred odhodom v Rim prišel na Dunaj. Z Dunaja bo nato nadaljeval potovanje v Rim.
Boloorijo in njen vojni cilj.
Iz Stockholma poročajo: Član bolgarskega sobranja Daskalov je priobčil v »Stockholms Tidningen« članek o vojnih ciljih Bolgarije. Opisuje pričakovanja en-tente, da bi z vsakovrstnimi praznimi obljubami potegnila Bolgarijo na svojo stran. Tako je sporazum predlagal, naj napade Turke in osvoji Carigrad, kar bi pač ne imelo pomena za Bolgarijo, marveč za Rusijo. Bolgarija se bori za edinost domovine ter upa na strani osrednjih velesil doseči svoj narodni ideal.
SLOVENEC, dne 26. julija 1917.
Podmorsko vojsko.
London, 25. julija. Lord Selborne je na letnem zborovanju »Centralland Association« dejal: »Gotov sem, da boste pred letom dni videli obnovitev delovanja podmorskih čolnov, ki bo bolj resna kot kedaj poprej.
Bern, 25. julija. (K. u.) »Daily Teler graph« piše pod naslovom »Največja kriza«: Ce bo sovražna podmorska vojska uspela, potem bo Nemčija gotova velike zmage na suhem in na morju. V zadnjih 21 tednih smo izgubili 413 velikih, za vojaške in gospodarske odredbe neobhodno potrebnih ladij, poleg tega pa še 157 manjših ladij, skupaj torej 570 trgovskih ladij. Naša pomorska sila slabi, sovražnik pa pridobiva na moči, ker nismo kos svojim izgubam.
Vojaški pozdravi.
Najlepše pozdrave vsem dragim v domačiji pošiljajo: Četovodja Joško Ki-kelj; rač. pod častnik Fran Schlag; četovodja Anton Polajnar; lovec Albin Tome; enol. prost.-četovodja Ratajc; Jožef Šink; nadlovec Alojzij Gregori! — Enol. prostovoljci gor. strel, polka št. 2: Uba-ld pl. Trnkoczy, Fran jo Mrovlje in Rihard Aplenc, vsi i z Ljubljane. — Kadetna aspiranta Drago Banič in Eg. Rodele. — Emil Povšič, Gorica; Alojzij Terčič, Števerjan; Alojz Rebec, Škrbi-na; Urban Žnidar, Hudajužna; Štefan Peric, Tržič; Fran Krševan, Gradišče; Andrej Gašperšič, Divača; Ivan Bertl, Štefan Markovič, Slavče; Josip Mihalo-vič, Krk; Anton Spesot, Krmin. — Poddesetnik Alojzij Zalar, Žalna; Anton Kralj, Vinko Erčulj in Josip Perko. — Alojzij Mislej, Sežana. — Jože Zadnik iz Malih Lašč. — Fran Einperner, podi. Grum Anton, Ivan Sever, Josip Obrano-vič, Franc Sever, Lampel Franc, nadlovec Jakob Prek, Friderik Gliha. — Ška-rabot Emil, enol. prost, desetnik; Tan-čar, des.; Nauta, četovodja; Šršen Stan., poddes.; strelci: Šober Franc, Kos Al., Flander Leopold, Gorenc Leop., Granda Viktor, Budihna Alojzij, Reya Ant., Brezovar Ant., Makovec, Kaučič Fr., Za-zvoda, Kočevar, Vičič, Sodnik, des. — Korp. Jožef Hren iz Reber pri Žužemberku; poddes. Ivan Kovač, Vrba; poddesetnik Jožef Benedječič, Zatolmin; Lovrenc Košak, Vel. Mlačevo. — Štefan Kleindienst, podd.; Filip Cestnik, poddesetnik; Franc Bcraus, četovodja; Jožef Jerman, četovodja; Anton Zupane, desetnik, Krka; Jožef Rožanec, desetnik; Miha Bazilik, poddesetnik; Štefan Biščak, podd.; Miha Ilubjan, poddes. — Telefonisti OČko Simon, Vandot Rudolf in Colja Avgust. Fabjan Fran, Vid-mar Mirko, Jožef Sever, Jogan Jožef,
Tisk »Katoliške TiskarneTT
Krševan Fran, Vidmar Fran, Krševan Karel, Pečenko Metod, Križman Leop , Andrej Baje, vsi iz Rihemberka. — Janko Strnad, Komen; Alojzij Harej, Lipa; Siuka France, Barkola-Trst; Jožef Cen-dak, Jelovice-Istra; Nikola Šprohar, Št Peter; Liberat Faskič, Rogoviči, Istra-Martin Kružila, Koper, Istra; Gjergolet Andrej, Doberdob; Alojzij Morgen, Bu-je, Istra; Peroša Andrej, Skrgad Matija, Buje; Basaneže Peter, Sv. Ivan pri Trstu. — Nared. Bogolin Franc, desetnik Kovač Ivan, pd. Franc Jenica, Bivec Avgust, Fran Rovan, Kovač Alojzij, Kle-menčič Anton, Srbčič Mihael, Osel Flo-rijan, Jemec Fr., Bizjak Jak., Strempl Andrej, Nemec Valentin, Potočnik Anton, Slapar Franc, Cergol Franc, Vrhov-nik Martin, Noč Franc, Roglič Anton, Dremk Rudolf. — Jakob Ferian, Jesenice; Leopold Baudek. Sv. Vid nad Cor-knico; Valentin Jagodic, Olševek pri Kranju; Franc Burja, vas Loke pri Kamniku; Ivan Babšek, Štepanja vas pri Ljubljani; Jožef Korošec, Jesenice — Fr. Gašperlin, Št. Jurij pri Kranju; Mina Cerar, Krasna; Alojzij Lavrič, Loški potok; Jože Dclpin, Podgora; Ivan Sitar, Prelesje; Anton Bregant, Šmartno; Janez Tratnik, Idrija; Janez Rogelj, Trebnje; Janez Osel j, Voglje pri Kranju; Anton Bratun, Kresnice. — Vinko Rupnik, Cekovnik; Martin Rejc, Otaiež; Anton Jajčič. Svimna; Ladislav Trno-vec, Grgar; Franc Osenk, Vrstnik; Martin Kovač, Krško; Janez Hiše, Straža; Janez Ipše, Istra. — Korporal Ivan Ve-likonja, Dol. Otlica; Kosič Jožef, Plisko-vica; Jožef Vidmar, Rihemberk; Peter Simčič in Franc Simčič, Brd; Jožef Iskra, Zobič; Ivan Smole, Kota; Franc Rijavec, Krumperga. — Desetnik Bar-telj Franc, Trebnje; poddesetnik Gašperlin Ivan, Ljubljana; poddesetnik Miklavčič Ivan, Podmolnik; poddesetnik Tekavec Tomaž, Ribnica; pešci-Berlan Ivan, Grosuplje; Hiti Ivan, Bloke; Jalovec Ivan, Krško; Pavel Jakob, Železna kaplja; Golob Ciril, Marnberg-poddesetnik Mihevčič Ivan, Železna kaplja; narednik Breznik Anton, Slovenska Bistrica; narednik Kalan Fr Idrija. — Podlovec Kocjan Franc, Tre-belno; podlovec Matjaž Ivan, Rateče; podlovec Žibert Franc, Roviše; podlov-ci: Zaver! Leopold, Zagorje; Kenk Pavel, Vrhnika; Hočevar Anton, Dolenjsko; Cerar Vinko, Gorenjsko; lovec Hočevar Štefan, Ljubljana.
St. 169.
Zafiuala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše vročeljubljene hčerke, oziroma sestrice
za darovane prelepe vence in šopke ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu nepozabnega deteta se iskreno zahvaljujem v svojem ter v imenu svoje soproge in hčerke
c. kr. okrajni narednik.
1826
Bleda sivo-rumena barva kože in utrujenost oči, žaloben, rotrt počutek in bolestni pojav so češče samo posledica trajne lenivosti in prenapolnjenja črev in naglo ter zanesljivo izginejo pri rabi naravne„Franz-Josef"-grenčice.
Lep KONJ
kakor tudi
sedlo napro
Več se izve: Rimska c. 10, II. nadstr. na desno.
Kupim ali vzamem v najem • i
E 66/17-8
Off lici«
1829
Pojasnila se prosi na upravo tega lista pod »Hotel«	i8i8
1824
bencinmotor
v prav dobrem stanu za pogon mlatilnice. Ivana Rudolf, posestnica, Črni vrli 32 nad Idrijo.
K^upim
psa-čuvaja
ne starega. Ponudbe na Fr. de Toni, Begunje-Rakek. 1825
Išže se
kuharica
srednje starosti. Nastop takoj, plača po dogo-govoru Naslov pove upravništvo „Slovcnca" pod st. 1828, ako znamka za odgovor.
Dne 3. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne se bo v Staugi in Dragovšekn prodajal
Mosfanfen 3&s
(2—3 vagone) potom javne dražbe in ne pod določeno ceno 4 krone za 100 kg.
Sestanek ob navedeni uri pri cerkvi v Štangi.
Natančnejša pojasnila pri sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Litiji,
odd. II. dne 12. julija 1917.
6 let staro, ši-mljo, 153 cm „ visoko, ki sem jo kupila s krasnim žrebetom vred, prodam za ceno po dogovoru. Kobila je krotka, popolnoma zanesljiva in iz-učena za ježo, nekoliko vajena voziti in je brez telesnih napak, kupljena je bila od vojaščine, ki jo je za ježo rabila. — Helena Gorjanc, Černeliče, pošta Prestranek.	18o3
Na državni železnici v Ljubljani se za

se prodajo na Martinovi cesti 16. 1820
A, ,&, .A. A A A
sprejme:	1800
ena kuharica-™^:
diteljica častniške, moštvene ali kake druge večje skupne kuhinje,
ena podkuharica
obrata, močna in delovna, in ena kuhinjska dekla.
— Prednost
imajo vdove in sirote bivših železn. uslužbencev. Predstaviti se je na državnem kolodvoru v že-iezn. kuhinji. Plača ip del. razmerje po dogov.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagojena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantiier
specialist za ortopedična in anatomična obuvala
Ljubljana, Selenburgova u 4,
Proda se lepa, 3 leta stara
U. VI 97/17/17.
V	imena Njegovega Veličanstva
cesarja!
Marija Slemenšek. rojena Goričan, rojena dne 9. januvarja 1888 vSloveuski Bistrici rim katoliške vere, omožena, branjevka v Ljubljani" Lmonrka cesta št. 10, nekaznovana, je kriva '
a)	da je pred Novim letom 1917 v Ljubljani izrabljajoč izredno razmere, povzročene po vojnem 'stanju, zahtevala za neobhodno potrebne reči, namreč za fižol, ki ga je kupila no 80 v do 1 K 20 v 1 kg, očitno čezmerne cene namreč po 1 K do 1 lv 30 v za 1 kg,	'
b)	da jo zasežene zaloge žitnih izdelkov in fnola nalašč prodajala.
Zakrivila je s tem ad a) prestopek po 818/1 cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916 d z št. 261, ad b) prestopek po § 32/2 cesarske naredbe z dne 11. Junija 1916 d. z. št 176 in se obsoja po § 18 prvocitirane cesarske naredbe z ozirom na § 267 k. z, z uporabo g 266 in 260 b) k. z na 4 dni zapora, poostrenega^ enim trdim ležiščem in na denarno kazen 200 K, za slučaj neizterljivosti iste v nadaljna dva dni v zapor in po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov prve stopnje.
,§. 23 cit- cesarske naredbe se ima na obtozenkine stroške ta sodba objaviti po enkrat v časopisih „Slovenec", ..Slovenski Narod" in „ Domoljub".
V	Ljubljani, dne 26. junija 1917.	1821
kostanjeve barve, pri Andreja Kregar, posestniku, Vižmarje. iso4
Lesni delavci
se iščejo za takojšnje delo in nastop:
2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 4 metre dolgih hlodov (krljev) in lesa za papirnice nad ^000 metrov. Delo traja do snega in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. Za prehrano, ki jo preskrbi občina, dobo delavci še priboljšek od gospodarja. 2elise4-6 delavcev z naddelavcem, ki razume tudi nemški. Istotako se išče izurjen Žagar na prav dobro dvojnato žago na turbino v Feldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja na upravo ..Slovenca" pod št. 1706 (če-le možno v nemščini)
GlasovSrje, pianine harmonije In orhestrijone
S, Kmefefz
L LJubljana,
Kolodvorska ulica 26.
124
mu
stara 5 mesecev, pinegavske pasme,
na Poljanski cesti 55. 1814
Trgovina čevljev
na drobno
i
zopet nekaj časa
fzdaia konzorcij »Slovenca«.
kupi vsako množino franko vagon
ni mi i ti
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo j.
OdtJnvorni urednik Mihael Moškerc.
136