Da je gradnja uspela, imajo največ zaslug predvsem častni občan Jezerskega Johannes Fri - schauf, načelnik Savinjske podružnice SPD Fran Ko - cbek, stavbni svetnik iz Prage A. Lando, deželni po- slanec in župan na Jezerskem Franc Muri ter arhitekt I. Podhrajský iz Prage. Sprva so nameravali kočo po - staviti na Zgornjih Ravneh, a so po ogledu terena za - radi nevarnosti plazov gradnjo modro prestavili na Spodnje Ravne. Na mestu bodoče koče so posekali več macesnov in njihov les uporabili za gradbeni ma - terial. Po obnovljeni poti so s Štularjeve planine na Spodnje Ravne znosili okoli 3000 desk, 15.000 skodel, opeko in drug gradbeni material. Zaradi posebnega odnosa lastnika, to je občine Je- zersko, je koča ostala praktično neokrnjena in pov- sem ohranjena. Za to je zaslužna tradicija Jezerskega, kjer so odgovorni do dediščine, saj tu ljudje živijo v petsto let starih obnovljenih kmečkih hišah. Na Jezer - skem ljudje uporabljajo stare hiše, jih prenavljajo in ohranjajo. Gre za odnos, ki se ga ne da doseči s prisilo. Čehi so v Sloveniji zgradili tri koče, na Spodnjih Ravneh je edina, ki je preživela vojna leta. Na tem JUBILEJ Mire Steinbuch Vroče sonce, praška šunka in plzensko pivo 120-letnica Češke koče Češko kočo (česká chata), 1542 m, je pod ostenjem Grintovca, na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim, zgradila Češka podružnica SPD v Pragi, ki so jo ustanovili 24. junija 1897. Izdajala je svoj mesečnik Alpský vestnik, ki je imel stalno rubriko, v kateri so pisali tudi o turistiki in alpinizmu v slovenskih gorah. Kočo so zgradili v enem letu in jo odprli 26. julija 1900. Zgrajena je v slogu češke kmečke hiše s streho s skodlami in polkrožnim strešnim zaključkom, ki se razlikuje od običajnih iz tistega časa. Prijetno vzdušje na neuradnem praznovanju 120-letnice Češke koče Foto: Mire Steinbuch 28 območju so Čehi naredili in markirali nekaj poti in izdali več planinskih vodnikov po slovenskih gorah. Dolgoletni oskrbnik koče je družina Karničar; An- drej Karničar, ki je v njej gospodaril štirideset let, je bil zame primer najboljšega oskrbnika. Na Zavodu za varovanje kulturne dediščine že nekaj časa načrtujejo vpis Češke koče v register nepremič- ninske kulturne dediščine. Vzpon Malo po osmi uri sem pripeljal na parkirišče. Takoj mi je bilo jasno, da bi se moral od doma odpeljati vsaj uro prej, saj je bil prostor že natrpan s pločevino. Obr- nil sem in zapeljal v smer prihoda. Prežal sem na pro - storček ob levi ali desni strani ceste, kamor bi stisnil svoje vozilo. Odločil sem se ozek pas med mogočno smreko in že parkiranim avtomobilom. Odkar sem na Korziki po centimetrčkih zrinil najin avto v na prvi pogled prekratko luknjo v vrsti stoječega prometa in me je žena občudujoče pohvalila, sem postal bolj sa - mozavesten. Nisem pa računal na visoko korenino, ki mi je preprečila idealno umestitev, zato je zadnje kolo ostalo na robu cestišča, vendar prometa ni ovira- lo. V to sem se prepričal, ko so kar trije peljali mimo, a ni nihče zatrobil, zmajal z glavo ali si s kazalcem za - vrtal v sence. S parkirišča se je v majhnih presledkih vila dolga pro - cesija planinskega življa vseh starosti, velikosti in spo - lov. Tu ne grem na Češko, ni šans. Pomislil sem na Štuvarjevo pvanino, čez katero smo nekoč sestopili, tam bo bolje. Ni čudno, da ta pot ni tako obljudena. T akoj ko zapu- stiš makadamsko cesto, te neogretega čaka dolg bru- talen klanec. Počasi sem sopihal navzgor, ko za seboj zaslišim živahno čebljanje v češčini. Ti imajo pa sape na pretek. 'Ti' sta bila samo dva, ki sta pribrzela mimo in odbrzela naprej. Uspelo mi je videti, da ima holka 1 1 (češ.) dekle. Govornike sem prosil, naj za Planinski vestnik odgovorijo na eno samo vprašanje: Kakšen pomen ima po vašem mnenju 120-letno prijatelj- stvo med češkimi in slovenskimi planinci, med PD Jezer- sko in Klubom čeških turistov? Viki Grošelj: "Veliko večji, kot sem kdajkoli mislil. Na pobo- čjih nad Češko kočo sem v 60. letih prejšnjega stoletja začel svojo gorniško kariero. Pozneje sem bil s Čehi in nji- hovo kulturo neločljivo pove- zan, nenazadnje tudi z njiho- vim alpinizmom in vsem, kar počnejo. Čehi so simpatičen soroden slovanski narod, kar pa me še dodatno veže tako na njihovo nacijo kot na Češko kočo in češko-slovensko prijatelj- stvo, je gonilna sila, spiritus agens teh druženj gospod Ladislav Jirásko. Izjemna osebnost, poznamo ga tudi po alpinističnem festivalu v Pragi, ki ga je on ustanovil. Vso svojo energijo vlaga v to, da bi se Slovenci in Čehi znali podružiti in skupaj poveseli- ti, kajti če kdo, imata ta naroda res izjemno tradicijo. Tisti, ki ne poznajo preteklosti, tudi prihodnosti nimajo. Zato vedno in za vselej na slovensko-češko prijateljstvo." Martin Šolar: "Planinska zveza je ponosna na to dolgotrajno prijateljstvo in češko pomoč v tedanjem narodnobuditeljskem delovanju Slovenskega pla- ninskega društva, ki se je bo- rilo z nemškimi planinskimi društvi. Čehi so bili pomemb- ni podporniki. Prav je, da se spomnimo teh pomnikov. Treba je priznati, da je planin- sko društvo na Češkem, ki je član PZS, naša pomembna izpostava na tujem, s katero spodnje okončine podobne dolgonogi naturalizirani slovenski atletinji Merlene Ottey. Zgovorni chlapec 2 sicer ni imel takšnih odlik, a ji je kljub gostobesedno - sti tesno sledil. Potem se vse do koče ni zgodilo nič zanimivega. Dogodek V počastitev visokega jubileja je organizacijski odbor tokrat, za razliko od 115-letnice, pripravil neuradno srečanje. Brez ozvočenja so spregovorili oba glavna organizatorja prireditve ter povabljeni gostje. Najprej je stoječe ter na klopeh in skalah sedeče planince poz - dravila oskrbnica koče in soorganizatorka prireditve Karmen Karničar: "Dober dan in dobrodošli vsi, še posebej prijatelji s Češke, katerim se moramo zahvaliti, da imamo še da - nes tukaj našo najlepšo slovensko kočo. To je najpri- jaznejša koča v Sloveniji – govorim o koči kot taki, ne o sebi. (Razlegel se je smeh.) Koča, o kateri vsak drugi 2 (češ.) fant. Oskrbnica Češke koče Karmen Karničar v uvodnem nagovoru s kamnitega podija pozdravlja prisotne. Foto: Mire Steinbuch gost pove, da se v njej počuti kot doma pri stari mami; predvsem zaradi desk iz starega lesa, ki širi svojo to- plino. Upam, da tudi osebje doprinese k dobremu po- čutju. Srečno." Potem se je oglasil Ladislav Jirásko, glavni organiza- tor, ki je rekel, da bo govoril češko, da ga bo razumelo 25 planincev s Češke, v slovenščino bo prevajal usluž- benec češkega veleposlaništva v Ljubljani, gospod Be- neš. Svet je pa res majhen. Izkazalo se je, da je gospod prevajalec zgovorni mladenič iz dirkaškega dua, ki me je prehitel na dostopu. Gospod Beneš je prosil za razumevanje, ker slovensko še ne govori dobro. Ladek Jirásko: "Danes smo zelo navdušeni, ker smo se v tem posebnem času lahko srečali tukaj pri stari dami, ki praznuje 120 let. Z vašimi kraji sem povezan od 70. let prejšnjega stoletja; pred tremi leti smo v Pra- gi oživili Češko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki so jo ustanovili naši dedje. S Karmen sva skupaj s Češko kočo, z agencijo Alpy in Češko podru- žnico SPD organizatorja tega srečanja. V čast si šte- jeva, da so danes tu prisotne nekatere velike osebno- sti slovenskega in češkega planinstva in alpinizma. Današnje srečanje je neuradno, brez programa. Go- spod Ondřej (njegov sin, op. p.) je glavni za plzensko pivo in praško šunko, meni pa dovolite, da predsta- vim osebnosti, o katerih sem govoril: podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, podpredse- dnik Kluba čeških turistov Ivan Press, alpinist Viki Grošelj, nosilec krone sveta (najvišje gore na vseh ce - linah), češko stran prestavlja alpinist Radek Jaroš, no - silec himalajske krone (vseh 14 osemtisočakov) in krone sveta, pomembna oseba je tudi mladi lokalni general, župan Jezerskega Drejc Karničar." Martin Šolar: "Rekel bom samo – dober dan vsem skupaj. Zelo sem vesel, da Ladek, domačini, planin- sko društvo in Jezerjani pripravljajo ta srečanja. Pla- ninska zveza je ponosna, ker tu stoji ena najstarejših koč. Kot veste, smo lani praznovali 125 let prve koče v Sloveniji, Orožnove koče pod Črno prstjo. Namen je, da hodimo v gore in se znamo na pravi način dru - žiti in vedno spoštovati gore. T orej, dobrodošli tukaj." Ivan Press, podpredsednik Kluba čeških turistov: "Dobry den, pozdravljam vas v imenu Kluba čeških turistov in njegovega predsednika gospoda Vratislava se je začelo Jezersko turistično prebujati. Češka podružnica SPD bi lahko zgradila kočo kjerkoli v slovenskih gorah. V igri je bilo veliko lokacij, a so se odločili, da jo postavijo pod Grin- tovcem. Do propada monarhije je bila povezava izjemno živa, potem je zamrla. Za Jezersko so češki gostje zelo pomemb- ni. Med tujimi so na 3., 4. mestu; to velja za celotno Jezersko, ne samo za Češko kočo. V zadnjem desetletju je to posledica res dobrega sodelovanja, tudi s festivalom za gorniške in out- door aktivnosti, ki ga Jirásko vsako leto organizira v Pragi. To je ciljna publika, ki jo ves čas vabimo. S tem smo privabili tudi Slovensko turistično organizacijo, v kratkem bo na Češkem velika kampanja STO. Poleg prepoznavnosti doline Soče in Triglava skozi ikono Češke koče postajajo za Čehe vedno bolj prepoznavne tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Presenečeni so nad tem, kaj lahko dobijo v slovenskih Alpah oziroma kaj jih zelo dobro sodelujemo. Spomeniki, kot sta Češka in Orožno- va koča, nam morajo biti zgled. Planinstvo je široka dejavnost, ni samo hoja v hribe in dobro počutje, ampak je tudi planinsko gospodarstvo, ki s kočami in potmi primerno prispeva k temu, kar danes turizem doživlja v naših gorah." Drejc Karničar: "Ne mo- rem mimo zgodovine in moram poudariti, da so ravno Čehi v turističnem smislu odkrili Jezersko. Ko so bili v toplicah v Beli nad Železno Kaplo, so začeli čez Jezerski vrh prihajati k nam, k jeze- ru. Takrat, konec 19. stol., Radek Jaroš si je prislužil dve kroni, himalajsko in svetovno. Foto: Mire Steinbuch Spominsko obeležje Kluba čeških turistov ob 100-letnici Češke koče Foto: Mire Steinbuch 30 Chvátala. Naš klub zelo ceni planince iz preteklosti, zlasti gospoda dr. Karla Chodounskýga, ki je bil idej - ni vodja in glavni pobudnik ustanovitve Češke po- družnice SPD. Hvala gospodu Jirásku, da tako dolgo povezuje Češko in Slovenijo in je leta 2017 obnovil Češko podružnico SPD. Posledično češki planinci prihajajo v kočo kot pomoč Karmen Karničar. (Tre - nutno pomagata dve češki planinki, izmenjave so te- denske. Op. p.) Organizirali smo tudi zbiranje denarja za Češko kočo. Lahko vam povem o češkem planin - cu, ki je pred 14 dnevi umrl, a je pred smrtjo koči da- roval sto tisoč čeških kron. Češki koči želim še dolgo življenje in da bi se ljudje radi vračali. Hvala in dobro- došli." Viki Grošelj: "Vsi lepo pozdravljeni. Meni je češka de- žela zelo pri srcu, zelo cenim njene državljane. Med tistimi, ki jih najbolj, je moj dolgoletni prijatelj Ladek Jirásko, ki ga posebej pozdravljam in se mu zahvalju - jem za sodelovanje. Zaradi njega še toliko raje sode- lujem pri tej zadevi. Upam, da se vidimo tudi za 130-, 140- in 150-letnico. Jaz bom tu, pridite tudi vi." Ladek Jirásko: "Viki je bil v prvi delegaciji PZS, ko je pri nas kraljeval še komunizem in nismo mogli po- tovati. T o je bilo leta 1986, v njej so bili Drago Kozole, Franček Vogelnik in Mirko Fetih. Takrat je bilo naše prvo uradno srečanje." Radek Jaroš: "Poznam veliko zelo dobrih sloven - skih alpinistov. Vikija nisem srečal v Sloveniji, am - pak v Nepalu. Čestitam slovenskim alpinistom, ki so zelo profesionalni. Ta koča je na odličnem mestu in pomembna povezava s Češko republiko. Prepričan sem, da bo služila svojemu namenu še 150 let in da se bomo še srečali." Ladek Jirásko: "In zdaj finale – Drejc, prosim." Drejc Karničar: "Hvala lepa. Naj nadaljujem v slogu največjih himalajcev Češke in Slovenije, Radeka in Vi - kija, da bom ob 150-letnici še vedno poleg. A tudi če ne bom, v tem času snemamo film, tako da bodo lah - ko tudi rodovi za nami ohranili spomin na to čudovi - to kočo s tradicijo. Velike zasluge pri tem, da Čehi še vedno množično prihajate k vaši koči, ima Ladek Ji - rásko, ki se mu ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem in upam, da bomo tako uspešno sodelovali ter ohra - nili naše prijateljstvo tudi v prihodnje." Ladek Jirásko: "Hvala vsem, ki ste prišli, še naprej vam želim lep dan. Oglasite se pri gospodu Ondřeju, pri katerem dobite hladno pivo. Čao." Čeprav se je zbralo manj ljudi kot med uradno ce- remonijo pred petimi leti in ni bilo pevskih ter glas - benih točk, je bilo vzdušje med občinstvom prijetno in bolj domače. Med nagovori so nekateri sproščeno klepetali, drugi poslušali, ploskali so pa vsi. Ko so go- vorniki končali, so si ljudje prizadevno postregli s pra- ško šunko in plzenskim pivom. Sestop Tik pred vrnitvijo v dolino sem izvedel za malo zna- no neoznačeno pot, ki je bila nekoč edina povezava med Češko kočo in dolino. Po nekaj napotkih sem jo poiskal in sestopil po njej. Na njej sem res užival, je najlepša med potmi na Spodnje Ravne, ki sem jih prehodil do zdaj. Na nekaj kratkih odsekih je sicer iz - postavljena in malo podrta, a to ne kvari splošnega vtisa. Ni za vrtoglave in tiste, ki ne marajo samote. m Štularjeva planina Foto: Mire Steinbuch tu čaka. Ko povem Čehom, ki še ne vedo, da imajo pri nas svojo kočo, mi najprej sploh ne verjamejo, nato se jim blazno dobro zdi. Že Ladek Jirásko in moj oče sta bila naveza. Brez Ladekove vizije in vztrajnosti vsega tega, čemur smo priča danes, gotovo ne bi bilo, niti praznovanj obletnic, ki jih s svojo vero, da je to nekaj dobrega, ohranja žive." Najpomembnejšo osebo sem prihranil za konec. Ladek, zakaj se ste letos odločili za neformalno proslavi- tev jubileja? "Sredi marca so v skoraj vseh evropskih državah razglasili epi- demijo, ukinili potovanja in zaprli meje, da se ne bi širilo okužb. Mislim, da je bila to politična odločitev, a smo jo spoštova- li. Prepričan sem, da je spomin tako pri vas kot pri nas zelo važna stvar. Mislim, da je zgodovinske povezave treba obdr- žati. Planinstvo in alpinizem sta oblika kulturnosti ljudi. Čehi, ki so zgradili to kočo in v Pra- gi leta 1897 ustanovili Češko po- družnico SPD, so bili generacija, ki je bila tudi v osrednjem odboru SPD. Mislim, da je to fantastična povezava med dvema prijatelj- skima narodoma. Pri nas so bili komunisti, nismo mogli potova- ti. Ko sem hotel v naših časopi- sih objaviti članek o alpinizmu, ga nisem mogel, ker naj bi bil protirežimski. Že v sedemdesetih letih smo začutili, da se razmere spreminjajo, vzpostavljali in obnavljali smo stike. Takoj ko smo dobili jugoslovanske dinarje, smo se odpeljali do vaših hribov, Julijskih Alp. Fantastično. Te povezave se morajo ohraniti še nadaljnjih 120 let."