ELNSI30-1 Kina
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 14	ŠTEVILKA	5	15.	APRIL	1975
ELANOVE IMPIILS SMUČI
so uuttnu
It SVETOVNI POKU 1974/75
Vsem članom OZD Elan
Znano vatn je, da je s tekmovanjem v paralelnem slalomu v Val Gardeni 23. 3. 1975 bilo končano tekmovanje v alpskih disciplinah za svetovni pokal 1974/75.
Sved Ingemar Stenmark, tekmovalec na naših, Elanovih Smučeh, je v končni razvrstitvi dosegel drugo mesto in srebrno medaljo v generalnem plasmanu, obenem pa je zmagal v slalomu in veleslalomu.
Poleg velikega njegovega talenta in borbenosti je k tako odličnemu uspehu pripomogla tudi oprema, kjer so smuči seveda odločilne.
Ob dviganju švedske zastave na zmagovalni oder, je zato bila v resnici dvignjena tudi jugoslovanska za vrhunski dosežek v proizvodnji, ki je sad dolgoletnega umskega in fizičnega dela v Elanu. Na to delo moramo biti vsi ponosni in veseli, da smo skozi svoje ime pripomogli k slovesu Jugoslavije.
Iz tega razloga se vsem sodelavcem toplo zahvaljujem. Obenem po. zivam vse za čim boljše in skladnejše ter zavzeto delo tudi v prihodnje, kajti vsak uspeh prinaša tudi velike obveznosti.
Ne smemo pozabiti, da se bo prav zaradi tega uspeha konkurenca med Elanom in vsemi ostalimi proizvajalci smuči zaostrila v še hujšo borbo, v kateri nas bo reševalo le dobro delo in enotnost kolektiva.
Ob tem največjem dosežku, ki je lepo darilo naši družbi ob 30-letnici obstoja Elana, maram opozoriti tudi na mednarodno nagrado, ki jo je Elan dobil kot eden izmed treh jugoslovanskih industrijskih proizvajalcev za industrijsko oblikovanje, ki bo podeljena v začetku maja v Španiji.
Torej, res dva največja dosežka v svetovnem merilu, za kar se ponovno vsem sodelavcem zahvaljujem in vsem s ponosom čestitam.
glavni direktor Dolfe VOJSK
slikoviti narodni no&i.
Svetovni pokal 1974/75
* ' "	'	prvi	v	slalomu,
prvi v veleslalomu,
.i • ■ J ■ _	_	•••
Glas o Elanu prodira v svet
8. Roux	40
9. Thoni	39
10. Vesti	36
SLALOM
1. Stenmark	110
2. Gros	90
3. G. Thoni	89
4. De Chiesa	61
5. Hinterseer	58
6. Neureuther	36
7. Fernandez-Ochoa	36
8. Schlager	22
9. Bachleda	21
10. Bruce	19
VELESLALOM
1. Stenmark	115
2. Gros	106
3. Haker	67
4. G. Thoni	60
5. Hinterseer	55
6. Hemmi	45
7. Hauser	35
8. Jones,	33
9. Klammer	31
10.	Pietrogiovanna	23
PARALELNI SLALOM
1. Thoni (ITA)
2. Stenmark (SWE)
3. Tresch (SUI)
4. Radiči (ITA)
5. Jones (USA)
6. Bachleda (POL)
7. Pietrogiovanna (ITA)
8. Plank (ITA)
9. Roux (SUI)
10. Schmalzl (ITA)
Paralelni slalom je kot disciplina za svetovni pokal doživel polom. Nihče ni pričakoval, da bo vprašanje zmagovalca ostalo odprto do te tekme. Tako pa so se pojavile razne intrige in kuhinja.
Večina tekmovalcev in funkcionarjev je proti temu, da bi paralelni slajom obdržali v svetovnem pokalu.
Paralelni slalom je za profesionalce, ki. nastpp^jo vsak le zase in ni ekipnih interesov.
• j 1	'rt
Uspešna novinarska konferenca ob zaključku tekmovanja za svetovni pokal v Val Gardeni
Na predlog vodstva podjetja je upravni odbor odobril izvedbo Elanove novinarske konference na predvečer zaključnega tekmovanja za svetovni pokal v Val Gardeni.
V sodelovanju z našim zastopnikom v Italiji fa. Colmar smo nanjo povabili akreditirane novinarje in fotoreporterje iz vsega sveta.
Od prijavljenih 306 v Val Gardeni, se jih je, v gostem zaporedju konferenc, udeležilo naše 172.
Odziv je bil tudi za nas kot organizatorje nepričakovano velik, saj smo pripravili kot največje možno število 120 informacijskih map s slikovnim in tekstualnim gradivom ter vsemi katalogi, ki jih je Elan izdal za leto 1975/76.
Večina novinarjev, razen po imenu in prodoru v tekmovalni šport Elana ni poznala, zato je bila konferenca za nas zelo koristna, Tudi vzdušje je bilo na predvečer samih zaključnih tekmovanj polno interesne napetosti,, temu primerno pa tudi različna vprašanja, ki so jih novinarji postavljali.
V vabilih je bilo navedeno, da se bo konference udeležila tudi švedska ekipa z Ingemarjem Stenmarkom, kar je seveda povzročilo tako velik i,n nepričakovan interes.
Ob tej priliki so bila izročena simbolična darila za uspehe v tekmovanjih za svetovni pokal. Inge-marju Stenmarku smo podarili zlat novec, vodji roprezentance Švedske Hermanu Noglerju in glavnemu trenerju Ole Rollenu pa simbolizirano srebrno obliko jabolka kot priznanje in trud, ki so ga vložili v tekmovalne uspehe.
Konferenca je dobila veliko odmevnost v novinarskih hišah, saj smo poleg predstavitve Elana, njegove kratke zgodovine in namer v prihodnosti, vzroka zakaj smo pristopili k vrhunskim tekmovanjem, predstavili z materiali tudi našo ožjo domovino Gorenjsko in Slovenijo ter Jugoslavijo v turističnem smislu.
Po izjavah sodeč so bili prisotni s potekom konference, z možnostjo neposrednega kontakta s predstavniki Elana in švedsko reprezentanco zelo zadovoljni. S tem mislim, je bila ta, za predstavnike Elana dokaj zahtevna naloga, dobro opravljena. Pohvaliti moram tudi vso organizacijsko skrb firme Colmar, ki je v stroškovnem smislu šla celo tako daleč, da je v lastnem imenu podarila vsakemu novinarju vetrovko, kar je bilo za vse prijetno presenečenje,
D. V.
Odmevi iz Val Gardene
Na zadnji tekmi svetovnega pokala v Val Gardeni je v paralelnem slalomu za moške zmagal Thoni pred Stenmarkom. Pravico nastopa je imelo le 32 najbolje uvrščenih v svetovnem pokalu. Tekmovanje je potekalo na izpadanje — nasprotnika sta morala prevoziti obe paralelno postavljeni progi. V naslednje kolo se je uvrstil tekmovalec, ki je bil skupno hitrejši.
Naš Stenmark je imel že v osmini finala smolo. V prvem teku z Bachledo je zajahal vratca, vendar jih je z naravnost akrobatsko potezo še pravočasno razjahal — niti padel ni pri tem. Vendar pa je prišel do cilja 2 sekundi za Bachledo. Najprej je kazalo, da bo diskvalificiran, a je strokovna žirija po ogledu ma-gnetoskopskih posnetkov ugotovila, da je vratca prevozil pravilno. Na to odločitev strokovne žirije se je pritožil najprej vodja Italijanov Cotelli in nato še vodja Avstrijcev Seiler, kajti v primeru Stenmarkove diskvalifikacije bi bil Klammer avtomatično drugi. Kljub temu žirija ni spremenila mnenja in po veliki zamudi smo dočakali finale Thoni : Stenmark. Zmagal je Thoni že v 1. teku, ker je Stenmark zgrešil vratca.
Rezultati SVETOVNEGA POKALA:
SKUPNO
1. Gustav Thoni (ITA)	250
2. Ingemar Stenmark (SWE)	245
3. Franz Klammer (AUT)	240
4. Piero Gros (ITA)	196
5. Erik Haker (NOR)	147
6. Hans Hinterseer (AUT)	117
7. Herbert Plank (ITA)	92
8. Werner Grissmann (AUT)	87
9. Francisco Ochoa (SPA)	79
10. Paolo de Chiesa (ITA)	74
SMUK
1. Klammer	125
2. Grismann	81
3. Plank	72
4. Russi	58
5. Berthod	56
6. Haker	53
7. Veith	47
—	Plank je v dvoboju z Radicijem izpustil ena vratca, da se je uvrstil v dvoboj s Stenmarkom Radiči kot boljši slalomist.
Reporter Kuhn: »Ni bila škandal očitna pomoč Pietrogiovanne Thoni-ju, ampak brezprimerni šovinizem publike.«
Prdllova (ko so podeljevali pokale): »Upala sem, da bo Stenmark zmagal, zato, ker je bil sam proti vsem.«
Klammer: »Na tej ledeni slalomski progi nisem imel proti Schmalz-lu nobenega upanja. Slabo sem peljal. Sam sem kriv.«
Schmalzl (Južnotirolec) — sc je pred tekmo bojeval sam s seboj: »Nobene osnove nisem imel izločiti Klammerja, prav tako nobene osnove, da ne bi pomagal Gustavu.«
(Nadaljevanje na 3. strani;
Na novinarski konferenci: Stenmark z domačinko v Levo Ole Rolen, desno Herman Nogler, Dolfe Vojsk ...
jJEUE KRONEN ZEITUNG 24. 3.
Marc Hodler: »Na FIS kongresu v San Franciscu bomo morali razpravljati o Val Gardeni. Posebno z vodjo ^italijanske ekipe Cotellijem!«
Honord Bonnet:	»Sleparjenje!
Strašno! Ko bi sleparili lepo, elegantno — prosim. Ampak tako što-rasto ... Resnično sem zgrožen. To je škandal!«
Sepp Messner, trener Italijanov: »Toda, če bi bili Avstrijci na našem mestu, bi prav tako storili.«
— Pietrogiovanna je proti Thoni ju po dveh vratcih zapeljal s proge.
— Bachleda je proti Stenmarku v drugem teku, ko je imel 2 sekundi prednosti, padel.
Bachledo je vesoljna arena južnih Tirolcev izžvižgal:*, vodja italijanske ekipe Cotelli pa je dražil strokovno žirijo, da je Stenmark podkupil Bachledo s 100.000 lirami.
Naj Bojan Križaj in Čeh Zeman v svetovni eliti. V njih vidijo strokovnjaki bodoče favorite.
Odmevi iz Val Gardene
»Europeo« Bojan Križaj zmaguje
Bojan Križaj je 22.3. zmagal na FIS veleslalomu v Pichlu (AUT); drugi je bil Klingenschmid, tretji pa Besson.
* ★ *
Na troboju Koroška—Slovenija— —Julijska Krajina v Podkloštru je med starejšimi mladinci zmagal Križaj pred Ziblerjem in Hoiziom.
h -k -k
Bojan Križaj — »europeo« — po Stenmarkovih stopinjah? Poleg Bojanove slike s prvenstva v Mayrhof-nu piše o njegovi zmagi v slalomu, kjer je vzbudil splošno pozornost. Sedaj ima vstopnico za »beli cirkus«. Rojen je v Tržiču, leta 1957, to je mestece na skrajnem severu Jugoslavije, kjer so večkrat FIS tekme. Z zlatom juniorskega prvenstva je nasledil Stenmarka in kdo ve, če ne bo stopal še naprej po njegovih stopinjah ...
Bojan Križaj je v slalomu za svetovni pokal v Jackson Holu osvojil dvanajsto mesto in dosegel tako enega izmed svojih največjih uspehov. Zmagal je Italijan Radiči pred Grosom in Thonijem.
1.	Radiči
2. Gros
3. Thoni
4. Neureuther
5. De Chiesa
6. Bruce
7. Tresch
8. Bachieda
9. Kniewasser
10. Ochoa
11. Mahre
12. Križaj	1
Bojan Križaj je bil po 1. teku na
10.	mestu, Stenmark pa je odstopil.
52.81 53,20
53.28 53,50 53,64
53.81 54,10
55.28
55.28 55,96 56,23 57,39
Zeman in Kuzmanova, ČSSR na Elanovkah odlična
V	slalomu za evropski pokal v Vil-larsu (SUI) je zmagal Tresch pred Amplatzem in Kirschmaierjem.
Naš Zemann se je uvrstil na 6. mesto.
ELAN
V	veleslalomu za evropski pokal
16.	marca v Sierra Nevadi (SPA) je zmagala Daša Kuzmanova, Čehinja, ki vozi na Elanovih smučeh.
Druga je bila Brigite Totschnig (AUT), tretja Pamela Behr (BDR).
Prva pomembna zmaga Elanovk v ženski konkurenci!
Zenski veleslalom za evropski pokal v Barages (FRA)) so morali pre-
(Nadaljevanje z 2. strani)
Klamerju se je po tekmi opravičil, tudi zaradi nešportnega obnašanja publike, ki ga je kepala.
Thoni: »To je bil najtežji dan mojega življenja.«
Stenmark: »Želel sem si sicer zmagati, toda zdaj nisem preveč razočaran. Saj vendar nisem bil noben favorit.«
KARNTNER MONTAG, 24. 3. 1975
Razburjenje in histerija sta bila velikanska in Val Gardenski finale je dobil ne le tragikomične, včasih že kriminalne poteze. Npr., ko je M. Cotelli, vodja italijanske ekipe po Bachledovem padcu v drugem teku divjal po ciljnem prostoru in kričal, da je Bachieda podkupljen s 100.000 lirami. Dokaza pa Italijani niso imeli nobenega. S tem je podžgal navijače, ki so na vsak način hoteli Thonija — zmagovalca, da so napadali Bachledo in Stenmarka s sneženimi kepami in ju zmerjali.
Predsednik avstrijske smučarske zveze dr. Schlich: »Blaznost, tak svetovni pokal«.
TUTTOSPORT, Torino, 24. 3. 1975
Bachieda je podaril Stenmarku kvalifikacijo (iz prijateljstva, ne za denar).
Novinar Onorato Černe opisuje paralelni slalom z očitno naklonjenostjo Stenmarku.
Piše, da je Pietrogiovanna odstopil po navodilu vodje ekipe Cotellija. Poudarja, da Bachieda za svoj dvomljivi odstop v drugem teku s Stenmarkom ni prejel denarja, ampak je to storil iz prijateljstva, saj se je vso sezono družil s Švedi. Bachledi je pred startom drugega teka zastopnik tovarne smuči Maxel
(s katerimi nastopa) ponudil celo veliko denarno premijo, če izloči Stenmarka in tako omogoči zmago italijanskim smučem. Bachieda je mirno odklonil.
Gros: »Bravo, Gustavo, a še bolj pošteno bi bilo, da bi zmagal Stenmark, ker je boljši slalomist. Zelo sem vesel, da je zmaga ostala na italijanskih smučeh, četudi sem ,fran-coz’ (vozi Rossignol).«
Bachieda, ki ga je publika po padcu izžvižgala: »Zaneslo me je in nisem se mogel več prav postaviti.«
Na cilju se je govorilo o zaroti med obema tekmovalcema, ki pa imata popolnoma različne dobavitelje (Poljak smuči Maxel, vezi Salomon, čevlje Dolomite in Ingemar Elan, Marker, Caber).
Stenmark: »Čutil sem, da so vsi za Thonija, a to me ni zmedlo, celo podžgalo me je. Zal pa me je zaneslo ven.«
LA GAZZETTA DELLO ŠPORT,
24. 3. 1975
Thoni je zmagal... Povrnil je pravo vrednost tekmovanju, ki ga je osramotil Bachieda. Tudi nastop Pietrogiovanne ni bil lep — zanj poznamo krivca — Mario Cotelli.
Janu Bachledi se je v drugem teku pri padcu odpela smučka. Ce bi res hotel premagati Stenmarka, bi presmučal tista dva metra tudi po eni nogi, prednosti je imel dovolj. Italu Violi, menažerju italijanske smučarske industrije je celo izjavil, da bo poizkusil »imeti smolo«, na jezo azzurov, ker mu niso nikoli dovolili, da bi se udeležil njihovih treningov. To Mario Cotelli sicer zanika — Janu bi dovolili sodelovati, kadar bi zaprosil.
Še najverjetneje je Bachieda storil to iz prijateljstva do Stenmarka.
3. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
staviti, ker je carina na špansko-1'rancoski meji zadržala tekmovalkam smuči.
Na tekmovanju je zmagala Daša Kuzmanova (CŠSR), ki vozi z Elanovimi smučmi. S 95 točkami je trenutno na 6. mestu in skupnem plasmaju v evropskem pokalu, v veleslalomu pa vodi.
Kavčič drugi
Na Les Cedres v Libanonu je Marko Kavčič — z Elanovimi smučmi
—	zasedel 2. mesto v veleslalomu. Zmagal je Francoz Cripelli.
SCI ARE, 1975 115
Bralcu, ki vprašuje, katere smuči bi bile primerne zanj glede na njegovo znanje in finančne možnosti, strokovnjaki revije toplo priporočajo Elanov Ranger.
KULM, AVSTRIJA
Naša prisotnost s smučmi ni bila v takem obsegu kot prejšnja leta, to že od novoletne turneje sem, ko sta se pojavila Fischer in Kneissl s skakalnimi smučmi.
13.	3. je bil že uradni trening, kjer se je v glavnem pokazalo, kako bo, saj v glavnem tudi na tekmovanju skačejo z istimi smučmi. Moram pa takoj poudariti, da je bila pri tem velika psihoza na račun hitrosti smuči. Jugoslovanski skakalci so imeli v glavnem vsi PC smuči in so začeli navzven širiti vesti, da smuči niso hitre, ker tudi Steinerju ni šlo v redu, čeprav je imel največjo hitrost 111,6 km/h. Tudi on je že ome-
nil, da bo naslednji dan nastopil na Kneissl smučeh. Tako je tudi bilo.
Končni rezultat:
1. Kodejska Karel, Češka — Sokol smuči,
2. Schmid Rainer, Vzh. Nemčija — Kneissl smuči,
3. Walner Hans, Avstrija — Fischer smuči,
12. Grosche Alfred, Nemčija — Elan smuči,
20.	Norčič Bogdan, Jugoslavija — Elan smuči.
Razpored izvora skakalnih smuči udeleženih na svetovnem prvenstvu poletov v Kulmu, skupno 39 skakalcev:
(Nadaljevanje na 4. strani)
Peter Stefančič je s 130 m od naših skočil najdlje.
Iz poslovnega poročila
za lelo 1974
ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
Pri zaposlovanju kadrov je bilo dosti težav. 2e sam plan, ki je bil podan s strani TOZD Športni rekviziti, TOZD Inštitut in Delovne skupnosti skupnih služb je bli previsoko postavljen, poleg tega pa zelo pozno. Planirano je bilo skupno povečanje 95 delavcev. S posredovanjem preko Zavoda za zaposlovanje Kranj in podružnic Radovljica in Jesenice, smo aktivno začeli s sprejemanjem delavcev v mesecu marcu in aprilu. Oba zavoda sta nam sicer posredovala precej nezaposlenih oz. prijavljenih delavcev, predvsem nekvalificiranih, za katere lahko trdimo, da niso bili dobri. Od teh je bi-
lo	65 % delavcev iz drugih republik, predvsem BiH, Makedonije in Crne gore. Ti delavci pa niso imeli že osnovnih pogojev za zaposlitev, ker niso imeli urejenih (in jih še danes nimajo) stanovanjskih razmer. Tako so bili prisiljeni se seliti iz kraja v kraj ali pa so odhajali nazaj v svoje republike. Obenem pa lahko trdimo, da prav gotovo nimajo še zadostno razvitih delovnih navad. Kar pa je bilo delavcev iz Slovenije, oziroma občine Radovljica in Jesenice, so bili mlajši delavci, ki v dostih primerih delajo v podjetjih 2 do 3 mesece.
Problem KV delavcev je bil skozi vse leto sila pereč. Trenutno se s tem problemom ukvarja večina delovnih organizacij. Plan je predvideval veliko povečanje KV delavcev, katerih nismo uspeli dobiti, predvsem kovinske stroke. Zavod nam je sicer posredoval nekaj teh delcev, ki pa so bili vsi problematični in niso pridobili lastnosti delavca. To je tako imenovana težje zaposljiva delovna sila (predvsem alkoholiki).
Iz informacij samih, ki jih mesečno prejemamo s strani komuanlne-ga zavoda za zaposlovanje Kranj, kjer so posredovani podatki za celo Gorenjsko regijo, je razvidno, da teh delavcev ni na razpolago in jih tudi v bodoče ne bo dobiti.
Iz tega je razvidno, da bo nunjo ukrepati s tem, da bomo te delavce priučevali sami in z modernizacijo in boljšo organizacijo same proizvodnje.
V	zvezi potrebe po učencih v gospodarstvu — vajencih nam je Zavod za zaposlovanje Radovljica posredoval 9, da pa so to število dosegli je Poklicna šola Radovljica 4 vajence z ozirom na potrebe podjetja dobila iz Bosne. Ti vajenci prejemajo štipendijo občine.
PRODAJA — 1974
Realizacija prodaje v preteklem letu se je napram letu 1973 povečala za 23,51 %.
Izvoz se je povečal za 26,39, predvsem zaradi revalvacije posameznih valut.
Domače tržišče pa je v primerjavi z letom 1973 doseglo za 21,50% večjo realizacijo. Povečanje predpi-
(Nadaljevanje s 3. strani)
Elan	23,5 %
Popa, Vzh. Nemčija	21,0 %
Fischer, Avstrija	21,0 %
Kneissl, Avstrija	18,5 %
Splitkene, Norveška	9,0 %
Sokol, češka	5,0 %
Konsberg, Norveška	2,6 %
sujemo povečanim cenam TO, lestev in smuči.
Zanimiva je dinarska realizacija 1974 po mesecih, saj je bilo 50 % realizacije doseženo v zadnjih treh mesecih, kar kaže na tipični sezonski značaj našega podjetja. Promet v Sloveniji je močno narastel in predstavlja 50 % celotne realizacije, medtem, ko je v ostalih republikah procent udeležbe v stornaciji, predvsem na Hrvatskem.
Gibanje povprečnih cen je zelo razgibano v letu 1974, in sicer: pri smučeh so narasle, čeprav so pri izvozu kar precej padle. Močen padec zasledimo predvsem pri les-pla-stika, zaradi tekaških smuči in Jet smučeh pri lesenih (dolžinska struktura nižja). Na domačem tržišču pa so povprečne cene znatno narasle pri vseh tipih smuči, kljub večji količini prodanih smuči II. a.
V letu 1974 je bila v izvozu povprečna cena čolna 9.023,82 N din, kar je v primerjavi z letom 1973 24 % povečanje, in je deloma posledica povečanja cen, v manjši meri pa tudi spremembe strukture prodaje, saj smo v letu 1974 prodali 43 % čolnov, katerih prodajna vrednost je bila večja od 10.000.— N din. Na domačem trgu smo v primerjavi z letom 1973 dosegli 68 % povečanje povprečne prodajne cene, kar je tako kot v izvozu deloma posledica povečanja prodajnih cen, deloma povečanja prodaje modelom kot so Pasara K in T 495, katerih prodajna cena je večja od 20.000,— N din. Prav tako je na boljše doseganje povprečne prodajne cene vplivala tudi prodaja preko naše trgovine, saj pri tej prodaji dosežemo maksimalno prodajno ceno (odpadejo rabati in vse ostale stimulacije, ki jih nudimo ostalim trgovinam. Od celotne prodane količine različnih modelov čolnov smo preko lastne trgovine prodali 226 čolnov, oziroma 22 %.
V izvozu odpade naj večji delež na prodajo smuči, in sicer 90,61 % celotne realizacije na tujem tržišču. Ce analiziramo prodajo po posameznih državah, ugotovimo, da je realizacija največja v ZRN (59,51 % več kot 73). Na drugem mestu je Švica, kjer se naše tržišče ponovno razširja (65„44 % več kot 73). Prodaja smuči v skandinavske dežele je precej narasla, predvsem na račun tekaških smuči (78,41 % večja napram letu 73), medtem, ko je prodaja čolnov upadla. Tudi na ameriškem tržišču je realizacija za 7,8 % večja kot 73 (delno zima, popularizacija kratkih smuči). Predvsem drugačna situacija pa je pri izvozu v Italiji in Franciji, kjer se je realizacija zmanjšala (Italija 34,22 % in Francija 8,48 % manj kot 73). Zmanjšanje v Italiji pripisujejo splošni krizi v tej državi in slabi zimi. V Franciji pa je prodaja upadla ne zaradi krivde tržišča, ampak po naši krivdi, ker nismo izpolnili zahtev, predvsem pri dobavi lesenih smuči.
Da so se pojavili tudi drugi proizvajalci skakalnih smuči, je vzrok izdelava tekaških smuči, ker so s tem hoteli še, da proizvajajo skakalne smuči zato, da lahko opremljajo tekmovalce z obojimi smučmi istega izvora.
Miha Finžgar
MALOPRODAJA, BEGUNJE:
Kot je razvidno iz finančnih poročil smo leto 1974 zaključili dokaj dobro. Plan prodaje smo presegli. Indeks napram letu 1973 je 127,25. Vsekakor je na to vplivalo povišanje cen domačih proizvodov ter odobritev potrošniških posojil.
V	celotni prodaji so lastni proizvodi zastopani skoraj dvotretjinsko.
V	lastni prodajalni prodamo skoraj četrtino vseh smuči na domačem tržišču. Za prodajo v tem letu ni kriza samo zima, pač pa tudi pomanjkanje določenih vrst in dolžin smuči, čolnov in lestev. Skoraj celo leto je primanjkovalo lestev, v glavni sezoni ni bilo za prodajo čolna T 300 in tudi gliser smo prenehali izdelovati prej predno smo začeli novega. Že od začetka novembra ni bilo smuči v dolžini 100—130 cm, ravno tako ni bilo moč dobiti smuči takrat, ko klubi kupujejo takoime-novani mladinski program. Skoraj vseskozi primanjkuje smuči Impuls dolžine 200 in 205 cm. Ravno tako je primanjkovalo tekaških smuči, kakor tudi krajših skakalnih smuči. Se najbolje je bilo s telovadnim orodjem, s katerim pa je v maloprodaji manj prometa. Skratka, če teh napak ne bi bilo, bi bil uspeh še boljši.
Zelo previdni smo bili z nabavo dopolnilnega asortimana, tako, da
Na drugi seji predsedstva OO ZSMS Elan, ki je bila 7. 3. 1975, smo se mladinci dogovorili o nekaterih stvareh, ki zadevajo naše dosedanje in nadaljnje delo. Celoten sestanek je potekal v smislu odpravljanja naše premajhne aktivnosti.
Kot prvo smo malo reorganizirali samo predsedstvo. Namesto nekdanjih 13 nas je sedaj v predsedstvu
Lastnost delavca v mesecu marcu so pridobili naslednji delavci:
1. Lazarevič Radivoje — NK delavec v obratu čolnov
2. Stevanovič Dragomir — KV mizar v lesnem oddelku
3. Sotlar Janez — NK delavec v obratu smuči
Lastnost delavca v mesecu marcu so izgubili naslednji delavci:
1.	Seničak Zuhra — NK delavka v obratu smuči — samovoljna
SCI ARE, 116 75
V	intervjuju s Stenmarkom za Sciare novinar Lucio Zampino najprej opisuje Stenmarkove vrline, njegov stil vožnje, hladnokrvnost, skromnost, plahost, itd.
»Boste zmagali v svetovnem pokalu, Ingemar?«
»Nikoli nisem tega mislil. Prepričan sem, da bo zmagal Thoni, jaz pa bom poizkusil zmagati še kakšno
so zaloge minimalne. Vendar od načela, da se smučar pri nas lahko opremi od nog do glave, ne smemo zanemariti. Veliko je vprašanje in od tega so odvisna tudi bodoča naročila, kako bo s potrošniškimi posojili za konfekcijo.
Ne moremo trditi, da se naši izdelki v kvaliteti niso popravili, vendar se še vsak dan srečujemo z napakami, katerih si sedaj posebno pri serijski proizvodnji ne bi smeli privoščiti.
Spričo nenehnega iskanja in usklajevanja najboljše poti med ročnim knjiženjem in IBM obdelavo upam, da smo v zadnjem letu le prišli na pravilno in točno poslovanje. Vsakodnevni zaključek blagajne in oddaja teče po navodilih. Ravno tako se oddajajo vedno vsa potrebna poročila. Zelo zadovoljivo se vodi korespondenca, ter zadovoljivo tudi odprema.
V	zvezi s postrežbo moramo povedati, da bi morale prodajalke znati kupcem pravilno svetovati in ponuditi tudi tisto, kar spada zraven.
Predlagamo tudi, da bi sedaj, ko se bodo vratarji in gasilci preselili v nove prostore in ne bodo imeli več pregleda v trgovino, nabavili in montirali na vsak vogal po en reflektor.
(Dalje prihodnjič)
le 7. Tako smo poenostavili sklicevanje sestankov in upamo, da bo tudi izgubljenega časa precej manj. Seveda se razume, da bodo eventu-elni sestanki le v primeru potrebe. Tudi delo bo, tako vsaj upamo, bolj efektno. Vsakega člana smo zato zadolžili za svoje področje dela.
Izvedli bomo popis mladincev in mladink. Tako bi vsaj delno izvedeli, kdo se za kaj v podjetju zanima in pri kateri dejavnosti bi lahko na njegovo sodelovanje tudi računali. Tako pa včasih res ne vemo na koga naj se obrnemo, ko je treba pripraviti športno tekmovanje, izlet aLi delovno akcijo.
Moramo priznati, da dosedanje delo mladih še zdaleč ni bilo zadovoljivo. Deloma zaradi neaktivnosti samega predsedstva, deloma pa zaradi neangažiranosti mladine. Zato naj vsak da svoj prispevek k izboljšanju stanja, da bo delo mladih pri nas hitreje in bolj zaživelo.
S.	V.
kadri -
2. Reichard Bojan — NK delavec v pomožnem obratu — sporazumno
3. Humar Maks — KV zidar v obratu smuči — samovoljna
4. Sanca Aleksander — KV fotograf v prodajnem sektorju — sporazumno
5. Jarc Valentin, dipl. ing. — v Inštitutu — sporazumno
6. Kolman Cveto — KV avtomehanik v prodajnem sektorju — sporazumno
7. Krištof Ivanka — NK delavka v obratu smuči — sporazumno
tekmo, da razveselim očeta. Za zmago v svetovnem pokalu bi moral res imeti srečo, in nisem smukač kot Thoni. Poizkusil pa bom tudi kakšen smuk, ampak ne za svetovni pokal.«
Ingemar občuduje Thonija in pravi, da je v formi. Njegov neuspeh na Japonskem si razlaga tako, da je pač tisti, ki hoče zmagati v pokalu pod stalnim pritiskom in si ne more privoščiti tvegani.
3. Svetovno prvenstvo...
Delo aktiva mladih v Elanu
Kadri - kadri -
Delo zborov delovnih ljudi v marcu
Vseh pet zborov je zasedalo v marcu, kjer so obravnali naslednjo problematiko:
1. GOSPODARSKI NAČRT 1975
2. ANALIZO BILANCE ZA LETO 1970
3. PREDLOG NOVE REORGANIZACIJE
4. IZHODIŠČA ZA ORGANIZACIJO TOZD
5. DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST
6. NOVA MERILA ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
7. PRISTOP K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE LES. PANOGE
8. FORMIRANJE SOLIDARNOSTNEGA SKLADA
9. IZKORIŠČANJE DELOVNEGA CASA
Ad 1. Gospodarski načrt 1975 je
bil že podrobno obravnavan po delovnih skupinah, s pripombami in dopolnili pa so ga zbori dokončno potrdili.
Ad 2. Zaključni račun 1974 so delovne skupine temeljito obravnavale. Na samih zborih je bilo izrečeno več vprašanj o skladu skupne porabe, ki ni bil formiran zaradi nedoseženega dohodka, kako zadovoljiti pravicam sindikalne liste t. j. izplačilo regresa, sredstev za delo organizacij in društva, proslav, odpravnine itd.
Pojasnjeno je bilo, da se bodo ta sredstva za nekatere zvrsti črpala iz letošnjih sredstev sklada skupne porabe, če bo z boljšim delom ustvarjen.
Ad 3-4-5. Predlog nove reorganizacije je bil na zborih načelno sprejet, delovne skupine pa predhodno niso imele nanj bistvenejših pripomb. Vzporedno pa so bila sprejeta tudi izhodišča za organizacijo TOZD po dejavnostih. To pa zavezuje podjetje, da pristopi k pripravam za pravno ureditev spremenjene samoupravne strukture. Kot prvi pristop k reorganizaciji pa so bila sprejeta nekatera ključna delovna mesta.
Ad 6. Nova merila za delitev osebnih dohodkov so bila sprejeta le za-
časno in bodo v veljavi s 1. 4. 1975.
Ta merila zajemajo:
a) nagrajevanje izkoriščanja delovnega časa
b) nagrajevanje znižanja direktnih stroškov
c) nagrajevanje doseganja proizvodnje
Podrobneje pa se bodo obravnavala še na delovnih skupinah in bodo s korekturami še eventuelno dopolnjena. Novo merilo za izvrševanje plana proizvodnje naj nadomestuje doseganje merila o osebni oceni.
Ad 7. Pristop k samoupravnemu sporazumu o osnovah In merilih za razporejanje dohodka In delitev sredstev za osebne dohodke lesne panoge
Podoben sporazum je bil formiran že dosedaj in naša OZD je bila podpisnica tega sporazuma.
Vendar prinaša novi sporazum nekatere novosti in spremembe, in sicer:
— Nima določila o dovoljeni masi OD na osnovi kalkulativnih osebnih dohodkov in na osnovi stimulacijskega faktorja.
— Osnovni kriterij za financiranje sredstev je po novem doseženi dohodek delovne organizacije na pogojno uro delavca v razmerju do grupacije.
— Prejšnji in sedanji sporazum imata določila o nekaterih naj višjih oz. najnižjih izplačilih materialnih osebnih izdatkov (npr. dnevnice), o najvišjih in najnižjih dodatkih za nočno, nedeljsko in nadurno delo in določila o najvišjih in najnižjih dovoljenih izplačilih iz sredstev skupne porabe (npr. regres, letni dopust). Razlika je samo v zneskih in kriterijih, ker novi sporazum povečuje te izdatke in izplačila.
V	tem je novi sporazum tudi usklajen s sprejeto sindikalno listo.
— Novo pa je v sporazumu določilo o izkodiščnih osnovah in relativnih razmerjih za tipična delovna mesta. Po teh izhodiščih se bodo morali OD zaposlenih gibati v razmerjih predvidenih za ta tipična delovna mesta z dovoljenim odstopanjem plus ali minus 10 do 15 %.
Ugotovljena tipična delovna mesta so razporejena v 19 kategorij. Najnižja kategorija predstavlja 60 %
Delovna akcija -TRIM Krpin
V smučarskem centru v Krpinu se gradi trim steza. 2e pred časom se je kazalo zanimanje in potreba, da se nekje v bližini tovarne Elan zgradi poleg terenov za zimsko
športno dejavnost tudi prostor, na katerem bi se ljudje športno in rekreacijsko udejstvovali v času, ko ni snega. Prišlo je do ideje, projekt so napravili v TOZD Inštitut Elan, financirala pa bo TTKS Radovljica. Sedaj pa je že prva faza
—	pripravljanje terena — v polnem teku.
Steza bo dolga 2000 m in bo imela 15 postaj. Ce bodo dela potekala v redu in ne bo nagajalo vreme, bo otvoritev trim steze sredi meseca maja. Ker pa je priprava terena odvisna od prostovoljcev in njihovega dela, je otvoritev odvisna od množičnosti prostovoljcev in njihove dobre volje.
Predsedstvo mladih v Elanu se je eno od prvih odzvalo povabilu za sodelovanje na tej prostovoljni akciji, zato je tudi na mestu, da se je še ostali mladi in starejši udeležijo. Delovna akcija poteka vsako nedeljo od 7.30 do 12. ure. Zato vabimo vse, da se je udeležijo. S seboj prinesite kramp ali lopato.
Zato vsi na akcijo TRIM KRPIN.
Rudi Kokalj
povprečnega OD v republiki, razpon med najnižjo in najvišjo kategorijo pa je 1:4,6.
Najnižja kategorija je obenem tudi najnižji dovoljeni osebni dohodek in bi po izračunih znašal 168,90 din.
Najvišji osebni dohodek ni omejen v fiksnem znesku, kot je bilo to dosedaj, ampak mora biti v skladu z merili samoupravnega akta v OZD, odvisen pa bo od povprečnega OD v OZD, od velikosti OZD in od deleža izvoza.
Novi sporazum glede na prejšnji sporazum deluje za našo OZD ugodnejše, daje nam nekaj več, vendar bodo osebni dohodki v prvi vrsti odvisni od poslovnega uspeha podjetja.
Delavci so se odločili, da pristopijo k predlaganemu samoupravnemu sporazumu lesne panoge.
Ad 8. Formiranje solidarnostnega sklada
Zbori so potrdili predlog, naj se na eno prosto soboto dela za solidarnostni sklad, ki je bil z republiškim predpisom določen. Obračun prispevka se bo jemal po predpisu na osnovi enodnevnega zaslužka v mesecu juliju vsakega leta. Zbori so
se odločili, naj se ta delovna sobota čimpreje uvede, še v času pred kolektivnim dopustom.
Ad 9. Izkoriščanje delovnega časa
Stabilizacijski program OZD ELAN Begunje med drugim postavlja tudi zahtevo, da moramo maksimalno izkoriščati delovni čas, kar je tudi ena izmed osnov za povečanje proizvodnje.
Iz tega razloga družbenopolitične organizacije predlagajo, da se izgubljeni čas za sestanke, seje zbora in podobno, ki se morajo vršiti med delovnim časom, nadoknadijo na prosto soboto.
S tem v zvezi so zbori sprejeli sklep, da se v te namene dela na prosto soboto takrat, ko se nabere za sestanke med delovnim časom, na katerih so obvezno prisotni člani kolektiva. Ta prosta sobota bo plačana kot delovni dan.
Vse druge sestanke in seje je organizirati izven rednega delovnega časa. Sestanki naj bodo kratki in jedrnati. Seminarji in predavanja, ki jih organizirajo družbenopolitične organizacije in drugi, naj se izvedejo po krajevnih skupnostih na terenu.
Naši mladi hokejisti presenetili
V	soboto, 29. 3. 1975, je bil končno v dvorani pod Mežakljo že nekajkrat preložen troboj mladih hokejistov Železarne, Verige in Elana.
Prvo tekmo z Verigo so naši fantje dobili z 9:0. V finalni tekmi pa so premagali favorizirane Jeseni-
čane z 2:1 in tako osvojili 1. mesto na turnirju. Nastopajočim ekipam je TK ZSMS Železarna Jesenice podelila spominska priznanja.
za OO ZSMS Elan Zupan Drago
Kdo je povzročitelj?
Premalo se zavedamo resnosti upoštevanja požarno-varnostnih predpisov. Ne samo to, tudi grobo kršimo te predpise. Slika nazorno prikazuje ožgano leseno konstrukcijo nad temperirnico smučarskega obrata. Imeli smo srečo! Vzrok: odvržen cigaretni ogorek!
Ob 30-letnici Elana
Na nagradna vprašanja iz zgodovine Elana v prejšnji številki, so pravilni odgovori sledeči:
1. Kakšno organizacijsko obliko je Elan Izbral v začetku poslovanja: Odgovor: Zadružno obliko.
2. Kdaj je Elan zajel večji požar?
Odgovor: 13. 3. 1950.
3. Kdaj je upravljanje v Elanu prešlo v delovne roke?
Odgovor: 16. 9. 1950.
Prvo in drugo nagrado po din 50,00 za pravilne odgovore prejmeta Perko Anica in Dragan Nežka.
NOVA VPRAŠANJA
1. Kdo je bil prvi predsednik delavskega sveta v Elanu?
2. Kdo je bil prvi predsednik upravnega odbora v Elanu?
3. Kdo je podaril zadrugi Elan svoje lcsno-obde!ovalnc stroje?
Pomen in naloge družbene samozaščite
Po 30. letih v Cerknem
S sprejemom nove ustave, občinskega statuta in statutov KS, ki bodo v kratkem sprejeti, smo sprejeli načelo in obvezo, da družbeno samozaščito vključimo v naš samoupravni sistem, da jo razvijamo in s tem uresničujemo tista ustavna določila, ki opredeljujejo družbeno samozaščito, kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Varovanje pridobitev NOV in samoupravne socialistične družbe, varovanje ustavne ureditve, samoupravnih pravic in pravice občanov, ni dolžnost samo specializiranih organov in služb, to je milice, sodišč, sodnika za prekrške, javnih tožilcev in drugih, temveč pravica in dolžnost vse družbe, nas vseh, vsak v svojem okolju na svojem delovnem mestu, ali kjer živimo in se udejstvujemo. Nihče nima pravice biti indiferenten do takih pojavov, ki družbi škodujejo. Ne sme nam biti vseeno, če se nekdo nesamoupravno obnaša, neopravičeno bogati, izkorišča svoj položaj, odloča mimo naših dogovorov, je stalni nergač in kritizer, skratka, da namerno ali zaradi svojih zaostalih ali okorelih birokratskih gledanj zavira ali ruši, kar mi gradimo.
Nekatere oblike družbene samozaščite smo že razvijali med NOV in smo jo po vojni zanemarili. Ustava iz leta 1963 in kasneje vrsta dokumentov daje družbenii samozaščiti vedno večji poudarek in važnejše mesto v samoupravnih odnosih. Zato družbena samozaščita ni nekaj povsem novega, lahko pa govorimo o njeni novi kvaliteti.
Z resolucijo zvezne skupščine o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja, s priporočilom republiške skupščine o sklepih in nalogah s področja družbene samozaščite in drugimi dokumenti in ne nazadnje z resolucijo 10. kongresa ZKJ, smo se dogovorili in obvezali, da bomo razvijali varnostno kulturo, dali poudarek poleg šolske izobrazbe tudi moralno političnim kvalitetam, da bomo razvijali socialistični patriotizem, da bomo nujno zaščitili nekatera delovna mesta, da bomo zavarovali državno, uradno in gospodarsko tajno, da bomo krepili vlogo samoupravne delavske kontrole, in odstranjevali vse, kar škoduje družbenim interesom.
V	tem obdobju je važno, da ne bodo o družbeni samozaščiti samo razpravljali, kako bomo naloge družbene samozaščite začeli v praksi uresničevati, temveč da z vso resnostjo in zavzetostjo začnemo družbeno samoozaščito tudi v praksi uresničevati. Družbena samozaščita ni akcijska naloga in dejavnost ločena od naše vsakdanje prakse, ampak široko področje družbene aktivnosti, zoper raznovrstne škodljive pojave naperjene proti družbi, proti našim pridobitvam in našim naporom.
Na seji izvršnega odbora zveze skupnosti otroškega varstva, je bil dne 28. 3. 1975 sprejet sklep o višini dohodkovnega cenzusa, na podlagi katerega se uveljavlja pravica do otroškega dodatka.
Letošnji otroški dodatek se bo zvišal za 24 %, glede na lansko višino dodatka. To se pravi, da bodo imeli pravico do prejemanja otroškega dodatka vsi tisti, katerih dohodkovni cenzus, to je osebni dohodek za leto 1974 ni presegal
1.800.— din mesečno na člana gospodinjstva.
Ko bomo izdelovali nekatere načrte in programe in sprejemali določene akte, bomo šele programirali našo dejavnost, pravo delo o družbeni samozaščiti, pa se šele začenja. Ne smemo pozabiti, da se uresničevanje nalog družbene samozaščite ne konča pri naših organih. Osnovni nosilec družbene samozaščite je delovni človek — občan, zato moramo usmeriti vse napore, da bomo v samozaščitno dejavnost vključili našega delovnega človeka.
Strokovni organi, zlasti organi za notranje zadeve, kot nosilci varnostnega sistema so se v zadnjem obdobju vključili v sistem družbene samozaščite, tako da so posamezni delavci miličniki zadolženi za določena območja z nalogo, da tesno sodelujejo s KS, TOZD in drugimi progresivnimi silami in se dogovarjajo z vsemi, ki jim je naložena skrb družbene samozaščite, varovanje družbenega in osebnega premoženja, ter varovanja z ustavo zajamčenih pravic občanov na področju vzpostavljanja medsebojnih odnosov, pa se strokovni organi še vedno srečujejo z enkaterimi težavami, predvsem zaradi tega, ker je še pri nekaterih zakoreninjena stara miselnost, ker vidijo v teh organih še vedno orodje »državne sile« nad ljudmi, ne pa strokovni organ družbene samozaščite, ki dela v interesu delovnega človeka, varuje ustavni red in samoupravne pravice in svoboščine slehernega občana. Da bi premostili te težave je potrebna širša pomoč zavestnih družbenih sil in vzgoja delovnega človeka.
V	borbi proti zunanjim in notranjim sovražnikom in preprečevanjem družbi škodljivih pojavov, mora biti varnost podobno kot vseljudska obramba postavljena na široko osnovo, kot pravica in dolžnost vseh občanov, delovnih in družbenih organizacij in družbeno političnim skupnostim, vendar pa se danes ponekod budnost in varnost večkrat tolmačita kot protislovnost in ovira razvoja demokratične družbe, vendar je treba poudariti, da naš razvoj zahteva stalno in brezkompromisno borbo proti vsem tistim silam, ki hočejo našo demokracijo izkoristiti v sovražne namene.
Ob zaključku naj poudarim, da je smisel družbene samozaščite v tem, da občani in delovni ljudje v okoliščinah miru s preventivnimi in drugimi akcijami preprečujejo vse negativne pojave, ali kako drugače v svoji sredini razkrinkavajo nosilce sovražnih parol in pojavov in opozarjajo pooblaščene organe na poizkuse sovražnega delovanja ali protidržavne usmeritve, reagirajo kadar gre za varnost posameznika ali države in na lastno iniciativo vplivajo na odpravljanje nepravilnosti ter čuvajo interese ožje ali širše skupnosti.
Pogačnik Alojz
V	dohodek se ne všteva dohodka od nadurnega dela, v primerih, ko je to nujno zaradi višje sile, od nočnega dela, nagrad, štipendij in vajenskih nagrad ter dohodkov od investicij.
Novi zahtevki se vlagajo na podlagi tiskovine »Priglasnica za otroški dodatek«, obrazec 8,34. Dobi se v knjigarni.
Podrobnejše informacije dobite v knjigovodstvu osebnih dohodkov.
Marta Kolman
Uspela prireditev ob 30-letnlci partizanskih smučarskih tekem
9.	marca letos so bile zaključene dvodnevne smučarske tekme v Cerknem, katerih so se poleg še živečih takratnih tekmovalcev udeležili tudi partizani, ki so se v tem času borili na drugih področjih Slovenije. Slovesnosti so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja, okolice, vojske in predstavniki republike.
Na prireditvi je sodeloval Elan kot pokrovitelj, pa tudi s svojimi odposlanci.
Proslava, kot prireditev tekem, je bila vzorna. Na njej se je zbralo mnogo ljudi. Srečali so se zopet s svojimi starimi znanci, prijatelji, z borci NOV in POJ in obujali z njimi stare, lepe spomine iz najtežjih časov, ko so se z ramo ob rami borili za narodno osvoboditev.
Poleg slovesnosti in bogatega kulturnega programa, so bili izvedeni tudi teki — biatlon in veleslalom. Skupno je nastopilo 49 tekmovalcev.
V	alpskih disciplinah so bili po skupinah najboljši: Adamič Bara, Stefe Janez in Porenta Vinko. V tekih pa: Žvan Jože in Kocjan Franc.
Smučarska zveza Slovenije je ob tej priliki podelila partizanom, ki so tekmovali pred 30. leti in tudi na tej prireditvi, spominske diplome. Tudi Elan je prejel eno od njih, za poglabljanje in razvijanje tradicije smučarskega športa.
Na novi šoli v Cerknem je Rudi Finžgar odkril tudi spominsko ploščo partizanskih smučarskih tekem iz leta 1945.
Kako je prišlo do partizanskih smučarskih tekem 1945?
Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, se je treba v spominu vrniti 30 let nazaj v takratno Cerkno, ki je bilo središče vojaškega vodstva za Gorenjsko in Primorsko. V Cerkno in iz njega so vodile vse niti vojskovanja in oskrbe vojakov — partizanov. Tudi priprave na zadnji odločilni spopad s sovražnikom so se tu to leto še temeljiteje in izdatneje odvijale. Cerkno je bilo leta 1945 živ in praktičen primer splošnega ljudskega odpora, v katerem ni bilo mogoče potegniti ločnice med prebivalstvom in partizansko vojsko — vse se je pripravljalo na zadnji obračun s sovražnikom. Zato ni naključje, da si je borec 31. divizije Tone Ažman iz Krope, nekdanji oficir planinskega pešpolka v Škofji Loki, v takem vzdušju dve leti zapored vztrajno prizadeval, da bi obe diviziji IX.
korpusa opremil s smučarskimi ju-rišnimi vodi, saj so se te vojskovale v našem gorskem in alpskem svetu. Tudi obveščevalci, kurirji in patrulje so potrebovali smuči. Okupatorja sta smuči pravočasno pobrala, nekaj iz bojazni, nekaj pa iz potreb za opremo svojih vojakov na vzhodni fronti. O ustanovitvi smučarske delavnice IX. korpusa piše Jože Vidic v svoji knjigi Zločin pri Lenartu, na strani 456 in 457 naslednje:
»Oktobra 1944 je štab IX. korpusa izdal ukaz za ustanovitev partizanske smučarske delavnice. Brigade so za svoje obveščevalce, kurirje, patrulje in jurišne vode zahtevale smuči. Le redkim je uspelo dobiti smučke od doma. Zato je štab korpusa premestil Finžgarja iz Prešernove brigade v Cerkno z nalogo, da tam organizira smučarsko delavnico. Prostor za delavnico so mu dodelili v zbombardiranem hotelu Porezen v Cerknem.
Lahko je bilo reči: Rudi, naredi nam toliko in toliko smuči. Toda delavnica je bila prazna, vsa okna in vrata so bila razbita.
»Najprej smo se lotili delavnice,« se spominja Rudi, »ko smo za silo zakrpali okna in druge luknje, smo šli po okoliških vaseh in si sposodili mizarsko orodje. Pet mizarskih strojev smo dobili celo iz Ajdovščine. Stroji, ki so jih pripeljali iz Ajdovščine na Col, od tam pa zaradi nemške ofenzive nazaj na Predmejo. Med tem so tri brigade vodile ogorčen boj z Nemci, ki so silili na osvobojeno ozemlje. Med bojem so borci in delavci spravljali težke stroje na jeklenih vrveh prek globeli, kjer je bil porušen most.«
Od dneva, ko je Rudi Finžgar prvič prestopil prag zapuščenega hotela, do dneva, ko je lahko začel delati, je minulo samo sedem dni. To je rekord, ki je enak njegovemu predvojnemu skoku na 120-metrski skakalnici v Planici.
V	Finžgarjevi partizanski delavnici je delalo 30 delavcev, predvsem mizarjev. Do zime so izdelali 800 parov smuči, lakiranih in opremljenih z okovjem, vezmi in palicami. Smučke so imele poseben zaščitni znak: peterokrako zvezdo s prekrižanimi smučmi.
Ob ustanovitvi smučarske delavnice IX. korpusa ni nihče pomislil, da istočasno polagamo temelje, danes svetovno znani tovarni športnega
( 'adVJivanj: na 7. strani)
Višji otroški dodatek
Zimska lesarijada - ELAN tretji
Dragi Jože
Med. številnimi znanci in prijate-v{» ki so te spremljali na tvoji zad-nli poti, je bilo tudi mnogo tvojih sodelavcev, članov kolektiva Elan.
Čeprav si bil v Elanu zaposlen le dobri dve leti kot strokovnjak za nabavo lesa, od koder si šel tudi v zasluženi pokoj, smo se dobro spoznali med seboj. Bil si izreden cxpert v svojem poklicu in si za Podjetje mnogo pomenil. Tisti, ki smo bliže sodelovali s teboj, vemo, da si bil po srcu dober in plemenit človek, ki je vedno rad svetoval iz svojih bogatih življenjskih izkušenj. Rad pa si se tudi poveselil z nami.
Ko si pred desetimi leti stopil v Pokoj, smo se redkeje videli, vedno Pa na zbližanju z vsemi upokojenci,
jih prireja podjetje vsako leto. Pole g tega pa smo si najbližji sosedje in tudi kot sosed si Elanu vedno pomagal.
Prezgodaj si se za vedno poslovil. Zavratna bolezen ti je skrajšala miren počitek in lov, ki si ga tolikanj oboževal. Nihče ni pričakoval najhujšega. Vsi smo še verovali v tvojo ozdravitev in upali, da se še srečamo.
Usoda nas je razdružila za vedno.
Dragi Jože! V imenu članov kolektiva Elan ti želimo miren počitek ,lk kraja svojega doma in v soseščini podjetja, svojcem pa naše iskreno sožalje.
Člani kolektiva Elan — JOŽETU AVSENIKU V SLOVO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata JOŽA AVSENIKA Se lepo zahvaljujemo vsem njegovim nekdanjim sodelavcem in članom kolektiva za izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej pa se zahvaljujemo sindikatu Elan, ki je počastil s pevci nje-S°v spomin.
Žalujoče hčerke: Kristina, Polonca in Marinka
UREDNIŠKI ODBOR: Vidic Vla-sta. Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
16. republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v dneh 14. in 15. marca letos, je bilo za naše smučarje uspešno. Od 53 ekip iz vseh podjetij Slovenije, so dosegli odlično 3 mesto.
Posamezni rezultati:
I. TEK ŽENSKE — EKIPNO
— 3 EKIPE
1. GG Maribor
2. UP Bled
3. Elan Begunje
II.	TEK ŽENSKE
— POSAMEZNO —
11	TEKMOVALK
1. Lampe Majda, GG Maribor
2. Torščar Olga, GG Maribor
3. Pečko Katarina, GG Maribor
4. Horvat Marička, Elan Begunje
9. Resman Jana, Elan Begunje
10. Osterman Anemarija, Elan Begunje
11. Brejc Nuša, Elan Begunje
III. TEK MOŠKI — EKIPNO
— 9 EKIP
1. GG Maribor
2. Alples Železniki
3. Marles Maribor
5.	Elan Begunje
IV. TEK MOŠKI I. RAZRED
— POSAMEZNO
— 31 TEKMOVALCEV
1. Kolander Rudi, Marles Maribor
2. Jakopanec Slavko, GG Maribor
3. Lotrič Vinko, Alples Železniki
12. Kozinc Boris, Elan Begunje
17. Peterman Janko, Elan Begunje 22. Hanžič Janez, Elan Begunje
V. TEK MOŠKI II. RAZRED
— POSAMEZNO
— 10 TEKMOVALCEV
1. Konečnik Maks, GG Kočevje
2. Sumer Beno, Marles Maribor
3. Hrovat Janez, Elan Begunje
7.	Perterman Franc, Elan Begunje
VI. VELESLALOM ŽENSKE
— EKIPNO
— 8 EKIP
1. Marles Maribor	128,40
2. Alples Železniki	133,02
3. GG Maribor	139,02
5.	Elan Begunje	148,92
VII. VELESLALOM ŽENSKE
I.	RAZRED
— 38 TEKMOVALK
1. Maravs Metka,	
Marles Maribor	35,04
2. Černuta Neda,	
Meblo Nova Gorica	39,50
3. Gerbič Slavica,	
GG Maribor	39,62
5. Žerovnik Marjana,	
Elan Begunje	39,70
10. Podlipec Amalija,	
Elan Begunje	46,54
27. Horvat Marička,	
Elan Begunje	62,68
32. Košir Tatjana,	
Elan Begunje	81,74
VIII. VELESLALOM MOŠKI	
— EKIPNO	
— 37 EKIP	
1. GG Bled	3:24,23
2. GLI Slovenj Gradec	3:24,69
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta VALENTINA ARHA
se lepo zahvaljujem za izrečeno sožalje, posebno pa sodelavcem metalne za podarjen venec.
Žalujoča hčerka Albina z družino
3.	Alples Železniki	3:27,52
4.	Elan Begunje I.	3:28,90
9.	Elan Begunje II.	4:10,53
IX.	VELESLALOM MOŠKI
—	I. RAZRED
140 TEKMOVALCEV
1. Klinar Andrej,	start.	št.	121
1:04,69 GG Bled I.
2. Srebrne Ivan,	strat.	št.	135
1:07,62 GLI Slov. Gradec
3. Šmid Janče	start.	št.	140
1:07,84 Alples Železniki
8. Krivic Janez,	start.	št.	147
1:09,39 Elan Begunje I.
9. Krivic Jože,	start.	št.	124
1:09,73 Elan Begunje I.
10. Kokalj Rudi	start.	št.	142
1:09,78 Elan Begunje I.
18.	Dežman Jože,	start.	št.	126
1:11,89 Elan Begunje II
21.	Mikič Lado,	start.	št.	258
1:12,65 Elan Begunje I.
52. Peternel Janez, start.št. 336 1:28,44 Elan Begunje II.
60. Pretnar Miha, start. št. 260 1:31,20 Elan Begunje II.
61. Vojvoda Vojko, start. št. 358 1:31,46 Elan Begunje II.
X.	VELESLALOM MOŠKI
— II. RAZRED
— 35 TEKMOVALCEV
1. Lakota Peter,	start. št.	131
1:06,56 GG Bled
2. Gortner Nejo	start. št.	132
1:12,85 Alples Železniki
3. Primožič Franc,	start. št.	125
1:13,25 GG Kranj
4. Bohinc Janez,	start. št.	197
1:13,94 Elan Begunje I.
RESUME:
3.	mesto v skupni uvrstitvi je za Elan častno, čeprav bi z malenkostnimi izboljšanji in malo več športne sreče lahko dosegli še kakšno višje. To je:
1. TEKI ŽENSKE
so vsako leto naša šibka točka, čeprav vedno sodelujemo in gre nastopajočim kljub temu vsa pohvala za vložen trud. Teki ženske nam vsako leto, kljub zadnjim mestom ekipno, prinesejo precejšnje število točk v skupni uvrstitvi.
2. TEKI MOŠKI
so vedno solidni, vendar med njimi nimamo prvorazrednih tekmovalcev, razen Kozinc Borisa. Zato so rezultati vedno nekje povprečni. Pohvaliti je dobro mesto tov. Hrovat Janeza v II. starostnem razredu.
3. VELESLALOM ŽENSKE
letos so bile absolutne favoritinje ekipno, kot posamezno. Vendar je favoritinja Oražem Mila odstopila. S tem je bilo konec vseh iluzij. Ekipa je pristala na 5. mestu. Pohvaliti je odlično vožnjo Žerovnik Marjane (5. mesto). Le za nekaj desetink sekunde, pa bi bila odlično druga. Prav tako zelo dobro 10. mesto Pod-lipec Amalije.
4. VELESLALOM MOŠKI
to sta vsako leto solidni ekipi in vedno zasedata vidnejša mesta v ekipni razvrstitvi. Oba Krivica in Kokalj Rudi so se zvrstili med prvih deset. Mikič Lado, Peternel Janez in Vojvoda Vojka so kljub visokim startnim številkam dosegli solidne rezultate in so si z Dežman Jožem priborili razred za naslednje leto.
Nimamo pa vrhunskih tekmovalcev, razen Križaja, ki pa ni nastopil za naše barve.
Predsednik SSD Elan Slavko Knafelj
»Poročevalec«
Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov in drugo.
Po 30. letih v Cerknem
(Nadaljevanje s 6. strani)
orodja ELAN, še manj pa, da bomo sredi bojev imeli tako veličastno športno prireditev. Iznajdljivemu Rudiju Finžgarju in nekomu iz 31. divizije je šinilo v glavo, zakaj ne bi novih partizanskih smuči preizkusili tudi nekdanji smučarski tekmovalci— sedaj borci-partizani. Da je do teh tekem lahko prišlo, je po svoje pripomogla tudi takratna bogata snežna odeja in priročni ter ugodni smučarski tereni v samem Cerknem. Ne kaže prezreti dejstva, da sta bila v letu 1944 v partizanih že močno razvita kultura in šport (omenim naj igralsko skupino, godbo na pihala, pevsko šolo, pevske zbore in druge športe, npr. nogomet), zato se pri izposlovanju privoljenja za smučarske tekme pri vojaški oblasti ni zatikalo.
S to smučarsko prireditvijo, ki je zajela skoraj vse smučarske discipline, se je želelo vojaškim starešinam praktično prikazati hitrost in okretnost premikanja vojaških enot na smučeh v visokem snegu in dati s to prireditvijo javno podporo zagovornikom novo ustanovljenih smučarskih jurišnih vodov. Bilo je namreč do tekem še nekaj takih, ki so dvomili o praktični vrednosti uporabe smuči v vojski.
Na koncu je treba tudi priznati, da srno se radi pokazali pred prebivalci Cerknega in vojaškimi starešinami. Smučarske tekme so bile prava senzacija in splošna sprostitev vseh, ki so se takrat nahajali v Cerknem, pa čeprav le za nekaj dni.
Sklenili smo, da bodo v bodoče te tekme postale tradicionalne, v izvedbi Smučarskega kluba »Eta« iz Cerknega.
Od leve na desno: trenerja Švedov Karlson in Rolen, Stenmark, Jurij Vogelnik in glavni direktor Elana Dolfe Vojsk
Naš direktor izroča Stenmarku spominsko darilo
Tudi Olc Rolcn, trener Švedske reprezentance prejema od našega direktorja priznanje. Levo Angelo Colombo, solastnik firme COLMAR, kot organizator novinarske konfercncc
Veliki finale: Start je Thoniju bolje uspel
Kot Stenmark se odlično obnašajo tudi smuči