CELJSKI TEDNIK GLASILO MmJUbMTieilB ITBZB BBLOTOT LJUDI CBLISKBOA OKBAJJ! CELJE, PETEK, 2. NOVEMBRA tETO VII — ST. 44 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 5 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana T gotovini — Rokopisov ne vračamo. NA RAZŠIRJENI SEJI OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Foishati vse možnosti in napeti vse sile za dLoseoo planat Pretekli petek je bila v dvorani sin- dikalnega doma v Celju iM>d'predsed- stvom tov. Albina Medveda razširjena seja predsedstva Okrajnega sindikalne- ga siveta. GlaAmi namen tega sestanka je bil, da se sindikalni funkcionarji seznanijo s problemi doseganja plana in planiranega dobička v podjetjih celj- skega okraja. Problematiko sta navzo- čim obrazložila predsednik okraja tov. Riko Jerman in načelnik oddelka za dohodke OLO. To problematiko je naš list že obravnaval, zato se v tem poro- čilu omejujemo predvsem na razpravo in siklepe razširjene seje OSS. Člani predsedstva OSS so iznesli vrsto kritičnih pripomb. Predvsem so bili mnenja, da vzroki nedoseganja plana ne ležijo predvsem v večji ali manjši delovni zavesti delavcev, tem- več so dostikrat vzrok slabe organiza- cije dela, pomanjkljive skrbi tehnične- ga kadra za cenejši delovni proces itd. Seveda s tem ni rečeno, da tudi delavci sami ponekod niso dalt od sebe vsega, kar bi morali. Pojavljajo se mišljenja, da bo življenjski nivo mogoče zvišati le z uredbami, ponekod pa celo, da je za sedanjo višino plač proizvodnja že tako dovolj visoka. Te parole, ki so jih med delavske vrste vnesli naši na- sprotniki, pa so imele toliko več od- meva tam, kjer je bilo politično delo slabše, kjei- sindikalne organizacije, or- ganizacije ZK in drugi faktorji niso znali, morda niti poskušali, prikazati kolektivom edino možno pot k višje- mu standardu, to je z boljšo, večjo in cenejšo proizvodnjo. Ugotovili so tudi, da so bili doslej nekateri kolektivi premalo seznanjeni z dolžnostmi, ki jih podjetja imajo do skupnosti, skoraj povsod pa so šele se- daj, ko je postalo jasno, da planirane količine niso dosežene, začeli o tem na široko razpravljati. Te probleme de- lavcem vendar ni tako težko obrazloži- ti. Povsod nastajajo problemi, ki bi jih ljudje radi rešili. Tu je premalo sta- novanj, tam so komunalne naprave do- trajale, drugod je ogrožen šolski pouk. Ce bi povedali samo to, da za take iz- datke lahko dobimo sredstva samo iz dohodkov skupnostih !bi vedeli zalcaj gre. Ugotovljeno je bilo tudi to, da se proizvodni načrti in planirani dohodki nekaterih podjetij bistveno razlikujejo od okrajnih. Tendenca, da bi znižali plan proizvodnje oziroma dohodkov, se javlja pri mnogih podjetjih, namesto da bi težili ravno v nasprotno smer. Na seji sicer niso razpravljali o po- sameznih primerih, zato pa so sklenili, da bodo v najkrajšem času sklicali po- dobne seje po občinskih sindikalnih svetih, kjer bodo morali bolj podrobno pogledati vzroke .nedoseganja planov in poiskati vse možnosti, da do konca leta kolektivi nadoknadijo čim več za- mujenega, Pri tem jim bodo v veliko pomoč analize podjetij. Ker pa so pro- blemi še zlasti pereči v manjših ko- lektivih in obrtnih podjetjih, kjer po- drobnih analiz še nimajo, bo treba na sestankih ta podjetja še s posebno skrbnostjo obravnavati. Kako gospodarijo na državnih in zadružnih posestvih Na nedavni konferenci direktorjev, upravnikov ter računovodij kmetijskih gospodarstev in socialističnih ekonomij, ki je bila pri Okrajnem ljudskem odboru Celje, je tovariš inženir Dolfe Cizej imel zanimiv referat o stanju kmetijske proizvodnje v našem okraju, iz ka- terega posnemamo nekatere značilnosti. V našem okraju imamo 22 kmetijskih gospodarstev državnega in zadružnega sektorja, ki so organizirana kot podjetja, 3 kmetijska go- spodarstva kot finančno samostojni zavodi ter 18 ekonomij, ki poslu- jejo kot odseki KZ. Manjše kmetijske površine upravljajo še razni do- movi, rudniki, bolnišnice, zdravilišča ter Hmeljarski inštitut. Vsa so- cialistična kmetijska gospodarstva imajo okrog 3840 ha zemlje, kar pred- stavlja le 1,6% vse površine v okraju. zemlja socialističnega kmetijskega sektorja se stalno zmanjšuje Vzrok za to je iskati predvsem v dejstvu, da se je po zadnji reviziji agrarne reforme zemlja vračala agrar- nim upravičencem, da so se nepremiš- ljeno uporabljale te površine za za- menjavo za drugo zemljo, v urbanistič- ne namene itd. Zaradi silovite razpar- celiranosti večine naših posestev je te- žavna evidenca vseh površin.V našem okraju ni niti eno posestvo popolnoma arondirano, od 25 večjih gospodarstev pa le 8 delno. Posestvo OZZ Vojnik na primer ima pri 103 ha skupne površine 298 parcel, in to v različnih krajih. Ekonomija KZ Zreče pa ima 23 ha v 43 parcelah. Misliti je treba, da bodo brez združevanja parcel uvajanje kolobarja, boljše izrabljanje mehanizacije in bolj- ša organizacija dela težko izvedljive. najvažnejša panoga vseh naših posestev je živinoreja Posestva redijo na 1 ha obdelovalne površine 0,65 glav goveda (skupno s konji), vendar je z ozirom na prevladu- joče površine travnikov, pašnikov in (Nadaljevanje na 2. strani) Številke, ob katerih se moramo zamisliti Redna skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, ki je bila pred dnevi, ie bila po svoji vsebini in tehtnih izvajanjih go- tovo ena najbolj uspelih skupščin zadnjih let. Izvoljeni zastopniki zava- rovancev so na tem zasedanju slišali poročila o tričetrtletnem delu zaveda, dalje dokumentirano poročilo o delu komisij za higiensko zaščito dela, referat o rehabilitaciji in prekvalifikaciji invalidov in re- ferat o glavnih značilnostih osnutka novega pokojninskega zakona. Značilno za poslovanje zavoda v letu 1956 je predvsem to, da so izdatki bol- niške panoge, vkljub neznatnemu po- rastu "števila zavarovancev, znatno na- rasli. V tem urejanju medsebojnih od- nosov z zdravstveno službo je bilo tudi glavno delo samoupravnih organov. Zanimivo je, da je povprečje bolni- kov v poletnih mesecih naraslo celo na 5,09%, to je tako visoko, kot v tem času ni običajno. Vkljub temu pa zavod se- daj izkazuje majhen nresežek dohod- kov nad izdatki, kajti iz skladov okraj- nega zavoda se finansira le bolniška pa- noga zavarovanja. Popolnoma drugač- na pa je slika pri dolgoročnih dajat- vah, to je pri otroških dodatkih in po- kojninah, ki se finansirajo iz republi- ških fondov. Ob primerjavi vseh do- hodkov socialnega zavarovanja na na- šem področju pia ugotovimo, da smo z^Molgoročne dajatve porabili preko 200 milijonov din več, kot smo zbrali sredstev. Posebna stopnja prisi>evka za zdrav- stveno zavarovanje, ki ga plačujejo podjetja, katera imajo več bolezenskih izostankov, kot znaša okrajno povpreč- je, je pri večini primerov postala ele- ment finansiranja zavodov za socialno zavarovanje, s čemer ni dosežen osnov- ni namen tega ukrepa. Osnutek novih predpisov o finansiranju kaže, da bodo ti predpisi rešili to vprašanje bolj za- dovoljivo. Zavod je posvečal dokaj pozornosti revizijski službi, kajti izkazalo se je, da je v 9 mesecih 193 zavezancev pla- čalo 24 milijonov dinarjev prispevkov premalo irv so znesle samo zamudne obresti preko 400.000 dinarjev. Poseben problem pri zavodu so pre- plačUa pri otroških dodatkih. Zavaro- vancev nikakor ni mogoče navaditi na to, da bj priglašali spremembe, ki vpli- vajo na višino dodatkov (pridobitev premoženja, prenehanje rednega šola- nja in podobno). Tako prejemajo nekaj časa še dodatke, do katerih sploh niso upravičeni, ali pa so upravičeni le do zmanjšanih dodatkov. Ob predložitvi novih potrdil pa je zavod letos odkril take »grešnike«; znesek, ki so ga ne- upravičeno prejeli vsi ti zavarovanci kupaj, pa je narasel od 12 milijonov na 32 milijonov dinarjev. Osnutek novih predpisov o finansi- ranju zdravstvene službe predvideva, da se bodo zdravstvene usluge zava- rovancem plačevale v pavšalnih zne- skih posameznim ustanovam, ne pa več po števUu pregledov. Z novim letom nameravajo ta način preizkusiti v Ce- lju, Ljubljani, Kranju in Kopru, nato pi uvesti po d ^avi. S tpm bo zdravstvena služba tudi v lastnem in- teresu morala posvetiti vso pozornost preventivni sluzDi, kajli v njinovem in- teresu ne bo več veliko število kora- tivnih zdravstvenih storitev, ker ne bo- do več zaračunavali posameznih stori- tev, ampak bodo dobili pavšalni znesek po številu zavarovancev. V poročilu o delu higiensko-tehnične zaščitne komisije je poudarjeno, da smo zaradi nezgod pri delu lani iz- gubili na narodnem dohodku 235 mili- jonov dinarjev, saj je bilo v celjskem okraju 6549 nezgod, ki so terjale 111 milijonov izgubljenih delovnih dni. Za ta denar bi lahko zgradili 100 dvosob- nih stanovanj. Smrtnih nezgod je bilo lani 16. Z vsako smo izgubili 15 mili- jonov dinarjev narodnega dohodka ali preračunano na stanovanja, bi s tem denarjem lahko zgradili 100 stanovanj. Posebno poglavje so nezgode izven dela, katerih je bilo lani 2122 z 38.000 izgubljenimi delovnimi dnevi, s čemer bi lahko zopet zgradili okoli 30 sta- novanj. Zaradi nezgod smo lani izgu- bili skupno toliko, da bi lahko sezidali 230 dvosobnih stanovanj. To so števil- ke, ki dajo veliko misliti in bo treba temu vprašanju posvetiti več pozorno- sti. Posebno zanimiva je toila razlaga o vprašanju '-eha.bilitacije in prekvali- fikacije invalidov. Referent dr. Hruše- var je stavil tudi konkretne predloge, kako bi kazalo urediti to vprašanje pri nas. Skupščina je sklenila, da se osnu- je posebna komisija, ki bo pričela z delom v nakazani smeri. Pomembne uspehe je dosegel že center v zdravi- lišču v Novem Celju z rehabilitacijo tuberkuloznih bolnikov. Člani skupščine so v razpravi zlasti pozdravili nameravane ukrepe v zvezi z rehabilitacijo invalidov in izrazili svo- je zadovoljstvo s tem. Končno je skup- ščina sprejela še razne sklepe, med dru- gim o novi višini dnevnic za zavaro- vance (cela dnevnica izven območja OLO Celje znaša 600 din, na območju OLO Celje pa 400 din) in določila, da se višina pogrebnine izenači na pod- ročju celega okraja v višini 13.000 din. H. A. POVPREČJE BOLNIKOV JE V POLETNIH MESECIH NARASLO NA 5,09%. — ZA DOLGOROČNE DAJATVE JE PORABLJENO 200 MILIJONOV DIN VEC KOT JE BILO SREDSTEV. —193 ZAVEZANCEV JE PLACALO 24 MILIJONOV DIN PREMALO. — 32 MILIJONOV NEUPRAVIČENIH IZDAT- KOV ZA OTROŠKE DOKLADE. — ZARADI NEZGOD SMO LANI IZGU- BILI TOLIKO DENARJA, DA BI Z NJIM LAHKO SEZIDALI 230 DVOSOB- NIH STANOVANJ. Hvaležno sodelovanje hrvatskih in slovenskih prebivalcev ob Sotli v rogaški slatini so ustanovili aero klub »bratstvo« Pred dobrima dvema mesecema so v Rogaški Slatini ustanovili aero klub »Bratstvo«, ki ne zasluži večje pozor- nosti le zaradi tega, ker je nova orga- nizacija postala novo središče dela zla- sti mladih ljudi, temveč bolj zaradi sodelovanja slovenskih in hrvatskih prebivalcev ob Sotli. Sodelovanje pre- bivalcev ob Sotli dobiva v zadnjem ča- su vedno več novih oblik: ne le, da se sestajajo predstavniki ljudskih odborov in skupaj rešujejo mnoge pereče pro- bleme, ne le, da se snidejo na zboro- vanjih zastopniki trgovinskih zbornic iz Slovenije in Hrvatske, da se sesta- jajo tržni inšpektorji in podobno, tem- več je to sodelovanje našlo hvaležna tla tudi v ustanovitvi in delu aero- kluba s sedežem v Rogaški Slatini. Prav zaradi tega so dali novemu klu- bu tudi ime »Bratstvo«. Sodelovanje slovenskega in hrvatskega živi j a pa se odraža še v sestavi odbora, ki mu pred- seduje predsednik občinskega ljudske- ga odbora v Rogaški Slatini Alojz Kri- vec in ki ima za podpredsednika pred- sednika občinskega ljudskega odbora hrvatske Pregrade Ivana Bana. V novem klubu dela že blizu 200 članov in razen tega še okoli 100 pio- nirjev. Aero klub »Bratstvo« zlasti združuje v modelarski, padalski in ja- dralni sekciji člane^iz Rogaške Slatine, Rogatca, Straže in Pregrade. Kosianj na ognju Med značilnimi posebnostmi jeseni so v našem mestu tudi branjevski šotori, pod katerimi pečejo pozen jesenski gozdni sad — kostanj. Ljudje ne morejo mimo, ko jih poščegeta v nos prijeten vonj. Po 44 dinarjev liter je nekoliko draga specialiteta, ki jih utrpi potrošnik. Čiščenje cest in pločnikov, ki so zaradi te >^gurmanske-« vneme polni ožganih olupkov in črvivih izvržkov, je vračunano pri podjetju >^Snaga-<< kot posebnost leta. morda bi jih kazalo posnemati Društvo učiteljev in profesorjev v Vojniku je pred kratkim organiziralo prostovoljno delovno akcijo za uredi- tev šolskega* vrta v hribovski vasici Crešnice. Čeravno so prosvetni delavci precej obremenjeni z izvenšolskim de- lom, se je te delovne akcije udeležilo precejšnje število članstva. Priporočljivo bi bilo, da bi vzgled vojniških prosvet- nih delavcev posnemali tudi drugi uči- teljski kolektivi. Mrtvi na straži miru Najgloblje čustvo, ki si ga na- rod nikoli ne pusti omajati, še manj pa omadeževati, je spo- štovanje do padlih v boju za na- rodoy obstanek. Prelita kri je sveta in prisege, ki so vezane na žrtve, so trdne nad vse. S prav posebnimi občutki pa se spomi- njajo milijonskih žrtev naši na- rodi, kajti naš krvni davek za svobodo človeštva je neizmeren. Pred nekaj več kot enajstimi leti so v naši domovini utihnili streli in zadnje žrtve so s krvjo pojile sveto zemljo, zadnji pa- trioti in revolucionarji so plačali visoko ceno za uresničitev svojih teženj in idealov. Takrat smo v svitu svobode in boljših dni sti- skali pesti, požirali solze in pu- stili goreti naša srca v obljubah, da nikoli ne bomo pozabUi nji- hove, s krvjo pisane oporoke. Od takrat je minulo polnih enajst let. Po svojih močeh smo vedno ostali zvesti naročUom nemih stražarjev iz junaških preteklih dni. Izmučeno domovino smo dvignili iz ruševin, ji dali nov življenjski utrip ter naredili iz nje vzor svobodarstva in neod- visnosti, kot kažipot milijonom delovnih ljudi v svetu. Vse to smo storili zato, ker je bU vedno v nas neizbrisen spomin na mili- jone padlih v osvobodilnem boju in ljudski revoluciji. Takrat, pred enajstimi leti pa smo sprejeli od njih še eno na- ročilo: da čuvamo mir za srečo in napredek bodočim pokole- njem. Tudi temu naročilu smo ostali zvesti. Malo je držav v svetu, ki bi za mir, enakoprav- nost ter sožitje med narodi toliko žrtvovale, kot ja naša socialistič- na domovina. Za mir smo bUi pi ipravljeni žrtvovati marsikaj, kar bi sicer s polno pravico za- htevali, bUi smo pripravljeni po- zabiti gorje, ki nam je bilo pri- zadejano, šli smo čez nešteto za- prek, izogibali smo se postavlje- nim mrežam temnih sU, ki so nas hotele odvrniti od naše miroljub- ne politike, kajti naš cilj je bil in ostane: mir in mirni razvoj naše domovine. Res, se nismo izneverili oblju- bam ob njihovih odprtih grobo- vih, toda naš dolg še vedno ni izpolnjen. Spomin na njih bo ve- čen, večen pa bo tudi naš dolg. Vsak naš korak na poti k na- predku je posvečen njim. Tega se moramo zavedati ne samo ob žalnem prazniku, marveč vsak dan, kjerkoli smo in karkoli de- lamo. Tudi takrat, kadar nam je težko, kadar se nas loteva malo- dušnost, se moramo zavedati ko- liko večja je bila njihova žrtev. Spomin na njih naj nas krepi v boju za socializem in za mir na svetu. STRAN 2 2. NOVEMBRA 1956 — Štev. 44 POGLED PO SVETU Znameniti nemški filozof Hegel, ki je živel v času ene največjih preobrazb Evrope in sveta, je na prvi videz zelo učeno pojasnil veliko zgodov>insko res- nico, da napredek ni mogoč brez žrtev, brez muk. Tudi Marx pravi nekje, da je revolucija vedno tudi martirij (mu- čeništvo) za tistega, ki jo vodi in izvrši. Hegel pa pravi: »To, kar je posamezno, ima svoj poseben namen v zgodovini sineta; je nekaj končnega in zato mora poginiti. V medsebojnem boju se ne- prestano bije posamezno med seboj in del posameznega se pri tem uniči. Am- pak iz boja, iz pogina posameznega se rodi to, kar je splošno.« Postavimo tako imenovani francoski Alžir. Nedavno tega, je socialist Mollet izjavil, da Francija ne bo šla iz Alžira, pa naj se zgodi karkoli. Da je mislil resno, se vidi iz neverjetnega ukrepa francoskih vojaških oblasti v Alžiru, ki so s svojimi reaktivnimi letali ujela maroško letalo sultana Ben Jusefa in s tem zajela pet vodilnih oseb alžir- skega uporniškega gibanja, med njimi na smrt obsojenega Ben Belo. Recimo, da bo teh pet v odsotnosti že obsojenih alžirskih vodilnih upornikov poginilo v rokah francoske pravice (oz. franco- ske moči, kajti pravica hodi tu za moč- jo). Ta likvidacija, če bo do nje prišlo, pa bo le seme prihodnosti, ki ne go- vori za Francijo. Danes ta dan ima ta kolonialna sila še 250.000 vojakov v Maroku in Tunisu z zaupno nalogo, da branijo koristi Francije in njenih dr- žavljanov, toda vprašanje je, kako bo- sta Maroko in Tunis odgovorila na kratkovidno francosko politiko. Z ge- neralnim štrajkom? S totalno vojno? Z delom za enotnost Afrike v boju zoper kolonialne izkoriščevalce? Kakorkoli že, duh odpora, duh upora, ki je zajel arabske narode in afriška ljudstva, je sila, ki jo francoski bajonet in diplo- matsko taktiziranje lahko ovirata, ne more pa ju uničiti in zatreti. Sultan Ben Jusef in Habib Burgiba sta se s Francijo pogajala kot dva suverena, Francija pa je to suverenost ranila. Ce bodo alžirski uporniki zdaj samo are- tirani zločinci, ki jih je treba kazno- vati zaradi storjenih zločinov, ne pa politični jetniki, ki so bili gostje Ben Jusefa, bo Francija zaigrala še eno karto. Kaže pa, da jo misli zaigrati. Molle- tovo socialistično vlado so nehali pod- pirati komunisti, zanjo pa glasuje skrajna francoska desnica. Ta desnica terja, da Francija še naprej vztraja pri politiki močne roke proti arabskemu svetu, v zadevi Sueza in 18 Idržav, ki so sklenile ustanoviti novo sueško družbo »uporabnikov«; Molletova vlada tu nima več prave mere, obeta celo, da bo dala Egipt ponovno pred Var- nostni svet OZN zaradi ladje »Atos«, ki je baje prevažala orožje za Alžir. Za Alžir! Za »francoski« Alžir! Alžir pa noče biti francoski. Tam je 8 milijonov Arabcev in 1 milijon pri- seljenih Francozov. Ampak, Francozi računajo, da pravica vselej hodi za močjo! Svet je poln skrbi. Vrsta generacij ima še v spominu strahote zadnje voj- ne, na vseh koncih in krajih pa tli nevarna volja, da bi se spori in na- sprotja, ki jih vojna ni poravnala in razrešila, ponovno poskušala razplesti s krvavim obračunom. Mefistofelski podsmeh človeku, ki »lahko bi živel še za silo, pa pamet k nesreči ima v da- rilo, zato pač, da je slabši kot žival«, ta podsmeh je skoraj upravičen. Ple- vel nezaupanja, ki so ga lani začeli od- ločno ruvati predsedniki štirih velikih sil, se ni posušil, nasprotno, bohoti se in njegovo seme klije vsepovsod. Nem- ško vprašanje, povzročitelj druge sve- tovne vojne, je danes bolj zapleteno kot leta 1939, ko se je svet skoraj eno- dušno združil, da je nacizem za vsako ceno treba premagati. SZ pravi, da je združitev Nemčije odvisna od njene po- litične smeri, od remilitarizacije Nem- čije in od njenega stališča do Atlant- skega pakta. Z drugo besedo SZ ne pri- stane na kakršno koli ureditev, ki bi dala Zapadu prednost v centru Evrope. Zapad pa ne misli na kak kompromis, marveč samo na ofenzivo in revanšo proti Vzhodu. Celo vljudnostni akt — obisk bonnske parlamentarne delega- cije v Moskvi — je nemški parlament odložil za prihodnje leto. Tudi Bulganinovo pismo Eisenhoiver- ju in Eisenhowerjev odgovor na to pis- mo je samo potresel šibko konstrukcijo teoretičnih mostov med Vzhodom in Zapadom. Zaključne fraze obeh pred- stavnikov so nedvomno povedale, da obe glavni sili sveta zaenkrat ne pri- staneta na sporazumno reševanje glav- nih nerešenih vprašanj povojnega sve- ta. Suez niti ni glavno vprašanje, če- prav tudi ni povsem postranskega zna- čaja. Spričo zaostritve položaja ni nič čudno, če Francija ponovno terja in- ternacionalizacijo prekopa. Pri vsem tem igrajo določeno vlogo celo ameri- ške volitve, glede katerih je ves svet mnenja, da ni mogoče prerokovati zmago temu ali onemu. Vzhod bi sicer želel zmago Stevensona, vendar to za razvoj bodočih dogodkov ni bistveno. Ameriška demokracija ima namreč či- sto poseben značaj, ki si ga svet rad napak predstavlja. Tudi če zmagajo de- mokrati, ni s tem rečeno, da ho zma- gala ljudska volja. Na vladi bo ostala plutokracija. Ves planet je zadnje čase obrnil oči v območje satelitov SZ, predvsem Polj- ske in Madžarske. Jedrnati komentar našega DSIP (Državni sekretariat ino- stranskih poslova) se glasi: »VIU. ple- num centralnega komiteja PURP, na katerem so izvolili novo vodstvo z Vla- dislavom Gomulko na čelu, je sprejel vrsto daljnosežnih ukrepov o nadaljnji demokratizaciji življenja v državi. S tem so bili vzpostavljeni nujni pogoji in možnosti za nov močan razmah v razvoju socializma na Poljskem. Po- sebnega pomena je dejstvo, da so zad- nji dogodki na Poljskem potrdili viso- ko zavednost poljskega delavskega raz- reda in enotnost poljskega naroda.« Glede Madžarske pa je dal predstavnik DSIP naslednjo izjavo: »Izjave in go- vori Imre Nagyja in prvega sekretarja CK partije madžarskih delavcev Janoša Kadara, ki je bil včeraj izvoljen, da- jejo sliko dogodkov v Budimpešti in osnovnih razlogov, ki so povzročili omenjene dogodke. Iz izjav je videti, da je tisto, kar današnje vodstvo meni, da je treba ukreniti, na liniji zahtev širokih množic. Če bi bili pravočasno upoštevali razloge, ki so pripeljali do tragičnih dogodkov v Budimpešti, smo prepričani, da do teh dogodkov niti ne bi prišlo.« Z drugo besedo: S trdnih tal je treba okoli sebe upirati oči na okrog. Treba je svet razumeti, tudi če ga ho- češ spremeniti. Zato so'naši časopisi prinesli novico, da je Rajkova vdova odklonila 200.000 forintov, ki jih je njej nudila madžarska vlada kot rehabili- tacijsko pokojnino, češ naj jih dobe ljudske šole, to je tisti, ki bodo nekoč popravili napake dosedanjih odločilnih generacij. T. O. Kako gospodarijo na državnih in zadružnih posestvih (Nadaljevanje s 1. strani) deteljišč to število prenizko. Krivda za prenizki stalež živine je v manjkajo- čih hlevih in preslabih pridelkih krm- nih površin. Tudi s povprečjem molz- nosti krav v našem okraju še ne mo- remo biti zadovoljni, predvsem že zato, ker ima danes pri nas že večina pose- stev visokoproizvodno sivorjavo pasmo živine. Napredek v tej smeri pa zavi- rajo nizki pridelki na travnikih in paš- nikih, nestrokovno spravilo krme, pre- malo črednih in progonskih pašnikov in slaba tehnika krmljenja. Za splošno narodno gospodarstvo ni nič kaj razveseljivo dejstvo, da socia- listični kmetijski obrati kar vrstoma opuščajo prašičerejo in perutninarstvo. Od 43 obratov redi prašiče (in to v glavnem za pleme) le še 15, perutnino pa le 6 obratov. Razlog takšnemu sta- nju so prenizki hektarski pridelki pra- šičje in perutninske krme na posestvih, predraga močna krmila in nestalnost odkupnih cen. Ker bi bili nekateri obrati prav primerni za kokošjerejo, bo treba na primer na posestvih to pa- nogo ponovno oživeti. hektarski pridelki so na socialističnih posestvih za 20 do 35 odstotkov višji kot pri zasebnih kmetovalcih To je vsekakor lep napredek, vendar pa dejstva kažejo, da bi lahko dosegli še lepše uspehe. Hektarski pridelek ne raste dovolj hitro, predvsem pa ne pri žitih in traviščih. Čuditi se je dejstvu, da so socialistična posestva za leto 1957 prav malenkostno planirala zvišanje pridelkov, kljub vse večji urejenosti obratov. Da poljedelstvo pri nas še ni zadost- no napredovalo, je iskati vzroke pred- vsem y nezadostni strokovnosti vodil- nega osebja. Posestva se tudi boje upo- rabljati norme za gnojila, kakor so v analizi navedena, ker se jim zde pre- visoke. Včasih pa so sicer zadostne ko- ličine tudi nestrokovno potrošene. Nadaljnji vzrok je pomanjkanje ko- lobarja. Niti polovica posestev nima urejenega kolobarja. Niti polovica po- sestev nima urejenega kolobarja njiv, kakor tudi ne gnojilnega kolobarja travnikov in pašnikov. Prav tako tudi nekatera posestva gojijo takšne rastli- ne, ki ne odgovarjajo vremenskim in talnim razmeram njihovega področja. Posestva v Zgornji Savinjski dolini n. pr. še vztrajajo pri pšenici, ki jim daje komaj 9 do 12 centov na ha — ali pa posestva na vlažni zemlji, ki sadijo še krompir, ki daje v mokrih letih komaj 25—55 centov na ha. Večina naših po- sestev doslej gospodari še na malokme- tijski način in ne upošteva veleposest- niške organizacije proizvodnje. Zato bo nujno, da bo vsako posestvo izdelalo vsaj 5-letni perspektivni ure- ditveni načrt. Doslej imajo le tri po- sestva v našem okraju take načrte. naCin nagrajevanja na socialističnih posestvih doslej ni bil vzpodbuden V letošnjem letu je večina posestev že plačevala delo po normi, uvajali pa so tudi že akordni sistem (po končnem proizvodu). Res pa je, da je poslednji način ' nagrajevanja zaradi pestrosti kmetijske proizvodnje, močne odvisno- sti od vremena ter talnih pogojev, ne- kaj pa tudi zaradi razkosanosti zem- ljišč težko vpeljati. Zaradi različnih pogojev posameznih posestev je tudi premijski sistem šele v razpravljanju. Vendar pa imajo pri tem že dobre iz- kušnje posestvo Hmeljarske šole Vrbje in Kmetijsko posestvo Slov. Konjice. Tako je lahko KG Slov. Konjice zmanj- šalo zaradi plačevanja po akordu šte- vilo delavcev v letu 1956 za 30 oseb. Preko zime bodo tudi druga posestva uvajala takšno organizacija dela. Poraba delovne sile na posestvih je še vedno previsoka, saj pride povpreč- no na ha obdelovalne zemlje 86 delov- nih dni, na ha orne zemlje pa 234 dni. Akordni sistem plačevanja ter boljša izraba mehanizacije bi število zaposle- ne delovne sile vsekakor znižala. pomanjkanje strokovnega kadra Samo pet posestev vodijo inženirji agronomi in le 9 posestev kmetijski tehniki. Brez vsakega tehnika ali inže- nirja pa je 15 socialističnih obratov v našem okraju. Vse premalo so ti obrati doslej skr- beli tudi za štipendiranje srednjega in višjega strokovnega kadra, saj štipen- dij v te namene skoro niso poznali. po podatkih posestev samih, bo letos le nekaj obratov aktivnih Precej krivde za takšno stanje leži na posestvih samih, precejšen vzrok pa so tudi družbene dajatve, na katere so po- sestva zavezana. Prav zaradi tega so- cialistična posestva sorazmerno tudi draže prodajajo svoje proizvode kot pa zasebni kmetijski sektor. Kolikor toliko konkurenčna so lahko le zaradi večje proizvodnje. Tudi letos je Celje dostojn proslavilo DAN MRTVIH Kakor vsako leto, tako je tudi letos za Dan mrtvih organiziral centralno proslavo Mestni odbor ZB NOV Celje. Na predvečer praznika, to je 31. ok- tobra je bila ob 19. uri žalna komemo- racija ob spomeniku padlih borcev na dvorišču TD Partizan Gaberje. V mestu je bilo na dan 1. novembra več žalnih komemoracij. Ob 10. uri je bila žalna komemoracija pred grobor^ Narodnih herojev na Šlandrovem trgu kjer so zastopniki množičnih organiza- cij in delovnih kolektivov polagali ven- ce in se tako znova oddolžili spomin\j padlih. Ob 10.30 so na Trgu svobode ob spo- minski plošči padlih partizanov organi; zirale žalno svečanost množične orga nizacije terena IV. četrti, ob 11. uri pa so v Starem piskru žalni svečanosti, ki so jo organizirale množične organizaci- je III. mestne četrti, prisostvovali mno^ gi Celjani, obujajoč spomine na strahot- na mučenja v tem poslopju. Posebej sta žalne svečanosti pred spo- meniki padlih borcev organizirala še sindikat celjskih poštarjev in železni- čarjev. Popoldne istega dne so bile žal- ne svečanosti tudi na obeh celjskih po- kopališčih. Mnogi Celjani in okoličani so tega dne pohiteli tudi na množični grob frapkolovskih žrtev, ki je tudi le- tos izgledal kot pravi cvetličnjak. Kot mesto Celje, tako so tudi občin- ski ljudski odbori po vsem okraju letoš- nji praznik mrtvih svečano proslavili. Povsod so lepo očistili in okrasili gro- bove padlih borcev in se pred spome- niki in spominskimi ploščami poklonili padlim junakom. Ko ob letošnjem prazniku mrtvih zbiramo te spomine, moramo pozdraviti razveseljivo dejstvo, da je bilo na pod- ročju celjskega okraja odkritih lepo šte- vilo spomenikov in spominskih plošč padlim žrtvam NOB. Samo v letošnjem letu so občinski odbori ZB NOV od- krili 9 spomenikov in 7 spominskih plošč. Tako, imajo danes v celjskem okraju razen nekaj krajev v Zgornji Savinjski dolini žrtve fašističnega te- rorja večidel že povsod svoje spominske plošče. VAŽNO SPOROČILO VSEM NAŠIM NAROČNIKOM Te dni Vas bodo obiskali po- štarji z namenom, da bi poravnali letošnjo obveznost do lista. Ker mora uredništvo vse obveznosti do tiskarne sproti poravnati, Vas prosimo, da to storite tudi vi na- pram listu. Zato prosimo, da po- štarjem ne delate težav, ko Vas bodo obiskali zaradi plačila. Naročniki bi se morali zavedati, da z naročnino krijejo le del stro- škov tiska, zato tembolj upamo, da bodo razumeli stanje lista in poravnali naročnino. Naročnina, ni velika in z malo dobre volje bo vsak lahko izpolnil svojo dolžnost do lista. S tem bo se6i prihranil nepotrebno delo, listu pa nemoteno poslovanje. Naročnikom, ki ob tej priliki naročnine ne bodo poravnali, bo- mo list ukinili, dolg pa izterjali po pravni poti. Zato je v Vašem in našem in- teresu, da poravnate naročnino! Uprava CELJSKEGA TEDNIKA Po nov^ili poteti Novi kurz na Poljskem Poslednji dnevi so vnesli v življenje republike Poljske revolucionarne spre- membe zgodovinskega pomena za socia- listični razvoj te dežele. Na podlagi ana- lize preteklosti in ocene razpoloženja delovnih ljudi Poljske je VIII. plenum Vladislav Gomulka Združene delavske partije Poljske po- stavil nove temelje, začrtal nov pro- gram in izbral novo vodstvo s popular- nim Vladislavom Gomulko na čelu. Že pred plenumom je bilo čutiti pre- bujanje v vseh slojih prebivalstva. Bilo je očitno, da je vstal ves nar9d v borbi za leninske ideje in podprl progresivne sile v Partiji. Novi kurz, ki na Polj- skem ni najnovejšega datuma, je isto- časno naletel tudi na kritiko in odpor konservativnih elementov v socialistič- nem svetu. Vladislav Gomulka, katerega ime je v središču nove socialistične preobraz- be, je z revolucionarno hrabrostjo in odkrito prikazal na plenumu sliko, ki govori o težki situaciji v gospodarstvu in na ostalih področjih družbenega živ- ljenja v deželi. Govoril je tudi o nuj- nosti delavskega upravljanja v 'podjet- jih in samoupravljanja v kmečkih de- lovnih zadrugah, o vlogi parlamenta, ki bi naj v najširšem smislu nadzoroval delo vlade in državnih organov, o ena- kopravnosti med socialističnimi država- mi in komunističnimi partijami ter o demokratizaciji kot edinem pogoju za uspešno iskanje poljskega načina so- cializma. »S te poti ne bomo krenili in branili se bomo z vsemi silami, da nas s te poti nihče ne odvrne,-«'je rekel Go- mulka. Najnovejša poročila iz Moskve gOT»- rijo o tem, da je sovjetski tisk začel objavljati objektivna dejstva o dogod- kih na Poljskem, sovjetski zunanji mi- nister Šepilov pa je izjavil, da se je ugibanje solidarnosti manifestiralo po vsej Poljski, kjer je prišlo do velikega patriotskega poleta. To kaže, da proces destalinizacije in demokratizacije eko- nomskega in družbenega življenja ne more oslabiti odnosov med socialistič- nimi državami, temveč nasprotno, svo- boden in neodvisen socialistični razvoj ter spoštovanje suverenosti in enako- pravnosti med socialističnimi državami kvalitetno menja prejšnje odnose.-« Naši narodi so z velikim zanimanjem in simpatijami spremljali dogodke na Poljskem, gledajoč v njih uspešno rea- lizacijo socialističnih principov in idej. V tem smislu je pozdravil dogodke na Poljskem tudi član Izvršnega komiteja ZKJ Stambolič, ki se je z našo parla- mentarno delegacijo pred dnevi vrnil iz Varšave. Zaiošgra na Madžarskem Dogodki na Poljskem so brez dvoma nudili podporo za množično in močno manifestacijo želje, da Centralni komi- te partije madžarskih delovnih ljudi z odločnimi koraki krene v smeri demo- kratizacije političnega in gospodarske- ga življenja v državi. Spontane mladin- ske in študentske manifestacije so se spremenile v krvave nerede in oboro- žene spopade, kjer je izgubilo življe- nje več tisoč ljudi. Ali je ljudsko demokratična Madžar- ska lahko obšla tragične dogodke, ali je široko gibanje madžarskih delovnih ljudi moglo zaključiti to važno e^p« na način, kot so to dan prej storili Po- ljaki? Ni morda madžarsko vodstvo za- mudilo prilike, da zgodovinski, odločil- ni trenutek, ko se je 200 tisoč ljudi po- dalo na ulice s poštenimi nameni, izko- risti v interesu dežele in madžarsikih delovnih množic? Ni vodstvo pri tem morda preveč oklevalo in zamudilo pra- vočasno postavitev Imre Nagya na vod- stvo države, da bi se izognili nezažele- nemu razvoju? Zakaj so Gero, Hegediš in drugi sedeli na vodilnih mestih t Partiji in vladi do poslednje minute, da bi poskušali zavreti hitrejši in dosled- nejši razvoj v smeri socialistične demo- kratizacije. To so vprašanja, katera se- daj v pogojih medlega poznavanja raa- voja dogodkov postavljajo na Madžar- skem in po vsem svetu ljudje, ki jim je stvar socializma pri srcu. Ti ljudje se tudi vprašujejo, ali bodo dogodki t Budimpešti (z ozirom na to, da so ne- kateri antisocialistični in provokatorski elementi izkoristili situacijo) zavrli pro- ces demokratizacije, ali pa bodo na- sprotno ta proces še pospešili. Novi predsednik Imre Nagy je dejal, da je vodstvo Partije in vlade izvlekl® dalekosežne nauke iz tragičnih dogod- kov zadnjih dni. On je tudi izjavil, d» bo na prvem zasedanju parlamenta predložil program demokratičnih re- form, ki bodo zajele vse važne problem« madžarskega nacionalnega življenja. Madžarska vlada bo začela pogajanja s Sovjetsko zvezo o madžarsko-sovjet- skih odnosih na podlagi nacionalne ne- odvisnosti in enakopravnosti. Program nove madžarske vlade vsekakor vliva nado, da se bodo prilike po tej veliki tragediji uredile na progresivni in de- mokratični socialistični bazi, ki bo nu- dila polno zadoščenje madžarskim de- lovnim množicam, hkrati pa potisnila razvoj vseh pozitivnih socialističnib družbenih odnosov v deželi naprej. L. j. Manifratacije na budimpeštanskih ulicah, ki so sprevrgle t prelivanje krri 2. NOVEMBRA 1956 — Stev. 44 3 STRAN Zaskrbljeni pastir ,,z jezuitskimi metodami" Verdkim družbam in duhovnikom je zajamčena pravica opravljanja^cerkve- nih obredov, tudi pravica verske vzgoje pod pogojem, da ta dejavnost ne pre- sega njihovega delokroga. Socialistična družba pa je prosvetnim delavcem in družbenim organizacijam naložila dolž- nost, da vzgajajo državljane na znan- stveni podlagi, in po naprednih tradi- cijah iz NOV. Teh osnovnih, po ustavi zajamčenih, pravic nihče ne more kra- titi. Ta' uvod je potreben zato, da bi bral- ci laže ocenili početje nekaterih cer- kvenih predstavnikov, ki bi radi ro- varili na račun velikodušnosti naše oblasti. Tak primer je bil nedavno v Grižah pri Žalcu. Ko je pred dnevi učitelj Ivan Cen- trih zbiral pionirje za pionirski sesta- nek, ie prišel k njemu tamkajšnji ka- plan Ivan Bračuh. Vzvišeno ga je vpra- .šal, če ve, da bo ob tej uri maša in veronauk. Nato je drzno zahteval da se slični sestanki ne vršijo ob isti uri, kajti s tem se kratijo verske pra- vice učencev. Predlagal je, da bi se taki sestanki raje vršili v nedeljo p>o- {X)ldne, saj ima učitelj tudi takrat čas. (Zakaj pa ne obratno, pa-ečastiti, če je že taka vnema?) Učitelj mu je odvrnil, da ga cerkveni obredi ne zanimajo, da je pionirska or- ganizacija samostojna družbena organi- zacija, ki se na take reči ne bo ozi- rala, ker se lahko sestaja kadar hoče. Nato je gospod kaplan zagrozil, da se bo pritožil na Okrajni odbor CMD, kamor prihajajo tudi predstavniki ob- lasti. (Ce si tako razlaga vlogo te or- ganizacije, je napačno poučen!) Tudi kaplanova izjava: »Kaj bodo pa ljudje rekli, če boste tako delali, če boste sklicevali sestanke ob nedeljah ...« je izzvenela kakor grožnja, katere se pa učitelj ni ustrašil. Po tem izlivu verske gorečnosti je mladi gospod odšel k svojim »ovči- cam«, učitelj pa s pionirji na sestanek. Zagovornik starega in novega časa! Bralci naj sami presodijo, komu pri- l>ada bodočnost? Vsekakor tistemu, ki se bori za napredne ideje. Taka je zgo- dovinska nujnost in zakonitost. Zato ljudska oiblast kljub- svoji humanosti ne bo dopustila ro varjen j a proti na- rodnim družbenim silam. Prav gotovo bodo rekli svojo besedo zabukovški rudarji, tamkajšnja Socia- listična zveza delovnega ljudstva, Zve- za borcev, šolski odbor in učiteljski zbor. Gotovo ne bodo dopustili tako grobo vmešavanje v vzgojo naše mlade generacije. Ta primer namreč ni prvi v jedv^ dveletni »praksi« kaplana Bračuna v Grižah. Ko je imela lani '' učiteljica vzgojno predavanje na roditeljskem sestanku, je takoj reagiral. Posredno se je obregnil ob njo in njene teze ter ogorčeno branil verske »resnice«, ki so se mu zdele z njenim predava- njem preveč omajane. Imel je tudi že konflikte z organi ljudske oblasti, ker je kršil našo socialistično zakonitost. Toda vse to ga še ni spametovalo. Od kod njegova bojevitost? Morda je inspirirana od kod drugod? Na to da misliti njegova dvoumno izrečena izjava, ko je učitelju pričo otrok za- brusil, da bo potem spet hrup, če jih bedo v inozemstvu opozorili glede ver- ske svoibode. Kam meri to? Morda si želi mučeniške glorije? Ali pa so to le neizpolnjene ambicije iz časa druge svetovne vojne, ko je bil okupatorski vojak? Po taki poti vsekakor ne bo šlo več dalje. Priporočamo mu več lojalnosti in vzdržnosti. Se enkrat pa: Malo bolj vzdržni in skromni bodite, mladi go&pod! J. G. Občni zbori sindikalnih podružnic bodo lrihodnjo pomlad. Podjetje, ki je zaposlovalo še leta 1950. le 5 ljudi, zaposluje danes že nad 150 delavcev in jih bo, kakor izgleda, zaposlilo še več SODELOVNJE MED MESTOM IN VASJO kot si ga. zamišljata Jaka Gruntar in Janez Dvoživka Delegacija komsomolcev v celjskem okraju V četrtek, 25. oktobra se je zadrže- vala na poti po Jugoslaviji, delegacija sovjetskega Komsomola tudi v celj- skem okraju. Delegacijo je ob prihodu v celjski okraj na Vranskem pričakala skupina mladine ter člani Okrajnega komiteja LMS Celje. Na skupni vožnji skozi Savinjsko do- lino se je delegacija zanimala za živ- ljenje in delo mladine v okraju ter za druge probleme, predvsem kmetijske. V Zrečah, kjer so mladinci in ostali pre- bivalci priredili prisrčen sprejem, so se Komsomolci dalj časa zadržali. Po ogle- du aktiva mladih zadružnikov in kme- tijske zadruge je OK LMS Celje prire- dil članom delegacije sprejem, ki sta se ga med drugim udeležila tudi sekre- tar okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Jakob Žen in predsednik OZZ tov. Franjo Lubej. Delegacijo je pozdravil predsednik OK LMS tov. Stane Ravljen, vodja delegacije, drugi sekretar Kom- somola Vladimir Semičasnij pa se je zahvalil za prisrčen in topel sprejem, obenem pa zaželel mnogo uspehov v delu jugoslovanske mladine v boju za socializem. V razgovoru, ki je sledil, so se gostje zanimali za vrsto problemov, predvsem za delo mladine na vasi ter za odnose v zadrugah. Med drugim je neki član delegacje, ki je predsednik kolhoza »Bulganin« v Kirovski oblasti, predla- gal, da bi stopili v tesnejše stike med njihovim kolhozom in kmetijsko zadru- go v cilju izmenjave izkušenj in dela v kmetijstvu.' Po končanem obisku se je delegacija odpeljala proti Kidričevem, kjer si je ogledala tovarno aluminija, obiskala je tudi Maribor ter Pohorje, naslednji dan pa je odpotovala proti Zagrebu. Vodja delegacije, drugi sekretar Kom- somola V. I. Semičasnij je za naš list dal naslednjo izjavo: »Srečni smo, km lahko sporočamo pozdrave sovjetske mladine tovarišem v okraju Celje. To- pel sprejem naše delegacije v celjskem okraju je pokazal prijateljske odnose, ki obstajajo med našim in vašim naro- dom. Prisrčno se zahvaljujem mladini za topel sprejem. Želimo vam mnogo uspehov. Naj živi nerazdružljivo prija- teljstvo obeh narodov in mladine. Člani sovjetske komsomolskc delegacije v Zrečah Ustanovljen je biro za gospodarsko svetovanje pri Trgovsici zbornici za okraj Celje V celjskem okraju je bilo že dolgo čutiti pomanjkanje ustanove, kjer bi gospjodarske organizacije mogle dobiti nasvete glede svoje notranje organiza- cije ali pa naročiti pregled knjigovod- stva in dobiti splošne napotke in na- svete za svoje delo. V Mariboru in Ljubljani opravlja to delo revizijski zavod, ki ga pa v Celju zaenkrat še ni mogoče ustanoviti zaradi pomanjkanja visoko kvalificiranih go- spodarstvenikov, ki bi bili za stalno opravljanje takega dela potrebni. Da bi gospodarskim organizacijam bila nudena vsaj delna pomoč, je Trgovin- ska zbornica za okraj Celje ustanovila biro za gospodarsko svetovanje. Pri de- lu biroja so obljubili svojo pomoč pri- znani celjski gospodarski strokovnjaki iz vseh gospodarskih panog. Biro bo sprejemal pismena naročila gospodar- skih organizacij, obenem pa si bodo te lahko izbrale osebo v imeniku sveto- valcev, ki bo na razpolago pri trgovin- ski zbornici. Vsi nasveti bodo vsekakor imeli samo posvetovalen in ne tudi di- rektiven značaj. Naj bi bila ustanovitev biroja pobu- da za čimprejšnjo ustanovitev revizij- skega zavoda, ki bo vsem potrebam lažje zadostil. Vsekakor pa je treba trgovinski zbornici za njeno zamisel in ustanovitev biroia dati oolno Driznanie. Kmetijska zadruga v Ločah ni držala besede Ze nekaj let je bila v Jerneju pri Ločah samostojna kmetijska zadruga. Ko je prišlo lani do združevanja šib- kejših zadrug, se je tudi naša zadruga priključila zadrugi v Ločah. Večina zadružnikov je poztdravila ta ukrep, saj je vedela, da bo v močni zadrugi možno bolje gospodariti. Za potrebe zadružnikov v Jerneju pa je ločka zadruga obljubila v tem kraju stalno poslovalnico. Tako je tudi nekaj časa bHo. V zadnjem času pa je prišlo drugače in zadruga je svojo obljubo požrla. Po nalogu sanitarne inšpekcije je zadruga v Ločah sklenila, da se z 22. okto- brom poslovalnica zapre, češ da pro- stori ne odgovarjajo higienskim pred- pisom. Ta zadružni sklep jernejski zadruž- niki obsojajo, saj je sanitarna inšpek- cija predlagala tudi loški zadrugi naj lokal preseli v bivše pisarniške pro- store, ker ti ne odgovarjajo. Zadruga v Ločah, namesto da bi to preselitev izvršila, kakor je to obljubila, je raje sledila nalogu sanitarne inšpekcije in poslovalnico zaprla, čeprav so potrebe prebivalcev Jerneja in okoliških vasi upravičene. Tukajšnji ljudje, ki so v najtežjih časih sodelovali s partizani in jim nu- dili pomoč, bodo sedaj primorani hodi- ti za vsako malenkost v precej odda- ljene Loče. To vsekakor ni prav! CELJSKI rEDJV/K V VSAKO HlSOI na občnih zborih prosvet- nih društev v vojniku je bilo ugotovljeno, da se je članstvo precej dvignilo zlasti s pritegnitvijo do- raščajoče mladine. Zelo uspešno je de- lovala LU, živahno pa je bilo tudi delo dramatskih skupin. Le-te bodo morale pritegniti v svoje vrste več mlajših igralcev. STRAN 4 2. NOVEMBRA 1956 — Stev. 44 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Več pozornosti zaščiti Zaščita rastlin je novejša kmetijska dejavnost, ki še ni zadostno vpeljana v naše kmetijstvo, kar ima za posledico manjše hektarske donose in slabšo •kva- liteto proizvodov. Kmetijska gospodarstva bi morala bi- ti prva, ki bi z zgledi vplivala na ostali kmetijski okoliš, predvsem tudi v po- gledu zaščitne službe. Zal pa niso red- ki . primeri, da ravno kmetijska gospo- darstva zanemarjajo to službo, dasirav- no imajo na razpolago strokovno oseb- je in zadostno število potrebnih strojev. Kljub večkratnim opominom od strani kmetijske inšpekcije, da naj očistijo svoje površine od plevela, posekajo su- ho sadno drevje, ki predstavlja vir okužbe za ves okoliš, tega dostikrat ne store. Nerazumljivo je, da je še danda- nes po mnogih kmetijskih gospodarstvih polno zapuščenih zemljišč, poraslih s karantenskim plevelom, ki se širi na ves okoliš in zarašča tudi zasebne po- vršine. Ce je kje kmetijskih površin z ozirom na pomanjkljivo delovno silo preveč, naj bi bi take površine zasejali z deteljo in bi se na ta način dvig- nila krmna baza! Zaščita rastlin se posebno slabo izva- ja v sadjarstvu, dasiravno je v nekate- rih predelih sadjarstvo osnovna proiz- vodna panoga. Naj ne bo v tej zimi no- benega gospodarstva, ki ne bi vestno očistilo in poškropilo sadnega drevja proti kaparju! Nobeno kmetijsko gospo- darstvo v našem okraju nima kvalitet- nega sadja, ker ne izvaja zimskega in letnega škropljenja. Kaj pomeni redno škropljenje sadnega drevja, nam služi za zgled drevesnica Mirosan, ki ima vsako leto vzorno sadje, katerega lahko vsak čas plasira kamor koli po najviš- jih dnevnih cenah. Prav tako so kmetijska gospodarstva v našem okraju to leto precej izgubila na hektarskih donosih pri krompirju, ker ga niso redno škropila proti kolo- radskemu hrošču. Iz navedenega sledi, da bo treba v bodoče zaščiti rastlin posvetiti več po- zornosti. Kdor pa ne bo hotel sam za- ščititi rastline pred boleznimi in škod- ljivci, ga bo v to prisilila kmetijska in- špekcija, razen tega pa bo vsak za pre- krške tudi kazensko odgovarjal. Tudi proizvodnja semenskega blaga v našem okraju ni takšna, kot bi po zakonu o semenskem blagu morala biti. Zato bi bilo nujno, da bi se kmetijska gospodarstva začela resneje baviti s proizvodnjo semenskega blaga in bi se s tem izključilo mnogo zasebnih pro- izvajalcev, ki proizvajajo pod različni- mi pogoji semensko blago in ga med sabo mešajo. V ta namen obstaja pri Sekreteriatu za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani poseben fond, ki bi bil na razpolago tistim gospodarstvom, ki bi se hotela baviti s semensko proizvod- njo. Zadruga v Strmcu pri Vojniku DOBRO GOSPODARI V prvem polletju letošnjega leta so zadružniki v Strmcu pri Vojniku do- segli nekaj prav lepih uspehov. Kar dobro so se izkazali posoeševalni od- ki, ki pomagajo zadružnikom k na- prednejšemu kmetijstvu. Zadruga je imela v prvem polletju nekaj nad 427.000 din dobička, ki pa se ie vsled izgube strojnega odseka zmanjšal na 68.000 din. V strojnem odseku je nastala občutna zguba pred- vsem zato, ker so stroji st^li večji del neizkoriščeni. Zadružniki v Strmcu so zelo okusno uredili nov trgovski lokal, ki prav nič ne zaostaja za lokali v mestih. Pred kratkim je zadruga na- stavila tudi tehnika, ki bo dajal za- družnikom navodila in nasvete. Več uspehov bi bili lahko zadružniki do- segli v sadjarstvu. Lani so očistili le okoli 70 % sadnega drevja, pa tudi za nove nasade ne skrbe dovolj. Za je- sensko sajenje so naročili komaj 250 drevesc. Gotovo bodo letos glede škrop- ljenja in čiščenja sadnega drevja boljši, saj ibo to le njim v korist. Živinorejski odsek je posvetil največ pozornosti rodovniški živini. Najbolj se je pa od- rezal hmeljarski odsek, saj so strmški hmeljarji odnesli prvo mesto od vseh hmeljarjev v celjskem okraju. Tudi aktiv mladih zadružnikov je bil zelo priden, pa j je intenzivno oibdeLal 7 arov zemlje in uspešno izvršil pogo- zdovanje. Žene zadružnice so se tudi po potrebi sestajale h koristnim po- menkom. Zadruga bo kmalu zečela graditi hmelj sko sušilnico. Preuredila bo tu- di trgovski lokal v Socki, ki ne odgo- varja več sanitarnim predpisom, mladi zadružniki pa se bodo v čim večjem številu vpisali v kmetijsko gospodar- sko šolo. V MOZIRJU KMETIJSKO - GOZDAR- SKA POSLOVNA ZVEZA Pred dnevi je bil v Mozirju sestanek predstavnikov kmetijskih zadrug občine" pod okriljem OZZ Celje. Na njem so se pogovorili o ustanovitvi kmetij sko-go- zdarske proizvajalne poslovne zveze v Mozirju, ki bo obsegala vse področje občine. Kmetijska proizvajalna poslovna zve- za, ki je bila ustanovljena pred kratkim v Mozirju, še ni pričela z delom, ker so kasneje sklenili, da se namesto nje ustanovi kmetijsko-gozdarska proizva- jalna zveza, ki bo edina te vrste v Slo- veniji. Na sestanku so sklenili, da bo ponovni občni zbor 8. novembra letos. Uspešno delo lani in novi načrti Pred kratkim so pričeli na področju mozirske občine aktivi mladih zadruž- nikov s pripravami na letne občne zbo- re. Prvi občni zbor je bil preteklo ne- deljo v Mozirju. IZ DOBJA Pred kratkim je organizacija LMS v Dob ju piriredila proslavo 37. obletni- ce SKO J. Mladinci in pionirji so pri- redili pester kulturni program, člani aktiva mladih zadružnikov pa so se posvetovali o svojem delu. Ob tej pri- liki so mladinci tudi sklenili, da bodo obiskovali kmetijsko gos,podarsko šolo na Planini pri Sevnici. Na osnovni šoli so tudi letos ustano- vili pionirsko organizacijo. Na šoli bo- do delovali pevski, dramatski, lutkovni, šahovski, modelarski in telesno vzgojni krožek. Na občnem zboru aktiva, ki ima 25 članov, so razpravljali o delu v pretek- lem letu. Aktiv je avgusta organiziral tekmo koscev, mladinci pa so se udele- žili tudi parade mladosti v Celju. Ob tej priliki so si ogledali tudi mestno vrtnarijo v Medlogu ter kmetijsko-go- spodinjsko šolo v Šentjurju. V zimskem času so organizirali v okviru KZ go- SDodiniski tečaj ter kmetijsko-gospodar- sko šolo. Na občnem zboru so mladi zadružniki razpravljali tudi o bodočem delu. Skle- nili so posvetiti vso skrb vključevanju kmečke mladine v kmetijsko gospodar- sko šolo. Prihodnje leto nameravajo so- delovati pri izvedbi kmečkega praznika, ki ga bo organizirala mozirska kmetij- ska zadruga. Poskrbeli bodo tudi za več- ji razmah sadjarstva, poljedelstva in če- belarstva. MLADINA POLAGA OBRACUN DELA IN KUJE NACRTE Razgibana mladinska konferenca celjskih učHelfiščnikov v NOVO DELOVNO LETO STOPAJO Z DVANAJSTIMI TEMELJNIMI SKLEPI V soboto dopoldne je bila v dvorani Narodnega doma konferenca mladinske organizacije učiteljišča, katere so se poleg profesorjev udeležili tudi neka- teri drugi gostje. Konferenca je bila po vsebini zelo bogata ter predstavlja dober začetek mladinskih konferenc v Celju in okraju. O delu v preteklem letu je poročala tovarišica Štefka Premrl: Mla- dinska organizacija na zavodu: učitelji- šča je imela veliko uspehov, predvsem na področju kulturno-prosvetnega dela, na raznih delovnih akcijah, v športnem udejstvovanju, ne^koliko. manj pa pri ideološki vzgoji članstva. Njihovo kul- turno-prosvetno delo se razvija v okvi- ru društva »Svobode«. Imajo mešani in ženski pevski zbor, dramatsko in re- citacijsko skupino, harmonikarsko in tamburaško sekcijo. Pevski zbor je imel v preteklem letu 17 samostojnih na- stopov, e>oleg tega pa so sodelovali na raznih proslavah in prireditvah. Po- dobno so se z velikim uspehom udej- stvovale tudi druge sekcije tako kul- turno-prosvetne kot športne. Mladina je naročena na precejšnje število ča- sopisov, revij in drugih publikacij. Or- ganizacija, ki šteje okoli 300 članov, ima 198 rednih obiskovalcev gledališča. Tudi pri prostovoljnem delu so se izkazali. Pri delih na urejevanju drsa- lišča v parku so Opravili 228 prosto- voljnih delovnih ur, pri gradnji mla- dinskega stadiona pa 210 ur. 16 članov njihove organizacije je bilo na gradnji brkinske Qeste, odkoder se je vrnilo p>olovico udarnikov. V razpravi, ki je bila zelo živahna, so načenjali vrsto perečih vprašanj in predlagali tudi obUo koristnih sklepov. Tako so obravnavali vprašanje pouka nemščine, ki je bila vnešena v vrsto iz- pitnih predmetov na maturi. Nadalje so govorili o težavah športnikov, ki ni- majo športnih rekvizitov, o težavah vo- začev, o pomanjkljivostih v internatu in pomanjkanju prostorov za prosvet- no delo, o potrebi večje povezansti z ostalimi organizacijami itd. Z navdušenjem so sprejeli vest, da bo bržčas v bližnji bodočnosti v Celju zraslo poslopje za učiteljišče in da bo s tem v zvezi verjetno rešen tudi pro- blem internatov. Izrazili so željo, da bi imeli več sredstev za nazorni pouk, več praktičnega dela, da bi ustanovili šol- ski list in poživeli delo počitniške zve- ze. Sprejeli so 12 sklepov. Tako so se so- glasno zedinili, da morajo v bodoče za- četi delati marksistični krožki v okviru organizacije. Poglobili bodo stike z ostalimi mladinskimi organizacijami v Delegati na mladinski konferenci učiteljišča mestu, v okraju in izven njega. Dali so pobudo za ponovno konferenco vseh komitejev organizacije ljudske mladine slovenskih učiteljišč, ki naj bi 'bila v Celju. Sklenili so tesneje navezati sti- ke z organizacijo ZK in priporočili, da se na zavodu ustanovi osnovna organi- zacija Zveze komunistov. Proučili bodo tudi socialno stanje dijakov in dijakinj in sestavili predloge, kako pomagati najpotrebnejšim. Na zavodu bodo usta- novili taborniško organizacijo. Dijaki višjih letnikov bodo vsestransko poma- gali mlajšim tovarišem. Ugotovili bodo, koliko mladincev je že v SZDL in skrbeli za čim večji priliv mladine z zavoda v te organizacije. Naložili so skrb novemu komiteju zavoda, da po- skrbi za materialne pogoje športnikov. Z večjo vnemo se bodo lotili reševanja problemov internatov. Z vsemi silami bodo podprli akcijo za gradnjo novega učiteljišča in izvolili enega člana v komisijo za gradnjo. Končno so se od- ločili tudi za izdajanje samostojnega lista, poleg tega pa so sklenili rešiti še vrsto drugih vprašanj, ki so se po- kazala v razpravi in poročilu. Pouk ročnih spretnosti na I. gimnaziji v letošnjem šolskem letu so na I. gimnaziji v Celju tudi za dečke uvedli pouk ročnih spretnosti. Sprva ni bila mladež nič kaj navdušena za nov ob- vezen predmet, ker je »ročno delo« sma- trala pač bolj primerno za ženske roke. Toda že kar prva ura jih je navdušila, ko so stopili v pravcato mizarsko de- lavnico. Občudovali so 8 novih skobel- nih miz in stenske omarice, ki hranijo najrazličnejše mizarsko orodje. Požrtvovalni mojster — priznani stro- kovnjak tov. Dobovičnik — jih je po- razdelil na določena stalna mesta — po 2 učenca k eni mizi — in da ne bi bilo prepirov za orodje,, je od pil do žagic, dlet in skobelnikov vse oštevilčeno. Učenci pri določenih mizah dobro ve- do, kje imajo iskati orodje in kam ga morajo po končani uri pospraviti. Pouk se prične. Učenci so ponosni, resni in dostojanstveno mirni, ko jim mojster porazdeli orodje. Potem pa se prične žaganje, piljenje, zbijanje, vrta- nje — in mojstra skoraj ne slišijo večj tako so zatopljeni v svoje delo. Samo za hip prestanejo nervozne roke, ko jim učitelj sproti daje navodila in poprav- lja napake. Kaj bomo delali in kaj se bomo na- učili — jih zanima. Prvo leto bodo de- lali predvsem predmete, ki so koristni za domača gospodinjstva: razne pručke, stolčke, omarice, kuhinjske deske, ka- sete za jedilni pribor, deske za likanje, omarice za hišno apoteko, zabojčke in stojala za rože, police za radio, otroške mizice, okvirje za slike itd. Ob zaključ- ku leta bodo ta dela tudi razstavili. Mojster Dobovičnik izgleda, da se je z vso resnostjo, ljubeznijo in požrtvo- valnostjo lot'l svoje naloge in pravi, da hoče svoje učence v 3 letih naučiti to- liko, kot znajo mizarski pomočniki. »To bo moje največje veselje« — pravi in isti vzklik bodo verjetno ponovili tudi starši otrok, ki bodo tovarišu Dobovič- niku za trud in uspehe zelo hvaležni. Napak bi ne bilo, ko bi se pozneje šolsko vodstvo odločilo tudi za pouk elektro-instalacijskih del, ki so prav tako potrebna v domačem gospodinjstvu in za katera imajo dečki tudi veliko zanimanje. Dijaki prve gimnazije se vadijo v spret- nosti ročnega dela PREVORJANI so upravičeno užaljeni Iz Pavlihove popotne torbe je bila javnost napačno obveščena, da se je SZDL Prevorja nedavno spomnila, da je pred leti podarila radio aparat Le- sičnu in da ga sedaj zahteva nazaj. Resnici na ljubo moramo povedati, da je bil ob priključitvi Prevorja k Lesič- nem odnesen ves inventar v Lesično — in tako tudi radio aparat, ki ga je OLO Celje podaril SZDL vasi Krivica kot nagrado za marljivo delo. Dalje smo čitali, da so se Prevorjani spomnili na sklad za postavitev spome- nika padlim borcem, in zahtevajo od priznane vsote 1500 din nekaj več. Naj- brž so upravičeni za to, saj so se v ome- njeni sklad pred leti stekala vsa sred- stva od treh prireditev s petimi gosto- vanji. Dejstvo je, da je bilo v ta namen zbranega denarja precej več kot 1500 dinarjev, zato so Prevorjani upraviče- no užaljeni nad javno obdolžitvijo, da zahtevajo nekaj, do česar nimajo pra- vice. Želijo pa, da bi se ta zadeva čim- prej razjasnila, da bi ZB v Prevorju zopet lahko začela uspešno delati. KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE Boljši način praženja čebule Gospodinje se čestokrat jeze, ker se jim čebula pri praženju neenakomerno zarumeni. Ce pa se je le za kratek čas odmaknila od štedilnika, pa čebula že počrni, je grenka, neprijetna za oko in neuporabna. Nič dalje ne boste pražile čebule in tudi ne bo treba ves čas s kuhalnico stati poleg, če se boste poslužile raje tega načina: Enakomerno narezano čebulo dene- mo brez maščobe v kožico (najboljša je za to posoda iz litega železa ali dru- ga kožica s celim loščem). Čebuli pri- lijemo toliko vode, da nastane gosta zmes. To pokrijemo s pokrovko in du- šimo na ne prehudi vročini, dokler se čebula ne zmehča. Nato posodo odkri- jemo in počakamo, da vsa tekočina iz- hlapi. Šele zdaj pridenemo maščobo in videle boste, kako hitro in enakomer- no bo čebula zarumenela. Tako meh- čamo čebulo za razne omake, predvsem pa za golaž. Ce primerjamo oba načina praženja čebule, enega v maščobi, drugega brez nje, ugotovimo, da nam je za oba na- čina potreben skoro isti čas. Razlika pa je v tem, da nam pri drugem na- činu ni treba neprestano stati pri šte- dilniku, ampak se pri tem brez sk rug način ima poleg prihranka na času še to prednosc, da se čebula med praženjem popolnoma razpusti in se v jedi ne pozna. športni plašč z velikim, malo od vratu stoječim ovratnikom, ki se letos veliko opaža v tujih kolekcijah. Plašč zelo poživi barvi odgovarjajoči krzne- ni šal. poseben lonec za pripravo sadnih sokov Zavod za pospeševanje gospodinjstva ima na preizkušnji poseben lonec (av- strijski proizvod) za pripravo sadnih in zelenjadnih sokov. Ponekod so se s tem loncem tudi že seznanile žene- zadružnice in se izredno navdušujejo, da bi prišli v kratkem tudi pri nas v prodajo (nemara bi jih lahko izdelovala Tovarna emajlirane posode!). Lonec si bi potem lahko nabavila vsaka zadru- ga, in bi ga proti odškodnini izposojala tudi zasebnim gospodinjstvom. Proces priprave sadnih sokov s po- močjo tega lonca je zelo enostaven. V posodo denemo 4 kg sadja z dodatkom pol kilograma sladkorja (lahko pa tudi brez). S pomočjo pare se luži sadni sok in se po posebni cevki (pipa) nataka kar v steklenice. Iz 4 kg sadja dobiš približno 4 litre sadnega soka. tudi za streženje s pijacami veljajo določena pravila K začetnim jedem ali ribam damo na mizo belo, najbolje polsladkano vi- no. K sladkovodnim ribam se prilega rizling ali traminec, k morskim pa beli dalmatinec ali podobno vino. Mesne jedi, zlasti pečenke, terjajo rdeče vino (cviček, opolo, ružica), k div- jačini se prilega težko rdeče vino (bor- doško, burgundec). Sladko vino servi- ramo k sladicam, k desertu in južnemu sadju. Liker ponudimo po črni kavi. Vino prinesemo k mizi na pladnju. Originalne steklenice odčepimo šele vpričo gosta. Vino točimo vedno od desne strani. Prve kapljice natočimo vedno sebi, nato šele drugim gostom. Pri večjem omizju točimo vino po vrsti. Kozarcev nikoli ne napolnimo do vrha, da ne spravimo v zadrego gosta, ki bi vino razlival, ko bi ga nesel k ustom. Pivo serviramo že v čašah, ali pa ga nalivamo iz steklenic tako, da ga to- čimo z viška, da se peni. Liker točimo v kozarčke na podstavkih. K likerju ponudimo še kozarec vode. Mineralno vodo prinesemo na mizo vedno v ori- ginalnih steklenicah. CELJSKI TEDNIK uradne ure za stranke Tsak dan od 8,—12. ure, razen ob četrtkih in sobotah. 2. NOVEMBRA 1956 — Štev. 44 5 STRAN s I. FESTIVALA amaterskih gledališč ^Jugoslavije Teatar je lek za bolesti moralne. Jovan Sterija Popovič Od 13. do 20. t. m. so amaterska gle- dališča Jugoslavije doživljala svoj I. fe- stival. Organizator festivala — Zveza kulturnoprosvetnih društev Jugoslavije si je za njegovo prizorišče izbrala Tuzlo, vzhodnč-bosanski center kemično indu- strijskega in premogovnega bazena. Stre- ho tej vsedržavni gledališko-kulturni manifestaciji je nudilo tuzlansko Narod- no pozorište. V gradbenem smislu to gledališče, stoječe v parku ob rečici Jali, ni kaka impozantna stavba v slogu 19. stoletja, marveč lepo moderno poslopje s še lepšo dvorano, kar je treba posebej podčrtati, ker čestokrat v pregoreči za- ljubljenosti v lokalne naprave ne vidi- mo lepšega in boljšega. Dasi je bil festival v celoti posvečen 150-letnici rojstva oz. 100-letnici smrti srbskega komediografa Jovana Sterije Popoviča, je v festivalu ločiti dva dela: Tone Zorko: Gledališče v Tuzli (risba) prvi — komemorativni, z iz Beograda prenešeno razstavo Sterijinih rokopisov in del ter dokumentov zvezanih z nje- govo osebnostjo oz. delom ter s svečano akademijo, drugi — revijo najboljših amaterskih gledališč, ki so imele v svo- jem repertoarju eno od Sterijinih odr- skih del. Prvi del prireditve je bil z izjemo razstave absolviran v soboto, 13. t. m. Svečano akademijo je otvoril predsed- nik Zveze kulturnoprosvetnih društev Jugoslavije Ivan Regent, nakar je o živ- ljenju in delu Sterije Popovica govoril književnik Velibor Gligorič, gledališki umetniki iz Beograda pa so izvedli umet- niški del programa, sestavljen iz Steri- jinih del. Z zaključno besedo, ki jo je izrekel tajnik Zveze kulturno-prosvetnih društev Jugoslavije Ašer Deleon, je bil poudarjen pomen našega amaterstva kot vrednega soustvarjalca podobe naše gle- dališke umetnosti. Posebej pa je bil pod- črtan kulturno-politični pomen festivala, ki spričo dejstva, da so se na njem igra- la Sterijina dela v vseh jugoslovanskih jezikih, ne kaže le tesne povezanosti te- ga pisatelja z vsemi našimi narodi,..tem- več še prej o bratstvu in enotnosti na- ših narodov. V drugem delu pa je spregovoril sam Sterija, klasik srbskega gledališča. Do pod konec preteklega stoletja je bila vrednost Sterijinega komediografskega dela zapostavljena po zaslugi romantič- no dogmatične kritike, ki je tragedijo predpostavljala komediji. Sele s poja- vom književnikov in kritikov realistične . smeri, je bil Steriji vrnjen ugled in slo- ' ves neusahljivega vira (irskih stvaritev. Nezahtevna scena, malo nastopajočih! Po tej znani, spričo omejenih subjektiv- nih in objektivnih okoliščin narekovani X deA^izi skoro vseh naših amaterjev, se je festivalski repertoar omejil le na tri Ste- rijina »pozorija«: na Pokondireno tikvo — Pogospodeno butico (Travnik, Ko- čevje), Zlo ženo (Vrnjačka banja, Džev- dželija, Našice) in Kir Janjo (Kikinda). Primerjava umetniških zmogljivosti na- stopajočih ansamblov je bila zaradi te- ga dokaj enostavnejša, pa vendar ne lahka. Slovenske amaterje je torej zastppala igralska družina iz Kočevja. Oficielno se ie predstavila kot družina DPD »Svo- boda«, ki ima od osvoboditve sem že 50 premier za seboj in ki je svoj čas s predstavo Goldonijeve »-Mirandoline« osvojila prvenstvo v republiki. Omeniti je treba, da so njen nastop v Tuzli spremljale nezavidljive okoliščine: v mestu je tik pred predstavo zmanjkalo električnega toka, tako da so s pred- stavo lahko začeli šele uro kasneje po napovedani uri in da se je isti defekt ponovil med samim dejanjem. In ven- dar je predstava izvenela kot nadvse prijetno presenečenje. Odlikovale so jo: visoka nadpovprečna igra, duhovito raz- gibana režija z domiselno sceno ter sve- žina in ljubkost v igralcih in opremi, ki je dajala predstavi že kar malce ope- retni nadih. Skratka: predstava je osvo- jila avditorij in dostojno predstavila slo- vensko amatersko dejavnost. Delo je po izb';ri v republiškem forumu Svobod in ^ orosvetnih društev postavil na oder • Martin Lorbar, avtor že v Celju igrane ! drame »K 324«. , In kaj so pokazali ostali ansambli? Travnik: v nepretenziozni režiji prav dobro igro, v ženskih partih boljšo kot v moških; Vrnjačka banja: režijsko do- sti boljše izdelano drugo varianto «-Po- gospodene butice« in boljšo igro v mo- ških vlogah kot pa v ženskih; Dževdže- lija: režijsko in igralsko skromnejšo, brez temperamenta podano uprizoritev; Kikinda: režijsko in igralsko prvovrst- no predstavo brez sledu diletantizma; Našice: povprečno igro, ki naj bi jo re- ševela z zunanjimi, izrabljenimi efekti opremljena režija. Na splošno pa: upo- dobitev velike, častivredne ljubezni do odrske umetnosti, gledališkega znanja in pietete do največjega srbskega ko- mediografa. Zasluženo prvo mesto je kot najboljše odneslo amatersko gledališče iz Kikinde z uprizoritvijo "'Kir Janje«, nam Sloven- cem pa je bila priznana najboljša žen- ska vloga in sicer Celjanki, sedaj čla- nici kočevske »Svobode«, Meliti Jelen- čevi za naslovno vlogo v »Pogospodeni butici«. G. G. Velenjska Svoboda- močno kulturno žarišče v Šaleški dolini Pred dnevi je bil občni zbor velenj- ske Svobode, kjer je tajnik, tovariš Mavec obširno poročal o delu društva, ki šteje 350 aktivnih članov. Med vsemi sekcijami je bila naj- uspešnejša dramska, ki je v preteklem letu naštudirala 4 dela. 25 predstav si je ogledalo 8700 ljudi. Velenjska ama- terska skupina je druga najboljšja v Sloveniji. Tako priznanje ji je izrekel republiški Svet Svobod in prosvetnih društev, ki jo je nedavno poslal na mednarodni amaterski festival v Za- hodno Nemčijo in se je tam med 23 skupinami najbolje odrezala. V bodoči sezoni imajo v programu težja dela, med njimi tudi opereto. Po- zimi bodo organizirali tečaj za 80 ak- tivnih igralcev. Zelo delavna je bila tudi glasbena sekcija, v kateri posebej izstopa 80- članski moški pevski zbor, ki je za Kunejevim iz Celja najboljši v okraju. Izobraževalna sekcija je v pretekli sezoni organizirala 12 kvalitetnih pre- davanj, nemški in angleški tečaj ter splošnoizobraževalni tečaj, namenjen mladim rudarjejm. Letos je organizira- la šolo za odrasle, ki je že pričela z delom in se je vanjo vpisalo 180 ru- darjev. Prav tako deluje tudi že šola za starše, ki ima 60 slušateljev. Kinosekcija je zajela v program ne- kaj resnično umetniških filmov. V bo- doče bo uvedla redne matineje mla- dinskih filmov, ki jih tudi v Velenju zelo ix>grešajo. Čitalnica Svobode ima 3800 knjig, pretežno leposlovnih. Zanimivo je, da jih prebira 43% rudarjev. Folklorna sekcija je doslej naštudira- la 13 narodnih plesov in z njimi uspeš- no nastopala. Letos se ji je pridružila še baletna sekcija, ki se že pripravlja na »pravljico o baletu«. Šahovska sekcija je po »Šaleškem festivalu« postala prvak Šaleške doline. Zal pa velenjska Svoboda kljub bo- gati in vsestranski dejavnosti še danes nima lastnega kulturnega doma. Zato bo prva naloga novega upravnega od- bora, da bo skrbel za prepotrebno gradnjo kulturne hiše. Na občnem zboru so tudi sklenili, da bodo v bodoče v kulturno-prosvetno delo vključevali še več mladine, zato so pri novem odboru izvolili še poseb- no mladinsko komisijo. (Doslej je v društvu delalo nad 120 mladih.) Po vsestranskem delu lahko velenj- ska Svoboda služi za zgled vsem Svo- bodam v celjskem okraju. Angelca Hlebcetova, v letošnjem igralnem obdobju_novo angažirana čla- nica Celjskega gledališča (doslej igral- ka PG v Kranju) bo igrala osrednjo vlogo (Lizzie Curry) v Vremenarju, veseli romanci z ameriškega »divjega« — ali tudi pohlevnega? — Zapada. N. Kichard Nash, avtor te prikupne ko- medije, je z njo kaj hitro zaslovel po vsem svetu: zgodba o dekletu, ki je živelo zatrto in žalostno življenje sredi samih moških (dva brata in oče vdo- vec), dokler ji nekdo vendar ne odpre oči, da začne verjeti v svojo ženskost — je ganljiva in resnična, duhovita in zabavna; romantično okolje »kavboj- ske« dežele pa tudi prispeva svoje, da postane igra še toliko bolj privlačna. V režiji Jura Kislingerja bo premiera v Celjskem gledališču — letošnja če- trta — dne 8. novembra 1956. Sceno je zasnoval Sveta Jovanovič, kostume Alenka Bartl-Serša, v glavni moški vlogi, kot modri in razumno-duhoviti oče Curry, nastopa Albin Penko, Liz- ziejina brata sta Sandi Krošl (preresni in nasilno strogi Noah) in Slavko Be- lak (otročje bahavi pubertetnik Jim- my), simpatični nepridiprav »vreme- nar« Starbuck bo Pavle Jeršin, Lizzie j in ljubezenski partner, šerifov pomočnik File — Slavko Strnad, sam »mož po- stave«, neizogibni in za čudo blagi še- rif pa Avgust Sede j. Pred novo honcertno sezono v Celju Glasbena šola v Celju je v sporazu- mu , s Koncertno direkcijo Slovenije razpisala tudi letos abonma, ki bo ob- segal osem solističnih in komornih koncertov. Izvedli jih bodo domači in tuji solisti in ansambli: Ljubljanski go- galni kvartet, odlični klavirski trio Ebert z Dunaja, ki je v lanski sezoni v Ljubljani koncertiral kot preseneče- nje leta, dalje pianistki Hilda Horak- Casova in Pina Buonomo iz Neaplja, violinista Jelka Stanič-Krekova in Igor Ozim ter najprominentnejši operni in koncertni pevci. V kolikor bodo objek- tivne in finančne možnosti dovoljevale, bo ta spored dopolnjen še s kakim go- stovanjem inozemskega solista. Predvi- den ie tudi koncert pianistke Brede Rajhove. Celje je bilo, razen Ljubljane, prvo mesto v Sloveniji, ki je s požrtvoval- nim delom Glasbene šole lani prvič uvedlo koncetrni abonma. Obisk je bil več kot zadovoljiv, zlasti če upošteva- mo, da. so solistični in komorni kon- certi umetniške prireditve z dokaj oz- kim krogom poslušalcev. Za primer na- vajamo, da ima Ljubljana letos svoj koncertni abonma šele tretje leto. Obisk ljubljanskih koncertov je tako narasel, da se je od prvotnega abonmaja z oko- li 350 abonenti i>ovzpel na dva abon- maja s preko 1000 poslušalci. Celje je lani Ljubljano sorazmenro prekosilo: že v prvem letu je bilo 325 abonentov, kar je več kot častna kulturna afir- macija našega mesta. Zanimanje za letošnji abonma, ki bo imel svoj prvi koncert 7. novembra, je nekoliko manj- še, obstaja pa upanje, da bo število abonentov letos vsaj enako lanskemu. Na prvem abonmajskem koncertu bo nastopila odlična italijanska pianistka Pina Buonomo, ki jo štejejo med nade nalade italijanske pianistične generaci- je. Umetnica je bila rojena leta 1927 v Neaplju, kjer je diplomirala iz litera- ture in filozofije na univerzi ter iz kla- virja na svetovnoznanem konservatori- ju S. Pietro a Majella. Izpopolnjevala se je še na umetniških tečajih Accade- mie Chigiane v Sieni, kjer je bUa na- grajena na zaključnih festivalskih kon- certih. Na svojih dosedanjih koncertnih nastopih v Italiji, Avstriji in Holandiji je požela nedelj eno priznanje poslušal- cev in kritike. Pina Buonomo je stalna sodelavka Italijanske radiofuzije in te- levizije, snemala pa je tudi gramofon- ske plošče za »Vis Radio« v Milanu, ki je ena od vodilnih evropskih gramo- fonskih tvrdk. Iz svojega obširnega re- pertoarja bo na svoji turneji v naši državi igrala v prvem delu koncerta starejša klavirska dela s posebnim ozi- rom na italijansko klavirsko tvornost (Scarlatti, Paradisi, Cimarosa), drugi del sporeda pa obsega Beethovnovo zadnjo klavirsko sonato (op. 111), dva Debus3yjeva preludija (Vinska vrata v Granadi in Terasa v mesečini) ter Lisztovo Špansko rapsodijo. Prepričani smo, da bo koncert Pine Buonc-mo, kot tudi celotni koncertni abonma naletel na zanimanje celjskih poslušalcev. Pomembnost abonmaja so tudi znatne denarne prednosti, saj je vstopnina abonmaju znatno nižja od rednih cen, razen tega pa tudi študenti uživajo polovični popust. Glasbena šola bo do prvega abonmajskega koncerta lahko še sprejela nekaj abonentov. R. C. Knjižne novosti PREHRANA NOSEČNICE Vsakdo bo priznal, da se naše noseč- nice res pridno pripravljajo na porod in oskrbe bodočega družinskega člana z vsem, kar je v njihovih močeh, da bo malček čim varneje in čim lepše začel pot v življenje. Pri tem pa kaj rade po- zabijo, kako važen je za njegov razvoj in za njegovo zdravje način prehrane v času nosečnosti. Na to opozarja knjižica »Prehrana nosečnice«, ki jo bo v kratkem izdal Centralni zavod za napredek gospo- dinjstva. Poleg obširnih spolšnih na- potkov glede prehrane v tej dobi, iz katerih zvemo, kako važna je pred- vsem sestava hrane, ne pa njena koli- čina, in kakšnih živil mora nosečnica največ zaužiti, ker vsebujejo snovi, ki so potrebne za razvoj otrokovega tele- sa in za ohranitev materinega zdravja, je v brošuri 10 jedilnikov za nosečnice. KOLINE Po naših vaseh skorajda ni družine, ki bi se ne oskrbela sama z maščobo za vse leto in s svinjskim mesom ter mesnimi izdelki tja do jeseni. Zato klanje prašičev in pripravljanje mes- nin ter maščobe nikomur ne beli las. 2al pa se kljub temu pogosto dogaja, da se začne posušemo meso zaradi ne- higieničnega ravnanja pri samem kla- nju in kasneje pri predelavi kvariti ali pa postane neokusno in suho kot polenovka. Da bi se kaj podobnega ne dogajalo več, je Centralni zavod za napredek gospodinjstva pripravil posebno brošu- ro, o klanju prašičev in predelavi mesa ter maščobe. V prvem delu te knjižice so Objavljeni nasveti znanega strokov- njaka o ravnanju s prašiči pred za- kolom, o samem klanju, garanju, treb- Ijenju, razkosavanju in razsoljevanju mesa, avtor pa opozarja tudi na vse potrebne pripomočke. Drugi, obširnej- ši del, pa vsebuje vrsto praktičnih na- svetov za predelavo mesnin, ki bodo verjetno marsikomu nekaj povsem no- vega. Med drugim opozarjajo na go- spodarno in mnogostransko uporabo drobovine in na najrazličnejše mesne izdelke, za katere so navedeni tudi re- cepti. Nadrobno je opisano še razsolje- vanje, sušenje in shranjevanje mesa. Posebej naj opozorimo na poglavje o konserviranju mesa, kjer so zbrani re- cepti za vlaganje pečenke in klobas v mast in raznih mesnih jedi v konserv- ne kozarce. Ker to delo ne zahteva mnogo časa niti mnogo denarja, se bo verjetno sleherna gospodinja navduši- la za domače konserviranje mesa in tako razveselila svojo družino z doslej neznanimi kuharskimi dobrotami. Knjižica »Koline« bo stala 150 din in bo izšla letos v decembru. Ce želite, se lahko takoj naročite nanjo pri Cen- tralnem zavodu za napredek gospodinj- stva v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 II. nadstropje. SifobodaSi iz Zagrada so zborovali Pred dnevi je bil v Zagradu občni zbor društva Svoboda, ki že leto dni deluje samostojno, potem ko se je kot odsek celjskega društva Svoboda odce- pilo in se osamosvojilo. Delo tega društva je bilo v preteklem letu usmerjeno predvsem v dejavnost dramatske sekcije, ki je naštudirala dvoje del. Vzgojne, politične in izobra- ževalne naloge so reševali skupaj s te- renskim odborom SZDL Polule-Zagrad. Knjižnica ima sicer malo knjig, katere so bralci večinoma že prebrali, deloma pa je zaradi službenih odsotnosti knjiž- ničarja bila dalje časa neizkoriščena. Društvo se bori s finančnimi proble- mi, prav tako pa so tudi težave s pro- stori precej ovirale njihovo udejstvova- nje. Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor društva in mu naložili obilo nalog, ki jih bo moral v prihodnje s pomočjo naše mestne skupnosti reše- vati. Cvetje na jugoslovanskih grobovih na daljnem se vem (Poročilo našega sodelavca Zeljka Takača z Norveške) Kakih dve sto metrov od kamna, na katerem piše, da tu začenja severni polarni pas, vsak turist na daljni norveški sever lahko vidi sredi pu- ščave brez vegetacije tudi spomenik padlim Jugoslovanom v nekdanjem ta- borišču Polarkreis. To je bilo eno iz- Spomenik padlim Jugoslovanom na Norveškem, ki so izgubili svoja življe- nja v letih zadnje svetovne vojne na daljnem severu med 17 taborišč, ki so jih v letih druge svetovne vojne za jugoslovanske parti- zanske ujetnike postavili Nemci po Norveški. Film »Krvava pot«, ki je bil v sode- lovanju norveških in jugoslovanskih umetnikov posnet po knjigi pisatelja Evensona, je ena izmed mnogih resnič- nih epizod v teh težkih časih, ko so tisoči trpečih Jugoslovanov našli na Norveškem nepričakovano pomoč tam- kajšnjega prebivalstva. Od aprila leta 1942 je bilo v osred- nji in severni Norveški postavljeno 17 taborišč za jugoslovanske partizane, ki so jih Nemci ujeli ali pa iz zloglas- nih taborišč v naši državi preselili na daljni sever. 24. aprila tega leta je prispel na Norveško prvi transport ka- kih 1200 ujetih partizanov. Pozneje so pripeljali še dve grupi kakih 3000 ijudi. Nemci so jih že spotoma neusmiljeno pobijali, vrinjali mednje kriminalce in ovaduhe, ki so tudi sami mučili in ubijali napredne borce. Življenje inter- niran cev v teh taboriščih je bilo ne- znosno. Bili so sužnji. Njihovo življe- nje ni bilo nič vredno, niti potem, ko so h koncu leta 1943 bili registrirani« pri Mednarodemu Rdečemu križu. Pri 40 stopinjah mraza so morali opravlja- ti najtežja dela. Nemci so prirejali »za- bavne« programe, katerih glavne toč- ke so bile masovna streljanja in delitev generalskih hlač. Kot je to bilo prika- zano v filmu, je vsak »general« bil za- pisan smrti. Jetnike so kopali v jezeru v najhujšem mrazu. Taborišča so bila urejena tako, da se je število jetnikov čim hitreje manjšalo. Naši ujeti partizani bi še toliko teže prenašali surovost Himlerjeve uniče- valne metode, če ne bi v norveškem narodu našli pomočnike in simpatizer- je. Ti ljudje so nesebično pomagali. Ti- hotapili so v taborišča hrano in orga- nizirali pobege. Le-te je bilo izredno težko izvesti, toda nad 80 jetnikov je z njihovo pomočjo pobegnilo v sosednjo nevtralno Švedsko. Nemci so bili ne- usmiljeni tudi z Norvežani, ki so jih zalotili pri njihovi pomoči nesrečnim Jugoslovanom. Številni Norvežani, med njimi Monsen iz Korgena, Odd Jakob- son iz Trondheima, Kaare Nesset iz Ophauga, so bili aretirani in poslani v taborišče Felstat. Od prvih dni so bili Norvežani v po- moč našim internirancem. Občudovali so naše partizane, njih slogo in ne- zlomljivost. Veliko je število ljudi, ki so po svojih močeh pomagali jugoslo- vanskim jetnikom, ki jih je vojna vi- hra odtrgala bitkam za svobodo do- movine in jih pognala iz juga Evrope na mrzel sever. Ta manifestacija brat- stva in sodelovanje se je še posebno razmahnila po osvoboditvi,, ko so julija 1945. leta ustanovili Norveško-Jugoslo- vansko društvo, v katerega so stopili najvidnejši predstavniki Trorjdheima. Ob tej priliki so bile velike prireditve, katerim je prisostvovalo nad 10.000 ljudi. V krajih, kjer so umrli tisoči Jugo- slovanov, so postavili spomenike, ure- dili grobove, ki jih člani te prijateljske organizacije vedno oskrbujejo z venci. Res se zamislimo, kje v svetu še po- klanjajo toliko spoštovanja našim žrt- vam? Naši partizani so kot interniranci našli smrt v različnih državah Evrope, toda le malokje se prebivalstvo tako briga za njihova zadnja počivališča, kot ravno tu na daljnem severu ... Norveške matere nosijo cvetje na grobove padlih Jugoslovanov, prižigajo sveče ob spomenikih, ker dobro čutijo z materami v Jugoslaviji, katerih sino-^ vi se ne bodo nikoli vrnili. Jugoslovan, ki na potovanju po Norveški vse to vidi, občuti globoko hvaležnost do teh ljudi, ki so storili toliko dobrega, pa tudi danes z vso ljubeznijo in spošto- vanjem skrbijo za grobove tisočev in tisočev žrtev fašističnega nasilja. Gostinsko podjetje „Gaberje^^ (Amerika) celje, mariborska cesta 65 sporoča cenjenim gostom, da ima na zalogi yino samo iz okoliša Buč in Virštanja. Pristna domača kuhinja bo vsakogar zado- voljila. Sprejemamo abonente na hrano. Dvorana je preurejena, vsako soboto godba in ples. Podjetjem, ustanovam ter sindikal- nim podružnicam nudimo za občne zbore ter skupinske pri- reditve dvorano s 100 sedeži. Se priporočamo! STRAN 6 NOVEMBRA 1956 — Stev. 44 IZ CELJA... radnja trgovske šole že letos? Ze letos spomladi je Trgovinska zibor- nica za okraj Celje razpravljala o grad- nji poslopja Trgovske šole v Celju. Šo- la za trgovske učence, ki obstaja v Celju že preko 85 let, je ena od naj- starejših. Doslej ni imela svojih lastnih prostorov. Ves čas svojega povojnega delovanja gostuje v prostorih Ekonom- ske srednje šole. Ta šola pa zaradi hitrega razvoja sama nujno potrebuje številnejše prostore. Zamisel o gradnji je v sodelovanju z Republiško trgovin- sko zbornico in Ok j ranim ljudskim od- borom v Celju rodila kaj kmalu stvar- ne rezultate in zbornici v Celju je uspelo zagotoviti potrebna sredstva ter t sora2aTiemo kratkem času izdelati idejne in glavne projekte po zamisli ing. Otona Gasparija iz Ljubljane. Sola bo zgrajena ob križišču Oblakove ulice in Ulipe. 29. novembra in bo imela pet razredov, aranžersko delavnico, blago- znansko učilnico, mladinsko sobo in mlečno kuhinjo, mladinsko knjižnico, upravne prostore ter stanovanje za hišnika. V kombinaciji z blagoznansko učilnico in aranžersko delavnico bo urejena tudi kinodvorana. Sola bo ime- la take temelje, da bo pozneje možna nadzidava drugega nadstropja, ker je računati, da se bodo pouku v celjski šoli priključili tudi vajenci iz Trbo- velj. Gradnja šole bo licitirana 3. novem- bra, tako da bo začetek del možen že letos. šivilje šivajo na domu Dejstvo je, da so pri nas šivilje in krojači s svojimi uslugami še zelo dragi in da je zaradi tega šušmarstvo pre- cej cvetelo. Zato so-celjske žene že mno- gokrat izrazile željo, da bi šivilje, ki iz kakršnih koli razlogov nimajo prijavlje- ne obrti, smele legalno šivati, bodisi na svojem domu, ali pa hoditi po hišah. Biro za pomoč v gospodinjstvu je tej želji ustregel. Prijavilo se je doslej že 10 šivilj, ki so pripravljene šivati, pa tudi krpati na domu. Zaenkrat so spre- jeli 3 dobre kvalificirane šivilje, ki ši- vajo na domu. Gospodinja jim pri hra- ni za 8-urno delo plača 250 dinarjev. Prijave sprejema Biro za pomoč v go- spodinjstvu, Celje. 2E letos bo ZACETA gradnja plavalnega bazena v celju — bazen bo gradila celjska mladina Pred dnevi se je znova sestal odbor za gradnjo plavalnega bazena v Celju, ki je med ostalim sprejel spodbuden in prav gotovo za Celjane razveseljiv sklep, da se bo gradnja plavalnega ba- zena v Celju, predvsem zemeljska dela, začela že letos. Razen tega računajo, da bo prihodnje leto zgrajen in izročen namenu vsaj veliki olimpijski bazen. Pri delih za zgraditev plavalnega ba- zena oziroma kompleksa plavalnih ba- aenov s športnim parkom, bo prven- stveno sodelovala s prostovoljnimi ak- cijami celjska mladina. Poleg tega pa bodo s prostovoljnim delom sodelovali tudi člani celjskih delovnih kolektivov. Plavalni bazen s športnim parkom bo zgrajen na zemljišču ob levem bre- gu Ložnice in levem bregu Savinje. Odbor za gradnjo plavalnega bazena je na svoji zadnji seji imenoval tudi posebne komisije. Celotnemu odboru predseduje sekretar OO SZDL Jakob Zen, tajniške posle pa opravlja Rado Ložar. Poleg tega bo gradbeno komisi- jo vodil Venčeslav Jeras, finančno Rud- nik, komisijo za prostovoljna dela Rudi Peperko in propagandno komisijo France Lužnik. T nedeljo nastop solanih psov na glaziji Znano je, da je pes najstarejši sprem- ljevalec človeka. Zaradi njegove izredne BiKJSobnosti ga je človek najprej upo- rabljal kot pomočnika pri lovu in nato izpopolnjeval vse do današnje stopnje. Danes poznamo približno 200 pasem psov, razdeljenih v 7 skupin z ozirom na njihovo uporabo. Z razvojem kinolo- gije v svetu se razvija kinologija tudi pri nas. Krog ljudi, ki se zanima za našega štirinožca, je zelo narasel in vsak dan je več ljubiteljev psov. Ni čudno, Kaj pes s svojimi vsestranskimi dobrimi lastnostmi, s svojo veliko sposobnostjo, s svojo zvestobo zasluži vso pozornost človeka. Celjska podružnica kluba ljubiteljev [^ortnih psov bo v nedeljo, dne 4. no- vembra ob 10. uri dopoldne na Glaziji pokazala s skupino šolanih psov iz Ma- ribora praktično uporabo šolanega služ- benega športnega psa. Ljubitelji psov Tljudno vabljeni! iz trnovelj pri celju Preteklo nedeljo je bil v prostorih Prosvetnega doma v Trnovi j ah množi- čen sestanek terenskega odbora SZDL, katerega se je poleg zbranih domačinov udeležil tudi republiški poslanec tov. Albin Medved, predsednik OSS Celje. Program je zajemal analizo članstva SZDL, pobiranje članarine, stanovanj- ske probleme ter politični pregled, ki ga je v bogati vsebini podal tovariš Med- ved. Na sestanku smo izvolili tudi člane potrošniškega sveta za Trnovi je ter ini- ciativni odbor Društva prijateljev mla- dine. Živahna razprava se je razvila pred- vsem pri komunalnih zadevah. Domači- ni so kritizirali, ker se nam že nekaj let samo obljublja .cestna razsvetljava, prav tako pa tudi prepotrebni most čez HudLnje pri bivšem Majdičevem mlinu, ki je bil že v junijski poplavi leta 1954 porušen. Tudi papirnate hišne številke bi že radi zamenjali s- pločevinastimi. Vse te upravičene potrebe je tov. Med- ved pravilno razumel in nam obljubil pomoč. sem in tja po celju Pred dnevi so namestili po celjskih ulicah lične barvne posode za odpadke. Ta ukrep je treba pozdraviti, saj po- meni korak naprej pri vzdrževanju čistoče v našem mestu. Dobro bi bilo, da bi starši in učitelji opozorili mladi- no naj mečejo odpadke v te posode. Na javne nasade, ki so bUi ravno sedaj v jeseni obnovljeni z jesenskim cvetjem, vse premalo pazimo. Zlasti delajo škodo volčjaki, ki razkopava- jo po gredah. Zato bi naj njihovi la- stniki bolj pazili, da psi ne delajo škode. Traktorist Stanko Bukovnik iz Loč se je zvrnil s traktorjem. Pri tem je utrpel težje poškodbe na desni roki in nogi. Pri padcu si je zlomila nogo Anto- nija Romih ;z Pongraca pri Grižah.. V Trličnem pri Rogatcu je pri po- diranju drevja padlo deblo na Uršulo Pavlovič in ji zlomilo nogo. V Rudniku Pečovnik je padel težak kamen na nogo rudarju Stanku Bab- niku in mu jo poškodoval. Pri tepežu v Aškerčevi uUci je dobil z udarcem težjo rano na glavi delavec Ivan Pajk. Pred Pošto v Celju sta trčila dva mo- torista. Pri trčenju je utrpel avtome- hanik Zvone Kovič notranje poškodbe in zlom noge. Pod vprežni voz je padel jKJsestnik Rudolf Tirgučan. DobU je težje poškod- be po glavi in prsnem košu. Pri padcu si je zlomil nogo Filip Ocvirk iz Ločice pri Polzeli. V rudniku Zabukovca se je vdrl ma- terial na rudarja Franca Raspotnika. Utrpel je zlom noge. Pri padcu z drevesa si je zlomila ključnico in rebra posestnica Antonija Znidar iz Loke prj Taboru. Ko se je vračal iz službe domov je bil v Tekačevem pri Rogatcu napaden Jože Kolar. Napadalec mu je zadal tež- je poškodbe na glavi in rokah. Ne- zavestnega so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Spet teden promeinih nesreč Zadnje dni je seznam prometnih ne- sreč zabeležil spet vrhunec v vijugasti črti celoletnih nerodnosti na javnih ce- stah. Posledica vseh teh nesreč je veli- ka materialna škoda, predvsem pa po- škodbe krivcev samih ali pa nesrečnih žrtev neprevidnost drugih, kot primeri, ki jih navajamo: Na cesti Celje—Maribor v 1 vencih pri Vojniku je avtobus prehiteval voznika. Nenadoma mu je pred vozilo pripeljal 13-letni deček, ki je zaradi lastne nepre- vidnosti obležal s težkimi poškodbami na cesti. Voznik avtobusa podjetja »Putnik« je verjetno zadremal za volanom, ko je vozil v bližini Trojan. Prevrnil je avto- bus na travnik. Teže poškodovanih ni bilo. Materialna škoda 50.000 din. V Slovenskih Konjicah je s traktor- ske prikolice padel vinjen potnik N. F. K sreči ni padel pod kolesa. Voznik traktorja se bo zagovarjal, ker ne bi smel sprejeti potnika. To je letos že tretji podoben primer. Nepreviden motorist C. J. je v Libo- jah na ovinku izgubil oblast nad mo- torjem. Vrglo ga je s ceste in je obležal s težkimi poškodbami. Materialna ško- da znaša 50.000 din. V Požanski vasi je traktorist pri vož- nji po klancu navzdol nenadoma zavil v breg. Traktor se je prevrnil in pokopal pod seboj neprevidnega voznika, k sre- či ne smrtno. Devetletna kolesarka je v vasi Zepina srečavala konjsko vprego in na tesnem prostoru zadela v pešca. Vrglo jo je pod voz, ki ji je zlomil roko. Tu je bil kriv tudi voznik, ki ni vozil dovolj po desni strani. 24. oktober je zahteval v okraju štiri nesreče. Na križišču Gregorčičeve in Kersnikove ulice sta se zaletela rešilni avto (S 5020) in motorist s številko vo- zila (S 4797). Dalje sta se na križišču pred pošto v Celju zaletela dva moto- rista. Huš Vlado je bil kriv nesreče, ker ni upošteval prednosti glavne ceste, voznik K. Z. pa je bil prepeljan v bol- nišnico s težkimi poškodbami. Istega dne je šofer avtobusa na cesti Celje— Store pri Teharjih pri nepravilnem pre- hitevanju konjske vprege prisilil na- sproti vozečega motorista, da je za vozil v jarek. Posledica: motorist poškodo- van, motor pa le deloma. Ponoči, iste- ga dne si je avtomehanik Kračun Silvo »izposodil« iz garaže osebni avto celjske Cinkarne in se vinjen odpeljal na na- daljnje popivanje. Pod pritiskom »mali- ganov« je treščil v telefonski drog. Cin- karni bo moral plačati odškodnino v znesku 60.000 din, sam pa se bo zago- varjal, ker je vozil brez izpita. Tudi tujci niso izjema. Težak tovor- njak s prikolico (G 3932 in G 19747) se je prevrnil. Voznik je bil zaspan in v usodnem trenutku izgubil oblast nad vozilom. Žrtev ni bilo, škoda pa je pre- cejšnja. Toliko v opozorilo, da morajo biti šoferji spočiti, trezni in naspani. Končno še ena. Pri Šentvidu na cesti Celje—Rogaška Slatina se je v konjsko vprego zaletel motorist Podgoršek Vin- ko. Prepozno je v temi opazil luč na vo- zu. Noč ni za dirke, je poduk za moto- rista, ki je sam kriv svoje nesreče. To niso vse nesreče v oktobru. Skupaj jih je bilo 29 do 27. t. m. To je več kot ena na dan. Ce upoštevamo material- no škodo, 19 oseb je moralo iskati po- moč v bolnišnici, in končno, da se je en primer končal s smrtno žrtvijo, bo- mo priznali, da je to odločno preveč. ... IN ZALEDJA Organizacija ZB v Voinii(u — pci)udnil( ai(cije za zgraditev Doma kulture Na zadnji seji Občinskega odbora ZB v Vojniku je bil sprejet predlog predsednika odbora tov. Jožeta Jošta, naj bi namesto spomenika raje zgra- dili dom kulture, saj je potreba po ta- kem domu v Vojniku več kot velika. Člani odbora so že sestavili okvirni gradbeni program. V domu naj bi bila velika dvorana za 350 ljudi z odrom, manjša dvorana za 80 ljudi, stanovanje za oskrbnika in vsaj 3 ali 4 manjši prostori za vojniške organizacije in društva. Tudi o lokaciji je bilo že go- vora. Najbolj ustrezen je bil predlog, da bi se v idejnem osnutku upoštevala sedanja telovadnica Partizana. V tej zgradbi bi z malo prezidavo pridobili malo dvorano ter vse klubske prostore, ostalo pa bi bilo treba prizidati. Načrt je lep in izvedljiv. Ker bo Voj- nik na ta način dobil zgradbo, ki jo ze- lo pogreša, bo prav gotovo pri tej akci- ciji sodelovalo vse prebivalstvo iz bliž- nje pa tudi širše okolice. iz vojnika vojniški gasilci bodo z majh- nimi sredstvi uredili gasilski dom Gradbeni material je vrsto let čakal, da ga vgrade v gasilski dom, ki naj bi zrasel poleg telovadnega doma »Parti- zan« v Vojniku. Žal pa doslej ni bilo nikoli na razpolago dovolj denarja za pričetek te gradnje. Sedaj pa bodo vojniški gasilci na po- budo občine preuredili bivšo zadružno dvorano za potrebe gasilske orodjarne. zraven pa bodo pridobili društveno so- bo in garderobo. To ceneno preuredi- tev bodo dokončali že v prihodnjih dneh. cuvajmo svoje lastno imetje Dimnikarji v vojniški občini so v" zadnjem času bili prisiljeni prijaviti na občini več primerov izrazito nen^arnega vzdrževanja kurilnih naprav in dimni- kov. Svet za komunalne zadeve, ki je o tem razpravljal na nedavni seji, bo glede tega predlagal ljudskemu odbo- ru ustrezne ukrepe. Posebna komisija, pa bo izvršila pregled kurilnih naprav na področju občine. Izgleda, da se mnogi lastniki še ne zavedajo dovolj nesreče, ki jim preti. zaradi neurejenih kurilnih naprav, kaf v večini primerov predstavlja glavni vzrok požarov. Vsak hišnd lastnik bi se- moral zavedati, da s skrbnim vzdrže- vanjem teh naprav čuva svoje lastno- imetje. uredili bodo šolske vrtove V vojniški občini bodo med prvimi v Sloveniji pričeli z načrtno obnovo' šolskih vrtov. Ti vrtovi bodo odigrali važno vlogo v bodoči kmetijski proiz- nji vojniške občine, saj se bo na njih vzgajal nov rod mladih sadjarjev in kmetovalcev. Na poizkusnih gredah bo- do uredili drevesnice in gojili tudi na- sade jagodičevja. Zemljišče jim bo dal na razpolago občinski LO. Strokovno- vodstvo nad obnovo vrtov bo imel stro- kovnjak tov. Prislan. Okrajna zadružna zveza bo mlade sadjarje podprla s tem,, da jim bo brezplačno nudila sadike za drevesnice, ki bodo urejene že letošnjo jesen. skrb za mladince predvojaške vzgoje Na zadnji seji so člaAii pred vojaške? vzgoje sprejeli program dela, ki zajema poleg politične in vojaške vzgoje tudi kulturnoprosvetno izobraževanje mla- dincev. V zimskem času bodo organizi- rali smučarske patrolne teke in smučar- ske izlete, mladino pa bodo vključili tu- di v strelske družine in jih tako vse- stransko pripravili za vstop v JLA. vrata na okreslju so se zaprla Preteklo sončno soboto smo se celjskr planinci podali na Okrešelj, ki je na- slednjega dne zaprl vrata svojega go- stoljubnega doma. Ze v temi smo pri- speli v planinski dom, kjer nas je že čakal oskrbnik tov. Tajhmajster Gustl in kmalu je bila pripravljena večerja in razvrščena prenočišča. Zunaj je pri- čelo močno snežiti in ko smo se zjutraj zbudili, je bila vsa — prejšnji dan še jesenska narava — spremenjena v zi- mo. Drevesa so se šibila od snega, saj ga je zapadlo kar 30 cm. Pregledati, urediti in počistiti je bilo treba še vse prostore v koči, nakar je oskrbnik zaprl vrata doma, ki je letos sprejel skoraj 5000 planincev pod svojo streho. Dom bo ostal zaprt do konca aprila in ga bodo odprli šele ob priliki tradicio- nalnih smučarskih tekmovanj za prvo- majski pokal. iz griž Preteklo nedeljo je bil v Grižah zbor volivcev, na katerem so razpravljali o delu občinskega odbora Žalec, o šol- stvu ter taksah, davkih in ureditvi cest. Med drugim so volivci govorili tudi o mostu preko Savinje, ki bi bil zelo po- treben, saj se morajo še vedno poslu- ževati industrijskega mostu. V razpravi o šolstvu so med drugim ugotovili pomanjkanje šolskih prostorov ter stanovanj za učitelje, tako da se morajo večinoma voziti na svoja služ- bena mesta. Zaradi tega močno trpi iz- venšolsko delo. Udeležba na zboru volivcev je bil« zelo skromna. uspešna krvodajalska akcija v storah Pred dnevi so na seji sindikalnih odborov v Železarni Štore razpravljali o krvodajaski akciji. Odvzem krvi od prijavljenih krvodajalcev bo v pro- storih sindikalne podružnice 30. okto- bra. To akcijo vodi poseben odbor, katerega že več let vodi aktivna čla- nica Marica Mernik. , Največ prijav- Ijencev za prostovoljno oddajo krvi je iz obrata elektro-plavž in livarne. Na sliki vidimo prizor iz spomladan- ske akcije za oddajo krvi v štorski železarni. Takrat je oddalo kri več sto članov kolektiva. vec smisla za snago na železniški postaji v štorah Store so lahko ponosne s Svojim na- predkom, čeprav ni še vse tako kot bi si štorjani želeli. Vendar napredek je tu. Kjer so še pred desetimi leti stale lesene barake, se danes dvigajo krasne stanovanjske zgradbe. Toda skladno s tem' pa ni stanje na železniški postaji. V čakalnici je bilo toliko smeti, da marsikdo ni hotel vsto- piti vanjo, čeprav je bilo zunaj hladno. Tudi stranišče na postaji je v slabem stanju, nedostopno in zanemarjeno. Vemo, da so takemu stanju krivi predvsem nedisciplinirani potniki, ki nimajo smisla za snago, vendar bi se pa stanje laiiko izboljšalo, če bi čistil- ka vestne je opravljala svojo dolžnost. Prizadeti potniki gostovanje šentjurskega pevskega zbora na kozjanskem Preteklo nedeljo je moški pevski zbor KUD »Bratov Ipavcev« iz Šent- jurja pri Celju gostoval v znanih parti- zanskih krajih na Planini pri Sevnici, Dobju in Prevorju. Gostovanje je lep« usi>elo, dokaj številna udeležba, razen v Dobju, pa je dovolj zgovoren dokaz, da je pevski zbor na kvalitetni višini. Zbor šteje 30 pevcev in ga že več let marljivo in uspešno vodi tov. Ernest Rečnik, upravitelj nižje gimnazije v Šentjurju. v vojniški obcini nimajo sredstev za vzdrževanje cest Na zadnji seji sveta za komunalne zadeve v vojniški občini so razpravljali predvsem o nujnosti popravila in vzdr- ževanja občinskih cest, ki so v izredno slabem stanju. V ta namen bi rabili najmanj 1.200m^ gramoza. Ker pa v cestnem skladu ni toliko sredstev, se bodo morali zadovoljiti le z 350 m'' gramoza. Tega bodo posipali na cestah Pristava—Brezovica, Socka—Tmovlje, Socka—Vrba, Frankolovo—Lipa, Jan- kova—Creskovec, Vojnik — zadružno posestvo in Vojnik—Jurčak. Nujno bi bilo treba popraviti tudi most v Pristavi in zavarovati obrežje hudournika Dobr- nica v Dobrni. Razpoložljiva sredstva bodo zadoščala le v primeru, če bodo ^ tudi prebivalci sodelovali s prostovo- 'ijnim delom pri prevozu in posipanju 'gramoza. pismo uredništvu v laški pekarni bi lahko bili bolj uslužni Ze več let dajem v peko kruh laški pekarni. Za peko enega hleba plačam 15 din. Nemalo jezo pa mi povzročajo uslužbenci pekarne, ki mi vračajo ožgan kruh, podoben tesarski tresti. Servijete za kruh pa so polne strdelega testa; prav taki so tudi peharji. Mnenja sem, da bi morali v tej pe- karni posvečati večjo pozornost potroš- nikom, od katerih je odvisen gmotni položaj pekarne. Zato bi bilo želeti, da bi merodajni pri laški občini tudi tu napravili red r korist laških potrošni- kov. r. F. dolenja vas in prebold gradita gasilski dom Dolga je pot, po kateri so prišli v Preboldu in Dolenji vasi do skupnih gledišč, da jim je gasilski dom nujno potreben. Precej je bilo jezičnih pravd, prošenj in udarniških ur naj zavedne j- ših gasilcev, da so zrasli prvi temelji. Tako obširno področje, kakršnega za- Gasilcev ne manjka pri svečanostih vzemata* Dolenja vas in Prebold, prav zares potrebuje nekaj takega, kar se- daj gradijo. Do danes jim je služila za shrambo orodja in gasilskega avtomo- bila le lesena uta. Upati je, da se bodo lahko ponašali čez leto dni v Preboldu in Dolenji vasi z res lepim in prostor- nim gasilskim domom, kakršnih je ma- lo v Savinjski dolini. NAJBOUŠA REKLAMA JE OGLAS ¥ Coliskem tedniku v konjiški obcini je 13 knjižnic V konjiški občini je 13 knjižnic, ra- zen teh pa imajo po šolah še učiteljske in pionirske. Ker je občinski ljudski odbor dal na razpolago za potrebe teh knjižnic lOO.OOO din in ker so le-te neenotno vodene, je občinski svet Svo- bod in prosvetnih društev pred krat- kim priredil knjižničarski tečaj, ka- terega so se udeležili vsi knjižničarji v občini, razen iz Skomarja in Zreč. Ob zaključku tečaja so si tečajniki ogle- dali slikarsko razstavo tov. Pustoslem- ška. S pomočjo, ki jo je občina nudila knjižnicam, bčdo nabavili enotne knji- ge za vodstvo knjižnice, za preostali denar pa bodo kupili nekaj najnovej- ših knjig in jih f)orazdelili po knjižni- cah. mladina v šmihelu nad mozirjem je agilna Pred dnevi je bil v Šmihelu občni zbor prosvetnega društva »Rovtar«, ki se ga je udeležila skoraj vsa mladina tega kraja, pogrešati pa je bilo od- raslih ljudi. Ugotovili so, da je bilo delo društva lani dokaj plodno ter da ima 'društvo 104 člane, kar je za kraj z nekaj nad 300 prebivalci precej. Največ kritike je padlo na člane, ki se odtegujejo aktivnemu delu v društvu, kar zavira delo sekcij. V delovnem načrtu za prihodnje leto so dodali še ustanovitev orkestra in strelske družine, katero si žele pred- vsem mladinci. Vsi mladinci iz tega kraja — nečlani so se vpisali v dru- štvo. Tudi v kmetijsko gospodarsko šolo, ki bo letos ustanovljena v Šmi- helu, se je že prijavilo blizu 30 mla- dincev. S. 2. NOVEMBRA 195« — Stev. 44 7 STRAN Nežni nogomet A' Zahuclni Nemčiji so navdušeni nogometni navijači že lahko videli nežni spol na zelenem polju. Ustanovljeni so ženski nogometni klubi, ki resno vadijo že dlje časa in zadnje čase tudi nastopajo. Pravila so zanje ista kot za m očnejši spol. Za pričakovati je, da se bodo enujstorire »nežnega nogometa« spoprijele tud j z možmi. Morda bi celjski nogometaši le »speli povabiti tak »nežni« tim na svoje igrišče in si priborili zmago v gosti vrsti porazov — ali Pa tudi ne. ZANIMIVOSTI Na zdravje! Člane komsomolske delegacije je naš fotorepcirter ujel tudi v tem veselem razpoloženju ob sprejemu v Zrečah po 31 letih so s pomocjo rentgenskih žarkov našli termometer v trebuhu Termometer, ki je bil izgubljen pred 31 leti, ko je Charles Petrielo iz Chica- ga bil še otrok, so nedavno našli v nje- govem trebuhu. Petrielo se je zadnje čase pritoževal zaradi stalnih bolečin v spodnjem tre- buhu. Rentgenske slike so kazale na neki tuj predmet, ki je imel obliko ter- mometra. ?;dravniki niso mogli verjeti, da je ta predmet zares termometer vse do takrat, ko so bolnika operirali. Kon- čno, ko so termometer izvlekli iz tan- kega črevesa, se je Petrielo spomnil, da je v hiši, ko je bil še čisto majhen, izginil termometer, in to ravno v času, ko je bil bolan. Zdravniki menijo, da je bil takrat termometer uporabljen rekt^lno, kot je to običaj pri majhnih otrocih, in je tako zašel skozi debelo črevo v tanko, kjer se je leta in leta sprehajal, ne da bi izzval kakšne mot- nje. Termometer so izvlekli iz Petrie- lo vega telesa popolnoma nepokvarjen. - - . ^^ ladja, ki ne vibrira Pred dnevi je priplula v neko an- gleško pristanišče ameriška trgovska ladja »Jon Serdjent«. Potovanje s to ladjo se razlikuje od ostalih potovanj in je udobnejše. Ta ladja namreč sploh ne vibrira, kakor vse druge ladje, tem- več pluje brez tresenja kot na primer jadrnica. Ta ladja ne vibrira zaradi tega, ker jo poganjajo plinske turbine in ima specialen vijak. To je prva več- ja ladja, ki je brez vibracije. CELJSKE BODICE NOVO DELOVNO MESTO (v eri znižanja proizvodnih stroškov) Pri nekem podjetju, ki hiše gradi v Celju za naše delovne ljudi, nastal je pred dnevi velik problem: Iz vodstva podjetja na zgradbo poslali so novo delavko. — Le kam bi jo dali? — »palir« si je v skrbi razbijal glavo, (delavcev tako že preveč je bilo.) Ukaz je ukaz! Kdo naj se upre? Pa jo poslal je podajat žeblje ... DONOSNI POKLICI Najbolje, če danes si tat in goljuf! Zakaj bi kot drugi živel na »puf«? V podjetju odneseš milijon ali dva, potem si za leto dni v »piskru« doma ... Ker nihče ne vpraša, kam »cvenke« si dal, medtem ti je hišica zrasla iz tal. Nič naj ne skrbi te prijatelj moj vrli, v podjetju so tiho tvoj »posel« podprli. Nikomur pod soncem potem ni več mar, če kdaj boš povrnil ukraden — denar. Veš, tako je bil razburjen, da ni ve- del, kaj bi pričel z rokami. Tuzla včepoj, danes in jutri Sredi oktobra 1J>5« Ali poznate Tuzlo? Seveda, kot nahajališče in rudnik kamene soli. Toda to je že del včerajšnje Tuzle. Dandanes pa, ko je že za več tisoč prekoračila včerajšnje število prebivalcev (ima jiih namreč že preko 31.000), je Tuzla tudi eno najibolj razgibanih mest sedanjosti in mesto prihodnosti. »DŽENAZA KRECE...« Ostankov včerajšnje Tuzle je še pre- cej. Ne mislite le na šiljaste minarete, štrleče nad štirikapničastimi strehami iz gline in blata in lesa sezidanih hiš, ne na temnopolte muslimanke v dimi- jah ali na »ca~ven fesič«. Ne, to bo osta- lo, ker se čuva in neguje kot turistično privlačni folklor. Ampak, tu so še mu- slimanska grobišča sredi mesta, okrog Tsake džamije, skoraj v vsakem v breg položenem slivnjaku. Kakor podrti keglji leže nagrobniki in med njimi se pasejo koze ali kokoši ali pa otroci zbijajo žogo. Potem: osmrtnice na plo- tovih in zidovih oznanjajoče, da se je ta in oni preselil na ahiret, v islamsko onostranstvo in da bo dženaza, sprem- stvo s pokojnikovim truplom, krenila na trg pred čaršijsko džamijo... Del te včerajšnje Tuzle prihaja že navzkriž z zakonom: hodža, ki je bolniku za de- nar izdelal »zdravilni« zapis in ko ta ni pomagal, še drugi, pa tretji, do dvaj- setprvi, navsezadnje pa »zdravilo« se- stavljeno iz popra in ječmena, ki si ga je moral bolnik za i>olnih 24 ur z ol- jem prilepiti na teme; »divji« veteri- nar, sosed, ki sosedu »zdravi« živino in s krojaškimi škarjami in britvijo »ustroji« bika; čakalnica železniške po- staje, ki se ponoči spremeni v spalnico brezdomcev, ne potnikov; matere, ki čepe ob uličnih vogalih dojijo svoje oti-oke... »MOLIM JEDNU D2IGERICU! A NE JUCERAŠNJU! DANAŠNJU!« Ampak Tuzla živi tudi polnokrvno sodobno življenje. Živi ga kot središče velikega industrijskega bazena s ke- mično industrijo, rudniki soli in pore- moga. To polnokrvno sodobno življe- nje odseva tudi iz naslednjih številk: od vsega zaposlenega prebivalstva tuz- lanskega okraja dela 66,7 odstotkov ▼ industriji; od vseh v gospodarstvu za- poslenih ljudi je že 7,9 odstotkov žena; v uradnih in ustanovah zaposlenih ljudi je skoraj polovica, namreč 48,6 odstotkov, ženskega spola... Gospo- darski vzpon, h kateremu je znaten de- lež prispevala tudi mladina z zgradit- vijo tamkajšnjega železniškega pmrež- ja, se odraža v širokih, sodobno tlako- vanih ulicah, v neonski razsvetljavi, t modernih nasadih, t najsodobndjiih stanovanjskih hišah in blokih. V tua- lanskih gradbenih i>odjetjih — »Teh- nika«, »Gradina« — ne poznajo letnih dopustov. Zdi se, da ta tempo v gospo- darskem in socialnem napr^ku še bolj razplamteva bosanski temperament. To dajo slutiti živahna večerna promena- da; dren na avtobusih, med katerimi še vedno uživajo posebno privlačnost bivši londonski enonadstropni avtobu- si; »vatreno« razpoloženje med 4 do S tisočimi gledalcev na nogometni tekmi; razpoloženje v restavracijah, ki ga tudi večkratna prekinitev električnega toka ne ohladi... In ne nazadnje se današnja Tuzla odraža tudi v takile časopisni beležki: >Kreka ili Tuzla? To pripada prošlosti. Tuzla — grad je jedinstveno područje a kome Kreka pretstavlja samo dio gradsike zajednice. Zato je i nerazumlji- vo zašto.još uvijek neka preduzeča (do- pisnik jih je nekaj navedel) u svojim zvaničnim imenima i aktima nastupa- jo kao da se nalaze na gradskoj terito- riji — Kreke« ... »DODJITE ZA DVE GODINE!« Duhovni obraz sodobne Tuzle obliku- jejo v mestu Narodno pozorište (v zar- četku oktobra je uprizorilo drugo le- tošnjo premiero »Upor na ladji Caine«, njegov upravni odbor pa je po prvi premieri »Komedija od Raskota« za- hteval revizijo letošnjega repertoarja, češ da se »o publici, n jenom ukusu i mišljenju, mora ozbiljnije voditi ra- čuna«), v industrijskem delu, v Kreki, pa impozantni Radnički dom z več sto nad tisočsedežno gledališko oziroma koncertno dvorano; potem Dom kultu- re z mestno knjižnico; mestni sinfo- nični orkester (letošnjo sezono je začel v znamenju Mozartovega jubilejnega leta); kino, ki kakor pri nas ne zna ved- no ločiti zrno od plevela; vse vrste srednjih in strokovnih šol; v kratkem pa se bo po sklepu občinskega ljudske- ga odbora pridružilo Obstoječim kul- turnim ustanovam še pionirsko gledali- šče, da »če se na taj način organizova^ no pristupiti obuhvatanju naših naj- mladjiih u aktivni kulturno-umjetnički rad« ... Tudi brez muzeja ni Tuzla, da- si je s svojo okolico ena sama velika etnografska zbirka. Muzej ima sicer svoj sedež, urad, toda njegova upravni- ca vas z obžalovanjem odslovi: »Imam šta da vam pokažem, ali nemam gde. Dodjite za dve godine!« ... In Tuzla bodočnosti, boste vprašali. Ta je v tistih investicijskih skladih, katerih sredstva se bodo uporabila za postavitev tovarn, ki bodo izkoriščala še plin, ki ga zaenkrat v koksami, r 19 km oddaljenemu Lukavcu, gre vsak dan za 800.000 din v zrak, ali pa tovarn, ki bodo do konca izkoristil* industrijske odpadke, ki sedaj zasmra- jajo po tuzlanski kotlini se vijočo Jalo... Pridite čez dve leti! Kdo ve, če m takrat ne bo pojavila med »Pismi ured- ništva« tuzlanskega »Fronta slobode« takole spremenjena beležka: »Lukavao ili Tuzla? To pripada prošlosti. Tuzla- grad je jedinstveno područje u kom« Lukavac pretstavlja samo dio gradsk» zajednice... G. G. Tone Zorko: Pogled na staro Tuzlo (risba) FRANČEK FRAKEL IMA SREČO P'še: Ivan Seničar Ton^^rk Skok t^oco se je zvito smehljal in drezal v avto. Frakel in tujka pa sta strmela drug v drugega kot v pošasti. »Kdo ste pravzaprav vi?-« je vprašala ona. >»^To vprašam najprej jaz vas!« je kričal možak. «-Kaj ste in kdo ste?-« Govorila sta slovensko. »Aha,-«-« je stiskal on pesti, >»^vi ste Slovenka, čisto navadna, primitiv- na Slovenka, ki se izdaja za Francozinjo. Ali vas ni nič sram!?-<-< Takrat pa je avto zahropel in ker se jc nabralo že nekaj ljudi, so vsi trije skočili v avto in se odpeljali. Med hrupom blatnikov in motorja je kričala ona: »-Vi ste preva- rant! Izdajali ste se za Nemca, da sem se zaradi tega skoraj zaljubila v vas. O, jaz nesrečnica!« «-Jaz pa sem mislil, da ste prava in pristna Francozinja. Zlorabili ste mojo zaupljivost. Zaljubil sem se v vas. Tožil vas bom. O, kaka sramota! Kaj bodo rekli moji prijatelji!?-« Medtem pa se je ona začela jokati: »Vi ste nesramen. Jaz sem uradnica iz Ljubljane in sem se tako našemila, da bi vzbujala večjo pozornost. 2enske imamo do tega vso pravico. Da.-« Frakel pa jo je divje pogledal, vendar je bilo v tem pogledu že nekoliko ljubezni: >^MoI- ^ čite! Pri srcu me prijemlje. Jaz sem uradnik iz Celja in spremenil sem se zato, da bi bili z mano tako vljudni kot so s tujci in... da bi si dobU kako lepo žen- sko. Bil sem prepričan, da so Slovenke primitivne.« »Ali ste še sedaj v to pre- pričani?-« ga je takoj vprašala. Odkimal je. Še tisti dan so zapustili hotel. Natakarji niso ničesar opazili. Plesali so okrog njih in čivkali: »^Auf Wiedersehen!-« in »-Au revoir!-« Do Ljubljane so se vozili nekaj dni. Medtem so se popolnoma pomirili in Coco se je moral spri- jazniti s tem, da bo lažna Francozinja postala njegova mačeha. Očetu je pri- znal, da sta se tisto noč samo sprehajala. > V Celju so oba junaka pričakovali številni radovedneži — ker so mislili,', da imata še polno denarja. Pa sta bila suha kot vsak pošten Celjan proti koncu meseca. Coco je slovel še naprej med celjskimi frajerji, Frančka Frakla pa'je ne- kaj dni za tem ustavil novinar: »-Hej, ste vi Franček Frakel?-« >»^Da, kaj pa ho- čete?-« »-Vi ste zadeli milijon?-« »-Jaz? Ne vem. Samo posodili so mi ga. Samo potehtal sem ga — in že mi je zdrčal v druge roke.-« >^Ni mogoče, kaj ste že vse zapravili?♦■ Takrat pa se je nasmehnil: «-Ostalo mi je samo tole.^ Pri tem pa je- pokazal na >^Francozinjo«. »Četudi ni vredna milijoha, pa sem vendar imel srečo! Samo Dondo š ni prišel na svoj račun, &e vedno je ričet.-" Konec STRAN 8 2. NOVEMBRA 1956 — Štev. 44 ŠPORT Za takšen nogomet — odlična ocena stavek v naslovu velja za nedeljsko igro 22 Kladivarjevih nogometašev, ki so jo pokazali na Glaziji v dveh prvenstvenih tekmah. Mlado moštvo je predvedlo tako lepo igro proti B ekipi trboveljskega Rudarja, da jo zlepa še nismo videli od teh igralcev. Kljub težkemu terenu so uspevale lepe kombinacije, njihov zaključek pa je bil več ali manj vedno uspe- šen. Kar šestkrat so zadeli v mrežo nasprot- nika, pri tem pa so očuvali svojo nedotaknje- no. Visok rezultat 6:0 (1:0) za B moštvo Kla- divarja je bil plod tehnično prelinjene, bor- bene in poletne igre rezervnih igralcev Kladi- varja. Prav v istem superlativu lahko govori- mo o pomembni zmagi liga ekipe nad doslej nepremagano ekipo Jedinstva iz Cakovca. Kljub izredno nesrečnemu začetku Kladivarja, ki je v prvih 15 minutah prejel po krivdi obrambe 2 gola — prvega po Kodrecu iz nekoliko pre- ostro dosojene 11 metrovke in drugega po Le- vačiču, ki je prisebno izkoristil prav začetni- ško napako Bencika — morala celjskih igralcev ni bila zlomljena. Šele po tem brezupnem po- ložaju so se vrgli v borbo z vsemi razpolož- ljivimi silami. Lepo so povezali svoje vrste, predvedli smiselno igro na kratke pasove in nenehonia oblegali vrata gostov. Obramba Je- dinstva pa je bila trdna ovira, ki jo je zlomil šele Piki pred zaključkom polčasa. V II. polča- su se je nadaljevala ofenziva Kladivarja še dobre pol ure. Le na polovici igrišča gostov se je več ali manj odvijala borba. Napadalci Kla- divarja so vse preveč oklevali s streljanjem na vrata. Napadalna vrsta je bila zlasti v sredini prešibka, da bi izkoristila vsaj del bogatih možnosti za dosego golov. Piki in Belcer sta igrala povlečeni zvezi, Ilribernik je bil že po svoji telesni rasti vedno nemočen v borbi z visokimi obrambnimi igralci Jedinstva in tako so propadale akcije v kazenskem pro- storu Jedinstva. Gol je visel v zraku in zopet je Piki v 65. minuti z desne strani prisebno poslal žogo v mrežo. Bitka za zmago je bila še potrebna in ker ni šlo drugače, si je Belcer dovolil edinstven podvig. Na sredini igrišča je prejel žogo in jo s čudovito duhovitostjo in tehnično dovršenostjo pripeljal mimo celotne »bunker« obrambe gostov v mrežo — 3:2 za Kladivarja! Po prigarani zmagi je oster tempo igre Dopustil, gostje pa so z nevarnimi proti- napadi želeli iztisniti vsaj neodločen rezultat. Zadnje minute so se vlekle v nedogled ... V 82. minuti se je žoga dolgo časa poigravala^ v gneči pred vrati Kladivarja, Bencik je ležal na tleh, končno pa je le Marinček razčistil nevaren položaj. Zadnja nevarnost je bila od- stranjena. — Nedeljska zmaga Kladivarja je bila izredno pomembna. S prestola so sneli doslej nepremagano Jedinstvo in s tem odprli pot do vrha mariborskemu Braniku! Številni gledalci so prvič v jesenskem delu na doma- čih tleh močno vzpodbujali igralce, ki so si tokrat to pomoč povsem zaslužili. Garali so polnih 90 minut, vložili v igro polno požrtvo- valnosti in borbenosti, ki sta jim poleg teh ničnega znanja največ pripomogla k zmagi. Do naslednje nedelje je Kladivar na 4. mestu v tabeli. Težko se bo v jesenskem prvenstvu preriniti še višje, saj so moštva pred njim za polne 3 točke. Nogometaši Kladivarja lahko grenko objokujejo nepotrebna poraza na do- mačih tleh proti Braniku in Rudarju, saj bi z isto upravičenostjo kot Branikovci sami po- čivali na vrhu tabele VMC lige. V Šoštanju je Usnjar s Kovinarjem iz Tez- nega moral razdeliti izkupiček. Rezultat 3:3 (1:0) predstavlja za goste iz Teznega srečen izid, saj so domačini bili stalno v premoči, niso pa znaii izraziti to terensko premoč v rezul- tatu. Velenjski Rudar je v Trbovljah dosegel tesno in zasluženo zmago nad vodilno ekipo v niariborsko-celjski ligi s 5:4! Katastrofalen po- raz so doživeli štorovski Kovinarji v Hrastniku proti Bratstvu z 1:T! Igralci ŽSD Celja so bili poraženi v Lendavi z 0:2 (0:1) od Nafte. Zmaga Nafte je zaslužena in odlična obramba Celja jim je omogočila izdatnejši rezultat. Nič kaj zadovoljni ne moremo biti z našimi zastopniki v tej ligi. Nogometaši ŽSD Celja so sedaj zdrknili iz 9. mesta na zadnje 12., velenjski Rudar iz zadnjega na 11., Usnjar Šoštanj osta- ne še vedno na 10., Kovinar iz Štor pa je zopet zlezel za nekaj stopnic navzdol — iz 4. na 6. mesto! Tako tvorijo rep tabele kar 3 ekipe iz celjskega okraja. Kovinar iz Štor pa je tre- nutno še v zlati spedini. Tekmovanje v CNP je vodilnim nogometašem Bratstva iz Rogatca prineslo v nedeljo prvi poraz. V Hrastniku so srečanje z Rudarjem iz- gubili z 2:3. Celjski Olimp je nesrečno izgubil v Trbovljah od Sloge z 0:2 (0:1). Celjani so zastreljali kazenski strel, dosegli so tudi regu lami gol, ki ga pa soilnik ni priznal. Vrstni red moštev na tabeli se ni izprenienil. V vod- stvu so še vedno nogometaši iz Rogatca, B moštvo Kladivarja je na 3., Olimp pa na 5. mestu med osmimi udeleženci te lige. SREČANJE STARIH IN MLADIH NOGOMETAŠEV Pretekli teden smo na Glaziji po daljšem ob- dobju videli na igrišču zbrano »staro gardo« nogometnih igralcev, ki so pred vojno ali pa tudi po osvoboditvi predstavljali kvaliteten vrh našega mesta v nogometu. V zanimivi tek- mi smo videli lepe poteze Coha, Catra, Dobraj- ca in njim enakim tovarišem. Kloniti so morali mlajšim s 4:1 (1:0), kar je predvsem razum- ljivo in naravno. Treba pa je pripisati, da so mladi imeli dovolj dela z »upokojenci« in da so jih zlomili šele v drugi polovici drugega polčasa, ko je prišla do veljave njihova boljša telesna kondicija. Časten gol za starejše je dal Dobrajc. Nekaj drobnih iz naših krajev Manj načrtov in več resnega dela Občni zbor Celjskega akademskega kluba Pred tednom je bil v Ljubljani letni občni zbor Celjskega akademskega klu- ba, katerega so se kot gostje udeležili predsednik občinskega odbora organi- zacije SZDL Celje tovariš Pelko, tova- riš Peperko, predsednik občinskega sin- dikalnega sveta ter predsednik občin- skega komiteja LMS Celje tovariš Dro- le. Predsednik kluba Herbert Zavodnik je spregovoril o dosedanjem delu celj- skih študentov. Poudaril je, da je delo kluba v glavnem nezadovoljivo, saj je od lanskega občnega zbora ostalo na isti višini. Dejstvo je, je dejal, da je neka- tere študente težko pridobti za resno delo. Med drugim je rekel, da je bilo še najuspešnejše delo dramske sekcije, ki je pred nedavnim uprizorila Skvarki- novo veseloigro Tuje dete ter literarne sekcije, ki šteje 13 članov. Omenil je tudi predavanja, ki jih je organiziral CAK skupno v Vajensko šolo na ta- borjenju v Rovinju ter delo študentske- ga zabavnega kvinteta. Zelo uspešno je bilo tudi delo socialno-ekonomske ko- misije, ki je med drugim razdeljevala podpore socialno šibkim študentom. V zaključku poročila o delu akadem- skega kluba lani, je tovariš Zavodnik spregovoril o delu študentskega aktiva organizacije ZK. Med študenti je 32 ko- munistov, vendar njihovo delo v okviru kluba ni bilo zadovoljivo predvsem za- radi tega ker so bili mnogi vključeni v organizacije ZK drugod. Po predsednikovem poročilu so celj- ski študentje razpravljali o raznih pe- rečih vprašanjih. Med drugim so ugo- tovili, da bi se moral klub tesneje po- vezati s kraji, kjer žive študentje, pred- vsem pa z raznimi političnimi in kul- turnimi organizacijami. Nujno bi bilo, da bi prosvetno delo kluba povezali z delom celjske Svobode, -ki bi mu lahko nudila trdnejšo oporo in pomoč. Celjski akademiki so sprejeli v klub tudi nove člane. Za predsednika so iz- volili tovariša Franca Knafeljca. IZ SLOVENSKIH KONJIC V začetku novembra so pričeli s po- ukom v kmetijsko nadaljevalnih šolah v Konjicah, Zrečah, Ločah ter Vitanju. V teh šolah je največ mladincev iz Konjic, ki so tudi najbolj marljivi. Pred kratkim je bilo v Konjicah po- svetovanje predsednikov šolskih odborov občine. Ugotovili so, da je največ iz- ostankov od pouka v poletnih mesecih in to v višjih razredih, ker morajo de- lati otroci doma. Zato so predsedniki šolskih svetov sklenili, da bodo v pri- hodnje najprej opozorili starše na takš- no neupravičeno izostajanje otrok iz šole, nato pa jih bodo kaznovali. V konjiški občini so že pospravili vse jesenske pridelke, razen manjših količin pese, repe in korenja. Trte letos niso dale obilnega pridelka, pa tudi sadja v konjiški okolici letos ni bilo toliko kot pretekla leta. Kmetijske zadruge so odkupovale tu- di maline, gobe in druge gozdne sadeže, česar prejšnja leta ni bilo. V MOZIRSKI OBCINI PERECE VPRAŠANJE VODOVODA IN KANALIZACIJE Pred dnevi je bila na Občinskem ljud- skem odboru v Mozirju seja Sveta za komunalo, kjer so razpravljali o dimni- karskih delih ter pokopališkem redu. Med drugim so ugotovili, da je posebno kritično vprašanje pokopališč, ki nima- jo pravih načrtov za razdelitev grobov. Razpravljali so tudi o slabem stanju vodovodov in o vprašanju kanalizacije v nekaterih krajih mozirske občine. Čla- ni sveta so bili mnenja, da bodo mo- rali v Lučah čimprej najti nov prostor za pokopališče. Na seji so sklenili, da bodo osnutek odloka o dimnikarskih delih in pokopa- liškem redu predlagali ljudskemu od- boru v potrditev in uzakonitev. REALIZACIJA DOHODKOV PRORA- ČUNA MOZIRSKE OBCINE Svet za družbeni plan in finance ob- činskega odbora v Mozirju je pred dne- vi razpravljal na seji o realizaciji do- hodkov proračuna in skladov za leto 1956. Ugotovili so, da je izčrpan prora- čun do konca oktobra 70 odstotno, plan dohodkov proračuna pa je bil realiziran 70 odstotno. Najslabše je izpolnjen do- hodek prispevkov od plač, prometni da- vek od prometa na drobno, občinske takse, davek na dediščine in darila ter nepredvideni dohodki. Člani sveta so razpravljali tudi o do- toku sredstev v občinske kreditne in proračunske sklade. Tako je občinski cestni sklad do konca oktobra realiziran 75, cestni sklad pa 77 odstotno. TUDI V VOJNIKU BODO GRADILI NOVA STANOVANJA Čeprav Vojnik ipo svojem obsegu in številu prebivalstva ne spada med več- je podeželske kraje, je stanovanjska stiska tudi tu našla ugodna tla. Bližina mesta Celja in njegova industrija sta povzročili znaten pritok delavskih in uslužbenskih družin, razvijajoče se šol- stvo — v trgu delujeta osnovna šola in nižja gimnazija — pa številne pro- svetne delavce. Tako danes stanovanj- ski organi občine Vojnik praktično ne morejo z administrativnimi posegi re- šiti niti najmanjšega stanovanjskega problema. Zaradi takega stanja se je Občinski ljudski odbor Vojnik odločil naročiti načrte za gradnjo stanovanjskega blo- ka, v katerem bo osem družinskih sta- novanj in 8 prostorov za samce. Z grad- njo naj bi pričeli že v zgodnji spomladi, tako da bo v prihodnji jeseni možna že vselitev. PROBLEM PROSTOROV ZA UMETNIŠKE RAZSTAVE V CELJU REŠEN! OBJAVE IN OGLASI VABILO Odbor SZDL III. četrti v Celju vabi na, pre- davanje o aktualnih notranje in zunanje po- litičnih dogodkih. Predaval bo sekretar Občin- skega komiteja ZKS v Celju tov. Cveto Pelko. Predavanje bo v četrtek, 8. 11. 1956 ob 19,30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V CELJU javlja, da se bo začel redni pouk v četrtek, 8. no- vembra 1956. UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Vprašati v trgovini »Zarja«, Šmarje pri Jel- ša li. PHODAM moško kolo za 13.000 din. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam hišo z vrtom (930 m^) v Sp. Hudinji. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam 8 kom. novih vrat (190 x 70). Lipovec, Celje, Trubarjeva 23. PRODAM gradbeno parcelo (njiva) 912 m^. Ce- lje, Medlog in dobro ohranjeno omaro. Na- slov v upravi lista. VZAMEMO v najem dober gostilniški biljard. Ponudbe je poslati na Gostinsko podjetje Ga- berje. Celje, Mariborska 65. ZAMENJ.\M trosobno stanovanje v bližnji oko- lici (20 minut) za enako ali dvosobno v mestu. Naslov v upravi lista. LEPO SOBO v Ljubljani zamenjam za enako v Celju. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Mostec. SOBO, opremljeno ali prazno, iščem. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Koncipient^ DAM lepo nagrado tistemu, ki mi preskrbi na.- meščeno sobo v centru ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo v Celju iščeta mlada zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Nagrada«. REVNI MATERI, ki ima dojenčka, podarim rabljen otroški voziček. Vprašati na upravi lista. V NEDELJO sem izgubila od trga do pošte majhno torbico z zadrgo, sive barve. Vsebi- na: škarjice, pilca in druge drobnarije. Pro- sim najditelja, da jo vrne proti nagradi na upravo lista. Na nogometnem igrišču Olimpa je bil dne 25. X. pozabljen siv fantovski suknjič. Prosim poštenega najditelja, da ga proti nagradi odda na Ljubljanski lO/I desno. ZAHVALJUJEM se vsem zdravnikom in ostale- mu osebju otroške bolnišnice v Celju za uspešno zdravljenje naše ljubljene hčerke Bernardke. — Družina Majerhold, St. Janž pri Rečici. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V CELJU S 1. novembrom smo organizirali na Polikli- niki v Celju, Vodnikova ulica št. 1. nočno in nedeljsko zdravniško dežurno službo. Nočna dežurna služba traja dnevno od 19. ure do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. ure do 19. ure. Ker so glavna vhodna vrata Poliklinike za časa dežurne službe običajno zaklenjena, je na razpolago električni zvonec, ki je vidno na- meščen ob glavnih vratih in ponoči razsvetljen. Dežurni zdravnik je na razpolago vsem zava- rovancem in ostalim prebivalcem mesta Celja. Opozarjamo, da se dežurnega zdravnika kliče le v nujnih slučajih. Mestni zdravstveni dom Celje CELJSKO GLED A'L I Š C E Sobota, 3. nov. 1956 ob 20 — Cehov: STARE RUSKE ŠALE — gostovanje v Gornjem gradn Nedelja, 4. nov. ob 14 — Cehov: STARE RU- SKE ŠALE — gostovanje v Ljubnem ob 20 — Cehov: STARE RUSKE ŠALE — gostovanje v Mozirju Četrtek, 8. nov. ob 20 - Richard Nash: VRK- MENAR — Premiera- premierski abonma i« izven Petek, 9. nov. ob 16 - Richard Nash: YBE- MENAR — I. srednješolski abonma Sobota, 10. nov. ob 20 — Richard Nash: TRE- MENAR — sobotni abonma in izven KINO UNION, CELJE Od 31. 10. do 4. 11. 1956: BONI PREKO REKI, ameriški barvni film Od 5. 11. do 8. 11. 1956: PRAVLJICA O MA- LEM MUKU, nemški film KINO METROPOL, CELJE Od 1. 11. do 2. 11. 1956: 14 UR, ameriški film Od 3. 11. do 7. 11. 1956: KRUH, LJUBEZEN, LHIBOSUMNOST, italijanski film MATINEIA 4. 11. 1956 ob 10. uri: SPET SMO TU, ameriški film Predstave v obeh kinematografih ob delavni- kih ob 18 in 20 ob nedeljah ob 16, 18 in 20. Nedelja, 4. novembra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 Koncertni valčki 11,45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame Ponedeljek, 5. novembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Dalmatinske narodne 17,30 Športni komentar 17,35 Plesna glasba 17,45 Igra trio E. Goršičn Torek, 6. novembra 17,00 Domače novice, kmetijski proble- mi, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Radijski feljton 17,40 Igr.i Celjski plesni orkester p. v. Vendija Videča Sreda. 7. novembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje moški zbor PD »Rovtar« ia Šmihela p. v. Antona Acmana 17.30 Kulturni obzornik 17,45 Filmska glasba Četrtek, 8. novembra 17,90 Domače novice, objave in reklaH« 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.30 5 minut za naše gospodinj« 17,35 Neznani taU-nti 17,45 Popevke in ritmi Petek, 9. novembra 17.00 Domače novice, objave in reklaM* 17.15 Klavir igra Breda RajhoT« 17,30 Mladinska oddaja 17,40 Promenadni koncert Sobota, 10. novembra 17,00 Domače novice, obiave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,3« Stane Terčak: Ljudje pod Goltmi — reportaža Rokomet ZMAGA V MARIBORU - PORAZ V TRBOVLJAH Obe rokometni ekipi iz Celja sta v nedeljo nastopili na tekmah. Mladi igralci ŽSD Celja bi se morali v Mariboru pomeriti z moštvom 1. sininazije v prvenstveni pokalni tekmi v ma- lem rokometu. Po stanju 3:3 pa se je srečanje končalo z zmago Celja s 6:0. ker v moštvu gimnazijcev niso bili le igralci pravega zavo- da! Rokometaši Kladivarja so v Trbovljah proti Rudarju podlegli v prijateljski tekmi z 11:17. Košarka MLADINCI I. GIMNAZIJE - OKRAJNI PRVAKI V soboto je bilo v Štorah odigrano okrajno prvenstvo srednjih in strokovnih šol v košar- ki. Zmaga je tudi letos pripadla mladincem I. gimnazije. Vrstni red ekip: 1. L gimnazija, 2. II. gimnazija, 3. učiteljišče, 4. MIŠ Štore. Kegljanje 20 NOVIH VADITELJEV Kegljaška podzveza v Celju je izvedla dvo- dnevni seminar za vaditelje kegljanja, ki se ga je udeležilo 20 kandidatov. Tečajniki so se podrobno seznanili s potrebnim praktičnim in tehničnim znanjem, ki ga bodo lahko s pri- dom uporabljali pri športni vadbi v svojih klubih. Namizni tenis ZOPET SINDIKALNA LIGA? V zadnjem času se je povečalo zanimanje za namizni tenis med celjskimi kolektivi, čemur je dokaz vse večja živahnost in udeležba na tekmovanjih. Žal pa so tekmovanja do sedaj bila le občasna, to je turnirji v čast proslav ali praznikov, ki seveda že zaradi načina tek- movanja niso mogli zajeti oziroma omogočiti nastop vsem igralcem — ljubiteljem bele žo- gice. Da bi se zagotovila redna tekmovanja, igralci že dalj časa predlagajo ponovno usta- novitev sindikalne lige, v kateri bi lahko na- stopili prav vsi dobri igralci, kateri zaradi tega. ker v svojem kolektivu niso imeli po- gojev in soigralcev, sploh niso mogli nastopati. To bi dosegli na način, katerega so uporabili že kegljači. Najboljše bi bilo, da ekipo se- stavljajo trije igralci, da se sporazumno do- loči, da v vsaki prijavljeni ekipi sme nastopiti največ en igralec, ki ni član tistega kolektiva al sindikalne podružnice, ki nastopa. S tem bi dobili veliko število zelo izenačenih ekip, kar bi zelo vzpodbudno vplivalo na tekmovanje. Redni nastopi v ligi bi silili tekmovalce k rednemu treningu, s čemer bi se stalno dviga- la kvaliteta igralcev. S ponovnim formiranjem sindikalne lige bi zagotovili množičnost, z udeležbo vseh igral- cev pa istočasno tudi kvaliteto tekmovanj. Za formiranje celjske sindikalne lige, ki bi skupnost ne obremenjevala z materialnimi iz- datki. bi naj Občinski sindikalni svet Celje skl cal zastopnike podjetij in ustanov, vodstvo tekmovanja pa bi naj prevzel izkušeni organi- zator tov. Milan Božič. ŠPORTNI SPORED V sobrto in nedeljo v dvorani OZZ Celje SKUPŠČINA SMUČARSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Nedolia. ob 14.30 na Skalni kleti ŽSD CELJE : USNJAR (šoštanj) Nedelia. ob 15 na Glaziji rnkometna tekma RUDAR (Trbovlje) : KLADIVAR ZAKAJ JE TREBA GRADITI ŽE SPOMLADI? V večini konjiških sindikalnih podruž- nic so že pričeli s pripravami na občne zbore, ki jih nameravajo v kratkem iz- vesti. Sindikalni svet je organiziral tudi več posvetovanj z odborniki iz podružnic, kjer so razpravljali tudi o nalogah sin- dikalnih organizacij ter o izpolnjevanju letošnjega plana. Odt^rniki loške opekarne so med dru- gim povedali, da so bili letos kupci ope- ke večinoma privatniki, medtem ko so jo gradbena podjetja naročila šele sedaj na zimo, ko je opekarna ne more več izdelovati. To je resno opozorilo, da se mora začeti z gradbeno sezono spomladi in ne šele ob koncu poletja. PREDAVANJA BODO POVEZALI S PRAKSO Pred nedavnim je bila v Mozirju se- ja občinskega odbora rezervnih oficir- jev, na^kateri so razpravljali o letnih delovnih konferencah pododborov, kjer bodo volili tudi delegate za občinski od- bor. Na seji so tudi sklenili, da bodo do- sedanji pododbor v Ljubnem ob Savinji razdelili na dva pododbora, in sicer: v Ljubnem in Gornjem gradu zaradi te- ga, ker je bil dosedanji pododbor pre- obširen. Nadalje so razpravljali tudi o programu predavanj, ki jih nameravajo v prihodnje povezati s praktičnimi va- jami, pri čemer jim bodo pomagali aktivni oficirji celjske garnizije. PRIHODNJE LETO BO VAS LUCE POPOLNOMA ELEKTRIFICIRANA V Lučah v Savinjski dolini imajo že dalj časa lokalno električno centralo, ki pa ne more zadostiti potrebam, zato so pričeli že leta 1952 s pripravami za elektrifikacijo. Delo je napredovalo šele leta 1954. Do danes so^ postavili že vse drogove za glavni vod, ki je dolg preko 17 km, dol- žina ostalega omrežja pa bo znašala 15 km. Domačini sami so s prostovo^inim delom in z lesom prispevali za elektrifi- kacijo preko 15 milijonov dinarjev, predračun pa znaša 50 milijonov dinar- jev. Zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev so se vaščani odločili, da bodo iz- vršili elektrifikacijo postopoma. Tako pričakujejo v Lučah v Savinjski dolini elektriko že januarja prihodnjega leta, dokončno pa nameravajo izvesti elek- trifikacijo do leta 1958. Pri delih sode- luje večina prebivalcev, kar močno olajšuje razne težave. SKRB ZA NAZORNOST POUKA V ŠOLAH LAŠKE OBCINE Svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora v Laškem je letos zagotovil šo- lam v občini čim realnejši proračun, ta- ko da lahko poskrbijo upraviteljstva za obnovo šolskih poslopij in nakup po- trebnega materiala. Na področju laške občine, kjer je 11 osnovnih šol, otroški vrtec ter nižja gimnazija, je 50 učiteljev in 3 vzgojite- ljice, vendar še vedno primanjkuje uč- nih moči. Zelo težavno je tudi stanje va- jenske in pomožne šole, ki nimata last- nih prostorov. Ponekod so šolska poslopja v zelo sla- bem stanju. Najbolj kritične so razme- re na osnovni šoli Breze nad Laškim, kjer je bilo, kljub temu, da so vso zi- mo kurili 5 do 7 stopinj pod ničlo. Nuj- no bi bilo, da bi' dobila ta šola na raz- polago finančna sredstva, da bi lahko zgradili novo ali pa bi ji vsaj začasno dodali prizidek. Občinski odbor v Laškem je dal na razpolago tudi sredstva za nakup dia- projektorjev in 200 poučnih filmov. Tre- nutno ima diaprojektorje 11 šol. Tudi v kraje, kier sedaj še ni elektrike, jih bodo dali takoj, ko bodo te vasi elek- trificirane. IZ ŠTOR Krajevna organizacija ZB NOV v Što- rah je organizirala polaganje vencev in komemoracije na vseh grobovih padlih borcev v svojem okraju. Glavna kome- moracija je bila 31. oktobra ob treh po- poldne pred spominsko ploščo na nižji gimnaziji, komemoraciji na Slemenih in Svetini nad Štorami pa sta bili 1. no- vembra dopoldne. Pri svečanostih so so- delovali tudi pevci prosvetnega društva Svobode. Pred dnevi je bila v industrijsko-me- talurški šoli v Štorah svečana proslava ob dnevu Združenih narodov. O vlogi, nalogah in ciljih Združenih narodov ter o vlogi naše države v tej organizaciji je govoril Drago Završnik. Pred nedavnim je bila v Železarni seja sindikalnega aktiva tovarne, na ka- teri so ra7pravljali o ustanovitvi šole za odrasle. Šola bo trajala tri leta. Pre- davanja bodo dvakrat tedensko v večer- nih urah. Predavatelji se bodo posluže- vali raznih praktičnih pripomočkov. Do- sedaj se je v šolo vpisalo preko 50 de- lavcev in sicer največ iz obratov livar- ne in elektro-plavža. Okrajni zavod za soc. zavarovanje v Celju Opozorilo vsem gospodarskim organizacijam, ustanovam, delodajalcem, vsem zavarovancem, upokojencem in njihovim svojcem! Z uvedbo zdravstvenih izkaznic se je spremenil način doka- zovanja pravice do zdravstvenega varstva od strani zavarovanca, ki potrebuje zdravniško pomoč, in tudi način sporočanja za- služka od strani delodajalca, da pride zavarovanec, ki zboli, čim- prej do denarnega nadomestila za čas bolezni, nesreče ali po- roda. Zato opozarjamo tako zavarovance kot tudi delodajalce, da upoštevajo naslednja navodila in se po njih ravnajo: 1. Ko zavarovanec ali njegov svojec, dalje upokojenec ali njegov svojec zboli, najprej poskrbi, da ima pravilno potrjeno zdravniško izkaznico od strani delodajalca, t. j. da ima vpisano, da je še zaposlen in da datum potrditve ni starejši od 30 dni. Ce tega nima, mora knjižico takoj predložiti v podjetju, da za to pooblaščeni uslužbenec z datumom, štampiljko in podpisom potrdi, da je zavarovanec še zaposlen, pri svojcu pa prav tako, da je še upravičen po zaposlenem zavarovancu. Upokojenec pa priloži zdravniški izkaznici samo zadnji odrezek o izplačani po- kojnini, enako tudi upokojenčev svojec. 2. Zdravstvena izkaznica mora biti potrjena tudi, če gre zavarovanec ali njegov svojec k zdravniku samo ambulantno ali zaradi nabave ortopedskih pripomočkov, t. j. proteze, očal itd. 3. Zavarovanec ali njegov svojec, enako upokojenec in nje- govi svojci, morajo zdravniku pokazati pravilno potrjeno zdrav- stveno izkaznico in se legitimirati z osebno izkaznico, katero morajo imeti vedno pri sebi. 4. Ce je zavarovanec po odredbi lečečega zdravnika dela nezmožen in zato sprejet v stalež bolnikov, mora to takoj javiti svojemu delodajalcu, da vodi evidenco o njegovi odsotnosti. 5. Delodajalec je dolžan takoj, ko prejme od lečečega zdrav- nika poročilo o delovni nezmožnosti (rjavi izvod), poslati pri- stojnemu zavodu za soc. zavarovanje ali njegovi podružnici po- ročilo o plači za obolelega zavarovanca, t. j. zaslužek za zadnje tri mesece pred mesecem, v katerem je zavarovanec obolel, in to ne več na bolniškem listu, temveč na »Evidenčnem listu«. (Obra- zec JR, prej RZ 62, ki se dobi v vseh knjigarnah.) Dokler zavod ne prejme tega poročila o plači, ne more biti zavarovancu naka- zano nadomestilo za izgubljeni zaslužek zaradi bolezni, nesreče ali poroda. 6. Upokojenci in njihovi svojci smejo uveljaviti pravice do zdrav, varstva samo na podlagi uradno izdane zdravstvene iz- kaznice in zadnjega odrezka o pokojnini, nikakor ni upravičena nobena podružnica društva upokojencev vpisovati kakršnihkoli podatkov v zdravstveno izkaznico, niti kaj potrjevati ali poprav- ljati. Vsi popravki se smejo izvršiti samo uradno na pristojnem zavodu za soc. zavarovanje. Ce kdo od svojcev še ni prejel zdravstvene izkaznice, naj se obrne po informacije na tuk. zavod (pokojninska likvidatura). I 7. Izgubljeno zdrav, izkaznico mora zavarovanec uradno preklicati v Uradnem listu LRS v Ljubljani; na podlagi potrdila o izvršenem preklicu šele izda zavod novo zdrav, izkaznico — duplikat. 8. Vsako popravljanje podatkov v zdravstveni izkaznici, ka- kor tudi neutemeljeno podaljševanje pravice za zavarovanca ali svojca je kaznivo in bomo vsak primer prijavili javnemu tožilcu. Ponovno opozarjamo vse delodajalce in zavarovance, da vipoštevajo dane predpise. Zavarovanec, ki ne bi imel v redu potrjene zdravstvene izkaznice, ali pa upokojenec brez odrezka, ne bo sprejet v zdravniško ordinacijo, oz. bo moral stroške pre- gleda plačati sam. Prav tako pa tudi zavarovanec ne bo mogel dobiti nadomestila za čas nezmožnosti za delo, če delodajalec ne bo pravočasno javil zaslužka na predpisani tiskovini. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju