Katolišk cerkven list. V Ljubljani IS. ki mor ca 1H66. I Asi Tečaj IX. Xehoj s a* t ran plena. (Konec.) Po .»prejemi sv. /.akouu je prav. ako se kak zajtcrk vžijc. ali pa tudi. ee okolišiiie pripustijo, primerila pojedina napravi, ki naj se |>u dokonča, preden začnejo se zvezde lesketati. Xa svatbo se snidejo sorodniki, prijatli in znanci, ki niso imeli drugod vgoduc prilike se med seboj kaj poiucuko\ati. in ravno tukej se lahko pogovore kaj pa-inetniga iu ludi vmes kako pesmico za pojejo. V takim nedolžnim razvescljevanji nikogar glava ne boli in seree ne žaluje, kjer se preveč draziga časa ne zapravi, zdravje pa ne poliuhi in denar nespametno ne potrati. Kristjanska deklica, tebe so staisi pobožno zredili, so ti tudi prihranili nekaj petič, zdaj imaš priložnost, pošteno po keršansko v zakon stopiti in nevesta biti. Ali nikdar ne misli, de je zakon v cvetlice povit, on ima obilno ternja. ki te bo neusmiljeno bodlo, ako ti Bog ne pomaga: torej skerbi, se Hogu zdaj šc posebno prikupiti. Poleg pota. kjer pogo-stama niemo hodiš, vidiš podobo našiga Zveličarja, vidiš kapelico Matere lložje. Ali kako revne so te prečastilljive podobe, na kterih se žc vee let ni celo nič popravljalo! kadar v cerkev greš. sc napraviš, in to je prav. le neči-merimsti sc v noši in povsod skerbno ogibaj. Tukej pa ludi \idiš marsiktere častitljive podobe na platno namalaue, od njih se barve krušijo in semtertje se žc skozi platno sveti. Ali bi ti šla v taki stari in luknicasti obleki \ cerkev . ali bi \ njej stopila k poroki pred ullar? Oj ko hi ti. kristjanska deklica. ki si zdaj nevesta, me liotla poslušati, de bi nepotrebne in celo pregrešne polroške ob svoji svatbi nekoliko zmanjšala in saj nekoliko tega. kar hi se tako pri-hranililo. oberuila v olepšanje imenovanih prečastitljivih podob i/, l jubezni do lloga. bi se za stan. v kteriga misliš »topiti, naklonila obilo Kozjiga blagoslova. Nočem ti obširno razkladati, dc poznaš tudi dosti živili podob Kozjih v domačih rev ežih iu ubožcih. ki jim primanjkuje živeža iu obleke. Močno se boš Kogu prikupila, ako sebi nepotrebni sopir piitergaš iu unim nakloniš. krisljanski mladeneč. ki imaš lepo posestvo in se »e verh lega uadjaš. dokaj premoženja priženiti. Kes znmoreš mnogo v majhnih dneh potrošiti, ako hočeš po sprideui šegi svatbo obhajati. Ti obilni stroški (e bodo pa javalne kasnejše veselili, temveč bi ti kaj lahko utegnili celo kak ža-lasien spomin zapustiti. Saj bolj veš niemo mene. če v tej okolici »valim z godci po solnčnlm zahodu obhajaš, kaj bo razherzdana voglar»ka. prezavska derhal uganjala po vasi in okrog tvojiga stanovanja: koliko jih bona duši ranjenih, iu kdo ti je porok, de bi nihče do smerti pretepen ne bil? Ti ne storiš tih hudobij, pa »i jih \ veliki meri deležen, ki ti bodo odvracevale za »voj »tati tolikanj potreben blagoslov 'it morde za v»clej zateile. \ko iti jez lako »recin bil. t|e bi ti. kri»tjau»ki ženin. blagovtdd v djauji »polniti, kar ti »vetujetu. bo dan poroke brez v »iga posebniga »mnenja za-te polu veselja, ki ga bos se v sivi starosti z obilno množico družili hlagioval. Moj »vet pa. ljubi ženili, jc v tej reci lah : Prid-i od poroke. zmerno svoje prijatle podvori ipo»trezi jim t. iu glej. de se pred večernim mrakom razidile. Zdaj lepo pre-rajtaj. koliko seje prihranilo, iu ta znesek, ako ti jc p« volji, izroči »vojimu dulmvuiuiu pastirju iu ga prosi, dc naj on zanj terdno vezanih bukev, ki so naj bolj potrebne, nakupi. ki se bodo ljudem posojevale brati. kak»cn nespameten morde ho zastran tega svoj jezik brusil, pa zato se nič uc zmeni, ker tistiga se ni bilo. ki bi v sim ljudem ustregel, za-tc je pa žlahtno delo polno lolazbe. Morde utegne tvoj lepi zgled še več posiicmavcov dobiti, iu kmali bo lepa farna bukvarnica napravljena, iz ktere bo obilno blažen sad dalječ okrog izviral. Pa tudi za šole. reveže in druge olo nokmi»tue stvari se utegnejo laki zneski obračali, ki gotovo zamorejo du»no in telesno, časno iu večno srečo krepko pospeševati. kri/.nogorski. M£qj lepiga in spofibnflljiriga ui je popolnih mesca relihiga trarna po LJubljani r srojo lorbico nabral? XIII. Predragi prijatel! Ile v et iu dvajseti šmaruičiii dau ...... pogreb Marije llcvice obhajali. Po locenji le žlahtne duše od njeniga deviskiga telesa so pti navadi tistih krajev in časov sveto .Mariiuo truplo z dišečimi mazili poumzilili. V ta namen mi verni z ljubeznijo veliko dragih mazil in nar lepših tančic skupej tu.....sili. dc bi zamogli Mater svojiga Gospoda loliko vrcduiši iu castit-ljivši pokopati. Sladkejši pa iu prijclniši kot nar bolj dusecc. tančice, v ktero so jo povili, je njeno sveto hlazeim truplo diibtelo. Potem >n njeno sveto telo ua pripravljene, z žlahtnimi dišavami potrošene nosila ali pare položili in z leskece belim zagriualam pokrili, ko so ji bili v so ljubezen in čast »kazali, so jo vzdignili iu nesli na tako lepo ozaljsauih im-silih sami »\. aposteljni proti verlii Getzcmani ua Oljsko goni. Za svojo ljubo materjo s«» šli otroci pervi kristjani psaluic prepevaje in v molitvah zdihovaje. Ilo pokopal iša pridši aposteljni sveto truplo ua Ha denejo ter ga v pripravni grob poloze. koliko solz »e jc pri tem opravilu |*relil«»! ..Tri dni", piše .luvenal. Jeruzalemski patriarh, cesarju Marcijauu iu cesarici Pulbcrii. ,.so aposteljni z vernimi vred ua grobu svete llcvice preculi. »voje glase in pesmi z angeli združevali, ki ta «eli ca» z nebeškimi glasbami niso prenehali". Pri spominu Mariiuiga pogrela »mo »c učili, tudi svojih ranjcib spominjali se \ molitvi iu v dobrih t!« lih. iu jih m* samo do groba spremljali Tretji dan potem, k«« so devi»ko lelo » loliko ca»ijo iu /alosijo ua ver'u Getzeoiani « ol ••»■••li. mM« . kakoi c-rk- \eni oceljc terdijo. ne brez. ruda, ludi t i—t i apostelj v Jeruzalem. ki ni bil pri Marijni smerti pričujoč, namreč sv. Tomaž. Žalostno oznanilo Marijnc smerti je njegovo serce globoko ranilo. Mater svojiga Gospoda in Boga še enkrat vidili. ves žalosten svoje tovarše prosi, naj bi mu grob odpcrli. kamor so jo položili. Prisercni prošnji se dovoli. — Kar je bilo pa po večni modrosti že zdavnej sklenjeno, se je zgodilo. Grob odprejo; čudna prijetna dišava jim iz njega naprtili zapit liti: pa oziraje se po svetim truplu ničesar več ml njega ne najdejo, le lančicc. belo zagrinjalo njene glave in nekoliko ncveuljivib cvetlic, ki so jih bili k nji v grob položili, so našli. ,.ln kako hi tudi". — govori s po-lerjeiijem na>e svele cerkve sv. Janez Duniuščau. — kako bi lutli smela Iruluioha tistiga lelesa lotiti se, v klerim je bilo življenje spočeto? Za Marijo je bila ravna, uglajena in lahka pol v nebesa pripravljena; zakaj če se bo. kakor Kristus sam poii-rdi. lam. kjer je on. lutli njegov učenec znaj-del: kako hi ne hil on pred vsim posebno svoje Matere k sebi vzel?** O koliko veselje je bilo pač listi ilau v nebesih! Tako leilej Marije ne najdemo v zaničevavnim \a-zardu. iic v revnim Betlelicmskiin hlevu, ne več ua težav čim polu v Kgipl. in lutli uc na bolečin polnim potu v Jeruzalem; ue zagledamo več Marije s kervjo oblile poti križem svojiga Božjiga Sina: vidimo jo pa s trumami blaženih duhov obdano v družbi Oilrešeuika sveta, kteriga Mati jc ona : ogledamo jo s častjo sprcmljeiio otl svcllobelih ko-rov uar čistejših devic, ktcrili krouu in kraljica je Marija: \idimo jo v duhu visokoeešcuo od vsili Svetnikov iu hvaljeno od milijonov tistih, kleri so bili po njeni priprošnji rešeni! Kolikokrat jc v njenim čudnim življenji icrpljciijc lerpljenju roko podajalo. Zdaj pu ji je suicrlui uugel. kol nar Ijuhcz-njivsi prijatel. oči rahlo zalisuil: ona je zdaj pri Bogu. pri svojim Jezusu, kleri je Maler Devico v nebesa vzel. pri Jezusu, kleri je Devico v nebesih kronal. - Tudi mi bomo po smern vstali, uli bo pu ludi nase telo nebeško spremenjeno'* De. uko jr naše življenje Marijnimu podobno. — To smo imeli irideseli šmarnimi dan pred očmi. Z llogaui Tvoj resnični prijatel Sušk i. Ti is ijo tiske naznanita prečastitiga gospoda Provikarja Dr. Igiiacja Knoli-Icher-ja do kardinala Fran con i-a, voilja v rimski propagandi. Prevzvišeni knez! I'pa m. de Vi. Prevzvišeni iu Prečast it Ijivi gospod, se vedno in živo pečale za srečo in napredek našiga misijona. lorej si v dolžnost štejem, Vam ob kratkim njegov sedanji sluti naznanili. Delamo /.daj s srečnim vspeham na Ireli postajali. ki so /.a lepo število zcmljopisiiih širjaviiih stopinj ali gradov •ib Beli reki narazen, lo je. pri Marii Devici v lla r lunin. pri sv. Križu med Kiki. in pri Materi Božji v (•»ndokori med Bariju ni. V llartumu sc obrača delo misijonarjev nekaj na odrejo in zucevanje otrok naše naprave, ki so večidel cerni mladcncki iz razločnih krajev uanicsinišlva ( vikarijata >. nekaj pa na duhovno pastirstvu naših duš in na zidanje m i s i j n n i.š a. ktero dela število rokodeleov. ki so se v ta namen uašiuiu misijoiiu posvetili. Zastran naše šole in vspeha naših gojeneov ne vem dati holjsiga naznanila, kakor de pošljem Vaši Prevzviše-nosti iu Preeastiiljivosli zapisnik, ki obseže njih število, učiliie ivarine in napredek vsakteriga. Z Bele reke vernivši se sim imel ne majhno veselje pri šolski skušnji, ki je bila poslednji gu vel. serp. kakor ob koncu šo Is k iga leta (1855), ker sim se sam prepričal, kako lep napredek so storili v tako kratkim času ti pervi /.ustav ki mlade srednje - alrikaiiske «;erkve Precej njih, ki to ix naj daljniših krajin z lastnimi jeziki, se ni zadosti razumelo arabskiga jezika, in vender so ti fantički nu dane vprašanja lako lepo iu razločno od-govarjali. de nisim vedil, čemu hi se bolj čudil, ali trudu in prizadevanju častitljivih gg. učenikov. ali iičilnosti učencov. — Nektere zmed tih. ki so že od misijonoviga začetka pri nas, bi rad, berž ko bi bilo moč, poslal v kako evro-pejsko učiliše, de bi se ondi njih odreja dokončala. Prosim Vašo Prevzvišeno častitljivost, de hi blagovolili saj dva zmed nji h v 1'rbanoviše (propagando) sprejeti iu mi njih sprejemi) naznanili, de poskerbimo za pripravno priliko, jih skoz pušavo in potem po Nilu tlo Aleksandrije odpraviti. Imamo zlasti dva prav pridna mladeiičiča. ki bi se rada tlalje učila; eden se imenuje Andrej Šerif, s hribov Fakele na jugu Kordofana. — drugi je Aleksander Dunmiil. sirota, sin nekiga Francoza in černe sužnje, rojen v Hartiimii. Poprejšnji je na vse strani augelsk mladeneč. visoke postave, desiravno še ui prestopil 15. leta: drugi je prav dobriga serca . pohleven iu pobožin. Terdno se zanesem v dobroto Vaše Prevzvišciiosti in Prečastitljivosti in upuiii. ilc bote prej ko iiioc blagovolili sprejeti ta pervenca. kakor sad in prihodnji zasiavek našiga misijona. Od naše keršanske občine v Hartuuiu zamorem ravno lako V. P. P. naznaniti veselo novico, de se tlan nu dan vidno razmnožuje, in desiravno je ona še deleč otl popol-namosti. se veuder lutli ona boljša, kar tiče versko stran, in sicer ludi pri tistih, ki jim poprej ui bilo nič mar nc zu zveličanje duše. ne za cerkev, ne za Boga. \aša kapelica, ki iic obseže nud 100 ljudi, je že priiiiajhna ob nedeljah iu praznikih. Vilokontični praznik so bile mnoge obhajila, smo imeli novih kerstov, lutli brez porok ui bilo, in skoraj upamo šc druzih. Ob vnebovzetji Marije Device smo imeli iridiicvni praznik v slovesno zalivalo za razglašenje neouia-dežuniga spočetja Matere Božje, prcblagc Vurhinje našiga iiamestnišlva. Jesi sim bil sicer holun v postelji in se nisim mogel vdeležiti. pu bil sim prepričau, dc ne Ic samo nuši rcjcnci in domačini, uuipak vsi katoličani so bili z veliko pohožuosljo pričujoči, ki so prihežuli pod pomoč nebeške Kraljice. ( D. si.) Afrikanako• Misijon v Goudokori je bil v začetku tega leta v veliki nevarnosti, kakor gospod misijonar reberbacher piše. Bilu je namreč velika suša in vražarji so med tlrugiin lo šilm lutli misijoiiišnici pripisovali. Neki tležjar. de bi se sam iz zaderge izkopal, je sklical četert ure od misijonske hiše veliki zbor. h kterimu so bili vsi veljaki na okrog poklicani. Zbor jc celi tlan terpel. Dežjar je rekel, de zdaj ne more dežja dati iz treh vzrokov. Morbek, posestnik, je bil v ojsko zoper sardinskiga poročnika začel in ga je s svojimi ljudmi umoril; to kervavo zadolženjc dež brani, v spravo mora vola dali. tle se bo precej ua mestu zaklal iu pojedel. Dalje jc l.ibo, kjer tergovske ladije ostajajo, hranilo veliko slonove kosti, torej mora \igila (dežjar iu poglavar. ki je hil pa pobegnil) 3 ovce v spravo dati. Vani pa. ki je bila njegova hiša polna slonove kosti, mora vola dati, iu hiša naj se mu podere. Vse se je zgodilo. Zdaj pride pa versta na misijonsko hišo. Poprcjšiijiga posestnika misijonske zemlje so hudo zmerjali, de bele terpi na svoji zemlji, poglavarja pa, de je v to privolil. Tudi so očitali: Vselej nosita biserov z ladije, mi jih pa nič ne dobimo. Po icm v vodu je bila hiša obsojena. Zidovi iz rudečiga ila so previsoki in ne puste dežja doli. Streha se mora sežgali in hiša razdreti. V spravo se mora vol zaklali. 20. mal. tr. je hil ta sklep storjen, in nenavadno veliko tujih ljudi se je bilo v dvorišii dobro oboroženih zbralo, ki so na povelje čakali. Povelje na začetek pa se je k sreči odlašalo. Poprejšnji posestnik namreč in poglavar Medi sta se goreče ustavljala, ker ludi njima so hotli hiši podreti, iu lako so se s tem zadovolili. de je mogel vsak zmed uji vola dati \ spravo, in I vola so mogli okrog posestva belili peljati. De sta se pa ta vola na misijonske stroške zaklala, se tako razume, ker povračilo liota hotla imeti, iu sploh jc ta pri-godek priložnost k novim terjatvam, de nas boilo tukaj ter-pC)j — t Marsikdo se Im morebiti čudil tako neumnim iu gerdim za murski m vražam: pomislimo pa, dc tudi med nami fie lic manjka tako zatelebanih zamureov, kteri uinerljiviiii ljudem pripisujejo moč, hudo uro narediti ali pa ustaviti. Ali ni taki človek veliko černejši mem neverskiga zamurca. ki pri luči svete vere vender človeku Božjo moč pripisuje? Sram tc bodi ti gerdi vražnik. ki kradeš Bogu čast. ljudem pa dobro ime! Kurje tebi. gerdin! ki zoper pervo Božjo zapoved ljudi slepiš z vražami in praznimi verami, ali celo nad duhovniga pastirja svoj lažujiv i iu bogokletni jezik vzili-guješ! Vred.) D o p i h. Iz It i ni a 5. kimovca. Izidor Zavadzki. Danes so bili l.»leri mladenči v Imgoslovskim. in 1 v modroslovskim oddelku v cerkvi sv. Ignacja na stopinjo doklorsiva povzdig-njeni: vsi so iz rimskiga sobivališa t Cnllegittni romanu ml. 7. kimovca. Skorej sploh se govori, de misli neapo-lilanski kralj \jili svetosti Piju l\. zročiti 4000 svojih naj izverstniših švajcarskih vojakov. L niga mesca je bilo med drugimi ludi 14 duhovnov iz Ogerskiga. večidel učenikov latinskih šol, oh šolskih praznikih sem priroiualo. in veči del njih jc ludi zakeruilo v \eapel in v tieiivo. Zgled perviga skupniga romanja sem doli jr pri množili pobožnih enake želje obudil, kakor je znali. De bi pač ves široki sever že skorej enake goreče želje občutil, in se dal serč-nim željam presiiniti. kako lepo dc je. že tukaj ua zemlji imeli zvestiga vesoljniga očeta iu naj vikšiga poglavarja, sr nmeti njegovimu sedežu približati ter od njega apostolski blagoslov prejeti. — 8. kimovca. Danes, mali Šmaren, so bili sv. Oče ob II. v Avguštinuiski cerkvi ..Sta. Maria del Popoln", (ki je ua cesti ..del Popolo"! kakor sicer vsako leto, pri slovesni veliki sv. maši ..in galla" pričujoči, ker ta cerkev se šteje k papežev im cerkvam ( capcllae papales). kakor vsi Marijni prazniki, je bil tudi tu z veliko slovesnostjo obhajan in zvečer so bile vse ulice razsvilljcuc. Ogle ti po Slovenskim. Iz Ljubljane. i*. t. m. je bil prečastitimu gg. deka-iiama llolzapfel-nu in Pečar-ju častitljivi red izročen, kteriga podcljcnje jc Danica že oznanila. Deželni poglavar, pre-zvišeni grof Chorinskv . je vpričo prcčuslilljivih iu Idago-rodnih gospodov, prošla Simona l.adinig-a. vikšiga šolskiga nadglednika .Ituja Zavašnik-a iu dežcliiovladuih referentov poslavljeiiiiua gospodama lo čast skazal. Povzdignil jc narpred v nagovoru zasluženje obeli za cerkev in deržavo. ter jc svoje veselje naznanil, de sta za svoje pohvaljeno prizadevanje tudi spoznanje pri svitlim cesarji zudohila, nato pa je vošil, dc naj bi li znamnji cesarske zadovoljnosli v prid in vspeh cerkve in deržave še dolgo dolgo nosila; — poleni jima je čustna reda pripeti blagovolil. Prečast itlj i vi dekan. gosp. Holzaplel. odgovori ua to. se v imenu obeh zalivali. de sta sc poglavar iu cesar ua njuno dohro voljo, ktere pa. de dela nikakor niso dosegle, tako dobrotno ozcrla. in prosi, de naj bi njuno priserčno zalivalo in živo vošilo za vse dobrote blagovolil tudi svitlimu cesarju naznaniti. % vošilain: Slava, slava njih ccsarskimu veličanstvu! se jc slovesnost dokončala. ~ Predvčerajšnjim, to jc Ili. i. m. so visokočastitljivi O. Salezi Volčič, poprejšnji provincial in zdaj veliki delini-tor. zapustili Ljubljano ter se podali proti Kimu. kjer je namen njih prihodnjiga djanja. Slovencam bodo gotovo v živim spominu ostali vsečez visoko spoštovani gospod: priporočimo jih pa še posebno v molitev v skerbi za njih zdravje, ker se nam zdi. de *o precej bolehni odrinili. v Pretečeno saholo. to je. 13. t. m. sim dobil iz Hartuma dva misijonska fantiča, in bom poskusil, ji v prid misijoua iu v Božjo čast obravnavati, ako jih Božja previdnost ohrani. Pervi. Stanislav kosi ka .*) okrog 8 let star . jc iz rotlu Djur. iz vasi Atriu na Beli reki. iu je hil I. IH.VI iz sužnosti odkupljen. 24. grudna ravno tistiga leta pa po g kirehner-ji v llartumu keršen. Drugi. Jože k. med 7. iu 8. letam, je iz rodu (iog-a. iz vasi Bai-e ob Beli reki. Njegovimu očetu je ime Ater. materi pa Dcn. Odkupljen je bil I. 18.">5 v llartumu. iu 8. grudna ravno tistiga leta od imcnovauiga g. misijonarja keršen. Obema je bil gorencc Janez klanenik kerstni boter. Pervi je odkttpljeiiec Ij ubij a ti s k i ga spodujiga gimnazija iu je v iditi prav moder in pohleven fant. pa bojim sc zanj. ker jc šibek, iu je bil žc v llartumu bolan, kakor je sam rekel. (Tudi zdaj jc .tekat obolel, ravno ko to spisujemI. Tudi drugi, mislim, je slovenski odkupljenec. pa za zdaj uc vem prav. kteriga de ua-incstujc. ker nisim dobil natankiga popisovanja i/. Hartuma Tudi ta pravi, dc jc bil v llartumu bolan, pa zdaj je vidili zdrav iu je silo živ. Stanislav zna že arabsko iu malo laško brali: Jožck pa še uc. Vidi sc nad njima, tle llar-(iimska šola si za omiko iu blagor lega ljudstva veliko prizadeva. Zdaj imamo tedaj tri pri nas (tre- faciunl colle-gitliiil: ako Bog ohrani vse ali nektere. utegnejo kdaj svojim rojakam ob Višnjevi iu Beli reki k spoznanju pripomoči. Ce pa jih Bog poprej vzame, so saj za-se svoj namen dosegli. pa ludi v nebesih bodo kakor mladi svetuiki zanesljivo za svoj narod več storili, kakor bi bili ua zemlji. Vender pa po svoji človeški slabosti iu kratkovidnosti močno želimo iu Boga prosimo, de bi jih blagovolil dobrotno v s«« ohraniti, ler ji.i kakor apositdne čez kaj let med njih narode nazaj poslali. k temu se pristavim, kar slehern previdi. de otročja iu zlasti šolska odreja slane veliko stroškov : jest iu otroci z luisijouam vred Immo Bogu v molitvah priporocev ali dobrotnike, kteri se bodo mili od reje vdeležili. Nova dva sta potrebna obleke, zlasti zimske, ker mraz nastaja. Treba je vsim ztirjeniga iu skerhniga. preti vsim pa pobožuiga učenika . kleri mora za svoj trud plačevati biti kar živež tiče. bodo oilsihuial imeli za-se skupaj iu sc bo nasproti kupovalo, k ciinur bo tutli posebniga posla treba, kdor hi hotel kak dar ua misijonski allar položiti, hi v tem oziru s kuho in z vsakleriui živežem ustregel. .Mladi zobje pa ludi zmiraj kaj hočejo imeli iu ljubijo zlasti sadje: ja-lielka, kostanj, orehe itd., s riiiiur se jim posebno za jti-žiuti uslrcze. ..Ljub Ija iiski ga" Stanislava sc tudi njegovo imč posebej priporočujc Ljuhljaiicauam in pa začetni-kuni njegoviga odkupijenja. giuinazjalskim licencam tega mesta. Za Jožefa bom skusil zvcdili. kdo tle je vložil pervi tiar k njegovimu odkupljeiiju '* Jeran. ** Koženkraiisko nedeljo Im v ljubljanski nunski cerkvi lepa iu redka slovesnost, Iri zamorske deklice namreč, ki so jih dobrotne gospe ('rsiiliuariec od gosp. Oliv ieri-ta sprejele. bodo la dan keršcnc. birinanc iu obhajane, llog jim daj visoke gnade vredno sprejeli iu ohraniti! I Komendi je bila CI. u. mesca šolska skušnja. pri kleri je bilo 12 gospodov pričujočih. Prav dobro iu krepko so se otroci obnašali, pa so lutli bili naj boljši z lepimi darili. novokovanimi dvajseticami itd. obdarovani. Spomina vreden je sklepni pogovorček od sadja iu cvetlic, ki se je blizo takole glasil: I* e ter i u J a II e z. Peter (v desni roki krožnik napolnjeni s sadjem, v levi derži peške iu drevesce s korenino |. Dovolile, prečastiti gospodje! de. preden se razidemo. svojim ljubim brai-coui in sestricam od sadjoreje kaj povem. Bralci iu sestrice! glejte peške, drevesce iu lepo sadje. Drobne peškice se vsejejo. iz njih zrasejo lepe drevesca, in drevje nam prinaša tako dobro sadje. IJlejle jabelka. •) tiosp. Uostner £a piše ^Latinski-. pa .Latinski- je Alojzi jfor-njegimnazjalski: ta pa je Si»nisl*v h o-.tka Ljubljanski Spis hru-ke. marelice. breskve. cimharc in grozdje, kako lepo in dobro je! Prosim. pokupite prečastiti gospodje! — i Razdeljujejo sadje). Janez t s sopkaio evellie pristopi*). I.epo je res tvoje sadje in mende tudi dobro, pa jest imam še nekaj lep--iga. le poglej moj ptisclje! O kako neznano diši. Peter. Veš kaj. človek ne živi od gledanja iu duhu-oja b-pih reči. Drevesca so mi ljubši memo evellie. prinašajo lep dohicck. Janez. Ves kaj. Peter! človek tudi ne živi samo od kruha in sadja. ampak od \sake besede, ktera pride i/. Bož-I i I* o-t. tako uči Jezus kristus sam. Človek ni samo telo. človek ima tudi dušo: in duša ravno tako jedi potrebuje, kakor telo I rt ravno cvetlice nam prinašajo veliko veliko •Itisii** jedi. Poslu-aj bralce moj! I'vellice mole prelepe pisani* gla-\iee pioti -\itlim nebesam. in to nas opominja, naj tudi mi -v«ie misli in zelje obračamo \ nebesa, v Boga. kakor Ic lepe roy.ce ljudem dopadejo. tako imajo ludi starši in učeniki le nad dobrimi otroci veselje in dopadajenje. iu to nas nci. dc naj pridni bomo. Pa tudi nar lepši cvetlice zve-iic|o in minejo: to nas opominja, dc svetna lepota \sa mine. na njo /ana-ati -e ne smemo. Pa kakor Bog rožcc ua -pomlad k ■»••%i lepoli zopet oživlja, ravno tako bo ludi :ia- od smerti k uovimii življenju obudil, in ako sveto zivi-too. na- bo \ kraj vccne sreče iu večniga zvelicaiija prestavil iu lo na- uči. dc lepo ker-aiisko živimo. Peier. I .ep je res nauk. iz cvetlic: pa ludi drevesca mi zraven dobriga -adii lepe nauke iu du-no jed dajejo, kakor dreve-ce. ktero ni bilo obrezano in . do- briga sailo nc peruasa; ravno lako ludi oirok priden, dober človek ne ha. ako nobeden zanj ne skerbi: in (o uit opominja, naj Itoga hvalim, de mi jc dal lako skerbue slarše in učenike. iu naj v se rad storim, kar mi ukazujejo, tle bo iz mene kaj. Iii kadar drevje ogledujem, mi pridejo na ini--el besede Jezusa krisiusu. ki pravi: .,V>ak» drevo, klelo dobriga sadu ne prinaša, bo posekano in v ogenj verzemc*. ti roža iu strah me spreleti iu vselej icrdo sklenem lepo živeli. Bogu dobi iga sadu dajali. Janez. Spoznam, bralec moj! dc drevje zraven »lo-'»riga -adii nnli lepe nauke daje. iu zalo ludi dokej drevesc ua vet ličku imam. in jih oskerbujem: pa verjemi >ui. de rožic sr lepši iu lolazljiv-j nauke dajejo. - Ce |iri-lejo nadloge, pomanjkanje iu druge lezavc. grem ua verlec. pogledam cvetlice iu spomnilo se prelepih besed Jezusa krisitisa: ..Zakaj sle tako zalo-llti! poglejte rožcc na polji, kako rastejo, iic znajo delali, ne presti, iic tkali, nc -ivaii. in so vender lepši oblečene kakor kralji in cesarji. \ko pa llog ze travo lako lepo oblači, koliko bolj bo za vas skerbel. Zaupajte, vas Occ v nebesih ve. kaj p<»-:rcbujele". Poiola/.cn grem k delu nazaj, polu zaupanja, de oii Itog golovo pomagal bo. ce si It- njegove zapovedi spol-novali prizadevam. Pi ter. Ilog i» plačaj za ta prelepi in tolažljivi nauk. zanaprej hočem med drevesca, ktere dajejo dosli hrane za »•■|o . sjnliii 111 * t i cvelliee. de pov /.diglljcjo mojo »Itlso k Ifo-r n tu me uce zaupali v prcvidno-i Božjo. Janez. Pr.iv prav. Peter! Mej. tudi -v. \lojzi rožico ima. ne ln» ti zal. iu -e druge uci lako delali. t >i- obelite k g i-podam i. lio-piolt •! 1'to-im. pro-im. ii»g|i ne-, pridelek. | li.i/delt \ lo pi !pi av Iji lic iii;> jiifit,- supkr ev ellie ». Zd.*:i j.i st- zahvalimo ljubim ocenikam. kleri -o n.t-/ravt n druziga ludi -:nljore|c m ili m - cvetlicami prc-kcrbeli. Z ilivalimo -»■ preljubim -lar-em. ki - • radi v -olo pOstlj.l.-, Zahvalimo se v-im preea-ii'it:t gospodam. kl»ti -o na-• an- o» -l».-'li in raz.ve-rith l.jubi Bog Vam poverili preljubi dobrotniki iu prijatli naši. stotero vse, kar ste nam ubožčkam dobriga storili! — llvaljeu bodi Jezus kristus! Tri tlni poprej je bilo ravno ondi slovesno obhajano pervo »v. Obhajilo. h kterimu je bilo 4 .'I otrok pripravljenih. V nagovoru pri službi Božji so bili vsi pričujoči opomnjeni, de je tlan perviga sv. Obhajila dan veselja za starše iu druge, posebno pa še za otroke, ki so k temu sv. opravilu prav pripravljeni. Potem je bilo skazano. kaj de otroci prejmejo, kako naj Jezusa Kristusa ohranijo, in kakošne sreče de se vdeležč. Pred obhajaiijcm so I * i I i otroci m- spred altarja kratko opomnjeni potrebnih rcc iu so glasno kerstno obljubo ponovili; ravno tako so hili še po sv. Obhajilu z ncktcriuii priscrčuimi besedami k živi hvaležnosti spodbujeni in k zvestobi do Jezusa opominjani, I^lolmko giiijenjc odrašenih in otrok je upanje dajalo, de prizadevanje po Božji milosti ne Im brez sadii. P. MJubeznJivosI in milost Jezusova. t Poleg Tomažu kempcuiia.) II hvaljen kotli Jezu-! '/. nebes -i hotel priti. Rešiti liti -merti sre-ni svet. Sladko t<> I v oje -pomnilo llu-am je /atlnje izročilo : lloee-. de to premišljujem , llokler \ daljav i zdiliitjem. Ce «•«! Telo- lo-rem. pišem. Serce in ii-t.i ,.j „.,„j|j,.llo. Gospod Ti nar svetejst. |() ^ ,„,„,,.| ,v, llo. Kak /ivel >i poni/nn . >in visita Očeta! Spoznali dala ni tema. Ile nas in pa bolan sim bil: llo-ii das ljubezni zvesti. T|| mlj j,.zu> . d o-pel Ki zeli le T.- po-eslt. |)t,|j z ,-aja -v-ili-a. II k.j -ion. '»••»»sivih dal /dravil. Kdoi T-be. mili zapusti! '""j" VJtel ° k.M ••»"O. j,. |jtl|„ /, n -ilna se skazala. Kdor Tt l>c. Je/u-. pridobi! ||o,,rj 0,.t.• „„ jc p„s|a|a Je n.i-i'l. v h,-ti imi zares V"» »•' " *t*n,,ju v lazilo, I...-P ,.< I .0 „ les. v '"'Ikosnh »hladilo. Ki pa kol e|..\i k »» v.-ii Idi. „ J.-ZII,-. >'tloha Oeela! In ja-.: s, j,- \ .i. i dol.it. \ ..j,,, s\..jim podoba si sveta: Hodite mi c< s# m- jasliea. Haz.erle peklenske so vrata. Ker v vas t,|,si .\i •;« u.iku|i.-ina. »Ha »o leska je irata. Ile- skrit« it ii najde se, , . . ,. ... , ,. KA nesrečen |»-t It bil. In se-(io/.ii.; /a u>ii«£e v tii iiivelia. .. , . ,„ . , 1 1 Ce v bolezni Ii zdravil Tu j** v •> Ije nar veei K*-moiuii bi ne delil. Ilusi v Ij.ilezni »o rte i . %>t.i| p.i bom se veselil. Tele. »» Jezu-. <1 *.-eei. K.-r -hii. Jezu-. Te dobil. Bili pri ni/kim v \-i -n-ei. \li. /v- sio Te bom ča-til! Il\ 11 a naj Ti. Jezu- . bo ! Ti /. ljubeznijo motno \ /»i l«» v mojim sercu me. Ile iii veeiKi ljubim Te. II. Ji iti darovi. Za a fr i ka n - k i m i si j on. li. J. V. 2 gold. - K. k. I gold. - Za Se niica n e s točo po-k »»»Ivane. Po častiti. OO. frančiškanov T2 gold. .'»O kraje.— Prijalcl! hod" v sili Pomočnik meni mili. '2 golti. Pogovori z gg- ttopisavavei. li J. P. v C: Smo zalozništvu naznanili, iu upamo, de se bo v »e poravnalo. ..!•■:■ iti >; j