mm DOLENJSKI LIST G L A SIL O SO C I AL I S T I C N E ZVEZE DEL O V N EGA L J U D S T V A O K R A J ANO V O MESTO KAJ JE POTREBNO IN KAJ NE? Svet za plan in finance soglasno sprejel osnutek resolucije — Posebna delegacija je opozorila na kritično stanje v šolstvu — Rešitev proračunske situacije ni v tarnanju in iskanju »krivca«, ampak v medobčinskem sodelovanju — Marsičemu se bo treba odreči, zato ne razpravljajmo toliko o tem, kaj je potrebno, ampak raje o tem, kaj ni potrebno! Svet za plan in finance OLO je pretekli teden kot zadnji organ razpravljal o osnutku resolucije gospodarskega razvoja za leto 1962. Prav gotovo nismo doslej še o nobenem gospodarskem načrtu govorili tako resno kot o letošnjem. Seji sveta je dal Poseben pečat obisk delegacije okrajnih svetov za šolstvo in kulturo, ki je opozorila na resno stanje v šolstvu. Po večurni razpravi so člani sveta osvojili brez bistvenih pripomb osnutek resolucije, o kateri bodo v soboto na seji OLO sklepali odborniki. Predsednik sveta tov. Tone Pire je v uvodu opozoril, da ostali sveti k osnutku resolucije niso imeli bistvenih pripomb, in zaprosil že omenjeno delegacijo, naj pove svoja stališča. v ŠOLSTVU BIJE PLAT ZVONA Delegacija je ugotovila, posveča resolucija šolstvu, upoštevaje izjemno težak položaj, v katerem se je znašlo, premalo prostora. Občinski šolski skladi so komajda sposobni kriti osebne dohodke pro-svetarjev z letošnjim 15-odstotnim povišanjem. 96 učiteljev je že vložilo odpovedi, ob novih razpisih aprila pa je pričakovati še 100 odpovedi, ker so v sosednjih okrajih povečali osebne dohodke prosvetnih delavcev za povprečno 30 odstotkov, ker so šole tam boljše urejene in nudijo drugod tudi sicer uči-teljstvu boljše pogoje. Do-slej nam je manjkalo 184 Ucnih moči, v novem šol skern lolu pa se moremo nadejati, da nam jih bo ^ soboto: 26. skupna Se,a obeh zborov OLO Predsednik OLO tov. Niko Belopavlovič je sklical 24 soboto ob 9. uri v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov v Novem mestu 26. skupno sejo obeh zborov OLO. Na seji bo razprava o predloženi resoluciji o razvoju našega okraja za leto 1962, druga točka seje pa bo namenjena sprejemu odloka o okrajnem proračunu za 1962. Na seji ie tudi več drugih predlogov o novih odlokih s področja gospodarstva in državne uprave. Predlagani bodo tudi novi predsedniki in člani svetov OLO, o čemer bomo obširneje poročali prihodnji teden. VREME On 22. MARCA DO 1. APRILA Kratkotrajne snežne padavine pričakujemo okoli 22. marca, med 26. in 29. marcem pa večje padavine (sprva sneg, pozneje dež). Po prehodnem izboljšanju konec marca zopet padavine v začetku anrila. Dr. V. M. skupaj z odpovedmi manjkalo blizu 400. To pomeni, da bi morali zapreti 40 odstotkov šol. Precej nerešeno je še vedno vprašanje materialnih izdatkov šol, o sredstvih za nakup opreme in učil ter o prispevku za amortizacijo pa sploh ne kaže razmišljati. Nujna popravila šolskih poslopij in hitra rast industrijskih naselij terjata novih investicij v šolstvo. Kljub temu vse kaže, da bodo doživeli neuspeh napori sveta za prosveto, ki se je trudil ta problem rešiti v 10 letih z ustanovitvijo medobčinskega sklada za investiranje v šolstvo. S 150 milijoni, ki bi se zbrali v skladu vsako leto iz komun in okraja in s posojili, bi to lahko rešili. OLO je v zadnjem času že dvakrat o šolstvu zelo resno razpravljal in sprejel tehtna priporočila, ki so žal naletela na gluha ušesa. Svet za prosveto in kulturo priporočata: naj vse komune uresničijo priporočila, sprejeta na zadnji seji OLO; naj prevzamejo obveznost investiranja v šolstvo namesto skladov za šolstvo investi- cijski skladi komun in okraja; naj svet za plan in finance, če je mogoče, zniža negospodarske investicije na ostalih področjih in jih preusmeri v šolstvo; in končno: naj svet za plan in finance zagotovi plačilo OLO s področja šolstva in kulture, ki so doslej le deloma zagotovljene (plačilo prevozov za pomoč CAR-RE, gradnja okrevališča v Fazanu, simpozij Forma viva, spomeniško varstvo in tako dalje). REŠITEV JE V SODELOVANJU Plenum OO SZDL pa tudi drugi organi so dali k osnutku vrsto tehtnih pripomb. Resolucija o gospodarskem razvoju pa ni več družbeni plan, ki je podrobno obdelal vsako področje. Resolucija je politični poziv in mobilizacijski dokument, ki v grobih obrisih usmerja razvoj. Svet je zato sklenil, naj da resolucija nekoliko več po-(Nadaljevanje na 2. strani) OSEMNAJSTI POZDRAV TOVARIŠU TITU Mladina bo letos že osemnajstič v tradicionalni obliki — Titovi štafeti — odnesla ljubljenemu maršalu Titu za njegov rojstni dan svoje pozdrave. Zvezna štafeta bo krenila na pot z Jesenic. V naš okraj bo prispela 9. aprila ob 17.20, ko jo bodo sprejeli v Sevnici, v Vidmu-Krškcm bo ob 18.40, v Novo mesto pa bo prišla ob 20. uri, kjer jo bomo sprejeli s svečanim mitingom na Glavnem trgu. Naslednjega dne, to je 10. aprila, bo ob 6. uri odšla preko Vavte vasi, Dolenjskih Toplic in Partizanskega Roga v Kočevje, ob 16. uri pa jo bodo sprejeli na osrednji prireditvi v Ljubljani. Predstavniki naše republike bodo predali štafetno palico hrvaški mladini v Mostu na Dragonji. Republiška štafeta, ki je nosila doslej pozdrave iz Črnomlja do Ljubljane, bo letos odpadla, glavni štafeti pa se bo v našem okraju priključilo več krajevnih in občinskih štafet. Ker bodo pionirski odredi v »Letu telesne kulture« v okyiru JPI letos tekmovali v udeležbi na štafeti, pričakujemo po vseh krajih doslej največji odziv mladine, ki bo nosila pozdrave svojemu maršalu. PRED PRVIMI OBČINSKIMI TEDNI TISKA Brez obveščanja ni samoupravljanja še ena izmed pobud, rojenih na decembrski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva našega okraja, doživlja te dni zunanjo manifestacijo, ki pa nikakor nima slavnostnega značaja: narobe, polna je delovne vneme in praktičnih načrtov. Komisije za tisk občinskih odborov SZDL so pripravile svoje prve tedne' tiska z name- Občni zbor Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov V soboto, 17. marca, so se kmetijski strokovnjaki našega okraja zbrali na občnem zboru svoje strokovne organizacije — Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. V dopoldanskem delu zbora so razpravljali o perspektivnem razvoju kmetijstva in o predvidenih investicijah, v popoldanskem delu pa je bilo prebrano organizacijsko poročilo in izvoljeno novo vodstvo. V tehtni razpravi, ki se je odvijala tako dopoldne kot tudi popol- dne, so poudarili velik pomen pridobivanja novih zemljišč za družbeno kmetijsko proizvodnjo in opozorili na razne težave, na katere je treba pri tem računati, se pogovorili o nalogah v zvezi z dokaj močno investicijsko politiko v kmetijstvu in opozorili na potrebo rajonizacije površin. Mnogo pobud, mišljenj in kritik je bilo izrečenih tudi o pogodbeni proizvodnji. Podrobneje bomo poročali o zboru v prihodnji številki. nom, da bi dali tudi v našem okraju poslej še več poudarka časopisnemu, radijskemu, televizijskemu, filmskemu in knjižnemu obveščanju. Kar največ občanov naj bi ob najrazličnejših prireditvah, razstavah, obiskih in drugih oblikah propagande v TEDNU TISKA dojelo pomen vloge tiska in drugih sredstev obveščanja pri razvijanju našega družbenega življenja in krepitvi demokratičnega upravljanja. Že lep čas poudarjamo: občanom je treba omogočiti, da bodo resnično sami odločali o vseh najvažnejših vprašanjih svojega življenja. Govorimo m pišemo: komuna je osnovna celica družbenega organizma, v kateri rešujemo vse probleme našega samoupravljanja. Občan naj v njej z vso odgovornostjo in prizadetostjo sprejema sklepe, ki bodo odločali o njegovi življenjski ravni. Pogoj za tako odločanje pa je v prvi vrsti hitra, razumljiva, kvalitetna informacija. Brez obveščanja ni samoupravljanja; brez do- Pozdrav pomladi? Ne, dasiravno smo se včeraj z njo »uradno« že srečali, čeprav se vedno v zimskih oblačilih... Idiličen potoček, ki šumlja čez z mahom obrasle skale m s»h v dolino? No, zdajle bi mu morda še lahko rekli potoček; ko pa se po dežju razdivja, je neurejen hudournik pod Gorjanci, ki odnaša s sabo zemljo in preplavlja travnike polja. O vodah, ki pomenijo blagostanje, hkrati pa so strah in trepet ljudi, ki nižinah, preberite danes kaj več na 4. .strani našega lista. Spoznali boste delo SKUPNOSTI DOLENJSKE, njene načrte in probleme m živijo v VODNE brega sistema informiranja ne moremo doseči ustvarjalnega sodelovanja. Gre skratka za oblikovanje družbene zavesti slehernega občana. V času, ko uresničujemo pomembne naloge za nadaljnji razvoj FLRJ, mora biti prav tisk »... vse bolj in bolj netilec boja za najnaprednejša stališča o vseh vprašanjih, ki zadevajo socialistično graditev, pa tudi posrednik, da ta najnaprednejša stališča postanejo prepričanje in lastnina vseh delovnih ljudi« (Janez Vipotnik). Tisk in druga sredstva javnega obveščanja imajo pri oblikovanju družbene zavesti eno prvih mest. Predvsem morajo pomagati delovnemu človeku, da bo spričo vedno večje in spod-budnejše materialne osnove in nove delitve dohodka sposoben uresničevati svoje družbene dolžnosti. In ko ga priteguje razvoj v najrazličnejše organe razvejanega sistema upravljanja, se takoj na začetku srečuje s prvim pogojem za to delo: z informacijo. Vsestranska, dobra obveščenost o dogodkih, pojavih in problemih na vseh področjih javnega življenja postaja ključ, s katerim si odpiramo vrata k rešitvam nalog, ki jih tako hitro in vedno znova postavlja pred nas neugnani tok kipečega življenja. Razstave dnevnega, tedenskega in ostalega političnega kot drugega periodičnega tiska bodo v naslednjih dneh in tednih privabile v številnih krajih na tisoče obiskovalcev. Občani se bodo seznanili z revialnim in poljudnoznanstvenim tiskom, ogledali si Predlog okrajnega proračuna Za sobotno sejo obeh zborov OLO je pripravljen tudi predlog odloka o proračunu okraja Novo mesto, po katerem naj bi znašali letos skupni dohodki okrajnega proračuna 895,980.000, od česar odpade na proračunsko rezervo 59,595.000 din. Izdatki okrajnega proračuna naj bi znašali 836,385.00 din in bi bili vskla. jeni z letošnjimi dohodki. — O značilnosti letošnjih proračunov OLO in občin bomo več poročali po seji oboh zborov OLO, bodo primerke strokovnega in tovarniškega tiska, videli bodo razvoj lokalnih glasil SZDL, mladinskega in drugega tiska. V nekaterih občinah so se odločili tudi za razstave slovenske knjige; knjižnice in knjigarne bodo razstavljale -nove in starejše izdaje, naših ' pisateljev in pesnikov. Novinarji Dela, Ljubljanskega dnevnika, TT. Mladine in Dolenjskega lista bodo predavali '. o tisku, o nastanku časnika, o deležu tiska v sodobnih sredstvih obveščanja in pod. Podružnica Novinarskega društva Slovenije v Novem mestu bo priredila pet ustnih časo- . pisov. V občinskih središčih bo več literarnih večerov, v posameznih krajih pa bodo pesniki in pisatelji še posebej obiskali mladino v šolah, šolarji in dijaki se bodo seznanili z vlogo in nalogami tiska; o tem bodo pisali naloge, izmed katerih bodo najboljše nagrajene in objavljene. Okrajna komisija za tisk bo z občinskimi komisijami in s sodelovanjem vseh pošt v okraju izpeljala anketo o stanju tiska in drugih sredstev informacij v okraju. Te in še druge naloge naj bi razširile zanimanje prebivalcev za sodobna sredstva obvcščarija. Poživeti bo treba interes neposrednih proizvajalcev za tovarniški tisk, ki preživlja v okraju resno krizo. Pomagati bo treba organizacijam SZDL, ki začenjajo izdajati svoja prva glasila. Različne akcije bodo podrejene osnovnemu namenu prvili tednov tiska v našili občinah: bolj kot doslej se moramo posluževati že obstoječih sredstev obveščanja — dnevnega in lokalnega tiska, radia, televizije, filma in knjige —, razviti pa moramo tudi nove oblike za obveščanje. Popularizirati moramo naš socialistični dnevni, tedenski in občasni tisk, tako osrednji kot lokalni, še bolj kot doslej moramo širiti tiskano besedo, ki nam učinkovito pomaga uresničevati naloge, ki jih pred nas postavlja današnja družba. Ob teh nalogah lahko organizatorjem prvih TEDNOV TISKA v našem okraju želimo samo kar največ uspehov in plodnih izkušenj za bodoče delo na tem področju! TONE GOŠNIK ram mm mm\m mmt Uipra.vni odbor Okrajne trgovinske zbornice Novo mesto je na seji 15. marca razpravljal med drugim tudi o planu trgovine za leto 1962. Ugotovil je, da podjetja niso dovolj upoštevala potrebe po obratnih in osnovnih sredstvih in da akumulacija trgovine za leto 1962 ni planirana v Skladu s potrebami in nalogami trgovine. V okraju bi morali v tem letu pridobiti najmanj 2.50O kv. metrov novih prodajnih prostorov, zgraditi 2.000 kv. metrov skladišč, nabaviti potrebna prevozna sredstva, modernizirati zastarele lokale in povečati obratna sredstva. V ta namen bi potrebovali preko 400 milijonov dinarjev. Po sedaj predvideni akumulaciji pri delitvi čistega dohodka (74 odstotkov na osebne dohodke in 26 odstotkov na sklade) bi trgovina ustvarila le 130 milijonov dinarjev ali eno tretjino potrebnih sredstev. Ne zgolj razmerje čistega dohodka, marveč izkoriščcnje vseh možnosti za ustvarjanje dohodka in višina potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo bi moralo biti tudi v trgovini merilo za ustvarjanje lastnih sredstev. Trgovina je še vedno manj akumulativna kot druge panoge gospodarstva, od. katerih namenijo nekatere celo več kot 50 odstotkov čistega dohodka na sklade podjetja (Celuloza .Videm-Krško 56 odstotkov za kslade in le 44 odstotkov za osebne dohodke itd.). Tudi skupno planirani blagovni promet v okraju, zlasti pa v nekaterih občinah, je pod realnimi možnostmi, ki jih bo omogočil razvoj gospodarstva in kupne moči. Trgovska podjetja so planirala porast prometa za 12.5 odstotka (od tega pri prometu na debelo za 2 odstotka, pri prometu na drobno 17.4 odstotka), KZ za 6 odstotkov in prodajalne obrtnih podjetij za 11.2 odstotka v primerjavi z letom 1961. KZ utemeljujejo relativno zaostajanje prometa z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo zaradi vedno večje udeležbe socialističnega sektorja v proizvodnji, ki se oskrbuje brez posredovanja trgovine na drobno. Tudi relativno zaostajanje prometa na debelo je posledica ekonomsko organizacijskih premikov v blagovnem prometu. Ne glede na take in podobne vzroke smemo pričakovati, da porast blagovnega prometa v letu 1962 ne bo nižji, kot je bil 1961. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pri sestavljanju predloga okrajnega programa za leto 1962 pa smo dosegli vseeno znaten napredek. Obravnavanje o bodočem razvoju blagovnega prometa neposredno v komuni, kjer so poleg zbornice, planskih organov okraja in občin sodelovale tudi gospodarske organizacije — neposredni izvrševalci plana, je jamstvo, da so predvidene zasnove vsklajene v okrajnem merilu bolj kot kdajkoli prej. Z občinskimi plani pa jih bo mogoče še bolj vskladi-ti s predvideno resolucijo o gospodarskem razvoju okraja v letu 1962. Člani upravnega odbora so. izrekli svoje nezadovoljstvo zaradi tendenčne notice o planiranju blagovnega prometa, ki je bila objavljena vpredzadnji števil-k; »Dolenjskega lista«. Zato povemo, da je tudi v trgovini osebni dohodek odvisen od storilnosti in ustvarjenega dohodka in ne le od prometa, kot je navedeno v citiranem članku. Zaradi nopredvidoma u-vcdćnih obveznosti zbornice do linansiranja šolanja vajencev in zaradi višjega prispevka RTZ je UO sklenil, da bo v aprilu izredni občni zber zbornice, na katerem bodo obravnavali tudi ostale probleme v blagovnem prometu. Upravni odbor pa je razpravljal tudi o potrebi izgradnje stanovanj za predavatelje v Šolskem centru v Brežicah, o gradnji upravnih prostorov zbornice in o drugih pomembnih zadevah. Zdravko Petan ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Ko je reporter francoskega radia v nedeljo zvečer po podpisu sporazuma o premirju v Alžiriji vprašal neko francosko gospodinjo za mnenje o pomenu tega dogodka, je ta odgovorila: »To je bila nepotrebna vojna.« O tem, katera vojna je bila sploh potrebna, bi bilo mogoče govoriti na dolgo in široko. Morda bi bilo primerneje navesti besede, ki jih je že pred nekaj časa izrekel ameriški novinar v svojem poročilu: »To je vseskozi vojna zamujenih priložnosti. Ne di bi zmanjševali pomen sporazuma v Evianu, je treba poudariti, da so Francozi prihajali vedno prepozno s svojimi »koncesijami«. Pred to vojno, ki je trajala skoraj sedem let in pol, so Alžirci zahtevali samo to, da bi bili v resnici in ne samo na papirju francoski državljani — z vsemi pravicami, ki jih imajo francoski državljani. Vendar ni bila nobena skrivnost, da so bili alžirski muslimani arabske narodnosti (če naj jih imenujemo tako v pomanjkanju boljše definicije) državljani drugega razreda. Ta vojna je vse to spremenila. Njena najpomembnejša posledica je ta, da se je v njej rodila alžirska nacija in zavest o alžirski narodnosti, zavest, da ima alžirski narod pravico do neodvisnosti in do lastne usode. Podpis sporazuma o premirju v Alžiriji je vzbudil po vsem svetu zadovoljne in ugodne komentarje. Francozi so jih že v nedeljo zvečer vneto nabirali in obveščali o njih svojo javnost. Toda veselje je pomešano s strahom. Kako se bodo odvijali dogodki v Alžiriji zdaj, ko je desničarska fašistična in", teroristična organizacija OAS napovedala alžirski narodnoosvobodilni vojski »vojno do popolnega uničenja«, ko je tudi uradno razglasila predsednika de Ganila za izdajalca in zaupala nekdanjemu generalu Salanu »vodstvo operacij«? 2e dogodki v prvih oseminštiridesc-lih urah v Alžiriji so potrdili upravičenost strahu. OAS še naprej pobija vse, kar misli, da ji nasprotuje, brez razlike. Po glavnih alžirskih mestih je prišlo do prvih hudih neredov, obstaja nevarnost spopadov med muslimanskim in evropskim prebivalstvom, ravnanje francoske armade pa utegne biti pristransko. Vsaj takšno je bilo doslej. Ne smemo pozabiti, da ima OAS zelo mnogo zaveznikov, ovaduhov in več in nič manj — tudi vizume, ki jih izdaja OAS'. Značilno je, da je policija posredovala šele na pritožbo nekega tujega novinarja, kakor da bi bilo prej ravnanje te skupine tako velika skrivnost, da policija ni mogla zvedeti zanj. Taki in podobni primeri vzbujajo vtis, da s podpisom sporazuma o premirju Alžirija še ni dosegla miru. Proces prenosa oblasti bo v hudi nevarnosti, čeprav so se o tem procesu do potankosti »zmenili« v Evianu, če zakonita francoska oblastva v Alžiriji in Franciji, predvsem pa armada, ne bodo iskreno sodelovali z zastopniki alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja pri reševanju vseh vprašanj. Mir v A i žiriji sodelavcev v vojski, policiji in civilni upravi, kolikor je v Alžiriji še mogoče govoriti o civilni upravi. Tisti evropski prebivalci, ki se niso strinjali s početjem OAS, so bodisi ustrahovani aH mrtvi. Dosti primerov priča o vplivu OAS in o tem, kam vse segajo niti te zločinske organizacije. Naj zadostuje samo eden, ki je prišel na dan po podpisu sporazuma v Evianu. Policija je aretirala skupino uslužbencev francoske letalske družbe »Air France«, ki niso hoteli prodajati potnikom — namenjenih iz Alžirije — voznih listkov, čeprav so imeli popolnoma v redu polne liste z vizumi. Ti ljudje so poleg tega zahtevali — nič Prezgodaj je še ocenjevati stališče francoskih oblastev. Samo razvoj bo pokazal, koliko se Francija iskreno trudi ustvariti mir v Alžiriji, ki so ga pozdravili z olajšanjem tako Alžirci kot Francozi. Ni dvoma, da bo OAS storila vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila prenos oblasti in povzročila kaos, v katerem bi bilo mogoče nadaljevati vojno. Toda kljub njenemu divjanju nihče ne verjame, da ji bo to končno uspelo. Neki novinar je v svojem poročilu iz Eviana po podpisu sporazuma dejal, da je moment miru tako močan, da bo pometel z vsemi oasOvskimi nakanami. Upajmo, da bo tako. (Nadaljevanje s 1. strani) udurka razvoju družbenih služb in šolstva, s problemi, ki jih je sporočila delegacija, pa naj odbornike podrobneje seznani poročilo, ki bo prebrano na seji OLO ob sprejemanju resolucije. Težave v družbenih službah in v šolstvu bomo laže odpravljali samo z večjo materialno osnovo. To bomo zagotovili le z utrjevanjem gospodarskega sistema, s povečevanjem izvoza, z zagotovitvijo reprodukcijskega materiala za proizvodnjo in s povečevanjem osnovnih sredstev, torej z nalogami, ki jih zastavlja resolucija. Proračunska situacija je letos vsekakor kritična, vendar še vedno opuščamo ukrepe, s katerimi bi jo lahko ublažili. Zelo dolgo smo v komunah odlašali z odloki o fakultativnih da- Danes seja izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL Danes zjutraj ob 8. uri se je začela v mali sejni sobi seja izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL. Člani odbora razpravljajo o zaključkih zadnje seje okrajnega odbora, ki je dala vrsto predlogov glede dela z mladino. Na dnevnem redu je tudi razprava o razširjenem kmečkem zavarovan ju in o decentralizaciji kluba dolenjskih študentov. jatvah in na ta račun izgubili denarni priliv enega četrtletja. S proračuni še vedno vzdržujemo marsikaj, kar ne spada vanje, ker preradi govorimo o tem, »kaj je potrebno«, premalo pa razmišljamo o tem, kaj ni potrebno in kaj bo zaradi pomanjkanja sredstev treba opustiti. Naše komune so gospodarsko prešibke za samostojno odpravljanje težav v novem sistemu, kljub temu pa so zanemarile domala vse oblike sodelovanja in se zaprle vase. Medobčinski sklad za investiranje v šolstvo je preizkusni kamen takšnega sodelovanja; zakaj torej ga nekatere komune podirajo? Koliko dohodkov smo doslej že TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Zvezna ljudska skupščina je pred nekaj dnevi sprejela vrsto sprememb v stanovanjskih zakonih. Spremembe sicer ne menjajo osnovnih načel stanovanjske politike, vseeno pa so pomembne, ker odstranjujejo še zadnje ostanke administrativnega vpliva na tem torišču. Stanovanjska politika bo zdaj še bolj zadeva komune in hišnih svetov oziroma stanovalcev. S temi spremembami so hišni sveti in komune dobili pravico, da prilagajajo stanarino stvarnim stroškom in potrebam. To praktično pomeni, da bodo stanovalci imeli tako hišo, kolikor bodo zanjo prispevali in skrbeli. Z novimi zakonskimi določili so dobili hišni sveti pravico, da sami odločajo o tistem delu stanarine, ki gre za vzdrževanje hiše, občina pa lahko odloča o obeh — o amortizaciji in o delu stanarine za vzdrževanje, če bodo stanovalci slabo skrbeli za svojo hišo in bodo zato potrebovali večja sredstva za vzdrževanje, bodo pač morali povečati stanarino. Tudi v stanovanjskih vprašanjih mora priti ekonomski račun do polne veljave. Predvsem pa je treba vedeti, da je moč uspešno reševati pereče stanovanjske probleme — graditi nove stanovanjske hiše — le z večjim prilivom sredstev, med drugim tudi iz stanarine, in z omejevanjem administrativnih postopkov. To pa je bistvo sprememb v stanovanjskih zakonih. Q Pred dnevi je bila pod predsedstvom tovariša Tita razširjena seja Izvršnega komiteja CK ZKJ Jugoslavije. Na seji so vsestransko obravnavali pereča politična in gospodarska vprašanja. fi:-Republiški Izvršni svet je na svoji zadnji seji obravnaval tudi poročilo o svojem delu v letu 1961, ki ga bo predložil Ljudski skupščini. V prvem delu opisuje poročilo politiko in delo Izvršnega sveta, v drugem pa republiške uprave. C- Zadnja številka 'Komunista« objavlja razgovor s tovarišem Milentijem Popovičem, članom CK ZKJ, o nekaterih načelnih vprašanjih v zvezi s III. plenumom Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. g. Ze nekaj časa pripravljajo predloga novih zakonov o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja in o zdravstvenem zavarovanju. S tema zakonoma bo tudi to torišče prilagojeno sedanji stopnji družbenega in komunalnega razvoja. Cilj novih predpisov je med drugim, da dobe komune znatno večjo in odgovornejšo nalogo pri zagotavljanju in trošenju sredstev za socialno zavarovanje. SPREMEMBA V STANOVANJSKI £ Na seji Sveta za zdravstvo LRS so ugotovili, da število splavov stalno narašča. Medtem ko je bilo leta 1955 le 5.500 splavov, jih je bilo lani že 14.000. Da bi preprečili nadaljnje naraščanje splavov, ki nujno pripeljejo do zdravstveno škodljivih posledic, je potrebno storiti nekatere preventivne ukrepe: vzpostaviti organizacijo čim boljše kontracepcijske službe, povečati proizvodnjo kontracepcijskih sredstev in napeti vse sile za prosvetljevanje žensk. $ Na posvetovanju predsednikov delavskih svetov lesnoindustrijskih podjetij iz vse Slove- nije so ugotovili, da lesna industrija, kakor kažejo podatki za prva dva meseca, zaostaja v izvrševanju planskih nalog. Predvsem je to opaziti pri planu izvoza. Menili so, da bodo morali organi delavskega samoupravljanja posvetiti več pozornosti proučevanju izpolnjevanja plana in vložiti vse sile, da bo ta plan uresničen. 0 Poročilo za plenum Skupnosti jugoslovanskih univerz, ki je bil 16. marca v Novem Sadu, med drugim ugotavlja, da je v Jugoslaviji sedaj 258 visokošolskih ustanov, in sicer 89 fakultet, 11 umetniških akademij, 14 visokih šol in 144 višjih, šol. Na vseh jugoslovanskih fakultetah študira nad 110.000 študentov. 0 Na seji Sveta za časopisno-založniško dejavnost Zvezne industrijske zbornice v Zagrebu so izrazili mnenje, da bi bilo treba storiti ukrepe za zmanjšanje uvoza rotopapirja. V ta namen so priporočili, da bi čimprej usposobili za proizvodnjo nove obrate za rotopapir v Vidmu-Krškem in v Sremski Mitrovici. S povečanjem proizvodnje bi prihranili letno 2,5 milijona dolarjev. 0 Centralni komite LMS je imenoval 25-članski odbor za proslavo »Dneva mladosti«, katerega predsednik bo član Glavnega odbora SZDL Janez Zemljarič, sekretar pa član CK LMS Ludvik Gorjanc. Predvidevajo, da bodo osrednje proslave v treh večjih krajih: v Ljubljani, na Jesenicah in v Kopru. Proslave pripravljajo tudi v komunah in drugih krajih. 0, Konec tedna se ho pojavil v naših knjigarnah slovenski prevod I. zvezka Marxovega »Kapitala«, temeljnega dela marksizma. Slovenci dobivamo s to izdajo prvi popolni prevod znamenitega dela. Nepopolni prevod smo sicer dobili že leta 1932, pozneje pa še eno priredbo pri Cankarjevi založbi. zagotovili šolstvu izven proračunskih sredstev? Zakaj kažemo kot »krivce« le okraj in republiko? Precej podobno je stanje v bančni politiki. Mar niso 3 komunalne banke draga demokracija, č£ nam je lani ostalo v njih gospodarsko neizrabljenih več sto milijonov likvidnih sredstev, ki bi jih lahko z gospodarsko presojo prelivali iz komune v komuno in reševali težave, ki «o nam sicer povpročile precej sivih las? Svet je na koncu ugotovil, da bomo težave v šolstvu odpravili le s tesnejšim sodelovanjem komun, zato' naj komune zagotove1 svojo udeležbo :v ' medob-' činskem skladu za insveti-ranje v šolstvo (del 10-od-stotnega proračunskega prispevka pred delitvijo da skupaj s prispevkom okraja vsoto 155 milijonov!). Negospodarskih investicij, ki bi bistveno izboljšale stanje v šolstvu, če bi jih omejili, ni. Glede zagotovitve pogodbenih plačil pa je bil svet mnenja, da jih bo moč preko leta poravnati na razne načine (z najetjem posojil, s premo-stivenimi krediti ipd.) člani sveta so končno soglasno potrdili osnutek resolucije o gospodarskem razvoju za leto 1962. ■ Volitve v Argentini so prinesle presenečenje, ker so zmagali pristaši nekdanjega predsednika Perona. Stranka dosedanjega predsednika Frondizija je priznala njihovo zmago na volitvah. Vlada je odstopila. Napovedujejo dolgo vladno krizo. D Vojaški svetovalec U TaH" ta indijski general nikije Je Izjavil novinarjem, da se nekateri najemniki vračajo v južno Katango, da pa OZN o tem nima natančnih podatkov. Človek in nieaova svoboda v svobodni domovini Na svojem prvem letošnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine v Beogradu sta Zvezni zbor in Zbor proizvajalcev pretekli teden obravnavala in sprejela zakon o amnestiji, ki bo zajel nad 150.000 ljudi, med njimi največ naših državljanov v emigraciji. Ekspozc o tem zakonskem predlogu je pred poslanci obeh domov Prebral podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš ALEKSANDER RANKOVlC. Iz njegovega izvajanja objavljamo nekatere najvažnejše misli in poglavja, o katerih so razpravljali ljudski poslanci, ki so glasovali za ta zakon. Poslanci, ki so pred glasovanjem govorili o namenu novega zakona, so vsi izjavili, da bo zakon o amnestiji ugodno sprejet ne samo v naši deželi, marveč tudi med vsemi, ki se žele vrniti v domovino in popraviti v minulosti storjene napake. Novi zakon je po pomenu in vsebini daljnosežen ukrep, ki predvsem izraža globok človeški odnos naše socialistične skupnosti do vseh naših državljanov. O silnem domotožju in veliki ljubezni do domovine govore tudi številna pisma, ki jih n. pr. prejema Izseljenska matica Slovenije, kakor je med drugim dejala ljudska poslanka Zima Vrščaj. — Novi zakon prinaša tudi Posebno odgovornost in naloge našim predstavništvom v tujini, ki bodo obravnavala prošnje Posameznih ljudi, ki jih zajema amnestija. Mno-Ki naši državljani bodo zdaj obiskali domovino, s*evilni pa se bodo tudi za stalno vrnili v domovino. sta največji vrednoti st„y minulih letih je na-dru*K veliko sprememb v dežel*"1 živlienJu naše ekn v nJeni družbeno "rarV-?mski osnovi, v smeri ^aajtve socialističnih od-ritv • ter nadalJ'nje razši-np VnkrePitve socialistič-dn ^emokracije,« je med nn,S!m deJal v svojem eks £"zeJU tovariš Ranković. V S teh družbenih pre-lian se Je ćlovek. držav-iVmL naše socialistične SS"? bolj Stvo za w«-dobl1 je poro' zaščit c °J0 svob°do. za dostn? V4°Jega človeškega druVv,J .sv°Jlh oseDnih in ^|benlh pravic. temu j lahko Predložimo stiji r10,mu zak«n o amne-rilci' elfžni je bodo sto-dejaninekaterih kaznivih go S'J* st°rjenih med dru-Paciin ?vno v°in0 oku-rili t-ter tisti, ki so sto-den Szniva dejanja, pre-loženi 2nlacel veljati pred-zajeia r Amnestija bo Erešiij Judl- ki so se pre-naše rZ0Per našo deželo, boj 2a dstvo ter njegov nost dpS-V?bodo in neodvis- neP°srSn?' ^ P* niS° °rgan,w 1 »zvrševalci in zločinov orji hudih v°Jnih m dok i11'1 organizatorji Proti hudniki dejavnosti nJeni u^ašnji FLRJ in družben? - Vni socialistični vi. Amni V? državni uredit-tudi SS S?1Je b°do deležni Janj o'°Fflci nekaterih de-neaovnn ]avne™ redu in državni nega Prehoda čez niso odz^?je' ljudJ°' ki se laško sbM11 pozivu na v°-niU iz , Zbo> ki so pobeg-PodkODa°Jafke a» ki so iz-nJenih „ 11 uSled države, utavnikov £nov in -Pred-71 zaipia Po tem zakonu i00« li.,rf-amnestija kakih ^SeCn-J kazensko-po-ZaPorih 7lh domovih in k ' »rotf kaaJfa bi tudi JJU-fazensk aterim ni stekel tf-ta §e \ Postopek ali pa ?Uo dPii^e/ Amnestije bi l5°000 li?2?* tudi kakih S k°t t& ki žive v tuj1' ni in x>nČ> 'menovani voj-♦ Na«e voi?! emjgranti etn. da 10 ie bilo pri Š°Va svol Jčlovek In nje-domovTn°boda v svobodni zat0" naJvečji vredno-Zumevanim° s Polnim ra- d>. ki ^0 obravnavali lju-Per intor^Se Pregrešili zo- Vse Pn"0^P0Stevali Pri tem soje m okoliščine, ki Amnestija bo zajela več kot 150.000 ljudi, ki žive večji del v tujini kot tako imenovani vojni in povojni emigranti — Velik odmev novo sprejetega zakona po svetu — Novi zakon »omeni najširše uveljavljanje socialističnih načel človekoljubja enotnosti v boju zoper fašistične agresorje. Ko je bila vojna končana in ko je zmagala naša revolucija, kar je istočasno povzročilo zlom okupatorjeve vojaške sile, so se ti ljudje znašli v skrajno težavnem položaju, tako da je precejšnje število tudi nedolžnih našlo izhod v umiku z nemškimi oku- agentura okupatorja in kvislingov razbijali enotnost vojnih ujetnikov in delali proti njihovemu podpiranju osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Pod njihovim vplivom, pritiskom in izsiljevanjem se je takrat precej oficirjev odreklo tudi svoji domovini in podpisalo izjavo o zvestobi fašističnemu oku- so vplivali na njihovo odgovornost. S iem pa ne mislim reči, da smo pomirljivo obravnavali posameznike, ki so storili težke vojne in druge zločine, za katere so morali dobiti in so tudi dobivali zaslužene kazni. Enotnost naših narodov nam omogoča tako napredno stališče Takšno naše stališče sloni na zaupanju, ki ga ima socializem do človeka. Tako široko obravnavanje te ga vprašanja nam je omogočila predvsem politična in ekonomska stabilnost socialistične Jugoslavije, politična enotnost naših narodov, stalna krepitev varnosti dežele, vsestranski napredek materialno družbene baze in čedalje hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov. Ob upoštevanju sadov dolgoletnih naporov naših delovnih ljudi Zvezni izvršni svet meni, da je treba še bolj omogočiti vrnitev na pravo pot in v našo družbo vsem, ki so pripravljeni spoštovati tiste družbene in človeške vrednote, ki prihajajo do izraza v procesu našega razvoja, in ljudem, ki žele v takšnem okolju pozitivno uveljaviti svoje sposobnosti. Tovariši ljudski poslanci! Po predloženem zakonu bodo deležni amnestije ljudje, ki so storili kazniva dejanja različnega značaja. Večini teh ljudi je skupno v glavnem to, da je bila njihova dejavnost bodi da so storili kazniva dejanja med osvobodilnih bojem in v času sovražnikove okupacije ali po vojni, naperjena proti življenjskim koristim naših narodov in naše dežele. Kot rečeno, se večina ljudi, ki bodo deležni amnestije, mudi v tujini. Veliko naših državljanov se je med vojno v najrazličnejših okupatorskih in kvislinških formacijah v sodelovanju in pod okriljem okupatorja borilo proti naši narodnoosvobodilni vojski. Pod vplivom sovražnikove propagande, brezobzirnega terorja in pritiska so se borili proti življenjskim interesom naših narodov, proti njihovi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, tovariš Aleksandar Ranković pacijskimi silami in tako prišlo čez meje naše dežele. Po zamisli samozvanih voditeljev, ki so izdali ljudstvo in deželo, po načrtih raznih centrov rovar-jenja proti naši socialistični državi naj bi ti ljudje pomagali snovati nova žarišča za organiziranje terorističnih akcij in klevetni-ške gonje proti novi Jugoslaviji. Med njimi je tudi precejšnje število tistih naših državljanov, ki so zašli v takšen položaj, ker so jih zapeljale razne okoliščine, pa tudi pod vplivom neposrednega pritiska in groženj, lažne propagande, negotovosti o razmerah pri nas in podobno. Gre tudi za številne pripadnike bivše jugoslovanske vojske V drugi in največji kategoriji ljudi, ki se mude v tujini kot tako imenovana politična emigracija, je veliko število pripadnikov bivše jugoslovanske vojske, ki So prišli tja iz ujet-niških in koncentracijskih taborišč ali pa so bili na prisilnem delu. Večina teh ujetnikov in internirancev je razumela hude posledice izdajstva korumpirane-ga vodstva bivše jugoslovanske vojske ter se zato vedla že v začetku ujetni-škega življenja nasproti okupatorju dostojanstveno, tako kakor se spodobi sinovom naših svobodoljubnih narodov. Nekaj pa je bilo med njimi tudi takšnih, ki so se odkrito udinjali sovražniku ter kot patorju ter zakrivilo tako hudo kaznivo dejanje proti svoji vojaški dolžnosti, svoji domovini in svojim vojnim tovarišem. Zlasti zaradi raznih zablod in strahu pred novim, kar se je uveljavilo v domovini, je po vojni zapeljanih od lažne propagande in izsiljevanja, ostalo v tujini kakih 100.000 oficirjev in vojakov bivše jugoslovanske vojske, kakor tudi tistih, ki so bili prisiljeno odvedeni na delo kot tako imenovana politična emigracija. V tretjo kategorijo naših ljudi, ki žive v tujini in ki jih tudi zajema predložena amnestija, sodijo storilci kaznivih dejanj nedovoljenega prehoda čez državno mejo. Podatki o teh ljudeh jasno kažejo, da gre v večini primerov za mlade ljudi, ki so se odločili za to pot največkraj iz nepremišljenosti, v upanju, da se bodo nekje v svetu dokopali do lahkega zaslužka in udobnega življenja, včasih pa tudi iz pustolovskih pobud in pod vplivom sovražnikove propagande. Med njimi je zelo malo takih, ki so se odločili za pobeg zaradi svojega sovražnega stališča in dela proti FLRJ. Od teh in drugih naših državljanov, živečih v tujini, običajno najprej zahtevajo politične in klevet-niške izjave proti Jugoslaviji, potem pa organizirajo pravo trgovino z njihovo delovno silo. Na njihov račun sklepajo dobre kupčije tisti vojni zločinci in bivši politiki stare Jugoslavije, ki jim trgovina s človeškim življenjem in osebnostjo zagotavlja obstoj. Spričo vseh okoliščin, ki so spravile naše državljane v položaj emigrantov v tujini, smo v svoji politiki do emigracije takoj v začetku ravnali z največjo obzirnostjo. Spričo teh nagibov in takšne naše prakse bo imela Zvezna ljudska skupščina v kratkem priložnost obravnavati tudi osnutek zakona o razveljavljenju posebnega zakona o odvzemu državljanstva tistim, ki so kot oficirji in podofi-cirji bivše jugoslovanske vojske ostali v tujini, ali tistim, ki so kot pripadniki okupatorju služečih formacij pobegnili iz domovine. Prav tako bi rad poudaril, da je naša vlada vedno upoštevala razmere, v katerih žive razseljeni ljudje jugoslovanskega rodu, ter posveča vso pozornost tudi drugim oblikam pomoči ter ljudem in njihovi zaščiti v mejah svojih možnosti. Z našo dosledno politiko, s strogim izpolnjevanjem načela prostovoljnosti repatriacije, kakor tudi s pravilnim obveščanjem smo vsekakor prispevali, .da se ti ljudje postopoma otresejo negativnih vplivov raznih propagandnih in drugih centrov, kakor tudi vojnih zločincev in raznih propadlih politikov, ki so jih spravili v takšne razmere, da v svojo lastno škodo zagreše dejanja proti ljudstvu in državi. Ob upoštevanju teh razlogov smo lani storili nadaljnje konkretne in zelo vsestranske ukrepe, da bi omogočili vsem našim državljanom v tujini, da čim laže in čim preprosteje urede svoje zadeve, izvirajoče iz odnosov do FLRJ. Večina ljudi v tujini je spremenita svoje stališče v pozitivnem smislu Tovariši ljudski poslanci! V zvezi s predlogom o amnestiji bi rad poudaril, da je večina naših ljudi v tujini spremenila svoje stališče v pozitivnem smislu, zlasti zadnja leta. Močan in vsestranski razvoj socialistične Jugoslavije in njen velikanski ugled po vsem svetu je vsekakor znatno pripomogel, da so se ti ljudje otresli zablod c svoji domovini. V takšnih razmerah se največji del tako-imenovane politične emigracije postopoma vključuje v našo številno ekonomsko emigracijo, pri čemer si prizadeva urediti svoje odnose do domovine. K temu bo vsekakor veliko pripomogla tudi amnestija. Po zakonskem osnutku pa amnestije ne bodo deležni neposredni izvrševalci in organizatorji hudih vojnih zločinov in ubojev, organizatorji in pobudniki dejavnosti iz tujine, ki še zdaj aktivno delajo proti ustavni ureditvi FLRJ. — Amnestije tudi ne bodo deležni folksdojčerji in tisti pripadniki narodnih manjšin, ki so v drugi svetovni vojni sodelovali v sovražnikovih vojaških formacijah ter političnih in drugih organizacijah in ki se zdaj mude v tujini, kakor tudi ljudje, ki so se vrnili in ponovno storili v tem osnutku našteta kazniva dejanja. Amnestije tudi ne bodo deležni storilci kaznivih dejanj vohunstva, organiziranja in pošiljanja na ozemlje FLRJ oboroženih skupin ali posameznikov, storilci nasilja proti predstavnikom ljudske oblasti ter gospodarskih in družbenih organizacij,združevanja zoper ljudstvo in državo, kakor tudi storilci dejanj vojnega zločina genocida. Mi verujemo v človeka, vodi nas človekoljubnost Tovariši ljudski poslanci! Pravilna uporaba in naglo uveljavljanje amnestije po tem zakonu bosta omogočila, da se bodo še bolj in še popolneje uveljavila tista načela vere v človeka, načela humanosti, po katerih se je ravnal ZIS, ko je Zvezni ljudski skupščini predložil ta zakonski osnutek. Pri tem bi rad poudaril, da bodo pristojni organi takoj po uveljavljen j u tega zakona dolžni skrbno in natanko ugotoviti, koga zajame ta amnestija in da bodo ljudi, deležne amnestije, takoj izpustili oziroma ustavili proti njim kazenski postopek. Menim, da ni odveč poudariti, da zadene posebna odgovornost in dolžnost naša predstavništva v tujini, ki bodo morala ravnati z največjo skrbjo in doslednostjo, ko bodo obravnavala prošnje in zahteve posameznih z amnestijo zajetih oseb, da jim omogočijo čim preprostejše, lag-lje in hitreje urediti njihove zadeve z našimi pristojnimi ustanovami, čepa se žele vrniti v domovino, da jim omogočijo tudi to in jim nudijo vso potrebno pomoč. Menim, da je koristno, da ljudem, ki ostanejo v tujini, kjer so si uredili življenje, omogočimo, da v mejah svojih in naših možnosti vzdržujejo zveze z domovino in svojim starim krajem, kakor so tudi vedno delali in delajo naši gospodarski izseljenci. Amnestija bo omogočila tem ljudem obiskovati našo deželo brez strahu, da bi jih kazensko preganjali za dejanja, našteta v tem zakonu. Ni dvoma, da bomo v prihodnje ustvarili najširše možnosti za obisk in prihod tudi teh ljudi v našo deželo. V tej smeri smo storili več pomembnih in konkretnih ukrepov za nadaljnjo liberalizacijo in olajšanje prehoda tako naših, kakor tudi tujih državljanov čez naše državne meje. Ti ukrepi so izraz našega čedalje hitrejšega materialnega in družbenega napredka, stabilnosti in razvoja socialistične demokracije v Jugoslaviji. Ob upoštevanju pomena tega predloga, ki je samo nov izraz politike Zveznega izvršnega sveta, predlagam, tovariši ljudski poslanci, da sprejmete ta zakon o amnestiji.« Zvezna ljudska skupščina je nato predlagani zakon sprejela. DOLENJSKI LIST «5 ■J JT do ima prav, se Mm bo vprašal vsakdo. Bf Stopimo v korak z Bi žuborečimi valovi ™ ™ Save in KTke, podajmo se v strme hudourniške doline pod Ld-sco in Bohcrjem in prisluhnimo šepetu voda! Voda je stara prav toliko kot življenje na zemlji. 2e milijone let spremlja naš razvoj. Da ,voda je celo pomagala piisatd zgodovino. Reke so skozi tisočletja prestavljale svoje struge, zasipavale z blatom in prodom doline in človeška bivališča itn nam tako ohranile mar-sfflraik spomenik iz preteklosti. Spomnimo se starega rimskega pristanišča pri Beli cerkvi, ki ga je zasula Kika, stare rimske naselbine Neviodunum pri Drno-vem, ki jo je zasula Sava. Takšnih ostankov iz preteklosti je na našem področju mnogo; reke so jih zasule s prodom in ohranile. Vodovje rek vam predstavljamo kot človekovega prijatelja in sovražnika hkrati,. Pustimo torej zgodovino in poskusimo raje ugotoviti, kaj cd obojega drži. Pri tem se bomo srečali s pojmom, vodnega gospodarstva. Človek mora z vodo gospodarno ravnati, šelle nato bo njegov prijatelj in ne sovražnik. To je laihko reči, v praksi pa je drugače. Pri nas opravlja to Vodna skupnost Dolenjske. Preden pričnemo razglabljati podrobneje, bomo skušali — spet zelo na kratko — naloge vodne skupnosti razčleniti. Morda ne boste vsega takoj razumeli, ko pa boste prebrali ves sestavek, vam bo marsikaj bolj razumljivo. Pri nas ima vodna skupnost predvsem dve nalogi: vzdrževati mora vodnogospodarske naprave, ki so na našem področju zgrajene; to vijo tako, da zgrade pred njo iz rečnega brega v vodo več od 8 do 100 m dolgih prečnih zgradb ali traverz iz »fašinskih tonjač« in kamenja. Takšne zgradbe v strugi oslabe vodni tok, da ne more več odnašati brega. Na manjših zajedah preprečijo vodi razdiralno delo tudi tako, da v podnožju brezine nasujejo večje kose kamenja (temu pravijo kamnomet), kar oslabi vodni tok, preden udari ob mehki breg, in pa tako, da pod Liseo in pod Bohorjem v senovski kotlini. Na Blanci in Sevnišci bo treba vzdrževati to, kar je bilo urejeno doslej, ob vseh ostalih hudournikih pa očistiti struge grmičevja in drevja. POLJA SO POPLAVLJENA Krka poplavlja 4600 ha površin na levem bregu cd Dobruške vasi do Dobove ter Malega in Velikega Mra-ševega. Na desnem bregu poplavlja 750 ha od Roj do pa osušimo tako, da skop-ljemo po njih jarke odvod-nike, po katerih odteka voda v reke. Osuševanje močvirnih zemljišč je tesno povezano s preprečevanjem poplav. Mnogi si zadevo predstavljajo preprosto tako,, da bomo vzdolž vse Krke skopali velik jarek, ki bo odvajal poplavno vodo in ono iz močvirnih zemljišč. Naloga pa ni tako preprosta. Z ukrepanjem proti poplavam pričnemo vedno v 15000 ba površin Takšen je hudournik po regulaciji. Obe brežini sta dovolj visoki, da se voda ne more razlivati preko bregov; zajcza, kot jo vidite na sliki, pa zmanjšuje silovitost toka na zajedi narede poplet iz vrb j a, ki svežo brežino utrdil. Ker se vsako leto pojavljajo na Savi nove zajede, je z njimi vedno dovolj dela. Vodne zgradbe, ki smo Drame iin Koprivmika, 50 ha na Studeni pri Kostanjevici, 120 ha pri Podbcčju, 80 ha pa okoli Dol. Pirošice. Krkina pritoka Prečna in Temenica poplavfljata 1100 ha, manjši pritoki in kraške vo- Suša vzame kos kruha, moča pa dva. Vode prestopajo bregove in se kot povoden] zlivajo čez poija in človeška bivališča ter uničujejo vse, kar jim je na poti. Takrat je voda največji človekov sovražnik. Tako opisujejo vodo nekateri. Voda poganja hidrocentrale, izpremenje-na v paro pa lokomotive in velike tovarne. Voda nosi tovore, namaka polja in lahko izpremeni puščavo v zelenjadni vrt. Brez vode ni življenja. Tako pravijo drugi. jih opisali malo prej, veljajo težke denarje. Na Savi so jih pričeli graditi pred prvo svetovno vojno, od takrat pa jih ni nihče več popravljal ne vzdrževal. Takšne zgradbe na Savi so oce- Zajeda, ki jo je naredila Sava na levem bregu malo pred izlivom Čanjskega potoka. Potrebno bo hitro ukrepati, delo pa bo veljalo vsaj 2 milijona dinarjev, ker bo sicer Sava s povećavanjem zajede ogrozila cestni in železniški most na čanjskem potoku je piva naloga in druga: študijsko pripravljati širše, dolgoročnejše rešitve problemov vodnega gospodarstva (obrambe pred poplavami, osuševanje, izdelava hidrogeoloških kart za posamezna področja, raziskave termalnih vrelcev). Oglejmo si najprej pivo nalogo, tu se bomo srečali s strugo Save in s hudourniki. POZOR — ZAJEDA! Sava je skozi stoletja že velikokrat menjala strugo, ponekod pa ji je v novejšem času določil pot tudi človek. Reka se nerada u-kloni človekovi volji in vedno išče priložnost, kako bi utekla. Ker teče Sava po mehkem prodnatem svetu, posebno po deževju, ko je v njeni strugi več vode, rada z3ivja. Na ostrejših zavojih, kjer je rečni tok močnejši, se zažene v breg in iznenada odnese kos zemlje. Temu pravi vodni strokovnjaki zajeda. Zajedo odpra- njene na približno 4 milijarde dinarjev. Vzdrževanje — skrajni čas je, da z njim pričnemo! — bi veljalo vsako leto do 80 milijonov dinarjev, sicer bedo stroški mnogo večji, ker bomo morali graditi nove. Ker so zvezna sredstva za vodno gospodarstvo namenjena samo novim gradnjam je vodna skupnost prisliljena vzdrževati vodne zgradbe na Savi in drugod sama, torej s prispevki svojih članic. HUDOURNIKI Hudourniki so sicer zelo prijetni žuboreči potoki ali pa suhe struge ob vznožju strmo padajočih večjih hribov. Po daljših deževjih pridere po njih voda s hribov in prinaša s seboj kamenje, odnaša- zemljo in neredko ogroža ceste. Rešitev je v regulaciji in primerni utrditvi hudourniških strug. Hudourniki pod Gorjanci so že delno regulirani, urediti pa jih je treba še de okoli Dobrniča, Globodo-la in Serkavniika pa 200 ha. Sava se prav tako razliva bolj po levem kot po desnem bregu. Od Krškega do Brežic poplavlja 1500 ha, cd Brežic do Jesenic na Dol. na levem bregu 1000 ha, na desnem pa 350 ha. Kolpa poplavlja od Gri belj do Metlike 500 ha. VODA KE ODTEKA ... 10.000 ha poplavljenih površin je v porečju Krke in Save. Kmetijska proizvodnja na teh površinah je v nenehni nevarnosti, če ne celo nemogoča. K tem 10.000 hektarom moramo prišteti še 5000 ha močvirnih zemljišč. Tam se atmosferska voda nabira na neprepustni glinasti plasti pod zemljo. Močvirja so navadno v ravninah, kjer je svet kot nalašč za kmetijsko proizvodnjo. Na Krškem polju je preko 2100 ha močvirnih zemljišč, v Mirenski dolini s porečjem Vejerja skupaj 1200 ha, ob Prečni pri Zalogu 300 ha, ob Savi in njenih pritokih (Ga'.ernica, Močnik, Sotla) 1300 ha, ob Kolpi pri Mestnem logu pa 100 ha. ZAKAJ POPLAVLJAJO REKE? — KAKO OSUŠITI MOČVIRJA? Poplave preprečimo tako, da zgradimo ob rečnih strugah nasipe in struge reguliramo, močvirna zemljišča spodnjem toku reke, ker bi sicer reka, če bi pričeli v zgornjem toku, poplavljala mnogo večje površine v spodnjem toku in povzročala veliko večjo škodo. Zato z regulacijo ob Savi ne moremo pričeti tako dolgo, dokler ne odpravijo poplav v NRH in v republikah, skozi katere teče Sava. Šele nato bomo zgradili nasip od Krškega do Jesenic na Dol. Da bi rešili problem Cateških Toplic, ki so bile vsako leto daleč naokoli poplavljene, smo že lani pričeli od Brežic do Podgra-čenega graditi nasip, ki bo dolg 4 km. Polovico — do Cateških Toplic — je že zgrajenega. Nasip in ureditve pritokov bodo veljale 250 milijonov dinarjev. Še vedno nismo odgovorili na vprašanje: zakaj reke poplavljajo? Ob večjem deževju in spomladi, ko se topi sneg, priteče v njihove struge več vode, kot je lahko sprejmejo. Voda se nato izliva čez bregove in poplavlja. Ko temo ure- BiFodu beleži naval vode potem, ko pritečejo v Krko krškopoljski pritoki. Meritve bodo trajale do leta 1964, takrat pa bodo strokovnjaki s pomočjo zbranih podatkov ugotovili, katera voda povzroča poplave. Ali ta, ki priteče po Krki, ali tista, ki jo prineso krškopoljski pritoki. KAJ BOMO UKRENILI? Nato se bomo lahko resno lotitli odpravljtnja poplav, najbrž tako, da bomo uporabim več ukrepov hkrati. Ponekod bo treba strugo Krke poglobiti, drugod spet zgraditi nasipe, večji del voda, ki sicer ob deževju in spomladi strugo Krke tako prenapolnijo, da se razlije, pa bo treba zadržati. Ce bodo opazovanja pokazala, da prinese to vodo Krka iz gornjega toka, bomo morda nekje v Suhi krajini Krko zajeziili in ustvarili zadrževalno (akumulacijsko) jezero. V njem se bo nabirala »presežna« voda. Šele ko bo naval vode v spodnjem toku minil, bomo vodo iz za- tem zemljišču nato organiziral proizvodnjo. Vodna skupnost šele potem ali izdela samo načrte za osuševanje ali pa s svojimi strokovnjaki, delavci in stroji zemljišče osuši. Talna voda nato odteka po krtinčastih odprtinah in ceveh v od-vodnike, po teh pa v reke. Zemljišče tako usposobimo za kmetijsko obdelavo, vendar bo pri nas najbrž povsod potrebno še namakanje, ker bosta to, kot je videti, zahtevala sestav tal in intenzivnost proizvodnje. Takrat pa bomo lahko koristno uporabili zadrževalna jezera za namakanje domala vseh osušenih površin, poleg onih na suhem delu Krškega polja. Razgrnili smo velike površine — 15.000 ha, ki jih ogroža vođa — in prikazali velik pomen vodnega gospodarstva. Reke teko skozi več občin. Vsaka občina zase je premajhna, da bi jih krotila. Prav zato je vodno gospodarstvo medobčinskega, medokrajnega, celo med- V BOJU Z VODO dili štiri vodotoke: Savo, Krko, Mirno in Sotlo, pri nas ne bo več poplav. Kaso bi odpravili poplave na Krki, so premišljevali strokovnjaki že pred 70 leti. Nasipi ob bregovih bi bili predragi. Zato so že leta 1892 mislili na poglobitev struge, ki bi povečala provodnost Krke. V njeni strugi so ponekod hrbti iz krhkega kamna lehnjaka, ki vodo zadržujejo. Te hrbte bi bilo treba odpraviti, toda tudi takšna poglobitev bi bila predraga. Kdaj, od kod in koliko vode? To so tri vprašanja, ki terjajo odgovor, preden bo načrt dozorel. Leta 1958 so se pričele priprave na boj med človekom im vodo. Na vseh mostovih na Krki in pomembnejših pritokih je vodna skupnost postavila vodomere. Opazovalci beležijo višino vode. Limnograf — naprava, ki beleži vodno stanje — na mostu na Dragi ugotavlja naval vode v Krki, preden prineso vanjo vedo pomembnejši pritoki. Limnograf na mostu na drževalnega jezera preko zapornic počasi spustili naprej in poplav ne bo. Ce pa povzroča poplave voda iz pritokov v dolnjem toku Krke, bo treba takšno zadrževalno jezero zgraditi tam. Najprimernejša bi bila Ra-dulja pri Klevevžu, sicer pa bo treba na levem bregu Krke ograditi depresivno področje z nasipi in tako ustvariti zadrževalno jezero. V obeh primerih bomo lahko vodo iv. zadrževalnih jezer uporabljali za namakanje kmetijskih površin na suhem delu Šentjernejskega in Krškega polja. Rešitev je torej več, čas in meritve pa bodo pokazale, katera je boljša. OSUŠEVANJE Ko -bomo rešim 10.000 ha poplavnih zemljišč pred razdiralno močjo vode, nam bo preostalo še 5000 ha močvirnih zemljišč za osuši-tev. Z osuševanjem zemljišč se ukvarja vodna skupnost le, če najde ponudnika, ki je pripravljen plačati stroške osuševanja in ki bo na Del novega nasipa na desnem bregu Save, ki ščiti pred poplavno vodo Čateške Toplice republiškega pomena. Vodna skupnost je ,torej oblika združevanja sredstev, katerih prav zaradi obsežnih nalog ne smemo drobiti. Vodni režim na nekem področju je nedeljiva celota. 15.000 ha poplavljenih in močvirnih zemljišč v delinah Save in Krke je dragocena površina, katero bo socialistična kmetijska proizvodnja prav kmalu potrebovala. Široko, programsko zastavljeno delo vodne skupnosti bo hkrati rešilo vrsto težav, s katerimi se že lep čas srečujemo pri gradnji naselij ter industrijskih in drugih objektov, saj povsod potrebujemo vodo! Naloge vodne skupnosti pa moramo razumeti vsaj tako široko, kot so zastavljene. Široko in dolgoročno. MILOŠ JAKOPEC šentjanške vasi dobijo elektriko 2e lansko jesen smo začeli s pripravami za daljnovod visoke napetosti, ki bi povezal nekatere vasi okrog Šentjanža. Stvar smo vzeli za resno in krepko delali. Tudi mraz in sneg nista mogla zavreti vztrajnega dela. Tako smo z daljnovodom končali že sredi februarja. Nato je prišlo na vrsto električno omrežje za vasi: Brunk, Hrušče, Zdevno, Srednik, Goljek, Cerovec, Trebelno, Veliki vrh, Hom in Pekel. Delo bi potekalo še hitreje, če bi bilo dovolj delavcev. Zahvaljujemo pa se mladincem -iz Budne vasi, ki so pomagali s prostovoljnim delom. Ne da se še reči, kdaj bo posvetila elektrika, ker je treba v prvi vrsti urediti instalacije po hišah. Na veliko veselje vseh pa gredo dela z3 elektrifikacijo že h koncu. I. B. . Klub dolenjskih študentov pred decentralizacijo Na izredni skupščini Kluba dolenjskih študentov, ki je bila pretekli če-tirtek zvečer v LUubljani, So načeli pomembno vprašanje delovanja študentov v merilu občine. Sorazmerno veliko število včlanjenih v klubu - okoli 300 -in vse večja vloga komun tudi na področju vzgoje kadrov je privedla d-1 razprav o decentralizaciji. Zadevo so pravzaprav sprožili sevniški visokošol-°i. ki so (žal nekoliko na svoj način) ustanovili svoj klub. Tudi razprava na skupščini se je vse preveč sukala le okoli vprašanja Sevnice — za ali proti, 'nanj pa okoli političnega smotra same pobude. Končni sklep obsežne razprave je bil, da se sodelovanje kluba reorganizira na ta način, da bi se studen t|je posameznih ko-m.un za nekatere dejavnosti odločili za sekcije po komunah. Občini Novo mesto in Trebnje bi delovali skupaj, enako Črnomelj in Metlika. Študentje iz občin Videm-Krško in Brežice se bodo lotili sekcije samostojno. Sevničani pa so (vsaj na skupščini) vztrajali pri klubu, »ki je pravno veljaven in že obstaja«. Nemogoče je bilo tudi razumeti, kako naj »skupščina jamči, da bi lahko v sekciji storili ravno toliko kot v klubu« — kot so to namreč postavili Sevničani. Morda je največja škoda v tem, da se sicer zdrava pobuda delovanja po občinah ni odrazila v soglasnem sklepu o ustanovitvi sekcij. Načelo demokratičnega centralizma na skupščini žal ni prišlo do izraza. Odboru je skupščina sicer naložila nehvaležno (in morda tudi neizvedljivo) nalogo, da se s Sevničani še posebej pogovori. Iz sklepov in iz kratkega poročila o letošnjem delu celotnega kluba je bila vloga pokrajinske organizacije dobro vidna. Da ne bi volja za delovanje po komunah in za skupne akcije študentov cele pokrajine ostala le v besedah, izrečenih na skupščini, pa je med drugimi tudi naloga občinskih političnih vodstev. Ta naj bi hitro stopila v stik z no-voformiranimi vodstvi sekcij po občinah in poskrbela tako za programsko in drugo pomoč sekcijam. Ce bodo sekcije delovale v smislu razprave na skupščini, bo povezava študentov s svojimi kraji še boljša, mladinska organizacija pa bo imela od tega dela veliko več. Samo sprememba imena (klub — sekcija) seveda ne bo pomenila prav ničesar, če se v vodstvu sekcij ne bodo zbrali vsaj toliko aktivni člani kot v vodstvu kluba, ki dejansko vlaga v delo veliko naporov in časa. Morda bi tudi sevniški študentje poskusili spoštovati načelo demokratičnega centralizma in z delom v sekciji dokazali, da so imeli pri pobudah res samo dobre namene. Pri tem je verjetno »pravno utemeljevanje« manj pomembno kot delo organizacije, ki je po vsem svojem bistvu le politična. Jutrišnji strokovnjaki naj imajo večjo širino pri reševanju medkomunskih zadev, ki bodo v našem okraju obstajala še vrsto let in jih bomo prisiljeni reševati s širšimi pogledi in s kar najbolj aktivnim sodelovanjem. Mg. Novi prispevki v Brežicah in v Občina Brežice: Delavska univerza, Brežice, osnovne sv°le: Artiče, Bizeljsko, Brejce 1., Brežice II.. Bušeča vas, Cerklje ob Krki, Čatež °t> Savi, Dobova, Globoko, Kapele, Oreš je, Pečice, Pi-šece, Skopice, Srom-lje, Stara vas. Velika Dolina, Mrz-lava vas in Bojsno. Občina Črnomelj: ni novih. Občina Metlika: ni novih. Občina Novo mesto: Optre-males Novo mesto, Splošno gradbeno podjetje »Pionir« za bolnišnici Novem mestu Novo mesto, Odkupna postaja »Koteks« Novo mesto, Kolodvorska restavracija Novo mesto, Splošno mizarstvo Dvor, Tapetništvo in dekoraterstvo Novo mesto, Zavod za izobraževanje kadrov Novo mesto, Zdrav-steni dom Novo mesto, Okrožno sodišče Novo mesto. Komunalna banka Novo mesto, Okrajni komite LMS Novo mesto, Občinski komite ZKS Novo mesto. Občinski odbor RK Novo mesto, Občinski odbor Zveze borcev Novo mesto. Občina Sevnica: Lekarna Sevnica. Občina Trebnje: »Dana«, destilacija alkohc!n;h pijač Mirna. Gradbeno podjetje z remontom Mirna, »Borovo« prodajalna Trebnje. Obrtna delavnica Pečar Trebnje, Mizarsko podjetje Hrast — Senf.ovrenc, Obrtna delavnica Mesarija Trebnje. Veterinarska postaja Trebnje. Občina Videm—Krško: ni novih. S pohoda sekcije naših študentov, ki študirajo v Zagrebu, ob obletnici XIV. divizije NOV; pred planinsko kočo na Bohorju, v družbi z Jožetom Leganom in Emo Muser, članoma OK ZKS Predavanje o trgovini - s slabim obiskom Vaš pismonoša vas bo "-skal prihodnje dni: prijavite zanj 450 dinarjev, W i naročnino za Do-' list! Naročnikom, ki J° se naročili na naš tednik novembra ali decembra, srno prišteli tudi dolž-I^ročnino za lani preje-star ?vi'Ilke- Prosimo vse tat 6- m nove naročnike, da •iKOj vplačajo polletno najino! s tem bodo zagoni sebi neimoteno prejemanje tednika, pošti čim Prepotrebno gotovino za njicevanje računov tiskar- f.^, Vsak teden moramo Bkor tiskarni v Ljubljani Jev 71 **** milijona dinar-tisk in odpremo na-daUKJ;a! Pomagajte nam, rednA ■ etliski list lahko 6ev'°.!Znajal, z rednim plahem naročnine, se K^aeradncea žrebanja In 1°°° udeležili vsi stari skeSa°v "kočniki Dolenjca »sta, ki bodo v mar vsaj a?irihl 1962 Poravnali Pa'iel;no naročnino za zaoštanv niTOaJo nobenega naara^ . naročnine! Prva vizi **> tudi letos tele no nrZ, ^rejemnik, prijet. *'h 99 praktičnih daril! Šolski trgovski center Brežice je v minulem tednu organiziral v Brežicah in Novem mestu poučno predavanje o samopostrežni in samoizbirni trgovini. Ob predvajanju diapozitivov iz enoletne specializacije o trgovini v ZDA je predaval tov. Jože Platner iz Okrajne trgovinske zbornice Ljubljana. Prikaza! je pot blaga od proizvodnje preko sodobne trgovine do potrošnika. Poleg poučnih primerov o. tehniki prodaje so bili zanimivi primeri o predpakiranju, transportu in pripravi blaga za prodajo. Udeleženci so bili s pre- davanjem zelo zadovoljni. Medtem ko je bil obisk v Brežicah vsaj zadovoljiv pa je bilo število obiskovalcev v Novem mestu pičlo, kljub temu da so bile o tem razen uprav podjetij obveščene tudi vse prodajalne. Vidimo, da se v trgovini le premalo zanimajo za izpopolnitev strokovne izobrazbe. Verjetno bi kazalo enkrat v tednu nameniti popo'danski čas za strokovna predavanja, za »sestanke kolektivov in za načrtno obravnavo materije o družbeni nalogi trgovine in o sistemu delavskega samoupravljanja v novih pogojih razvoja. PRED VOLITVAMI NOVIH DELAVSKIH SVETOV Še več pristojnosti proizvajalcev V aprilu bodo kolektivi volili nove organe upravljanja. Sindikalne podružnice, ki pravkar končujejo letne občne zbore, so o pripravah na volitve že razpravljale. O tem je razpravljal tudi Okrajni sindikalni svet na plenarni seji 17. marca. Pred tem je imel sejo plenum občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, na katerem pa so razpravljali predvsem o izpolnjevanju proizvodnih nalog in povečanih družbenih prispevkih občanov. Na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta Novo mesto so zlasti naglasili potrebo po večji obveščenosti ljudi o delu komune. To se je zadnje čase resda izboljšalo, ni pa še dovolj dobro. Znatna krivda za to zadene občinski zbor proizvajalcev, ki je imel premalo stikov s proizvajalci v gospodarskih organizacijah. Menili so, da bi odločanje o sprejemu dopolnilnega proračunskega prispevka sodilo predvsem v pristojnost proizvajalcev, katere ta prispevek tudi bremeni. Zamerili so, da na plenarni seji ni bilo predstavnika občinskega ljudskega odbora, Id bi lahko pojasnil nekatere zadeve, ki zanimajo sindikalne podružnice in njihove člane. Nadalje so naglasili, da bi morali proizvajalci odločati tudi o prioritetnem redu o izdatkih občinskega proračuna. Skratka, predvsem odborniki občinskega zbora proizvajalcev bi se morali o vsem posvetovati s svojimi volivci. Ko so se seznanili s finančnimi težavami komune v letošnjem proračunu, so se izrekli za sprejem dodatnih družbenih prispevkov v obliki zvišane trošarine na alkoholne pijače, zvišanja prometnega davka na maloprodajo iz štirih na šest odstotkov ter povečanje dopolnilnega proračunskega prispevka iz sedanjih pet na 15 odstotkov. Te nove ali zvišane družbene dajatve so potrebne, če hoče komuna kolikor toliko redno izpolnjevati svoje naloge, ki so iz leta v leto večje. Na plenarni seji Okrajnega sindikalnega sveta pa so zlasti naglasili važnost priprav na volitve novih delavskih svetov, ki bodo v aprilu. Družbeno upravljanje v podjetjih je lani doseglo vidne rezultate. Z doseženim razvojem pa se ne moremo zadovoljiti, marveč moramo ta sistem razvijati še naprej. Ustanovljene se ekonomske, ponekod tudi obračunske enote znotraj podjetij, njihove pristojnosti pa so še zelo različne in mestoma šibke. Potrebno je doseči, da bodo neposredni proizvajalci vsi do zadnjega v resnici sodelovali v upravljanju podjetja. Za nadaljnje širjenje upravljanja pa so potrebni pravilniki, ki te zadeve urejajo znotraj podjetja. Odločno je treba nastopati proti težnji, da z večino ustvarjenega dohodka upravlja samo vodstvo podjetja, kot tudi proti težnji, da bi iz ekonomskih enot ustvarili majhna podjetja v podjetju. Povezanost ekonomskih enot znotraj podjetja mora biti pogojena z ekonomskimi osnovami vsake enote in celotnega podjetja. Dotaknili so se tudi zaključnih računov. Kot prejšnja leta, gredo tudi letos zvečine mimo celotnih kolektivov. Morda tudi zato, ker imajo podjetja od komune in banke postavljen točen rok, do kdaj morajo biti zaključni računi predloženi. Tako često manjka časa, da bi o njem razpravljal celoten kolektiv, kar pa se ne bi smelo dogajati. Kolektiv mora biti do podrobnosti seznanjem z gospodarjenjem v podjetju, ker bo le tako lahko dal svoje pripombe in si prizadeval za še boljše gospodarjenje. Pri volitvah novih delavskih svetov je potrebno v večji meri kot do sedaj predlagali žene in mladino. Same volitve, ki bodo prav gotovo prinesle znatno zamenjavo ljudi v organih upravljanja, pa v nobenem primeru ne smejo vplivati na proizvodnjo. Boj za pravočasno izpolnjevanje proizvodnih nalog je in ostane poglavitna naloga sindikatov in organov samoupravljanja, kajti samo od tega je odvisen dohodek skupnosti in posameznika. Zdrave pobude ob zdravstveni zakonodaji Razširjeni posvetovanji, ki ju je organiziral Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu z zastopniki zdravstvenih domov, postaj in bolnišnic, z njihovimi ter drugimi upravnimi organi, sta prikazali vrsto dobrih in slabih stvari ter nakazali smer za odpravo pomanjkljivosti. Novi odnosi med socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo, zasnovani s pogodbami, obsegajo številna vprašanja. Zato sta posvetovanji govorili predvsem o izvajanju novih zakonov zdravstvenega varstva in organizaciji zdravstvene službe (z ozirom na pogodbene odnose in prosto izbiro zdravnika) ter o pripravah za sklepanje pogodb o plačevanju zdravstvenih nslug in storitev v 1962. letu. Izkušnje preteklega leta s pavšalnim 'plačevanjen zdravstvenih storitev kažejo, da ima novi način plačevanja določene prednosti pred posameznim plačevanjem. To je bilo le takrat, če je bilo zasnovano na nepretiranem delovnem in finančnem načrtu-zdravstvenega zavoda. Seveda ni šlo brez napak. Slabosti so bile v obračunavanju uslug med zdravstvenimi zavodi in pri bremenitvi pavšalov tistih specialnih pregledov, ki jih je pavšal sicer upošteval, vendar jih zdravstveni zavod ni opravil ali pa jih je opravil z veliko zamudo. Posvetovanje je ugotovilo, da nova zakona o zdravstvenem zavarovanju in organizaciji zdravstvene službe nista prišla povsod do popolne veljave Vzrok so neizdelani oziroma pomanjkljivi programi, zaradi česar mnogi zavodi niso znal; rešiti problema. Razpravljali so le o cenah za opravljena dela, pra\ il-nikih in osebnih dohodkih Zahteva po prosti izbiri zdravnika, ureditev dežurne službe in zdravstvena zaščita v celoti pa niso na- šli mesta za pametno obravnavo. Zavarovanci pogostokrat sprašujejo, kaj jim prinaša zakonodaja. Predvsem imajo pravico, da s?xni izbirajo zdravnika in zdravstven; zavod. Seveda gredo včasih predaleč, saj ne more nihče zahtevati, da bj zdravnik pustil nujno opravilo, če pride k njemu zavarovanec. Da ne bi bili eni preveč sitni in drugi ne preveč zaposleni, so novi predpisi določili, naj zdravstveni zavodi napravijo urnik. V okraju je 15 zdravstvenih domov ir postaj, od tega pa je v šestih primerih le en zdravnik. Zato pride ponekod prosta izbira zdravnika le težko do veljave. Državljani imajo pravico, da izbirajo tud; specialiste, kar je določeno z republiškim zakonom. V pravilniku, ki ga je sprejela skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je določeno, da sme zavarovanec k specialistu le tedaj, če ga tja napoti splošni zdravnik; brez take napotnice gre lahko le k specialistu zobozdravniku, ginekologu, pediatru in okulistu. Naloga socialnega zavarovanja in njegovih samoupravnih organov je tudi ta, da se zavarovancem zagotovijo pravice, predvsem glede socialnega varstvp«, Sredstva, ki se naberejo v občini za finansiranje zdravstvene službe, so odvisna predvsem od koKči-r.e osebnih prejemkov upravičencev zavanovanja. Zato se v našem okraju prispevek za socialno zavarovanje zbira povsem različno: v novomeški ob čini znaša prispevek 3.930 dinarjev, v trebanjski 3.180 dir.arjev, v črnomaljski 3.784. metliški 3.506, brežiški 3.855, videmsko-krški 3.750 in v sevniški občini 3.470 dinarjev. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je imel tako lani eno milijardo in 598 milijonov dinarjev dohodkov, upoštevajoč tudi zvišano stopnjo prispevka. Izdatki zdravstvenega sklada so bili za 88 milijonov 337 tisoč dinarjev večji kot dohodki. Izguba je nastala predvsem zato, ker se je lani število dni, izgubljenih zaradi nesreč in obolenj, povečalo skoraj za 12 odstotkov, zavarovancev pa je bilo v istem obdobju le za 5,8 odstotka več. Za nadomestila plač je bilo izplačanih 10 milijonov 200 tisoč dinarjev, stroški za zdravila, bolezenske dopuste, potni in drugi stroški pa so znašali več kot 15 milijonov din. Od povprečno 30.842 zavarovancev je bilo dnevno 1.325 ljudi za delo nezmožnih ali 4,28 odstotka, kar je zneslo: v novomeški občini 4,11 odstotka, v trebanjski 4.70, metliški 2,89, v;demsko-kxški4,48 in V sevniški občini 4,21 odstotka. Ukrepajmo hitro - toda premislimo! Kaj bo z reorganizacijo trgovin v naši občini? Cmomaljčani živahno razpravljajo o bodoči ureditvi in razvijanju trgovine. Občinski svet, pristojen za trgovino, je že imel to vprašanje na dnevnem redu. Tudi na zadnjem zboru volivcev se je razvila o tem vprašanju zelo živahna razprava, kjer so posamezni občani zastopali popolnoma nasprotujoča si stališča. Nejasna gledišča naj bi vsaj delno razbistril ta sestavek, ki nima namena nikomur vsiljevati določene ukrepe in oblike, pač pa naj o vsebini razmislijo organi delavskega samoupravljanja v trgovinskih pod je: jih in pa neposredni potrošniki. Hitro naraščanje vrednosti proizvodnje in storitev ter osebne potrošnje v črnomaljski občini vpliva seveda tudi na porast prometa v trgovini. V zadnjih petih letih se je vrednost prometa dvignila za 75 odstotkov in dosegla 1 milijardo 77 milijonov, do leta 1965 pa se bo povečala še za nadaljnjih 31 odstotkov. Za izvršitev začrtanih nalog bo nujno potrebno seči po še neizkoriščenih možnostih ter ukreniti marsikaj: izvesti nadaljnjo specializacijo v že obstoječih trgovskih poslovalnicah, povečati izbiro blaga, uvesti samopostrežno trgovino ter doseči boljšo postrežbo. »Do danes nismo držali ' rok v "žepu! Trudili smo se!« pravijo. In res je tako! Krivični bi bili, če bi spregledali dosedanje prizadevanje obeh črnomaljskih trgovinskih podjetij »Splošnega trgovskega podjetja« in »Potrošnika« za modernizacijo svojega poslovanja. Ustvarjali so po najboljši volji, seveda v obsegu " razpoložljivih finančnih sredstev. Prizadevanje se je kazalo tudi v povečanju prodajnih površin, pri čemer pa »dupliranje« enovrstnih trgo- vinskih lokalov ni bistveno vplivalo na izboljšanje sistema blagovnega prometa. Od trgovine pričakujemo precej več kot nam nudi zdaj! S katere plati naj bi se lotili naše trgovine in kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi se osnovna vprašanja hitreje pomaknila z mrtve točke? Ta misel tare vse, ki so odgovorni za normalni razvoj družbenega standarda tudi na področju trgovine. Občan — potrošnik pričakuje od domače trgovine veliko več, kot mu ta nudi. On ni zadovoljen in — molči. Molči in si pomaga po svoje! Saj so vendar trgovski lokali tudi v Novem mestu, Karlovcu. Ljubljani, Zagrebu! Na ta način doma ustvarjeni dohodek trošimo drugje in tako »odlivamo« dohodek iz komune. Razpoložljivi denar odnašamo tja, kjer nas znajo privabiti. — Toda ali ne potrebujemo sami sredstva za kritje obsežnih potreb v lastni komuni? In še prav veliko finančnih sredstev potrebujemo! Zatorej bo potrebno poskrbeti, da bomo zadovoljili potrošnika v domačih trgovinah, kjer bo lahko po mili volji izbiral in kupil, kar želi! Smo »za« in smo »proti«... »Zgradili bomo novo stavbo, kjer bo velepodjetje »Prehrana« uredilo samopostrežno trgovino.« — Se strinjamo! »STP — Črnomelj mora odstopiti svoj največji lokal, da ga bo podjetje »Veletek-stil« preuredilo v sodobno manufakturno in konfekcijsko trgovino.« — Se strinjamo! Se ne strinjamo! »Združimo obstoječi podjetji STP in POTROŠNIK v večje trgovinsko podjetje, ki bo sposobno uvajati današnja načela v blagovnem prometu.« — Se strinjamo! Se ne strinjamo! Eni smo za to, drugi nismo za to! Zakaj neenotnost? Kje je temu vzrok? Odgovor imamo na dlani: Niso nam dovolj znane podrobne analize gospodarskega stanja sedanjih podjetij in zmogljivosti njihovih skladov, ne poznamo ekonomskih razmer dosedanjega poslovanja in predlaganih novih pogojev, ne poznamo dovolj perspektivnega programa, — skratka: za reorganizacijo trgovine manjka temeljita priprava, in to po organizacijski, ekonomski in politični plati! Samo omenjeno še manjka, pa bomo prav vsi »za«! Bodočnost imajo velika trgovska podjetja Sedanja akcija za reorganizacijo trgovine nima administrativnega značaja. Kolektivi naj vsak zase prouče vse ekonomske elemente in konkretno ocenijo možnosti za nadaljnji razvoj. Te analize bodo pokazale, da male, nezadostno opremljene trgovine, ki niso sposobne prave povezave niti s proizvajalci niti s potrošniki, ne morejo obstati. Naše prizadevanje mora -biti usmerjeno v to, da osnujemo večje in močnejše trgovinsko podjetje, ki bo sposobno privzeti sodobne oblike trgovanja. Manjša podjetja nikakor ne morejo izpolniti vseh nalog v zvezi z modernizacijo trgovine, ker imajo premajhne lastne sklade. Sodobni razvoj trgovine v svetu priča, da imajo velika trgovinska podjetja s široko mrežo prodajaln velike prednosti pred razdrobljenim trgovinskim sistemom. Načrt glede pritegnitve veletrgovin PREHRANE ln VELETEK-STILA v komuno ter združitev obeh sedanjih podjetij STP in POTROŠNIK je zelo dobra in smotrna. Vendar nas izkušnje uče, da se ne kaže prenagliti, ampak je potrebno reorganizacijo temeljito proučiti. Smoter do dosežen, če bodo prav vsi prepričani, da je reorganizacija gospodarsko upravičena in če pri tem ne bo občutka, da gre zgolj za administrativen poseg. Glede predlagane reorganizacije bi bilo nujno proučiti realne možnosti za obstoj in uspešno razvijanje združenega domačega podjetja, ki se bo, obremenjeno z več in manj rentabilnimi posloval- nicami na območju občine, znašlo v precepu med »velikanoma« PREHRANO in VE-LETEKSTILOM. Morda bi bilo smotrneje pripojiti posamezne poslovalnice ooen sedanjih podjetij h grosi-stom, ki bi bili ekonomsko in organizacijsko sposoont dvigniti trgovino v črnomaljski občini na zaželeno raven. Pri tem ne bi kazalo zanemariti trgovine izven Črnomlja, ki imajo majhen promet in ne morejo same kriti niti osebnih dohodkov. Pri reševanju tega vprašanja bi Bilo dobro, ko bi se zgledovali tam, kjer imajo v odročnih podeželskih krajih trgovine cdprte le dva do tri dni v tednu ter lahko tako en uslužbenec upravlja kar dve poslovalnici hkrati. Nujno je treba upoštevati, da bo možno modernizirati trgovine izključno le z združevanjem razpoložljivih finančnih sredstev na podroC-komune. —pb— KJE JE SVET POTROŠNIKOV? Tudi v Črnomlju je bil ustanovljen svet potrošnikov, vendar pa še vedno ni zaživel. Potrošniški svet ima odgovorne naloge; ima pravico kontrolirati poslovanje trgovskega podjetja oziroma trgovine, poslovne knjige, poslovne prostore in blago. Svet je dolžan, da o zapaženih nepravilnostih obvesti pristojni državni organ. Teh pravic pa se v Črnomlju žal ne poslužuje- mo. Na sestankih vemo marsikaj povedati o (em, da so dobili v tej trgovini takšno blago, da v oni trgovini ali mesnici slabo tehtajo, da je tu slabo blago, tam pokvarjeno, tam dražje in podobno. Ukrepi inšpekcijskih organov imajo ob ugotovitvah takih nepravilnosti občutn* posledice za trgovski podjetje. Marsikdaj bi se tem ukrepom izognili, če bi potrošniški svet pričel delati! NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE * Obrt aH šušmarstvo? Pomanjkanje nekaterih obrti je na področju naše občine prav pereče. Zlasti primanjkuje sodarjev, kovačev, kdlarjev, zidarjev, pa tudi šivilj in krojačev. Pomanjkanje nekaterih obrti pa je krivo, da je pri nas v precejšnji meri razvito šušmarstvo. Pričeli smo izvajati ostrejše ukrepe zoper zakotne obrtnike. Pri tem pa se poraja vprašanje, kako nud;ti občanom potre ne obrtne usluge, brez katerih seveda ne gre. Po mnenju občanov bi bilo treba ustanoviti potrebne obrtne delavnice. To vlogo naj bi prevzela komunalna uprava, ki naj bi se ukvarjala izključno le z uslužnostni-mi obrtmi in dejavnostmi, ne pa preraščala v gradbeno podjetje. Za gradbena dela imamo že gradbeno podjetje, nimamo pa podjetja, ki bi opravljalo izključno komunalne usluge. V bodoče rajši tako! Po navadi je bilo tako, da smo se pri nas v Dra-gatušu na sestanke premalo pripravili. Doslej so bili sestanki še najboljši v kmetijski zadrugi, kamor je zmeraj prišlo dosti ljudi, Kje je delež mladih? Pred kratkim je bila v Črnomlju skupna seja obč. komiteja LMS in občinskega sindikalnega sveta. Pomenili smo se predvsem o udejstvovanju mladine v organih samoupravlja-o proizvodnih konferencah, klubih mladih proizvajalcev in aktivih mladih zadružnikov. U-gotovili 6mo, da je delež mladine v teh organih še vse premajhen. S. O. (Opomba uredništva: prav bi bilo, ko bi v narci.n listu zvedeli kaj konkretnega o delu klubov mladih proizvajalcev v črnomaljski občini.) Iz Črešnjevca pri Semiču V počastitev dneva žena je mladina iz Črešnjevca pri Semiču uprizorila komedijo »Dr.«. Pred letom dni je bil v novem poslopju kmetijske zadruge določen prostor za prireditve, žal pa še ni urejen. Mladina je sama napravila za to predstavo začasen oder; material je dobila na posodo od gasilskega društva. — Če bi imela črešnjevska mladina urejen prostor za prireditve, bi naštudirala še več iger. J. P. pa tudi razprave niso bile brezplodne. Čutili smo, da bi morali vprašanja za zbore volivcev pripravljati odborniki z našega področja, saj ti najbolje poznajo domače probleme. Pred zborom volivcev bi morali biti prebivalci obveščeni o tem, kaj bodo na zborih razpravljali. Večkrat se je zgodilo, da so bili zbori slabo obiskani prav zaradi pomanjkljivih priprav. Ubrali smo drugo pot. Ljudi smo najprej seznanili z vsebino občnega zbora in dvorana je bila polna. Gradnja šole. vodovod, zadružni dom — vse to je va-ščane zanimalo in bili so zadovoljni. Govorili smo o tem, kako bomo čimprej zgradili šolo, napeljali vodovod in pri tem sami pomagali s prostovoljnim de- KMET IN ZADRUGA NAJ BOSTA ENAKOVREDNA PARTNERJA ZA POVEČANJE PROIZVODNJE Bodo trgovci in mesarji še naprej edini gospodarji nad trgom v naši občini? Kmetijska zadruga in kmet morata postati enakovredna partnerja v kmetijski proizvodnji in na trgu. Tako menijo kmetijski strokovnjaki v naši občini. Člani kmetijske sekcije Društva inženirjev in tehnikov naše občine so nedavno na dveh sestankih več ur temeljito razpravljali o tem, kako povečati kmetijsko proizvodnjo, kako združiti naravne in ekonomske zmogljivosti zadruge in kmeta, da bi dosegla oba kar največji dohodek. Na zadnji sestanek so kmetijski strokovnjaki povabili tudi predstavnike občinskega ljudskega odbora in političnih organizacij. Sklenili so, da bo povezava s temi predstavniki tudi v bodoče stalna. Analizirali so dosedanje delo in ugotovili, da so na pravi poti. Od šestih kmetijskih zadrug so v naši komuni osnovali eno zadrugo. Pred združitvijo se od teh nobena ni ukvarjala s kmetijsko proizvodnjo v pravem pomenu besede. Odkup kmetijskih pridelkov, pro- daja reprodukcijskega materiala in škropljenje sadnega drevja so bile njihove glavne dejavnosti. S tem pa se kmetijska proizvodnja res ni mogla bistveno povečati. Tako so imele zadruge bolj značaj trgovin, ki pač odkupujejo in prodajajo, to, kar se na trgu dobi. Agronomi so dobro vedeli, da tako ne bo šlo dolgo in so ubrali drugo pot. Težka je bila ta pot! Z buldožerji so se postavili sredi prostranih ravnin steljniških površin in osvajali nove površine. Delali so tudi v blatu, dežju in vetru, delovni čas ni bil omejen, honorar-' nih ur niso poznali. Njihov trud je rodil sadove. Danes imajo 470 ha obdelovalnih površin, na katerih so že hlevi za 1400 glav goveje živine. Računajo, da bodo že v kratkem redili 2300 glav goveje živine. S tem pa še niso dosegli končnega namena, temveč ustvarili le trdne temelje za pravo sodelovanje med kmetovalci in zadrugo. Zasebnemu kmetu bo zadruga lahko podaljšek lastne kmetije, kjer bo lahko prodal vse svoje pridelke, ne samo prašiča ali govedo. Tam, kjer se bo proizvodnja pri kmetu nehala, se bo nadaljevala v kmetijski zadrugi. Končni rezultat bo šel v korist obeh. Kaj je glavna ovira za dosego tega, se vprašujejo kmetijski strokovnjaki. Prav gotovo tisti, ki jim ni nič mar, kako bi v kmetijstvu z združenimi močmi čimveč ustvarili — trgovci. Odklanjamo vsako odgovornost za neuspeh v kmetijski proizvodnji, če bodo trgovci le v končni fazi partner kmetu, so poudarili na sestanku. Vprašamo se; kje pa so trgovci takrat, ko je treba nabaviti plemensko živino, škropiti sadno drevje, preoravati steljnike in obdelovati zemljo, ki jo kmetje zapuščajo? Kako naj dobimo 2.000 telet letno za pitanje na lastnem obratu, če bodo trgovci, zlasti pa mesarji, še naprej gospodar nad trgom v naši komuni! Sejme naj zamenjajo zadružni do-goni. »Kmet in kmetijska zadruga morata postati edina, enakopravna in soodgovorna partnerja za povečanje kmetijske proizvodnje!« so poudarili kmetijski strokovnjaki. Jože Škof lom. Treba je poskrbeti za zadružni dom. Vzdrževanje slane, posebno še, ker prostori niso dovolj izkoriščeni. Dobro bi bilo, ko bi v njem začelo obratovati kakšno podjetje in bi tako rešili tudi problem zaposlitve ljudi. Mnogo jih je, ki iščejo službe drugod: ali ne bi tudi doma našli dovolj dela? Vaška pota bo treba popraviti... Pa še to in ono smo se pomenili na zboru volivcev. Povedali smo svoje želje in marsikaj obljubili, da bomo storili sami. Če bomo zmeraj enotni in nam ne bo vseeno, kako raste kraj, v katerem živimo, uspeh ne bo izostal in nič več nam ne bo treba tarnati, da se pri nas »nikoli nič ne naredi!« S. Z. V aprilu občni zbori občinskih svetov Pretežni del občnih zborov sindikalnih podružnic jc že opravljenih. Ugotovimo lahko, da so izvršni odbori podružnic letos izvedli priprave resneje kot doslej, saj so povsod tam, kje imajo sindikalne pododbore ali ekonomske v Črnomlju # V prosvetnem domu v Črnomlju so ta teden odprli razstavo pod naslovom »Mladina v ilegali, borbi in (Svobodnem ustvarjanju«. Razstava, ki jo v našem okraju prireja CK LMS, je razveselila številne mlajše in starejše obiskovalce. O Pretekli teden so Crno-maljci spet gledali na odru domače igralce. KUD »Miran Jarc« je uprizorilo veseloigro »Drzni plavač«. Ljudje bi želeli še več prireditev na domačem odru. J. K. Povečati bo treba število članov v SZDL Pod okriljem občinskega odbora SZDL Črnomelj deluje 29 krajevnih organizacij. 13 podružnic in "15 sekcij. Na območju občine je 6178 članov SZDL ali 58 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Omenjeni odstotek je vsekakor prenizek. Zato je treba čimprej izpolniti sklep zadnje občinske konference SZDL ter pridobiti vsaj 70 odstotkov vseh volivcev. V tem pogledu bodo morali največ napraviti na Belč-jem vrhu. v Gribljah, na Vinici, v Rožnem dolu. LoT ki in na Tanči gori. enote, pred občnimi zbori o gradivu razpravljali v nižjih sindikalnih enotah. Domala povsod so se zelo temeljito pogovorili o novem gospodarskem sistemu in delitvi dohodka ter tudi o poglabljanju neposredne demokracije v kolektivih in delavskem samoupravljanju. Veliko pomenijo poglobljene razprave o gospodarstvu v komuni in o problemih družbenih služb (šolstvo, zdravstvo), ki jih doslej nismo bili vajeni. Občni zbori občinskih sindikalnih svetov v aprilu bodo morali vso to problematiko razčleniti in ugotoviti, kaj so podružnice kot politična organizacija naredile v preteklem letu za poglabljanje neposredne demokracije in novega sistema, ter hkrati ugotoviti bodoče naloge sindikata OGENJ V BARAKI Pretekli četrtek je v Kandiji blizu železniške postaje začela goreti lesena baraka, ki so jo uporabljali za skladišče. Zjutraj so se tam zbrali delavci in zakurili v peči. Ho so odšli, ognja niso pogasili. Ker ditnr.a cev ni bila pravilno nameščena, se je zaradi prehude vročine vnela stena, r^to pa še ostali deli barake. CTasllcl, ki so kmalu zatem prispeli, niso imeli več kaj gasiti. Itešili pa so stanovanjske hiše, ki bi se zaradi vetra, ki je razpihoval ogenj, prav lahko vnele. Škode je za okrog 141.01)0 dinarjev. Pogorela baraka ni predstavljala kdo ve k»kšr.e vrednosti, je pa lahko v svarilo. V Novem mestu je še veliko podobnih lesenih barak, v katerih ljudje tudi stanujejo. Zaradi tega ne bo odveč, če še enkrat poudarimo, kako važno je upoštevati navodila gasilcev. METLIŠKI TEDNIK JUTRI ZVEČER: USTNI ČASOPIS V METLIKI Jutri zvečer bo podružnica Novinarskega društva Slovenije iz Novega mesta S sodelovanjem krajevnih organizacij priredila ob 20. uri v Metliki ustni časopis z zanimivim sporedom. Prireditev bo v okviru TEDNA TISKA, ki se je začel v občini te dni. — Prireditev bo v okviru TEDNA TISKA. 9 Pred zdravstvenim domom je bil hribček in star, razpadajoč skedenj, kar je kazilo okolico. 2e mladinska brigada je lani poleti začela odstranjevati hribček, a del zaradi skal niso dokončali. Nato so odstranili skedenj, zdaj pa delavci komunalne uprave odstranjujejo skale in ravnajo 2etnljišče, da bodo spomla-*h' na tem mestu uredili cvetlični nasad. • Upravni odbor gozdnega sklada v občini je na zadnji seji razpravljal o Pravilih sklada in jih sprejel- Od predpisanih prispevkov od posekanega lesa, °d gozdnih taks in drugega Je Predvideno, da se bo v leitcšnjem letu v ta sklad steklo okoli 5 milijonov dinarjev, kj jih bodo upora-"Ju za gojitev, varstvo in združevanje gozdov ter za obnovo in rekonstrukcijo, ^redstva iz gozdnega sklada bodo porabili tudi za vzdrževanje gozdnih poti in cest. Vedno večja skrb za izvoz Prejšnjo nedeljo je bil občni zbor sindikalne podružnice Lesno predelovalnega podjetja na Suhorju. Občni zbor je lepo uspel. Udeležba je bila izredno Gostovanje PD »OTON ŽUPANČIČ« V nedeljo 11. marca, so prostovoljnega društva »Oton Zupančič« iz Gradca uprizorili komedijo Marijana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Igro je reži-ral Rudi Dim. Član igralske skupine so vložili v igro veliko truda, zato so tudi lepo uspeli; svoje vloge so zaigrali prisrčno in prepričljivo. Navdušeno jih je pozdravljala nabito polna dvorana Gradačanov in prebivalcev nekaterih bližnjih krajev. V nedeljo so nastopili v Rosalnicah, obiskali pa bodo še Radovico, Semič in nekatere druge kraje. Denar od prireditev bodo prispevali za popravilo dvorane. Razveselite svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! Vsak teden jim bo pomenil prijetno pismo iz domačih krajev! dobra, saj so se zbora udeležili vsi člani kolektiva, razen njih pa še predstavniki občine in političnih organizacij. Na zboru so največ razpravljali o večji produktivnosti dela, izboljšanju procesa proizvodnje, o večji proizvodnji in drugem. Vidi se, da so se člani kolektiva zelo resno oprijeli svojih nalog in jih tudi uspešno rešujejo. Podjetje se je začelo zelo lepo razvijati. O tem nam povedo tudi nekatere številke. Lani je znašala celotna vrednost proizvodnje 102 milijona dinarjev, plan za letošnje leto je 160 milijonov. Svojo proizvodnjo usmerjajo vedno bolj na polfinalne in finalne izdelke, ki jih v glavnem izvažajo. Pohvalno je, dh so šli na tako povečanje proizvodnje brez večjih investicij, oziroma so to povečanje dosegli z lastnimi sredstvi. Računajo, da bodo že 1963 ustvarili 250 milijonov dinarjev bruto proizvodnje. Za takšno povečanje proizvodnje potrebujejo le okrog 11 milijonov sredstev za nabavo nove strojne opreme. Približno polovico teh sredstev bodo dobili iz svojih skladov, druga polovica pa je zaen- Razgibana aktivnost žena bo pomagala k hitrejšemu gospodarskemu razvoju komune Da se je, politično delo in življenje v zadnjem času v Brežicah zelo poživelo - to ugotavljajo, občinski forumi že nekaj časa - je prav gotovo dokazalo tudi letošnje praznovanje dneva žena. Občinski ih mestni odbor ter krajevne organizacije SZDL so bile iniciatorji Proslav in prireditev, ki so kile tak0 številno obiskane, kakor že dolgo ne.. Postale so politična manifestacija vseh delovnih ljudi, ne samo žena. Odbori SZDL so se znali povezati z društvi Za družbeno aktivnost žena; s Političnimi in družbenimi organizacijami, s šolami in gospodarskimi organizacijami ter so organizirali proslave v Brežicah in v vseh Večjih krajih. Prav tako so Praznovali praznik žena tudi večji delovni kolektivi. Iz Dečnih sel nam pišejo Y Dečnih selih se člani vaških organizacij zbirajo v gasilskem domu, kjer "najo tudi občasne prireditve, posebno ob držav-n;n praznikih. Med organizacijami je doslej dosegla najboljše uspehe Socialistična zveza delovnega ljudstva. Ta je že lan: polagala, da smo postavili *ransformator in del električne napeljave. V zadnjem času smo v vasi do-b|li tudi cestne luči, kar ^ tx> treba še dopolniti. V ta namen imamo že nekaj ^narjat ki smo ga dobili 2r Prireditve za dan žena. Z*a t« spodbudo moramo ^'edvsem pohvaliti žene Dečnih sel in predsed-SZn vaške organizacije W?L' ki Je s svojim de-l°m veliko pomagal. Nabito polna dvorana v Domu JLA v Brežicah je z burnim aplavzom nagrajevala ne samo govornico, ampak tudi vse, ki so sodelovali pri izvedbi programa. To so bili dijaki osnovne šole. I, gimnazije in glasbene šole. Posebno so navdušili seveda mali cicibani, ki so sodelovali kar z dvema točkama. Do solz je ganila gimnazijka, ki je recitirala Cankarjevo črtico. Zaključil je zbor harmonikarjev, gojencev glasbene šole. Žene so bile deležne tudi, prisrčnega presenečenja. Pri vstopu v dvorano je mladinka vsaki pripela šopek rož. Po končani akademiji je bila v dvorani Doma JLA zabava s plesom. Žene so bile zadovoljne s programom in dobro razpoložene. Tudi gimnazijska in osnovnošolska mladina je s skrbno izbranim programom proslavila mednarodni praznik žena. Pevski zbor osnovne šole II. je sodeloval pri izvajanju programa v dvorani Opekarne za prebivalce Brezine in Crnca. Med brežiškimi kolektivi je treba posebej omeniti praznovanje v splošni bolnici in v tovarni pohištva. Po svečanem delu proslave pa je uprava bolnice organizirala pogostitev. Tudi v tovarni pohištva so organizirali po kulturnem delu pogostitev in zabavo,- ki so se je na povabilo kolektiva udeležili zastopniki občinskega odbora SZDL in Stanovanjske skupnosti. Ob letošnjem tako množičnem proslavljanju dneva žena v Brežicah je postalo še mnogo bolj jasno, da bo naš gospodarski in komunalni razvoj še hitreje potekal, če bodo tudi žene aktivne, če bodo pogumneje razpravljale o družbenem planu in opozarjale na to, da naj poleg razvoja gospodarstva določa tudi, kaj je treba storiti za razvoj otro-ško-varstvenih ustanov, krajevnih skupnosti, šolstva in drugih objektov. Brez dvoma bomo tudi v Brežicah prišli do olepšanja mesta, do obrata družbene prehrane, klubskega življenja in sodobnih oblik varstva otrok ter drugih dejavnosti, ki bodo ženo postavile v enakopraven položaj z ostalimi proizvajalci. Da bo tako, pa mora sodobna žena mnogo več vedeti kot nekoč in se mora strokovno usposabljati, kar bo imelo za posledico vedno večji delež pri delitvi dohodka po delu. »Še nikoli ni bilo tako lepo!« BREŽIŠKE V K Sli Tudi letos so žene na Čatežu pri Brežicah proslavile svoj praznik. — 10. marca se je zbralo kar okrog 70 žena, ki so najprej poslušale lep program pionirjev, nato pa še daljši nagovor o pomenu praznika. Zatem so bile vse udeleženke lepo pogoščene. Manjkalo ni niti dobre kapljice niti veselja. Bile so zadovoljne, saj so izjavljale: »Se nikdar ni bila proslava tako lepo organizirana kot letos!« Na sam dan žena so sku- pine žena obiskovale bolne tovarišice ter jim s šopki rož čestitale k prazniku. Bolnice so se jim zahvalile s solzami v očeh. Samo enkrat na leto se zbero žene s Čateža in iz okolice, da se skupaj pogovorijo in poveselijo. Letos niso bile razočarane, saj je bila proslava res dobro pripravljena. Želimo, da bi se drugo leto zbralo še več1 žena, zlasti tistih, ki se letos niso zbrale na skupni prireditvi. Jolanda Agrež krat še nerešena. Za nadaljnji razvoj podjetja imajo še neizdelan načrt. V razpravi je bilo ugotovljeno, da imata za tako dobro gospodarjenje največ zaslug delavsko samoupravljanje in vzgoja delavstva. V podjetju imajo tri ekonomske enote, k; so jih ustanovili lani. Sindikalna podružnica je v podjetju organizirala menzo, v kateri se hrani že preko 60 delavcev. Člani kolek liva so s prehrano zelo zadovoljni. Kljub temu' da so delavci v LPP v glavnem s kmetov, pravijo, da se jim za 60 din ne izplača nositi malice od doma, oziroma da dobijo za 60 din boljšo malico, kakor bi jo prinesli od doma. Šk. »PORAVNALA BOM ŠKODO ZA POSEKANE TRTE . . .« Na Suhorju imamo zelo delaven poravnalni svet. Lep dokaz za to so naslednji podatki: skupaj je bilo 25 razprav, 22 je bilo uspešnih, tri pa so se nadaljevale na sodišču. V obravnavanih primerih je šlo največkrat za obrekovanje, prilaščanje tuje lastnine, manjše tatvine in podobno. Prejšnjo nedeljo je bila petindvajseta razprava. Pred poravnalnim svetom se je zagovarjata M. K. iz Berečc vasi, ki je v vinogradu nekega sovaščana iz hudobije posekala 102 trti. Na razpravi je M. K. priznala škodo in pristala na to, da jo povrne. V Bereči vasi že dalj časa ni bilo sloge med sosedi, zato naj bo zgornji primer opozorilo vsem, da se v prihodnje kaj takega ne bi več pripetilo. PRED LETNIMI KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV Komunist mora biti dejaven družbeno - politični delavec V drugi polovici marca in v začetku aprila bodo imele osnovne organizacije Zveze komunistov v naši občini letne konference, na katerih bodo pregledali dosedanje delo, izvolili sekretariate in izdelali delovne programe za leto 1962. Osnova za delovni program osnovnih organizacij bodo ugotovitve posvetovanja komunistov naše občine decembra 1961. Na posvetovanju so obravnavali gradivo III. plenuma CK Zveze komunistov Jugoslavije in analizirali nepravilnosti, pomanjkljivosti in napake v delu komunistov. Nato so gradivo v osnovnih organizacijah prilagodili svojemu kraju. Vse bolj se pojavlja zahteva, da mora biti komunist dejaven družbenopolitični delavec. Ker so ne- katere osnovne organizacije že takrat temeljito obravnavale razne pomanjkljivosti, napak ne bo težko odpravljati. Nekateri komunisti se še vedno ne znajdejo v novih pogojih razvitega družbenega in delavskega samoupravljanja; ne zavedajo se namreč, da se je potrebno v teh različnih organizacijah boriti za pravilnosti in odpravljanje napak, ne pa prepuščati, naj se samoupravni organi in ostale organizacije same razvijajo. Osnovna pomanjkljivost dela osnovnih organizacij je v tem, ker je nizka idejna raven nekaterih članov ZK. Zato je občinski komite v februarju in marcu organiziral dva seminarja za mlade komuniste in sekretariate osnovnih organizacij, člani Zveze komunistov se dostikrat, ker Občni zbor sindikalne podružnice javnih uslužbencev Pred kratkim je imela svoj redni občni zbor sindikalna podružnica javnih uslužbencev v Metliki. Na občnem zboru so razprav- IZJAVA Podpisani Manek FUX iz Metlike se zahvaljujem tov. Jožetu Sladiču iz Kra-sinca št. 25, p. Gradac, da je odstopil od tožbe, ker sem ga 13. marca od 5. do 6. ure popoldne v gostilni Križan v Gradcu grdo žalil in napadel. Izjavljam, da so vse besede, ki sem jih izrekel, neresnične, ker nimam zanje nobenih dokazov. Obvezujem se. da v bodoče tega ne bom počenjal. Manek Fux, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 78 ljali o pravilnikih o delitvi dohodka in o delitvi osebnih dohodkov v zdravstvu in o pravilniku o delitvi osebnega dohodka v javni upravi. Razpravljali so še o koristnosti nekaterih strokovnih predavanj, ki so bila med letom, in sklenili, da bodo potrebna tudi v bodoče. Ker so v tej podružnici včlanjeni tudi uslužbenci zdravstvenega doma, Doma počitka in Lekarne, ki imajo drugo področje dela kot uslužbenci javne uprave, so govorili o ustanovitvi samostojne podružnice za te uslužbence. Na koncu so izvolili 7-članski upravni odbor. Novi odbor bo na prvi seji izdelal delovni načrt za tekoče leto. P. M. ne poznajo problemov v podjetju, v družbeni organizaciji ali društvu ne morejo boriti proti negativnim pojavom. Le na osnovi dobro izvedenih letnih konferenc in temeljito obravnavanih uspehov in napak bodo lahko osnovne organizacije ZK sprejele ustrezne sklepe za bodoče delo. Namizni tenis v Metliki U. marca je bit v domu TVD Partizana pregledni namizno-teniški turnir. Udeležilo se ga je 5 igralcev, ki obenem nastopajo kot ekipa TVD Partizan. Prikazali so dobro igro, posebno pa je bil lep Jvoboj Prevalšek : Gašperić I. REZULTATI: Prevalšek : Hrnjak 2:1, Gašperič I : Gašperič II 2:0, Krnj ak : Gašperič IU 2:0, Prevalšek : Gašperič I 2:0, GASPERIC II : Hrnjak 2:0, Gašperič I : Gašperić III 2:0, Prevaišck : Gašperič in 2:1, Gašperić I : Gašperič III 2:0, Prevalšek t Ga?-perič II 2:0, Hrnjak : Gašperič I 2:0. Vrstni red: 1. Slavo Prevalšek 4 točke, 2.-4. Ivan Gašperič, Daniel Hrnjak, Stafr.e Gašperič 2. točki, 3. Toni Gašperič brez točke: _ak Likarice pri gospodinjskem krožku (Foto krožek osnovne šole v Metliki) Za športne sladokusce Občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu pripravlja svojevrstno presenečenje: prireditev »Telesna kultura v besedi, sliki in glasbi«, ki bo v Novem mestu v začetku aprila. Na prireditvi vam bomo predstavili izbrane slovenske športnike. Poleg razgovorov z našimi najboljšimi športniki je na programu pester glasbeni spored v izvedbi znanega ansambla in pevcev ter nekaj šaljivih točk, ki jih bodo predvajali znani humoristi. V načrtu je tudi tekmovanje za gledalce. Več bomo še poročali, -št. Gradbena dejavnost v Črnomlju Belokranjsko gradbeno podjetje BEGRAD je že začelo letošnjo gradbeno sezono. Vreme sicer še ni najugodnejše za to dejavnost, vendar je bilo potrebno nadaljevati z gradnjo petnadstropnega 24-stanovanjskega bloka, ki mora že letos sprejeti prve stanovalce. ' Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslovi NIKOLJU VfiSIUEVIČ GOGOLJ: KciItO StCl SC Spiski Ivan Ivanovič in Ivan ISikiforovič Nazadnje je prišla krona vseli žalitev — gosinjek. Sovražni sosed je prav pred nosom Ivana Ivanoviča postavil gosji hlevček: tja, kjer je običajno bil prelaz čez plot, kakor da ga je nalašč hotel še prav posebno ponižati. Ta, Ivanu Ivanoviču tako odurni gosinjek so postavili s peklensko naglico — v enem dnevu. To je predramilo v Ivanu Ivanoviču jezo in željo po maščevanju. Vendar ni pokazal nikakršnega ogorčenja, čeprav je gosinjek posegel na njegov svet; toda srce mu je tako razbijalo, da je komaj komaj ohranil svoj navidezni mir. Tako je preživel dan. Prišla je noč ... O, če bi bil slikar, kako čudovito bi upodobil vso lepoto noči! Naslikal bi, kako ves Mirgorod spi, kako nepremično zro nanj mirijade zvezd, kako skozi jasno tišino odmeva lajanje bližnjih in daljnih psov, kako mimo njih vihra zaljubljeni cerkovnik in z viteškim pogumom preskoči plot. Naslikal bi, kako bele hiše postajajo v mesečini še bolj bele, drevje, ki jih senči, še temnejše, senca, ki jo meče drevje, še bolj črna, molčeča trava in rože še bolj dehteče in kako cvrčki, neutrudni nočni trubadurji, iz vseh kotov skladno pojo svoje cvrčeče popevke. Naslikal bi, kako v eni teh nizkih ilovnatih hišic leži na samotni postelji črnoobrva Mirgorodčanka z drhtečimi mladimi prsmi, se obrača in sanja o huzarskih mustačah in ostrogah, na licih pa se ji smehlja mesečina. Naslikal bi, kako po beli cesti beži črna senca netopirja, ko poletava na bele dimnike hiš ... Ali ne vem, če bi mogel naslikati Ivana Ivanoviča, ko je to noč stopil na dvorišče z žago v roki. Preveč raznolikih čustev mu je trpolelo na obrazu! Počasi, počasi se je pritihotapil in zlezel pod gosinjek. Psi Ivana Nikiforoviča niso še ničesar vedeli o njunem sporu, zato so soseda kot starega prijatelja pustili k hlevčku, ki je stal na. štirih hrastovih brunih. Ivan Ivanovič je stopil k prvemu brunu, nastavil žago in začel žagati. Zaradi škrtanja žage je vsak trenutek plaho pogledal naokrog, toda misel na žalitev mu je vlivala pogum. Podžagal je prvi steber in se lotil naslednjega. Oči so mu gorele, od strahu sploh ničesar ni videl. Nenadoma je pa kriknil in otrpnil: prikazal se mu je mrlič! Počasi se je vendar osvestil: bil je zgolj gosak, ki je proti njemu iztegnil vrat. Ivan Ivanovič je pljunil od jeze in spet nastavil žago. Podžagal je drugi steber, gosinjek se je zazibal. Pri tretjem je Ivanu Ivanoviču začelo srce tako burno utripati, da je moral večkrat prenehati z delom. Nažagal je steber do polovice, ko se je razhrebani hlevček nenadoma močno nagnil... Komaj je Ivan Ivanovič odskočil, se je gosinjek s truščem podrl. Pobral je žago, na smrt prestrašen stekel domov in planil v posteljo. Sploh se ni upal pogledati skoz okno na posledice svojega grozodejstva. Zdelo se mu je, da se je zbrala vsa hiša Ivana Nikiforoviča: starka, Ivan Nikiforovič, deček v predolgem suknjiču. S koli gredo razbijat in podirat njegovo domačijo, vodi pa jih Agafja Fedosejevna. Ves naslednji dan je Ivan Ivanovič preživel tako, kakor da ga trese mrzlica. Venomer se mu je zdelo, da mu bo sovražni sosed najmanj hišo zažgal iz maščevanja. Zato je naročil Gapki, da mora kar naprej opre-zovati, če ni kje podtaknjena suha slama. Slednjič je sklenil, da bo prehitel Ivana Nikiforoviča in vložil proti njemu tožbo na mirgoroškem okrajnem sodišču. Kakšna je bila ta tožba, boste lahko zvedeli v naslednjem poglavju. ČETRTO POGLAVJE KAJ SE JE DOGODILO V PISARNI MIRGOROŠKEGA SODIŠČA Mirgorod je čudovito mesto! Kakšne hiše vse ima! Pokrite s.slamo, s trstiko in celo s skodlami. Na desni je ulica, na levi je ulica, povsod prekrasen plot, po njem se ovija hmelj, na njem so nataknjeni lonci, za njim sončnica razkazuje svoj soncu podobni cvet, rdeči se mak, se svetlikajo debele buče ... Prelepo! Plot je zmeraj okrasen s predmeti, ki ga naredijo še bolj slikovitega: po njem visijo rjuhe, otroške srajčke ali razne hlače. V Mirogorodu ni tatov ne roparjev, zato vsak obesi na plot, kar se mu zljubi. Ce vas pot zanese na trg, se boste za trenutek gotovo ustavili in uživali v lepem razgledu: na trgu je luža, čudovita luža! Izredna! Dvomim, če ste sploh že vidih tako lepo lužo! Pokriva skoraj ves trg. Luža brez para! Hiše in hišice, od daleč bi človek pomislil, da so kopice sena, obkrožajo to lužo in občudujejo njeno lepoto. Vendar pa mislim, da v Mirgorodu ni lepšega poslopja, kakor je okrajno sodišče. Ali je zgrajeno iz hrastovega ali iz brezovega lesa — mi je figo mar! Toda, gospoda moja, sodišče ima osem oken! Osem oken v isti vrsti. Vsa gledajo na trg, naravnost na tisto vodno plan, ki smo jo že omenili in kateri mestni župan pravi jezero! Samo sodišče je prepleskano z granitno barvo, vse druge hiše v Mirgorodu so lepo pobeljene. Ostrešje je pokrito s skodlami in skodle bi bile celo rdeče pobarvane, pa so strehi namenjeno oljnato barvo požrli s čebulo sodnijski pisarji, bilo je namreč ravno v velikem postu, in tako je streha ostala brez barve. Na trg pelje tudi glavni vhod s stopnicami, po katerih navadno brskajo kure, saj so zmeraj potresene s pšenom ali drugimi pojedljivimi dobrinami. Kajpak to ni raztreseno nalašč, temveč zato, ker so pravdarji malomarni. Poslopje je razdeljeno v dve polovici: v prvi je sodnija, v drugi jetnišnica. Sodnija ima dve čisti, obeljeni sobi, prva je za stranke, v drugi pa je miza, popackana s črnilom. Na mizi je zrcalo. Letošnja zima je pa dolga! *ir«tio'ovraU' r^'*" M 'e'° dni dovolj — na prihodnji pustni torek pa se bodo spet . »'>re vfvi v J"°'4ah gospodarjev, ki se na ta dan zbero, da si iz konopljenih niti splc-'eJ° ■ "a sliki: domači »vrvarji« iz Bušinjc vasi (v marcu 1960) led vrvarji v Bušinji vasi , - egli v mapo, ki je v arluvu "gg^K precej debela: »NEOBJAVLJENI KOKOl_i»i fev sebi prCnCckatero zanimivost »« £ Sg° t^1 naši bralei iz sedanjih ali P«tekl*n^°;Xiti *r, .Pomanjkanj prostora šc nismo mogU f/' ,SuWJe iz Bušinjc vasi 13 P" Suhorju tonskim opisa,, kako v njegovi vasi na pustni torek 5fc* Pletej0 "vi- p°slal Mm. e k vemo cc šo S °V S tcga starodavnega običaja Ne vemo cc s S'°Snv B^inji vasi _ ali pa kje drugje - na pustn. V* Pletli vrvi, prispevek pa objavljamo z zeljo, da m < strani izši0P,^«še več domačih I»£»gS vrvi pa bo tako ostalo zapisano kot ena .zmed ^°sti domače obrti v naših krajih. Poznate »Tiskarno ! LEGALE C«? Gojenje partizanskih tradicij je priljubljena oblika udejstvovanja mladine v taborniški organizaciji. V raznih akcijah, ki Spominjajo na delo aktivistov OF med drugo svetovno vojno, preizkušajo taborniki svoje sposobnosti in iznajdljivost. Eno takih akcij so izpeljali novomeški tabornikt v nedeljo, 11. marca, dopoldne pod nazivom »Tiskarne Ilegalec«. Tega dne je bilo po cestah Novega mesta čutiti vznemirjenost. Skupine mladih fantov so spremljale z ostrimi pogledi mimoidoče. Sem in tja so kega ustavile. »Oprostite, tovariš profesor«, se je opogumi! eden iz skupine stražarjev- -aH morda sodelujete v igri Ilegalec?« Znani novomeški prosvetni delavec je namreč vzbudil pozornost. patrole, ko je hitel po cesti s šopom tiskovin v rokah. Druga skupina obrambe je že ob devetih odkria tiskarno, kjer naj bi tiskali »Ilegalca«. Ni pa našla nobenih sumljivih tiskovin. Po tem. sicer le delnem uspehu so postali člani i e-galne tiskarne izredno previdni. Vedeli SO, da bo ostala tiskarna obkoljena do konca igre. Hitro so razmnožili tekst s podatki o udeležencih okrajne skupščine tabornikov, ki je potekala v času igre v BREZ ŽENSK V VESOLJE! Novi kandidati za vesoljske polete, ki jih bodo sprejeli v ZDA, bodo morali hiti inženirji, tehtati ne bodo smeli več kot 85 kilogramov, ne bodo smeli biti višji od 180 cm in bodo morali biti samo moškega spola. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da ženske ne bi vzdržale pritiska na poti od oporišča do »kozmične praznine«. Ta pritisk zahteva izredno močne mišice na prsnem košu, ki si jih morajo kozmonavti pridobiti z vsakodnevnimi vajami oziroma z vsakodnevnim tekanjem na progah, dolgih več kilometrov. sejni dvorani OLO. Kurirji so odhajali iz tiskarne posamič s pravkar tiskanimi izvodi »Ilegalca« in se skušali prebiti skozi vrste obrambe. Budni stražarji obrambe so prijeli dva kurirja, a pri nobenem niso ničesar naći i. Prvi kurir je skril dva izveda »Ilegalca« za ovratnik, drugi si jih je zašil v spodnji rob h'ačnic. Kljub temeljitemu otipavanju na pregledni postaji nho odkrili tiskovin in so oba izpustili. Tretji kurir-najdrznejši, je šel kar po glavni cesti in izzival obrambo, naj ga ulovi. Stražarji so ga smatrali za provokatorja. ki hoče zmesti obrambo, da bi pomagal kurirjem in ga ni o prei-tkali. Pretihotapil je srečno več izvodov -It« gul-ea«. Točno ob dvanajstih je del)\ni predsednik okrajne sku -ščite tabornikov to\a-riš Mirko prepustil svoje Tam, kjer zaman pritiskajo na gumbe Werncr von Braun je rekel nekemu fotoreporterju, ki mu je bliskovnik odpovedal: "Pridite k nam v Iluntsvlle (ameriški center za izstreljevanje raket). Tudi mi tam prostorna pritiskamo na gumbe in se nič ne zgodi.*1 delo namestniku in odšel iz dverane. Ze po nekaj minutah se je vrnil s šopom tiskovin: devet izvodov »Ilegalca« — nekateri so bi.i seveda močno zmečkani — je prinesel. Vsi izvodi so bili žigosani na dveh kontrolnih postajah. Prva je bila v recepciji hotela Metropol, druga na kolodvoru v Bršljinu. Akcija, pri kateri je sodelovalo v obrambi 70. pri tiskarni »Ilegalca« pa 10 članov in članic odreda gerjanskih tabornikov, je uspela na vsej črti. S. J. Morski prašiček ne mara raka Morski prašiček je res dobrotnik človeštva, saj je najbolj znana preizkusna živalca fiziologov in zdravnikov. Samo raziskovalci raka si ne morejo pomagati z njim. Morskega prašička je namreč skoraj nemogoče okužiti s celicami raka. Mimo tega so ugotovili, da je tudi naravni rak pri morskih prašičkih malone neznan. Znanstveniki se trudijo, da bi odkrili, v čem je ta nenavadna odpornost prašička proti raku. ku. Z gospodarjem sta si bila prijatelja, kar si je travar štel v čast. Na pust je tudi travar dobil nov štrik za darilo. Ta se je pri pletenju iz nagajivosti kaj rad utrgal; to je bilo le v zabavo, čeprav se je gospodar jezil, da so pre- na pustni toiek pri' jC* ošinjo vas, Je lahko 6»\ ') vaščanf. ki s .e M-o-/'1', zgodaj " jutranjih tcl> .tajati, vsak pa je no-ura*1 j v roki. To je bi1, ta-sil I* nkcAovra'.«, na Katero J\e gospodar dot re69.^ v eno ni -ia pri-sesukal Nova praktična darila za naše nagradno žrebanje A Nadaljujemo s spiskom daril naših znanih pro- y izvodnih in uslužnostnih podjetij, ki tudi letos mf sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju naročni- £k kov našega tednika: n?. Obrtno podjetje »ELA« v Novem mestu bo ™ prispevalo električno keramično peč; LIC — litožclezna industrija v Črnomlju je ^ podarila podstavek za kopalno peč; Splošno gradbeno podjetje PIONIR v Novem mestu: 500 kosov zidne opeke. NAROČNIKI: poravnajte prihodnje dni vašemu pismonoši polletno naročnino (450 dinarjev), s čimer si boste zagotovili udeležbo na VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU DOLENJSKEGA LISTA za leto 1902! ; J" novo vrv . k<> t na vo*. . • Ju "ave- ic}°> Posebej h - h ba je trcb/ji PoterJ. ar«ti, tako moc< ^"ovi »štrik« 61. Lovci so skušali spraviti pse na Volkodlakovo sled — saj so prav njega hoteli dobiti v pest. Toda to ni hilo lahko. V kotlini ni bilo snega in volčje sledi so se divje križale, tako da so bili lovci nenadoma v silni zadregi. Prepustiti so morali psom, naj sami izberejo sled, in pohiteli za njimi. Zopet se je pričel divji lov za psi, ki so sedaj nenadoma pričeli teči hitreje. Lovcem se je zdelo, da celo prehitro. King je bil prepričan, da je to slabo znamenje, toda volčje sledi niso mogli več zaslediti, saj so jo psi zmendrali, preden so prišli lovci do nje. 62. Po kakšnih treh kilometrih divje gonje so lovci končno opazili pred seboj volka. Snega je bilo tam zopet dovolj — toda žival, za katero so hiteli, ni bila prava. Bil je najmanjši med tremi volkovi, "ifcj sem dejal,« jc jezno vzkliknil lovec Penreef. »Fsi so preveč veselo gonili in takoj se mi je zdelo, da nismo na pravi sledi. Se čudno, da se nismo takole podili za kakšnim strahopetnim zajčkom.« Razočaranje je bilo res veliko, toda preden so se lovci obrnili, so hoteli ujeti vsaj tega volka in se šele nato vrniti na Volkodlakovo sled. G3. Lovci so pognali konje. Vedno bliže so prihajali volku, ki je bil že močno upehan. Ko so mu bili že skoro za petami, se je volk nenadoma obrnil in se zatekel v gosto grmovje. Slišali so ga, kako jc obupno zatulil na pomoč. Pot skozi grmovje je bila seveda za lovce silno težavna, in šc preden so lahko lovci prišli volku bliže, jc King opazil, kako so se psi nenadoma plašno umaknili in razkropili. Minuto zatem sta iz nasprotnega konca goščave planila dva volka: edeu majhen, drugi pa velik, črn ... |,Senečeii0 «4. »Tri sto medvedov!« X*** Vo&* King. »Mali volk je poklic* nevarn ul™ se je vrnil, da bi mu V°»( E, .^vraštvu ?, ni to naravnost čudovit"-',, t"re 'UU, nck Oo Volkodlaka je zvenelo i* ' |>f „a ki je Sudovanja in spoštovanja d,hii* D» PomaeaiC* gala svoje življenje sam"^ ^ lo neprif^a prijatelju v nevarnosti, t" k* pr^'^u So , " vana poteza našega Volk"1^ t u VolkodlaL lovci tega zelo veseli — u zopet na sled. vrv, ki je čakala pustnega dne, da bo iz tega nastal dober »štrik«. Vrnimo se za nekaj let nazaj. Pustni zajtrk, združen s klobaso, določeno za ta dan že pri kolinah, Je naznanil družini, da to nI navaden delavnik. Zatem se še danes začne pletenje »štrikov«. če so narejeni iz dobrega prediva le malo zaostajajo za tovarniškimi. Razen tega pletejo še razne druge vrvi, ki jih potrebujejo v kmetijstvu. Včasih je veljal pregovor: »Slab gospodar je tisti, ki štrik kupuje.« Danes le malokje v Beli krajini najdete vas s to tradicionalno proizvodnjo. Seveda to delo ni naporno, saj vmes pridno natakajo domačo kapljico. Pred nekaj desetletji je imela skoraj vsaka hiša svojega »travarja« — to je bil navadno kak 2umberčan, ki je pripravil vsako leto našemu kmetu voz ali dva trave v Gorjancih. Ta je bil pri svojem delodajalcu tudi vsakoleten gost ob domačem prazni- NERODNA REKLAMA V severozahodnem delu Londona je lastnik neke trgovine ženskih oblek začuden opazil, da se London-cani v vse večjem številu ustavljajo pred njegovo izložbo. Ljudje so gledali, se smejali in odhajali. Nikakor se ni mogel domisliti, kaj v njegovi izložbi vzbuja toliko smeha. Prepričan jc- bil, d; je izložbo dobro aranžiral. Šele ko je odšel gledat, je spoznal vzrok: po'eg modelov oblek za nosečnice je bil napis »Za moderna dekleta«. 446 kurjačev na eni ladji Na angleški ladji »Mau-retania*. ki je bila 22 let najhitrejši pre-koatlantski parnik. je bilo 446 kurjačev. ki so kurili številn; kotle, saj je ladja požrla dnevno 800 ton premoga. Turbine so imele 68.000 konjskih moči in »Maureta-nia« je plula čez Atlantik s hitrostjo 47.5 km na uro 'leta 1909). Ko so ladjo leta 1924 preuredili na nafto, je ostalo samo še 175 kurjačev. 240 metrov dolgo ••Mauretanio' s štirimi dimniki so leta 1935 razrezali za staro železo. Sukanje vseh treh niti hkrati več krepko držali voz ali napenjali niti. Zdi se pa, da ne bo dolgo, ko bomo vse to lahko gledali le še v Belokranjskem muzeju v Metliki, ki še hrani te naprave, »kljuke« imenovane, in ostalo orodje, kot ga kaže naša slika. Skoda, da ta in še marsikatera druga domača obrt, ki je dajala belokranjskemu ljudstvu svoj pravi izraz in prihranila marsikatere izdatke, ni več v navadi. Tako bo tudi pustni običaj »pletenje štrikov« prešel v pozabo. Anton Šuklje Ko je letos na Gregorjevo — takrat se po starem izročilu ptički ženijo — slišala Kukmanova tetka v Prečni peti ptička, je vzkliknila: •-No, letos imate pa slabo ojseet, revčki!« In res, bilo jc že dosti hujših zim, kot jc letošnja, ali tako dolge se pa tudi Kukmanova teta, ki dobro pomni dogodke 80—85 let, skorajda ne spominja. Pač, ko je bila ona šc otrok, je bila nekoč še daljša zima. Tisto leto pšenica ni imela nobenega klasa, in so morali sejati ajdo. Te je bilo pa potem zelo veliko. Upajmo, da bo letos vseeno drugače! ŠAKALI NA L0VČENU Šakali so v Evropi že davno izumrli, živijo le še na polotoku Pelješcu. Manj pa je znano, da živi velika kolonija šakalov tudi v podgorju okrog Lovčena (v Črnogorskem primorju). Ta črnogorska vrsta šakala je zelo podobna lovskemu psu, na žalost prebivalcev le na zunaj. Poleti, ko pritisne vročina m presahnejo potoki in studenci, šakali pobesnijo in začno napadati živino pa tudi ljudi. Največkrat se lotijo drobnice, napadejo pa tudi osle in večje živali in uprizorijo pravcati pokol. Oblast si prizadeva za po-končevanje teh škodljivih živali, razpisane so nagrade za ubite in žive šakale. Naravoslovci pa sodijo, da so šakali v nečem tudi koristni, saj silno spretno Dokončujejo kače, katerih je v teh krajih na pretek. Pod Lovčenom divja ogorčena borba med kačami in šakali. Posledica te borbe je nekakšno ravnotežje med enimi ln drugimi, ali za sedaj še zmeraj v škodo ljudi. Kakšna je idealna sekretarka 230 sekretark raznih pariških ustanov je pred nedavnim posvetilo en cel dan sodelovanju v ekspe-r.mentu. Po izvedeni anketi so dobili na vprašanje, kakšna bi morala biti idealna sekretarka, naslednji odgovor: »Sekretarka 1962 mora biti vselej nasnVejana, imeti mora rahlo porjavelo polt, mora biti pazljivo oblečena, ne sme uporabljati parfumov. Mcs-a biti mirna in mora imeti prijeten glas. Pisma, ki jih šef /diktira v jezi, ne sme takoj odposlati. Razen (liga idealna sekretarka ne sme kaditi, kljub temu pa mora imeti vselej pri roki cigarete in tablete proti glavobolu.« Dopisujte v vaše Romunsko glasilo! »Vrabca« je smel svojčas držati samo starejši, izkušen mojster: enostavna lesena priprava spleta iz treh konopljenih niti močno vrv Na obeh grmadah zgori dnevno pet do šest tisoč ljudi. To je nekaj stotin več, kot je zmogljivost enega krematorija. Smrt tistih, ki morajo umreti tu, je neizrečeno groznejša. Umro dvojne smrti: enkrat s strelom v tilnik, drugič v plamenih. Po smrti s plinom, injekciji kloroforma, po strelu v tilnik je to četrti način moritve, ki sem jo spoznal v Auschvvitzu. Naglo zberem zdravila in očala, ki so jih pustile žrtve. Solznih oči in tresočih se nog se vračam nazaj v krematorij I, ki po Mengelejevih besedah »sicer ni sanatorij, kjer pa se vendarle da izdržati«. Potem ko sem videl »Grmado«, mu moram dati prav. Ne zaradi sebe, pač pa zaradi ljudi, ki jih more v krematorijih. Po vrnitvi grem takoj v svojo sobo. Danes ne morem sortirati zdravil. Vzamem luminal — trikratno dozo — in ležem. Morda mi luminal prinese nekaj ur spanja, da v njem pozabim na vse. Naslednje jutro sem priča novim dogodkom. Od ljudi »Posebne komande«, ki zmeraj vedo za vse dogodke v taborišču, izvem, da so esesovske straže s svojimi psi zaprle vse prehode med bloki. Esesovci strogo pazijo na kršilce. Danes bodo likvidirali češko taborišče. Češki blok so po trditvah »izvedencev« leta 1944, julija meseca, napolnili z deset tisoči ljudi, ki so jih privlekli iz geta v Theresienstadtu. To je izrazito rodbinsko taborišče, ker ljudi, ki so jih privlekli sem, niso odbirali: stari in mladi so smeli ostati skupaj; obdržali so svojo obleko in jim ni bilo treba delati. Zdaj potekajo tudi njim zadnje minute. Naglo se vrste druga za drugo pošiljke Judov iz Ogrske. Dostikrat jih pripeljeta dnevno po dva vlaka. V njih je na tisoče ljudi. Taborišči C in D ter taboriščni oddelek Fk L so prenapolnjeni. In zdaj morajo starci iz češkega taborišča, izčrpani mladci in kot okostnjaki sestradani otroci napraviti prostor dela zmožnim prišlecem. Položaj čeških Judov se je že tedne in tedne slabšal. Ko so prišli prvi transporti z Ogrskega, so postopoma zmanjševali obroke hrane češkim Judom in jih kmalu nato skoro popolnoma ustavili. Vprašanje prehrane teh ogromnih množic ljudi je postajalo za poveljnika Ausehvvitza nerešljivo. Češki Judje so zaradi stradanja že skoro pobesneli. Več mesecev koncentracijskega taborišča je do kraja izčrpalo njihov organizem, zato te nove obtežitve niso več zdržali. Griža, kolera, pegavica so morile cele skupine. Vsak dan je umrlo 60 do 100 ljudi. Že navsezgodaj zjutraj je bila napovedana zapora blokov. Več stotin esesovcev jc zaprlo češko taborišče in zganjalo ljudi v vrste. Bila je strahota poslušati te krike strahu in groze. Češke Jude nakladajo na tovornjake. Vsi se dobro zavedajo, kaj jim grozi. 1500 dela zmožnih mož in okoli 2000 mlajših žensk so izločili. Te bodo poslali v druga taborišča Nemčije. Vsi drugi pa so namenjeni v krematorij II in III. Naslednjega dne je češko taborišče prazno. Tudi v krematorijih II in III je zavladala tišina. Samo kamion vidim še, ki odhaja, naložen s pepelom, proti Visli... Število prebivalstva koncentracijskega taborišča se je z likvidacijo češkega taborišča zmanjšalo za deset tisoč. Akti krematorija pa so se povečali za en sam list. Na njem je zapisano: »Del koncentracijskega taborišča Auschvvitz, tako imenovano češko taborišče, je bilo zaradi pogostnih pojavov pegavice likvidirano. Podpisal: dr. Mengele, Hauptsturmfiihrer, prvi taboriščni zdravnik.« Na intervencijo dr. Epsteina je dr. Mengele pustil pri življenju osem zdravnikov iz taborišča čeških Judov. Dodelil jih je bolniškim barakam taborišča F. Njihovo obupno zdravstveno stanje je posledica razkrajajočega posla zadnjih tednov, ko niso poznali ne počitka ne nevarnosti okužbe in so se popolnoma posvetili negi bolnikov. Zdaj so z duševnimi in telesnimi močni popolnoma na koncu in večinoma tudi inficirani s pegavico. Tisti dan po likvidaciji češkega taborišča sem imel opraviti v taborišču F in sem se razgovarjal z njimi. Dr. Heller, slavni praški zdravnik, bivši šef zdravnik češkega taborišča, mi je pripovedoval o strašnem trpljenju v taborišču in poginu čeških Judov. Kasneje so tudi ti zdravniki poginili. V taborišču C, ki leži zraven češkega taborišča, so nastanjene ogrske Židinje. Taborišče je bilo natrpano z ljudmi. Nekega dne odkrijejo zdravniki med temi ženskami v eni izmed barak simptome škrlatinke. Po naročilu dr. Mcngelcja so tisto barako zaprli, razen nje še tisto pred njo in eno za njo. Ostale so zaprte od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Nato so se pripeljali esesovci na kamionih, nagnali vse ženske iz tistih treh barak nanje in jih odpeljali v krematorij. Tako je zdravil dr. Mengele. Strahovito trpini, ko mislim na ubogo ženo in hčer. Kot žrtve te Mcngelejeve metode odpravljanja epidemije so padli že prebivalci češkega taborišča in nato še stanovalke treh barak taborišča C. Zato se zdravniki v barakah ne upajo več prijaviti epidemičnih obolenj, temveč spravijo na tihem take bolnike v kak skrit kotiček ene izmed barak, kjer jih potem negujejo s skromnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Tudi v bolniške barake se ne upajo s takimi bolniki, ker je kontrola esesovskih zdravnikov prestroga. Kot se jc izkazalo, utegne biti posledica kakega epide-mičnega obolenja popolno likvidiranje barake, kjer se je obolenje pojavilo, kakor tudi vse njene okolice. SS imenuje to »na široki bazi izvedeno zadušitev epidemije«. Finale te akcije sta eden ali dva tovornjaka pepela, ki ga jc — razkužil ogenj. J Sam tar tja po Straži m TVD Partizan v Straži namerava razširiti svoje dejavnosti. Na zadnjem obenem zboru so člani sklenili, da bodo začeli graditi štiristezno kegljišče, k; naj bi stalo ob Krki. Razen kegljišča bo v stavbi tudi okrepčevalnica. • Krajevni odbor se trudi, da bi kmalu nabral dovolj sredstev za asfaltiranje ceste od železniške postaje do žage. Doslej sia za to največ prispevala Železniško transportno podjetje (4 milijone) in Novoles (1 milijon). Pričakujejo, da bodo sodelovala tudi ostala podjetja. Prav bi bilo, da bi bil ta razmeroma zelo kratki del ceste čimprej urejen, saj zdaj kvari celotno podobo Straže. Razen tega je posebno v jesenskih in zimskih mesecih otežko-čen promet prav tam, kjer ga je največ. • Novolesov obrat v Straži bo letos začel graditi nov blok za svoje delavce, en blok pa je že skoraj gotov. Novj blok bo stal blizu mostu in bodo v t Pred tednom tiska Od 29. marca do 4. aprila pripravlja komisija za tisk pri občinskem odboru SZDL vrsto razstav, prireditev in ' predavanj o pomenu in nalogah tiska, radia in televizije. Podružnica društva slavistov bo priredila literarni večer slovenskih književnikov, v okviru Delavske univerze pa bo kvalitetno predavanje o deležu tiska v sodobnih sredstvih obveščanja. O programu za teden tiska bomo obširneje poročali prihodnji teden. njegovem pritličju uredili trgovski in gostinski lokal. Predvsem si Stražani želijo lepši in sodobnejši gostinski lokal, ker sedanji ne zadostuje več potrebam. Gost, ki hoče v sedanji gostilni kaj v miru pojesti al: popiti, se ne počuti ravno najbolje. • Prebivalci Straže in okolice se že veselijo, da bodo dobili zobozdravnika, ki jih bo obiskoval dvakrat na teden. V hiši, kjer je zdaj zdravstvena postaja, bodo v zgornjih prostorih uredili zobno ambulanto, za katero je pripravljenih že precej sredstev. Tako bo znatno razbremenjena novomeška zobna ambulanta. • Na zadnjem zborovanju sta se združili krajevni organizaciji SZDL iz Straže in Vavte vasi. Ker imata obe organizaciji enake naloge, je bila združitev popolnoma na mestu. • Mladinska organizacija v Straži je pred nedavnim izvolila nov odbor. Spet bo zaživel marksistični krožek, za katerega je med mladino precejšnje zanimanje. Ustanovil: so tudi šahovsko sekcijo in pridobili nov prostor za sestanke, ki ga bodo lahko uporabljale tudi ostale organizacije. • Predzadnjo nedeljo je Na ogledu v škofji Loki Vajenci lesnega oddelka novomeške vajenske šole so pretekli teden obiskali in si ogledali lesni kombinat »Jelovica« ter hkrati tudi mesto škofja Loka. V Novo mesto so se vrnili polni lepih vtisov, saj je bil izlet v Skofjo Loko lep, zanimiv, bogat in poučen. -m.tr- novomeška Kronika H Prejšnji teden so bili v Novem mestu po terenih zbori volivcev. Ponekod so jih drugič Sklicali, ker so bili prvič zaradi Slabega obfveSčanja premalo obiskani. Volivci so razpravljali o družbenem planu občine in o občinskem proračunu za leto 1962, razen tega pa so sprejemali dodatni občinski prispevek — 13 odstotkov, za katerega eo ljudje povsod glasovali. -Predstavniki in zastopniki občinskega LO so odgovarjali na Vprašanja in pripombe volivcev, obljubili so tudi, da jih bodo upoštevali. Zbori so na vseh terenih lepo uspeli, razprava) pa je bila razgibana in res plodna. ■ Kako to, da telečjih in svinjskih jeter, kakor tudi srca V naših mesnicah ni dobiti? Redkokdaj je te vrste drobovina v prodaji. Mesarji se izgovarjajo, da vsa jetra pobere bolnišnica za svoje potrebe, razen nje pa Se gostUne. v prodaji Je le tu in tam kak kos Jeter, ki ga seveda takoj zmanjka. Marsikomu zdravnik predpise, naj zaraldi bolezni uživa Čimveč jeter. Mar naj jih vsak dan hodi kupovat v Ljubljano, kjer jih je celo po samopostrežnih trgovinah dovolj? ■ Novomeška podružnica Upokojencev je pripravila koncert mešanega pevskega zbora in Linhartovo Zupanovo Micko, s katerima so včeraj nastopili v DLP. Danes zvečer bo ponovitev. Popoldanske predstave ob 13. uri so za šolsko mladino, zvečer pa za ostalo občinstvo. Koncert stai pripravila Boris Savnik - zborovodja in Ema Lapajr.e, ki spremlja na klavir, Zupanovo Micko pa je režiral Polde Cigler. 19 Preteklo nedeljo je močan veter trgal plakate z oglasnih desk na Cesti komandanta Staneta. Marsikdo, ki je videl ta čudni ples raztrganih kosov papirja, je pomislil, da bi bili plakati lahko bolje naleplieni. Ni kolektiv tovarne »Krka« iz Novega mesta razveselil prebivalce Straže in okolice s komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«. Gledalci so bil: z obiskom zelo zadovoljni, saj je bila dvorana Zadružnega doma nabito polna ljudi. Stražani menijo, da bi bila dvorana še enkrat tako polna, če bi jih igralci ponovno obiskali. V Stnaži zelo manjka kulturnih prireditev in so prebivalci veseli vsake iskrice, ki posveti v njihovo kulturno temo. Veselijo še že tudi predavanj, ki jih bo v Straži organizirala ljudska univerza :z Novega mesta, na katerih se bodo se- lepo, da ne skrbimo za lepo podobo in čistočo mesta I E3 »Pod Rdečim morjem« je naslov predavalnju, ki ga bo ioiel v ponedeljek, 26. marca, ob 18. uri v Domu JLA Jože Stirr.', sodelavec Zavoda za raziskovanje kopnega in morja. — Zanimivo predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Ljubitelji morja, vabljeni! BS Velik vrvež in malo Blaga je bilo minuli ponedeljek na novomeškem živilskem trgu. — Največ je bilo jajc — po 18 do 20 din, prodajali pa so tudi regrat na merice po 50 do 60 din, motovileč na merice po 60 dir.', kislo repo po 70 din kg, česen v glavicah po 20 din, mleko po 50 din, krompir po 30 din ter razna semena. Nekaj stojnic je bilo zasedenih z otroško konfekcijo, copatami, volnenimi izdelki, raznimi kipci, koraldami in ogrlicami vseh vrst ter umetnimi rožami. H Gibanje prebivalstva: rodile so: Ana JaScobčič iz, Ska-lickega l - dečka, Emilija Pleni čar iz Trdinove 3a — deklico, Darinka Koleno iz Trdinove 3c — deklico ter Jožica Pavlenič Iz Kettejevega drevoreda 7 — deklico. — Porok in smrti ni bilo. — Ponesrečil se je Stane Blatnik, skladiščnik z Mestnih njiv, ki je padei z motorja in si poškodoval brado. ■I Vandalizem vzdolž poti na Loko. V soboto ponoči so doslej neznani zlikovci polomili več nekaj let starih drevesc ob poti na Loko. Taki ljudje, ki ne spoštujejo dela ljudi, ki se trudijo za olepšavo našega mesta, niso pošteni! Zlikovci, ki počenjajo taka pobalinstva (mednje štejemo tudi uničevalce klopi v Ragovem logu!), nimajo prav nobenega ponosa, pa tudi ne ljubezni do rodnega mesta. Ce jih bodo pristojni organi izsledili, je treba njihova imena sporočiti javnosti! Za objestnost take mere ne imore biti med nami prav nobenega prostora ! znanili z marsičem, kar zadeva kmetijstvo, politiko, zdravstvo, gospodarstvo in drugo. • Poseben problem tega področja je šola v Vavti vasi, kje-.- so samo štiri učilnice za več kot 360 učencev. Ker je pouk v tako težkih razmerah zelo problematičen, ljudje na zborih volivcev vedno znova izražajo željo po dograditvi novih učilnic. Ker bo za to treba precej denarja, šole letos še ne bo mogoče urediti. Morda bi se pa le dalo kje »stisniti« in najprej urediti šolo, kj kar kliče na pomoč?! -db NOVOMEŠKA KOMUNA Dolenjske Toplice dobijo 8-stanovanjski blok ■ Že letos nameravajo v Dolenjskih Toplicah graditi osemstanovanjski blok: dve stanovanji bo občina gradila za učiteljstvo, za dve bo prispevala sredstva kmetijska zadruga, eno stanovanje bo v tem bloku uredilo podjetje »Bor«, v ostalih Obračun novomeških gasilcev Preteklo soboto so imeli novomeški gasilci letni občni zbor. Poročilo o operativnem delu gasilcev je prebral poveljnik Janežič, ki je poudaril, da je društvo zlasti lani krepko delalo. Zdaj stoje v gasilski orodjarni kar trije avtomobili, društvo pa uporablja tudi avtocisterno, ki je sicer občinska lastnina. Gasilske naprave, aparati, brizgalne, lestve, agregati z orodjem in priborom, cevi in drugo orodje je vredno nad 13 milijonov dinarjev. Minili so časi, ko so se trudili, da bi dobili star vojaški avto za gasilsko vozilo. Danes ima društvo vsega precej, vendar še premalo. Manjka ročnih aparatov za gašenje lahko vnetljivih tekočin, več gumijastih tlačnih cevi, lestev, reševalnih- vrvi, aparat za oživljanje, dihalni aparat, drsalni prt, motorna briz-galna in drugo. Razen tega je nezadovoljiva tudi oprema. Vse to bi nabavili, če bi imeli dovolj sredstev. Samo minimalni proračun je pokazal, da potrebuje društvo 3 milijone dinarjev. Občinska društva se bodo v prihodnje oskrbovala iz občinskega gasilskega sklada. Prednost bodo imela društva v industrijskih sre- ŽIVAHEN PROMET IN NIŽJE CENE 19. marca je bil v Novem mestu sejem. Kmetje so v večjih in manjših kurnikih ponujali 890 prašičev, v starosti od šest tednov do še stih mesecev. Bilo jih je 890. Ko je bil sejem končan, je 284 kmetovalcev odpeljalo prašiče spet domov, ker jih niso prodali. — Promet je bil zelo živahen, ker pa ni bilo kupcev iz oddaljenih krajev in so baran-tali med seboj samo domačini, se je cena nekolikanj znižala. Tokrat so prodajali prašiče po 5000 do 17.000 dinarjev. diščih. Z reorganizacijo gasilskih društev je tudi v Novem mestu predviden gasilski center, ki bo v prvi vrsti skrbel za to, da se opremi. Lanskoletni program je novomeško gasilsko društvo zelo uspešno uresničilo, za kar velja pohvaliti mladega poveljnika Janežiča. V tem Času so zelo uspešno delali mladinci, ki so se izkazali na mnogih gasilskih tekmovanjih. Napredek je tudi zaradi tega, ker je društvo uvedlo dežurno službo. Brez večjega alarma so vsak večer pripravljeni štirje gasilci, da se odpeljejo na kraj požara. Lahko rečemo, da postaja jedro društva mladina, ki je že Veselje žena z Javo-rovice in Bana Zene z Javorovice, Bana in okoliških podgorjanskih vasi so za letošnji 8. marec doživele prijetno presenečenje. Krajevna organizacija SZDL v Drči jim je priredila lepo proslavo dneva žena. Sindikalna podružnica šentjernejskega obrata »Uporov« jih je bogato obdarila, obiskal pa jih je tudi sekretar OK ZK Novo mesto tov. Franc Pirkovič. Vesele, neizrečno vesele so bile partizanske mamice, ko so videle, da niso pozabljene! Ne bomo jih pozabili tudi v bodoče, saj se jim za vse, kar so prestale, ne bomo mogli nikdar dovolj oddolžiti! T. K. Gradnja šentjernejske šole Pred nekaj dnevi so v Šentjerneju zakoličili prostor, na katerem bodo gradili prepotrebno novo šolsko poslopje. Z gradnjo bodo pričeli takoj; kot najcenejši ponudnik bo gradilo SGP Pionir. Predračunska vrednost nove šolske stavbe znaša blizu 70 milijonov dinarjev. Letos bodo šolo dogradili do strehe. velikokrat opravičila zaupanje starejših gasilcev. V štirinajstih točkah je občni zbor potem nakazal prihodnje naloge, ki jih bodo opravili pod vodstvom novega odbora. Uspehi novomeških gasilcev so res vredni pohvale. Zal, da se 0 tem niso prepričali tudi predstavniki organizacij, ki se kljub vabilu niso udeležili občnega zbora. Polde Cigler prostorih pa bodo stanovanja za kopališko upravo in uslužbence gozdne uprave. Prostor za blok bodo izbrali na osnovi urbanističnega načrta. 11 Tovarna zdravil »Krka« iz Novega mesta se zavzema za to, da bi v Dolenjskih Toplicah odprli lekarno. Priprave so že v teku in lahko pričakujemo, da se bo načrt že v kratkem začel uresničevati. U Odbor Turističnega društva v Dolenjskih Toplicah je sklenil, da bo nabavil montažno hišico, v kateri bo turistični urad. E£ Na občnem zboru TVD »Partizan« so se pogovorili, da bodo telesnovzgojno dejavnost pojačali. Pričakujejo, da bo tudi novi društveni odbor poskrbel za to, da sklepi in načrti ne bodo padli v vodo. D. G. NAS OBISK 50 let - sod »napetosti©«... tro strokovnjak, ki je pretekli teden praznoval 50-letnico. — Kako je bilo z elektriko takrat? 1930. leta se je pričela prava elektrifikacija, prej pa za elektriko ni bilo posebnega zanimanja. Samo da ne bi kdo mislil, da smo elektrificirali vasi! Kje neki! Gradili smo prve daljnovode in pre-predli do leta 1940 Dolenjsko s krožnim daljnovodom in transformatorskimi postajami. Do leta 1940 smo to opravili, nato pa se je pričela vojna. Od 1941 do 1945 ni bilo posebno dobro za nas, marsikdaj so žvižgale krogle, ko smo plezali po drogovih. Najteže je bilo od 1943 do 1945, ko smo naskrivaj dobavljali elektriko partizanom proti Dol. Toplicam. »Jutri popravljamo vod proti Straži,« ni bila naj-prijetnejša vest. No, pa je šlo vse po sreči! — Pravijo, da si vnet lovec? — Lovec in ribič! Rad grem v naravo. Najtežjega sulca po vojni — 17 in pol kg je imel — sem uplenil v Krki, prav tako 3 kg težko postrv; zajčkov je padlo veliko, 8 srnjakov v zadnjih treh letih in 152 kg težak divji prašič. Vendar divjad raje gledam kot streljam. »Abraham« pravijo ljudje petdesetletnici, veš, meni je pa bolj za »ham,« je še pridejal sme-joč se, ko sem se poslavljal... M. — Prvi električarski vajenec in pomočnik, ki se je izučil v Novem mestu, sem. Pred 50 leti, ko sem bil star komaj 3 mesece, smo priromali v Novo mesto iz sončne Goriške in se naselili na Bregu. Postal sem pravi Brežan. Učil sem se v delavnici »Novobor«, družbe, ki je bila lastnica takratne lukenjske elektrarne: 1930. leta sem opravil pomočniški izpit, riato pa odšel v mojstrsko šolo v Ljubljani. Tudi potepal sem se po svetu, za kruhom, ker ga takrat ni bilo dovolj, na Breg pa sem se vedno rad vračal in še danes stanujem tu, — tako je šegavo, zelo na kratko povedal svoj življenjepis Milan Breščak, prvi dolenjski elek- Tri glavne dejavnosti AMD v Novem mestu Pred nedavnim so na seji upravnega odbora AMD v Novem mestu na novo osnovali šolsko, gospodarsko, športno In propagandno komisijo. Komisije so ustanoviU zato, da bi poživili in pratvllno usmerili dejavnost Avto-moto društva. Na seji so govorili o organizaciji tečajev za šoferje amaterje, o društvenih izletih in podobnem. Tehtna je bila razprava o gradnji lastnega doma z avtedromom. V domu bi bile garaže, delavnice, učilnica, kabinet, pisarna in perišče za motorna vozila. Kmalu za tem so o teh vprašanjih podrobno razpravljale komisije. Gospodarska komisija je podprla predlog upravnega odbora in že vložila prošnjo za dodelitev zemljišča v Smi-helu, kjer bi gradili dom in avtodrom. Ker društvo žc zdaj nujno potrebuje prostore, je gospodarska komisija sklenila poiskati začasne sobe. Ista komisija je razpravljala tudi o tem, kako bi nabavili še en tovornjak oziroma poltovornjak ter osebni avtomobil. Letos namreč pričakujejo, da se bo za izpite iz ceslr.oprometnih predpisov prijavilo od 500 do 600 tečajnikov, zato bi bilo osebno vozilo še celo potrebno. V prihodnje bi S? izpopolnili strojni park; stara vozila bi prodali in polagoma nabavljali nova. Šolska komisija je napravila podroben načrt o dejavnosti, ki zadeva njeno pristojnost. Tako bo organizirala tečaje za obveznike predvojaske vzgoje, izvedla več večernih in nedeljskih seminarjev, pripravila tečaje za mopediste in pomagala vvem podjetjem, ki bodo na lastno pobudo organizirala po- dobne tečaje ter sernitiirie za svoje voznike. V programu ima tudi os.iovanje debatnih skupin, in sicer po vrsti vozil: za mopediste, za motoriste in za avtomobiliste. Debatne skupine bodo obravnavale vprašanja, ki jih mora! poznati sleherni voznik motornega vozila. Na drugi strani bo šolska komisija skrbela za amaterski naraiščaj ter bo v ta namen jačala in na novo ustanavljala prometne krožke v šolah. Nemajhne naloge si je postavila športna komisija, ki je za letos pripravila kar sedem večjih prireditev. Tako se bo že IS. aprila pričel spomladanski kros z motornimi vozili; 13. maja bo športna vožnja, 10. junija pa se prične okrajna zvezdna vožnja. Prva terenska vožnja za ocenjevanje se bo začela 15. julija, še isti mesec pa bo ocenjevalna vožnja za ženske. Po daljšam presledku bo 16. septembra jesenski izlet z motornimi vozili v neznano, 7. oktobra pa bo izlet z določenim ciljem: vsakdo bo moral obiskati tovariša v drugem kraju. Za dobro organizacijo vseh dejaivnosti bo poskrbela pro^ pafiandna komisija, ki bo hkratt uporabila vsa sredstva za dohro in pravočasno propagando. Na vidnem mestu bo stala tudi oglasna omarica Avtomoto društva, v kateri bodo interesenti sproti obveščeni v dejavnosti in vsem, kar jim bo društvo želelo sporočiti. Osnovna skrb društva pa je nedvomno ta, da bo treba povsod, kjer so za to pogoji, ustanoviti krožke in sekcije AMD. Preprečevali naj bi vsakršno izkoriščanje ugodnosti, ki so jih velikokrat imeli začasni »člani« druStva: ti so namreč bili v društvu le toliko časa, da so lahko opravili izpit in tečaj. V 'pravilniku; ki ga društvo zdaj še nima, pa bodo morale biti upoštevane tudi take reči. AMD ije na debri poti. kar lahko potrdi tudi z dosedanjimi uspehi. Uspeh z združenimi sredstvi netto pes še večji izvoz poliištva v inozemstvo! Poročali smo že, da je bilo v januarju v Sevnici posvetovanje direktorjev in organov delavskega samoupravljanja gospodarskih organizacij. Med drugim so razpravljali o investicijskih vlaganjih v letu 1962 in združevanju sredstev gospodarskih organizacij za investicijske namene. Ze takrat so predvideli, da bi bilo teh sredstev 81 milijonov dinarjev. Z načrta Uporabo zbranega denarja bo omogočen hitrejši gospodarski razvoj sevniške komune. Omeniti moramo, da je samo za razširitev mizarske produktivne zadruge namenjenih 50 milijonov dinarjev. Zadruga je dosegla zadnja leta velike delovne uspehe. Prvotno je imela zaposlenih 60 ljudi, sedaj jih pa je že 180. V letu 1959 0 načrtih LT v Sevnici 13. marca se je prvikrat sestal novi odbor LT v Sevnici. Ko so bili izvoljeni predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik, je odbor razpravljal o nalogah LT. Dejavnost LT bo treba Poživi i zlasti na šolah in Povezati delo s klubi in sekci ami. Sole bi potrebo-va e strokovnjake, zato bo niorala LT prevzeti precejšen del odgovornosti. da sklepi ne bi ostali samo na Papirju. Odbor je razpravljal tudi o radijskem oddajniku v Sevnici. Tam bosta Pravzaprav dva oddajnika. Montirali pa ju bodo. brž *° bodo dobili primeren Prostor. L. J. je znašal doseženi bruto proizvod 162 milijonov dinarjev, lani pa že 318 milijonov dinarjev. Za letos je kolektiv sklenil družbeni bruto proizvod povečati na 370 milijonov dinarjev. Sredstva iz družbenega sklada bodo kolektivu omogočila razvoj, komuna pa bo prikazala večjo lastno udeležbo pri razširitvi podjetja. Tako so dani vsi pogoji, da bo mizarski produktivni zadrugi dodeljeno investicijsko posojilo v zneski 287 milijonov dinarjev iz republiškega in splošnega investicijskega sklada. Z razširitvijo obrata bodo pričeli takoj, ko jim bo posojilo dodeljeno. Računajo, da bo že naslednje leto končana izgradnja novega objekta. Število zaposlenih se bistveno ne bo povečalo. Laže pa bodo takrat izvedli notranjo organizacijo dela in dopolnili tehnološki proces. Odpravili bodo tudi sedanjo pomanjkljivost obratnega transporta. Najvažnejše pa je. da se bo z izgradnjo novega objekta povečal bruto proizvod na Sestanki krajevnih organizacij SZDL Ta mesec potekajo sestanki 31 krajevnih organizacij SZDL, kolikor jih je v občini. Na njih obravnavajo spremenjeno delo krajevnih organizacij SZDL v smislu nove ustave, kadrovska in organizacijska vprašanja organizacij, podružnic in sekcij. Razpravljajo tudi o predlogu za uvedbo stalne dežurne službe v organizaciji. Sestanke obiskujejo člani kadrovske in organizacijske komisije ter sekretar in predsednik občinskega odbora SZDL. Občinski odbor SZDL bo pripravil poročilo o delu v organizacijah, ki bo obravnavano na plenumu občinskega odbora SZDL. Plenum bo skUcan v prvi polovici aprila. približno 700 milijonov dinarjev. V Mizarski produktivni zadrugi izdelujejo predvsem kvalitetno pohištvo za hotele, klube in drža>vno reprezentanco. Ze dosedaj so izvažali stilsko pohištvo v ZDA, Švedsko, Italijo in Astrijo. V zadrugo prihajajo vedno nova naročila iz inozemstva, pa vseh ne morejo izvesti. Ce bo šlo vse po sireči. bedo drugo leto že zadostili vsem naročnikom. Zato je dodelitev posojila res nujna. SEVNIŠKI Sevniška Mizarska produktivna zadruga slovi po sodobnem stilnem pohištvu, ki mu daje izredna kvaliteta še posebno ceno in V nedeljo se začne TEDEN TISKA Pod pokroviteljstvom predsednika občinskega odbora SZDL tov. Dušana Breliha. se bo v nedeljo dopoldne začel v naši občini TEDEN TISKA. Dopoldne bodo v raznih izložbah sevniških trgovin odprli razstave tiska, ob 10. uri pa se bo začel literarni nastop slovenskih književnikov v domu Partizana. Razstavi bosta priredili tudi knjigarna in občinska knjižnica, v Loki pa bodo organizirali razstavo o protestantizmu na Kaj je novega v Loki? »K0 BOM VELIK, VAS BOM USTRELIL!« Ali more biti kaj bolj pretresljivega kakor otrokova grožnja, da se bo maščeval, ker grdo ravnajo z njegovim očetom? Ali naj obsodimo otroka, ki še v šolo ne hodi, ceš da je nevzgojen, da zahaja v slabo družbo, da preveč bere kriminalne romane, oziroma da gleda slabe filme? Ali naj vse te slabe vplive naprtimo otroku, češ da se že zdaj vidi, kakšen bo, ko bo odrasel? Z ocenjevanjem takih okoliščui ne bi prišli daleč, nedvomno ne dlje od svoje nevednosti. V bistvu ima otrokova izjava, da se bo maščeval, povsem drugačno ozadje. Osvetli naj ga dogodek. Po naključju smo stopili v neko gostilno. Bilo je okrog desetih zvečer. Lokal je bil zakajen in gostje so sedeli vsak Pr' svojem kozarcu. Naenkrat so se vse oči zapičile v starejšega človeka, ki se je od pijanosti zrušil ob točilni mizi. Medtem ko so vsi z gostilničarjem in njegovo materjo Vred smehljaje opazovali moškega, ki je padel, je v lokal Pritekel šestletni deček in hotel moža postaviti na noge. N» šlo, bil je pretežak. Tedaj je pristopil gostilničar, dvignil moža in ga s prijemom pod pazduho odvlekel čez ?rag na cesto. Deček je odšel za njim, vendar je čez Cas spet pritekel v lokal — kot da bi se bil zmedel — in Pretaknil vse sobe. Iskal je očeta. Seveda to stikanje ni bito všeč gostilničarjevi ženi, ki je otroka surovo nagnala. Fantek pa se je ustavil pred njo in dejal: »Ko bom velik, Ppm za prvi denar kupil puško in vas ustrelil!« Nato je Jiitrih nog zbežal iz lokala, saj bi prav gotovo prestregel lcJ°tuto, ker je žena že stekla za njim. Stvar bi se lahko končala tudi z zgornjim odstavkom. Potrebno pa se nam zdi dodati še, da je otrokov oče član fB> ki je zaradi posledic vojne tako oslabel, da ga omami Ze najmanjša količina alkohola. To gostilničar dobro ve, saJ živi otrokov oče v tistem kraju kot on! In komentar? Morda niti ne bi bil potreben, če bi šlo samo za ta primer. Zadeva je splošna. Gre za opijanje gostov, ki jih gostilničarji gledajo le toliko časa, dokler *,m lahko strežejo, ko pa so preveč pijani, jih preprosto VrzeJo na cesto! In tu je bistvo vsega: strežejo pijanim gostom, češ »dinar je dinar, jaz pa sem mu dolžan nalivati, "kler je voljan piti«. Seveda, pustimo gosta, da se ga *naseka« do nezavesti in celo silimo ga v to. Ko je n. pr. eltJe gost hotel popiti kislo vodo, mu je gostilničarka od-rnila: »E, za kislo vodo pa res ne grem s peči!« In gost Je nioral piti alkohol, če je sploh hotel kaj piti... tr. Tako se začne pijančevanje. Najprej deci, potem dva, ■ • • • do takrat, ko ga imaš toliko, da padeš za točilno j...1?0, Kdaj bo tega konec? če bi goste pravočasno opozo-0 ?' naJ nehajo piti, če bi imeli v lokalih opozorilne napise, „0'r°ma če bi te napise tudi upoštevali in podobno, se prav ki v ° • 'ut^ ne D' d°K°dilo, da bi komaj šestletni deček, Hj Je.v'del, kako mu z alkoholom zastrupljajo očeta, grozil. Slltdo bo dejal: »Le kaj otrok more!« Vendar ne gre pij-0; ^e že starejši včasih ne znamo razumeti posledic ncevanja, poslušajmo vsaj, kako jih razumejo otroci... V Loki primanjkuje vode. Vodovod, ki so ga gradili še pred vojno, ne zadošča več. Ker je pomanjkanje vode zlasti v poletnih mesecih, so zahteve ljudi, naj bi se vodovod povečal, še bolj upravičene. Lani so sicer začeli varčevati z vodo, vendar se stvar ni bistveno spremenila. Nujno je, da temu važnemu komunalnemu vprašanju poiščeta rešitev krajevni odbor in Socialistična zveza. Priznanje konfekciji ».LISCA«. ' Na sejmu mode 1962 v Ljubljani je konfekcija »•Lisca« iz Sevnice prvič razstavljala svoje izdelke. Obiskovalce sejma so njeni izdelki zelo pritegnili. — Upravičeno so ji bile podeljene tri zlate, ena srebrna in ena bronasta kolajna. Konfekcija »Lisca« je na sejmu mode sklenila tudi več komercialnih pogodb. Odslej nameravajo vsako leto razstavljati tudi na Zagrebškem velesejmu. TRŽIČANI, pred nami je občni zbor društva prijateljev mladine! Našim otrokom moramo nudili vedro In brezskrbno mladost. To pa jim bomo lahko nudili le, če bomo nekaj storili zanje. Pridite, da se skupaj pomenimo, kako bomo rešili ta ali oni problem, ki se tiče naše mladine! Prijatelji mladine so zborovali 8. marca je bil v Sevnici občni zbor Društva prijateljev mladine. V dvoralhi TVD Partizan se je zbralo precej članstva in gostov. Poročilo je prebral dosedanji predsednik Klakovčar. Govoril je o uspehih DPM ir. delu odbora. DPM je predvsem skrbelo za letovanja otrok, izlete, prireditve in kolonije. Pri organiziranju kolonij si je najbolj prizadevala Mira Mohor, ki je bila za svoje delo tudi odUkovana. V razpravi so govorili o izgradnji družbenega centra v • Sevnici. DPM ima nad dva milijona investicijskih sredstev. Občni zbor je potem podprl sklep ženske konference, da bi gradili otroški vrtec in igrišče. Tud letos bo DPM pomagalo pri izvedbi Jugoslovanskih pionirskih iger, poleg tega pa bo organiziralo letovanja. Mladina, ki v JPI ne bo mogla tekmovati, bo imela več enodnevnih športnih pohodov. Vsekakor je potrebno večje sodelovanje članov z odborom in drugimi organi, -an ' Uspelo kulturno prireditev je imelo pred kratkim domače prosvetno društvo »Primož Trubar«. Uprizorilo je komedijo Marijana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Režiser Mlinar je igralce dobro izbral in pripravil. Cesta na Lisco je iz leta v leto bolj prometna. Vedno več je motornih vozil. Zato jo je treba stalno vzdrževati. Cestarja pa ni. Nekajkrat so cesto poprav- ljali loški mladinci, vendar to ni dovolj. Vsaj od časa do časa naj bi jo pregledal in popravil občinski cestar, sicer kmalu ne bo več uporabna za motorna vozila. Praznik žena na Bregu je pomagala pripraviti krajevna organizacija Socialistične zveze iz Loke. Na proslavi se je zbralo doslej največ žena — 40. Kulturni program je pripravila učite! jica-domačinka. S. Sk. Slovenskem. Isti dan bo v Loki tudi predavanje o Trubarju in protestantizmu. V četrtek, 29. marca, bo ob 19. uri v Partizanovem domu USTNI ČASOPIS, ki ga bodo priredili novomeški časnikarji skupaj z vodstvom krajevnih organizacij in LMS v Sevnici. — V nedeljo bo tudi v Tržišču odprta razstava tiska v šoli, združena s predavanjem. 30. marca bo predavanje v Krmelju, med tednom pa bo predavanje o tisku tudi v Sevnici. 31. marca popoldne bodo najboljšim pionirjem podelili nagrade za najbolj uspele naloge. Med tednom bo obiskala našo občino potujoča knjižnica MK. Predavanje o tisku bo tudi na Studencu. Sestanki v kolektivih Te dni so v Jugotaninu, Ko« pitami, Lisci in Mizarski zadrugi sestrjiki kolektivov, na katerih bodo razpravi j 11 o povišanju in delitvi dopolnilnega proračunskega prispevka. — V predlogu je namreč, naj bi se prispevek povečal od sedanjih 5 na 15 odst. Od tega bil se najmanj S odst. porabilo za šolstvo, ostalo pa za občinski proračun. Predlog bodo članom kolektivov tolmačili člani plenuma občinskega sindikalnega sveta in člani zbora proizvaf-jalcev. ISe zapravljamo milijonov Glede na članek, ki je pred nedavnim obravnaval nepravilnosti pri začetnih delih za asfaltiranje sevniške ceste, bi radi pojasnili, da ni vse tako, kot piše objavljeni sestavek. Ograje, podporni zidovi in žive meje se rušijo zaradi tega, ker bodo delali hodnik za pešce. Na južni strani ceste je več odcepov, zato tam hodnika ne bi bilo mogoče izpeljati. Razen tega je predvideno široko vozlišče pri sedanjem železniškem prehodu. Hkrati bo določena enotna ureditev obcestnih vrtov in ograj. Potrebna je tudi večja preglednost. Asfaltirana bo cesta od nadvoza v Šmarju do Va-lantove hiše. Asfaltirali bodo tudi odsek do Kopitarne. Skupaj bo asfaltiranih 1800 m ceste. Poleg tega bo napeljana moderna cestna razsvetljava s podzemnim kablom. Urejena bo kanalizacija, za kar je 4.5 milijo- Delovna mladina na Razborju V novem odboru krajevne organizacije SZDL na Razborju je največ mladine. Svojega aktiva nima, zato pa dela v posebnem odseku Socialistične zveze. Zastopani so srednješolci, delavski in kmečki mladinci. Predvsem je njihovo delo plodno na kulturnem področju. Naštudirali in uprizorili so Marinčevo komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«. V načrtu imajo klubsko sobo, kjer bi imeli sestanke in vaje. Nabaviti nameravajo tudi kulise in druge pripomočke za oder. Njihova dejavnost ni enostransko usmerjena. Na sestanku so se pomenili, da bodo pomagali pri gradnji vodovoda na Razborju. S. Sk. na dinarjev prispevala'vođ-na skupnost. Zaenkrat je odložena gradnja mostu v Šmarju, ker ni sredstev. Vsa dela. razen zemeljskih. ki bodo veljala 36 miljonov dinarjev, bo opravilo Cestno podjetje iz Novega mesta. — on Priprave za Jugoslovanske pionirske igre v Sevnici Odbor za izvedbo Jugoslovanskih pionirskih iger, ki mu na-čeluje predsednik občinskega odbora SZDL Dušan Brelih, je že v jnuarju sestavil program iger. Program pa ne bo ostal samo na papirju, temveč bodo že v kratkem začeli ugotavljati dejansko stanje telesne kulture šolske in pošolske mladine v občini ter organizirali delovne akcije za izgradnjo novih športnih igrišč. Na vseh večjih šolah bodo ustanovili mladinska športna društva. U-gotoviti nameravajo tudi zdravstveno stanje mladine v občini in stanje šolskih mlečnih kuhinj. Po vseh šolah bodo učenci pisali naloge o pomenu telesne vzgoje, za učitelje telesne vzgoje pa bo organiziran poseben seminar. Za vse vodje krožkov za telesno kulturo bo organizirano 10-dnevno taborjenje. Ekipe mladincev in mladink se bodo udeležile pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Se ta mesec bo izvedeno ob- činsko šahovsko tekmovanje* aprila pa bo turnir v namiznem tenisu. Ekipe šol, družbe* nlh organizacij, društev, ustanov in podjetij se bodo v maju udeležile dvodrievnegai pohoda »Po poteh XTV. divizije« s cujem na Bohorju. IsU mesec bo organizirano tekmovanje atletskoga peteroboja, ki se ga bodo udeležiU mladinci osnovnih šol in zastopniki mladinskih organizacij, v počastitev 70-letnice rojstva maršaOa Tita bo v sevniški občini več lokalnih štafet. Program Jugoslovanskih pionirskih iger se bo izvajal ločeno za zimsko, spomladansko* poletno in Jesensko obdobje. Za zimsko obdobje je že izdelan poseben program, za ostala obdobja pa bo komisija za izdelavo programov v kratkem napravila podrobne načrte. Delovne so tudi komisija za lir.anc-na in materialna vprašanja; propagandna in akcijska komisija. D. K. Posvet o reorganizaciji socialnega zavarovanja Ker se približuje nova zakonodaja o socialnem zavarovanju, pripravlja OO SZDL širši posvet o novih organizacijskih oblikah te službe in o ustanovitvi komunalnih zavodov. Na posvetovanju, ki bo konec tega meseca, bodo pretresli hkrati tudi probleme vseh služb socialnega zavaro vanja, upoštevaje lansko realizacijo skladov po posameznih komunah. S primerjavo med dohodki in kdatki skladov bodo ugotoviti, v katerih komunah so ekonomski pogo ji za samostojne zavede Problem je treba resno ptetrestl U- zaradi tega, ker imamo slabe izkušnje z reorganizacijo komunalnih bank, ko so vso komune ustanavljale svojo banke, zdaj pa vidimo, da to ni bilo najbolj gospodarno. Po osnutkih bi bilo najbolje, da bi vsaka komuna imela svoj sklad, zavodi pa bi bili medobčinski. Sredstva skladov bodo upravljale skupnosti zavarovancev. Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem občanom! TREBANJSKE NOVICE Izb o Ijšajm o obveščanje! Informiranje občanov o problemih komune je važna naloga Socialistične zveze. Ce hočemo, da bodo ljudje odločali v korist vse komune, je nujno, da jim posredujemo dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko odločijo za najboljši predlog. Pred občane torej moramo položiti odprte karle, da bodo točno vedeli, koliko je sredstev, kaj se v okviru možnosti da narediti in kaj bi se dalo narediti z dodatnim prispevkom občanov, če se zanj odločijo. Vse to pa zahteva temeljite izračune in analize, do katerih bomo prišli le z analitično službo. Ker je pri nas nimamo, je naša naloga, da si jo organiziramo. Letos je glede informativnosti občanov storjen določen napredek. Petletni perspektivni plan razvoja kmetijstva je bil predelan z vsemi občani. Odbori krajevnih organizacij SZDL so se sestali že trikrat. Kolektivi gospodarskih organizacij so od prvega do zadnjega sodelovali pri izdelavi plana razvoja podjetja. Krajevni odbori so prvič dali predloge glede razvoja krajevnih skupnosti. In končno je treba omeniti tudi komunsko glasilo, ki v znatni meri pomaga pri informiranju naših občanov. Prav letošnji uspehi narekujejo, da moramo nadaljevati delo v tej smeri. Poleg pogostnejših zborov volivcev bo treba uporabljati še nekatere nove oblike: prirejati bo treba tribune občanov in debatne večere, izdajati bilten gospodarskih, političnih in drugih organizacij, organizirati razgovore z odborniki in več uporabljati radio. Pri navedenem pa ni mišljeno obveščanje o že sprejetih in izvedenih sklepih, pač pa obveščanje, preko katerega zainteresiramo upravljavce, da se bodo laže odločili za tisto, kar je v korist vse komune. TRI GLAVNE NALOGE KMETIJSTVA Naloge SZDL pri uvajanju socialističnih odnosov na vasi so zelo velike, velike zlasti pri nas, ker se ukvarja s kmetijstvom še 55,6 odst. prebivalstva. Zadnji zbori občanov so potrdili, da je treba dati ljudem jasno perspektivo. Nihče ni bil proti osnovnim načelom polletnega razvoja kmetijstva, ki se izražajo v naslednjem: — kmetijstvo je treba mehanizirati, — zemljišče bo potrebno arondiratl. — kmetijsko proizvodnjo je treba specializirati. Vseea toga pa seveda ne zmore vsak posameznik, pač pa je to možno le v okviru zadruge. Se pravi, da je možen napredek le v čvrsti pogodbeni proizvodnji med zasebnimi kmetovalci in zadrugo. Ravno tu pa čaka SZDL veliko političnega dela. Krajevni odbori SZDL morajo tudi tisti, ki bodo stalno spodbujali zasebne kmetovalce v smeri nakazanega petletnega programa razvoja kmetijstva na eni strani, na drugi strani pa zahtevali vzgledno gospodarjenje od družbenih posestev, od kmetijske zadruge pa uresničitev vsakršne pogodbe. V zvezi z uvajanjem socialističnih odnosov na vasi pa se pojavlja še eno vprašanje — družbeni center. Z omenjenimi zahtevami kmetijstva se bo načel tudi drug proces — proces krepitve družbenih centrov in razseljevanje hribovskih in ostalih odročnih vasi. V naši občini ima pogoje za takšne centre le 12 krajev. Zato bo potrebno dobro premisliti, kje bomo vlagali sredstva za družbene pro- SMM0B zadruga »moj dom« na Mirni pred novimi nalogami Te dni je po kratkem zimskem premoru v naši zadrugi delo ponovno zaživelo. Imeli smo sestanek vseh članov — graditeljev stanovanjskih hišic, na katerem smo se temeljito pogovorili o bodočem delu in tudi sestavili program dela za tekoče leto. Seveda ta ni skromen, kajti prijavilo se je 7 novih članov — interesentov za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hišic in celo dvojčkov, kar nam bo dalo precej dela preden bomo poskrbeli potrebna posojila in organizirali nabavo gradbenega materiala. Letos nameravamo napeljati elektriko na gradbišče Roje in v že zgrajene hišice, urediti vodovod In kanalizacijo, zgraditi skozi naselje cesto ter opraviti še mnogo drugih del. Delavski vset Tovarne šivalnih strojev »Mirna« nam je izpolnil željo, da bomo lahko izvršili vso strojno obdelavo stavbenega pohi-. štva na strojih, plačali bomo samo porabljeno električno energijo. Za to se delavskemu svetu in upravi tovarne najtopleje zahva- Štiri razstave tiska V okviru prireditev ob letošnjem prvem TEDNU TISKA, ki bo trajal od 26. marca do 1. aprila, bodo v naslednjih dneh odprte razstave tiska v Trebnjem, na Mirni, Sentrupcrtu in v Mokronogu. 31. marca zvečer bo ustni časopis na Mirni, pripravljamo pa tudi več literarnih razgovorov z mladino in literarni večer za odrasle v Mokronogu. Ljudska univerza bo priredila štiri predavanja o tisku v Trebnjem, na Mirni, Scnt-rupertu in Mokronogu, vse šole pa bodo posvetile po eno uro pouka razlagi o pomenu tiskane besede in knjige. ljujemo in želimo, da bi tu- Težko že čakamo toplej-di v bodoče naleteli na takoših dni, ko bo na gradbi-razumevanje in podporo! šču postalo vse živo. Novim Na sestanku smo Izvolili članom želimo, da bi se z komisijo, ki bo sestavila ravno tolikšnim veseljem kroniko razvoja stanovanj- lotili dela. saj je znano, da ske izgradnje »Moj dom«, vztrajnost premaga vse teza kar imamo že zbirko za- zave in ovire ter prinaša nimivih fotografij. uspeh. Bomo na mokronoški postaji utonili v blatu? Pred nedavnim sem se pripeljal z vlakom na postajo Mokronog. Ko sem izstopil, me je bilo groza, kajti pred mano se je od odcepa poti z glavroe ceste Obiščite zanimiva predavanja! 22. marca ob 18,30 bo dr. Robert Neubauer predaval v šoli na Čatežu o »Zaščiti pred boleznimi«. Preda-nje bo spremljano z diafil-mom. Na Minrl bo 23. marca ob 19. uri predavanje o »Zunanje političnih problemih.« Govoril bo Franc Markelj iz Ljubljane. Pre-datvtantje bo spremljano z diapozitivi. Naslednje predavanje na Mirni bo 27. marca ob 19. uri. Pod naslovom »Od Reke do Aten«. Predaval bo Nace Bukovec (barvni diapozitivi). store, opremo In ostalo, kar družbeni center mora imeti. V prostorih teh družbenih centrov naj bi se odvijale družbeno-politiono in kulturno življenje. Tu naj bi se ljudje izobraževali in zabavali. Vsi vemo. da danes ni mogoče zbrati ljudi. kot se je to dalo prvo leto po voini; danes pridejo ljudje le, če jim pripravimo kaj zanimivega in še takrat v majhnem številu. Se pravi, da bomo morali delati z manjšimi skupinami ljudi v klubski obliki — v okviru sekcij. pa do postajnega poslopja in do skladišč razprostiralo ogromno blato. Potniki smo brodili po blatu in iskali možnosti, kako bi se rešili brozge. Razumljivo je, da je vsak od nas odnesel s seboj precej blata na svojih čevljih za spomin. Ali res ni nikogar, ki bi poskrbel, da se ta del ceste uredi? Ali nihče ne pomisli, kakšen vtis odnese tujec o nas vseh? —c— ■ Avto-moto društvo v Trebnjem je organiziralo šoferski tedaj. Obiskuje ga 36 tečajnikov, pouk je 2 uri tedensko. Prihodnji teden bomo pričeli s praktično vožnjo, ki bo vsak dan. Razveselite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! Gasilci so zborovali 18. marca je imela trebanjska gasilska zveza svoj občni zbor. Prisostvovalo mu je 60 delegatov iz 26 društev, podpredsednik GZ LRS tov. Srečko Dimec, delegat OGZ Novo mesto tov. Jože Smodej ter štirje predstavniki občinskega ljudskega odbora v Trebnjem. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo v letu 1961 v naši občini 15 požarov, ki so povzročili za preko 6 milijonov din škode. S svojo intervencijo pa so obvarovali preko 18 milijonov narodnega premoženja. Ugo- tovili so, da povzroča največ požarov še vedno malomarnost posameznikov, ki nočejo upoštevati preventivnih ukrepov. Zato so sklenili, da bo v prihodnje prva naloga gasilcev poučevati ljudi o varstvenih ukrepih ter pregledovati stanovanjske hiše in druge zgradbe. Mnogo je bilo govora tudi o združevanju gasilskih enot v večje gasilske centre, ki naj bi pripomogli do večje udarnosti operativnih" enot. S skromnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, pa bi smotrneje nabavljali Ali ho Veliki Gaber res brez pošte? — je bilo vprašanje v 5. številki Dolenjskega lista. Ker širok krog bralcev verjetno še danes pričakuje odmev na ta članek, bom na kratko odgovorila: Veliko je bilo že govora o ukinitvi pošte, kajti za novomeško PTT podjetje je ta pošta velik problem. Zelja PTT podjetja ni pošto ukiniti, temveč povečati njeno dejavnost, ki je zelo majhna. Prej je bila tu pomožna pošta, redna pa obstaja tri leta. Nekateri pa pravijo, da bo bolje urediti v Velikem Gabru spet le pomožno pošto. Pa to ne drži. V našem interesu je, da interesentom pošiljke čimprej dostavimo, ne pa da jih zadržujemo na pomožni pošti. Nimamo upanja, da bi dejavnost lahko povečali, dokler bodo prebivalci na šega področja kupovali znamke in časopisje v Lju bljani ali kje drugje, kamor hodijo v službo. Ljudje tur di davkov ne plačujejo pri nas. temveč jih nosijo v Trebnje, misleč, da je tam manjša poštnina, pa ni res. Le-ta je po lokalni PTT tarifi povsod enaka. V našem okolišu je precej hiš, ki ne prejemajo nobenega časopisa. Ko pa smo agitirali za Dolenjski list. ki bi bil zanje najbolj primeren, smo imeli kaj malo uspeha. Če bi se ljudje odslej bolj posluževali svoje pošte, bi se ukinitev še dala preprečiti, drugače pa bo ukinitev neizbežna. Organizacije bi morale na svojih sestankih razpravljati o_ tem problemu in razčistiti vprašanje stanovanj poštnih uslužbencev. Pomagati bi morali, ne pa izganjati pismonošo iz skromne sobice. Zanj in za njegovo družino bi bilo treba preskrbeti boljše stanovanje, saj jih je v Gabru dovolj, sicer bomo ostali brez pismonoše, kar pa spet ne gre. Marija Kozlevčar Upravnica pošte Veliki Gaber Žene se zahvaljujejo KaJcor po vseh večjih krajih naše občine tako smo tudi v Trebnjem proslavili 8. marec, dan žena. Krajevna organizacija SZDL v Trebnjem je pripravila bogato akademijo, kjer so sodelovali cicibani, pionirji, kvartet trebanjskih godbenikov in kvartet moškega pevskega zbora. Akademija je ob pol-noštevilni udeležbi zelo dobro uspela. 2ene Trebnjega in okolice izrekamo organizatorjem in vsem sodelujočim priznanje. prepotrebno orodje. Z odlokom občinskega ljudskega odbora je bil ustanovljen občinski gasilski sklad in imenovan prvi upravni odbor, ki bo pričel v kratkem delovati. S tem bo naše gasilstvo dobilo več sredstev, ki jih bo moralo koristno nalagati za ohranitev naših domov in drugih objektov. Kritično so pre-motrili tudi stanje v tovarnah in zahtevali izboljšanje budi glede strokovnega kadra, saj imamo vse premalo izšolanih podčastnikov, ki bi bili potrebni posebno V podjetjih. Delegata iz Ljubljane in Novega mesta sta dala precej važnih napotkov za delo občinske gasilske zveze, posebno v letošnjem kongresnem letu. Na koncu so delegati izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter delegate za kongres GZ LRS in za občni zbor okrajne gasilske zveze v Novem mestu. Našim gasilcem želimo obilo uspehov v blaginjo naše občine in njenega prebivalstva. Pavle Japelj Dopisujte v TREBANJSKE NOVICE! Ali želite povedati, kaj se je zgodilo v vasi' Želite morda pojasnilo za nerešeno vprašanje? Morda bi radi pohvalili pridnega soseda ali delavca v podjetju? POŠLJITE DOPIS - POROČILO na občinski odbor Socialistične zveze Trebnje, komisiji za tisk! Tako bodo vsi občani zvedeli za vaše tiho delo v DOLENJSKEM LISTU - V TREBANJSKIH NOVICAH. Odlok o čiščenju in vzdrževanju manjših vodotokov na območju občine Trebnje Stanovanjska izgradnja na Mirni obeta letos živahen napredek: nedograjene stavbe kličejo po obrtnikih, stanovalci pa že nestrpno čakajo na vselitev... 1. člen Lastniki obrežnih zemljišč ob potokih in jarkih na območju občine Trebnje so dolžni čistiti struge ter gojiti na bregovih za njiho-ho varstvo primerno zarast. 2. člen Kot manjši vodotoki (potoki in jarki) so določeni vsi vodotoki na območju občine Trebnje, razen reguliranega dela Mirne in Ve-jeršce. 3. člen V čiščenje strug, potokov in jarkov spadajo sledeča dela: posek drevja in grmovja ob brežinah, odstranitev nanesenega materiala (drevja, dračja, ipd.) ter odstranitev vodnega rastlinstva iz strug. 4. člen Dela, navedena v 3. členu,, morajo biti opravljena med 1. oktobrom in 31. majem vsakega leta, in sicer pod nadzorstvom, ki ga določi upravni organ občinskega ljudskega odbora. 5. člen Krajevni odbori občinskega ljudskega odbora so dolžni prevzeti na svojem območju organizacijo izvedbe navedenih del, voditi evidenco o vsakem lastniku pod točko 1. ter pravočasno ukrepati. Pooblaščeni so pritegnili k delu tudi tiste lastnike, katerim potoki in jarki s poplavljanjem povzročajo škodo, ne glede na to, če imajo parcelo tik struge ali ne. 6. člen Ce lastniki obrežnih zemljišč ne bodo del, navedenih v členu 3 opravili v določenem roku, bodo to storili na njihove stroške organi Vodne skupnosti Dolenjske. 7. člen Z denarno kaznijo do 5000 din bo kaznovan vsak lastnik obrežnega zemljišča, ki v predpisanem roku ne bo opravil del iz 3. člena tega odloka. Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo do 10.000 din. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njen predstavnik ali odgovrni uslužbenec z denarno kaznijo do 5000 dinarjev. 8. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Bukovec POROČEVALEC K#MUNE VIDEM - KRŠKO Potrošnikom v presojo USPEŠNO DELO SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE PAPIRJA IN CELULOZE V eni izmed januarskih številk našega lista smo v sestavku »Sprašujemo, čemu tako?« obravnavali probleme izbire blaga v videmsko - krških trgovinah. Z vsebino članka naših bralcev nismo Povsem zadovoljili. Potrošniki namreč še vedno menijo, da trgovska mreža še zdavnaj ni izčrpala vseh možnosti za zadovoljitev kupcev. Nekateri vidijo rešitev le v ustanovitvi še enega konkurenčnega trgovskega podjetja v Vidmu-Krškem. To so želje potrošnikov, vendar moramo pripomniti, da v Vidmu-Krškem že dobro leto obstaja poleg tr- govskega podjetja »Resa« še trgovsko podjetje »Promet«. Slednje se še ni moglo uveljaviti, ker nima primernih poslovnih prostorov. Končno pa je šele 16. marca prejelo od okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani sklep o razširitvi predmeta poslovanja na tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcijo. Podjetje »Promet« je letos tudi zaprosilo občinski ljudski odbor za investicijsko posojilo v znesku 3 milijone dinarjev. Posojilo bi uporabilo za preureditev poslovnih prostorov v stanovanjski zgradbi na Cesti krških žrtev 22. Naj še omeni- mo, da zunanjost stavbe ni mestu v ponos. Ze v uvodu smo omenil, da je v trgovinah izbira blaga nezadostna in kupca zato ne zadovoljuje. Zlasti pa ne zadovoljuje otroška konfekcija, saj izbire prav za prav niti ni! Zato se je kolektiv trgovskega podjetja »Promet« odločil za ustanovitev posebne prodajalne za otroško konfekcijo. Kasneje namerava celo ustanoviti lastno šiviljsko delavnico za izdelavo konfekcije. To so v glavnem želje in načrti trgovskega podjetja »Promet«, vendar bodo ti načrti uresničeni Iz Podbočja nam pišejo • Letos so žene iz Podbočja posebno slovesno proslavile svoj praznik. V nedeljo, 11. marca, se je po-Poldne zbralo v lepo okrašeni šolski učilnici nad 80 žena, ki so prisostvovale kulturnemu sporedu, ki ga % pripravila šolska mladina. Po proslavi je bila Pogostitev, ki jo je pripravilo društvo saladine, sred-Btva Pa so prispevale žene same. Popoldne je minulo v veselem razpoloženju. 9 Pred nedavnim je bil na podboški šoli prijateljski šahovski dvoboj na 10 deskah, in sicer med pionirji domače šole in pionirji iz Leskovca. Naši pionirji so se ponovno odrezali in dosegli lep rezultat. 9 Minuli četrtek je bil v Podbočju dobro obiskan zbor volivcev, na katerem sta zastopnika ObLO tovariša Cimerman in Bevk tol- Razgibana Kostanjevica V zadnjem času je bila V Kostanjevici cela vršita Predavanj. Samo v mesecu februarju je Prosvetno društvo »Lojze Košak« organiziralo skupno z Gorjupovo galerijo osem predavam j o likovni umetnosti od XIV. do XX. stoletja. Predavali so dr. Emiivjan Cevc, France Zupan, 'Anica Cevčeva, vsi umetnostni zgodovinarji iz LjiujtjjLjane, Zavod za pedagoško službo v Krškem je organiziral posebno predavanje o likovni vzgoji, in to za učiteljstvo iz Kostanjevice ni bližnjih šol. Predaval je prof. Miro Kugler. " okviru izobraževalne sek-ciJe pri SZDL je Delavska univerza iz Krškega organizirala predavanje prof. Kambiča o Švici, predavatelj Kregar je govoril o vrtu spomladi, univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar pa je predaval o predšolskem otroku. Predavanj se ljudje udeležujejo z velikim zanimanjem. Poleg tovrstnega izobraževanja je delavska univerza iz Krškega organizirala tudi v Kostanjevici tečaj za upravljavce na tem teritoriju, osnovna šola pa redno večerno šolo za odrasle. Več predavanj je bilo tudi iz kmetijstva, kar so organizirali preko tukajšnje kmetijske zadruge. mačila prisotnim družbeni plan in proračun občine. V živahni razpravi, ki je sledila poročilom, so vaščani nakazali številne vaške probleme. Upamo, da bodo vsaj nekateri s pomočjo občine že letos rešeni. @ Pretekli petek je šolski mladini že drugič predaval priznani vrtnarski strokovnjak Jože Kregar iz Ljubljane. Otroci so z zanimanjem sledili temi -Spomladi na vrtu«. 9 Pred kratkim je bil v Podbočju debatni večer o političnih dogodkih doma in v svetu. To je bil že drugi tak večer. Izkazal se je kot dobra oblika dela, saj je bilo navzočih preko 60 vaščanov. ® V nedeljo, 18. mara, je imel v šoli predavanje znani psiholog univ. prof. Mihajlo Rostohar Za predavanje je bilo med vaščani že prej precej zanimanja. Predavatelj je govori] o šolski dobi otroka, o temi, ki zanima vse starše -č. šele takrat, če bodo dobili zaprošeno posojilo. Trgovsko podjetje »Promet« je še mlado. Iz majhnega podjetja »Tobak« je postalo lani januarja že solidno trgovsko podjetje. Leta 1960 je kolektiv dosegel 353 milijonov dinarjev prometa, lani pa že 565 milijonov dinarjev. To pa je nedvomno velik uspeh podjetja, saj je znano, da tolikšen promet dosegajo le večja trgovska podjetja. Vse kaže, da se bo letos promet povzpel na približno 700 milijonov dinarjev. Podjetje ne bi zaprosilo za investicijsko posojilo, če ne bi pred nekaj meseci kupilo 3-tonski tovornjak, odkupilo upravne prostore, opremilo dve svoji poslovalnici in preuredilo velik skladiščni prostor. Človek skoraj ne more verjeti, da se da skoraj iz nič toliko doseči. Delovni kolektiv pa s svojimi uspehi še ni zadovoljen Domala na vsaki seji delavskega sveta razpravljajo o napredku v podjetju. Ta napredek ne bi. koristil samo pc djetju, temveč tudi gospodarstvu ko mune, in potrošnju. Ce je torej uspeh in napredek zagotovljen, potem lahko trdimo, da bi se posojilo drdelje-no, trgovskemu podjetju »Promet«, bogato obrestovalo. Malokatera sindikalna podružnica v podjetju tako vestno spremlja probleme in uspehe kolektiva kakor podružnica tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem. Sindikat te tovarne tudi nenehno skrbi za življenjski standard zaposlenih. Tu je bilo že veliko storjenega, vendar namerava sindikalna podružnica še marsikaj napraviti. V svoj program je sidikalna podružnica vključila reševanje stanovanjske problematike. Trenutno prosi za stanovanje kar 89 zaposlenih. Centralna stanovanjska komisija v podjetju je zato že razpravljala o možnosti vključitve prosilcev v stanovanjsko izgradnjo. Tovarna je prejšnja leta zgradila nad sto stanovanj, od tega samo lani 16. V letošnjem letu je predvideno za stanovanjsko izgradnjo 50 milijonov dinarjev. Tudi za prevoz zaposlenih iz oddaljenih krajev je preskrbljeno. Z avtobusi se vozi na delo 230 zaposlenih, z vlakom pa 27. Ce presegajo stroški delavca za prevoz 600 din mesečno, jim plača podjetje. Ti stroški znašajo približno 900 tisoč na mesec. V lanski počitniški sezoni je v občinskem počitniškem domu v Poreču letovalo 397 članov kolektiva z družinami. Cena dnevni oskrbi v domu je bila 600 dinarjev. Vsakemu članu podjetja in svojcu je bilo dodeljeno 300 dinarjev regresa dnevno. Letos bo cena zvišana na 700 dinarjev. Da bi šlo na oddih čimveč zaposlenih, je sindikalna podružnica predlagala zvišanje regresa. Ta naj bi znašal za člane kolektiva z osebnimi dohodki do 20 tisoč dinarjev mesec« no — 600 dinarjev dnevnoj od 20 do 30 tisoč — 500 dinarjev, od 30 do 40 tisoč — 400 in nad 40 tisoč dinarjev — 300 dinarjev. Za otroke do treh let bi se plačala četrtina dnevnega regresa^ od treh do desetih let pa polovica. Tudi za tiste, ki bodo letovali v drugih krajih, bodo veljali isti pogoji. Sindikalni občni zbor je predloge predsedstva sin* dikalne podružnice o pove« čanju regresa potrdil. Se veliko nalog izpolnju* je sindikalna podružnica V tovarni celuloze in papirjaj nikoli pa ne zanemarja skrbi za delovnega človeka. D. K. Dnevi kulturnih dejavnosti Svet Svobod in prosvetnih društev občine Videm,-Krško je pripravil letos veliko presenečenje. V marcu in aprilu bo vrsta kulturnih prireditev. V Brestanici je 17. marca gostovalo Prosvetno društvo iz Leskovca z igro »Poročil se bom s svojo ženo* v režiji Marcela Stejančiča. Naslednjega dne je domača Svoboda priredila »Večer zabavne glasbe* pod vodstvom dirigenta Mata Za-konjška. Na Senovem je Pestra razprava na zborih občanov Te dni potekajo z°°ri občanov, ki jih sklicujejo krajevne organizacije Soci alistične zveze delovnega ljudstva. Dosedanji zbori občanov so bili sicer slabo obiskani, vendar je bila razprava na njih zelo bogata. Obravnavali so družbeni plan in proračun ob-c'ne za leto 1962. Epidemija gripe v Vidmu-Krškem y zdravstvenem domu v V>dmu-Krškem so nam posedali, da je v zadnjih dneh obolelo večje število J-Iudi za gripo. Uprava tehniške srednje šole v Krškem je bila primorana ce-*° začasno zapreti šolo, ker Je zbolelo skoraj polovico dijakov. ,,Na osnovni šoli v Krškem in na Zdolah je bilo ^aj obolenj mumpsa. zdravniki imajo te dni pol-ne roke dela. N°vi servisni delavnici stanovanjske skupnosti kif ^ kratkim sta se pri-stanovanjski skup-. osti čevljarska delavnica »i- krojaška delavnica ^■roj«. Poslovali bosta še stor^ V dosedanJih Pro" Jubilej senovških pevcev V soboto, 17. marca, je slavil moški pevski oktet Svobode na Senovem 10-let-nico obstoja. Številni ljubitelji lepega petja in prijatelji senovških pevcev so napolnili ta večer dvorano, kjer je bil koncert, ki so ga izvajali jubilanti, mladinski pevski zbor s Senovega m moški pevski zbor DPD Svobcde-Bresitanica. Član upravnega odbora Svobode Tone Pleterski je v pozdravnem nagovoru podčrtal delo in uspehe okteta, k; je pel že širom po Sloveniji. Poudaril je njegovo veliko zaslugo za načrtno gojitev petja, za vzgled mladim, ki so vključeni v mladinski pevski zbor. Oktetu in vodji Janezu Zupančiču sta čestitala in izročila priznanja tudi predsednik okrajnega sveta Svobod Janez Gartnar in predsednik občinskega sveta Svobod Podražitev bencina? V Vidmu-Krškem se zadnje čase veliko razpravlja o podražitvi bencina. Nekateri vedo celo povedati, da se bo podražil za sto odstotkov. Ker ljudje precej ugibajo, smo se te dni obrnili na direktorja trgovskega podjetja »Resa« tov. Draga Pleterskega. Ta nam je dejal, da mu ni nič znanega o kaki podražitvi in da so govorice zaenkrat brez osnove. Videm —Krško Matko Mat-jan. Mogočno je donela pesem 9 5 -čl a roškega m' ad i nske ga zbora; pesmi so bile skrbno naštudirane, izbor širok: narodne, umetne, domačo in tuje pesmi, ki so osvajale. Navdušil je tudi zbor iz Brestanice. Vsako pesem so poslušalci nagradili s toplim aplavzom. To je bil viečer, ki ga poslušalci s Senovega in iz bližnje okolice ne bodo kmalu poza' bili. To je bil večer, poln doživetja, bila je manifestacija, ki je znova potrdila bogastvo amaterizma, voljo do dela, izredno kvaliteto in hvaležnost publike, ki zna ceniibi lepo. izpiti na Senovem 28. februarja so bili na Senovem izpiti za motoriste. Od 71 kandidatov izpita ni opravilo 18. Komisija za mopediste pri Avto-moto društvu v Krškem je 15. marca ponovno omogočila opravljanje izpitov vsem, ki so prvič pri izpitu padli. Razen enega so vsi dobili potrdilo o znanju prometnih predpisov. domača »Svoboda* 17. marca priredila pevski koncert mešanega in mladinskega zbora ter okteta v počastitev 10-letnice okteta. 24. in 25 marca bodo uprizorili igro »Poročil se bom s svojo ženo« v režiji Borisa Pšeničnika. 18. marca so Le-skovčani gostovali na Zdolah z igro »Poročil se bom s svojo ženo«:. V Vidmu-Krškem je 19. marca uprizorila brestaniška Svoboda »Samorastnike« v režiji Ni-ka Galeše. 25. marca bo re-citacijsko-glasbena revija s sodelovanjem nižje glasbene šole iz Krškega, 30. marca pa se bo tamkajšnja Svoboda predstavila občinstvu z »Namišljenim zdrav-nilcom. v režiji Viktorja Zemljaka. Na Ve'ikem Trnu je 18. marca gostovalo prosvetno društvo z Rake in uprizorilo »Sest mušketirjev* v režiji Nika Kaseta. Zdolani bodo 25. marca gostje na Raki; v režij! Franje Presnikove bodo uprizorili »Verigo*. V Le-skovcu se je 18. marca DPD »Svoboda« s Senovega predstavila s »Kastelko« v režiji Antona Horjaka. Prosvetno društvo iz Podbočja je 18. marca uprizo- rilo v Velikem Podlogu komedijo »Peg, srček moj* v režiji Marije Sketa. Prebivalci iz Podbočja bodo laft-ko 8. aprila gledali »Jurč-ka*, ki ga bo v režiji Lađa Smrekarja uprizorilo Prosvetno di~uštvo iz Kostanjevice. 29. marca bo v Kosta~ njevici ponovitev *Jurčka«, 31. marca pa drama »Mladost pred sodiščem*. Nihče ni pričakoval take kulturne razgibanosti, zato so ljudje organizatorju »Dnevov kulturnih dejavnosti« močno hvaležni. Gradnja skladišča 2e prihodnji mesec bo trgovsko podjetje »Resa« pričelo v Krškem graditi veliko enonadstropno skladišče. Prostor za gradnjo je določen za sedanjim skladiščem podjetja. V novem skladišču bo prostora za 100 vagonov blaga. Gradnja je bila nujna, saj je imelo podjetje do sedaj blago vskla-diščeno kar v 15 neprimernih prostorih. Predračun znaša 32 milionov dinarjev. Lastnih sredstev bo podjetje vložilo 5 milijonov dinarjev. Skladišče bo dograjeno do julija 1963. Razprava na občinskem odboru SZDL 14. marca je bila seja občinskega odbora SZDL. Udeležil se je je tudi sekretar okrajnega odbora SZDL Miro Gošnik. Družbeni plan in proračun občine za leto 1962 je tolmačil Stane Numčič. V živahni razpravi so odborniki predlagali, da bi se moralo nekaj ukreniti proti pretiranemu povečanju žag — ve-neciank. Dogajajo se primeri nenačrtnega izkoriščanja gozdov, s čimer se dela gospodarska škoda. Urediti bi bilo tudi problem zaposlitve žena. Trenutno je v občini preko 300 žena, ki bi se rade zaposlile. Zato naj bi se organizirala dela na domu, kar bi znatno pripomoglo k rešitvi zaposlitve žena v občini. Misliti je tudi na zaposlitev mladine s podeželja Konfekcija naj bi razširila dejavnost z uvedbo pogodbenega sodelovanja s kakšnim podjetjem. Pri gradnji objekta za drugi papirni stroj je zaposlenih večje število delavcev. Po dograditvi pa bodo ostali brez zaposlitve. Zato je občinski odbor SZDL predlagat, naj bi na njihovo zaposlitev mislili že sedaj. Na seji je bilo nadalje ugotovljeno, da je precej zemljišč splošnega ljudskega premoženja neevidentiranih. Do tega je prišlo po reorganizaciji krškega okraja in poznejšega prenosa dokumentacije iz Trbovelj v Novo mesto. Da bi bila omogočena načrtna kmetijska politika v občini, je nujno napraviti točno evidenco o zemljiščih SLP. Dogajajo se tudi primeri, ko zasebni kmetovalci oddajajo zemljo v najeim in s tem zavirajo razvoj kmetijskih zadrug. Odborniki so predlagali, naj bi se v takih primerih postopalo po zakonu. Občinski odbor SZDL je glede razvoja obrti zavzel stališče, da je treba upoštevati potrebe nekaterih vrst uslužnostnih obrti na podeželju. Za razvoj in utrditev teh obrti naj bi ObLO vodil pravilno davčno politiko. Na večjih središčih v občini naj bi se utrdila socialistlS-na obrt. Glede socialnega zavarovanja kmetov je bilo predlagano, naj bi se pni* spe vek za kmetijsko zavarovanje v bodoče plačeval po katastrskem dohodku in ne več po številu oseb. Vsi so namreč smatrali, da bi bil tak sistem plačevanja pravičnejši. D. K. ^l^T DOLENJSKI LIST IS ZAPISKI Z ZADNJE SKUPNE SEJE OKRAJNIH SVETOV ZA ŠOLSTVO IN KULTURO Besede in obljube niso zdravilo Kje je mesto kulture in prosvete v našem okraju? Kaj smo napravili za izobraževanje in prosvetljevanje ljudi, koliko kulturnih dobrin jim nudimo? Ali bomo kdaj lahko govorili o kulturno razvitem področju? Koliko časa bomo še mižali ob resnih problemih, ki ponekod povzročajo že pravo nerazpoloženjc mož, ki so odgovorni za kulturno-prosvetno dejavnost? — Taka vprašanja so na skupni seji 14. marca načeli tudi člani svetov za šolstvo in kulturo pri OLO v Novem mestu. Po več kakor šesturni seji sta oba sveta načela vrsto vprašanj in ugotovila, da sta pravzaprav razpravljala o podobnih stvareh že mnogokrat, le da so bila vprašanja postavljena ob drugačnem času. Božidar Jakac: slikar in kipar Jože Gorjup, črna kreda, 1927 (Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki) V času, ko ugotavljamo nenehen razvoj gospodarstva, sta kultura ;n prosve-ta nebogljendka. Deset let gospodarskega napredka skorajda pomeni deset let zastoja kulturno-prosvetne dejavnosti. Kultura in pro-sveta sta nekje pri dnu tiste posode, iz katere se je razraslo močno drevo gospodarstva. Gospodarstvo smo zalivali bolj, kulturo in prosveto manj. Razlika v rasti je preočutna. Listi iz jugoslovanske grafike (Ob novi razstavi v Kostanjevici na Krki) Preteku petek je bila v Kostanjevici odprta razstava Jugoslovanske grafike. Na razstavi je- 68 del, ki so jih ustvarili Jugoslovanski umetniki, in sicer 21 po številu. Razstavljene u-metntne je omogočila to pot Moderna galerija v Ljubljani, uvodno besedo ln spremstvo pa je imela Melita Štele, kustos . Moderne galerije. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo več kot 6to ljudi, med njimi so bili poleg stalnih obiskovalcev — domačinov tudi razni drugi kulturni in javni delavci iz Krškega, Brežic, Novega mesta to Ljubljane. Dela, kt jih srečujemo na tej razstavi, so vrhunske stvaritve naših reprezentativnih umetni-nikov izpred nekaj let ln so prestala strokovno kritiko doma ln v tujini, saj je ta kolekcij« doslej prepotovala dobršen del sveta od Japonske do Amerike in so btila nazadnje razstavljena v Varšavi. Povsod so bila deležna laskavih pri-znaoj. Kostamjeviška razstava je postavljena po republikah. Na prvem mestu so slovenski umetniki Riko Debenjafc, Božidar Jakac, Tone Kralj, Vladimir Makuc, Miha Maleš, France Mi-helič, Marijan Pogačnik in Ma-kslm Sedej, katerim se pridružujeta tudi naša domača umetnika Miro Kugler ln Vlado Lamu*. Hrvate zastopajo Kosta Angeli RadovarJ, Marijan De-toml, Albert Klnert in Josip Re- stek. Srbe predstavljajo Stojan Celic, Boško Karanovič, Milivoj Nikolajević. Mihajlo Petrov, Mladen Srbinović in Lazar Vu-jaldija, katerim se pridružuje še Črnogorec Mario Mascarelll. Vlado Lamut se ob tej priložnosti predstavlja z dvema deloma. Prvi Ust je ena Izmed številnih variant teme »Brst«. Značilna Lamutova linija se Je tu nekako umirila, dognala. Ob tem dolu je prav tako varianta »Cer ob Sutjeski«, prefinje-na akvatinta, ki je izgubila vse odvisne nadrobnosti, katere so v litografski obdelavi istega motiva nekolikanj motile. Miro Kugler je razstavil dve stvaritvi: »Lov« in »Vrbe«. Obe deli kažeta Kuglerjevo iskanje lastnega izraza, kažeta zrelo osebnost, ki ve, kaj hoče, osebnost, ki se je otresla v svojem boju za poenostavljanje vseh nadrobnosti. MoUviko svojim stvaritvam išče v okolju, v katerega se Je zasidral, saj je spodnji tok dolenjske Krke v njem spet dobil novega pesnika. Razstava »Listi iz jugoslovanske grafike« v Kostanjevici pa ima razen ostalega še eno posebnost, ki je ne kaže prezreti. Melita Štele Je v uvodni besedi razložila pojav tovrstne umetnosti pri Jugoslovanih od za-četlTov do danes, osvetlila je tri poglavitna likovna središča: LJubljano, Beograd in Zagreb tet vlogo nekaterih osebnosti, ki imajo največje zasluge za razvoj te umetnosti pri nas. Se posebej se je ustavila pri našem rojaku mojstru Božidarju Jakcu, ki je utemeljitelj slovenske grafike, saj je tako s svojimi mojstrovinami kot organizacijo prisipeval bistven, pionirski delež na tem področju. Ob otvoritvi te razstave Je izšel tudi Učen prospekt z reprodukcijo Jakcevega lesoreza »Po festivalu«. Razstava je odprta vsako nedeljo djpoldne, občinstvo iz drugih krajev pa si jo lahko ogleda ob vsakem času. V pripravi Je nova razstava grafike, ki bo prikaizala mlajšo generacijo ln bo med njimi še tretji sUkar, ki živi pri nas -Bogdan Borčič. Nastopilo bo 18 kandidatov Na javni mladinski oddaji »Pokaži, kaj znaš!« ki bo v soboto, 24. marca, ob 20. url v dvorani kina »Krke« v Novem mestu, bo nastopilo 18 mladincev, ki so prejšnjo nedeljo zadovoljivo opravili preizkušnjo. Poslušalci bodo tako videli in poslušali znane pa tudi neznane talente Iz vsega okraja. Vabljeni! Večkrat slišimo tega ali onega kritizirati, češ da je kultura zato tako nerazvita, ker zanjo ne skrbijo dovolj možje, ki so poklicani urejevati probleme. Ostre besede lete na pristojne svete pri občini ali okraju, češ: »Lahko bi bilo drugače, če bi se za to stvar zavzel; oni na okraju. To bi imeli, dobili, uporabili, če...« Cestokrat se razburjajo tudi ob malenkostih. Ze nekaj mesecev pa bije plat zvona za šolstvo. Gospodarstvenik: ra-čunaj'o, iščejo, vrtajo, od-škrtnejo del tu. del tam, samo da bi zbralj sredstva. Toda glasovi — nemalo jih je iz vrst ljudi, ki o problemih kaj malo vedo — hočejo večkrat prevpiti pojasnila o težavah. Kritike se ponavljajo. Kaj naj bi se s pristranskim govoričenjem doseglo, pustimo zdaj ob strani. Vprašal; bi se le, ali se je napravilo tisto, kar se je dalo narediti. Če stvar zadeva svete za kulturo in prosveto, potem lahko mirne vesti rečemo, da so tj organ; svojo nalogo zadovoljivo opravili. Navajanje dejstev, da je to res, menda nj potrebno, saj so se član; okrajnih svetov na skupni seji zelo čudili, češ: »Delamo ln se sestajamo, pravih rezultatov pa ni.« In res ni usitreznih zaključkov. Koliko problemov so že obravnavali in jih predlagali za sejo ljudskega odbora, vendar odborniki niso mogli glasovati niti z »da« niti z »ne«, ker so bile seje ljudskih odborov prenatrpane ali ANDREJ IN KA TJA Odlomek iz knjige Jožeta Du larja: ANDREJ IN KATJA, zgod--ba iz okupirane Ljubljane — Dogaja se od 29. januarja do 13. septembra 1943. leta — Izdala Dolenjska založba v Novem mestu. Crto je odrinil tovariša in pogledal skozi razpoko ob žlebu na cesto. Kar je videl, res ni obetalo nič dobrega. Vojaška tovorna avtomobila, ki sta sc ustavila na ovinku, sta bila prazna. Pred njima sta stala šoferja s puškama v rokah. Od vojakov so štirje na ovinku zaprli cesto, medtem ko so bili drugi že razporejeni po pločniku. Malo za sosednjo hišo je bila vrsta sklenjena. Crto je vedel: preiskava! Le to se mu je zdelo čudno, da je tokrat zajela tako ozek prostor. »Nekoga iščejo,« je zašepetal vznemirjeno. »Pa menda ne naju?« »Nič ne vem. Beli so med njimi.« »Ce sva izdana?« je zaskrbelo Andreja. Napeto je prisluhnil korakom in tujim klicem spodaj na cesti. »Vrag si ga vedi! Dol ne moreva.« »Ko bi bila le pet minut prej končala tisk, pa bi bilo vse dobro.« »Zdaj je, kar je,« je suho odvrnil Crto. »Ko bi imela vsaj primerno skrivališče ali pa zvezo s sosednjim podstrešjem!« je rekel Andrej. »Dosti nama ne bi bilo pomagano. Najbrž bodo tudi tam preiskovali.« »Torej nama preostane le beg po strehi?« »Ali pa dimnik.« »Dimnik?« Nato molk. Zunaj se utrgajo glasovi. Na podstrešju je zatohlo in soparno. Vroče poletno sonce jc pošteno razgrelo strešno opeko. »Po strehi bo bolje. Skozi okence tik ob žlebu, nato na sosednji previs ...« je naglo razlagal Andrej. »Ce naju zapazijo, naju sestrele.« »Bolje je, ko da se zadušiš v dimniku.« Andrej ni odgovoril. Hitro je stopil v bunker in ugasnil pretrolejko. Nato si je oblekel suknjič in poti-pal revolver v žepu. Vse je -bilo v redu. »Jaz izginem po strehi, ti pa stori, kakor veš.« »Še bunker morava zamaskirati,« je dejal črto. Naglo sta ga zadelala z zaboji, košarami in raztrganim posteljnim okvirom. »Kakor sem rekel: jaz pobegnem po strehah,« je znova dejal Andrej: »Tu me prav gotovo ne bodo dobili.« Molk. Oba sta prisluhnila. Nekje daleč je bilo čuti ropot tramvaja in hupo avtomobila. Da, nekje je teklo življenje, tu v ozkem, zastraženem prostoru pa je obstalo. Pred naperjenimi laškimi brzostrelkami je zahrbtno stopala smrt. Skozi odprto okno v bližnji hiši so se utrgali tuji glasovi. Potem pa so bili problemi tako »nepomembni«, da se ni splačalo vznemirjati odbornikov. Iz tega sledi, da pa le ni bilo narejeno tisto, kar smo pričakovali. Pri čem smo? Bržčas pri ugotovitvi, da se kultura in prosveta utapljata v na videz nerešljivi problematiki. Potreben b; bil skromen splav, da bi ju lahko potegnila na kopno. Da. vsaj na kopno, da bosta izven nevarnosti! Potem bi bila prva naloga, da ju spravimo na zeleno vejo, kjer naj se raze veti ta in bogato obrodita. je mednje planil dolg, zategel ženski jok. Trenutek nato so se na sosednjem podstrešju onkraj stene zaslišali koraki. Potem je nekdo sunil med steklenice. »Tu so!« Andrej je skočil k podstrešnemu okencu. Zavihtel se je na zaboj, da bi se skozi ozko lino potegnil na streho. Komaj pa je pokazal glavo skozi okence, jo je že naglo potegnil nazaj. Na sosednjem mostovžu je stal na preži laški vojak. Zdaj jima je preostala samo še zadnja rešitev: dimnik. Andrej je zmeden obstal. V sencih mu je butalo in znojne kaplje so mu stopale na čelo. Na sosednjem podstrešju so premetavali vsevprek, da se je lomilo in hre^ ščalo. Pa tu, pod njima? Kaj ni slišati korakov po stopnicah? »V dimnik!« je vzkliknil Črto. Odprl je železna vrata in Andrej se je naglo potegnil v kamin. Topel; zadušljiv dim mu je prvi hip skoraj vzel sapo. Z rokami in hrbtom se je uprl ob ozke stene in se obrnil navzgor. Enkrat, dvakrat, trikrat... Za vrat so se mu usule saje. »Više se potegni!« je zašepetal črto, ko sc mu je Andrej za silo umaknil nad glavo. Nato se je še sam naglo spravil v črni lijak in priprl vrata. Bil je že zadnji čas, zakaj nekje prav blizu so se zaslišali glasovi. Vzpela' sta se po kaminu. Z rokami, nogami, hrbtom ... »Hitro še malo navzgor in potem obmiruj, da naju ne zaslišijo,« je pritajeno dejal Črto. (Konec prihodnjič! Bogdan Borčič: BARBA IVE Z drugimi besedama bi to povedali: poiskati je treba vsaj toliko sredstev, da bi lahko kultura :n prosveta okrevali. Gospodarstveniki, oblastni organi in pristojni sveti iščejo sredstva vsepovsod, vse sklade so že »obrnili« in odprl; skorajda že vse predale. Nič čudnega ni, če sta okrajna sveta — Svet za prosveto in Svet za kulturo — videla rešitev v tem, da bi začeli zanemarjati nekatere negospodarske dejavnosti in njihova sredstva vložili v kulturno-prosvetno rast. Tako glodanje na problem je, seve, preveč enostransko, zato sta omenjena sveta zaključke svoje seje preko komisije posredovala na sej; Sveta za družbeni plan in finance, ki je zasedal naslednj; dan in proučil vse predloge ... Na splošno velja, da sta kultura in prosveta slabo investirani dejavnosti. Proračuni so okrnjeni, želje pa neizpolnjene. Postavljeni smo torej v položaj, da nam je vse, kar se predstavi kot »nepotrebno zlo«, kislo jabolko. Nihče vanj ne ugrizne rad. Morda je prav zato spodbudna vztrajnost in prizadevnost ustreznih svetov, da v boju za uveljavljanje kulturno-prosvetne dejavnosti še nista položila orožja, ampak sta se še zavestneje odločila razpravljati o problemih, svetovat; in predlagati, kaj je treba storiti, da bomo doživeli uspeh. Samo besede in obljube odgovornih organov, da se bo stvar že začela urejevati, ko bo čas in dovolj sredstev za to, torej še niso zdrav:io. Ne smemo dovoliti, da bi izgubili, kar imamo; če pa ne bom<> napravili vsega, kar lahko storimo, se prav lahko zgodi, da prepotrebne stavbe kulture :n prosvete še lep čas ne bomo dogradili. To pa ne bi bila najboljšn legitimacija za naše gospodarjenje. Upajmo, da bodo našli za to področje pravo besedo in oceno tudi odbornik; obeh zborov OLO na sobotn; seji, ko bedo odločali o letošnjem ra7.voju našega okraja. Bo do revije res vse pripravljeno? Na seji pripravljalnega odbora za republiško dramsko revijo, ki bo od 7. do 12. maja v Novem mestu, so pretekli petek pregledali doslej opravljeno delo. Člani odbora so skupaj s predstavniki republiškega sveta Svobod razpravljali predvsem o adaptaciji dvorane oz. odra v novomeškem Domu ljudske prosvete. Medtem ko teko druge priprave zadovoljivo, vse kaže, da za obnovo dvorane oz. odra ne bo dovolj sredstev. Potrebovali bi najmanj 5 milijonov dinarjev, ki pa jih verjetno ne bo mogoče zbrati. Predstavniki nekaterih novomeških kolektivov so že pred tedni obljubili pomoč, vendar so doslej odgovorila samo sledeča podjetja: NOVOTEKS bo prispeval za oder novo prvo zaveso, vredno pribl. 500.000 din. Obrtna zbornica 50 tisoč dinarjev, 2e-leznina 200.000 din, medtem ko je SGP Pionir obljubilo izvršiti raznih del v vrednosti pol milijona dinarjev. Tu je še obljuba ObLO za pol milijona dinarjev. Nekatera novomeška večja podjetja so medtem poslala tudi že negativne odgovore. Na seji so zato sklenili, da bodo najprej uredili avlo doma: prestavili bodo blagajno, uredili garderobo in prenovili tlak v avli. Izboljšali bodo tudi svetlobna telesa za dvorano oz. oder. — Prostori za posvetovanja udeležencev dramske revije so zagotovljeni, prav-tako prehrana in prenočišča za goste. Na seji smo tudi zvedeli, da cene vstopnic na reviji ne bodo pretirane: za popoldanske predstave od 60 do 120 din, za večerne predstave pa od 80 do 150 din. Proračun stroškov za revijo še ni vsktajen, vendar upa okrajni svet Svobod in PD na pomoč okrajnega odbora SZDL. Od 20. do 28. aprila bo v Krškem okrajna revija kulturne dejavnosti, na kateri bomo videli letošnje najboljše dramske skupine amaterjev našega področja. Zaradi velikega zanimanja za tovrstne prireditve pa bi kazalo prirediti v večjih središčih okraja tudi nekaj gostovanj amaterskih družin, ki bodo nastopale v maju na republiški dramski reviji. Na seji so o tem razpravljali in lahko upamo, da bodo tudi gledalci izven Novega mesta med 7. in 12 majem lahko videli v svojih krajih nekaj najboljših slovenskih amaterskih skupin. Dragoceno darilo kostanjeviški šoli Pred nedavnim je ini. STANE TONEJC poklonil Gorju-povi galeriji v Kostanjevici knjižico kostanjeviškega rojaka — pesnika JOŽETA CVEL-BARJA, v kateri je rokopis 29 Cvelbarjevih pesmi, poleg tega pa dve pesnikovi fotografiji iz dijaških in vojnih let ter dvoje miniaturnih akvarelov. Te drobne stvarce so edini spomini, ki jih ima kostanjeviška šola v svoji zbi>-ki, šola. ki je dala prezgodaj umrlemu pesniku in slikarju osnovno znanje. Iskreno se zahvaljujemo tovarišu inž. To-nejcu za razumevanje in naklonjenost, ki jo je pokazal s tem darilom tako šolski mladini, kot rodnim krajem Jožeta Cvelbarja. DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM Vsaka mati mora vedeti Otroci se zelo radi igrata z vrstniki iz soseščine. Večkrat pa se zgodi, da staršem ni všeč družba, v katero zahaja njihov otiok. fri tem mnogokrat grešijo. keir pred svojimi otroki Pjreveč očitno kažejo, da J'm nekdo iz te družbe ni i'šee in da otroku branijo hodlti s tistim, ki si ga je |pn izbral za »kolega«. EolJe je, da otroka, katere- . ga obnašanje jim ni všeč, v£*krat povabijo k sebi, ga skušajo dodobra spoznati in razumeti, ker bodo le tako rahko ugotovili, kaj je Pravzaprav tisto, kar jim na sosedu ni všeč. f rat) je, da otroka iz soseščine, ki je zapuščen in starši nikoli ne ukvarjajo z njim, pustite v družbi; ~fer je tudi vaš sin ali hčerka, da se igrajo skupaj Pod nadzorstvom. To je Priporočljivo ne le zaradi tega. da tega otroka lahko venomer opozarjate na ne- pri otroku pa jih je treba enostavno prezreti. Zelo napak storijo tisti, ki otroka ko izgovori psovko, opozorijo, da tega ne sme več storiti, kaj t: otrok še- Uredimo otrokom v stanovanju kotiček, ki bo samo njihov! le tedaj postane pozoren na to, kar je rekel, čeprav besede ne razume. Deček pretepač. Otroci, posebno dsčki, se včasih zelo radi tepejo. Zdi se nam, da skoraj morajo iti skozi to obdobje, ki je včasih tudi boleče in škodljivo. Vendar pa jih moramo poučiti in jim na primeren način povedati, da pretepi niso prav nič lepi. Povedati jim je treba, da smejo udariti le tedaj, če jih kdo napade in se drugače ne morejo braniti. S pretepanjem se ne bodo razvili v zdrave, močne fante. kakršni bi radi bili, pač pa je za to boljše sredstvo: šport v vseh letnih časih! — db 'Midve se pa že ne poznava, meni je ime Vera Go-renc* Nato nam bo tudi neznanka povedala svo^e ime. Ko pridete na obisk, sezite v roko vsem, ki so prisotni, ko pa odhajate, je dovolj, če se poslovite sa- SEM PRIJETEN GOST? Kadar gremo na obisk k novim znancem, nam je navadno nerodno. Ne vemo, o čem naj bi govorili in kako naj se obnašamo, da- bomo na gostitelja napravili kar najbo'jši vtis. Predvsem — bodimo naravni! Ne delajmo se "imenitne« in učene, pač pa neprisiljeno kramljajmo o vsakdanjih rečeh. Kdor rad govori in mu, kot pravimo, ^nikoli ne zmanjka štrene*, mora paziti, da ne bo ves čas sam govoril. Novi znanci vas bodo zelo slabo ocenili, če boste že prvič začeli pogovor takole: »Ali ste že slišali, da se Kranjčeva tepeta?* Ali pa: rPehanči-čev Luka ima novo ljubezen, pa kakšen je!* Načni-te pogovor o otrocih, o knjigah, o zadnjem jilmu, ki ste ga gledail, ali o tem, kako preživljate prosti čas itd. Če vam gospodinja kaj ponudi, iz vljudnosti poskusite, nikoli pa. ne po-, spravite na hitro jedi s krožnika ali pijače iz kozarca! Prav je, da gospodinjo pohvalimo. Tudi otrokom posvetimo nekaj ljubeznivih besed. Zamerili pa nam bodo, če bomo do- jenčke otipavali in silili majhne otroke, da nas bodo poljubljali. Če naletimo pri znancih na osebo, ki je Se ne pozna- nto.se moramo sami predstaviti, če tega ne stori gospodinja. To je kaj preprosta reč. Takole jo izlijemo: ponudimo roko, rekoč: Pravilnosti, pač pa, da otrokom sami' nudite možnost, kritično oceniti svojega tovariša. Če bomo otrokom branili hoditi s tovarišem, bodo to delali na skrivaj. Otrofc preklinja. Otroci večkrat slišijo kletvice, bodisi na cesti, v parku, oa svojih vrstnikov aH celo doma. 2ai je nekaj staršev tudi takih ,ki otroke sami učijo kletvic ln se jim zdi nekaj imenitnega, ko majčken otrok izgovori neokus- -no psovko. Nagovarjajo ga, da jo ponavlja in se mu pri tem od srca smejijo. Razumni starši tega ne počno m skušajo otroka čimprej odvaditi neprimernih besed, ki se jih je kjerkoli »nalezel«. Treba je, da otrok sam uvidi, da starši takih besed ne uporabljajo. TAPETMK v Novem mestu vam nudi Obrtna delavnica »TAPETNIH« Novo mesto, Ce-?ta talcev 1 — pri Košaku, ima na zalogi vsakovrstne. Prevleke za avto sedeže v vseh barvah: za avto Fiat 600, Fiat 1100, DKW, BMW in za vse ostale avtomobile. Prevleke izdeluje po vaših željah iz pralnega blaga, sukna, vinila in' raznih kombinacij. — Imamo na ^ogj moderne kovinske fotelje z mizami raznih ob-hk. Izdelujemo vseh vrst zavese za zatemnitev, kakor tudi dekorativne zavese; Vedn0 imamo na zalogi karaše iz bele kovine. Kavče, totelje in otomane lahko «°}>ite iz zaloge ali po naročilu, kakor tudi vseh vrst zimnice. Sprejemamo tudi ceke. ini ■mini ii i min Kljub temu, da je že pomlad, nam bo takle doma narejen pulover iz precej debele volne še vedno prav prišel. Oblečemo ga lahko za v službo, nosimo pa ga tudi k hlačam za izlete in šport. OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE, DA SE JE AvT0TRG0V!NA V VIDMU - KRŠKEM združila 2 UVOZNIM IN TRGOVSKIM PODJETJEM SLOVENIJA AVTO V LJUBLJANI sLOVFM>?mo Poslovali kot poslovalnica podjetja nabavo AVTO LJUBLJANA ter bomo omogočali avtohusnVSel1 vrst tovornih in osebnih avtomobilov, sov, motornih koles, dvokoles in vseh vrst nadomestnih delov. r1T —«:J-*lrT'' ■Pripovedovanje« z jedilnim priborom v rokah ni dokaz lepega vedenja! Ce smo povabljeni na obisk, bodimo točni! mo od gospodinje, ostale pa samo pozdravite. Morda je pogovor prav živahno stekel in se dobro počutite, vendar se mzra'.e kot olikan človek najkasneje v eni uri in pol posloviti. Danes, ko vsi tarnamo, da nam manjka časa, in ima vsak dovolj dela, je več kot preveč če smo gostiteljem ukradli urico časa. Ra Krompir - malce drugače Krompir s sirom: 3 dkg masti. 3 dkg prakajene slanine, čebula, česen, 1.5 kg krompirja, sol, četrt kg paradižnika ali malo mezge, zelen peteršilj ali drobnjak, 5 dkg sira. »K0NTRAFER« tablete za preprečevanje nosečnosti Že pred dvema letoma so na ginekološki kliniki v Beogradu končali s preizkusi novega sredstva za preprečevanje nosečnosti; to so »Ko-ntra-fer« tablete. Uporaba teh tablet je zelo preprosta, njih učinek pa se pokaže že po petih minutah. »Kontrafer« tablete so popolnoma neškodljiv« za organizem, razen tega pa zanesljivo sredstvo za preprečevanje nosečnosti. Vsaka žena pa se mora zavedati, da je vse odvisno od tega, če zna zaščitno sredstvo pravilno u-porabljati. Priporočamo ženam, naj obiščejo kontracepcijsko posvetovalnico, kjer bodo dobile natančna navodila za uporabo in tudi zdravniški recept. V lekarni imajo na razpolago škatlice po 20 tablet, ki stanejo 248 din. Na masti razpustimo kocke slanine,' prepražimo sesekljano čebulo in česen, dodatno olup-ljen in na kocke zrezan krompir in sol, prilijemo malo vode ir.' duš-imo. Ko se krompir Že skoraj zmehča, mu primešamo olupljen in zrezan paradižnik; ali mezgo. Kuhano jedT^tre-zemo s sekljanim zelenim pe-teršiljem in z naribanim sirom. METLIKA: malo sredstev, a uspešno delo! 18. marca je bil občni zbor občinske zveze za telesno kulturo v Metliki. Številna udeležba članov in gostov je povedala, da so na dnevnem redu zelo važna vprašanja. Ze predsednikovo poročilo je omenilo, da je bilo za telesno kulturo v občini zelo malo sredstev, od tega je imela zveza le 176,000 dinarjev. S temi sredstvi je lah- ko pomagala društvom Partizana v Gradcu in "Metliki ter šolskemu športmeimu društvu v Metliki. Ljubitelji športa v občini tudi nimajo primernih igrišč. Velja pa omeniti, da kljub temu športna dejavnost še ni zamrla. Za velik uspeh Metličanov prav upravičeno štejemo srečanje s športniki iz Ozlja. Na vrsti so občinske zveze Občnega zbora občinske zveze za telesno kulturo Črnomelj, ki je bil pretekli teden, sta se Iz okrajne zveze udeležila Jože Malic ln Franc Segedin. Predsednik Janez Vitkovič je v poročilu prikazal delo zveze ter hkrati opozoril na mnoge težave. Mladina kaže mnogo zanimapija za šport, vse premalo pa Je razumevanja in moralne pomoči za delo športnih organizacij. Športni objekti so slabo vzdrževani in oskrbovani, občinska zveza pa je prejela za delo sveh športnih organizacij le 700.000 din dotacij. Lani so se razživele domala vse panoge: nogomet, kegljanje, strel-stvo, rokomet in društva Partizan. Lani začete delavske športne igre obetajo dobiti letos večji obseg, zato naj občinska zveza tu kar največ pomaga. Bazen tega bo treba razširiti delo športnih organizacij, skrbeti za kvaliteto in množičnost v »Letu telesne kulture mladih«, organizirati več tekmovanj in boU Skrbeti za telesno vzgojo v šolah, saj je le-ta zelo zanemarjena. V razpravi so kritično ocenili odnos odgovornih do športnega dela (kljub vabilom se ni občnega zbora udeležil noben predstavnik političnih organizacij in občine!) in ugotovili, da je vzroke za slable uspehe v precejšnji meri treba iskaU prav tu. Občinska zveza je mlada organizacija, zalto toliko bolj upravičeno pričakuje pomoč družbe. Poudarili so, da bi mnogo zalegla tuidi moralna pomoč, če že za materialno ni v komuni osnove. Primer, ko so zavrnili prošnjo TVD PaTtizan za prostor, katerega je bilo društvo pač upravičeno pričakovati, ker je poleg športnega igrišča, irj ta prostor raje doce- NAROČNIKI: pri vsaki spremembi naslova nam javite svoj prejšnji in novi naslov! lili za garaže, pa je dokaz, da občinska zveza ne more pričakovati niti moralne pomoči. Zadeva je toliko bolj žalostna prav zalo, ker bi Črnomelj moral biti središče telesne kulture v Beli krajini, pa se je ta primer dogodil prav v Črnomlju! -31. Vsekakor so osnovni pogoj za razvoj telesne vzgoje dobra igrišča. To omenjamo predvsem zato, ker so za primerno razvedrilo začele skrbeti tudi sindikalne podružnice delovnih kolektivov. Vsi diskutanti so menili, da bo treba v prihodnje zbrati več sredstev za telesno vzgojo, pri čemer ne bodo smele izostati investicije za športne objekte in druge naprave. Govorili so tudi o skladu za telesno kulturo, ki bi ga ustanovili pri ObLO. Preder.1 so izvolili nov odbor, je zastopnik okrajne .zveze za telesno kulturo zaslužnim članom -občinske zveze podelil priznanja republiškega Partizana. Na koncu je bil sprejet obširen delovni program, ki ga bodo izvajali skupaj z odborom za Jugoslovanske pionirske igre. it. Turnir mest v Žalcu Turnirja so se udeležile reprezentance 24 slovenskih mest. V predtekmovanju je reprezentanca Novega mesta dosegla v svoji skupini drugo mesto za Jesenicami, Črnomelj pa je bil sedmi. — V drugi skupini je zmagal Maribor, v tretji pa Ljubljana. V tej skupini Je reprezentanca Vidma-Krškega delila i,—3. mesto, Brežičani pa so osvojili 6. mesto. V finalnem delu tekmovanja Je nastopilo 12 reprezentanc. Odlično pripravljena reprezentanca Maribora je že v začetku premagala Ljubljano ln si zagotovila prvo mesto. Za ostala mesta se je bila težka borba. Novomeška reprezentanca, ki se je edina od reprezentanc mest našega okraja uvrstila v finale, je zato Imela težko delo, toliko bolj, ker je nastopala brez rezerve. Četrto do peto mesto, ki TEKSTILNA TOVARNA » S U K C 0 « ZAPUŽE na Gorenjskem z obratom Jurjevica na Dolenjskem priporoča svoje znane kvalitetne izdelke, kot so volnene, česane in mikane tkanine za ženske in moške obleke, plašče, kakor tudi vedno bogato izbiro volnenih odej. ga je osvojila, predstavlja zanjo prav lep uspeh. Pri tem naj omenimo, da je moštvo Jesenic, s katerim deli mesto, mo-štveni prvak LRS. V medsebojnem dvoboju so celo zmagali Novomeščani s 3,5:2,5! Tudi moštvo Domžal je bilo visoko poraženo, kar s 4,5:1,5, kakor tudi Kranj s 5:1, Koper 5,5:0,5 itd. Ljubljančani pa so z mnogo sreče zmagali s tesnim rezultatom 3,5:2,5. Novomeško reprezentanco so sestavljali: Škerlj, Radovano-vič, Sitar, Penko, Kranjc ln Gajski. Najuspešnejša igralca sta bila Penko na čemi in Gajski na šesti deski, ki sta dosegla 14 točk od 18 možnih. Končni vrstni red v finalu: Maribor 50,5, Ljubljana 48, Celje 44, Novo mesto in Jesenice 37, Domžale 35, Slovenj Gradec 30,5, Murska Sobota 29, Ptuj 27,5, Kranj 20, Koper 19,5, Hrastnik 18. V tolažilni skupini (13.-24. mesto) je zmagala reprezentanca Vidma-Krškega Z 39 točkami pred Velenjem (37), Kamnikom (31,5), 2alcem (311, Brežicami (30,5) itd. Slavko Sitar. EKSPLOZIJA POŠKODOVALA DEČKA 13. marca se je težko poškodoval 10-letni Alojz Skušek iz Mirne vasi pri Trebelnem. V roki mu je eksplodirala vžigal-na kapica. Deček je ostal brez prstov na levi roki, poškodovan pa je tudi po obratu. šola v Starem trgu ima šahovskega prvaka 11. marca je bilo odigrano šahovsko prvenstvo osnovne šole v Starem trgu ob Kolpi. Med osmimi igralci Je premočno zmagal Vinko Kobe iz osmega razreda, zolo dobro igro pa je pokazal še učenec i. razreda Lojze Antič, ki deli z Jurijem Kobetom 3.-4. mesto. - Vrstni red je: I. Vinko Kobe 7 točk; 2. Zdravko Kobe 4,5, 3.-4. Jurij Kobe in Lojze Antič 4, 5. Jurij Suster 3,5, 6. Alfonz Ster-benc 3, n. Stanko Antič 2 in 8. ^ Vanja Rezek brez točke. Tekmovanje strelskih družin se nadaljuje -V prvi skupini so se pretekli teden srečale naslednje strelske družine: SD Pionir : SD Boris Kidrič 2:0 (661:0), Milan Majcen : Svoboda 2:0 (1602:1512), Novo-les : Trebnje 0:2 (1635:l727)j »13. maj« : Metlika 2:0 (1601: 1435) in Celuloza : Železničar 2:0 (1728:1651). Vrstni red po VII. kolu: Celuloza 11.993 krogov, pionir 11.887, Železničar 10.689, »13. maj« 9944, Trebnje 9333, Novo-les 10.398, Svoboda 10.345, Metlika 869"\ Milan Majcen '6976, SD Boris Kidrič 1401. Vrstni red v drugI skupini po VII. kolu: Borac 10.983 krogov,-Mokronog 10,771, Elektro 10.488; Suhor 10.531, Vinko Paderšic 9606, Bršlin: 8900, Zadružnik 1248,-Brusnice, Curile, Sevnica: brez točke. Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri podjetju »JUG0TANIN« Sevnica razpisuje prosto delovno mesto šefa obratovnega knjigovodstva Pogoji: samostojna moč z ESS in prakso v obratov-nem ali finančnem knjigovodstvu ali samostojna moč z dolgoletno prakso v obratovnem ali finančnem knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilih podjetja oz. po dogovoru. Samska soba je zagotovljena. štev- 12 (626) DOLENJSKI LIST 131 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 22. marca: Vasilij Petek, 23. marca: Slava Sobota, 24. marca: Simon Nedelja, 25. marca: Mlnka Ponedeljek, 26. marca: Maksim Torek, 27. marca: Bupert Sreda, 28. marca: Janez ZAHVALA Za Izraženo sožalje tr. darovane vence ob smrti dragega moža se vsem Iskreno zahva-ljujeiho. - Družina ROZMAN. Ob težki Izgubi ljubljene mame JOŽEFE BRINSKELE se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence.. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Uršiču iz Črnomlja za njegov trud. — Vsem, ki so naim kakor koli pomagali In nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Sin Franc Ob Izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in starega očeta FRANCA SEDLARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence teir z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi za Izražena sožalja. Posebna zahvala g. Zabkarju za ganljive besede ob odprtem grobu.,,- • Žalujoči: žena Katka, slno-i vi: Jože, Jakob, Franc, Anton, Stanko, Polde z druži-■ nami, sestra Katka. Rodine pri Črnomlju, 13. marca 1962. P REK L I C I Preklicujem zdravstveno izkaznico Ste v. 597995 Alojz Fer-lan, Veliki Kamen 5«, p. Koprivnica. .Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico St. 497188. Dušan Hudorovac, Lokve, p. Crno-melj. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico st. 282783. Terezija Makse, Dečja vas 12, p. TBISTANO VANJSKO HISO V Novem mestu prodam. Naslov v upravi Usta (329-62). ENOSTANOVANJSKO H iS O z lokalom na ugodnem kraju v Novem mestu, tudi vsako posebej, prodam. Primemo za podjetje, vseljlvo po dogovo-t«. Naslov v upravi lista -{022-62). FIAT TOPOLINO prodam. Na-(tov v upravi lista (320-62). niso v centru Novega mesta prodam. Eno stanovanje vseljlvo čez nekaj mesecev. Naslov v upravi lista (319-62). MIZARSKE POMOČNIKE, lahko tudi priučene, in delavce ca priučitev sprejmemo. Hrana to stanovanj e preskrbljena. Franc Boc, LjuMJana, Stoži-oe, Zupanova ulica. Sporočamo žalostno vest, da Je preminila ANTONIJA PICEK dolgoletna uslužbenka kina »KRKA« Vestno uslužbenko bomo ohranili v trajnem spominu. Uslužbenci kina -Krka" Novo mesto BLOK MOTORJA za traktor »Farmall« takoj kupi Letalska šola v Novem mestu. Ponudbe pošljite Letalski SoU, Novo mesto, Jenkova 1. GOSPODINJSKO POMOČNICO za gostinsko kuhinjo, ki ima tudi veselje do strežbe, takoj sprejmemo. Hrana in stanovanje v nisi. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite Mairi Jezeršek, Kranj, Tomšičeva ulica 38. PEKOVSKEGA VAJENCA, pomočnika ali priučenega sprejme Alojz Noč, pek, Javornik na Gorenjskem. OPREMLJENO SOBO oddam moškemu. Krevel, Novo mesto, Partizanska 19. GOSPODLNJSKO POMOČNICO srednjih let za dopoldanske ure z znanjem kuhe sprejmem. Doljak, Novo mesto, Resljeva 7. Brežice: 23. marca jugoslovanski film »Sreča v torbi-, 24. do 26. marca poljski film »Križarji«, 28. in 29. marca ro- munski film »Na valovih Donave«. Črnomelj: 23. in 25. marca ameriški film »Pesem upornikov«, 2?. in 28. marca ameriški film »Jaguar, gospodar džungle«. Kostanjevica: 25. marca ameriški barvni film »Drevo življenja«, 28. marca romunski film »Orel 101«. Metlika: 24. in 23. marca jugoslovanski film »Bolje je umreti«, 28. marca francoski film »Prevaranti«. Novo mesto — Krka: od 23. do 26. marca italijanski barvni film ^Svet ponoči«, od 27. do 29. marca ameriški film »Presenečenje preteklega leta«. Mokronog: 24. in 25. marca italijanski film »Poslednji lov«, 28. marca italijanski film »Ljubezen in obrekovanje«. Sevnica: 24. in 23. marca ameriški film »Avtobus je zašel«, 28. in 29. marca ameriški film »Nekateri so za vroče«. Trebnje: 24. in 23. marca ameriški barvni film »Obračun pri O. K. Koralu«, predstava v soboto ob 19 in v nedeljo ob 14, 16 in 18.30, 28. marca madžarski film »Draga Ana«, predstava v sredo ob 19. VINISKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja so bile rojene 3 deklice in 1 deček. Poročili so se: Jože Flajnik, kmet, in Marija Balkovec, kmetica, oba iz Hrastja pri Vinici; Ivan Žalec, rudar s Sinjega vrha, in Marija Barič, kmetoval-ka iz Stare Upe. , Umrli so: Jože Pavlakovič, kmet iz Hrasta, 76 let; Ana Pre-bilič, kmetovalka s Sinjega vrha, 57 let; Mihael Starešinič, kmet iz Preloke, 68 let; Peter Kobetič, kmet z Dol. Suhorja, 80 let. METLIŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja sta bila rojena 2 dečka in 2 deklici. Poročili so se: Anton Slobod-nik, kovač iz Bojanje vasi, in Marija Rus, poljedelka iz Slam-ne vasi; Martin Pečarič, poljedelec iz Curil, ta Ivana Vukši-nič, poljedelka iz Kfiževske vasi; Jakob Spanic, mizar, in Djurdjevka Tepavac. delavka, oba z Dol. Suhorja; Slavo Cajnar, poljedelec iz Križevske vasi, in Barbara Rajk, gospodinjska pomočnica, oba iz Bojanje vasi; Jože Simec, poljedelec iz Geršičev, in Marija Plut, pletilja iz Trbovca; Jože Plut, posestnik s Krvačjega vrha, in Karlina Gornik, poljedelka iz Grabrovca; Anton Muc, usluž- benec, in Danica Ivec, knjigo-vodkinja, oba iz Gradca. Umrli so: Ana Radkovič, užit-karica iz Jugorja, 90 let; Ana Malešič, posestnica iz Radovič, 59 let; Marjeta Vrviščar, gospodinja iz-Gor. Lokvice, 73 let; Marija Tome, užitkarica iz Bu-šinje vasi, 63 let; Izidor Crep, posestnik iz Trnovca, "5 let; Terezija Sašek, gospodinja iz Metlike, 91 let. ADLESICKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja je bila rojena ena deklica. Poročili so se: Ivan Ladešič, kmetovalec iz Ladešič Drage, in Bosiljka Jakovac, hči kmeta iz Miličev; Nedeljko Paunovič. kmetovalec iz Paunovičev, in Dragica Milašinovič, hči. posestnika iz Marindola; Pavel Jerman, delavec iz Črnomlja, in Nada Grabrijan, natakarica iz Adlešičev. Smrti ni .bilo. ČRNOMALJSKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja sta bili izven bolnišnice rojeni dve deklici. Poročili so se: Nikola Sela-kovič, uslužbenec, in Zdenka Vrščaj, uslužbenka, oba iz Črnomlja; Stanko Turk, kmetovalec iz Jelševnika, In Antonija Gregorič, kmetovalka iz Vel. TO Ni POŠTENO! Med več kot 17.700 naročniki, ki dobivajo naš tednik na svoj domači naslov, je vsako leto tudi nekaj »zamudnikov«, ki v jeseni odklonijo plačilo polletne naročnine s priljubljenim izgovorom: »Bom plačal drugič ...« Kot da bi uprava Dolenjskega lista tudi lahko rekla tiskarni v Ljubljani: »Lepo in prav, da nam dajete papir, delo, barve in tisk našega Usta — plačali bomo pa kdaj drugič...« S takim »plačevanjem« ne bi prišli daleč! Ko smo pred tedni take naročnike znova poterjali za dolžno naročnino, so se nekateri (največ jih je iz okolice Šentjerneja, Podbočja, Sromelj, Semiča, Krmelja, Metlike in še nekaterih pošt) znova izmuznili z izgovori. To ni pošteno! Dolenjski list vzdržujemo predvsem z naročnino, dohodki iz oglasov in z dotacijo OO SZDL ter občinskih odborov SZDL, zato je od rednega plačevanja naročnine odvisno nadaljnje izhajanje lista. Prosimo vse zamudnike, da poravnajo ob plačilu naročnine za prvo polletje 1962 tudi vse zaostanke iz lanske jeseni! Ce dolgov zdaj ne bodo poravnali, jim bomo list brez obvestila ustavili. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Lahinje; Anton Mesojedec, ključavničar iz Cešče vasi, in Marija Vipavec, delavka iz Tri-buč; Franc Perušič. delavec iz Butoraja, in Ana Adlešič, de-. lavka iz Črnomlja; Vladimir Suhorepec, kmet iz Otovca, in Ana Mavsar, delavka s Sel pil Otoveu; Anton Klemene, skladiščnik iz Črnomlja, in Terezija Zupančič, delavka iz Vrano-vič; Rasim Sehovič, šofer, in Hiba Altič, gospodinja, oba iz Črnomlja; Ivan Skrl, delavec Iz Metlike, in Marija Fabijan-čič, uslužbenka iz Črnomlja; Anton Gros, uslužbenec, in Danijela Kukman, uslužbenka, oba iz Črnomlja. Umrli so: Frančiška Adlešič, upokojenka iz Črnomlja, 76 let; Marija Grdiša, užitkarica iz Črnomlja, 81 let; Ana Grajek, užitkarica iz Črnomlja, 83 let; Antonija Weiss, užitkarica iz Vojne vasi, 77 let; Ana Sterk, užitkarica iz Loke, 89 let. MJRNSKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročila sta se: Franc Rome, delavec, in Marija Skufca, delavka, oba iz Jesenic. Umrla je: Terezija Skoporc, gospodinja z Mirne 81 let. HINJSKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja je rojena ena deklici). Poročila, sta se: Jože Pečjak, poljedelec iz Plešivea, in Frančiška Blatnik, poljedelka iz Vi-sejca. Umri je: Franc Tekavčič, rojak iz Zvirč, živeč v Franciji. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Od 12. do 19. marca je bilo rojenih 7 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Jože Brulc, delavec, in Jožefa Mohar, delavka, oba s Krke; Tone Stmad, ključavničar in Marija Grivoič, kuharska pomočnica, oba iz Ljubljane. Umrla sta: Anton Gorišek, delavec z Gaberske gore, 40 let; Franc Vidoš, cestar iz Predgrađa, 65 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Seme lz Sp. Slivnice — deklico, Jožefa Sitar z Vel. Cirnika -deklico. Ivanka Pugelj iz Stranske vasi — dečka, Marija Bado-vinac z Jugorja — deklico, Ivanka Kozan iz. Straže — deklico, Ana Zelemik z Zajgrlča - deklico, Marija Luzar iz Žabje vasi — deklico in dečka, Antonija Kočevar iz Gradca — deklico, Voja Božič iz Srebrnič -deklico, Marija Petric iz Grabrovca - deklico, Ana Metelko iz Zavratca — deklico. Marija Ljubic iz Male Loke - deklico, Danica Lešnik lz Sevnice — deklico, Pepca Udovč z Gor. Težke vode — dečka, Rozalija Novak iz Karteljevega - dečka, Ana Luzar iz Bršlir.a — deklico, Pepca Turk iz Malega Orehka - dečka,. Štefka Zonta iz Kočevja - dčSlico, Jožefa Pugelj lz Zvirč - deklico, Marija Fran-tar iz Ivančne gorice - deklico. Majda Repše iz Bistrice — deklico, Jožefa Rabzelj iz Šentjakoba - dečka, Jožefa Bukovec iz Gor. Mraševega — dečka, Frančiška Borse iz Polho-vice - dečka, Karlina Kos lz Loke — defalico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ankica No-vosel iz Obrežja - deklico, Ju-sta Deržanič iz Arnovih sea — deklico, Marija Novak iz Gor. Lenarta - dečka, Marija Prah iz Koritnega - deklico, Jožefa Lapuh iz Artič - dečka, Mari- ja Rozman iz Zdol - deklico, Ljubica Debogovič iz Kraja Dolnjega - deklico, Rozalija Planine iz Raven — dečka, Marija Povhe iz Trške gore — deklico, Marija Zorko iz Vel. Malene — dečka, Jožefa Andrejaš iz Hrastja — dečka, Antonija Komočar iz Vel. Doline - deklico, Ivanka Lazanski iz Male Dolne — deklico, Jožefa Lisec iz La;z — deklico, Marija Krulc iz Pisec - dečka. KRONI Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Karel Krnc, kmet z Jarčjega vrha, si je na stopnicah poškodoval levo koleno. JuUjani Zabkar, gospodinji iz Malega Korena, je padel hlod na desno nogo. Olgo Tro-ger, upokojenko iz Prelesja, je vinjeni mož udaril s steklenico po glavi. Jožefa Novak, delavka s Trške gore, je padla s podstrešja in si poškodovala desno nogo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Francu Bogoviču, delavcu lz Arnovih sel, je pri delu padla na levo roko žaga ter mu jo poškodovala. Stanko Kostcv, uslužbenec iz Globokega, si je pri padcu zlomil levo nogo. Alojz Stojs, klepar iz nobenega, si je pri padcu poškodoval desno nogo. Štefanijo Geršak, gospodinjo iz Orešja, Je nekdo povozil s kolesom, pri čemer je dobila poškodbe po glavi in hrbtu. Nikola Njegomir, uslužbenec lz Orešja, si je pri padcu poškodoval glavo. Franc Vahčič, delavec iz Trebeža, je padel s kolesa ter si poškodoval obraz. OBJAVE — RAZPISI SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.0,5, 6.00, 7.00 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 23 MARCA: 8.05 Operni zbori — 8.40 Sovjetska zabavna glasba — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 11.35 Vesele melodije - 12.15 Radijska kmečka univerza - 13.30 Igramo za vas — 14.05 Radij-sk. šola za nižjo stopnjo — 15.45 Jezikovni pogovori - 18.25 Pesmi jugoslovanskih narodov — 18.43 Iz naših kolektivov — 19.03 Ruleta zabavnih melodij - 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.35 Melodije za lahko noč. SOBOTA, 21. MARCA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.40 Koncertne clrob-tirie — 11.15 Angleščina za mlat-dino — 12.13 Kmetijski nasveti — 13.30 Instrument in glas — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 10.00 Vsak dan. za vas - 17.05 Gremo v kino ... — 18.10 Pevka Gabj?" Novak — 20.00 Polke in valčki - 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA. 25. MARCA: 8.00 Mladinska igra — Jože Zupan: Brkonja Celjustnik - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 11.30 Nedeljska reportaža - 12.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 14.00 Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci — 14.13 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Humoreska tega tedna — 17.15 Radijska igra »Dvojnik« - 18.30 Športna nedelja — 19.05 Panorama zabavnih zvokov - 20.00 Izberite melodijo tedna! - 22.13 Orkestri in solisti RTV Beograd - 23.03 Plesna glrj*ba. ■' PONEDELJEK, 26. MARCA: 8.05 Orkestralna matineja — 8.56 Za mlade radovedneže - 11.ou Dunajski valčki - 11.33 Ansi.tcnbli iz Mozartovih oper — 12.15 Radijska kmečka univerza — 13.55 Zvočni kaleidoskop — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.10 Rendez-vous z glasbo — 18.45 Radijska univerza — inž. Aljoša Pelan: Prah v vsakdanjem življenju in tehniki — 19.05 Veliki zalbavni orkestri tega tedna — 21.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe - 2.1.03 Plesni orkester RTV Ljubljana. TOREK, 27. MARCA: 8.25 Glasba pb delu - 8.35 Radijska šola za srednjo stopnjo — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.13 Napredujte v angleščini! — 12.15 Kmetijski nasveti - 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 14.03 Radijska šola za višjo stopnjo - 14.35 Arije iz oper Giacoma Puccinija - 17.05 Izbor iz Caj-kovskesa - 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe— 19.03 Od dunajskega valčka do sodobnih plesnih ritmov — 20.30 Radijska igra: Ivan Ribič: Tisti iz Jurjevega Boršta — 21.43 ' Zabavni orkester RTV Ljubljana - 23.05 Zaplešite z. nami! SREDA, 28. MARCA: 8.30 Sovjetska, češka in poljska zabavna glasba — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.38 Poje haritonist Vladimir Ruždjak -11.25 Ali vam ugaja? - 12.15 Radijska kmečka univerza — 13.30 Italijanski operni pevci — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Dva velika zabavna orkestra — 22.15 Po svetu jazza — 23.05 Iz operne ustvarjalnosti Danila Svare. ČETRTEK, 29. MARCA: 8.35 Radijska šola 7.a višjo stopn.to - 9.25 Klavir v duetu - 11.13 Ruski tečaj za začetnike - 12.05 Prisluhnite kvintetu bratov Av-senikov! - 12.15 Kmetijski nasveti - 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Turistična oddaja - 17.03 .Koncert po željah poslušalcev - 18.45 Kulturna kronik* - 19.03 Radi bi vas zabavali — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo - 23.05 Nočni koncert z ■ deli sodobnih avtorjev. Razpis delovnih mest v obratu »KRKA« v Novem mestu »Farmis« - obrat »Krka« v Novem mestu razpisuje naslednja delovna mesta: 1. vodjo sociallno-kadrovske službe — srednja izobrazba s prakso na enakem delovnem mestu; 2. dve strojepiski — administrativna šola. . . Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Razpis za skladiščnika Obrtna delavnica »Tapetr.ik« v Novem mestu, Cesta talcev 1 (pri Košaku), razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA Pogoji: nižješolska izobrazba, najmanj triletna praksa v samostojnem vodenju skladišča. Nastop službe tajioj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Lahko' tudi honorarni uslužbenec. Razpis delovnega mesta Upravni odbor obrtnega podjetja »PEKARIJA IN SLAŠČIČARNA« v Novem mestu razpisuje delovno mesto mlajšega šoferja C kategorije za prevoz kruha. Plafa po pravilniku o mezdah. Pismene ponudbe pošljite UO podjetja! — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. i ,-■ Razpis zdravilišča čateške Toplice Zdravilišče -Cateške Toplice sprejme v službo ..... bolničarko, več natakarjev ali servlrk, tictaja in kuhinjske pomočnice. Interesenti naj se javijo v pisarni podietja. Za priučitev na delovnem mestu natakarja sprejmemo dva interesenta, ki Imata dovršeno osemletko in nista starejša od 17 let. Prijave pošljite Zdravilišču Cateške Toplice RAZPIS ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO Zavod za zdravstveno varstvo okraja Novo mesto razpisuje delovno mesto stenodaktilografa. Pogoji: srednja ali administrativna šola z najmanj dveletno prakso. Nastop službe takoj. — Pla*a po pravilniku o osebnih dohodkih. OBVESTILO TOVARNE ZDRAVIL »KRKA « »Farmis«, obrat »Krka« v Novem mestu, sporoča vsem, ki imajo vložene prošnje za sprejem v službo, da zaradi prevelikega števila prejetih prošenj ne bomo več odgovarjali vsakemu posebej. Sporočamo tudi, da vso novo delovno silo sprejemamo preko Zavoda za zaposlovanje delavcev, v Novem mestu, zato se naj vsi interesenti obračajo na omenjeni zavod. Obvestilo o podaljšanju orožnih listov Občinski ljudski odbor Novo mesto — oddelek za notranje zadeve obvešča lastnike orožnih listov na območju novomeške občine, da bo podaljševanje orožnih listov za leto 1962-1903 v pisarni ObLO do 31. marta 1962. ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI! Obveščamo Vse zobozdravstvene delavce novomeškega okraja, da bo sestanek podružnice v Cateških Toplicah dre 24. marca ob 0. uri. Vsi. ki ni-maio lastnih vozil, naj se po prihodu v Brežice zglasijo v zobni ambulanti, od koder bo organiziran prevoz! — Odbor. Obvestilo o licitaciji Na podlagi 46. in 47. člena Temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov (Uradni list FLRJ št. 45/51) razpisuje Zdravstveni dom v Vidmu-Krškem I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za gradnjo novega zdravstvenega doma Vidcm-Krško. Predračunska vrednost 71 milijonov 140.153 din. Zapečatene pismene ponudbe dostavite po pošti ali osebno najkasneje do 7. aprila 1982 do 9. ure upravi Zdravstvenega doma Videm-Krško, Gubčeva cesta. — Rok za dograditev do vključno III. faze (pod streho) je 31. december 1962. Rok za dokončanje in predajo objekta pa je 31. december 1963. Ob licitaciji predložite potrdilo Narodne banke o položitvi varščine v višini 1 odstotka od predračunske vrednosti v korist tekočega računa 606-13-2-213 pri Narodni banki Videm-Krško. Elaborate lahko dvignete proti reverzu.vsak dan od 8. do 13. ure v upravi doma. NESREČE Trikrat avtomobilski ples 9 S precejšnjo hitrostjo se je 14. marca peljal po avtomobilski cesti proti -Zagrebu Alojz Vegelj iz Ljubljane. Na poledeneli cesti je osebni avtomobil začelo zanašati, nakar se je voznik znašel globoko pod cesto. Osebnih poškodb ni bilo, škoda na vozilu pa Je ocenjena na 300.000 dinarjev.. O Istega dne se .je • po avtomobilski cesti proti Ljubljani peljal z osebnim avtomobilcm Stevan" Drakulič iz . Beograda. V Prilipju je hotel zmanjšati hitrost. To se mu nI posrečilo. Na sneženi cesti je avto začelo zanajatl. Cez nekaj trenutkov je zdrsel po nasipu na njivo, pri čemer sta bila laže poškodovana dva potnika. Vozilo je poškodovano za 120.000 din.c-jev. — Hip nato je pripeljal Franc Petan iz Brežic. Ko je zagledal prevrnjeni Drakuličev avto, je hotel ustaviti in pomagati ponesrečencema. Vendar ni imel sreče. Tudi njegov« t n-zilo je zajieslo s ceste. Pri tem je nastalo za 50.000 din škode, NEVAREN OVINEK V IMPOLJCI Na gozdni cesti v impoljcl sta se 14. marca srečala voznik osebnega avtomobila Jože Zi-bert. ki je bil namenjen v Za-vratec, in voznik tovornjaka Marijan Cučnlk iz Orehovca. — Na nepreglednem ovinku poledenele ceste se tovornjak nt dovolj umaknil na levo. zato sta Vbzili trčili. Laže je bi! poškodovan potnik v osebnem avtomobilu, medtem ko je Ziber-tovo vozilo poškodovano za 100.000 dinarjev. KER CESTA NI BILA POSUTA Branko Vadla iz Zagreba se je 15. maTCa peljal z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. — Na ovinku v Kore-nitki, kjer cesta ni bila posuta, se je vozilo obrnilo in se ustavilo. — Miha Lah z Malega Slatnika je za njim pripeljal avtobus, vendar ni mogel pravočasno ustaviti. Avtobus se je zaletel v osebni avto. pri čemer je bil voznik Vadla laže poškodovan, osebno vozilo pa skora.j uničeno. Ko se je ta nesreča pripetila, je bila eesta zaprta, vendar je nekaj trenutkov zatem iz Ljubljane pripotoval tudi neki turški avtomobil, ki se je pri zaustavljanju prevrnil v jarek in utrpel okog 300.000 din škode. POZAB V KOSTANJEVICI 8. marca je v popoldanskih tirali sredi Kostanjevice izbruhnil požar. Pueovim je pogorelo gospodarsko poslopje in vaj";11 večje količine krme. ki so |o imeli namen dva dni kasneje prodati. Požar so povzročili o-troci. ki so se igrali. Pločevinasta streha nad gorečim poslopjem ter požrtvovalnost r-c-katerih domačinov, med katerimi sta se še posebej izka/ala dva pripadnika JLA. sta pripomogli k temu. da se požar ni lBraUH tudi po bližnjih stre* hah. Tudi gasilske organi7aci-Je iz Kostanjevice in okolice so opravile d"lžnost po svojib najboljših močeh.