Ttor NT&RC d.o.o. Jože CerovšekŠT. 35 - LETO XLVIII - CELJE, 1.9. *94 - CENA 1 SO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stomei*č|
Klic v duševni stiski bi morali profesionalizirati. Stran 6.
Eksotika na
domačem
dvorišču
Gepard Apollo razveseljuje lastnike v Petrovcah. Reportaža na strani20.
Od Celja do Logarske
v soboto jubilejni ponoa. btran 1i.
Reportaži
Odstranje vanje tančic iz preteklosti. Stran 12.
Para je naredila toliko dobrega. Stran 15.
Železnica
Pogajajo se o plačah. Stran 7.
Inntal
Kupili bi laški Bor, toda... Stran 5.
Stare šege in običaji
Juhuhu, obiravcismo tu. Stran 21.
Hokej
Boljši kot lani. Stran 16.
Kronika
Promet, kot smrt s koso.
Poskus umora v Bistrici. Strani 18,19.
v Botrija v
Šentrupertu
Ob krstu so zvonili zvonovi... Stran 21.
Zastrupljeni
z bencinom
VPreserjah so se srečali motoristi. Stran 12.
Prvi šolski dan
Varna pot v šolo
0 dobro zastavljeni akciji na strani 18.
Narava ni pozabila nobenega otroka
Intervju z Dušico Kunaverna strani S.
Na poti do zdravja
Strani
2
KOMENTAR
Premlevanje
premletega
Četrtkov posvet o mož-
nostih razvoja občine si je
večina udeležencev pred-
stavljala precej drugače,
kot je izzvenel. V uvodu
in zaključku je bilo sicer
povedano, da je posvet
začetek vroče politične
jeseni, vendar pa je bilo iz
naslova in spiska vablje-
nih pričakovati, da bo go-
vora o možnostih razvoja
mozirske občine oziroma
lokalnih skupnosti zno-
traj sedanje občine.
Malokdo je pričakoval,
da bodo predstavniki av-
strijskega instituta govo-
rili o domačih izkušnjah
ter tu in tam prenesli te
izkušnje na mozirsko ob-
čino. Vendar je za večino,
ki je samo malo poškilila
v razne turistične načrte,
raziskave in številne štu-
dije (nekatere so stare že
skoraj deset let) o možno-
stih razvoja mozirske ob-
čine, posvet pomenil več
ali manj pogrevanje sta-
rih, že nekajkrat omenja-
nih stvari. Treba je nare-
diti program, poudarek
dati predvsem turistične-
mu razvoju, pri tem upo-
števati vse naravne, etno-
grafske in kulturne zna-
menitosti ter dodati kan-
ček domačega pridiha, pa
bodo turisti drveli v mo-
zirsko občino. Tako bi
lahko na kratko strnili
vse te načrte, od katerih
bistveno ne odstopa niti
CRPOV, celostni razvoj
podeželja in obnove vasi.
Mozirski občini takšni
posveti ne pomagajo do-
sti. Bistvo je izraženo
v stavku enega izmed
udeležencev: »Dokler je
v občini les, se ljudje ne
bodo zmenili za turiste.«
To ni skrivnost, prav tako
ni skrivnost, da je doma-
čine izredno težko priteg-
niti k raznim razvojnim
programom. Pri začetnih
razpravah in načrtova-
njih še sodelujejo, za
uresničevanje začrtanih
smernic pa zmanjka pra-
ve volje. To je dejstvo,
s katerim se že nekaj časa
spoprijemajo vsi turistič-
ni delavci v mozirski ob-
čini.
Sicer je moč slutiti, da
se je tudi v Zgornji Sa-
vinjski, tu sta predvsem
Logarska dolina in neko-
liko manj Gornji Grad,
nekaj premaknilo ali bo-
lje, skuša se premakniti
na boljši turistični jutri.
Vendar so ti začetki še
vedno na plečih parih
zagnanih posameznikov
in bati seje, da bodo tudi
ti ob pomanjkanju pomo-
či drugih prej ali slej
omagali. Zato verjetno ne
bi bilo odveč razmisliti
o neki obliki turistično-
informacijskega centra,
ki bi... Pa tudi to je
stvar, ki je bila že nekaj-
krat premleta.
Tako se ne da znebiti
vtisa, da so avstrijski
predstavniki govorili o že
slišanem. Mogoče so novi
pogledi o tem, kaj je Av-
strija pridobila z vstopom
v Evropsko skupnost, to-
da roko na srce, Zgornje-
savinjčane to kaj malo
briga. Organizatorjem bi
svetovali boljši prevod,
za udeležence pa tudi ve-
lja, da si niso mislili, da
bodo sodelovali na posve-
tu nemško govorečih Slo-
vencev. Sicer pa je bilo
tudi to že povedano!
URŠKA SELIŠNIK
Možnosti razvoja občine
Občinski odbor Slovenske
ljudske stranke Mozirje je
pretekli četrtek v sodelova-
nju z občinsko vlado pripra-
vil posvet o možnostih raz-
voja občine. Na posvetu so
sodelovali predstavniki av-
strijskega CommunalCon-
zepta, instituta za znanje
v razvoju skupnosti.
Avstrijski institut je izo-
braževalna in svetovalna
ustanova, ki pospešuje pro-
jekte in procese, v katerih je
največ lastne iniciative, od-
govornosti in doživete demo-
kracije. V institutu priprav-
ljajo širok spekter predavanj
in dopolnilnega izobraževa-
nja, poseben poudareK pa
dajejo sociokulturni prenovi
vasi in podeželja.
Direktor avstrijskega in-
stituta Karlo M. Hujber je
pojasnil, da se dosti ukvarja-
jo s prihodnostjo občin, niso
pa profesionalci za področje
upravljanja. V bistvu so Av-
strijci predstavljali projekt,
ki so ga izvedli v manjši doli-
ni na Južnem Tirolskem. Do-
lina ima tri samostojne višje
ležeče vasi s 3 tisoč pretežno
kmečkimi prebivalci. V tej
dolini so se s turizmom uk-
varjali že pred 120 leti, med
obema vojnama, še posebej
po drugi svetovni pa je turi-
zem v dolini skoraj popolno-
ma usahnil. Po letu 1960 se
je zaradi industrije ponovno
začel razvoj doline. Vendar
pa se je industrija kmalu
ustavila, ostala je neizobra-
žena generacija 40-letnikov,
ki v dolini niso imeli kaj po-
četi. Predstavniki instituta
so dolino prvič obiskali pred
4 leti, tam pa našli čudovito
pokrajino, zgodovinske, kul-
turne in naravne znameni-
tosti.
Po pogovorih z ljudmi in
spoznavanju temeljnih pro-
blemov so izdelali podobno
doline, v kateri skoraj ni bilo
več industrije, na prvo mesto
so postavili turizem. Pripra-
vili so izobraževalne progra-
me, ki so jih ljudje obiskova-
li v zimskih mesecih, na teh
seminarjih pa govorih o do-
mači predelavi lesa, ovčereji,
izdelavi sira, pridelavi barv,
ljudje so začeli izdelovati
spominke, poskrbeli za last-
ne izdelke, uredili stare zna-
menitosti, poskrbeli za kom-
postiranje odpadkov...
Skratka, dolina je postala
prava turistična znameni-
tost, ki jo občuduje vse več
obiskovalcev.
Udeleženci posveta so av-
strijsko dolino primerjali
z Zgornjo Savinjsko, pred-
vsem pa Logarsko dolino,
kjer so domačini sami že
marsikaj postorili za turizem
in razvoj. Največjih proble-
mov v Zgornji Savinjski do-
lini, nezanimanje in nesode-
lovanje ljudi, pa tudi Av-
strijci še niso popolnoma ra-
zrešili.
URŠKA SELIŠNIK
Tujcem ne prodamo
Radeče papir na pragu popolnega zloma — Ali pa bosta
slovenska vlada In parlament pristopila k reševanju podjetja
— Negotova usoda okoli 1000 delavcev In njihovih družin
Na svetu je le šest takšnih
tovarn, kakršna je Radeče pa-
pir, pravijo v podjetju, ki pa se
zaradi izgube specifičnega tr-
ga banknotnih, vrednostnih in
zaščitenih papirjev nahaja
v pogubnem položaju. Tudi
zato so sklicali tiskovno kon-
ferenco, na kateri so želeli jav-
nost in poslance v parlamentu
opozoriti, da je vendarle treba
ohraniti enega paradnih ko-
njev slovenske industrije.
»Že leta 1991 smo oblikovali
nekatere možne predloge za
reševanje podjetja, a odmevov
na potencialne rešitve ni bilo.
Tako smo v preteklih dveh le-
tih ustvarjali izgubo in se tudi
zadolžili,« je povedal general-
ni direktor podjetja Janez Za-
hrasnik in dodal, da so se
v kritičnem času osredotočili
predvsem na ohranitev proiz-
vodnje. Danes je podjetje Ra-
deče papir zadolženo kar za 21
milijonov mark. Zahrasnik je
poudaril, da bi denarno pomoč
nujno potrebovali tako dolgo,
dokler sami ne pridobijo novih
tržišč za specifičen proizvodni
program: »Ta tržišča pa niso
nikjer v svetu zgolj predmet
ponudbe in povpraševanja,
ampak se v ozadju odvijajo
politični, gospodarski in drugi
odnosi med državami. Prav
zato je pridobivanje teh tržišč
dolgotrajen proces.« Vodstvo
podjetja ocenjuje, da so v zad-
njih letih opravili več kot 200
razgovorov in sestankov, napi-
sali na stotine gradiv in ute-
meljitev. Rezultatov ni bilo,
zato so prošnjo za pomoč na-
slovih tudi na državni zbor. Za
takšno odločitev pa so trije ra-
zlogi, pojasnjuje Janez Za-
hrasnik: »Položaj podjetja
skušamo rešiti zakonito in za-
gotoviti nemoteno proizvod-
njo, želimo preprečiti prodajo
podjetja tujcem in opraviti
proces lastninjenja.« Poslanci
so odločitev preložili s tem, ko
so se odločili za daljši posto-
pek z obrazložitvijo, da pred-
lagana rešitev ni najboljša.
Vodstvo podjetja pa poudarja,
da so takoj pripravljeni spre-
jeti tudi kakšno drugo rešitev,
če bo ta primernejša. Sicer pa
si prizadevajo, da bi Banka
Slovenije prevzela 30 odstotni
lastninski delež podjetja in jim
tako omogočila normalne po-
goje za delo.
Ce ne bo državni zbor spre-
jel predlagane rešitve ali po-
nudil nove, lahko v kratkem
času pričakujemo popoln zlom
podjetja Radeče papir. »Reši-
tev iščemo pri državnem zboru
in ne v prodajanju podjetja
tujcem,« poudarja Zahrasnik.
Tako je odločeno vodstvo po-
djetja, naslednjo potezo bo
storil državni zbor. Če pa ne
bo za Radeče papir prav nobe-
ne rešitve, bodo posledice kaj
kmalu vidne. Navsezadnje da-
je tovarna kruh približno 1000
delavcem in njen zlom bi po-
menil tudi grožnjo celotni do-
lini, ki je življenjsko odvisna
od papirnice.	KL
Okvara v TE Šoštanj
Na bloku pet v Termoelek-
trarni Šoštanj se je v pone-
deljek zvečer samodejno iz-
klopil generator bloka V, ki
je doslej pošiljal v omrežje
355 megavatov električne
energije. Predvidoma bodo
okvaro odpravili šele do po-
nedeljka. Dotlej bo proiz-
vodnja elektrike v Sloveniji
manjša za četrtino.
Do okvare so v Šoštanj ski
termoelektrarni proizvajali
električno energijo v vseh
petih blokih in dnevno poši-
ljali v omrežje 15 do 16 giga-
vatnih ur električne energije.
Sedanji izpad je zaradi ob-
nove nuklearke v Krškem še
toliko bolj prizadel oskrbo
Slovenije z električno ener-
gijo.
Generator bloka V, ki de-
luje v tem bloku že ves čas od
leta 1978, se je avtomatsko
izklopil sredi delovanja pri
polni zmogljivosti. S tem se
je blok samodejno ločil od
omrežja, kotel bloka pa je še
ostal v obtočnem obratova-
nju. Ko so ugotovili, da ge-
neratorja ne bodo mogli več
pognati, so pogasili tudi ko-
tel bloka V.
V Tešu so se takoj povezali
z nemško firmo KWU, ki je
generator izdelala. V sredo
so v Šoštanj že prišli stro-
kovnjaki te firme z nekateri-
mi rezervnimi deli, čeprav
do razstavitve dela, kjer je
nastala okvara, ni mogoče
reči, kakšen je njen obseg.
»Danes in jutri bomo de-
montirali še vrteče dele. Šele
potem se bomo skupaj s stro-
kovnjaki iz KWU odločili
o nadaljnjih korakih in me-
ritvah, ki so potrebne za na-
tančno določitev okvare.
Pričakujem, da bomo okvaro
lahko odpravili do ponedelj-
ka, čeprav imamo trenutno
nekaj težav pri iskanju ma-
terialov za izdelavo nekate-
rih rezervnih delov,« nam je
včeraj povedal vodja obrato-
vanja v šoštanjski termo-
elektrarni, dipl. ing. elektro-
tehnike Ivan Sevšek.
MBP
Za odpravo
dvoizmenskega
pouka
Poslanci Skupščine obči-
ne Celje so na včerajšnjem
zasedanju soglasno sprejeli
predlog prijave na natečaj
za sofinanciranje investicij
v šolski prostor. Tako bo
morala občina v naslednjih
petih letih zagotoviti okoli
622 milijonov tolarjev.
Opozorili pa so tudi na
problem OS Teharje, o ka-
teri bodo še razpravljali.
Parkirišč bo dovolj
Tudi letos brez spremembe prometnega režima v času sejma
Tako kot običajno bo tudi
letos promet v času sejma na-
rasel za polovico, kar količin-
sko pomeni približno 100 av-
tobusov in 6 tisoč osebnih vo-
zil prirastka na dan k normal-
nemu prometu mesta Celja.
Kljub temu v Celju menijo, da
zaradi sejma ni potrebna kore-
nita sprememba obstoječega
prometnega režima.
Zagotovo pa bo v sejemskih
dneh potrebno veliko strpno-
sti, veliko dobre prometne sig-
nalizacije in upoštevanje na-
vodil policije ter številnih re-
darjev. Organizatorji sejma in
predstavniki mesta so se letos
potrudili in zagotovili 5.700
parkirišč, v rezervi je predvi-
denih še tisoč parkirnih mest.
To naj bi bilo ob predvidenem
obisku, torej 250 tisoč ljudi
dovolj tudi ob največjih sejem-
skih konicah.
Posebna delovna skupina je
letos proučila možnosti parki-
ranja na letališču v Levcu.
Aeroklub je sicer ponudil po-
vršino letališča za parkiranje,
vendar se pri uresničevanju te
ideje pojavlja vrsta težav. Oz-
ka dovozna cesta čez naselje
Leveč na letališče omogoča le
enosmerni promet, zaradi tega
je nemogoča tudi avtobusna
povezava med letališčem in
sejmiščem. Obiskovalcem zato
svetujejo, da se ustavijo že na
parkiriščih ob vpadnicah, od
koder bodo organizirani brez-
plačni avtobusni prevozi do
sejmišča. Tistim, ki prihajajo
iz smeri sever, priporočajo
Opekarniško jamo in Prevoz-
ništvo, iz smeri vzhod Cinkar-
no, Avtoport, Emo in Libelo,
smer jug Partizan Gaberje in
LIK, v smeri zahod pa prostor
pred Cetisom in Aerom.
Izven mesta povzroča največ
težav propustnost magistralne
ceste M 10 na odseku med
Vranskim in Arjo vasjo. Lan-
ske izkušnje kažejo, da je pro-
pustnost zmanjšana predvsem
v naselju Šempeter in na obeh
semaforjih na žalski obvozni-
ci. Ker ni na voljo primernih
obvoznih cest, bodo v času sej-
ma poskrbeli za prepoved vseh
posegov v prostor na tem cest-
nem odseku, uskladili čase na
obeh semaforjih žalske obvoz-
nice ter zagotovili povečan po-
licijski nadzor prometa.
Celjani se bodo lahko na sej-
mišče pripeljali tudi z dvema
mestnima vlakoma, obiskoval-
ci iz drugih krajev pa bodo
morda za obisk sejma izbrali
železnico. Slovenske železnice
so namreč pripravile posebne
ugodnosti. Vsi obiskovalci, ki
bodo na ogled sejma pripoto-
vali z vlakom, bodo imeli na-
slednje popuste: 40 odstotkov
za povratno potovanje do Ce-
lja, 50 odstotkov za povratno
potovanje skupin mladih do
26. leta starosti in skupin upo-
kojencev ter oseb, starejših od
60 let. Upravičenost do popu-
sta potniki potrdijo ob vrnitvi
tako, da pokažejo vstopnice za
sejem sprevodniku na vlaku.
Poleg tega za potovanje na se-
jem priporočajo tudi uporabo
popusta za družine. Staršem
ali starim staršem ter otrokom
nad 15 let starosti nudijo 40
odstotkov popusta, otroci do
15 let pa potujejo brezplačno.
Skupno lahko potuje 15 dru-
žinskih članov. Popusti veljajo
za prvi in drugi razred vseh
vlakov, razen Inter City zele-
nih vlakov in Euro City
vlakov.
IB
Za obiskovalce bo v času MOS
odprtih 6 blagajniških mest
oziroma vhodov. Odrasli bodo
za vstopnino odšteli 400 tolar-
jev, vstopnina za skupine in
upokojence bo 300 tolarjev, za
otroke, dijake, študente in vo-
jake pa 200 tolarjev.
Prvi sestanek
novega Demosa
LJUBLJANA, 30. avgu-
sta (Delo) - Prvič so se se-
stali predsedniki in tajniki
osmih strank (SKD, SLS,
SDSS, ZS, DS in SND), ki
naj bi podpisale sporazum
o skupnem nastopu na lo-
kalnih volitvah. O vsebini
sporazuma bodo še raz-
pravljali najverjetneje
v isti sestavi, čeprav so krš-
čanski demokrati menih,
naj bi jedro morebitne bo-
doče koalicije sestavljale le
parlamentarne stranke. Vsi
pa so zahtevah, da morajo
biti volitve v nove občine še
letos.
Pomoč otrokom
žrtev agresije
LJUBLJANA, 30. avgu-
sta (Večer) - Obrambni mi-
nister Jelko Kacin in pred-
sednik sklada za pomoč
otrokom žrtev agresije na
Slovenijo Mirko Jelenič sta
na seji sklada sedmim vdo-
vam žrtev izročila denarno
pomoč v višini 100 tisoč to-
larjev na otroka kot prispe-
vek za povečane izdatke na
začetku šolskega leta.
Sklad pa ne pomaga le
otrokom, ampak tudi poli-
cistom in vojakom inva-
lidom.
Stop za klapavice
KOPER, 29. avgusta
(Delo) - Koprska veterinar-
ska inšpektorica je prepo-
vedala prodajo užitnih kla-
pavic, ki jih gojijo ali nabi-
rajo v slovenskem morju.
V tej vrsti školjk, ki jim do-
mačini pravijo pedoči,
v Dalmaciji pa dagnje, so
odkrili biotoksin DSP, ki
povzroča hude prebavne
težave.
Policija ni kriva
LJUBLJANA, 26. avgu-
sta (Delo) - Notranji mini-
ster Andrej Šter je na ti-
skovni konferenci izjavil,
da so policisti v primeru
smrti 18-letnega Gašperja
Miheliča ravnali v skladu
s predpisi. Tako je izključil
vsakršno odgovornost poli-
cije za tako tragičen raz-
plet dogodka, ukrepanje
v zdravstvu pa ni v njihovi
pristojnosti.
Inflacija 1,1
odstotka
LJUBLJANA, 26. avgu-
sta (Delo) - Zavod RS za
statistiko je sporočil, da so
se v tekočem mesecu cene
na drobno povečale za 1,1
odstotka, torej toliko znaša
tudi mesečna inflacija.
Glavni in odgovorni uredili^
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega urei'
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agr^
Irena Baša, Tatjana Cvirn, J3'
nja Intihar, Brane Jerank0,
Edo Einspieler, Edi Masne*1
Urška Selišnik, Ivana Stamej'
čič, Željko Zule. Tehnično ui*"
janje: Franjo Bogadi, Robef1
Kojterer. Oblikovanje: MM'
Bajagič. Tajnica uredništvi
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešerno^3
19, Celje. Telefon: (063) 29-431
fax 441-032.
Št. 35 - 01. september 1994
i
gre, vendar prepočasi
gljski razlaščenci nočejo obveznic odškodninskega sklada
£jani obeh celjskih denaci-
alizacijskih komisij so se
j0tlli teden zopet sestali
predstavniki razlaščencev,
rgotovili so, da potekajo po-
L|ii vračanja premoženja
občin' Celje zgledno, vendar
( razlaščenci menijo, da se
^di nekaterih določb zako-
o slovenskem odškodnin-
am skladu, vsi postopki
Jfejninjajo njim v škodo.
Tako kot na zadnjem se-
^jjliu junija letos, so pred-
avniki izvršnega sveta in ko-
jjij tudi tokrat ugotavljali,
, potekajo denacionalizacij -
j postopki v občini dokaj so-
dno, izboljšal se je odnos ob-
eskih uradnikov do oškodo-
jncev, zelo dobro oceno pa je
Celjanom dala tudi posebna
republiška komisija, ki je ne-
davno pregledala uresničeva-
nje zakona v občini. Uspešnost
celjske vlade pri izvajanju za-
kona o denacionalizaciji naj bi
bilo po njenem mnenju pome-
nilo tudi 120 odločb za vračilo
stavbnih zemljišč ter stano-
vanjskih in poslovnih objek-
tov, kolikor so jih izdali od
marca lani do zadnjih dni le-
tošnjega avgusta. V zadnjih
dveh mesecih se zaradi želje
oziroma nuje po čimprejšnjem
lastninskem preoblikovanju
podjetij precej premaknilo na
bolje tudi na tem področju.
Komisija, ki je zadolžena za
denacionalizacijo podjetij,
ima nerešenih le še 10 pri-
merov.
Največ težav v občini pa je
še vedno z vračanjem kmetij-
skih zemljišč in gozdov. Na re-
šitev svojega zahtevka še ved-
no čaka okrog 300 razlaščen-
cev, vendar v občini poudarja-
jo, da je za počasnost postop-
kov kriva republika. Odnosi
z republiškim odškodninskim
skladom so namreč še vedno
neurejeni, enako je tudi z re-
publiškim skladom kmetijskih
zemljišč. Veliko je primerov,
kjer bi lahko zahtevke rešili
z nadomestnimi zemljišči,
vendar sklad tega ne dovoli.
Celjske razlaščence tudi
močno skrbijo spremembe za-
kona o odškodninskem skladu,
saj je med njimi kar 70 odstot-
kov takšnih, ki naj bi namesto
vračil v naravi dobili vred-
nostne papirje. Ker dvomijo
v vrednost obveznic, zahtevajo
spremembo člena, ki določa,
da se bo izplačevanje glavnice
pričelo šele po letu 2005. Zato
je povsem razumljiva odloče-
nost razlaščencev, da ne bodo
sprejeli nobenih obveznic, am-
pak bodo terjali od države vsaj
delno vrnitev premoženja
v nadomestnih nepremični-
nah. Vendar pa bodo za takšen
način vračanja premoženja
potrebni dolgotrajni postopki
pred sodišči in veliki stroški za
advokate, kar pa si večina ra-
zlaščencev ne bo mogla pri-
voščiti.
J.INTIHAR
Predstavnik razlaščencev dr.
Franc Fazarinc je pozval obči-
no, naj odločneje ukrepa v pri-
merih, ko gre za vračanje zem-
lje, ki jo sedaj upravlja Hme-
zad. Vendar pa je Hmezad tudi
sam najemnik zemljišč pri re-
publiškem kmetijskem skladu,
zato jim nadomestnih zemljišč
sam ne more zagotoviti. Kljub
temu pa v občinskih upravnih
organih obljubljajo, da bodo
na naslednji sestanek poleg di-
rektorjev obeh republiških
skladov povabili tudi pred-
stavnike Hmezada.
Zdravilišče s Termami?
Osrednjo pozornost je laški
vršni svet na ponedeljkovi
ji posvetil razvojni organizi-
mosti na področju zdravili-
;ega turizma v Laškem,
'edlogu rebalansa občinske-
i proračuna in škodi, ki jo je
nvzročilo neurje.
Po oceni izvršnega sveta so
i področju turizma v občini
precejšnje gospodarske
ožnosti, ki jih je treba izko-
stiti. Organiziranost Zdravi-
iča Laško kot javnega zavo-
v lastništvu občine je ome-
joča in neperspektivna, so
udarili, zato bi kazalo laško
Iravilišče preoblikovati v go-
odarsko družbo. Zdaj je na-
reč že jasno, da je Zavod za
iravstveno zavarovanje Slo-
fflije izgubil bitko za denaci-
iizacijo tega zdravilišča,
arešitev tega problema pa je
bil sploh pogoj za statusno
neoblikovan je Zdravilišča
aško.
Nosilka turističnega razvoja
občini je tudi leta 1992 usta-
vljena delniška družba Ter-
e Laško, torej bi bili na rela-
wio majhnem prostoru
kratkem kar dve podobni go-
zdarski družbi. Zato bi ka-
lo Zdravilišče Laško in Ter-
e d.d. združiti v novo delni-
ško družbo s primerno lastni-
ško strukturo, so predlagali in
razpravljali na seji izvršnega
sveta. Zato kaže čimprej oce-
niti zdraviliško premoženje in
pričeti z zbiranjem lastninskih
certifikatov ter pripraviti akt
o preoblikovanju ter akt
o združitvi ipd.
V primerjavi s proračunom,
ki so ga v občini Laško sprejeli
decembra lani, je po zdajšnjem
rebalansu obseg javne porabe
povečan za 98 milijonov 714
tisoč tolarjev. Za kakšne večje
naložbe to ne bo zadoščalo,
v glavnem bodo sofinancirali
programe krajevnih skupno-
sti, povečali obseg sredstev za
javna dela, zgradili most v Ja-
gočah, nekaj malega več de-
narja bo za dotacije klubom in
društvom itd.
M.A.
Italijanom tudi avtocesto?
ZSSS: »Odsek Arja vas-Vransko bodo gradili Italijani« DARS:
»Nič še ni odločeno«
V Zvezi svobodnih sindika-
tov Slovenije so pretekli teden
ostro protestirali, saj naj bi iz-
vedeli, da se kot najboljši po-
nudnik za izgradnjo avtocest-
nega odseka Arja vas-Vransko
pojavlja neko italijansko po-
djetje.
»Zavedamo se, da je konku-
renca izvajalcev potrebna, ve-
mo, da pretirana zaščita do-
mačih izvajalcev utegne biti
palica z dvema'vkoncema. Toda
pri gradnji avtocest, ki je slo-
venski gospodarski projekt
zadnjih desetletij, s katerim
naj bi spodbudili nov naložbe-
ni ciklus v naši državi, upravi-
čeno zahtevamo in pričakuje-
mo, da imajo ob relativno po-
dobnih pogojih absolutno
prednost slovenska gradbena
podjetja. Ce bi lahkomiselno
dopustili, da bodo ta odsek
gradili tujci, bi ta odločitev
prizadela 7-9 tisoč zaposlenih
delavcev. Izguba tega posla bi
zlasti prizadela gospodarstvo
celjske regije, ki se že nahaja
v izjemno težkih razmerah,« so
v svoji izjavi za javnost zapi-
sali predstavniki ZSSS.
Tako v ZSSS, pomočnik
predsednika DARS Lado Prah
pa pravi, da izvajalec del na
omenjenem avtocestnem odse-
ku sploh še ni izbran. Za grad-
njo vsakega odseka namreč
velja v pridobivanju dvofazni
postopek. V prvem delu ugo-
tavljajo sposobnost izvajalcev
za izvajanje del, za gradnjo
avtocestnega odseka Arja vas-
Vransko pa je bila med prijav-
ljenimi priznana sposobnost
24 izvajalcem. Ti so potem
konkurirali za pridobitev raz-
pisanega posla. »Vsi postopki
so izpeljani strogo v skladu
z mednarodnimi tenderji in
normami javnega razpisa, saj
gradnjo odseka sofinancira
Evropska investicijska banka
v okviru transportnega spora-
zuma in finančnega protoko-
la,« je poudaril Lado Prah.
Postopek za izbiranje izva-
jalca del je zelo zapleten,
v DARS so sedaj odprli po-
nudbe, ničesar pa še ni odloče-
no. Za izvajanje avtocestnih
del je ponudbe poslalo 12 izva-
jalskih podjetij, javno so jih
odprli 22. avgusta. Pri odpira-
nju ponudb je vedno prisotna
medresorska skupina, posto-
pek je posnet z videokamero.
Prisotni so lahko vsi ponudni-
ki in njihovi podizvajalci, ki
lahko povedo svoje pripombe,
te pa se vnesejo v zapisnik. Po-
stopek, s katerim se ugotavlja
pravočasnost prispelih po-
nudb, ustreznost dokumenta-
cije ..., je strogo določen. Na
koncu se pove tudi ponudbena
cena, za katero ponudnik odda
dela. Medresorska komisija
naj bi v prihodnjih tednih po-
nudbe pregledala in podrobno
razčlenila, nato pa pripravila
poročilo s predlogom za izbor
izvajalca. Sele nato gre pred-
log na upravo DARS, ki potem
odloči o izvajalcu. Ko ga potr-
di še Evropska investicijska
banka, se z njim podpiše po-
godba.
US
Nov poslovni objekt Celjanka
fj*2 teden dni, natančneje
.j^nji petek, se bo v Celju
,letošnji mednarodni
(jn' sejem. V ponedeljek pa
na celjskem sejmišču
n° predali svojemu name-
ltlkn°v poslovni objekt Če-
ri
. ^ za nedvomno največjo
, ^ izjemno lepo pridobi-
I ^a sejemskem prostoru,
i/^ka, kot so uradno po-
dali nov poslovni objekt,
bo namenjena sejemski dejav-
nosti, obenem pa meščanom
Celja in mestu vseh 365 dni
v letu. Objekt ima dve nad-
stropji, tlorisna površina je
1238 kvadratnih metrov. V tej
stekleni lepotici so dvorana
s 150 sedeži ter dva večja pro-
stora, kjer bodo dobile svoje
mesto nekatere ključne sejem-
ske službe. Velika prednost te-
ga objekta je v tem, da je pove-
zan z lani zgrajeno modro dvo-
rano E, ki bo tako dobila še
večjo vrednost. Po končanih
sejmih naj bi Celjanka služila
tudi kulturnim in drugim pri-
reditvam.
Naložba z zunanjo ureditvi-
jo je veljala dobre 3 milijone
mark, objekt je bil zgrajen
v rekordnem času po zaslugi
obeh izvajalcev, to sta bila In-
grad Celje ter Cimperman iz
Mozirja. Z gradnjo so namreč
v Celju pričeli 15.junija letos.
IB
Foto: SHERPA
■jjsko sejmišče je v teh dneh pravo mravljišče. Od skupno 55 tisoč kvadratnih metrov razstavnih
Vfšin bo letos pokritih kar 30 tisoč kvadratnih metrov.
Referendum
o miru v republiki
Srbski
Volivci v republiki Srb-
ski so se na referendumu
odločali o mirovnem načr-
tu kontaktne skupine za
BiH. Kot je bilo pričakova-
ti, je večina volilnih upra-
vičencev glasovala proti,
na nekaterih voliščih pa so
zabeležili kar 100-odstotno
volilno udeležbo. Z novo
zavrnitvijo mirovnega na-
črta so se bosanski Srbi od-
ločili za nadaljevanje voj-
ne. Srbski voditelji na Pa-
lah ob tem pravijo, da je
samooklicana republika
Srbska (ki je mirovni načrt
med drugim ne priznava)
samo korak na poti k usta-
novitvi enotne države, ki
bo združevala vsa srbska
ozemlja (kar bi zadnji mi-
rovni načrt preprečil).
Medtem je v srbskem par-
lamentu potekala razprava
o pravičnosti in nadaljeva-
nju blokade Srbov iz Beo-
grada proti bosanskim Sr-
bom. Opozicija je menila,
da so Miloševičevi ukrepi
proti »bratom v Bosni« ne-
pravični in bolj okrutni ka-
kor mednarodne sankcije
proti Beogradu. O sankci-
jah in ukinitvi le-teh se je
v Moskvi srbski premier
Marjanovič pogovarjal
s svojim ruskim kolegom
Černomirdinom. Ta je po-
udaril, da se bo Rusija na
nadaljnjih posvetovanjih
kontaktne skupine zavzela
za odpravo sankcij proti
Beogradu.
Bombni napad
v Celovcu
Na letališču v Celovcu je
odjeknila eksplozija bom-
be, ki je ranila tri policiste,
od tega enega huje. Eden
od policistov je ob dvoje-
zični šoli v Celovcu ponoči
našel sumljiv paket in ga
odpeljal na celovško leta-
lišče, da bi ga pregledali
tamkajšnji rentgenski na-
pravi. Na tekočem traku je
paket zaradi tresljajev raz-
neslo. Enemu od policistov
je ob tem odtrgalo obe roki
in poškodovalo oči. Načel-
nik celovške policije je za-
vrnil namige, da bi bilo
podtaknjeno razstrelivo
povezano s pisemskimi
bombami decembra lani,
ko so bile žrtve napadov
ljudje, ki so se zavzemali za
pravice tujcev in manjšin.
Dejstvo je samo, da je bilo
razstrelivo podtaknjeno
pred poslopjem slovensko-
avstrijske šole, za katero se
je slovenska manjšina dalj
časa bojevala. Policija je
sicer na avstrijsko-italijan-
ski meji ustavila bel avto
japonske proizvodnje, ki
naj bi ustrezal opisu avto-
mobila, s katerim je pobeg-
nil bombni atentator, ven-
dar je voznik med prever-
janjem dokumentov pobeg-
nil. Policija pozna njegovo
identiteto in se ji zdi malo
verjetno, da bi lahko bil
napadalec. Glede na sesta-
vo eksplozivnega telesa,
avstrijski notranji minister
Loschnak ne izključuje
možnosti, da so napad pri-
pravili pripadniki nemške
skrajne desnice.
Splošne volitve
v Mehiki
V Mehiki so potekale
splošne volitve na katerih
so izbirali predsednika dr-
žave, 500 poslancev, 96 se-
natorjev, lokalne parla-
mentarce in guvernerja
zvezne države Chiapas.
Novi predsednik države je
tako postal Ernesto Zedil-
lo, kandidat Revolucionar-
ne institucionalne stranke;
stranke, ki je na oblasti že
od leta 1929. Doslej vlada-
joča stranka je dobila veči-
no tudi na parlamentarnih
volitvah ter tako po 65 le-
tih vladanja še naprej osta-
ja na oblasti. Prvič v mehi-
ški zgodovini so volitve
spremljali tuji opazovalci,
ki so povedali, da je na vo-
litvah prihajalo do velikih
nepravilnosti, ki pa naj ne
bi vplivale na izide volitev.
Volitve so bile najpomemb-
nejše za zvezno državo
Chiapas, najbolj nemirni
del Mehike pred nekaj me-
seci. Tam je največ glasov
dobila opozicijska Demo-
kratična revolucionarna
stranka, ki jo vodi poraženi
predsedniški kandidat
Cardenas. Zapatistični
uporniki v Chiapasu, ki so
si ves čas prizadevali za
zrušitev Salinasove vlade,
se na izide volitev še niso
odzvali.
Grško-albanski
spor vse hujši
Med dvema balkanskima
državama, Albanijo in Gr-
čijo, se v zadnjem času od-
nosi vse bolj zaostrujejo.
Napetost je začela preraš-
čati v krizo, potem ko so
v Tirani začeli soditi petim
Albancem, pripadnikom
grške manjšine na jugu dr-
žave, ki naj bi vohunila za
Grčijo. Zaradi sodnega
procesa je vlada v Atenah
ukazala izgnati ilegalno
priseljene Albance. Kmalu
zatem je Grčija kršila al-
banski zračni prostor, nad
Albanijo pa je odvrgla leta- .
ke, ki kritizirajo albanske
oblasti in jih pozivajo k od-
stopu. Albanski predsed-
nik Berisha je zato iz Aten
že odpoklical svojega vele-
poslanika, od ZDA in dr-
žav članic zveze NATO pa
je zahteval, naj izvedejo di-
plomatski pritisk na Grči-
jo, da bo prenehala z izzi-
vanji proti Albaniji. Grški
premier Papandreu je ob
tem opozoril albansko vla-
do, da bo Grčija uporabila
vsa razpoložljiva sredstva
za zaščito svoje manjšine
v sosednji državi. Poudaril
je še, da se bo Grčija odz-
vala na vsako albansko ne-
gativno potezo proti tam
živečim Grkom.
ZDA se bodo
pogajale s Kubo
Kubanska vlada se bo
z Združenimi državami
Amerike pogovarjala
o vprašanju beguncev ter
o vseh drugih vprašanjih,
ki zanimajo eno od držav,
so sporočili iz Havane.
ZDA so pred tem napove-
dale nova pogajanja s Ku-
bo o vprašanjih imigracije,
hkrati pa so v Washingtonu
povedali, da se s Fidelom
Castrom ne nameravajo
pogajati o morebitni omili-
tvi ukrepov proti Havani.
Predstavniki obeh držav se
bodo sestali v New Yorku,
šlo pa bo za nadaljevanje
pogovorov o migraciji, ki
so se začeli leta 1984 in bo-
do že 12. o tej temi v zad-
njih desetih letih. Sicer pa
se je število kubanskih be-
guncev, ki bežijo na Flori-
do, v zadnjih dneh zmanj-
šalo. Ameriške oblasti
upad števila prebeglih Ku-
bancev pojasnjujejo s sla-
bimi vremenskimi razme-
rami na tem območju. Za-
radi pomanjkanja prostora
v ameriškem pomorskem
oporišču Guantanamo na
jugovzhodu Kube, je vlada
v Washingtonu sosednje
karibske države zaprosila,
da sprejmejo vsaj en del
bežečih Kubancev.
Št. 35 - 01. september 1994
4
Leto sprememb
Obrt in podjetništvo od sejma do sejma
S prihodnjim petkom se bo kot
običajno slovenski poslovni epicen-
ter za deset dni prestavil v Celje.
Obenem bo sejem s številnimi
spremljajočimi prireditvami prilož-
nost, da obrtniki in podjetniki oce-
nijo, kaj se je v tem letu dni spreme-
nilo na bolje in kaj bo še treba po-
storiti v prihodnje.
Predsednik Obrtne zbornice Slo-
venije Miha Grah pred pričetkom
letošnjega mednarodnega obrtnega
sejma ocenjuje, da se zaostrene raz-
mere v gospodarstvu počasi umirja-
jo, kar je zelo pomembno tudi za
obrtnike. »Obrtniki smo, zahvalju-
joč lastni okretnosti in iznajdljivo-
sti, najhujšo krizo preživeli z mini-
malnimi izgubami,« meni Grah.
Med pomembne dosežke v času od
prejšnjega sejma uvršča predvsem
nov obrtni zakon, ki je obrt postavil
na povsem nove in z evropskimi po-
vsem primerljive temelje, vsaj delno
so rešili problema poslovnih knjig
in zamudnih obresti, dosegli nekaj
ugodnosti pri davkih, pred sprejet-
. jem pa je zakon o poklicnem izobra-
ževanju. V prihodnje se bodo tako
lažje lotili svojih temeljnih nalog:
skrbi za obrtniški podmladek in ka-
kovost v obrti ter spodbujanju vseh
poslovnih vezi med obrtniki in nji-
hovimi potencialnimi partnerji do-
ma in v tujini. Od konca lanskega
leta pa so slovenski obrtniki enako-
pravni člani večmilijonske družine
obrtnikov v Evropski uniji.
In kaj smo za razvoj obrti in po-
djetništva postorili v domačih lo-
gih? Predsednik celjske vlade Jože
Zimšek med najpomembnejše mej-
nike uvršča dejstvo, da je bil letos
v Celju ustanovljen Sklad za razvoj
obrti in podjetništva, kar bo prav
gotovo velik prispevek tudi k razvo-
ju sejma ter obrti in podjetništva.
Poleg tega pa so v Celju zadovoljni
z nekaterimi kazalci, ki Celje uvrš-
čajo nad republiško poprečje.
Ugodno razmerje beležijo pri odpi-
ranju novih delovnih mest, še zlasti
ugodne rezultate pa v primerjavi
z republiškim poprečjem Celje do-
sega pri številu zaposlenih v posa-
mezni obratovalnici.	IB
Bencinski servis na Mariborski do sejma
Petrol začel še gradnjo servisa Lamovš, oktobra obnova v Vojniku
Na Mariborski cesti v Celju
so v teh dneh zaključili preno-
vo starega Petrolovega ben-
cinskega servisa. Objekt je do-
bil povsem novo in veliko lep-
šo podobo, servis pa bo odprt
še pred pričetkom mednarod-
nega obrtnega sejma.
Med drugim so v Petrolovem
servisu na Mariborski v celoti
zamenjali bencinske črpalke,
obenem pa ponudbo dopolnili
z avtopralnico in razširjeno
prodajalno. Servis bo podobno
kot v preteklosti odprt non
stop, celotna naložba pa je
vredna 105 milijonov tolarjev.
Obenem so v Petrolu že za-
čeli z gradnjo novega bencin-
skega servisa Lamovš v bližini
Avto Celja. Gre za podoben
objekt, kakršnega so uredili na
Mariborski, le da bodo v tem
servisu uredili dve avtopralni-
ci, na novo lokacijo pa bodo na
točenje goriva z Ljubljanske
ceste preusmerili tudi avtobu-
se. Gradnja bo zaključena
predvidoma do konca leta.
Oktobra pa v Petrolu načrtu-
jejo še zamenjavo agregatov
v Vojniku. Ta sicer starejša čr-
palka sodi po posebnih ocenje-
valnih kriterijih Petrola med
štiri najlepše urejene črpalke
v Sloveniji.	IB
Povsem obnovljen servis na Mariborski cesti bo odprt še pred pričetkom mednarodnega obrtnega
sejma.
Na bencinski servis Lamovš bodo v Petrolu preusmerili tudi avtobuse, ki so doslej črpali gorivo
na Ljubljanski cesti.	Foto: SHERPA
Razstava plemenske živine
Po štirinajstih letih spet v Celju
Govedorejsko društvo Ce-
lje bo to soboto v sodelova-
nju z Zavodom za živinorejo
in veterinarstvo Celje orga-
niziralo razstavo plemenske
živine. Razstava bo na dvo-
rišču Konjeniškega kluba
v Škof j i vasi.
Na razstavi bo predstav-
ljenih približno 35 glav go-
vedi, predvsem krav in ple-
menskih telic ter konji slo-
venske hladnokrvne pasme.
Strokovno bodo razstavo vo-
dili predstavniki Enote za
kmetijsko svetovanje občine
Celje in Selekcijske službe
Zavoda za živinorejo in vete-
rinarstvo. Govedorejsko
društvo Celje, ki deluje tretje
leto, bo v soboto tudi gosti-
telj občnega zbora Zveze rej-
cev govedi lisaste pasme Slo-
venije. Zbora se bodo udele-
žili predstavniki govedorej-
skih društev iz celotne seve-
rovzhodne Slovenije.
Organizatorji pričakujejo
precejšnje število obiskoval-
cev, saj bo po štirinajstih le-
tih to spet prva živinorejska
razstava v Celju. Kmetijci
bodo živali na razstavni pro-
stor pripeljali med 12. in 13.
uro, od 14. do 15. ure bodo
živali ocenjevali, ob 15. uri
pa bo uradna otvoritev raz-
stave s podelitvijo nagrad in
priznanj ter revijo najboljših
živali. Ob 16. uri bodo obi-
skovalcem predstavili raz-
stavljene konje, uro zatem
pa napovedujejo še konjsko
dirko eno in dvovpreg. Raz-
stavo, ki bo v vsakem vreme-
nu, bodo v Škofji vasi zak-
ljučili z družabnim sreča-
njem.
IB
Šuster v Celju
Predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije Dagmar
Šuster je včeraj, v sredo,
obiskal nekatera podjetja
na Celjskem. Z vodstvi se je
pogovarjal v Etolu, Zlatar-
ni, Pivovarni Laško in
Banki Celje. Po obisku po-
sameznih podjetij se je Šu-
ster udeležil še tiskovne
konference, ki so jo v pro-
storih Zlatarne sklicali
v dogovoru z Območno go-
spodarsko zbornico Celje.
Ustanavljajo
združenje
Velenjski in mozirski po-
djetniki so se odločili, da
bodo ustanovili svoje zdru-
ženje podjetnikov savinj-
sko-šaleške regije. Usta-
novni zbor bo 13. septem-
bra ob 18. uri v Termah To-
polšica. Predvidoma okto-
bra bo pod okriljem slo-
venske gospodarske zbor-
nice ustanovljeno Združe-
nje podjetnikov Slovenije,
ki bo povezovalo nosilce
zasebnega kapitala v malih
podjetjih in posamezne po-
djetnike s področja dejav-
nosti, ki niso obrtnega zna-
čaja.
Sodelovanje
z Bavarsko
Bavarski obrtniki bodo
tudi letos sodelovali na
celjskem mednarodnem
obrtnem sejmu. Obrtna
zbornica za Miinchen in
Zgornjo Bavarsko bo na
razstavnem prostoru med
drugim prikazala svoj na-
čin izobraževanja za poklic
tesarja. Gre za poklic, ki
dobiva vse večjo veljavo ta-
ko v Nemčiji kot tudi v Slo-
veniji. Obenem bodo v Ce-
lju predstavili oddelek te
zbornice za zunanjetrgo-
vinsko svetovanje, pred-
stavniki zbornice pa bodo
nudili tudi brezplačne in-
formacije o možnostih ko-
operacij med slovenskimi
in bavarskimi obrtniki.
Deit gre dobro
v promet
V Rogaških vrelcih so
aprila ponovno začeli pol-
niti brezalkoholno in niz-
kokalorično pijačo deit.
Prodaja deita narašča iz
meseca v mesec, samo juli-
ja je bila v primerjavi z lani
prodaja mineralnih vod in
brezalkoholnih pijač višja
za 18 odstotkov. Največ za-
slug za povečano prodajo
v Rogaških vrelcih pripisu-
jejo ravno deitu.
Prototip agregata
Podjetje Elektrokovina
Laško je skupaj z Elektro-
nabavo izdelalo prototip
manjšega petkilovatnega
turbinskega agregata. Od-
likujejo ga preprosta kon-
strukcija, sodobna oblika
turbinskih lopatic, elek-
tronska regulacija frekven-
ce ter kontrola napetosti in
frekvence z elektronskim
signalizatorjem.
IB
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 31. 8. 1994
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 35 - 01. september 1994
f
)
jirektor Inntala bi kupil
aški Bor, toda...
p podjetje Lumar uspelo najti skupen jezik s sodiščem in bankirji?
podjetje Inntal se je na pri-
ncu Zarje Lesne v Petrov-
I, pojavilo pred dvema leto-
j potem so segli še na Go-
[jsko v bivši Ingradov obrat,
j Jomačem tržišču se prak-
so ne pojavljajo, beležijo pa
!Ultate, ki bi jih bili veseli
marsikaterem slovenskem
djetju.
vgusta letos
odana proizvodnja
naslednje leto
\j petrovčah so lastniki po-
itja za proizvodnjo montaž-
! hiš SKB Nepremičnine in
sing iz Ljubljane, Inntal
iiichen, Milan Lukič, ki je
ii direktor podjetja, kasneje
v delniško družbo vstopil še
jvenijales Inženiring. Usta-
ritelji novega podjetja na
imilskem so SKB Nepremič-
)e in leasing, Lukičevo za-
®o podjetje Lumar, v to po-
(tje pa bo predvidoma janu-
ja vstopil še Inntal Berlin,
jizvodnja je organizirana
to, da v Petrovčah izdelujejo
nske elemente, poskrbijo za
radnjo stavbno-mizarskih
elkov in izdelavo fasade do
ačnega sloja, ki ga naredijo
objektu. Vse ostalo za mon-
no hišo naredijo na Gomil-
>m. Z lastno žago si pripra-
0	lastno lesno maso, izdela-
ostrešje, stropove, balkone,
až, stopnice in podobno. Ja-
urja prihodnje leto začenja-
z lastno proizvodnjo stavb-
■mizarskih izdelkov vrhun-
(kvalitete, s čimer bodo od-
ivili še zadnje ozko grlo.
»Bežen pogled nazaj kaže,
irnaz rezultati lahko izjem-
zadovoljni,« ocenjuje di-
ktor in eden izmed delničar-
v Inntala Milana Lukič.
lanes je v Petrovčah in na
»nilskem zaposlenih 92 lju-
s katerimi se po količini in
aliteti proizvodnje uvršča-
1	med srednje velika podjet-
po podatkih o izvozu na
avca, celotnem prihodku in
Pičku na zaposlenega pa še
°go višje. Lani je Inntal
ščen na 66. mesto med slo-
iskimi podjetji. Letos se
iehi še povečujejo, konec
>usta imamo prodano kom-
uno proizvodnjo za nasled-
leto.«
ma pa tujci
^ slovenskem tržišču je
Jal skoraj povsem neznano
'ietje. »Razlog je preprost,«
IVl Lukič. »Nimamo eko-
^kega interesa. Naš priho-
! Za povsem enako hišo do -
f za 30 ali celo 40 tisoč
rk nižji od tistega, ki ga do-
f®o na nemškem tržišču.
0 ne vidimo potrebe, da se
avljamo na domačem tržiš-
, Naredili smo le projekt
vas z desetimi vilami,
aterih je 40 apartmajev in
n]sih garsonjer. Pokazalo
e «sto, na kar smo računali
'^izvajalci na Slovenskem
tem trenutku še vedno ti-
Slbka točka, na kateri je
!p°če načrtovati visoko
^teto celotnega izdelka.«
ton tudi v Laškem
jpn Lukič je zainteresiran
r ei\o podjetje na Celjskem.
: aško. S stečajno upravi-
,i0 Lesne industrije Bor
!ov	Podlesnik sta se
^ arjala za primeren pro-
' februarja so se s sodiš-
lr"°govorili za najem kom-
premoženja tega po-
^ v stečaju. Za nemškega
,. a]alca so razvili povsem
Pr0gram mladinskih sob.
|0lsllli so 80 ljudi, sklenjena
§°ročna pogodba z nem-
ško firmo, vredna 2,7 do 3 mi-
lijone mark letne proizvodnje.
V pripravi so novi proizvodni
programi, obenem pa razvijajo
poseben program ploskev za
stopnice, ki naj bi bil med vse-
mi daleč najbolj akumulativen
in s pomočjo katerega naj bi
v Laškem rentabilno poslovali
tudi v prihodnje.
V najemni pogodbi je bila
zapisana tudi predkupna pra-
vica Lukičeve firme Lumar,
njen sedež je Milan Lukič iz
Maribora preselil v Laško. Po-
djetje Lumar je začelo poslov-
no sodelovati še s prejšnjo
Splošno banko Celje, v njej so
tudi obljubili, da bodo podjet-
ju Lumar pomagali z dolgo-
ročnimi krediti za nakup pre-
moženja. Podjetje Lumar je
tako s sodiščem sklenilo kupo-
prodajno pogodbo o nakupu
premoženja v višini 1,1 milijo-
na mark, vendar pogodba ni
bila realizirana iz preprostega
razloga, ker se je ista banka,
zdaj pod novim imenom Ban-
ka Celje opredelila, da je po-
trebno kredit ustrezno zavaro-
vati. Po oceni bančnega po-
djetja Posest naj bi bila pro-
metna vrednost Bora Laško
742 tisoč mark in v tej višini je
banka pripravljena odobriti
kredit.
To je seveda bistveno manj
od samega zneska, ki je potre-
ben za nakup premoženja in
veliko manj od zneska, ki je
potreben za usposobitev pro-
izvodnje. Milan Lukič je na-
mreč vložil prošnjo za 1,7 mili-
jona mark kredita.
Septembra slovo?
Milan Lukič zaplet komen-
tira z besedami: »Znašli smo
se pač v položaju, da moje po-
djetje nima dovolj lastnih
sredstev za odkup, banka sodi,
da v primeru, če bi se z Lu-
marjem kasneje karkoli zgodi-
lo, obstoji potencialna nevar-
nost, da kredit ni primerno za-
varovan, sodišče pa v tem tre-
nutku meni, da moja ponudba
v višini 742 tisoč mark, kolikor
bi dobil kredita, ni ustrezna in
je menda ne namerava spre-
jeti.«
Milan Lukič sicer ne krivi
nobene strani, bolj gre za splet
nesrečnih okoliščin. »Ne preo-
stane pa mi nič drugega kot to,
da tujega partnerja obvestim,
da novih naročil ne moremo
sprejeti, bomo pa realizirali
sedanje naročilo. To se bo izte-
klo sredi septembra. Ostane
nam torej to, da do konca sep-
tembra za seboj pospravimo in
pustimo tovarno v stanju,
v kakršnem smo jo sprejeli. To
bo sicer težko, ker smo storili
precej izboljšav in trasirali pot
za jutrišnjo posodobitev proiz-
vodnje. Moji nameni so bili
pošteni. Zaposlil sem več ljudi,
kot sem obljubil, jim organizi-
ral toplo prehrano, plačal pre-
voze na delo, delavci so pravo-
časno dobili plače, pravočasno
sem poravnaval obveznosti do
dobaviteljev, zavarovalnice za
zavarovanje premoženja in
podobno.«
In kaj potem, če vse tri stra-
ni vendarle ne bodo našle
skupnega jezika? Novi kupci
čez noč ne padajo z neba. Raz-
prodaja po delih je najbrž ne-
smiselna, ker gre za tehnolo-
ško celoto. Bo stečajna upravi-
teljica sama lahko sklenila po-
godbo z nemško firmo, pa če-
prav se v stečajnem postopku
posli lahko samo nadaljujejo,
ne pa sklepajo nove pogodbe?
Jasno je samo eno - če ne bodo
ukrenili ničesar, bodo ljudje
spet na cesti, tovarna pa po
prvem zagonu spet prepuščena
propadu.
IRENA BAŠA
Milan Lukič: »Znašli smo se sredi nasprotnih interesov.«
Bor Laško - Kako dolgo še?
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Tuji partnerji so priprav-
ljeni vlagati svež kapital v go-
tovini, v materialih ali v blagu,
kot storitve in kombinacija
predhodnih oblik, kot svojo
participacijo in pogodbeni de-
lež za potrebe izvedbe projek-
ta v mešani družbi. Usmeritev
tujih partnerjev je predvsem
ustanavljanje mešanih delni-
ških družb z večinskim dele-
žem tujcev. Na ta način si se-
veda želijo zagotoviti varnost
za svoj kapital. Pripravljeni so
vlagati v vse segmente profita-
bilne proizvodnje in storitev.
Informacije: Podjetje BIO SI
E 92 d.o.o., tel. in fax 061/343-
910 (Ivan Stančin).
—	Indijsko podjetje Macroma
Commercial Corporation nudi
zdravila in povprašuje po
komponentah za zdravila. Ka-
talog je na vpogled v informa-
cijski pisarni. Informacije: tel.
0091/22-2612-729 in fax 0091/
22-2045-790 (M.J. Jhangiani
Nohan).
- Madžarska tovarna verig
Horvarth Tamas nudi verige
za vgradnjo v tovorna vozila,
osebne avtomobile, delovne
stroje, motorna kolesa in osta-
lo. Specifikacija je na voljo
v Informacijski pisarni. Infor-
macije: tel. 0036/361-202 in
fax 0036/361-344 (Cipone Na-
gy Agnes).
-Finski proizvajalec svet-
lobnih reklamnih znakov
Tammerneon Oy nudi svoje iz-
delke slovenskim uvoznikom
in distributerjem proizvodov
znanih mednarodnih proizva-
jalcev. Informacije: tel. 00358/
31-2831-111 in fax 00358/31-
2831-500.
- FinskopodjetjeOyEkofinn
AB nudi filtre različnih veli-
kosti in kapacitet za čiščenje
odpadnih voda. Hkrati išče
v Sloveniji poslovne partnerje
zaradi zastopanja in prodaje
navedenih proizvodov. Kata-
log je na voljo v Informacijski
pisarni. Informacije: tel.
00358/18-513-171 in fax
00358/18-513-306.
Obrtni zakon in malo
gospodarstvo v praksi
V času Mednarodnega obrtnega sejma bo na celj-
skem sejmišču vrsta spremljajočih prireditev, pred-
vsem strokovnih posvetovanj in okroglih miz ter pred-
stavitev sodelujočih držav.
Že drugi dan sejma, torej v soboto, se bodo sloven-
skim dbrtnikom in podjetnikom podrobneje predsta-
vili Avstrijci v okviru avstrijskega dne na obrtnem
sejmu. Ponedeljek, 12. septembra, bo zanimiv za vse
tiste, ki si želijo tesnejših poslovnih povezav z Brazi-
lijo, v torek. 13. septembra, pa bodo na pobudo sloven-
ske obrtne zbornice razpravljali o uresničevanju obrt-
nega zakona. V sredo, 14. septembra, bodo na sejmu
govorili o nadomeščanju JUS standardov s sloven-
skimi standardi SIS. Precejšnje zanimanje bosta zago-
tovo spodbudila pogovora v petek, 16. septembra,
namenjena bosta predvsem razvoju malega gospodar-
stva v Sloveniji. Vsak sejemski dan pa bo še posebej
namenjen predstavitvi ene izmed tujih držav, udele-
ženk letošnjega mednarodnega obrtnega sejma.
Med spremljajoče prireditve je Obrtna zbornica tudi
letos uvrstila športne igre slovenskih obrtnikov. Drugi
dan sejma se bo približno tisoč udeležencev pomerilo
v tenisu, kegljanju, vlečenju vrvi in malem nogometu.
IB
NOVO NA BORZI
Obvestila
za javnost
V zadnjih dneh je Ljubljan-
ska borza vrednostnih papir-
jev objavila kar nekaj sporočil
za javnost. Na kratko bom
glavna sporočila opisal. Vsak,
ki trguje z VP, mora vseskozi
spremljati sporočila, da je kar
najbolj na tekočem z dogajanji
na tem področju. Še posebej
pomembno je, da so sporočila
za javnost natančna in jasna,
tako da ni možna dvojna ali
trojna razlaga le-teh. Primer
pravega sporočila - obvestila
za javnost je obvestilo objav-
ljeno dne 30. avgusta 1994.
Borza sporoča, da se na Ljub-
ljanski borzi trguje izključno
z republiškimi VP (izdajatelj
RS) ter s papirji Slovenskih
podjetij in bank. Za kotacijo
tujih VP na naši borzi je po-
trebno dovoljenje Agencije za
trg vrednostnih papirjev. Iz
obvestila je jasno razvidno, da
poslovanje s tujimi VP, ki po-
teka preko podjetja CARDO
d. d., Dunajska 156, Ljubljana,
ni v nikakršni povezavi s po-
slovajem Ljubljanske, borze.
Trenutno ni na naši borzi no-
benega VP iz »TUJINE«, ko pa
bodo začeli kotirati, se pa bo
o tem veliko pisalo in govorilo.
Kot sem že napovedal, bodo
v četrtek 1. septembra 1994,
v segmentu prostega trga ljub-
ljanske borze pričele kotirati
—	Češko podjetje Bochemie
nudi dezinfekcij ska sredstva
za zdravstvo, veterino, vodo,
delovne obleke, linije ipd. In-
formacije: tel. 0042/6992-35-
615 in fax 0042/6992-2870-
3462 (Magdalena Vlasakova).
—	ČeškopodjetjelmpulsBrno
nudi slovenskim podjetjem
pomoč pri poslovnem sodelo-
vanju s podjetji iz Češke. Jezi-
ki sporazumevanja so nemški,
angleški, francoski in srbohr-
vaški. Informacije: tel. 0042/5-
336-893 (Franc Vončina).
Povpraševanje:
—	Italijanski proizvajalec
orodij za strojno obdelavo lesa
išče zastopnika za prodajo
svojih proizvodov v Sloveniji.
Znanje italijanščine ni pogoj.
Hkrati projektira in opremlja
vse vrste poslovnih prostorov.
Informacije: Podjetje Totus
d.o.o. Ljubljana, tel. in fax
061/225-796 (Kristina Ho-
čevar).
prednostne delnice na prinos-
nika delniške družbe Primofin
iz Maribora. Vsi pogoji za ko-
tacijo so izpolnjeni in z delnico
se bo po več kot letu dni začelo
trgovati tudi na borzi. Celotni
kapital družbe znaša 1 mili-
jardo tolarjev, polovico je red-
nih, polovico pa prednostnih
delnic. Nominalna vrednost
prednostnih delnic je
50.000,00 SIT/delnico. Celotna
izdaja je bila vpisana in plača-
na. Do prvega trgovanja na
borzi omejitve ni in bo prav
zanimivo videti, kakšen bo
povprečni tečaj poslov s to
delnico. Minimalna količina
za trgovanje je 1 lot, ki pred-
stavlja eno delnico. Oznaka
delnice je PFNP.
Trgovanje
z vrednostnimi
papirji
Še vedno je veliko trgovanja
z blagajniškimi zapisi in z na-
kupnimi boni. V torek, dne 30.
avgusta 1994, je bilo samo
s kratkoročnimi VP preko
5 mio DEM prometa. Počasi se
opaža, da oživlja tudi trg ob-
veznic in delnic. Kljub temu,
da so tečaji delnic porasli pa
so še vedno daleč od letošnjih
najvišjih vrednosti. Slovenski
borzni indeks ne glede na po-
nedeljek porasel za 0,05% in
raste že od 18. avgusta naprej.
Vrednost SBI je znašal 30. av-
gusta 1.497 borznih točk. Za
celoten trg dolgoročnih VP je
zelo pomembno kakšne bla-
gajniške zapise bo Banka Slo-
venije izdala 1. decembra
1994, ko zapadejo zapisi prve
in druge emisije. Če donosi ne
bodo tako ugodni, kot so bili
pri teh emisijah, se bo precej
kapitala prelilo v obveznice in
delnice.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
30. 08. 1994 1.104,64 SIT.
Piše Bojan Gradišnik
Št. 35 - 01. september 1994
16
Ko ni poti naprej
Celjski Klic v duševni stiski deluje že osmo leto — Svetovalna služba bi se morala profesionalizirati
Naraščajoči alkoholizem, promiskuiteta in
nenazadnje tudi visoka stopnja samomorilno-
sti (Slovenija sodi v sam vrh samomorilnosti)
so najpomembnejši vzroki za ustanavljanje
svetovalnih služb, ki so začele nastajati v za-
četku osemdesetih let, da bi pomagale ljudem
v duševnih stiskah. Eden od načinov nudenja
pomoči je tudi Klic v duševni stiski. Vsakdo, ki
potrebuje osebo za pogovor in uteho, se lahko
pogovori s svetovalcem po telefonu. Vodja pro-
jekta je psihiatrinja dr. Cvijeta Pahljina, ki je
bila tudi pobudnica za nastanek celjskega te-
lefona za pomoč v stiski.
Življenje je polno nasprotij in
pasti
Ljudje se že zelo zgodaj naučimo komunici-
ranja; tako sprva komuniciramo v krogu dru-
žine, kjer se tudi najprej razvijejo medosebni
odnosi, nato začenjamo komunicirati in se
uveljavljati tudi v širši okolici. In kot pravijo
psihologi, prav tukaj se začnejo prvi konflikti
in težave, ki jih vsakdo razreši po svoje.
Z vstopom v šolo otrok razširi krog dejavnosti
in odnosov. V šoli se seznani z novim načinom
dela, ki so vezani na določena pravila in zanj
največkrat tuja. Igrače zamenjajo zvezki in
knjige, šolar je največkrat prepuščen svoji iz-
najdljivosti in pridnosti, ki mu prinaša uspehe,
neredko pa tudi neuspehe.
Sledi obdobje mladostni-
štva, ki na eni strani določa
konec otroštva, na drugi pa
začetek obveznosti in nalog, ki
jih družba nalaga mlademu
človeku. Posameznik začenja
neposredno doživljati nove lo-
me in konflikte, ki se lahko
nadaljujejo tudi v obdobje sta-
ranja, ko se začne vse bolj
umikati v zasebnost, ugotav-
ljajo psihologi.
Stiske in različne vrste kon-
fliktov torej niso le stvar mla-
dih ali ljudi srednjih let, am-
pak tudi otrok in starejših, ki
jim čas napredka in nenehnih
sprememb prav nič ne priza-
naša.
Pomoč prek telefona
V Slovenskem združenju
svetovalcev za telefonično po-
tioč v duševni stiski, ki je bilo
ustanovljeno v Mariboru mar-
:a letos, deluje 20 telefonov,
l pa sta samostojna. Sloven-
sko združenje je bilo na letoš-
njem svetovnem kongresu
[FOTES-a (International Fe-
deration of Telefonic Emer-
gency Services) v Jeruzalemu
tudi sprejeto v članstvo te
mednarodne organizacije.
Svetovalna pomoč po telefo-
nu v Celju je bila ustanovljena
že leta 1986 in je nastala na
pobudo dr. Pahljine in njenih
kolegov na psihiatričnem od-
delku v Vojniku, kjer je bila
takrat zaposlena. Nekateri od
njih še danes sodelujejo. Pov-
prečno dela na telefonu okrog
20 svetovalcev, pravijo pa, da
bi jih potrebovali še več, da bi
lahko dežurali ves dan. Delajo
namreč v popoldanskih urah
(od 15. do 22. ure), saj so poleg
tega prostovoljnega dela vsi
tudi zaposleni v različnih de-
lovnih organizacijah. Prav za-
to bi bilo koristno, kot pravi
dr. Pahljina, redno zaposliti
svetovalca, ki bi delal na tele-
fonu od jutra do večera in bi
hkrati opravljal tudi vsa ad-
ministrativna dela, ki jih je
vedno več.
Zakaj telefon?
»V psihiatrični bolnišnici
sem ugotavljala zelo visok od-
stotek ljudi, ki so poskušali
narediti samomor, zato se mi
je zdelo koristno, da bi imeli
možnost ukrepati prej, preden
bi do tega sploh prišlo,« pojas-
njuje pobudo za nastanek kli-
ca v stiski dr. Pahljina. »Vsaka
človeška kriza se namreč lah-
ko še poslabša, poglobi, če člo-
vek nima možnosti, da se po-
svetuje. Zelo pogosto so ravno
v situacijah življenjskih kriz
naši najbližji najmanj primer-
ni za takšen pogovor. Takrat je
potrebna neka tretja oseba,
nek zelo dobrodošel >sprejem-
nik< ali pa >ventil<, ki se mu
človek izpove in tako sprosti
napetost. Vsakdo ima pravico
do anonimnosti, zato nikogar
ne sprašujemo posebej za po-
datke, če le-teh noče izdati.«
Namen tega telefona je bil
zmanjšati socialno-psihiatrič-
no patologijo na Celjskem; de-
nimo samomorilnost, alkoho-
lizem in hitro menjavanje
partnerjev, ki so vir nestabil-
nosti v zakonu in družini.
»Takšna pomoč bi bila vseka-
kor dobrodošla vsem generaci-
jam,« meni dr. Pahljina, »tako
mladostnikom kot starejšim
osebam.«
Najpogostejša je družinska
patologija, ta pa predstavlja
probleme, ki izhajajo iz dru-
žinskih odnosov, zato najpo-
gosteje kličejo prav ljudje
srednjih let in otroci. Klici žr-
tev nasilja v družini so zelo
redki, čeprav je družinskega
nasilja v našem prostoru pre-
cej. V takih primerih bi bila
potrebna tudi intervencija, za-
to so na telefonu tudi povezani
s centri za socialno delo,
z zdravstvenimi in policijski-
mi postajami.
Tudi klici ljudi, ki napove-
dujejo samomor, niso zane-
marljivi. »Samomor je zelo
dramatičen dogodek, ki je po-
sledica cele vrste dogajanj
pred tem,« je poudarila dr.
Pahljina in dodala, da so ta
dogajanja v glavnem različni
konflikti v medčloveških od-
nosih, zlasti problemi v zako-
nu, med partnerjema ali pa
med starši in otroki.
Težave: denar in
kadri
»Kot povsod v življenju, se
tudi pri tem delu srečujemo
z najrazličnejšimi težavami,
najbolj očitne pa so finančne
težave in pomanjkanje kadrov.
Naše delo je brezplačno, stro-
ški izobraževanja, seminarjev,
literature... pa so visoki in
jim sami nismo kos. Finančno
nam pomaga občina, ki nam je
že od vsega začetka stala ob
strani, zelo dobrodošli pa bi
bili tudi vsi prispevki obča-
nov, ki lahko denar nakažejo
na naš žiro račun (50700-678-
67747). Prostorskih težav do-
slej nismo imeli, saj že vseh
osem let delujemo v prostorih
Zdravstvenega doma Celje, če
pa bi se zadeva profesionalizi-
rala, bi bilo potrebno prostor
zamenjati z novimi, da bi lah-
ko delali tudi v dopoldanskem
času.
Pri delu se srečujemo še
z drugimi težavami, kot je
skrb za medijsko obveščanje,
da ljudje vedo za nas, če nas bi
kdaj potrebovali, drugi pro-
blem pa je pomanjkanje sveto-
valcev. Vsaki dve leti imamo
tudi seminarje, ki predstavlja-
jo začetne tečaje za svetovalce.
Pogoj za pristop je končana
srednja šola. Po končanem se-
minarju se bomo z vsakim res-
nim kandidatom za to delo po-
govorili, sodelovati pa bo mo-
ral tudi kot opazovalec pri de-
lu mentorja. Takšne seminar-
je, ki so obenem tudi skupna
srečanja vseh slovenskih kriz-
nih telefonov, organiziramo od
leta 1991, na njih pa teče tudi
beseda o določeni strokovni
temi.«
Načrti za prihodnost
V prihodnje nameravajo po-
daljšati delovni čas telefona
od sedme ure zjutraj do desete
zvečer, tako da bi delovali
praktično ves dan, kar je bil
tudi njihov prvotni cilj. In
prav tukaj bi lahko največ pri-
pomogli občina in občani
s svojimi prispevki, ki so bili
doslej z veliko mero razume-
vanja pripravljeni pomagati
tako finančno kot s prostovolj-
nim delom. Zato pozivajo vse,
ki bi jih tako delo zanimalo in
želijo pomagati ljudem v sti-
ski, da se pisno ali telefonsko
oglasijo dr. Pahljini ter se tako
prijavijo na seminar, ki se bo
začel 20. septembra v prosto-
rih Zdravstvenega doma Celje.
»Tako delo spodbuja sposob-
nost dajanja, ki se ne izrazi
v materialni koristi, ampak
v humanosti in dobroti,« je de-
jala dr. Pahljina in dodala, da
so v današnjem času, polnem
nasilja in pehanja za material-
nimi dobrinami, prav takšna
dejanja nekaj izjemnega in
pohvale vrednega.
BOJANA JANČIČ
Praznovanje v Andražu
Občina Žalec bo letošnji
občinski praznik praznovala
v KS Andraž nad Polzelo.
Tudi letos je praznovanje
povezano z vrsto pridobitev,
pomembnih za posamezne
kraje. V Andražu imajo nov
gasilski dom, odseka krajev-
nih cest v zaselka Podsevč-
nik in Topolovec ter 80 novih
telefonskih priključkov,
v Lovčah je 45 gospodinjstev
dobilo vodo iz velenjske ob-
čine, obnovljena pa sta bila
tudi župnišče in cerkev.
V počastitev praznika pri-
pravljajo številne prireditve.
3. septembra bo ob 10. uri
orientacijski pohod po KS
Andraž, ob 15. uri pa se bodo
srečali borci NOV in aktivi-
sti savinjsko-celjskega ob-
močja. 4. september bo dan
gasilcev občine Žalec, začel
se bo ob 15. uri s parado in
odprtjem novega gasilskega
doma v Andražu, 5. septem-
bra bo ob 17. uri občinski
šahovski turnir, 6. septem-
bra ob 16. uri občinski roko-
metni turnir za člane, na-
slednji dan ob isti uri pa še
za članice. 8. septembra bo
ob 19. uri prišel v goste gle-
dališki igralec Polde Bibič,
9.	septembra pa se bodo na
občinskem turnirju pomerili
igralci malega nogometa
— prva tekma bo ob 16. uri.
Praznovanje se bo zaključilo
10.	septembra. Ob 9.30 bodo
svoje kulinarične dobrote
predstavile andražke žene,
ob 10.00 bo slavnostna seja
skupščine občine Žalec, na
kateri bodo tudi podelili
priznanja, grb občine in pla-
kete, nato pa bodo svečano
odprli nove komunalne ob-
jekte. Ob 14. uri se bodo pri-
čele šaljive igre med krajev-
nimi skupnostmi občine
Žalec.	t. TAVČAR
Seminar o zdravem življenju
Sklad za odprto družbo
Slovenije organizira v Celju
od 2. do 4. septembra semi-
nar o zdravstveni vzgoji, ki
bo namenjen koordinator-
jem zdravstvene vzgoje, uči-
teljem, vodjem aktivov vzgo-
je za zdravje na osnovnih in
srednjih šolah ter ostalim
zdravstvenim strokovnja-
kom v šolski dejavnosti.
Seminar bosta vodili Ne-
venka Zavrl, zdravnica, in
Maja Žugelj, učiteljica
športne vzgoje, ki sta ju za
vodenje zdravstveno vzgoj-
nega programa usposobili
ameriški pedagoginji Susan
Shapiro in Carol Flaherty-
Zonis. Predavanja bodo po-
svečena problematiki zdrave
prehrane, preprečevanja ka-
jenja, alkoholizmu in drugim
vrstam drog, spolni vzgoji in
aidsu. Osrednji namen semi-
narja je, da bi udeležencem
še bolj približali delo z mla-
dimi, poudarek pa bo na po-
membnosti zdravega načina
življenja. Seminar, na kate-
rem pričakujejo udeležence
iz desetih občin celjske
zdravstvene regije, bodo iz-
vedli v sodelovanju z Naci-
onalno koordinatorico SZO
za tobak in Zavodom za
zdravstveno varstvo Celje.
KL
Krogle v češka
turista
POSTOJNA, 28. avgusta
(Delo) - Krogle, ki so bile
izstreljene iz pištole v par-
kirani avtomobil peaugeot
504 češke registracije, so
smrtno ranile 41-letnega
voznika Jirija Lungo, hudo
pa poškodovale njegovo
39-letno sopotnico Dagmar
Jančkov. Kdo in zakaj je na
počivališču Studenec ob
avtocesti med Razdrtim in
Postojno streljal na češka
turista, ostaja zagonetka,
ki jo bodo skušali razvozla-
ti postojnski policisti in
kriminalisti.
Boj proti visokim
računom
LJUBLJANA, 28. avgu-
sta (Dnevnik) - Zveza po-
trošnikov Slovenije se je
aktivno vključila v reševa-
nje sporov med telefonski-
mi naročniki in PTT Slove-
nije. Svojim članom bodo
pomagali pri vsakem pri-
meru posebej, saj so pre-
pričani, da do napak ni pri-
šlo v sistemu PTT, temveč
gre za napake pri zapisova-
nju pogovorov ali pri pre-
pisovanju v računskem
centru.
Polni le še hoteli
PORTOROŽ, 28. avgusta
(Delo) - Kljub znižanju ne-
katerih cen in precejšnji
gneči na cestah, ki je bila
posledica prehodnih če-
ških, slovaških in madžar-
skih vozil na poti v Istro,
slovenska obala v zadnjem \
počitniškem tednu ni doži-
vela nobenih turističnih re-
kordov. Najbolj polni so še
vedno hoteli, med turisti pa
je tudi kar nekaj tujcev.
Tabor SLS
PERNICA PRI MARI-
BORU, 27. avgusta (Repu-
blika) - Slovenska ljudska
stranka je pripravila 6. ta-
bor SLS, osrednji dogodek
te politično-družabne pri-
reditve pa je bil govor
predsednika stranke Mar-
jana Podobnika. Tabora so
se udeležili tudi predstav-
niki tistih desnih strank, ki
so pripravljene podpisati
sporazum o skupnem na-
stopu na lokalnih volitvah.
Prospekti kot
vabilo
LJUBLJANA, 27. avgu-
sta (Republika) - Delavci
Turistične zveze SLovenije
so na desetih mejnih pre-
hodih razdelili 3 tisoč turi-
stičnih prospektov tujcem
ki so zapuščali našo drža-
vo. Namen akcije sta bil3
promocija slovenskega tu-
rizma in povabilo na počit'
niče prihodnje leto.
Bomba pred šolo
LJUBLJANA, 26. avgU'
sta (Delo) - Ministrstvo za
zunanje zadeve RS je av-
strijskemu veleposlaništv'11
v Ljubljani izrazilo zaskrb-
ljenost v zvezi z dogodkotf
v Celovcu, kjer je pred 05
Karla Rennerja ob demofl'
tiranju eksplodirala bon1'
ba. Osnovna šola je edin3
javna dvojezična slovefl'
sko-nemška šola v Celovc^
ministrstvo pa je zato za'
prosilo za čimprejšnjo i"
popolno informacijo.
Št. 35 - 01. september 1994
7
Na pragu
učenosti
Prvi šolski dan je za šolar-
je in dijake tudi čemerno slo-
vo od počitnic. Prvi dan v pr-
vem razredu pa je res nekaj
posebnega, prav za vse cici-
bane in cicibanke, ki stopajo
na dolgo in razburljivo pot
4o učenosti.
Prednje je že stopila učite-
ljica in jim poskusila kaj ra-
zložiti. Mnogim prvošolcem
pa so misli ušle še kam dru-
gam, k medvedkom, psič-
kom, zajcem, tovornjakom,
lopatkam in gugalnicam na
primer. In vendar se bodo
drugačnemu okolju in lju-
dem počasi le privadili, tako
kot smo se vsi, ki smo se mo-
rali čez noč spopasti s šolo in
z novimi pravili precej bolj
resne igre. Kadar koli se jim
bo zahotelo, le ne bodo mogli
razpredati pametnih misli
med poukom, ali jezikati, če
se bodo odločili, da bi želeli
izmenjati mnenje s sošolcem.
Tudi igračam se prvošolec ne
bo mogel posvetiti takrat, ko
ga bo zgrabila želja po oddi-
hu, pač pa bo moral slediti
dogajanju pred šolsko tablo,
prebiranju berila ali celo
kakšni dolgočasni matema-
tični razlagi. Med odmori si
bo res lahko malce oddahnil,
a kaj, ko so tako redki. Vese-
lil se bo odhoda domov in
vrnitve k igračam vsaj za
kratek čas. Pričakala pa ga
bosta očka in mamica z ra-
dovednimi vprašanji in spet
se bo vse vrtelo okoli šole.
S prvošolci vstopijo v hram
učenosti po svoje tudi starši.
Njihov otrok je postal šolar
in prav gotovo mu bodo na
vse kriplje skušali pomagati.
Tudi v tem pa je treba najti
pravo mero in otrokom pu-
stiti dovolj svobode in samo-
stojnosti.
KL
Foto: SHERPA
Spet pogajanja o plačah
S svojimi plačami nočemo pokrivati izgub železnice, kličejo železničarji In
napovedujejo stavko
V ponedeljek, 5. septembra,
naj bi zaposleni pri Slovenskih
železnicah, kot so napovedali,
pričeli stavko, ki bo trajala
osem dni. Če jim v tem času ne
bo uspelo uresničiti zahtev,
nameravajo stavko ponoviti.
Posledice bi v tem primeru
lahko hitro nastopile, še pose-
bej zastoj v tovornem prometu
in obenem poslovna škoda. Na
celjski železnici se bo potniški
promet odvijal skorajda ne-
moteno, tako da kakšne večje
zmede ni pričakovati, tudi če
bodo železničarji res stavkali.
Vse kaže, da jim groženj
vendarle ne bo treba uresniči-
ti, saj se pogajanja razvijajo
dokaj spodbudno. Železničarji
zahtevajo izenačitev svojih
plač s povprečno plačo v de-
javnosti prometa in zvez in pri
tem poudarjajo, da ne gre za
povišanje, temveč za ustavitev
realnega padanja plač. Po zad-
njih podatkih so že dobili pri-
stanek na nekaj več kot 5-od-
stotno zvišanje plač. »Javnost
zavajajo s podatki o naših pla-
čah,« meni Ludvik Goričan,
predsednik celjskega sindika-
ta vlakovnih odpravnikov.
»Naša izhodiščna bruto plača,
ki je bila sprejeta januarja, je
znašala 26.800 tolarjev. Do
zdaj se je povišala le za en od-
stotek, življenjski stroški pa so
višji vsaj za 10 odstotkov. Tej
rasti bi morali slediti tudi
z našimi plačami, a takega us-
klajevanja do zdaj ni bilo. Jav-
nost napačno informirajo s po-
datki o plačah, ki jih prejme-
mo z vsemi dodatki; ti pa nam
pripadajo zaradi dela v poseb-
nih pogojih, kot so na primer
delo v izmenah, nočno in ne-
deljsko delo. Vlakovni odprav-
nik, ki mora imeti srednješol-
sko izobrazbo, ima denimo 78
tisoč tolarjev bruto plače, brez
dodatkov. Na železnicah imajo
večinoma vsi zaposleni vsaj
srednješolsko izobrazbo, niž-
jega kadra je zelo malo. Tudi
ni prav, ko govorijo o povpreč-
nih plačah na železnici. Naj-
manj izobražene kadre in obe-
nem najslabše plačane so na-
mreč že odpustili ali upokojili,
na ta način se je naša povpreč-
na plača zvišala, a le statistič-
no. V resnici pa niso tisti, ki so
ostali na istih delovnih mestih,
prejeli niti tolarja več.«
Ce bodo železničarji stavka-
li, bodo v času, predvidenem
za stavko, nemoteno vozili sa-
mo vlaki v mednarodnem to-
vorniškem prometu, vključno
z vlaki v obmejnem prometu.
»Morali bodo voziti vsi dijaški
in delavski vlaki,« pojasnjuje
Goričan in ocenjuje, da bo vo-
zilo vsaj 80 odstotkov potni-
ških vlakov. Kakšnih večjih
težav potniki torej ne bodo
imeli, saj bodo vozili vsi vlaki
po voznem redu vsaj med 5. in
8. uro, med 12. in 15. uro in
tudi večerni promet bo nemo-
ten. Sploh pa mora vlak, ki
začne vožnjo na primer ob 8.
uri, vožnjo tudi zaključiti.
Večjih motenj v potniškem
prometu torej ne predvideva-
jo, saj bo izostala le kakšna
krajša vožnja.
Vsekakor pa bodo nastali
problemi v tovornem prometu,
ti pa bodo imeli tudi večje po-
sledice. Predvidevajo, naj bi
mednarodne pošiljke v tovor-
nem prometu redno prevažali,
v notranjem prometu pa bodo
vlaki obstali. »V potniškem
prometu je v primeru stavke
kaj hitro dosežen psihični uči-
nek, medtem ko nastopijo v to-
vornem tudi finančne posledi-
ce. Slovenske železnice živijo
v glavnem od tranzitnega pro-
meta, notranji predstavlja le
majhen delež. A že po dveh,
treh dneh stavke se lahko po-
javijo zastoji; nabere se okoli
tisoč vagonov, železnica je na-
trpana in delo onemogočeno.
Potem bi trpel tudi mednarod-
ni promet. Če pa ne bi izpol-
njevali poslovnih dogovorov
s tujimi strankami, bi jih izgu-
bili, potem pa le s težavo pri-
dobili nazaj.«
Predsednik celjskega sindikata vlakovnih odpravnikov Ludvik
Goričan: »Upamo, da do stavke ne bo prišlo.«
Obnova proge do konca leta?
Državni sekretar: »Obljube nismo snedli«
Počasni vlak na progi Stra-
nje-Imeno, ki si pri vsaki vož-
nji v Celje nabere približno pol
ure zamude, že dolge mesece
razburja prebivalce šmarske
občine. Šolsko leto je pred
vrati, zato jih zanima, kako je
z obljubljeno obnovo tega kri-
tičnega 10-kilometrskega od-
seka. Državni sekretar za že-
leznice dr. Slavko Hanžel nam
je v petek zagotovil: »Obljube
nismo snedli!«
Po besedah dr. Hanžela naj
bi letos obnovili odsek med
Stranjem, Atomskimi toplica-
mi in Imenim v celoti (po in-
formaciji Slovenskih železnic
z začetka avgusta naj bi obno-
vili le polovico odseka — 5 kilo-
metrov proge). V ministrstvu
za promet in zveze so sicer
spomladi obljubljali, da bodo
celoten odsek obnovili najpoz-
neje do jeseni, v petek pa so
povedali, da je prišlo do zami-
ka pri dodeljevanju medna-
rodnih železniških kreditov za
obnovo magistralnih prog.
Kot je sporočil državni se-
kretar, bodo lahko začeli ob-
navljati magistralno progo
v začetku septembra, konec
septembra ali v začetku okto-
bra pa bodo začeli posodablja-
ti stransko progo Stranje-Ime-
no. Na tem odseku bodo upo-
rabili rabljene tirnice z magi-
stralnih prog, pragovi pa bodo
novi.
Če bodo vremenske razmere
ugodne, bo delo končano še le-
tos. »Obnovo odseka Stranje-
Imeno naj bi končali v dveh do
treh mesecih, v času obnove pa
bo organiziran avtobusni pre-
voz. « je še dejal dr. Hanžel.
Če bo res tako, pa bo poka-
zal čas.
BRANE JERANKO
Slovenščina za državljanstvo
Zakon o spremembah in do-
polnitvah zakona o državljan-
stvu Republike Slovenije uva-
ja za prosilce za slovensko dr-
žavljanstvo nekaj sprememb
tudi pri dokazovanju znanja
slovenskega jezika.
Kandidati morajo po novem
aktivno obvladati slovenski
jezik, kar bodo morali dokaza-
ti z obveznim preizkusom. Za
strokovno komisijo, ki je pri-
stojna za preizkus aktivnega
znanja slovenskega jezika, je
republiška vlada imenovala
Center za slovenščino kot dru-
gi jezik na Filozofski fakulteti
v Ljubljani. Pri odločanju
o podelitvi slovenskega držav-
ljanstva bo ministrstvo za no-
tranje zadeve upoštevalo vsa
doslej predložena spričevala
licence A, ki jih je izdal Cen-
ter. Vsi ostali kandidati bodo
morali opraviti izpit in predlo-
žiti spričevalo, s katerim bodo
dokazali aktivno znanje slo-
venščine kot drugega jezika.
Izpit je mogoče opravljati
neposredno na Centru v Ljub-
ljani, lahko pa tudi na tistih
ljudskih univerzah, ki imajo
pooblastilo Centra, ustrezen
program in izdajajo spričevala
o aktivnem znanju slovenske-
ga jezika. Celjska Ljydska
univerza pooblastila za izdajo
takšnih spričeval nima. Orga-
nizira le tečaje slovenskega je-
zika, izpit pa je treba oprav-
ljati v Ljubljani.
JI
Na poti do zdravja
Zdrav način življenja si lahko izberemo — Vse se začenja
s prvim korakom — K zdravju pripomore tudi ljubezniva
beseda
Za zdravo življenje ne po-
trebujemo samo zdrave pre-
dane, rekreacije in življenja
113 gorskem zraku, pač pa je
Prav tako pomemben del
kravja tudi notranje ravno-
težje, ki ga pridobivamo s kva-
liteto medčloveških odnosov.
Nastavki za zdravo življenje
So dani že zelo zgodaj, tako jih
°trokom pomagajo vgrajevati
starši, vzgojitelji in učitelji.
, »Družina in šola lahko otro-
0ln zagotavljata in dajeta os-
^°ve za bolj kvalitetno življe-
nj6. za zdrav način življenja,«
^avi Viktorija Rehar z Zavo-
^ za zdravstveno varstvo,
"^tarši in šola imajo vpliv na
0va spoznanja, bogatenje in
^posameznika, na pridobi-
,arije znanj, izkustev, prijate-
na otrokovo razvijanje in
Povzemanje odgovornosti za
v°ja dejanja. Že zelo zgodaj
e lahko nauči priznavati in
jP°štovati drugačne o^ sebe.
• °2itivni vplivi različnih de-
^ftikov pa lahko pospešujejo
^jučevanje v svet odraslih,
spodbujajo osebnostno rast in
večajo zaupanje v ljudi. Tisti,
ki ponovno prehajajo na šolski
ritem, imajo torej novo prilož-
nost za dober začetek.« Vsak
otrok, poudarja Reharjeva, je
prav v šolskem obdobju zelo
odvisen od pomoči odraslih, ki
jim največkrat lahko pomaga-
jo z razumevanjem: »Tudi
odrasli smo hodili po tej poti.
Bistveno pa je bilo spoznanje,
da ovire niso nepremagljive.
Presenetijo le nepripravljene.
Uspešno so jih obvladali tisti,
ki so znali v pravem trenutku
poiskati pravo rešitev. Tudi za
otroke in mlade lahko posta-
nejo obvladljive. Z uporabo
pridobljenega znanja in izku-
stva ter notranje moči razvija-
jo različne sposobnosti in naj-
dejo ustrezne možnosti. Zado-
voljstvo nastane, ko otrok sam
najde in izbere pravo pot. Ta-
krat rečemo, da ta trenutek
nastopi, ko usklajeno delata
glava in srce.« Vedno je po-
memben prvi, premišljen ko-
rak, dodaja Viktorija Rehar in
poudarja, kako pomembno je
ustvarjanje medsebojnega za-
upanja med starši in otroki,
med starši in učitelji kot tudi
med otroki in učitelji. Ob tem
pa meni, da je za vsako novo
generacijo otrok, staršev,
vzgojiteljev in učiteljev osnov-
no vprašanje prav vprašanje
razumevanja in poznavanja
potreb po zdravju.
»Zdrav način življenja po-
staja način izbire. V tem nači-
nu pa ni prostora za rizične
oblike obnašanja, kot so deni-
mo nezdrava prehrana, pre-
malo gibanja, kajenje, alkohol,
droge, nezgode v prometu,
razne vrste nasilja v družini,
nad okoljem, pomanjkanje po-
govora med starši in otroki;
vse to obenem predstavlja na-
silje nad samim seboj. Prav
starši, vzgojitelji in učitelji pa
lahko te rizične načine obna-
šanja pravočasno prepoznajo
in preprečijo. Včasih ni po-
trebno veliko, včasih zaleže že
prijazna beseda,« je menila
Viktorija Rehar.	KL
Št. 35 - 01. september 1994
8
Narava ni pozabila
nobenega otroka!
Pogovor z Dušico Kunaver, avtorico knjig Mlademu učitelju na pot in Učim se učiti
— »Pomembnejše je oblikovati človeka kot oblikovati strokovnjaka!«
Dušica Kunaver, profesorica angleškega je-
zika iz Ljubljane, je kot učiteljica delala skoraj
trideset let. Učila je predvsem v osnovni šoli,
v pedagoški karieri pa si je pridobila marsika-
tero izkušnjo v zvezi z vzgojo, učenjem in pe-
dagoškim poklicem nasploh. Poleg knjig, ki jih
je napisala kot pomoč pri učenju angleškega
jezika v osnovnih šolah in raziskovanjem slo-
venskega ljudskega izročila, sta v zadnjih dveh
letih izšli knjigi Mlademu učitelju na pot in
Učim se učiti. Knjigi sta zelo cenjeni tako
v učiteljskih krogih kot tudi med starši in
učenci, saj je v njih predstavljeno dosti težav,
zaradi katerih je za marsikaterega učenca šola
pravi strah.
Človek v učitelju
Kako nastane učitelj? Se rodi, se tega pokli-
ca nauči...?
Mislim, da lahko šele takrat, ko greš v pokoj,
ali pa mogoče celo leto ali dve po tem, vidiš...
predvsem sebe v razredu in svoje napake. Ta-
krat uvidiš, da dober učitelj nisi takrat, ko
izpolniš vse učne načrte, kadar predelaš vse
učbenike, ko znajo otroci na pamet vse nepra-
vilne glagole... Ampak, da je tisto, kar je uči-
teljev cilj, otrok. Do tega spoznanja pa moraš
priti sam. Sam moraš ugotoviti, da priden in
prizadeven učitelj ni tisti, ki ima dobre pripra-
ve (čeprav je seveda tudi s tem vse v redu),
temveč je najpomembnejši odnos učitelj
— učenec.
Vendar pa se to najbrž ne
sklada z učnim sistemom. Ni
dovolj časa, razredi so preveli-
ki, verjetno pa je še dosti dru-
gih problemov, ki ovirajo
pristnejše stike med učiteljem
in učenci.
Predvsem to. Ves čas si pod
pritiskom učnega načrta in
obsega učbenika ter vsega šol-
skega programa. Učitelj si ni-
kakor ne more privoščiti, da
ne bi zasledoval tega progra-
ma, saj učenca moraš usposo-
biti za prihodnje leto oziroma
v osnovni šoli za nadaljnje šo-
lanje ... Gre pa za to, da se
včasih z drobnimi stranpotmi,
z morda minutnimi prekini-
tvami rednih šolskih zaposli-
tev v razredu da narediti veli-
ko drobnih, lepih stvari.
Dogaja se tudi, da se, na pri-
mer, učenec in učitelj ne pri-
' vlačita že kot človeka. Kako se
učencu približati takrat?
Prav gotovo se osebna trenja
ponavadi slabo končajo ali za
učenca, ki potem začne sovra-
žiti šolo, knjigo in cel svet, ali
pa za učitelja, ki je tudi člo-
vek, prizadeven... Mislim na-
mreč, da se moraš kot učitelj
roditi; tega poklica se ne da
naučiti. Te napetosti pa so ver-
jetno sedaj še dosti bolj opaz-
ne, saj današnji čas izničuje
vrednote. Otroci so zadnji, ki
so tega krivi, so pa prvi, ki to
prestregajo. In če učitelj v šoli
nima tistega osnovnega spo-
štovanja, ki ga ne samo priča-
kuje, ampak tudi potrebuje, da
lahko v razredu dela, kot je
treba, prihaja do kratkih
stikov.
Problemi učencev v šoli so
dostikrat povezani tudi s pro-
blemi doma. Koliko, menite,
lahko šola oziroma razrednik
posega v domače probleme
učencev?
To je osnovna dolžnost ra-
zrednika. V naši stvarnosti
imamo veliko otrok, ki imajo
skrite in zelo težke življenjske
okoliščine. In včasih pomisliš,
kako vse te bele hiše, televizij-
ske antene, vsi beli avtomobili,
ostajajo brez sijaja, ko veš, ko-
liko nesrečnih otrok je za vsem
tem, v teh hišah. V svoji praksi
sem imela kar veliko tragičnih
primerov nesrečnih otrok in
mislim, da se mora razrednik
predvsem zelo previdno vtika-
ti v domače razmere. Pred-
vsem zato, ker nikoli ne veš,
koliko so starši pripravljeni
sodelovati. Ponavadi je na-
mreč tako, da te tam, kjer je
najhuje, sprejmejo najbolj od-
klonilno. Če pa se razrednik
v domače probleme preveč
»vtakne«, starši uganejo, da se
je otrok nekje potožil in potem
je lahko zanj še huje...
Mislim, da je pogovor na šti-
ri oči med učiteljem in otro-
kom dosti vreden. Otroci so
namreč odprta knjiga in na
njihovih obrazih se zelo dobro
zrcali vsa tragedija, ki jo mi,
odrasli, znamo boljše skriti.
Ali pa nosimo močnejše
maske...
Zelo opazne so tudi razlike
v socialnem statusu med učen-
ci. Revnejši učenci so marsik-
daj zapostavljeni. Kako, meni-
te, bi bilo mogoče te razlike
premostiti?
Težko. Predvsem zato, ker
imajo te kategorije otroci med
seboj zelo začrtane. Slika soci-
alne klasifikacije je že en na-
vaden športni dan. Imenitni
del razreda gre smučat
v Kranjsko Goro, malce manj
imenitni gre drsat v Kranjsko
Goro, še manj imenitni gredo
drsat v Ljubljano, tisti, ki ni-
majo ne smučk in ne drsalk, pa
gredo na sprehod na Šmarno
goro... Razrednik lahko nare-
di največ tako, da poskrbi za
kakšno zastonj malico, kar je
sicer zelo droben, ampak zelo
pomemben faktor. Torej,
v mejah, ki jih učitelj ali ra-
zrednik zmore, mora resnično
narediti vse.
Kljub temu pa na marsika-
teri šoli skušajo tovrstne razli-
ke premostiti. Organizirajo,
recimo, prodajo ali izposojo
rabljenih učbenikov, šole na-
kupujejo	smučarsko
opremo...
To je res in za to gre šolam
vsa pohvala. Res pa je tudi, da
je med otroki, ki se med seboj
poznajo in znajo včasih prav
boleče drugega prizadeti zara-
di takih ali drugačnih boga-
stev ali revščine, učitelj zelo
težko kaj naredi. To se namreč
ne govori na glas; otroci se
med seboj ponavadi žalijo kje
za kakšnim vogalom. Mislim,
da bi šole morale, ne glede na
učne programe, dati več po-
udarka vzgoji. Pa čeprav za
ceno učnih programov.
Sama sem več kot dvajset let
učila družbeno-moralno vzgo-
jo. Ta predmet je imel zelo na-
trpan učni program, vendar
lahko danes vsakomur povem,
da se nisem držala načrta. Eno
uro na teden sem si privoščila
pogovor z otroki. Kar je bilo
najbolj dragoceno, pa so bili
nepodpisani spisi, ki so jih
otroci pisali. V tiste spise so
vlivali toliko resnice... Če šo-
la otroku da možnost, da raz-
krije svojo stisko, čeprav na
nepodpisan spis ali pa, da uči-
telj reče: »Če želiš pogovor
z mano, kar napiši na ta spis!«,
je že to veliko.
Šolski sistem se temu v bi-
stvu ne prilagaja. Kako pa je
z mladimi učitelji? V šolah ozi-
roma na fakultetah jih učijo
predvsem teorije.
Izkušnje ti povedo, da je tre-
ba na otroka gledati človeško.
Seveda to ne pomeni, da pro-
moviram odklanjanje učnega
sistema; mislim, da mora os-
novna šola dati temelje zna-
nja. Vendar pa vsak učitelj ve,
kaj je pri predmetu najbolj
nujno. Slavist točno ve, kaj so
osnove, brez katerih otroka ne
smeš spustiti naprej, saj mu
s tem ne narediš nikakršne
usluge. Je pa v učnih načrtih
še mnogo tistega, brez česar se
da preživeti. Naše šole imajo
toliko dreves, da ne vidiš goz-
da. Predvsem na srednjih šo-
lah je v šolskih programih
ogromno stvari, ki niso po-
membne. Če bi bil na račun
tega učitelj pet ali deset minut
pripravljen darovati vzgoji
otroka... Vsak dan se ti doga-
ja sto stvari; otroci se med sa-
bo pretepajo, tožarijo, prepi-
rajo ... Ko se to zgodi, naj gre-
sta k vragu angleščina in ma-
tematika! Takrat se je treba
ustaviti in z otroki razčistiti,
kaj so to človeške vrednote.
Oblikovati človeka je namreč
pomembnejše kot oblikovati
strokovnjaka. Mislim, da se da
znanje, ki ga zamudimo v os-
novni šoli, nadoknaditi kasne-
je, v srednji šoli, v poklicu...
Nikoli več pa ne bo otrok star
deset, enajst let.
Vendar pa to ni odvisno od
učitelja, temveč od človeka
v učitelju.
Natančno tako. In, mislim,
da je človek v učitelju po-
membnejši kot učitelj. Spom-
nimo se svojih šolskih let: tiste
učitelji, ki so nam nekaj dali,
cenimo. Predvsem pa se spo-
minjamo njihovih človeških
kvalitet.
Naučiti učiti se
Kaj bi priporočili učencem,
ki imajo težave z učenjem?
Kako naj se učijo?
Naš šolski sistem krivim, da
ne nauči učiti se. To je skoraj
nerazumljivo. Čevljarja moj-
ster nauči delati čevlje, mi pa
učenca, dijaka, ne naučimo
učiti se. Prepuščanje otrok, da
se učijo, kot vedo in znajo, ni
pravilno. Mislim, da bi moral
v prvem, drugem, tretjem ra-
zredu učitelj za kakršno koli
snov, ki jo predava, povedati,
kako naj se je otroci naučijo.
In to nesrečno sedenje pri
knjigah, pa starši, ki mislijo,
da je, če otrok ves dan sedi pri
knjigi, s tem kaj narejenega...
Ne morejo pa razumeti, da je
otrok v šoli neuspešen ravno
zato, ker cel dan sedi pri knji-
gah. Da je potrebno pri učenju
uigrati roko, oko, liho. In ko
roka piše in oko gleda, ušesa
slišijo, ob tem pa delujejo še
možgani, je koncentracija toli-
ko večja. Učenje je lahko učin-
kovito, ko informacija prihaja
po štirih kanalih.
Pomembno je tudi, da si
učenec zada cilj. Dolgoročni
cilj je: postati želim elektro-
tehnik, srednjeročni cilj: letos
želim izdelati s prav dobrim
uspehom, kratkoročni pa: da-
nes se bom učil toliko in toliko
časa. Najhuje je, če je čas iz-
gubljen brez načrta, torej po
sistemu: bo, kadar bo. Mislim,
da morata šola in dom voditi
otroka, tako da te tehnike pri-
dobi.
Vendar pa so otroci v današ-
njem času preobremenjeni.
Poleg šole obiskujejo še razne
tečaje in se ukvarjajo z drugi-
mi izvenšolskimi dejavnostmi.
Otrok bi moral doživeti
otroštvo, mlad človek bi moral
doživeti mladost. Če pomislim
nase: odraščala sem v zelo tež-
kih časih, ampak mi smo se
igrali, se šli slepe miši... Svo-
jega otroštva se spominjam
kot nekaj lepega. Ti otroci pa,
ki tekajo od šole do glasbene
šole, tenisa, pa tekme z vrstni-
ki..., so pod velikimi pritiski.
Mislim, da je dosti bolje, če bo
otrok brez angleškega tečaja
ali plesne šole, če to ni otroko-
va želja, temveč ambicija
staršev.
Ta problem se pojavlja tudi
pri učenju. Precej otrok se ne
uči zase, temveč za ocene, ozi-
roma za starše...
Nikoli ne bom mogla razu-
meti, kako šoli, staršem ali pa
kar nam vsem uspe, da iz na-
ravnega, vedoželjnega pred-
šolskega otroka, ki hoče vedeti
čisto vse, v osmih letih naredi-
mo učenca, ki odklanja znanje,
ki mu je vse odveč, knjiga ne-
prijetna ... Skratka, tisto, če-
sar je preveč, ni dobro in tukaj
se to najbolje pokaže.
Učitelji pogosto mislijo, da
je predmet, ki ga učijo, najbolj
pomemben...
Učitelji ali predmeti se med
sabo resnično preveč klacifici-
rajo. Mislim, da se to ne bi
smelo dogajati, saj smo ljudje
pač različni; eden je dober ma-
tematik, drugi lepo poje...
Kar pa se tiče tujih jezikov:
svet postaja vse manjši in spo-
razumevanje med narodi je
prav gotovo ena od direktiv
sodobnega časa. Sama sem se
ravno v zadnjem času lotila
poenostavitve angleške slovni-
ce: vse tisto, kar je res po-
membno, je na štirih straneh.
To je temelj, vse drugo pa je
nadgradnja. In če daš otroku
toliko samozavesti, da zna sam
presoditi, kaj je zares po-
membno in kaj ne, lahko an-
gleške čase naredi sam. In ko
ima otrok toliko samozavesti,
lahko postane učenje tudi pri-
jetno. V zvezi z učenjem pa
grešimo še pri eni veliki stvari:
preveč se odklanjamo od nara-
ve. Potrebovala sem mnogo
let, preden sem razumela, za-
kaj si po osmih letih učenja
angleščine večina ljudi ne upa
pogovarjati z Angležem, dve
leti star otrok pa v materinšči-
ni čeblja in govori sproščeno
in zadovoljno, brez predzna-
nja. Se pravi, da je mati nara-
va milijonkrat boljša učiteljica
Mogoče še nekaj več o samih
tehnikah učenja?
Učiteljem, staršem in otro-
kom bi predlagala, da ob vsaki
učni snovi razvijajo predvsem
sposobnosti za učenje. Učenje
na pamet je popolnoma izgub-
ljeno, saj je to kmalu pozablje-
no. Tako veliko truda za nič,
da je resnično škoda. Ves um-
ski potencial, vse umske funk-
cije so v krčenju in širjenju
znanja. V tem vmesnem krče-
nju in širjenju pa je telovadba,
ki usmerja za lažje usposablja-
nje. Ko se učenec nekaj uči,
mora to prebrati, si zapisati
oporne točke in si le-te zapom-
niti, potem pa, ko je to potreb-
no, uskladiščeno znanje razši-
riti z lepimi besedami. Če to
dela zavestno, vseh osem let
osnovne šole, je otrok uspo-
sobljen za srednjo šolo.
In vaši načrti za prihodnost?
Sedaj sem predvsem stara
mati, ki nima več ambicij ak-
tivno poseči v šolo, čeprav mo-
ram reči, da si, ko grem mimo
kakšne šole, zelo želim spet
skočiti za kateder... Sicer pa
rada pišem in to pisanje sem
sedaj razdelila na dve temi.
Eno je zbiranje narodopisnega
gradiva, drugo je pa angleška
stroka. Pripravljam tudi zbir-
ko knjig Pod lipo domačo, ki
bo prinašala pregovore, pesmi,
slovensko ljudsko pravo in vr-
sto domačih dragocenosti. Se-
daj sem pripravila zbirko an-
gleščine v mavričnih barvah.
Mislim namreč, da lahko, če
damo otroku veselje do učenja,
s tem naredimo dosti več, kot
če mu v glavo vtepemo vse ne-
pravilne glagole.
Kako vidite slovensko šolo
čez deset let?
V naši šoli je preveč reform.
Enkrat so reforme v smeri na-
prej, drugič reforme v smeri
nazaj... Zelo cenim prizade-
vanja svojih kolegov in šolske-
ga sistema, ki si prav gotovo
prizadeva za čim boljšo šolo.
Vendar moramo počasi razu-
meti, da je novo tisočletje in da
so postali računalniki tako ve-
lik konkurent človekovih mož-
ganov, da možgani kot skla-
dišče znanja niso več zanimivi.
Šola naj bi predvsem usposab-
ljala učenca za iskanje in upo-
rabo znanja. Če učenec zna
poiskati podatke, če zna najti
vire in tisto, kar je najpo-
membnejše, bo lahko obvlado-
val to strašno količino znanja,
ki je na razpolago. Skratka,
umske potenciale je potrebno
razviti v toliki meri, da se bo
učenec med bazami podatkov
znašel sam. In to je tisto, na
kar bi šola morala misliti.
NINA M. SEDLAR
Učenje je delo, ki se ga moraš naučiti!
(Iz knjige Učim se učiti)
Naš dostop do otroka vodi po dveh poteh:
po poti vzgoje in po poti izobrazbe.
(Iz knjige Mlademu učitelju na pot)
Kolegij vlade
o državljanstvu
LJUBLJANA, 29.avgu.
sta (Delo) - Člani politične-
ga kolegija predsednika
slovenske vlade so raz-
pravljali o političnih ^
pravnih posledicah 17. čle-
na italijanskega zakona
o državljanstvu in menil^
da pomeni ta člen kršitev
tako mirovne pogodbe
z Italijo kot osimskih spo-
razumov. Zato utegne vla-
da sprožiti določene diplo-
matske korake, hkrati pa
pozvati slovenske državlja-
ne, naj še enkrat pretehtajo
svojo odločitev za pridobi-
tev italijanskega držav-
ljanstva.
Umrla je Marija
Vilfan
LJUBLJANA, 29. avgu-
sta (Delo) - V 83. letu je
umrla prvoborka, znana
povojna politična delavka,
novinarka in od leta 1973
dalje predsednica Društva
za Združene narode za Re-
publiko Slovenijo Marija
Vilfan.
Morilec še ni znan
LJUBLJANA, 29. avgu-
sta (Delo) - Kriminalisti še
vedno zbirajo podrobnosti,
ki bi pripeljale do neznane-
ga morilca češkega držav-
ljana. Več bo znano po po-
govoru ranjene češke dr-
žavljanke s preiskovalci in
po obdukciji umorjenega.
Začetek vinskega
sejma
LJUBLJANA, 29. avgu-
sta (Delo) - Na Gospodar-
skem razstavišču so sloves-
no odprli 40. mednarodni
vinogradniško-vinarski se-
jem. Na jubilejni prireditvi
se predstavlja 164 razstav-
ljavcev iz 12 držav. Pred-
stavljenih bo tudi 1.208
vinskih vzorcev z letošnje-
ga mednarodnega ocenje-
vanja, med njimi tudi Vi-
nagov laški rizling, suhi ja-
godni izbor 1992, ki je med
slovenskimi vini prejel naj-
bolj žlahtno priznanje.
Denar za tretjino
certifikata
LJUBLJANA, 25. avgu-
sta (Dnevnik) - Predstavni-
ka pooblaščene družbe za
upravljanje investicijskih
skladov Aktiva sta podpi-
sala javno zavezo, v kateri
zagotavljata odkup delnic
državljanov, ki bodo vložili
svoj certifikat v njihovo
družbo. Odkup bo mogoč
po minimalni določeni ceni
že v 30 dneh po uvrstitvi
delnic v kotacijo na borzi-
delnic pa naj ne bi'odkupo-
vali po nominalni ceni, am-
pak za tretjino vrednosti
le-te.
Učenci v dotrajane
šole
LJUBLJANA, 29.avgu
sta (Delo) - Stavbelj ubij an-
skih osnovnih šol bodo svo-
je učence pričakale v obup'
nem stanju. Odločbe mest'
ne sanitarne inšpekcije
mestnem sekretariatu A
izobraževanje se kar kop1'
čijo, vendar pa naj bi
začetka šolskega leta 1,3
šolah odpravili le najbolj
nujne pomanjkljivosti, Vjj
liko odločb sanitarnih
špektorjev bo zaradi P^
manjkanja denarja konča1
tako, da so šole zaprosile v
odlog izvršbe.
_ m contomhor 1QQ4
9
Nič več poplav
in onesnaženih rek
Celje bo moralo čimprej
^editi odvajanje in čiščenje
Vpadnih voda, saj sedanji si-
steBi kanalizacije ne ustreza
feČ potrebam, pa tudi predpi-
jobi ne. V občini so že pripra-
vili program izgradnje in sa-
nacije, ki pa bo dolgotrajna in
draga-
V	zadnjih petdesetih letih so
v Celju zgradili obsežen sistem
kanalizacije, zlasti ob večjih
zazidalnih kompleksih, ven-
dar pa je gradnja krepko cap-
ljala za poseljevanjem. Nedo-
pustno je, da so na območju
mesta in okolice številna, raz-
meroma gosto zazidana nase-
lja, še danes brez kanalizacije.
Zaradi hitre gradnje in skrom-
nih sredstev pa je bilo še to,
kar je bilo zgrajeno, večinoma
narejeno slabo, zelo slaba pa je
bila tudi kakovost večine
vgrajenih cevi. Pristojne služ-
be opravljajo nadzor šele
v zadnjem času, vendar ne
povsod.
V	Celju in v primestnih kra-
jevnih skupnostih je na kanal-
sko omrežje, ki je dolgo 35 ki-
lometrov, njegova starost pa je
v povprečju 35 let, priključeno
okrog 70 odstotkov vseh ob-
jektov. Celjska posebnost so
greznice pri vsakem objektu,
česar druga večja mesta pri
nas in še zlasti v svetu ne poz-
najo. Delati priključke na ka-
nalizacijo preko greznic je na-
mreč tehnično nepravilno in
proti predpisom. Posledica te
celjske posebnosti je izredno
hiter propad kanalizacije za-
radi agresivnih odplak.
Najpomembnejši in hkrati
tudi najdražji kanal, ki so ga
v Celju gradili nekaj let, je ta-
ko imenovani kanal s spreha-
jalno ploščadjo ob Savinji.
Vendar pa ob zbiralniku niso
zgradili objektov, ki bi bili po-
trebni za zaščito mesta pred
vdorom poplavnih voda iz ka-
nalizacije. Pa tudi sicer so
v Celju štorih prav malo za
varovanje mesta pred vdorom
poplavnih voda, saj nobeden
od objektov, grajenih v ta na-
men, ni bil dokončan.
V Celju še vedno niso pove-
zali največjih kanalskih zbi-
ralnikov, zaradi česar se kana-
lizacija iz številnih gosto nase-
ljenih območij steka naravnost
v najbližje potoke. Tako, na
primer, na osrednji sistem še
ni povezano celotno območje
vzhodno od Hudinje. V Vzhod-
no Ložnico, Voglajno in Hudi-
njo odtekajo odplake iz Skalne
kleti, naselja ob Teharski ce-
sti, z območja celotne indu-
strijske cone, Trnovelj in Za-
dobrove.
Stanje ni prav nič boljše tu-
di v ostalih naseljih celjske ob-
čine. Na območjih, kjer je po-
zidava bolj strnjena, so kana-
lizacijo zgradili delno ali v ce-
loti, za čiščenje odplak pa niso
poskrbeli. Zgradili so le dve
čistilni napravi, na Dobrni in
Škofji vasi, ki pa ne služita
namenu. Na Dobrni čistilna
naprava sicer obratuje, vendar
je na kanalizacijo priključenih
zelo malo objektov, zaradi če-
sar so stroški obratovanja zelo
visoki. V Škofji vasi pa pred
šestnajstimi leti zgrajena či-
stilna naprava sploh ne obra-
tuje, objekt pa pospešeno pro-
pada.
Po vsem navedenem je več
kot očitno, da je treba v Celju
čimprej urediti odvajanje in
čiščenje odpadnih voda. V pri-
stojnih službah občinske vlade
so že pripravili ustrezen pro-
gram ukrepov, ki naj bi jih za-
čeli izvajati že prihodnje leto.
Kot prvo naj bi zgradili
odjemne postaje za fekalije ter
sisteme za mehansko čiščenje
odpadnih voda pred izlivom
v Savinjo. Začeli naj bi tudi
z ukinjanjem greznic, ki jih je
po popisu celjske Komunale
kar 9 tisoč. Postopek bi trajal
pet do deset let, če bodo seve-
da sprejeti ustrezni odloki in
programi ter zagotovljen
denar.
Treba bo zgraditi manjkajo-
če kanalske povezave in takš-
ne objekte, da bo mesto vsaj
dvajset let varno pred poplavo
oziroma pred vdorom voda iz
kanalizacije. Čimprej bi mora-
li začeti s sanacijo sedanje ka-
nalizacije, saj traja postopek
tudi do 15 let. Če bodo rešitve
prave, predvsem pa strokovne,
bi lahko v tem času iz kanal-
skega sistema izločili kar 80
odstotkov tujih voda in tako
preprečili onesnaževanje pod-
talnice v sušnem vremenu. Ob
še nekaterih drugih ukrepih,
ki so potrebni tudi zaradi
gradnje centralne čistilne na-
prave, bodo v občini morali
čimprej razmisliti, kaj bo z že
obstoječima čistilnima napra-
vama na Dobrni in v Škofji
vasi"	J. INTIHAR
0 proračunu
Zaradi nesklepčnosti
sej občinske skupščine,
sklicanih v zadnjih nekaj
mesecih, konjiški poslan-
ci še niso sprejeli letoš-
njega proračuna. O njem,
predvsem o komunalnem
delu, bodo v četrtek, 8.
septembra, na zboru raz-
pravljali predstavniki
krajevnih skupnosti.
B. Z.
Ob novih vilah še dializa
V rekordnem času, v dobrih dveh mesecih, je v zavetju smrek
Za Termami v Zrečah zraslo 10 luksuznih vil. V vsaki so po štirje
apartmaji, ki so bili v poletni sezoni zasedeni nad pričakovanji,
1 veseljem ugotavljajo v Unior Turizmu v Zrečah. Zanimanje za
bivanje v vilah pa je veliko tudi za jesen in zimo. Najem
apartmaja velja 90 do 110 nemških mark, prvi gostje, ki so
Vselili vile v poletnem času, so bili nad bivanjem v vilah
»avdušeni.
Za to veliko novostjo in ponudbo pa nič manj ne zaostaja
^ga. Sredi septembra bodo namreč v Zrečah odprli še dializni
center Terme Zreče, ki bo sodobno opremljen pričakoval tuje in
domače goste, ki sicer drugam, ker so vezani na dializni aparat,
ne bi mogli na oddih in zdravljenje. To je vsekakor novost in
8esta, ki pri nas nima primere. Informacije v zvezi z dializno
^bulanto daje Gabriela Molk na telefonu 762-370.
M.P., Foto: EDI MASNEC
Osebnost meseca
Zmagovalec znan prihodnji teden
Ker je bilo glasovanje na
Radiu Celje šele včeraj, vam
z zadnjimi in končnimi re-
zultati še ne moremo postre-
či. Tudi nekaj kuponov se je
do srede ša nabralo, vse to pa
bomo sešteli in rezultate ob-
javili v prihodnji številki. Iz-
žrebali pa bomo tudi deset
nagrajencev, ki bodo prejeli
naše majice in kape.
Danes pa objavljamo samo
število glasovnic, ki so v taj-
ništvo naše redakcije prispe-
le do ponedeljka do 12. ure.
Največ, to je 30 glasov, je
prejel Jožef Hrastnik, samo
dva manj, 28, Vinko Skale,
16 pa Gregor Cankar. Z 12
glasovi prvim trem sledi Vili
Ošlak, z 11 Vinko Lavrinc,
z 10 Zvone Štorman, 9 Anton
Ratej, po 7 glasov sta prejela
Anton Dornik in dr. Boris
Kramžar, 4 Jelko Vidmar, po
3 Pavli Platovšek in Rudi
Rutar, po 2 Vida Zupane,
Silva Mikuž, Boštjan Stra-
šek, prof.Božena Orožen in
Jože Horvat, po enega pa Ro-
lando Kresnik, dr. Peter Li-
povšek, Rolando Pušnik in
dr. Stevan Džordževič.
Danes je že objavljen prvi
kupon za mesec september.
Izpolnite ga in čimprej po-
šljite. Naj vas še enkrat opo-
zorim, da bodo glasovi upo-
števani v tekočem tednu le,
če bodo kuponi prispeli po
pošti ali dostavljeni osebno
v tajništvo redakcije, do po-
nedeljka, do 12. ure. Kupone,
ki bodo prispeli kasneje, pa
bomo upoštevali v nasled-
njem tednu.
MOJCA MAROT
Laško ljubše
od Radeč?
S Francijem Kaduncem tudi o dograditvi
HE Vrhovo____
V Radečah in okolici so imeli samostojno občino že pred
drugo svetovno vojno, obstajala je vse do leta 1959. Tu je bila
tudi prva vzorčna stanovanjska skupnost v Sloveniji, kar je
kraju omogočilo popolno samostojnost pri urejanju komunalnih
zadev. O neuspelem referendumu za ustanovitev občine, teža-
vah pri dograditvi HE Vrhovo in še o čem smo zastavili nekaj
vprašanj predsedniku sveta KS Radeče Franciju Kaduncu.
So se vam zdeli nedavni izi-
di referenduma o ustanovitvi
občine Radeče presenetljivi?
Zelo. Predvsem so me prese-
netili rezultati iz okoliških
krajevnih skupnosti, ki v celo-
ti gravitirajo na Radeče. Zdi se
mi povsem nelogično, da so
dali svoje glasove za laško ob-
čino, ki je precej bolj oddalje-
na. Toda spoštovati gre voljo
volivcev. Sam pa sem bil po-
polnoma prepričan, da uspeh
ne bo izostal, saj slabše, kot je
sedaj, skoraj ne more biti. Pri
rezanju pogače proračunskega
denarja namreč nismo zado-
voljni niti Radečani niti pred-
stavniki laške občine.
Toda težnja po ustanovitvi
občine je bila vendarle dolgo-
letna želja tukajšnjih prebi-
valcev?
Res je. Denar bi ostajal
v Radečah. Je pa zanimivo, da
so ravno okoliške krajevne
skupnosti, ki so bile pri reše-
vanju komunalnih problemov
vendarle obravnavane priori-
tetno, zdaj nasprotovale usta-
novitvi občine.
Bi lahko rekli, da so Radeče
demografsko in ekonomsko
zaključena celota?
Zagotovo. Ravno to je bil tu-
di razlog, da smo tako inten-
zivno pristopili k oblikovanju
nove občine. Pogoji, ki jih je
predpisovala zakonodaja, so
bili v celoti izpolnjeni.
Kakšna je trenutna gospo-
darska struktura mesta?
Situacija ni najboljša. Go-
spodarska recesija ni zaobšla
nobenega podjetja, še posebej
so v hudih težavah podjetja, ki
so izgubila bivši jugoslovanski
trg. Povedati pa je tudi treba,
da je nekakšen barometer za
ocenjevanje gospodarske
uspešnosti kraja podjetje Ra-
deče papir. V kolikor se
zmanjša uspešnost tega po-
djetja, se enostavno postavi
pod vprašaj tudi razvoj Radeč.
Kaj pa komunalni sistem in
infrastruktura?
V zadnjih petih letih, ko in-
tenzivno potekajo dela pri do-
graditvi HE Vrhovo in njeni
širši ureditvi, v mestu ni bilo
večjih komunalnih investicij.
Vseeno pa se lahko pohvalimo
z dobrim telefonskim omrež-
jem, kabelskim sistemom, tre-
nutno potekajo dela za plinifi-
kacijo.
Veliko pripomb s strani kra-
janov je bilo izrečenih na ra-
čun dokončanja zdravstvene-
ga doma. Kdaj bo objekt pre-
dan svojemu namenu?
Zdravstveni center Celje je
investicijska dela prenesel na
izvršni svet občine Laško, od
tam pa na Zdravstveni dom
Radeče. Najprej je potek del
zavrla vojna, potem pa še
spremembe v zdravstveni za-
konodaji. Sedanji investitor si
prizadeva, da bi v jeseni uspo-
sobili vsaj en trakt. Gre pa za
občutljivo vprašanje, saj gre
med drugim tudi za sredstva,
ki so bila zbrana s pomočjo
samoprispevka. Temeljni ra-
zlog za kasnitev del pa je seve-
da pomanjkanje finančnih
sredstev.
Je v mestu čutiti utrip delo-
vanja društev?
Tudi delo društev je pogoje-
no z dodatnimi finančnimi
sredstvi, ki pa jih žal ni. Vse
manj je tudi amaterizma. Res
pa je tudi to, da so aktivnosti
na tem področju prepuščene
bolj ali manj iniciativi posa-
meznikov, medtem ko jih je
prej koordinirala SZDL.
Ta čas potekajo v kraju veli-
ki infrastrukturni posegi, ki
sodijo v okvir projekta dogra-
ditve HE Vrhovo. Kako pote-
kajo dela?
Ta čas potekajo dela za zaš-
čito Radeč pred poplavami.
Dokončanje teh del je pogoj za
obratovanje HE Vrhovo. Toda
tudi tu ne gre brez težav. Od-
prta ostajajo še vedno lastnin-
ska vprašanja, ovira so dena-
cionalizacijski postopki, pre-
malo je tudi dobre volje posa-
meznikov, premalo je strpno-
sti. Je pa res, da so tudi inve-
stitorji storili nekaj napak in
s tem vnesli med ljudi neza-
upanje.
Radečanom ne more biti
ravno v ponos njihova železni-
ška postaja.
Zgodba o postaji je dolga
desetletja. Krajevna skupnost
ima ustna zagotovila pred-
stavnikov slovenskih železnic,
da se bodo dela letos vendarle
začela dela. Vendar po dose-
danjih izkušnjah obljubam ne
verjamemo več in v tem pogle-
du res nismo največji opti-
misti.
Včasih se radi pošalite, da
ste verjetno edino mesto v Slo-
veniji, ki se zavzema za ohra-
nitev oddelka policije. Zakaj?
Za to naše stališče imamo
kar nekaj tehtnih argumentov.
V kraju imamo KPD in VPD,
torej dve instituciji, ki bi z vi-
dika varnosti terjali posebno
obravnavo in po naši oceni
kontinuirano dežurstvo polici-
je, v mestu imamo specifično
proizvodnjo (izdelava vred-
nostnih papirjev in plastičnih
kartic v podjetju Radeče pa-
pir), nenazadnje gre za po-
memben prometni križ. UNZ
Celje bi morala na osnovi po-
danih argumentov že pred le-
tom dni izdelati novo varnost-
no oceno, vendarle navkljub
obljubam do danes še nismo
prejeli nobenega odgovora.
Kakšne bodo torej Radeče
leta 2000?
Po mojem mnenju bodo Ra-
deče po dokončanju vseh del
lepo in mirno mesto, v katerem
bo prijetno živeti. Malo nam
bo sicer žal za staro podobo
mestnega jedra, ki ga ne bo
več. Predvidevam, da bomo
imeli novo Petrolovo bencin-
sko črpalko, sodobno železni-
ško postajo, težko pričakovani
zdravstveni dom in močno go-
spodarsko zaledje. Seveda pa
nisem prerok. Le želim si, da
bi tako bilo.
FRANCI ČEČ
Št. 35 - 01. september 1994
1 o
Svežina ludi za fasado
SLG Celje s polnim zamahom v novo umetniško sezono
Bobni v noči, Bcrtolta Brechta, v režiji
Mileta Koruna, so zbobnali na kup ves
ansambel celjskega gledališča, ki se je
v ponedeljek vrnil s počitnic, da bi se
celjskemu občinstvu s prvo premiero
v novi sezoni predstavil že na začetku
oktobra. Letošnjo sezono je prvič pripra-
vil novi umetniški vodja Primož Bebler,
ponudbo pa si lahko pogledati v razpisu
za abonmajsko sezono.
Na pragu nove sezone velja zapisati,
da se za prenovljeno fasado gledališke
hiše, ki so jo dokončali v poletnih mese-
cih, denar pa sta družno prispevali repu-
blika in občina v višini 50 tisoč tolarjev,
v gledališču odgrinja še druga svežina.
Bistvo je kajpak v repertoarni ponudbi,
a ne samo to. Tudi v svežem pristopu
s katerim se celjsko gledališče želi še bolj
odpreti občinstvu in postati še bolj ljud-
sko, tiči bistvo. Tega pa ne bodo dosegli
samo z repertoarno svežino, se zavedajo
v gledališču, ampak predvsem z narav-
nanostjo navzven. In kaj kanijo storiti?
Že kar na začetku sezone čaka umetni-
ški zbor, podprt s tehničnim delom ko-
lektiva, veliko dela, ki ga bodo, pravijo,
vzeli kot nov izziv za začetek in nadalje-
vanje nove sezone. Na primer?
Potem ko je, menda zaradi gnmotnih
težav, najbrž pa bolj zaradi televizijskih
zdrah, konec junija padlo v vodo snema-
nje predstave Herman Celjski na Starem
gradu, (spektakel v režiji Francija Križa-
ja bo tako ostal samo v spominu tistih, ki
so ga videli), se je ansambel odzval vabi-
lu Laščanov, da pride 9. septembra
k njim v goste z uspelo lansko komedijo
Sluga dveh gospodov. Nenavadno vabilo
za gostovanje s prav to predstavo pa je
prišlo tudi s strani ljubiteljskih kulturni-
kov s Kompol, kjer bi radi s predstavo
poklicnega gledališča na prostem doka-
zali, da se da tudi na tak način oživiti
kulturo na vasi in da lahko ljubiteljska
in amaterska kultura hodita vštric.
Lanska izvrstna predstava Ta veseli
dan ali Matiček se ženi na srečo tudi še
ne bo izginila iz repertoarja. Tako kot
Slugo dveh gospodov, bodo tudi to pred-
stavo Celjani 17. septembra ob pol osmih
zvečer ponovili za izven in jo nato 23.
septembra zaigrali v Cankarjevem domu
v Ljubljani.
Za piko na »i« dodajmo, da bo tudi
letos, kot vsa leta doslej, ansambel štel
samo 18 igralcev, da Primož Ekart s to
sezono prestopa v Pandurjevo gledališče
(za njegovo vlogo v Slugi dveh gospodov
bo zato potreben dodaten študij z Igor-
jem Sancinom za vskok), v celjsko gleda-
lišče pa prihaja Mariborčan Davor
Herga.	MATEJA PODJED
Izšla je revija
Znamenje
Dvojna številka (3-4) re-
vije Znamenje, ki jo izdaja
istoimenska založba iz Pe-
trovč, prinaša prispevke
Vekoslava Grmiča Politika
in morala, Janka Bohaka
Kaj je psihoterapija, Cvet-
ke Toth Aktualnost metafi-
zike. Sledi več prispevkov
na temo reinkarnacije: Iz-
ziv vzhoda, Čas brez kon-
ca?, Reinkarnacija v budiz-
mu, Reinkarnacija v hin-
duizmu, Reinkarnacija in
moderna gnoza, Obujenje
v medtestamentni literatu-
ri in rabinski teologiji,
Vstajenje in biblična apo-
kalipsa, Vstajenje ali rein-
karnacija. Članki so preve-
deni iz revije Concilium.
Jože Rajhman piše
o cerkveno-političnih raz-
merah v severovzhodni
Sloveniji v 19. stoletju, re-
vija pa objavila tudi pesmi
Mace Jogan, Cang jo Suja
in Li Zong Fiuja ter interv-
ju s francoskim teologom
osvoboditve Jacquesom
Gaillotom, škofom iz
Evreuxa.	D. M.
Dunajski plesni tedni
Sredi avgusta so se iztekli že
11. internacionalni dunajski
plesni tedni, ki so mesto ob
Donavi spremenili v živahno
središče svetovnega plesnega
dogajanja.
V tem času se je na Dunaju
zbralo čez štirideset svetovno
priznanih pedagogov in koreo-
grafov z različnih področij
plesne umetnosti. Svoje znanje
so prenašali približno tisočim
udeležencem seminarja iz
Evrope in Amerike.
Ob seminarju so vsak dan
potekale tudi projekcije naj-
boljših video filmov zadnjega
leta. V dunajskem Vollksthea-
tru pa so vsakodnevno gosto-
vale svetovno znane plesne
skupine iz Amerike, Canade in
Evrope: legendarna Merce
Cunningham Dance Company,
začetnica post-modernega
plesa Trisha Brown, Steve
Paxton, Ismael Ivo Company,
Anne Teresa de Keersmaeker
& Rosas, Wim Vandekeybus in
številni drugi.
Iz Slovenije sva se seminarja
New Danca (Stephen Petro-
nio) in sodobnega plesa (Ale-
gado, Ginoux, Warshaw) ude-
ležili samo jaz, kot umetniški
vodja in Sava Malenšek, dol-
goletna plesalka in koreogra-
finja Plesnega Foruma Celje.
Zanimivo je bilo tudi srečanje
s plesalko slovenskega rodu,
Ingrid Kerec, ki živi in pleše
v profesionalnem Tanztheatru
Newport v Frankfurtu. O pri-
merjavi slovenske plesne scene
z evropsko sva imeli daljši po-
govor, ki bo objavljen v eni
izmed naslednjih številk NT.
Še eni dunajski plesni tedni
so za nami. Mi pa obogateni
z novimi izkušnjami in zna-
njem začenjamo novo plesno
sezono. V dvorani Plesnega
Foruma pravkar potekajo
plesne delavnice pod vod-
stvom Save Malenšek, ki mla-
de plesalce seznanja z novost-
mi na področju sodobnega
plesa.
V mesecu septembru pa bo-
do z rednimi vajami pričele tu-
di ostale skupine Plesnega Fo-
ruma, ki se bodo celjskemu
občinstvu predstavile kar
s tremi plesnimi novitetami:
Škrat sanjavec (skupina Packa
v sodelovanju z Mio Žnidarič),
Zgodba o plesu (Forum B) in
Alma (ples, gledališki projekt
za odrasle).
Za novince pravkar poteka-
jo vpisi v otroške, mladinske
in odrasle plesne skupine. Ne-
kaj prostih mest je pa tudi
v rekreativni (aerobika) skupi-
ni za ženske in moške. Infor-
macije in vpisi na telefon 36-
559.
GOGA STEFANOVIČ
ERJAVEC
Šesta plesna kolonija v Piranu
Studio za ples in Plesni teater iz Celja sta minuli mesec zopet
organizirala plesno kolonijo, ki je hkrati tudi začetek njune že
petnajste sezone. Letošnjo kolonijo, ki je bila od 20. do 29.
avgusta v Piranu, je obiskovalo 75 plesalcev iz vse Slovenije.
Pod vodstvom pedagoginj Tanje Skok iz Kopra, ki končuje
šolanje v Londonu, in Nine Mavec iz Velenja, ki je že končala
šolanje v Belgiji, so se plesalci učili štirih različnih baletnih
tehnik, Igor Jelen iz Celja pa je vodil plesne delavnice. V okviru
kolonije so si lahko v Piranu in Kopru ogledali tudi predstavo
Smeško med črkami ali plesna abeceda. Plesni teater Igen, ki se
pripravlja tudi na veliko jesensko gostovanje po Kanadi, je to
predstavo uprizoril doslej že 85-krat, ogledalo pa si jo je že
okrog 30 tisoč otrok v Sloveniji in sosednjih državah.
JI
Razstava Šalamona
V razstavnem prostoru ho-
tela Dobrna so od 20. avgusta
postavljena slikarska dela Ar-
pada Šalamona iz Slovenskih
Konjic.
Avtor je skupno razstavil 38
slik. Večino je ustvaril v ob-
dobju zadnjih treh let, nekaj
pa jih je tudi s starejšimi letni-
cami. Za njegov pristop k sli-
karstvu je karakteristično, da
posega na zelo različna po-
dročja, in to tako s tehnološke
plati kot tudi z izborom moti-
vov in celo slogom. Na razstavi
je največ akvarelov, osem jih
je v oljni tehniki, trije kolaži in
nekaj grafik, odtisnjenih iz li-
norezov. Očitno je, da je Šala-
mon zelo nagnjen k eksperi-
mentiranju, iskanju vedno no-
vih estetskih formul, ki jih
lahko ponudijo posamezne
tehnike in iz katerih poskuša
dobiti kar največ. Ko izdeluje
grafike, se osredotoča pred-
vsem na linije, išče kontrastne
enote med posameznimi barv-
nimi ploskvami in gradi zak-
ljučene, trdno kompozicijsko
formirane celote. Pri akvarelu
dopušča barvam, da se prosto,
včasih tudi povsem naključno
razlivajo po papirju, pri tem
nastajajo dekorativne ter vi-
zualno nenavadne podobe,
medtem ko je pri realističnih
interpretacijah bolj zavezan
stvarnim preslikavam tako
v oblikah kot v izboru kolori-
ta. Ko pa se odloča za slikanje
z oljem, smotrno izkorišča
snovno gostoto barv in jih na-
naša v plasteh, kjer vsaka po-
samezna deluje intenzivno,
hkrati pa je homogeno prisot-
na med ostalimi.
Podobno raznolikost kaže
slikar tudi na področju izbra-
ne tematike. Pred gledalcem se
zvrstijo portreti, različne figu-
re, krajine, naselja z razčlenje-
no arhitekturo in tihožitja. Pri
tem Šalamona ponekod vodi
želja za verističnimi odslika-
vami, drugje pa si dopušča več
domišljijske svobode in drsi
v abstrahiran model, ki v po-
sameznih slikah dobiva po-
vsem nepredmetne poteze,
a s poudarjeno simbolično go-
vorico.
BORIS GORUPIČ
Državno prvenstvo in revija citrarjev
Najboljšemu prave zlate cltre — V Grižah letos kar dva dni
Konec avgusta so v Grižah uspešno
spravili pod streho letošnji Miš Maš,
s polno paro se že pripravljajo na sreča-
nje citrarjev. Predsednik DPD Svoboda
Miran Krajšek napoveduje nekaj no-
vosti.
ZKO Slovenije se je namreč letos odlo-
čila, da organizira državno prvenstvo ci-
trarjev. K sodelovanju so povabili tudi
Grižane, tako da so skupaj z ZKO Slove-
nije organizatorji prvega državnega pr-
venstva slovenskih citrarjev. Finale pr-
vega državnega prvenstva bo v soboto,
17. septembra v dvorani v Grižah. Dan
kasneje, torej v nedeljo, pa bo revija Zla-
te citre.
Kako bodo izpeljali državno prven-
stvo? Miran Krajšek pojasnjuje: »Med le-
tom je že bilo 6 področnih srečanj po vsej
Sloveniji, kjer so izbrali finaliste za na-
stop na državnem prvenstvu. Med pri-
bližno 200 citrarji, ki so sodelovali na
področnih srečanjih, je posebna komisija
pod vodstvom Cite Galič izbrala 40 fina-
listov, ki bodo 17. septembra prišli v Gri-
že. Vsi tisti, ki bodo zbrali zadostno šte-
vilo točk za bronasto, srebrno ali zlato
odličje, bodo nastopili tudi na nedeljski
reviji. Najboljšemu z državnega prve"
stva bodo podelili prave zlate citre v ^
niaturni obliki ter zlato plaketo.«
V nedeljo bodo poleg najboljših z &
žavnega prvenstva nastopili še ljudS'
godci ter osem najboljših slovenskih P
trarjev po izboru organizatorjev.
ske godce bo spremljala posebna kon^
ja Glasbeno narodopisnega inštituta S'
ZU in radia Slovenija, najboljšemu P
bodo podelili naslov mojster slovens^
citer.
IRENA BA5"
Ni jedne nema bolje
od naše policije
Takole so pred več kot de-
setletjem prepevali reški Paraf
in s tem reflektirali dogodke,
ki so se takrat, leta 1981 in
1982, dogajali na Kosovu. Pe-
sem je bila seveda hudo sporna
in le redke radijske postaje so
jo uvrstile v svojo glasbeno
opremo. Čeprav ni bila izrecno
prepovedana, je bilo več kot
jasno, da se uredniku, ki bi jo
utegnil uvrstiti v opremo,
v prihodnosti ne bodo pisali
najbolj lepi časi. Pa vendar
smo komad lahko večkrat po-
slušali. In se obenem še fino
zabavali.
Jasno, tisti dogodki so šli
več ali manj mimo nas. Že res,
da so se nas malce že dotakni-
li, toda kakšnih večjih pretre-
sov v resnici zaradi tega nismo
doživljali. In tudi tisti »Milici-
ja trenira strogoču« smo se
v večini primerov le smejali.
Končno je bila narejena kot
neškodljiva zajebancija, ki
z realnostjo nima nikakršne
zveze. In ravno v tem je štos;
izdelek takšne ali drugačne
vrste, ki je reflektiral realnost
skozi realnost, ni bil nikoli
sporen, kar utegne pomeniti,
da smo živeli v času, ki se ni
zgolj napajal iz simbolnega,
marveč so takšni v resnici tudi
bili. Simbolni, namreč.
Pravzaprav so se vsi (in se še
danes!) sistemi, ki so nastali
kot umetna tvorba vselej na-
pajali iz simbolnega. In sim-
bolno je bilo tisto, kar je takš-
ne sisteme držalo pokonci. Ju-
goslavija je bila zbirka simbo-
lov: bratstvo in enotnost, Tito,
samoupravljanje, JLA, itd.
Oprijemljive realnosti prak-
tično ni bilo oziroma drugače;
realnost je obstajala le izven
meja dovoljenega in bila kot
taka nična. Realnost je bila to-
rej zbirka simbolov, ki so jo
morda še najbolj zapolnjevali
sicer odlični filmi Slobodana
Šijana, Saše Petroviča, Emirja
Kusturice ...In, ko ni bilo več
filmov, ko je tudi v film stopila
realnost, je bilo z Jugoslavijo
takorekoč konec. Pretvorila se
je v simbol in kot taka še dam
obstaja.
Kaj pa Slovenija? Pravza-
prav je z razpadom Jugoslavij{
tudi Slovenija postala zgo\
simbol. In resnici na ljubo,
v glavah naših nekdanjih bra-
tov, je takšna še danes; koi
simbol varnega življenja, ko,
simbol boljše in lepše prihod-
nosti in drugače, kot simbd
obujanja germanizma, koi
simbol antipartizanstva... a
Slovence pa je Slovenija real-
nost. Pa čeprav se tudi sarm
napaja iz simbolov. Ker, kaki
drugače razumeti vse tiste m
vodobne heroje, ki še danes a
morejo pozabiti tistih nuja
potrebnih pobojev domobran
cev, ki se še danes sklicujeji
na izvor svojih priimkov, k
v vrstah čakajo na podelite,
italijanskega državljanstvi:
In, ko simboli enkrat zamenja-
jo realnost, ko jo dobesedni
zamenjujejo, takrat je z real-
nostjo nekaj narobe. Hudo na-
robe. In dogodki, ki so v zad-
njem času zaznamovali Slove-
nijo, to le potrjujejo. Hecimi
primer uboja na kranjski no&
ki ga tako policisti kot zdrav
niki opravičujejo skozi simbo
le. Z realnostjo se nihče oi
njih ne želi spoprijeti. Poveds|
no drugače; brž ko se odgovor-
ni pričnejo sklicevati na neki
fiktivnega, s čimer zasenčij«
resničnost, takrat namesto re-
alnosti spregovorijo simbol:
In v primeru uboja na kranjsk
noči seje zgodilo ravno to. ite
šitevje samo ena: odstop mini-
strov za notranje zadeve in z
zdravstvo.
Vpis novincev
Harlekinova šola za plesno
vzgojo, klasični balet in so-
dobni ples vpisuje novince
v naslednje programe šolskega
leta 1994/95: predšolske otro-
ke, rojene v letu 1990; v pro-
gramu prvega razreda nižje
klasično baletne šole je prostih
še nekaj mest (vpis za otroke,
rojene v letih 1983, 84 in 85,
sprejem je možen po uspešno
opravljenem preizkusu kandi-
datovih sposobnosti); v pose-
ben program za fante: ker je
program avtorsko zaščiten, ga
ne objavljamo na tem mestu,
informacije o njem pa dobite
osebno ob dnevih vpisa. Pro-
gram je namenjen fantom, ro-
jenim okrog let 1982, 83 in ob-
sega več predmetov, ki skupaj
omogočajo vsestranski razvoj
s pridihom sodobnega plesa, j
V ostale programe, kjer 9
skupine že formirane, načelij
ne sprejemamo več — dogovd
o sprejetju je možen v primeij
da ostane prosto mesto ob me
rebitnem odhodu dosedanj
učenke. Informacije dajefflj
osebno ob dnevih in ur«
vpisa.
Vpis novincev (in izdaja«
informacij): petek, 2.9.94 «
11. do 12. ure ter od 14. do lj
ure, od ponedeljka do četrt«
(od 5. do 8. septembra) od 1
do 12. in od 14. do 15. *
v Harlekinovi dvorani 1
Gimnaziji Center, Kosovelo'
ulica 1 - vhod iz križišča M
Kersnikovo in Gregorčiči
ulico.	,
ANA VOVK PEZP
Št. 35 - 01. september 1994
1
iragocene učne ure
^narodna poletna violinska šola — Igor Ožim spet v Velenju
^jšnji teden so mladi glasbeni talenti
jj„Čili muziciranje v poletni glasbeni
ki jo je letos spet vodil Igor Ožim,
J, svetovno priznanih violinskih pe-
Ogov, ki že vrsto let poučuje na visoki
.{^ni šoli v Kolnu. Za mlade violini-
f je sam sprejem v Ozimovo glasbeno
d referenca, ki odpira vrata v nadalj-
glasbeno ustvarjanje.
ijofesor Ozim vodi poletno glasbeno
. jre osmo leto zapored. Prvi dan so
I, letos namenili avdiciji, ki je izločila
uj sposobne, najboljšim pa omogočila
majstnevni glasbeni študij. Udele-
ci šole morajo intenzivno delati, sicer
s0 to že glasbeniki, ki so trdega dela
eni. »To šolo obiskujejo samo največji
,nti,« je prepričan prof. Ciril Vertač-
organizacijski vodja poletne šole
jlenju. »Pred njimi je že začrtana pot,
(0di v profesionalizem.«
košnje šole se je udeležilo sedem slo-
iskih violinistov in trinajst tujih. Iz
iije sta prišla dva, iz Belgije, Hrvaške,
lije in ZDA po eden, kar sedem pa jih
haja iz Nemčije. Najmlajša je bila
istina iz Nemčije, ki je napolnila šele
m let, najstarejši pa njen rojak, star
indvajset let. Med našimi violinisti ve-
omeniti petnajstletno Anjo Bukovec,
se je Ozimove šole udeležila že tretjič,
er pa uspešno študira v Pragi,
tfladi glasbeniki so vajeni, da večji del
jjega časa posvečajo glasbi, pa vendar
življenje v poletni glasbeni šoli še po-
iej naporno. Vsak med njimi v tem
iu naštudira svoj koncertni program,
tem pa jih z dragocenimi izkušnjami
nerja prof. Ozim. Prav gotovo želijo
r najbolj izkoristiti znanje in nasvete
dagoga, ki mu ne more vsakdo prisluh-
niti, zakaj ukvarja se samo z najboljšimi.
Predstavlja pa tudi avtoriteto, ki glasbe-
nikom na primer prepoveduje, da bi pri-
šli na vajo nepripravljeni ali da česa ne
bi naštudirali, če je bilo tako dogovorje-
no. Dela je ogromno in delati so priprav-
ljeni z vsemi močmi. Vsak študent ima na
voljo štiri učne ure pri prof. Ozimu, ob
tem pa redno vadijo, tudi po sedem in več
ur dnevno. Asistentka letošnje šole je
profesorica violine Christiane Hutcap, ki
jo je kot štirinajstletno študentko ravno
Igor Ozim sprejel v svoj razred v Kolnu.
Študij je zaključila z odliko in se zelo
zgodaj pričela posvečati pedagoškemu
delu. Tudi pri njej se vsak izmed študen-
tov spopade s štirimi študijskimi urami.
Na vajah sodelujeta še dva pianista
spremljevalca, prof. Vlasta Doležal Rus
iz Ljubljane in prof. Alan Brown iz Lon-
dona. Za strokovno moč je potemtakem
v poletni glasbeni šoli res dobro poskrb-
ljeno. Uspeh je tako rekoč zagotovljen,
saj so na drugi strani uka željni, pred-
vsem pa izjemno nadarjeni violinisti, ki
so se z glaslso že zgodaj spoprijeli nadvse
resno.
Za uspehom je trdo delo
»Ker so vsi študentje izjemno talenti-
rani, je pred njimi le še urjenje. Treba jih
je izuriti in lahko prispejo prav na vrh
glasbenega ustvarjanja,« meni prof. Ver-
tačnik. Le delo jih še čaka, in če bodo
pripravljeni veliko vložiti, bodo postali
vrhunski glasbeniki.
Svoje znanje so lahko v času poletnega
izobraževanja pokazali kar trikrat. Prvi
koncert so priredili v Rogaški Slatini,
drugi je bil interni, tretji, zaključni kon-
cert, pa je bil pravi slavnostni dogodek,
na katerem so se smeli predstaviti naj-
boljši. Nastopila je približno polovica -
študentov.
Po končani šoli so jim podelili tudi
diplome, a kot rečeno, je največja refe-
renca to, da jih je Ozim sprejel. Profesor
je zahteval, da so študenti nastanjeni
skupaj, in to v mirnem okolju, kjer lahko
nemoteno delajo. Letos so se zato odločili
za nastanitev na kmečkem turizmu nad
Šoštanjem, kjer so imeli optimalne pogo-
je. Organizatorji so poskrbeli za prevoz,
tako da so lahko glasbeniki živeli v nara-
vi in lepem okolju, pa tudi odlično kuha-
rico so imeli. Ker so bivali skupaj, so se
imeli možnost spoznati in tudi ponuditi
drug drugemu pomoč. Prav zato je Ozim
želel, da živijo skupaj, saj se obenem
razvije spodbuda za delo in ustvarjanje.
Mladi violinisti so po napornem delu od-
šli domov, vsi pa so se vrnili k enako
napornemu vsakdanjiku; ta pa zahteva,
da posvetijo del ranega otroštva ali mla-
dostniških let ljubezni do glasbe, ki se že
razvija v njihov poklic.
Velenjska glasbena šola je tudi to po-
letje gostila priznana imena. Največ pa je
vredno, da se posveča delu z mladimi.
V začetku julija so organizirali Tabor
glasbene mladine Slovenije, ki se ga je
udeležilo okoli petdeset aktivnih članov.
Kitaro sta poučevala dva mojstra, Jerko
Novak iz Ljubljane in Istvan Romer iz
Zagreba, harmoniko Franci Žibert, ko-
morno igro pa Volodja Balžalorski iz
Ljubljane. Taboru je sledila Poletna kla-
virska šola, ki jo je vodil prof. Jacob
Lateiner, vodja klavirskega oddelka na
priznani londonski šoli Juilliard School
of Music.
KSENIJA LEK3Č
torija Zimšek prihaja iz Ljubljane,
'oletni glasbeni šoli je študirala fran-
skladatelja Vieuxtempsa, njegov
''koncert. Na deželnem konzervatori-
v Celovcu pa redno študira že tretje
Ciril Vertačnik, organizacijski vodja po-
letne glasbene šole: »Obiskujejo jo lahko
le izbranci.«
Dvanajstletni Žiga Brank med vajo pri
Igorju Ozimu. S seboj je pripeljal tudi
očka, ki je učno uro posnel s kamero.
togaško glasbeno poletie čez polovico
^ 21. junija, ko je vokalna
"Ptaa Canticum iz Maribora
postno začela letošnje Ro-
glasbeno poletje, do da-
le bilo na sporedu že več
^'ajset glasbenih priredi-
,nied njimi koncert glasbe-
ateljeja Tartini iz Ljub-
e< izjemen nastop pevske-
zbora Florian singers iz
^oiunda, koncert komor-
'a zbora Ave, koncert oper-
,Melodij in odlomkov iz
s,ealov sopranistke Zorice
Fatur, altistke Majde Švagan,
tenorista Vinka Paiča in bari-
tonista Emila Baronika.
Med koncerti vokalne glas-
be je pomenil pravo poslastico
nastop Slovenskega okteta,
med instrumentalnimi pa na-
stop Ljubljanskega trobilnega
kvinteta v kristalni dvorani in
dva nastopa v Anini kapeli:
najprej Volodja Balžalorski,
violina, Cveto Kobal, flavta in
Netka Petkova, čelo, zatem pa
Mojca Zlobko, harfa, in Tomaž
Lorenz, violina, v kristalni
dvorani pa še Andrej Petrač,
čelo, in Tomaž Petrač, klavir.
Doslej tudi ni manjkalo na-
stopov folklornih skupin: slo-
venska, škotska, italijanska,
poljska, španske, folklora za-
mejskih Slovencev. V kristalni
dvorani je bil plesni troboj
v standardnih in latinsko-
ameriških plesih. V prvih dneh
avgusta je nastopil v kristalni
dvorani pianist Hinko Haas,
v razstavnem salonu pa Broni-
slava Prinčič, harfa, Vladimir
Horvat, mandolina in ustna
harmonika ter Igor Saje, ki-
tara.
V torek je nastopil APZ
France Marolt, nocoj pa bo na-
stop New Swing Quarteta. Do
konca Rogaškega glasbenega
poletja, ko bo zaključni kon-
cert z orkestrom in solisti ma-
riborske opere, se bo zvrstilo
še šestnajst prireditev, med
katerimi velja poudariti na-
stop Tria Lorenz, opernih soli-
stov iz Ljubljane, nastop žen-
skega pevskega zbora Rotovž
iz Maribora, koncert ansambla
Musica Camerata Rogaška in
koncert Ljubljanskega okteta.
DRAGO MEDVED
Violina in harfa
L^ okviru prireditev Poletno Celje je bil v torek v prosto-
^ Galerije sodobne umetnosti koncert violinista Tomaža
renza in harfistke Mojce Zlobko. Pod skupnim imenom
„°lina in harfa v delih francoskih ustvarjalcev sta pred-
^'ila Sonato za harfo in violino Francoisa Adriena Boil-
euja Fantazijo za violino in harfo op. 124 Camilla Saint
h^sa, Divertissments a la Francaise Andrea Capleta,
k »ussvjev Reverie, Faurov Berceuse op. 16, Tournierjeva
a romantična preludija op. 17 in Ibertov Entr'acte.
D. M.
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri,
v petek ob 20. uri, koncert tria Lorenz - violinista Tomaža
Lorenza, čelista Matija Lorenza in pianista Primoža Lorenza,
spremljala pa jih bo tudi sopranistka Olga Gracelj.
V	Glasbeni šoli v Celju bo v torek ob 20. uri, koncert violončeli-
sta Tomaža Severja in pianista Hinka Haasa.
V	hotelu Dobrna si lahko do 5. septembra, ogledate razstavo
likovnih del Arpada Šalamona.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo do 16. septembra, na
ogled razstava likovnih del Dane Kočice iz Rogaške Slatine.
V	prostorih Interkontrakta si lahko ogledate razstavo likovnih
izdelkov, ki so nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji
in likovnem krožku osnovne šole Glazija, pod vodstvom Zdenke
Vrečko.
V	Likovnem salonu v Celju je do 19. septembra, odprta razstava
nakita oblikovalke Lare Bohinc.
Union od 1. do 7.9. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film
Kremenčkovi; Metropol od 1. do 7.9. ob 17., 19. in 21. uri ameri-
ški film Vražja dekleta; Dom od 1. do 5.9. ob 18. uri ameriški
film Nabriti kanoni, ob 20. uri mehiški film Kot voda za čoko-
lado, 6. in 7.9. ob 18. uri ameriši film Nabriti kanoni, ob 20. uri
pa ameriški film Divja vrtnica.
Kino Rogaška Slatina 2. in 3.9. ob 18. in 20. uri ameriški film
Gospod Jones.
Kino Dobrna 4.9. ob 19. uri, ameriški film Na razpotju.
Kino Žalec 2. 9. ob 20. uri in 4.9. ob 18. in 20.15 ameriški film
The Doors, 3.9. ob 20. uri pa ameriški film Krik stene.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob
20. uri, večer hrvaške folklore v izvedbi Folklorne skupine Var-
teks iz Varaždina. V torek ob 20. uri, pa bo ljudske pesmi, plese
in običaje z Dravskega polja predstavila folklorna skupina
Vinka Koržeta iz Cirkovcev.
V	atriju velenjskega gradu lahko jutri ob 19.30, prisluhnete
likovnemu snovanju z naslovom Iskanja Silva Terška z gosti
- Vito Mavrič, Ladom Jakšo in drugimi.
Vražja dekleta, ZDA, 1993
Western
Režija: Jonathan Kaplan, vloge: Madeleine Stowe, Andie
MacDowell, Mary Stuart Masterson, Drew Banymore
Zdaj, ko so se v Hollywo-
odu ponovno spomnili na
westerne (Geronimo, Ma-
verick, Wyatt Earp, Tomb-
stone), je postalo samo
vprašanje časa, kdaj se bo
pojavil »ženski« western
— in tu so Cody (M. Stowe),
Anita (M. S. Masterson),
Lily (D. Barrymore) in
Eileen (A. MacDowell) kot
Vražja dekleta!
Ko Cody, trmoglava in
predrzna ženska, ustreli
nekega poročnika v javni
hiši, ker postane pregrob
znjeno kolegico — prostitut-
ko Anito, jo obtožijo umo-
ra. Pred vislicami jo rešijo
tri zveste prijateljice: Ani-
ta, ki se je po moževi smrti
prisiljena preživljati s pro-
stitucijo, Eileen, lepotica iz
New Orleansa, in Lilly,
vražja punca, ki se ne pre-
straši nobenega spopada.
Štiri prijateljice so na
begu, za petami so jim lovci
na glave. Ker pa je to konec
19. stoletja in na Divjem
zahodu veljajo »moški« za-
koni, so Cody, Anita, Lilly
in Eileen brez vsakršnih
pravic, na milost in nemi-
lost prepuščene zakonu.
Prisiljene so poskrbeti za-
se. Tako se odločijo, da bo-
do začele znova v Oregonu,
kjer je Anitin mož nekoč
kupil zemljo, one pa bodo
s Codyjinimi prihranki
zgradile mlin. Ko pa Cody
dviguje svoje življenjske
prihranke v banki, pa to
isto banko oropa njen stari
znanec Kid Jarrett s svojo
bando - s Codyjinimi pri-
hranki vred, seveda. Zdaj
bodo morale priti do de-
narja, kar pa sploh ne bo
enostavno, saj je Kid Jar-
rett strah in trepet celotne-
ga okraja...
Režiser Jonathan Ka-
plan, čigar bibliografija
obsega tudi film The Accu-
sed (Obtožena), je s svojim
žanrskim prvencem v zvrst
vnesel nov pojem poguma,
vznemirljivosti in roman-
tičnosti, ki se je skozi zgo-
dovino Divjega zahoda kar
nekako izgubil. Film je
prekinil tradicijo hollywo-
odskih westernov, v kate-
rih so bili glavni junaki
vedno moški. Konec 19.
stoletja, v času sprememb
in industrializacije, pa so
tudi ženske na Divjem za-
hodu doživljale korenito
spremembo. In kot pravi
Mastersonova: »Film Vraž-
je ženske je zgodba o štirih
ženskah, ki nimajo druge
možnosti, kot da se preživ-
ljajo s prostitucijo. Potem
pa se borijo za svojo svobo-
do in s skupnimi močmi
premagujejo slabosti posa-
meznic. Ne borijo se za po-
litične cilje — borijo se za
svoja življenja.«
Št. 35 - 01. september 1994
1J
Odstiranje tančic iz preteklosti
Tabor mladih raziskovalcev v Skalah pri Velenju - Navaianje dijakov na znanstveno raziskovanje
— Tabor, ki poveže znanstvene potenciale
V	Škalah, vasici z izjemno
bogatim zgodovinskim izroči-
lom, so se zbrali mladi razi-
skovalci in njihovi mentorji,
da bi raziskovali zgodovino in
sedanjost kraja. V raziskoval-
nem taboru, ki ga že šesto leto
zapored organizira Kulturni
center Ivana Napotnika Vele-
nje, želijo mlade spodbujati
k ustvarjalnemu razmišljanju
in delovanju, obenem pa ima
tabor povsem praktičen zna-
čaj, kot je denimo zbiranje ko-
ristnega materiala za muzej.
Prvi raziskovalni tabor pod
okriljem Muzeja Velenje je bil
v gorski vasi Zavodnje, na-
slednji dve leti na Paškem
Kozjaku, že lani pa v Škalah
pri Velenju. »Vas ima izredno
bogato zgodovinsko prete-
klost, saj korenine poseljenosti
sežejo vsaj do rimskih časov,«
pojasnjuje, zakaj so izbrali
prav to vas za kraj raziskova-
nja, Vlado Vrbič, organizacij-
ski vodja tabora, sicer pa rav-
natelj Kulturnega centra Iva-
na Napotnika v Velenju. »Po
drugi svetovni vojni so Škale
doživele dramatično usodo, saj
je izkopavanje premoga pov-
zročilo silno pogrezanje tal,
tako da je staro vaško središče
povsem izginilo. Predstavljajo
pa kraj, vreden proučevanja.«
Navajanje na timsko
delo
V	slogi je moč, v delu v sku-
pinah pa večja učinkovitost
kot v individualnih prizadeva-
njih, bi lahko ugotovili pri ra-
ziskovalnem projektu, kakr-
šen je v Škalah. Letošnjega ta-
bora se je udeležilo 45 dijakov
in študentov, med njimi je tudi
skupina enajstih Zoisovih šti-
pendistov, ki jih vodi 22 men-
torjev. Večinoma so profesorji
različnih strok, nekateri pa so
še absolventi, vendar so že po-
trdili svoje sposobnosti, saj so
mnogi med njimi na taboru že
šesto leto. »Tabor je letos prvič
razdeljen na dva vsebinska
sklopa, na družboslovni in na-
ravoslovni del,« pravi Vlado
Vrbič. »Znotraj obeh sklopov
smo organizirali delo v skupi-
nah, v katerih so vsaj trije di-
jaki z mentorjem in pomočni-
kom. Mlade skušamo spodbu-
jati k ustvarjalnemu razmi-
šljanju in delovanju, kar je na
takem taboru, kot je naš, pre-
cej lažje kot v šob, ki daje
predvsem splošne osnove in
izhodišča. Znanstvenega dela
pa se v šolah le ne lotevajo.
Vrednost tabora je predvsem
v tem, da poveže raziskovalne
potenciale, tako med dijaki
kot v krogih strokovnjakov.
Vsi mentorji, vodniki posa-
meznih skupin, pa skušajo di-
jakom odpirati kreativen po-
gled na znanost, kar bo porok
za praktično delovanje in
uspešno raziskovanje.«
V taboru ne sedijo križem
rok ob že napisanih knjigah,
ampak so vsi udeleženci zelo
zaposleni in aktivni. Zato pa
lahko organizatorji pričakuje-
jo, da bo tudi muzej pridobil
nekaj novega materiala. Ob
tem zbirajo še gradivo za tiste
delovne organizacije, ki se po-
spešeno ukvarjajo z ekologijo.
»Veliko je terenskega dela,
pri tem pa smo se osredotočili
na raziskovanje posledic ugre-
zanja na Škale in neposredno
okolico,« je strnil razlago o de-
lu strokovni vodja tabora Jože
Hudales. »Tudi letošnji tabor
bo imel ob zaključku kaj po-
kazati.«
Znanost na kupu
Izkušnje kažejo, da se delo
v skupinah dobro obnese.
V okviru prvega, družboslov-
nega sklopa, deluje kar šest
skupin. Za arheološko skupino
so predvidevali, pravi prof.
Hudales, da bo na osnovi foto-
grafskih map in ledinskih
imen, ki še živijo med ljudmi,
poskušala rekonstruirati sta-
rejšo zgodovino kraja, koloni-
zacijo ter lokalizirati morebit-
na arheološka najdišča. Tako
so prav na tem taboru ostanke
rimskih stavb že odkrili in na-
tančno locirali, pa tudi ostan-
ke srednjeveške ceste v bližini
Škal so ustrezno dokumenti-
rali. Sledi pa še vrsta drugih
skupin. Folklorna se je ukvar-
jala z zapisovanjem ustnega
izročila, zbirala podatke o sta-
rih ljudskih godcih in zabele-
žila nekaj ljudskih pesmi. Et-
nološko-sociološka skupina je
ugotavljala zanimivo družin-
sko strukturo na prehodu iz
19. v 20. stoletje, saj se je v tej
vasici razlikovala od družine,
ki je bila značilna za druge
slovenske kraje. Skupina za
novejšo zgodovino je nadalje-
vala nalogo iz prejšnjih let in
se posvetila zbiranju podatkov
o vseh žrtvah 2. svetovne vojne
ter o obsegu nemške mobiliza-
cije. Primerjava s 1. svetovno
vojno je pokazala, da gre za
zelo zanimivo delo. Člani sku-
pine za umetnostno zgodovino
pa so proučevali podružnični
cerkvi in tudi prafaro Svetega
Jurija, ki je že dolgo ni več, je
pa ena najstarejših cerkva na
Slovenskem. Raziskovali so
tudi bolj ljudsko komponento
umetnostnega izražanja, na
primer kapelice, križe, tudi li-
kovno krašenje stavb, recimo
ornamente v lesu na hišah in
tudi gospodarskih poslopjih.
V sklopu drugega, naravoslov-
nega dela je raziskovalo pet
skupin. Med njimi velja ome-
niti skupino za proučevanje
rudarstva, ki bo po končanem
delu vedela kar nekaj novega
o vplivih rudarjenja na okolje
in lahko tudi podala predloge
za sanacijo degradacijskih
procesov, kar pa bodo koristni
napotki za nekatera podjetja..
Geografska skupina je pro\w
vala nastanek jezer zan
vpliva rudarjenja, vpliv ol™
ce na njih in možnosti za11
Doljšanje stanja. Biološka sk
pina pa se je spopadla z u!
tavljanjem onesnaženosti v!
nih virov.
Poleg omenjenih skupin 4
lujejo v taboru še servisne sfc
pine, na primer novinar«
Svojo nalogo je vzela zelo h
no, saj dnevno izdajajo bilh
v katerem opišejo, kaj se je a
dan dogajalo, obenem pa
tudi prostor za bolj šaljive i
tičke. Vsak dan poskrbijo w
za video dnevnik. Ob kor,,
tabora bodo izdali še obs^j
nejše glasilo s poročili o d,j
raziskovalnih skupin. to
servisne skupine sodi tudi ^
čunalniška, v kateri so ]
zbrali mladi poznavalci ras
nalništva, ki skrbijo za tekoj
obdelavo podatkov. Skupil
se je pridružila še likovj
v tej so dijaki ustvarjali, kak
sta jim velela navdih
pogum.
Aktivni, ustvarjalni
in dobre volje
V raziskovalnem taboru:
srečajo tisti dijaki, ki jih ti
vrstno delo veseli in se žeto
z raziskovalno dejavnostjo;
naprej ukvarjati. Mentorji pt
pravijo za udeležence progrj
strnjenih aktivnosti, ki zahi
vajo veliko časa in naporu
Vstanejo ob sedmih, pozajt
kujejo, potem pa pride na v
sto terensko delo ali urejat
podatkov. Nastanjeni so v o
novni šoli v Škalah, kjer so
uredili zasilna bivališča. D
kleta spijo na ležalnikih ozir
ma v spalnih vrečah v telova
niči, fantje na prostora«
podstrešju, mentorji pa pren
čijo kar v eni izmed učilni
Kot pravi Vlado Vrbič, so ml
di polni energije, zelo aktiv
in tudi pripravljeni dela
Takšen tabor je koristen ta
zaradi druženja mladih kot1
di zaradi rezultatov, ki izid
iz raziskovalnega dela. ]
trebna pa je roka, ki vse
vodi, v šoli učiteljeva, na t
vrstnih taborih pa roka sp
sobnega mentorja. Pričakifl
mo lahko, da se bodo sest
tudi naslednje leto. Če je d
poved točna, bodo raziskovi
v Belih Vodah.
KSENIJA LES
Člani geološke skupine po uspešni akciji v Hudi luknji. Odkrili
so dve novi jami in jih poimenovali SUMI in SUM2, kar sta
kratici za srečanje ustvarjalne mladine.
Boris Ohlišar, profesor likovne pedagogike, je vodil likovne
ustvarjalce. Njihovo temeljno vodilo je bilo: naj vsak naredi
tisto, kar si je vedno želel, pa si ni upal storiti.
Zastrupljeni z bencinom
3. mednarodno srečanje motoristov v Preserjah
Glasno brnenje se je razle-
galo po sicer tihi Savinjski do-
lini. Vonj po gorivu je bilo moč
čutiti v zraku. Večinoma v us-
nje odete jezdece na težkih je-
klenih konjičkih vseh barv so
spremljali radovedni pogledi
domačinov. Mogočni lepotci so
se usmerili proti idiličnemu je-
zercu, kakšnih 250 jih je bilo.
Od povsod so prijezdili na 3.
mednarodno srečanje motori-
stov.
Tovrstna srečanja, ki imajo
predvsem družabni značaj, so-
dijo v motoristično tradicijo
povsod po svetu; vsak konec
tedna se odpravijo v kakšen
drug kraj, nekateri pridejo od
daleč. Eni šele začenjajo svojo
motoristično avanturo in osta-
jajo pri osemdesetih kubikih,
druge lahko že skoraj uvršča-
mo med veterane, saj so se
z bencinom zastrupili pred
mnogimi leti.
Motorji različnih proizva-
jalcev in starosti so prava paša
za oči. V Preserjah so tudi le-
tos postavili na ogled nekaj je-
klenih konjičkov zavidanja
vredne starosti. Najstarejši je
bil BMW s prikolico iz leta
1950. Spretne roke lastnika
Mirka Remsa so ga restavrira-
le z originalnimi rezervnimi
deli. Po tisočih urah dela je
videti, kot da bi pravkar prišel
iz tovarne.
Srečanje v Preserjah ta ko-
nec tedna je organiziral Moto-
klub Savinja. Klub je bil usta-
novljen pred tremi leti, ves čas
mu predseduje Drago Čretnik.
Motorizem ga je prevzel že
pred dvajsetimi leti, ko si je
kupil prvi motor. Od takrat pa
do danes jih je imel vsaj
dvajset.
Motoristom je treba bivanje
v kraju tudi nekoliko popestri-
ti. Zato so se pomerili v sklopu
družabnih iger, prireditelji pa
so jim zvečer podelili številna
priznanja in pokale. »Nagrade
so določene po pravilniku, ta-
ko na primer za najstarejšega
motorista, najstarejši motor,
za naj-motoristko ter za moto-
rista, ki se je pripeljal iz naj-
bolj oddaljenega kraja,« je po-
jasnil vodja iger Danilo Arčan.
»Igre naj bi udeležence srečanj
obvarovale tudi pred morebit-
nimi nesrečami. Zato so naša
srečanja dvodnevna, motoristi
pa lahko prespijo tukaj v šo-
torih.«
Preserskega srečanja so se
udeležili motoristi iz številnih
slovenskih klubov, prišli pa so
tudi iz Avstrije, Nemčije in
Italije. Prav tukajšnja srečanja
veljajo za bolje organizirana,
letošnje je napovedala celo
elitna nemška revija Motor-
rad. Tako se je iz 3200 kilome-
trov oddaljene Finske pripe-
ljal mlad motoristični par, pri-
šla pa je tudi družina iz Av-
stralije.
GRETA SENIČ
V Preboldu praznujejo
Konec tega tedna praznujejo svoj praznik v krajevni
skupnosti Prebold, četrt stoletja organiziranega delo-
vanja in raziskave krasa pa slavijo tudi člani jamar-
skega kluba Črni galeb Prebold.
Niz prireditev začenjajo jutri, v petek, ko bo ob 15
uri na igrišču preboldske osnovne šole turnir v malem
nogometu. V soboto ob 20. uri bodo obiskovalci v gasil-
skem domu v Preboldu lahko prisluhnili predavanju
dr. Franca Habeta z naslovom Jamarstvo v svetu in pri
nas. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo. V telovadnici
osnovne šole bo ob 10. uri najprej skupna svečana seja
sveta krajevne skupnosti ter UO Jamarskega kluba
Črni galeb Prebold. Pol ure pred tem bodo odprli
razstavo, posvečeno 25-letnemu delu jamarjev, raz-
stavo bodo s koncertom popestrili člani pihalnega
orkestra TT Prebold. Preboldski jamarji pa bodo praz-
novanje svoje obletnice zaključili v nedeljo, 18. sep-
tembra v Snežni jami na Raduhi.
Krvodajalci v Rimskih Toplicah
Območna organizacija Rde-
čega križa Laško pripravlja že
četrto krvodajalsko akcijo.
V letošnjem letu se~je akcij
udeležilo že 443 krvodajalcev
laške občine. Akcija, ki jo to-
krat pripravljajo v sodelova-
nju s krajevno organizacijo
Rdečega križa Rimske Toplice
bo v petek, 2. septembra od
7. do 12. ure v osnovni šoli An-
tona Aškerca Rimske Toplice
za Republiški zavod za trans-
fuzijo krvi. Tudi tokrat orga-
nizatorji naprošajo predvsem
krvodajalce in ostale kraj'
iz Jurkloštra, Rimskih Top
in Sedraža, ki se počj
zdrave, da se akcije udel®
in na ta način pomagajo z*
tavljati potrebne količine»
v	bolnišnicah.
VLADO MAJ
-*-^
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije sp°;
ča, da so za september prif;
vili krvodajalske akcije v ™
skih Toplicah (tam bo juti1:
septembra), v Slovenskih!
njicah (14. in 15.) ter v Z^
(16. septembra). Postanite^
vi	krvodajalec, krvodaj3
vabijo iz človekoljubne
nizacije.
DELO
Št. 35 - 01. september 1994
13
Od ljubezni še rože cvetijo
jgt čez gmajno le najbolj varna, trdi Anica Koprive Iz Žalca
kniča Koprive je pri svojih
štiriinpetdesetih letih in petih
otrobih še vedno zelo poskočna
io zgovorna. V Žalcu, kjer živi
^ vrsto let, je spoznala svoje-
ga moža, vdovca, ki je bil sicer
0jiogo starejši, a vedno dober
jp skrben mož, kot sama pravi.
Otroštvo je Anica preživela
L šeščah pri Preboldu, kjer se
;e tudi rodila. Bila je najstarej-
ša od desetih otrok, zato je
morala večino dela opraviti
prav ona. Že od malih nog je
pomagala mami, nosila je drva
jp premog, hodila po čisto stu-
denčnico in po mleko k sose-
dom: »Nikoli ne bom pozabila
velike štirilitrske posode, s ka-
tero sem jo mahala preko
gmajne. Tista pot je bila na-
mreč še najbolj varna, saj so
bile ceste že takrat precej ne-
varne, zlasti za pešce. Nekoč
sem videla, kako sta se dva
mlada, fant in dekle z motor-
jem z vso hitrostjo zaletela
v drevo. Dekle je obležalo ne-
javestno, jaz pa sem prestra-
šena stekla domov kolikor so
me nesle noge. Od tistikrat
sem vedno hodila le še čez
gmajno, tudi potem, ko sem že
obiskovala šolo.«
Po dveh letih v Preboldu je
šolanje nadaljevala v Libojah,
nato pa še v Grižah, kjer je
tudi dokončala šest razredov.
Po letu dni doma in letu dela
na kmetih, se je zaposlila v Mi-
rosanu, kjer so dekleta po na-
vadi okopavala ribez, maline
in sadna drevesa, jeseni pa so
obirale sadje in sušile travo za
živino, saj so morali skrbeti za
50 glav živine, gojili pa so tudi
čebele. Večkrat so morale
s krampi izkopavati štore, ki
»ostali v zemlji. Tako delo ni
kilo prav nič lahko, je dejala
Anica. »Naš delovni čas je bil
od šeste zjutraj do šeste zve-
čer, vmes smo imeli le uro časa
zanosilo.« Zaradi hude bolez-
4 ti ji je vzela kar leto dni, je
lahko odtlej opravljala le še
gospodinjska dela. Dve leti in
pol je pridno gospodinjila pri
Kukčevih v Žalcu, kjer je tudi
spoznala fanta, s katerim ima
danes dva sinova, Francija in
Slavka.
»Bila sem pridna, nisem od-
govarjala, delo sem opravljala
korektno, saj sem bila zelo
strogo vzgojena. Najbolj stro-
ga je bila mama, ki zna še da-
nes povzdigniti glas, kljub te-
mu, da je stara že 82 let. Oče,
ki je delal v rudniku, ni bil
tako strog in je vedno našel čas
za nas otroke. Mati je bila ob
tako številčni družini zelo za-
poslena, zato prostega časa
sploh ni imela,« pravi Anica.
»Potem, ko sem dobila prvega
otroka, sem nekaj časa delala
v Juteksu, v tekstilni tovarni,
nato pa v keramični industriji
v Libojah, kjer sem se pred
štirimi leti tudi upokojila.
Tam sem tudi spoznala svoje-
ga moža.« Sprva je delala v sli-
kami, kjer so dekleta s šablo-
nami in čopiči barvala glinene
lončke. Anica še danes hrani
nekaj najljubših primerkov.
Prepričana je, da tako lepih
lončkov danes ne delajo več.
V zakonu so se jima z mo-
žem rodili še trije sinovi: Ro-
man, Janez in Jožek. V pro-
stem času Anica najraje kuha
in peče, zlasti potice in pecivo:
»Večkrat skuham krompirjeve
svaljke, saj jih vsi radi jemo.
Mesa ne maram preveč, rada
pa sežem po sadju in zelenjavi.
Včasih, ko sem še živela v Li-
bojah, sem imela precej velik
vrt, tako da sem večino zele-
njave pridelala sama, danes pa
vse to nakupujem na tržnici.«:
Sicer pa se trudi, da ji ne bi
bilo dolgčas: »Rada berem
knjige, revije in časopise, gle-
dam televizijo in poslušam ra-
dio. Najraje gledam Gozdar-
sko hišo, Igre brez meja in raz-
ne kvize, poslušam pa domače
ansamble, najraje Slake, Fan-
te z vseh vetrov in Fante iz
Oplotnice. Med časopisi prebi-
ram Slovenske novice, Novi
tednik, revijo Zdravje in Og-
njišče. V Tedniku preberem
vse od začetka do konca ali
obratno. Na časopis je bila od
leta '56 sprva naročena mama,
potem pa jaz. V njem najdem
precej zanimivih tem, od go-
spodarstva do kulture.«
Njen najljubši konjiček je
gojenje rož, ki jih ima povsod,
na okenskih policah, v spalni-
ci, na balkonu. Ko govori
o cvetlicah, ji oči kar zažari jo.
Pravi, da ji vse rože izjemno
dobro uspevajo, najraje pa ima
svoj fikus, ki je res zavidanja
vreden, saj meri v višino preko
šest metrov in zavzame skoraj
polovico spalnice. »Česa takš-
nega še niste videli, kaj,« reče
ponosno. Prav to drevo je nje-
no največje bogastvo, ki ga ne
bi dala za nič na svetu.
Ob slovesu nam je Ančka
zaupala še svoje skrivne želje;
da bi bila srečna in zdrava, da
bi se vsi sinovi srečno poročili,
da bi vladal na svetu končno
mir in da bi lahko uživala sa-
dove svojega dela.
BOJANA JANČIČ
*lje je lepo in čisto mesto
Med koruzo se lahko mar-
3 dogaja, na koruzi se
^o prav lepo tudi živi,
. Oruzo pa se da tudi marsi-
skriti. Kot na primer tale
. °> ki že skoraj mesec dni
^arno stoji sredi koruzne-
8 Polja ob Savinji v Celju,
lastnik zemljišča Peter
^ iz Lisce takšnega straši-
sredi polja ne potrebuje,
j ? se je obrnil na vse tiste
2be v občini, za katere je
Uj^l, da ga bodo, ker naj bi
Pač za to pristojne, zelo
f r° rešile nadloge. Poklical
^Policijo in jih prosil, naj
j !Cejo lastnika avtomobi-
povedal jim je tudi števil-
ko šasije, ker je avto karam-
boliran in brez registrskih
tablic, vendar mu niso mogli
ali znali pomagati. Tudi celj-
sko mestno stražo niso zani-
male težave gospoda Šaha.
Upamo, da jih je do danes že
rešil, vendar ne tako kot je
napovedal. Dejal je namreč,
da bo avto, če se pač nihče ne
bo zmenil zanj, enostavno
zakopal v zemljo. Ker ne bo
dovolil, da bi celjska skrb za
lepo in čisto okolje imela
spomenik prav na njegovem
polju.
JI
Foto: SHERPA
Kinološko
društvo odslej
v novih
prostorih
Nedavno je zreško Kino-
loško društvo svečano od-
prlo nove društvene pro-
store. Novo brunarico, ki
stoji tik ob nogometnem
igrišču v Zrečah, so člani
postavili sami z udarni-
škim delom, materialno pa
so jim pomagali sponzorji.
V društvo, ki je bilo
ustanovljeno pred tremi le-
ti, je včlanjenih okrog 60
ljubiteljev psov iz konjiške
regije in okolice. Za števil-
ne gledalce, ki so se v sobo-
to zbrali ob nogometnem
igrišču, so člani s svojimi
psi izvedli vajo v poslušno-
sti, obrambi in agilityju,
nastopili pa so tudi službe-
ni psi celjske policije. Pri-
reditvi je sledila vrtna ve-
selica s srečolovom, katere-
ga izkupiček bodo porabili
za ureditev in nakup opre-
me za prostore. V njih bo
odslej vsako nedeljo od 9.
do 11. ure organizirano de-
žurstvo. Vsi, ki bodo to že-
leli, bodo lahko dobili in-
formacije o vzreji in šola-
nju psov. Sredi septembra
namerava Kinološko dru-
štvo za njihove štirinožne
prijatelje organizirati je-
sensko šolo.
B. Z._
Z anketo do večinskega mnenja
Odbor, ki zastopa krajane KS Dobrava-Gabrovlje, se ne
strinja s preimenovanjem dveh starih naselij v naselje
Dobrovlje, zato je Krajevni skupnosti Dobrava-Gabrovlje
in predsedniku Skupščine občine Slovenske Konjice
Jožetu Baragi poslal zahtevo, da se med prebivalci izvede
tajna anketa, v kateri se bodo krajani jasno opredelili, ali
so za to, da se naselje Gabrovlje preimenuje v naselje
Dobrovlje, oziroma Dobrava v Dobrovlje.
Anketa naj bi se izvedla le v tistem delu naselja Dobrov-
lje, v katerem so krajani s podpisi zahtevali spremembo
odloka o imenovanju novega naselja Dobrovlje in so se že
pred tremi meseci pritožili na skupščini. Ustavno sodišče
pri vsakih takih pritožbah krajanov zahteva njihovo mne-
nje in, kot je dejal Jože Baraga, je anketa v skladu z njiho-
vimi zahtevami.
B. Z.
Nove pridobitve
v KS Šempeter
V KS Šempeter bodo v krat-
kem bogatejši kar za nekaj no-
vih pridobitev, na katere ča-
kajo že vrsto let. Ena najpo-
membnejših je razširitev ceste
skozi naselje Podlog v dolžini
1.200 m.
Milan Gerželj, ki je na obči-
ni Žalec odgovoren za komu-
nalne zadeve, nam je povedal,
da bodo zemeljska dela kmalu
končana. Odsek ceste so sedaj
razširili na 5 m, uredili so od-
vodnjavanje, propuste, treba
je bilo prestaviti vodovodne
cevi in elektriko ter opraviti še
druga manjša dela. Predra-
čunska vrednost del znaša kar
9,2 milijona tolarjev; iz prora-
čuna jih bo prispevala občina
Žalec.
220 krajanom bo na novo
zazvonil telefon. Predsednik
KS Šempeter Viki Cilenšek
pravi, da bodo nove priključke
dobili v zaselku Kale, v Zalo-
gu, Spodnjih in Zgornjih Gru-
šovljah, Šempetru, Latkovi
vasi in delu Ločice ter Založ
v KS Polzela. Priključitev no-
vih naročnikov na šempetrsko
digitalno centralo poteka že
nekaj časa; upajo, da bodo pri
vseh telefoni zazvonili do kon-
ca prihodnjega meseca, dve
javni govorilnici, ena pri pošti
in druga pri blagovnici Sa-
vinjskega magazina, pa že de-
lujeta. V krajevni skupnosti so
se odločili, da bodo v vseh kra-
jih, kjer bodo dobili telefone,
položili tudi kabel za kabelsko
televizijo.
T. TAVČAR
Viki Cilenšek, predsednik KS
Šempeter: »V teku je tudi re-
konstrukcija ceste v Kale. Tu-
di ta odsek je bil obnove nujno
potreben.«
Posodobitev cest v Galiciji
Krajani zaselkov Zavrh in
Hramše so si že dolgo želeli
boljšo cestno povezavo. Ce-
sta v Zavrh je bila sicer as-
faltirana, vendar ozka in za-
radi iz dneva v dan gostejše-
ga prometa že zelo nevarna.
800 m ceste v Hramše, ki po-
vezuje Velenje, Dobrno in
Celje, pa je bilo še maka-
damske.
O rekonstrukciji prvega
odseka smo se pogovarjali
s tajnikom režijskega odbora
Francijem Šmarčanom: »Ce-
sto bomo razširili na
4 m voznega pasu, uredili
bomo tudi bankine. Za to
smo morali napraviti osno-
vo, široko en meter, zgraditi
dvanajst propustov in razši-
riti dva mostova. Poudariti
moram, da smo krajani prev-
zeli levji delež pri tej razširi-,
tvi. Vsak je opravil od 150 do
200 delovnih ur ter prispeval
500 DEM v tolarski proti-
vrednosti, občina Žalec pa
bo plačala novo asfaltno
prevleko. Predračunska
vrednost je 12 milijonov to-
larjev.«
Odsek ceste v Hramše so
minulo soboto že asfaltirali.
Drago Lešnik nam je pove-
dal: »Že pred desetimi leti
smo se začeli pogovarjati
o asfaltiranju tega odseka,
toda takrat skupnega jezika
nismo našli in tako se je
stvar zavlekla do danes, ko
končno polagamo asfalt. Se-
veda smo sedaj vsi zelo zado-
voljni, složno smo delali, na-
redili več kot dva tisoč udar-
niških ur, med njimi tudi
mnoge traktorske, tako da
lahko rečemo, da je novi as-
falt sad skupnega dela in
prispevkov. Ta odsek ceste je
tudi pogoj za asfaltiranje še
šestih stranskih cest v skup-
ni dolžini 4 do 5 km. To bi
radi naredili prihodnje leto,
seveda pa računamo, da nam
bo občina Žalec tudi v pri-
hodnje pomagala tako kot
sedaj.«
Asfaltirana cesta je za
mnoge nekaj samoumevne-
ga, za številne odmaknjene
kraje pa še vedno le neizpol-
njena želja. Krajani jo po-
skušajo uresničevati s požr-
tvovalnim delom in velikimi
prispevki. Prav je, da jim po-
maga tudi družba.
T. TAVČAR
Skupina krajanov Hramš na sobotni delovni akciji.
Št. 35 - 01. september 1994
u
Od Sotle do Palce
Na zibiških igrah kozjanske ter šaleške ekipe
»Na prireditvah v Zibiki je
vedno veselo,« je med pozdra-
vom na nedeljskih šaljivih
Igrah brez meja trdil šmarski
župan Čakš. Da ima prav, je
pričala množica obiskovalcev,
ki so bodrili svoje ekipe, pri
tem pa se nasmejali do solz.
Na prizorišču zibiških šaljivih
iger so se namreč pomerili
Brecljevo nad Šmarjem, Ga-
berke pri Šoštanju, mladi
kmeti v z območja Pristave,
Sveti Štefan, Šalek pri Velenju
ter Zibika.
Prireditev je bila na Jerneje-
vo nedeljo, ko v Zibiki praznu-
jejo krajevni praznik. Pretekla
leta je bil v znamenju srečanj
narodnozabavnih ansamblov,
ker se muzikantske zahteve
spreminjajo ter v želji po no-
vem, pa so se letos spomnili
šaljivih iger. Te so v velikem
svetu v modi, v mali Zibiki pa
so jih priredili pod vplivom
kmečkega življenja. Čisto brez
domače glasbe vendarle ni šlo,
za kar sta poskrbela dueta
mladih muzikantov, bratov
Borovšak iz Zibike ter bratov
Medved s Kristan Vrha. Tako
je bil Kristan Vrh zastopan
vsaj po glasbeni plati, saj si je
njihova ekipa glede tekmova-
nja na šaljivih igrah premi-
slila.
Važno je sodelovati, so ugo-
tovili že predniki, pa tudi na
nedeljskih zibiških igrah je bi-
lo tako. Tam so bile zbrane
ekipe z dveh koncev celjskega
območja, s Kozjanskega ter iz
Šaleške doline. Vse se je začelo
z velikimi vrečami, v katere
sta morala po ena tekmovalka
in en tekmovalec, ki sta mora-
la čimprej priskakljati v cilj.
Na travi se je bolj ali manj
zatikalo, zato so padali, pri
tem pa izgubljali dragocene
sekunde. V vreči se je najboljše
počutil par z Brecljevega, ki je
bil najhitrejši. Obiskovalci so
se zatem nasmejali igri hitrega
nošenja vode v vinski brenti,
čez oviro seveda. Zmagal je ti-
sti, ki je med prenašanjem iz
ene kadi v drugo izgubil naj-
manj vode. Tekmovalci so bili
mokri do kože, strokovna ko-
misija pa je neusmiljeno meri-
la gladino. Najboljši je bil tek-
movalec Sv. Štefana. Za na-
meček je ožel v kad svojo pre-
močeno majico, kar pa na
zmago ni vplivalo.
Z dobro voljo so nato nada-
ljevali poletni smučarji. Na
paru posebej izdelanih lesenih
smuči so drsali proti cilju po
trije naenkrat, najhitrejša pa
je bila trojka Zibike. Ta je
zmagala tudi v gasilsko obar-
vanem zbijanju posode, z vod-
nim curkom. Po svoje je bilo
mokro znova v naslednji točki,
v kolesarskem znojenju čez
drn in drn. Tekmovalci so mo-
rali prevoziti tudi travnike, pri
vsem skupaj pa je bil seveda
najurnejši kolesar mladih
kmetov z območja Pristave pri
Mestinju. Rezultate je sproti
sporočal odlični povezovalec
prireditve, Tone Gaberšek.
Dvem zaporednim zibiškim
zmagam sta na koncu sledili
zmagoslavji Brecljevega in to
v vezanju pravega konjskega
repa ter v vlečenju vrvi (zani-
mivo, za Šalek je vezala rep
ženska tekmovalka). Ko so se-
šteli vse točke, sta si prvo me-
sto delili ekipi Brecljevega ter
Zibike, po pravilih pa so dobili
končnega zmagovalca s po-
močjo ponovnega vlečenja vr-
vi. Letošnji pokal so na koncu
koncev osvojile mišice domače
ekipe, Zibike. Sicer pa: važno
je sodelovati, pokazati koraj-
žo. S pokalom pa krajevnega
praznika, pod pokrovitelj-
stvom krajevne skupnosti in
zavarovalne skupnosti Tri-
glav, ni bilo konec. Rajanje
z ansamblom Zasavci se je na-
daljevalo pozno v noč. Brez
aufbiksanja, ravsanja, stare
fantovske korajže. To se je na-
mreč zadnja leta, v pokvarjeni
obliki, preselilo v mesta.
BRANE JERANKO
Meja med moškimi in ženskimi opravili izginja. Za Šalek pri Velenju je vezala konjski rep ženska.
Vlečenje vrvi. Mišice so odločile tudi na koncu iger, v podaljšku.
Za prvi trnek Tirna
Podjetje TIM Laško ima med svojimi delavci veliko
ribičev. To potrjuje tudi podatek, da se je prvega odprtega
ribiškega prvenstva za Prvi trnek Tima udeležilo kar 32
ribičev. Udeleženci so se pomerili v lovu žive ribe s plov-
cem in obtežilnikom ter nato proglasili tri naslove in sicer
je ribiški car z najtežjo ulovljeno ribo postal Bojan Mast-
nak, prvak z največ ulovljenimi ribami je Mirko Perkovič,
najmanjšo, 35 mm ribo pa je ujel Martin Blatnik.
Tekmovalci so bili navdušeni nad gostitelji, ribiško dru-
žino Brestanica - Krško in so jih zato povabili na tradici-
onalni gobarski piknik, ki bo zadnjo soboto v septembru
na Šmohorju.
V.M.
Med cvetje v Savinjski gaj
V Savinjskem gaju v Mozir-
ju je že vse pripravljeno za
mednarodno razstavo cvetja,
ki se uradno začenja jutri,
v petek, 2. septembra ob 17.
uri.
Mozirjani so se v sodelova-
nju s slovenskimi in tujimi vrt-
narji letos silno potrudili, da
bi obiskovalcem razstave pri-
kazali čimveč različnega cvet-
ja, bogatih cvetličnih aranž-
majev in pisanih gredic.
V Ekološko-hortikulturnem
društvu Savinjski gaj pravijo,
da so še posebej veseli, ker se
v park vračajo slovenski vrt-
narji, ki so pred časom odšli
zaradi raznih razprtij. Poleg
bogatega slovenskega cvetja
bodo obiskovalci lahko obču-
dovali tudi rože iz Nemčije,
Avstrije, Nizozemske, Mad-
žarske in Hrvaške. Pisana pa-
leta torej, ki bo gotovo zado-
voljila ljubitelje vsega, kar
razveseljuje oči in dušo.
Mednarodna razstava cvetja
v Savinjskem gaju bo na ogled
do torka, 6. septembra. Poleg
razstave rezanega in poletnega
cvetja bodo pripravili še etno-
grafsko razstavo o življenju in
delu prednikov, v soboto zve-
čer pa bodo cvetlične aranž-
maje tudi osvetlili. To bo raz-
stavi dalo poseben čar, organi-
zatorji pa razmišljajo še o ve-
čih podrobnostih, ki bodo po-
pestrile cvetlični prikaz.
Šolsko mladino v Savinjski
gaj še posebej vabijo v ponede-
ljek, 5. septembra, ko bodo šo-
larjem zaračunali simbolično
vstopnino. Poleg tega organi,
zatorji v času razstave priča,
kujejo milijontega obiskoval^
Savinjskega gaja, srečneža, kj
bo zaokrožil število obiskoval,
cev, pa bodo še posebej nagrg.
dili. V Ekološko-hortikultur.
nem društvu pa hkrati z raz.
stavo že napovedujejo spre.
membe, ki bodo v prihodnjen
letu zgodile v Savinjskem ga.
ju, saj bodo takoj po končanj
razstavi pričeli z jesensko jj
spomladansko nasaditvij0
V parku vrtnarjev prihodnje
leto ne bo več toliko tulipanov
število bodo zmanjšalo prji
bližno za polovico, park pa na.
sadili predvsem z značilnimi
slovenskimi rožami in ga tako
dobesedno spremenili v slo.
venski park.	U$
V Sentrupertu nova cesta
V Laški krajevni skupnosti
Šentrupert so 27. avgusta spet
proslavljali, ko so namenu
predali nov asfaltni odsek ce-
ste. Gre za 1564 metrov ceste
iz središča kraja proti Svetini
do zaselka Konjice.
Hitrejša in lažja cestna po-
vezava z dolino je bila dolga
leta želja krajanov, zato so jo
tudi zapisali kot programsko
nalogo krajevne skupnosti.
Z gradnjo asfaltiranih cest bo-
do v Šentrupertu nadaljevali,
saj je to, kot pravi predsednik
KS Vilijem Vidic, edina možna
rešitev za hribovske maka-
damske ceste. »Z modernizaci-
jo cest v gorskih vaseh bomo
nadaljevali, saj bomo mladim,
ki bodo ostajali doma, le na
tak način omogočili dostojno
komunikacijo z dolino. Tako
kot nam je v veliki akciji, ^
smo se pred tremi leti odločili
za krajevni samoprispevek
uspelo razširiti telefonski!
omrežje in s premišljeno akcij
jo doseči, da je do telefonskegi
priključka lahko prišel sleher,
ni, od centrale še tako odda-
ljen krajan.«
Ml
Na Donačko goro
Na Donačko goro se napotimo iz trga Rogatec, do Rudijevega
planinskega doma pa potrebujemo uro in pol hoje. Od Rudije-
vega doma (590 metrov nadmorske višine) hodimo na vrh še
približno tričetrt ure. Dom je postavljen na delno razgledni legi,
z vrha gore, na 881 metrih višine, pa je mogoče videti celo
Blatno jezero, pa seveda Pohorje, Raduho, Lisco, Sljeme...
Transverzalne štampiljke hranijo v Rudijevem domu, kjer je
oskrbnik prijazen in ustrežljiv, žal pa nima vedno vsega pri
roki, kot pravimo. Dom je sicer lepo urejen ter ga preveva
domače vzdušje. Odprto je od 1. maja do 1. oktobra.
RUDI MRAZ
Slikarji
v Braslovčah
Galerija Mozaik iz Celja bt
tudi letos, v okviru priredita
ob mednarodnem obrtnem sej
mu, priredila slikarsko koloni-
jo, ki se je bo udeležilo 11 aka-
demskih slikarjev iz Nemčije
Hrvaške, Bosne in Hercegovi-
ne ter Slovenije. Slikarji bode
od 5. do 9. septembra slikali
v Braslovčah in Celju, na da<
otvoritve MOS 94 pa boij
v Galeriji Mozaik v Gosposki
ulici v Celju odprli razstav
likovnih del ustvarjenih v ko-
loniji.	FJ
INP0S bliže kupcu
Iz Srca na lokacijo nasproti Celjskih sejmov
Ne zgodi se kar vsak dan, da
bi v Celju dobili tako veliko,
tako sodobno, tako popolno,
tako vrhunsko založeno in ku-
pcu prijazno trgovino na malo
in veliko, kot se bo to zgodilo
danes, 1. septembra, ko bo to
storil INPOS d.o.o nasproti
Celjskih sejmov v Celju.
Iz Srca, kjer je imel imel IN-
POS prej svoje prostore, se je
z novo lokacijo s parkirišči in
trgovino s tehničnim blagom
na veliko in malo še bolj pri-
bližal kupcem. »To pa je bil
naš osnovni namen,« pravi di-
rektor INPOS-a Ivan Fajfar
s svojo ekipo izvrstno izbranih
sodelavcev in trgovcev, ki bo-
do kupcem na voljo vsak dan,
tudi ob nedeljah dopoldne.
»To je samo ena od številnih
prednosti INPOS-a pred dru-
gimi trgovci, enako pa je po-
membno, da bomo z našo vele
in maloprodajo pokrivali
kompletno tehnično ponud-
bo,« dodaja podjetnik Ivan
Fajfar. Posebnost ponudbe bo
med drugim razrez metalurgi-
je po želji, številne predstavi-
tvene akcije, non-stop odprta
trgovina, akcijske prodaje
s popusti, konkurenčne cene,
krediti in kar se zdi prav tako
pomembno, da sta veleprodaja
in maloprodaja na istem
mestu.
INPOS je od danes naprej
v prenovljenih prostorih bivše
Libele na okoli 5000 kvadrat-
nih metrih. Za tehničnim bla-
gom poslej ne bo potrebno te-
kati iz trgovine v trgovino, do-
volj si bo zapomniti, da v
poti vodijo v INPOS, kjer l
kupec našel vse, od inštalac!
skega, elektro, topolovodneg
vodovodnega materiala, ori
dja in še in še...
INPOS z organizirano p^
niško službo in popolno P
nudbo s tehničnim blagom ;
je po izgubi jugo trga krep'
zasidral na domači trg in z1
zijo nadaljnjega razvoja in F
krivanja slovenskega prosto
in tudi navezo s tujimi
nerji, se bo celotna naloz
z adaptacijo in strojno opr
mo, vredna čez en m i M
mark, tako kmalu obrestov'2-
M.
Foto: SHEtf
Št. 35 - 01. september 1994
15
para je človeštvu naredila toliko dobrega
fiiiton Cizej in Janez Ogrinc sta naredila mini parni vlak
Anton Cizej iz Griž je bil
pekoč strojevodja na vlaku, ki
■e sopihal med Grižami in Za-
Ljtovico oziroma Žalcem,
progo so leta 1964 ukinili, Iju-
^en do vlakov pa je ostala,
predvsem parnih, s kakršnim
se je v domačem kraju prvič
predstavil na letošnjem Miš
Jlašu.
Dolga leta je bil Anton Cizej
potem obrtnik, na domačem
dvorišču stoji 6 parnih valjar-
jev. Danes je v pokoju, nak-
ljučje pa je hotelo, da sta pre-
križala poti z Ljubljančanom
Janezom Ogrincem. Beseda je
dala besedo. Lotila sta se dela,
uvozila sta menda samo cilin-
dre, vse ostalo sta naredila sa-
ma. Predvsem Janez, ki ima
doma delavnico, v kateri je že
njegov ded izdeloval gasilske
brizgalne. Luč sveta je njun
parni vlak ugledal pred slabi-
ma dvema letoma, z njim sta
že razveseljevala staro in mla-
do ob morju, v domači kraj pa
sta ga prvič pripeljala med le-
tošnjim Miš Mašem. Ni bil le
paša za oči, z njim se je bilo
mogoče tudi voziti po čisto
pravi železnici, ki sta jo posta-
vila na griškem športnem
igrišču.
Janez Ogrinc je bil tokrat
strojevodja kot se spodobi.
S črno majico in hlačami, že-
lezničarsko kapo, pa malce sa-
jastim obrazom. »Imam že
skoraj 50 let,« je začel svojo
pripoved. »Takoj po vojni
otroci niso imeli veliko igrač.
Še ne deset let star fantič sem
enkrat videl, da so malce sta-
rejši fantje iz svojih drvarnic
privlekli eno tako rjavo zade-
vo, v njej so kurili, slišalo se je
piskanje. Niti nisem vedel, za
kaj gre. Ko sem malce v leta
prišel, pa me je para začarala.
To so bili pač časi, ko so vsi
hoteli biti železničarji in ko jih
je začaral vonj po premogu. Po
dvesto letih para danes sicer
izgublja svoj pomen, ampak
brez nje ne bi bilo Amerike, ne
bi bilo elektrike. Skratka, vi-
del sem, da je para v dvestotih
letih prinesla človeštvu veliko
dobrega. In to mi je postal ho-
by, želel sem, da mi para spet
zavrti kolesa,« je pripovedoval
Ogrinc.
Z Antonom Cizej em sta so-
delovala, proučevala in garala
skoraj pet let, da sta naredila
mini parni vlak. Janez Ogrin
ob tem dodaja: »V Evropi in
Ameriki je takšnih igrač na ti-
soče. Pri nas je to vse še v po-
vojih. Sam se ukvarjam še
z nekaterimi drugimi stvarmi,
naredil sem na primer prvo
uporabno parno lokomotivo
Rocket Georga Stephensona iz
leta 1829. V Ameriki sem se
skupaj z modelom takoj znašel
na naslovni stran časopisa. Pri
nas pa ni posluha, veliko težav
imam, da bi našim slovenskim
otrokom pokazal, kaj vse je
mogoče narediti in da bi stvari
zaživele v praksi.«
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Blagoslovitev
cerkvice svetega
Jerneja
Minulo nedeljo je ob cerkvi
svetega Jerneja, ki stoji na hri-
bu med Poljčanami in Sloven-
skimi Konjicami, potekala slo-
vesnost farnega patrona sv.
Jerneja in obenem blagoslovi-
tev obnovljene cerkve. Sloves-
nosti so se udeležili številni
ljudje iz bližnjih krajev in za-
selkov ob vznožju Jerneja. No-
vo podobo cerkve - meseca ma-
ja je njena zunanjost dobila
belo obleko - je blagoslovil ma-
riborski škof dr. Franc Kram-
kerger.
Po končanem svečanem delu
je Jernej domačinom in dru-
gim obiskovalcem ponudil pri-
zabavo ob zvokih an-
sambla Banošek, mlade otro-
ške oči pa so lahko po mili
volji uživale ob pisani ponudbi
stojnic bižuterije in igrač.
Cerkvica svetega Jerneja pa
zdaj lepa in blagoslovljena
pozdravlja svoje farane in
druge obiskovalce Jerneja.
M. L.
Glasbena šola
vabi k vpisu
V četrtek in petek, 1. in
2. septembra, bo v glasbeni
šoli v Slovenskih Konjicah
vpis v novo šolsko leto.
K učenju igranja na najra-
zličnejše instrumente vabi-
jo predvsem učence stare
pet do petnajst let. Vpis
bo od 14. do 18. ure po-
poldan.
B. Z.
Ncefova trgovina v Celju
r Minuli torek so v Celju, v prostorih nekdanje galerije Izba na Slomškovem trgu 11, odprli prvo
nicefovo trgovino v Sloveniji. Odprtje trgovine v mestu ob Savinji je organiziral slovenski
L/j°or za Unicef. V prodajalni so na voljo številni Unicefovi izdelki, izkupiček od prodaje pa bo
Cenjen pomoči otrokom na našem območju, v Sloveniji in po svetu.	IB, Foto: SHERPA
Peli so jih mati moja
V Andražt( nad Polzelo je
v nedeljo popoldne izzvenela
enajsta prireditev Družina po-
je — Peli so jih mati moja. Kot
že naslov pove, je to priredi-
tev, na kateri prepevajo stare
narodne pesmi, poudarek pa je
na družinskem petju, saj lahko
v eni skupini nastopajo le čla-
ni ene družine. Prireditev je
prerasla slovenske meje, ude-
ležile so se je družine iz Italije,
Avstrije in Madžarske. Prele-
po sončno vreme pa je v ta kraj
privabilo več tisoč obisko-
valcev.
Letos je nastopilo 18 družin,
vsaka je odpela dve pesmi. Po-
sebno dragoceno je, da so dru-
žine iz različnih krajev in da
predstavljajo in oživljajo pe-
smi, ki so marsikje že zdavnaj
utonile v pozabo. Najštevilnej-
ša je bila družina Marovt iz
Šentruperta pri Laškem, ki je
štela devet članov, sedem jih je
imela družina Pižorn iz An-
draža.
Slavnostni govornik na pri-
reditvi je bil predsednik dr-
žavnega zbora mag. Herman
-Rigelnik. Najprej je vse zbrane
toplo pozdravil, se zahvalil za
vabilo in spregovoril o svojem
odnosu do pesmi. Ob koncu je
dejal: »Tradicija slovenske
družinske pesmi na domačiji
v sodobnih komunikacijah, ki
so vse svetovne, ne izgublja
svojega poslanstva. Čas naših
družinskih pesmi kot da se je
ustavil - pesmi so tu, kot so bile
vselej doslej. In naše družine,
posebej še tiste, ki so tradici-
onalno povezane z domačijo,
s slovensko zemljo, jih bodo
vselej pele. Gredo iz roda
v rod...«
Vsi smo s tega nedeljskega
popoldneva v Andražu odšli
bogatejši, srečnejši. Tudi v tem
je smisel te prireditve.
TONE TAVČAR
Predsednik državnega zbora
mag. Herman Rigelnik
Družina Pižorn iz Andraža med nastopom. Od leve proti desni: mama Slavka, hčerka Martina,
Marinka, Magda in sinovi Emil, Slavko in Franc.
Teharčani želijo
svojo šolo
Število šoloobveznih otrok na Teharjih
narašča — Kje dobiti denar za obnovo
nekdanje šole?
Že od letošnjega marca si
Teharčani prizadevajo, želja je
sicer stara že nekaj let, da bi
v njihovem kraju spet zaživela
osnovna šola, pa čeprav le 4-
letna. Zadovoljni pa bi bili, če
bi njihovi otroci lahko v do-
mačem kraju imeli vsaj dva
razreda.
V krajevni skupnosti Tehar-
je je trenutno 79 šoloobveznih
otrok, od katerih mora večina
obiskovati šolo v Štorah, nekaj
pa jih hodi tudi v Celje. Čez
dve leti bo na Teharjah 92 šo-
loobveznih otrok, številka pa
bo, tako vsaj zagotavljajo
v kraju, z leti še naraščala. Za-
to tudi želja, da bi čimprej do-
bili svojo osnovno šolo, ki so jo
pred dobrim desetletjem še
imeli.
Pouk na Teharjah, šola je
bila vseskozi 4-letna, je pote-
kal od leta 1870 do.4eta 1982,
ko so ga ukinili. Razlog za to
naj bi bilo premajhno število
otrok, staršem pa so »pristoj-
ni« tudi zagotavljali, da bodo
njihovi otroci v drugih šolah
pridobili več znanja kot v do-
mači. Kot zatrjujejo predstav-
niki krajevne skupnosti, jih je
tedanja oblast prevarala, saj
naj bi bilo leta 1982 v kraju 58
šoloobveznih otrok in ne 8, kot
so jih takrat prepričevali.
Teharska šola je bila vse do
leta 1945 last takratne tehar-
ske občine, po tem letu pa je
začela prehajati iz rok v roke.
Pred ukinitvijo je bila pod
okriljem osnovne šole Štore, ki
je 1982.leta tudi ukinila pouk.
Štiri leta kasneje je štorska šo-
la s pogodbo oddala zgradbo
šole v brezplačno uporabo Že-
lezarni, ki se je morala le ob-
vezati, da bo objekt ohranila
pred propadom. Vendar pa je
Železarna obnovila le streho,
vse ostalo pa prepustila zobu
časa. Teharčani, ki so sicer za
vse svoje nekdanje nepremič-
nine, torej tudi za zgradbo os-
novne šole, že vložili zahtevo
za vrnitev, želijo objekt čim-
prej nazaj. Poklicali so tudi že
strokovnjake, ki so ocenili, da
bi bilo za obnovo celotne
zgradbe potrebno vložiti
okrog 20 milijonov tolarjev.
Ker gre za precejšnjo vsoto, bi
Teharčani najprej radi obno-
vili prostore za pouk, kasneje
pa še vse ostale, tako da bi
v kraju pravzaprav dobili več-
namenski objekt. Tako bi, na
primer, če bodo seveda postali
občina, v zgradbi imeli svoj
občinski sedež. Poleg tega so
se za prostore že pozanimale
nekatere banke, ki bi rade
imele v kraju svojo ekspozitu-
ro, in bi bile pripravljene vla-
gati v objekt.
Na Teharjah za zdaj še ne
vedo, kje in na kakšen način bi
dobili potreben denar, saj ko-
nec koncev niti ni jasno, ali bi
bila v kraju sploh mogoča po-
novna uvedba osnovnošolske-
ga pouka. O svojih željah so že
obvestili celjski izvršni svet in
sekretariat za družbene dejav-
nosti, saj so upali, da bi lahko
prišli v republiški program
naložb v šolski prostor do leta
1999. Ker jim to ni uspelo, bo-
do problem morali reševati
drugje in na drug način. Kak-
šen, v svetu krajevne skupno-
sti še ne vejo.
J.INTIHAR
Foto: SHERPA
Za obnovo 124 let stare šolske zgradbe bi potrebovali 20 milijo-
nov tolarjev.
Št. 35 - 01. september 1994
16
Boljši kot lani
Hokejska sezona se v Celju začenja z donavsko skupino evropske lige — Prvi cilj je
uvrstitev med najboljšo osmerico
Hokejska sezona se v Celju
letos začenja nenavadno zgo-
daj in že uvod bo na vrhunski
ravni. Donavski del evropske
lige z Olimpijo, Bledom ter av-
strijskimi moštvi Grazom
(podprvak!), Kapfenbergom in
Dunajem je samo napoved
vroče zime in juriša na veliki
finale končnice državnega pr-
venstva.
»Imamo približno enako
močno ekipo kot lani,« trdi
trener Vladimir Krikunov, ki
je svojo oceno tudi razčlenil.
»Simšič je prvi golman repre-
zentance, obramba je celo
boljša, napad pa za malenkost
zaostaja, ker Rusi ne igrajo
skupaj. S tem smo nekoliko iz-
gubili na hitrosti, manj je tudi
podai in zato je koncept igre
nekoliko spremenjen.«
Zadnji mesec je Krikunov
vztrajno kombiniral napade.
Idealnih trojk še ni sestavil,
saj doslej ekipa v popolni za-
sedbi še ni opravila niti enega
treninga. Skupaj bosta zane-
sljivo igrala Povečerovski in
Leonov, tretji napadalec pa bo
eden domačih hokejistov.
Konkurenca se je nekoliko
zmanjšala z odhodi Hriberška,
Čižmana in Boštjana Lešnjaka
k Mariboru (vsi z dvojno regi-
stracijo) in od ljubljanskih no-
vincev sta pravi okrepitvi sa-
mo Aleš Lešnjak in Potočnik.
V evropski ligi lahko za vsa-
ko ekipo nastopa šest tujcev,
kar bodo izkoristili tudi Celja-
ni. Povečerovskemu, Leonovu
in Raskovu se je končno prik-
ljučil tudi Luljin. Peti tujec je
na poti in bo zaigral v sobotni
premieri proti Kapfenbergu,
šestega pa bo najbrž posodil
Maribor, v nasprotnem bo pri-
šel iz Rusije. V vsakem prime-
ru gre za kvalitetne okrepitve,
ki zagotavljajo enakovreden
boj za 2. mesto in uvrstitev
v kvalifikacije za polfinale.
»Vse ekipe so prijavile po
šest tujcev, zato ne bo slabih.
Olimpija je za malenkost moč-
nejša, potem pa lahko vsi ra-
čunamo na 2. mesto. Graz je
lani igral v finalu avstrijskega
prvenstva, toda ostal brez ne-
katerih tujcev in pred dnevi
izgubil prijateljsko tekmo
s Kapfenbergom. Bled bo ne-
varen prav zaradi tujcev, Du-
najčani pa imajo objektivno
najmanj izenačeno moštvo,«
ocenjuje konkurenci Kriku-
nov, ki je zadnji dni vadbo
prepustil novemu pomočniku
Ivanu Krivonosovu.
Celjski načrt je doma dobiti
vseh pet tekem in odločilne
točke osvojiti na gostovanjih.-
Predtekmovalni del bo do pr-
vih oktobrskih dni potekal
v štirih skupinah. Drugi iz do-
navske se bo zaradi manjšega
števila udeležencev za uvrsti-
tev na polfinalni turnir (na
sporedu bo šele decembra) po-
meril s tretjim iz jadranske,
v kateri so tudi Jesenice. Na-
stop v zaključnem delu že pri-
naša denarno nagrado medna-
rodne zveze IIHF, kar je seve-
da dodaten razlog za uspešne
igre.
Po lanski krizi si je klub fi-
nančno že dokaj opomogel, če-
prav je še vedno nekaj zamud
z izplačili domačim igralcem.
»Denar od reklam priteka me-
sečno, s seštevkom vsega zago-
tovljenega denarja pa bi že bili
na plusu. Problemi so še na-
prej z domačim okoljem, ki iz-
datno podpira športnike so-
sednjih občin, za Celje pa ni-
ma pravega posluha,« je pred
začetkom nove hokejske sezo-
ne dodal podpredsednik kluba
Roman Hriberšek.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Za evropsko ligo bo vstopnina
po 700 tolarjev, ekipa pa je
bila minule dni nepopolna, saj
so bili Kelgar, Kolar, Mrdže-
novič in trener Krikunov mi-
nule dni za mlado reprezen-
tanco v Minsku na kvalifika-
cijskem turnirju za SP.
Vladimir Krikunov (desno) računa na polfinale evropske lige in veliki finale državnega prven-
stva.
Vaš intervju: Gregor Cankar
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal mladinski svetovni pr-
vak v skoku v daljavo Gregor
Cankar, ki je atlet Kladivarja
Cetisa iz Celja.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Nataša Erjavec, kajakaš
Tomaž Javornik, kolesarja
Valter Bonča in Iztok Melan-
šek, košarkarji Matjaž Cizej,
Boris Gorenc in Slavko Kot-
nik, nogometaša Novica Nik-
čevič in Ronald N'Toko, roko-
metaš Uroš Šerbec, smučarski
direktor Tone Vogrinec, telo-
vadec Aljaž Pegan in nekda-
njega atleta Romana Leška.
Za ponovni pogovor v Petici
ste še enkrat predlagali Britto
Bilač, Katjo Koren, Jureta Ko-
širja in Špelo Pretnar.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili atletinji Brigiti
Bukovec smo razdelili tri da-
rilne bone v skupni vrednosti
6000 tolarjev. Nagrajenci:
Zlatko Kronovšek iz Braslovč,
Ana Pertinač iz Laškega in
Nada Vouk iz Škofje vasi.
Koper: na odločitev arbi-
tražne komisije o registraciji
Gorana Jagodnika za Kovino-
tehno se je Koper pritožil, češ
da košarkar ni dostavil popol-
ne dokumentacije. Koprčani
so papirje o rednem izpolnje-
vanju pogodbenih obveznosti
dostavili zvezi in izvršni odbor
bo v naslednjih dneh odločil,
čigav igralec je Jagodnik, ki
trenira na Polzeli in za našega
predstavnika v evropskem po-
kalu tudi igra prijateljske
tekme.
Slovenske Konjice: tri tedne
pred začetkom prvenstva se je
Comet okrepil še z branilcem
Janijem Cencljem (30, 189 cm),
ki je lani igral v Avstriji. Novi
ekipi se je v ponedeljek prik-
ljučil na krajših pripravah
v Radencih, prvič pa bo zai-
gral v naslednjih dneh na tur-
nirju v Kapošvaru, kjer sode-
lujejo tudi štirje madžarski in
en avstrijski prvoligaš. Okre-
pila se je tudi ženska ekipa,
novinka pa je nekdanja repre-
zentantka Damjana Račič.
Rogla: konec tedna je bil
dvodnevni trenerski seminar
za pridobitev licenc, na kate-
rem sta predavala tudi Boris
Zrinski (kolektivna obramba)
in Zmago Sagadin (kolektivna
taktika). Sodniki so zbranim
predstavili nova pravila, naj-
bolj bistvene spremembe pa so
ukinitev metov eden za enega,
v bonusu se vsaka osebna na-
paka kaznuje z dvema prosti-
ma metoma, žogo pa je mogoče
vrniti v igro tudi s črte izza
koša.
Cankar na domačem zaletišču
V Celju bo jutri in v soboto z ekipnim državnim prven-
stvom zadnje večje domače atletsko tekmovanje, naslova
pa branita moška ekipa Kladivarja Cetisa in ženska ekipa
Olimpije. Oboji so tudi favoriti za ponovitev uspeha,
nastopili pa bodo vsi najboljši z izjemo Bukovčeve in
Bilačeve.
Domača ekipa bo nastopila v najboljši zasedbi, vendar
brez pričakovanih okrepitev iz Hrvaške in Rusije. Največ
pričakujejo od Mira Kocuvana, ki je med tednom
v Beljaku zmagal na nizkih ovirah s solidnim časom 50,30,
in mladinskega svetovnega prvaka v skoku v daljavo Gre-
gorja Cankarja. Ženska ekipa bo oslabljena za poškodo-
vano Renato Strašek, za kandidatinje za ekipno mladin-
sko EP skupine A (25. septembra v Varšavi) pa bo najmoč-
nejši test.
Z »bundesligaši «
Po uspešno opravljenem
»popravnem« izpitu na turnir-
ju v Hrpeljah, bodo pivovarji
v soboto in nedeljo sodelovali
še na turnirju v nemškem Lud-
wigshafnu. »Vendar ne podce-
njujte hrpeljskih tekem s švi-
carsko Borbo, ki je povsem
drugo moštvo kot lani v poka-
lu prvakov. Perkovac je zdrav,
pa še okrepili so se z Norveža-
nom Giekstadom. Ni kaj, naši
fantje so se dobro odrezali,
predvsem v trenutkih, ko se je
zdelo, da jim bo pošla sapa.
Pred nami so nove težke preiz-
kušnje in forma že prihaja,« je
povedal trener Josip Šojat.
Leutershausen in Mutter-
stadt sta nemška prvoligaša.
Prvi je bil predlani podprvak
in ima v svojih vrstah repre-
zentanta Lohra, drugega na-
nižjega igralca (171 cm) na EP
na Portugalskem, Mutterstadt
pa je eno najobetavnejših mo-
štev najmočnejše svetovne li-
ge. Celjani se bodo morali
z obema ekipama pomeriti
v roku treh ur (razen finala se
igra 2x25 minut). Nagradni
sklad je nižji kot na celjskem
Turnirju prvakov, le 5.000
DEM, kolikor pa so pivovarji
že vknjižili za »štartnino«.
V drugi skupini so švicarski
prvoligaš Bern, domači Fri-
esenheim, ki ni uspel priti
v drugo ligo, ter sloviti Tušem
Essen, ki je osvojil Pokal mest.,
DEAN ŠUSTER
Ludvvigshafen-Friesenheim:
sobota (19.30) Celje Pivovarna
Laško:Mutterstadt, (21.30)
Leutershausen; nedelja od 14.
naprej polfinala in finale.
Mednarodni turnir v Hrpeljah:
predtekmovanje Celje Pivo-
varna Laško:Bruck 36:20,
Borba 24:21, polfinale
Schrack 28:24; finale Borba
19:16 (11:9), Šerbec 6, Načino-
vič, Ivandija 4, Pungartnik 3,
Jeršič, Leve 1. Za najboljšega
igralca turnirja je bil progla-
šen Uroš Šerbec.
Deklice in tuike
Žalske rokometašice za Piav-ofl,
velenjske za obstanek
Prvoligaša imata različne
cilje v DP (12 ekip), ki se
začne koncem septembra. Za
prvaka se bodo v končnici
pomerile štiri ekipe, izpadli
pa bosta dve. Žalčanke so
okrepile tri tujke, Belorusi-
nji Ljudmila Denis (vratar-
ka, 23 let) in Jelena Popo-
viteh (dirigent, 24), obe iz
Politehnika Minska, Hrvati-
ca Mihaela Brekalo (levi zu-
nanji, 19), ter na posodo No-
vomeščanka Mojca Berčar
(desno krilo, 20). »Za prvo
ekipo konkurira še enajst
igralk: Jelen, Pilih, Kline,
Tanja in Vanja Doler, Saša
in Mateja Šimek, Čmak, Hu-
dej, Randl in Kučera. Zaradi
kakovostnih okrepitev in
lanskih treh naslovov držav-
nih prvakinj v mlajših kate-
gorijah (mlajše deklice, ka-
detinje, mladinke) sodimo,
da smo na čelu s trenerjem
Alešem Filipčičem sposobni
preboja med najboljšo četve-
rico. Zapustila nas je Mirela
Vujovič (Velenje), z igranjem
pa prenehala hčerka Nina,"
je povedal predsednik 10
kluba Marjan Golob.
V Velenju je »hrvaški lobi'
odstavil pomočnika držav-
nega selektorja, Branka
Dobnika. Splitčan Zvonko
Papak je do srede pripravljal
ekipo na Lisci, podpredsed-
nica kluba Miljana Brelih pa
je zaenkrat zelo skrivnostna
Kluba si obetata pokrovi-
telja.
D.š
Št. 35 - 01. september 1994
17
Četrtek, 1.9.
Hogomet
Beltinci: Beltinci-Dravi-
nja (osmina-finala pokala,
16.30).
petek, 2.9._
Atletika
Celje: ekipno državno
prvenstvo (od 16. ure, še
jutri).
Sobota, 3.9.
Hokej
Celje: Inntal-Kapfen-
berg (1. kolo podonavske
lige, 18).
Nogomet
Žalec: Žalec-Impol,
Renkovci: Renkovci-Šent-
jur (3. kolo III. SNL, obe
16.30), Štore: Kovinar-KIV
Vransko, Zreče: Unior-Tim
Laško, Krško: Krško-Us-
njar (2. kolo MNZ Celje,
vse 17).
Nedelja, 4.9.
Nogomet
Rogaška Slatina: Ste-
klar-Rudar, Ptuj: Drava-
Dravinja, Mengeš: Mengeš-
Era Šmartno, Hrastnik:
Zagorje-Radeče (4. kolo II.
SNL, vse 16. 30).
Torek, 6.9._
ttokej
Celje: Inntal-Graz (2.
kolo podonavske lige, 18).
Od izliva do izvira
V soboto prvi okrogli jubilej pohoda od Celja do Logarske
doline - V prihodnje tudi iz Zidanega Mosta ter Kamnika,
Preddvora, Preval j in Avstrije?
Maratonski pohod Celje-
Logarska dolina je prvi okro-
gli jubilej pričakal z idejo
o dnevu slovenskega pohodni-
štva in nekaterimi bistvenimi
novostmi. Posebej moramo
omeniti nove vhodne postaje
v Mozirju, na Ljubnem ter
v Lučah. V soboto naj bi se
v dolini pod Savinjskimi Alpa-
mi zbralo rekordno število
udeležencev 10. pohoda.
Štart bo kot običajno ob
enih zjutraj pred Muzejem no-
vejše zgodovine v Celju, cesta
do Levca pa bo zaradi varnosti
udeležencev zaprta za ves pro-
met. Nekateri najbolj kritični
odseki 75 kilometrov dolge
proge bodo osvetljeni z bakla-
mi in plinskimi svetilkami,
vmesni izstopni postaji pa
v Mozirju (do 8. ure) in Lučah
(do 14. ure).
»V Evropi je pohodništvo
v razmahu in v to smer so na-
ravnane krajše proge s tremi
štartnimi mesti v osrčju Sa-
vinjske doline. Za vse, ki se
bodo proti Logarski dolini po-
dali v Mozirju, bo ob 6. uri iz-
pred Glazije odpeljal poseben
avtobus. Brezplačna vrnitev
bo omogočena tudi z rednimi
Izletnikovimi linijami, za
vstop pa bo zadostoval štartni
kartonček,« opozarjajo prire-
ditelji.
Logarska dolina naj bi bila
v prihodnje središče sloven-
skega pohodništva. Zato je do-
zorela zamisel o štartih na pe-
tih koncih (v Kamniku, Predd-
voru, na Prevaljah in v Šmar-
jeti v Avstriji; vseh pet izho-
dišč je oddaljenih 42 km)
s skupnim ciljem v Logarski
dolini. Tradicionalni pohod
naj bi bil razširjen na 100-ki-
lometrsko progo od izliva do
izvira Savinje s štartom v Zi-
danem Mostu in utegne se zgo-
diti, da bodo že letos nekateri
prepešačili celotno obrežje Sa-
vinje.
Štarti: ob enih v Celju (75 km),
ob osmih v Mozirju (40 km), ob
devetih na Ljubnem (25 km) in
ob desetih v Lučah (15 km).
Prijavnina je 1200 tolarjev,
sprejema pa jo ZŠAM Celje,
Slomškov trg 1, telefona 441-
621 in 25-709.
Military tričlanskih ekip (v
največji meri gre za tekmova-
nje pripadnikov teritorialne
obrambe) bo skrčen na klasič-
no maratonsko progo od Mo-
zirja do Logarske doline,
vzdolž celotne trase pa bo
osem okrepčevalnic.
ŽELJKO ZULE
| Nogomet_
I. liga
4. krog: Biostart Publikum
- Hit Gorica 2:0; v izenačenem
srečanju sta zmago Celjanom
priborila Bajraktarevič (45.) in
Pranjič (53. iz 11 m), Vevče Do-
nit Filter - SCT Olimpija 0:5,
Gaj Kočevje - Rudar(V) 2:2,
Primorje - Maribor Branik 2:2,
Mura - Izola 4:1, Korotan Su-
vel - Jadran 6:0, Istrabenz Ko-
per - Beltinci 0:1, Železničar
AM Cosmos - Živila Naklo 1:1.
Vrstni red: SCT Olimpija, Bel-
tinci 8, Biostart Publikum 1...
Rudar(V) 2, Izola, Jadran,
Vevče Donit Filter 1.
II.	liga
3. krog: ERA Šmartno - Za-
gorje l:l(domačini so izenačili
v 50. minuti, strelec pa je bil
Druškovič), Dravinja - Elan
5:l(strelci za Konjičane: Bi-
čakčič, Vasič, Pere, Zetič, To-
pič), Štajerska Pivovarna
-	Steklar 4:0, Papir Radeče
-	Nafta Lendava 0:1, Solinar
Piran — Drava 5:1, Mengeš
-	Beltrans 1:0, Rudar (T) - Na-
predek Domžale 2:0, RCS
Gramatex - Slovan 1:1.
III.	liga
2. krog: Pohorje - Žalec 6:1,
Šentjur - Slovenj Gradec 4:1,
Impol - Svoboda 3:2, Kovinar
-	Caissa Aluminij 0:1, Dravo-
grad - Kungota 3:0, Starše
-	Renkovci 0:0, Bakovci - Po-
brežje 7:0. Na lestvici vodi
Šentjur s 4 točkami.
akrobatsko
smučanje
svetovni pokal
Na Dunaju je bilo 20. avgu-
sta tekmovanje v skokih na
plastični skakalnici za svetov-
ni pokal. Med 25 tekmovalci je
zmagal Perfenko (Rusija), Mi-
ha Gale (Ljubljana) je bil 8.,
Andrej Kramer (SAK Mont
Celje) pa 10.
Kajak - kanu
Državno prvenstvo
Na Savi pod Hrastnikom je
bilo 27. in 28. avgusta državno
prvenstvo v kajaku in kanuju
za pionirje in mlajše mladince,
ki je štelo tudi za četrto tekmo
pionirskega pokala, na teh
tekmah pa so lepe uspehe za-
beležili člani celjskega Nivoja.
Prvi dan je v slalomu razvese-
lil Uroš Klincov s tretjim me-
stom med mlajšimi dečki, nato
pa so mlajši mladinci Kuralt,
Plevnik in Tilinger z odlično
moštveno vožnjo zmagali v ka-
tegoriji 3 krat K-l. V nedeljo
so bile tekme v spustu. Tokrat
je bronasto kolajno priveslal
mlajši mladinec Pavli Kuralt,
v ekipni vožnji pa jim je pono-
vitev sobotnega uspeha ušla le
za pol stotinke sekunde, tako
da so zasedli drugo mesto.
Streljanje_
Mednarodni dvoboj
Mednarodni dvoboj Laško-
Pliezhausen 5122:5044. Lašča-
ni so bili uspešnejši z MK
standard in standard zračno
pištolo. V teh disciplinah sta
največ prikazala Mačkova in
Sajovic, medtem ko so imeli
gostje mirnejšo roko pri stre-
ljanju z vojaško in standard
zračno puško.
Tenis
Turnir Open 16
Na teniških igriščih v celj-
skem Mestnem parku in na
Golovcu je od petka do pone-
deljka potekal turnir OPEN 16
na katerem so nastopali igralci
in igralke do 16 let. Finale:
Moški: Šulin (Soča Ljublja-
na)-Weisseisen (Triglav Kranj)
7:5, 6:7, 6:2. Dekleta: Kovač
(Slovan Ljubljana)-Kobetič
(Domžale) 3:6, 6:1, 6:1.
Mozirski teden športa
Z maratonskim pohodom
Med Celjem in Logarsko se za-
dnja tudi 9. teden športa
v mozirski občini, ki ga od 3.
jjo 11. septembra prireja
Športna zveza Mozirje, sode-
luje pa večina športnih dru-
s,ev in krajev v občini.
Po sobotnem maratonskem
Pohodu se bo teden športa na-
daljeval s strelskim tekmova-
njem z malokalibrsko puško
v nedeljo ob 9. uri na strelišču
v Mozirju. V ponedeljek, 5.
^Ptembra, bo ob 17. uri loko-
strelska tekma na nogomet-
om igrišču v Mozirju, ob 18.
Uri pa bo na Rečici šahovski
hitropotezni thrnir. V torek, 6.
septembra, se bodo ob 16. uri
na igrišču v Mozirju predsta-
vili košarkarji, v sredo ob
istem času rokometaši na
igrišču v Gornjem Gradu, ob
17. uri pa se bodo na plastični
skakalnici na Ljubnem pome-
rili skakalci. Prihodnji četrtek
bo na igrišču v Nazarjah ob 16.
uri turnir v malem nogometu,
prihodnji petek pa tekmovanje
dvojic v tenisu na igrišču na
Rečici.
V tednu športa mozirske ob-
čine bodo svoj dan dobili tudi
osnovnošolci, saj bo v petek, 9.
septembra, šolski športni dan,
na katerem bodo sodelovala
vsa šolska športna društva
v občini, učenci pa se bodo po-
merili v atletiki, namiznem te-
nisu, nogometu... Prihodnja
sobota bo v mozirski občini
dan za odbojko in borilno veš-
čino jiu-jitsu, v nedeljo, 11.
septembra, ko se bo teden
športa zaključil, pa bodo vsa
planinska društva v občini
pripravila planinske pohode.
Med drugim bodo obiskali
Mozirsko planino, Severjevo
pot, Travnik, Raduho, Kle-
menčo jamo in Menino plani-
no. Razen tega bodo v nedeljo
prišli na svoj račun tudi pa-
dalci.
US
Premor zaradi pokala
Včerajšnji tekmi osmine-finala nogometne-
§a Pokala Publikum-Naklo in Rudar-Primorje
sla bili četrti in peti par 2. kroga športne stav-
be Novega tednika, zato bomo rezultate ob-
čili čez teden dni.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
3. septembra, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
Št. 35 - 01. september 1994
18
Varno v šolo - vse leto
Smo na začetku novega šol-
skega leta, ki za večino naših
otrok oziroma šolarjev ne bo
nič novega, z nestrpnostjo pa
so 1. september dočakali tisti
otroci, ki so letos prvikrat pre-
stopili šolske pragove. Takih
otrok je okoli 30 tisoč. Pred-
vsem njim velja v teh dneh na-
meniti posebno pozornost.
Tragični so podatki o mrtvih
in poškodovanih otrocih, žr-
tvah prometa. Na slovenskih
cestah letno umre v poprečju
za cel šolski razred otrok, to
pa je kruta realnost, ki se je,
tako otroci kot njihovi starši,
premalo zavedajo.
Samo v sedmih letošnjih
mesecih je bilo na območju
celjske regije v prometnih ne-
srečah udeleženih 230 otrok in
mladoletnikov. Šest je med
njimi takšnih, ki so se morali
posloviti od življenj, trije še
preden so dopolnili sedmo leto
starosti. V prometnih nesrečah
je v istem času 130 otrok in
mladoletnikov utrpelo telesne
poškodbe, nekateri takšne, ki
so jih za vedno priklenile na
invalidski voziček.
Vse te številke bi morale za-
doščati za zaskrbljenost in
opozorilo, da ceste niso poli-
goni za preverjanje naše lastne
hrabrosti in potrpljenja osta-
lih udeležencev v prometu.
Vsak korak na teh naših slabih
in prometno preobremenjenih
cestah terja od nas zvrhano
mero previdnosti in strpnosti.
Mesec september je čas, ko
različne institucije s svojim
ravnanjem in ukrepanjem po-
svečajo prometni varnosti ne-
koliko več pozornosti, pred-
vsem prav na začetku šolskega
leta. Številne aktivnosti, ki jih
vodijo občinski sveti za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu, bodo tudi v teh dneh,
policisti pa letos želimo nekaj
več. Skrb za varnost otrok naj
postane naša skupna, celolet-
na naloga, pravimo. Da bi
s tem vodilom uspeli, pa mora-
jo svoj del vzgoje prevzeti tudi
starši ter vzgojnoizobraževal-
ne institucije z ustrezno pro-
metno vzgojo.
Naglica, številne vsakdanje
skrbi in še marsikaj je krivo,
da starši svojim otrokom ne
posvečajo dovolj pozornosti,
predvsem pa pozabljajo, da ni
le znanje pogoj za uspeh v živ-
ljenju. Enako pomembno je
dejstvo, da se je v današnjem
času treba naučiti tudi varno
živeti, med vzgojne vidike var-
nosti pa prav gotovo sodi tudi
ravnanje v prometu. Številne
prometne nezgode mladih ko-
lesarjev, voznikov koles z mo-
torjem, motornih koles in mla-
dih voznikov osebnih avtomo-
bilov nas opominjajo, da mo-
ramo o tem pričeti razmišljati
dovolj zgodaj, predvsem pa
z ustreznimi vzgojnimi ukrepi
preprečevati, da ne pride do
tragičnih posledic.
Prvi vzorniki otrok so njiho-
vi starši, zato se policisti pogo-
sto sprašujemo, kdo je mla-
dostnike naučil drznih in izzi-
valnih voženj po pločnikih,
parkiriščih ali celo na otroških
igriščih. Številne vožnje v rde-
čo luč, vožnje brez varnostnih
čelad, brez luči, vse to kaže, da
smo na področju vzgoje gotovo
nekaj zagrešili in izpustili, saj
je tudi spoštovanje prometnih
Dr a vil del kulture obnašanja.
Zato v novem šolskem letu
naredimo nekaj več. Ko stopa-
mo na cesto, pomislimo, da na
njej nismo sami. Upoštevajmo
osnovna prometna pravila in
bodimo strpni do drugih. Pu-
stimo agresivnost doma in se
za volanom čimbolj zberimo,
predvsem pa ohranimo mirno
kri. Hrabrost, izzivalnost in
predrznost naj ne bodo pravila
naše vožnje. Prijateljstva med
vozilom in alkoholom ni, zato
nikoli ne sedimo za volan, če
smo vinjeni. Stopimo kdaj za
svojim otrokom in preverimo,
kako se obnaša v prometu.
Prepričani smo, da bodo ugo-
tovitve marsikoga neprijetno
presenetile. Otroke neprestano
opozarjajmo na pasti, ki so na
cestah, sploh pa bodimo odra-
sli zgled mlajšim. Zgledi pač
vlečejo. Otrok naj vidi v nas
tudi učitelja za življenje, kajti
znanja brez življenja ni.
Policisti se zavedamo odgo-
vornosti, ki jih je pred nas po-
stavila družba, vendar pa sami
ne bomo kos vsem tem ter šte-
vilnim drugim nalogam. Re-
presivni ukrepi ne morejo po-
vsem zajeziti anarhije, ki že
kar vlada na naših cestah.
Takšnim kratkoročnim ukre-
pom je potrebno dodati še
ustrezne vzgojne mehanizme,
temeljni nosilci teh pa so
starši.
Naj bo novo šolsko leto po-
zitivna preizkušnja za vse
udeležence v prometu, zato:
Srečno na pot v šolo in srečno
vrnitev nazaj domov!
Policisti
vseh policijskih
postaj na območju
UNZ Celje
Za varen pričetek pouka
Slab teden dni pred pričetkom novega šolskega leta so
se sestali vsi tisti, ki imajo vsako leto nalogo, da storijo
vse, da bi v prvih dneh šolskega leta ne prišlo do neljubih
cestnoprometnih dogodkov. Tako kot je navada že vsa leta
in v vseh občinah, je v Celju ta sestanek sklical svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Celje.
Na petkovem sestanku so uskladili aktivnosti v akciji
Varnost otrok in mladine na poti med domom in šolo, ki
bo trajala prva dva šolska dneva, torej v četrtek in petek.
Tako bodo na vseh nevarnih mestih (ceste, križišča, pre-
hodi za pešce, železnica ipd.) za varnost naših šolarjev
skrbeli policisti PP Celje ter inštruktorji vodilnih celjskih
avtošol. Pri osnovnih šolah Ljubečna in Nova cerkev so
položili cestne hitrostne ovire, povsod so poskrbeli za to,
da so talne označbe dovolj vidne, v bližini šol bodo tudi
letos viseli napisi, ki opozarjajo na prve šolske dni in na
nevarne poti ipd.
M.A.
PROMETNE NfIGODE
Povozil dva pešca
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v torek 23. avgusta zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
sta bila hudo ranjena dva peš-
ca. Gmotna škoda na vozilu
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Franc J. (19) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ce-
lja proti Vojniku. Ko je pripe-
ljal skozi križišče z Dečkovo
cesto blizu bencinskega servi-
sa, sta z njegove desne strani
prečkala vozišče 5 4-letni Jože
K. in 65-letni Anton B., oba iz
Celja. Ko ju je voznik opazil, je
pričel močno zavirati, a je
kljub temu na mokrem in
spolzkem vozišču trčil v oba
pešca ter ju zbil po vozišču.
Oba sta bila težko ranjena.
Na prehodu za pešce
Na Gregorčičevi ulici v Ce-
lju se je, v.sredo 24. avgusta
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila hudo poškodo-
vana peška, materialna škoda
na vozilu pa znaša okoli 100
tisoč tolarjev.
Andrej L. (18) iz Celja je vo-
zil motorno kolo po Gregorči-
čevi v smeri Kersnikove ulice.
Ko je pripeljal v neposredno
bližino zaznamovanega preho-
da za pešce (pri zdravstvenem
domu), je vozišče prečkala 56-
letna Matilda P. s Teharij pri
Celju. Voznik je peško zadel,
nato pa sta oba, skupaj z mo-
tornim kolesom, drsela po vo-
zišču po dolžini dobrih deset
metrov. V nesreči je Matilda P.
utrpela hude poškodbe, An-
drej L. pa je bil lažje ranjen. »
Dva mrtva na
Sloveniki
Na t.im. hitri cesti oziroma
Sloveniki v kraju Dramlje se
je, v sredo 24. avgusta ob 23.45
uri, pripetila nezgoda, v kateri
sta dva udeleženca umrla, trije
pa so utrpeli hude telesne po-
škodbe.
Aljoša P. (26) iz Kopra je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Tepanja proti Celju, za njim
pa je vozil tovorno vozilo 51-
letni Martin L. iz Rečice ob
Paki. V Dramljah je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
kombija, 21-letni Robert P. iz
Ormoža, tik pred srečanjem
omenjenih vozil pa je voznik
kombija iz neznanega vzroka
zapeljal na levo stran ceste in
prišlo je do silovitega trčenja
med osebnim in kombiniranim
vozilom. Voznik Martin L., ki
je zaviral, a vozila ni uspel
ustaviti, pa je prav tako trčil
trčil v kombinirano vozilo.
V nesreči sta bila na mestu mr-
tva sopotnika v osebnem avto-
mobilu, 27-letna Tanja T. iz
Pirana in 41-letni Dušan M. iz
Kopra. Tretji sopotnik v oseb-
nem avtomobilu, 54-letni Ma-
rio M. iz Pirana, voznik oseb-
nega avtomobila Aljoša P. in
voznik kombija Robert P. pa
so utrpeli hude telesne po-
škodbe.
Trčila v križišču
Na lokalni cesti v Šmarju se
je, v sredo 24. avgusta popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bile ane oseba hudo ranjena,
gmotna škoda pa znaša okoli
160 tisoč tolarjev.
Franc O. iz Šmarja je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Dvora proti železniški postaji
v Šmarju pri Jelšah. V bližini
letnega kopališča je zavil levo
proti Vrhu, takrat pa je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 42-letni
Stanislav P. z Vrha, ki je vozil
naravnost skozi križišče. Pri
trčenju je hude telesne po-
škodbe utrpel sopotnik v vozi-
lu Stanislava P., 83-letni
Franc Š. z Vrha pri Šmarju.
Nesreča v Vranskem
Na magistralni cesti pred
naseljem Vransko se je, v četr-
tek 25. avgusta ob 00.40 uri,
pripetila nezgoda, v kateri sta
se dva udeleženca hudo teles-
no poškodovala. Materialna
škoda na vozilih znaša okoli
950 tisoč tolarjev.
Marko P. (25) iz Čepelj je
vozil traktor (po izjavah prič
brez luči) iz smeri Ljubljane
proti Celju. Pred naseljem
Vransko je za njim pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
31-letni Zvonimir P. iz Ljuto-
mera, ki je traktor prepozno
opazil in je zato trčil v njegov
zadnji del. Od traktorja ga je
potem odbilo v levo, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 40-
letni Andraž B., državljan
Madžarske. Vozili sta trčili.
hude telesne poškodbe pa sta
utrpela voznik traktorja in so-
potnica v osebnem vozilu Zvo-
nimira P., 39-letna Jožica P. iz
Ormoža.
Avlo drsel po nasipu
Na regionalni cesti zunaj
naselja Žiče se je, v četrtek 25.
avgusta zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo ranjena, materialna ško-
da na avtomobilu pa znaša
približno 1 milijon tolarjev.
Sebastjan G. iz Spodnjih
Poljčan je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Loč proti Ži-
čam. Ko je pripeljal iz naselja
Žiče in v bližino odcepa za le-
tališče, je zapeljal v desno na
bankino in potem peljal po na-
sipu, kjer se je vozilo po do-
brih dvajsetih metrih drsenja
obrnilo preko strehe in obstalo
na travniku na kolesih. V nez-
godi se je voznik hudo poško-
doval, dva sopotnika pa sta bi-
la lažje ranjena.
Kolesar v avto
Na magistralni cesti v nase-
lju Šempeter se je, minuli četr-
tek zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo telesno po-
škodovan voznik kolesa, na
vozilih pa je škoda za okoli
120 tisoč tolarjev.
Zdravko Z. s Polzele je vozil
kolo iz smeri Polzele proti
Šempetru, kjer se je vključil
v promet na prednostno regi-
onalno cesto. Takrat pa je
z njegove desne strani (iz sme-
ri Latkove vasi) pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 24-
letni Rado B. iz Gomilskega in
prišlo je do trčenja ter hudih
poškodb kolesarja.
Trčila v drevo
Na regionalni cesti zunaj
naselja Zreče se je, v soboto,
27. avgusta zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi hudo in dve lažje ranje-
ni. Materialna škoda je ocenje-
na na okoli 200 tisoč tolarjev.
Wilma H. (20) iz Podloga je
vozila osebni avto iz smeri
Zreč proti Zečam. Ko je pripe-
ljala do odcepa za Obrtniško
cesto, je v levem nepreglednem
ovinku zapeljala izven vozišča
na travo in nato trčila v drevo.
V nesreči sta se hudo poškodo-
vali voznica in sopotnica Met-
ka G.(I8) iz Žalca, dva sopot-
nika pa sta bila lažje ranjena.
Nepregledni ovinek
Na magistralni cesti v Veliki
Pirešici se je, minulo soboto
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena, ena lažje, na vozilih
pa je škode za približno 500
tisoč tolarjev.
Zlatko K. (44) iz Petrovč je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Ruš proti Velenju. V Veliki
Pirešici je v nepreglednem
desnem ovinku zapeljal v levo
in trčil v osebni avtomobil, ki
ga je iz nasprotne smeri vozil
21-letni Andrej P. iz Celja.
V trčenju se je voznik Zlatko
K. hudo poškodoval, drugi
voznik pa lažje.
Smrtna nesreča
v Letušu
Na regionalni cesti v Letušu
se je, v soboto, 27. avgusta ob
20.15 uri, pripetila smrtna ne-
sreča, v kateri sta dve osebi
izgubili življenje, dve sta bili
hudo ranjeni, dva udeleženca
pa sta utrpela lažje telesne po-
škodbe.
Drago R. (26) iz Celja je vo-
zil motorno kolo iz smeri Šen-
truperta proti Mozirju Ko je
pripeljal v bližino naselja Le-
tuš, je pričel prehitevati kolo-
no štirih osebnih vozil. Med
prehitevanjem 27-letnega Da-
niela S. iz Šmartnega ob Paki
(v ovinku) je iz nasprotne sme-
ri pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 37-letni Karol B.
iz Polja ob Sotli. Med njima je
prišlo do silovitega trčenja, pri
čemer je motorno kolo odbilo
na bližnji travnik, kjer se je
vnelo in zgorelo. Voznik Dani-
el S. se je umikal, pri tem za-
peljal na travnik, tam pa se je
vozilo prevrnilo in obstalo na
strehi. V nesreči sta bila Drago
R. in Karol B. tako težko ra-
njena, da sta na kraju nezgode
umrla, hudo pa sta bila poško-
dovana sopotnika v osebnem
avtomobilu Karola B., 11-let-
na Sabina B. in 9-letni Dejan
B.
Poškodovanega
pustil na cesti
Na hitri cesti v Tepanju se
je, v soboto, 27. avgusta zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Darko L. (32) iz Kraigherje-
ve ulice na Ptuju je vozil kolo
z motorjem po hitri cesti iz
smeri Celja proti Mariboru.
Ko je pripeljal v Tepanje, je
pričel prehitevati osebni avto-
mobil, ki ga je vozil 22-letni
Mario P. iz Pesnice, in to kljub
temu, da se mu je iz nasprotne
smeri bližalo neznano osebno
vozilo. Med prehitevanjem je
sopotnik na motornem kolesu,
21-letni Borut Š. s Ptuja, z le-
vim kolenom zadel v levi del
osebnega avtomobila in se pri
tem hudo poškodoval. Voznik
motornega kolesa pa je pri tem
z desnim delom krmila oplazil
prehitevano vozilo, a se na
kraju nezgode ni ustavil. Pe-
ljal je naprej do cestninske po-
staje v Tepanju, tam je hudo
ranjenega sopotnika odločil in
ga pustil ležati na cesti, sam
pa je peljal dalje neznano kam.
Poškodovanega Boruta Š. so
potem z reševalnim vozilom
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na regionalni cesti zunaj
naselja Ljubija se je, v nedeljo,
28.avgusta zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena, material-
na škoda pa znaša okoli 150
tisoč tolarjev.
Branko K. (30) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Mozirja proti Letušu. Zunaj
naselja je pričel prehitevati
neko vozilo, to pa je storil ta-
ko, da je sunkovito zavil v le-
vo. Pri tem je izgubil oblast
nad vozilom in zapeljal z vo-
zišča, kjer je trčil v drevo.
V nezgodi se je hudo poškodo-
vala sopotnica, 28-letna Jožica
K. iz Velenja.
Zapeljal v jarek
Na magistralni cesti v kraju
Tremarje se je, minulo nedeljo
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša približno 200
tisoč tolarjev.
Anton L. (24) iz Sedraža je
vozil osebni avtomobil iz Celja
proti Laškem. V Tremarjih je
z desnima kolesoma zapeljal
v obcestni jarek in po 24 me-
trih vožnje trčil v betonsko
ograjo in se hudo poškodoval.
Trčenje med poukom
Na Hudinji v Celju se je,
v ponedeljek, 29. avgusta do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena.
Po Ulici frankolovskih žrtev
je vozila osebni avto 46-letna
Vesna B. iz Celja. V križišče
s Prijatljevo ulico je zapeljala
v trenutku, ko je po njej pripe-
ljalo vozilo avtošole s kandi-
datko Slobo K. iz Celja, ki je
vozila pod nadzorom inštruk-
torja, 32-letnega Rudolfa R. iz
Laškega. Kljub zaviranju je
vozilo avtošole trčilo v levi
bok vozila Vesne B., ki je v tej
nesreči utrpela hude telesne
poškodbe.
Zadel kolesarja
Na lokalni cesti v Zadobrovi
pri Celju se je, v ponedeljek,
29. avgusta popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil hudo
ranjen voznik kolesa.
Milan S. (57) je vozil kolo iz
smeri Arclina proti Ljubečni,
v Zadobrovi pa je nenadoma
zavil v levo, in to v trenutku,
ko ga je prehiteval voznik
osebnega avtomobila, 20-letni
Matjaž B. iz Arclina. Kolesar
je pri trčenju utrpel hude po-
škodbe.
M.A
•	V torek, 23. avgusta zve-
čer so morali policisti v Bu-
kovžlak. Za intervencijo je
zaprosila Milica, ki sta jo
obiskala zakonca Vera in
Franc, med obiskom pa ji
grozila. Neomikan zakon-
ski par bo moral pred sod-
nika za prekrške.
•	V sredo dopoldne je bilo
vroče na železniško postaji.
Tam naj bi neznana moška
oseba napadla in pretepla
čuvaja kolesarnice ter v av-
tomobilu odbrzela v nezna-
no. Ker je registrska tabli-
ca znana, bo neznana oseba
kaj kmalu znana.
•	Urško sta prejšnji četr-
tek pretepli Nataša in Da-
nica, naslednji dan pa sta
taisti Nataša in Danica na-
padli in pretepli Melito.
Dekleti, dajta, umirita se
že!
•	V četrtek so spet posre-
dovali na železniški posta-
ji, tokrat v neki šefovski pi-
sarni kjer je železničarski
delavec Milovan grozil svo-
jemu predpostavljenemu.
Veliko si upa v teh časih.
•	V petek so šli policisti
intervenirat na Dobrno.
Tam je pijana Marjana raz-
burjala vse živo, ko ni ni-
komur v bližnji in daljni
soseščini privoščila mirne-
ga nočnega počitka. Ko so
ji policisti povedali, da je
njena muzika preglasna, je
Marjanca ubogala, a je po-
tem spet navila do konca.
Policisti so spet prišli, ne-
ugnanka pa je končala
v policijski alko treznilnici.
M.A.
Št. 35 - 01. september 1994
19
Poskus umora
Do poskusa umora je prišlo v sredo, 24. avgusta nekaj
po 18. uri v Bistrici ob Sotli na Kozjanskem.
Zgodilo se je, ko se je 35-letni Vladimir J. iz Bistrice ob
Sotli oglasil pri 34-letni Cvetki M. s katero je nekoč živel
v izvenzakonski skupnosti. V stanovanje je vstopil, da bi
odnesel nekaj svojih stvari, a žal v času, ko se je pri njej že
nahajal 31-letni Branko K. iz Prebolda. Po krajšem sporu
ob neprijetnem srečanju je Vladimir izvlekel revolver ter
ustrelil proti Cvetki ter jo zadel v predel vratu. Po tem
dejanju je v stanovanju izstrelil še 5 nabojev, ki pa jim je
Branko K. še pravi čas ušel skozi okno. Nato se je Vladi-
mir odpravil na policijsko postajo v Šmarju, tam je dogo-
dek prijavil in izročil revolver, ki ga je posedoval nezako-
nito. Po Vladimirovem odhodu je Branko ranjeno Cvetko
odpeljal v zdravstveni dom, od tam pa so jo prepeljali
v celjsko bolnišnico.
M.A.
Pri dvajsetih
na veliko goljufal
Kriminalisti UNZ Celje so
te dni sestavili kazensko ovad-
bo zoper 20-letnega podjetni-
ka J.K. iz Celja, lastnika firme
Kikardo, ki naj bi konec minu-
lega in v prvih dveh mesecih
tega leta zagrešil najmanj
5 poslovnih goljufij in si na tak
način nezakonito pridobil več
kot 5 milijonov tolarjev de-
narja.
Sicer pa njegov način »po-
slovanja« ni bil prav nič izvi-
ren, ko je pri dobaviteljih na-
ročal najrazličnejše blago, ki
ga potem ni plačal, se je pa
potrudil, da je vse skupaj pro-
dal na črnem trgu. Tako je J.K.
od decembra lani oškodoval
Preskrbo iz Poljčan za skoraj
600 tisoč tolarjev, za podobno
vsoto je oškodoval PC Leveč,
Krko iz Novega mesta za do-
ber milijon tolarjev, Tobačno
tovarno iz Ljubljane za okoli
800 tisoč tolarjev ter zasebno
podjetje Stramex iz Mestinja
za nekaj več kot 2 milijona to-
larjev.
Osumljeni J.M. je konec de-
cembra lani kupil podjetje in
se povezal s podjetnikom R.Š.,
ki je podobnega kova. Z njego-
vo pomočjo je potem koncem
februarja svoje podjetje pro-
dal S.M., podjetniku s Ptuja.
Kupcu je pri prodaji obljubil,
da mu bo izročil tudi blago
v v vrednosti blizu 6 milijonov
tolarjev, a se je S.M. za to robo
lahko le pod nosom obrisal.
Osumljeni J.M. je, kot že pove-
dano, vso to blago prodal na
ilegalnem trgu, s prodajnim
izkupičkom pa je lahko živel
dokaj lagodno, zlasti je užival
v nakupovanju novih, lepih
avtomobilov.
Kriminalisti UNZ Celje so
osumljenega J.M. prejšnji pe-
tek s kazensko ovadbo privedli
k preiskovalnemu sodniku, ki
ga je po zaslišanju izpustil.
M.A.
Kdor kaj ve, naj
pokliče!
Poročali smo že o najdbi
moškega trupla dne 6. avgusta
v strugi potoka Šahov graben
vLiscah v Celju. Šlo je za 31-
letnega Franca Kavčiča, ki je
lil prijavljen na Iršičevi 10
i Celju, nazadnje pa je stano-
tal na Cesti na grad št. 60
\ Celju. Že na začetku policij-
ste preiskave je bilo očitno, da
je Franc Kavčič z vzdevkom
Cuha umrl nasilne smrti.
Pri dosedanjem zbiranju ob-
vestil o okoliščinah smrti
Franca Kavčiča so delavci or-
ganov za notranje zadeve tudi
ugotovili, da je bil pokojni na-
zadnje viden v noči na 2. av-
gust v kanu klubu ob Savinji
v Celju, imenovanem Špica.
Zaradi dodatne razjasnitve
tega primera nasilne smrti pa
v UNZ Celje naprošajo obča-
ne, ki so bili v navedenem času
kasneje s pokojnim v ka-
kšnem koli stiku ali vedo kar
koli povedati v prid preiskave,
da to sporočijo na najbližjo
Policijsko postajo ali na urad
kriminalistične službe (tel.šte-
vilka 442-420) ali pa na tel.
številko 92.
Foto: UNZ Celje
mini KRIMICI
Tat v tovornjaku
V času od 15. do 23. avgusta
je neznani storilec okradel
lastnika nevoznega tovornega
avtomobila znamke mercedes,
Merkator Zgornjesavinjsko
kmetijsko zadrugo, za okoli
400 tisoč tolarjev. Med tem ko
je bil tovornjak parkiran
v Radmirju na dvorišču sušil-
nice hmelja, je izginilo: tlačil-
ka, dve zadnji polosovini, me-
njalnik, kardan in ventil za
dvigovanje in spuščanje ka-
bine.
Sraka napadla
Krokarja
Neznana tatinska sraka je
minulo soboto ponoči vlomila
v okrepčevalnico Krokar v Ži-
čah. Storilec je iz objekta od-
nesel večjo količino različnih
cigaret, 10 zabojnikov piva, 12
litrov sokov, nekaj žganih pi-
jač, manjši glasbeni stolp, raz-
ne kasete in okoli 30 tisoč to-
larjev gotovine. Ivanka K. iz
Slovenskih Konjic je s tem
oškodovana za okoli 180 tisoč
tolarjev.
Okradel Kljukca
Minuli četrtek zgodaj zju-
traj je nekdo vlomil v gostišče
Kljukec v Celju in s sabo odpe-
ljal glasbeni stolp ter lastnika
Dejana K. s tem oškodoval za
približno 75 tisoč tolarjev.
Bonbonov pa ne
V noči na 28. avgust je nez-
nani storilec vlomil v skladišče
gostinskega lokala in proda-
jalne Bonboniera Mars v Ce-
lju. V lokalu je ukradel pet
kartonov laškega piva, dve
steklenici viskija in pet zavit-
kov cigaret marlboro. Lastni-
ka je oškodoval za okoli 23 ti-
sočakov.
M.A.
Vročekrvni soprog
Minulo soboto ponoči je Marina iz Lahomnega za-
prosila za policijsko posredovanje, ker je njen mož
v vinjenem stanju doma razgrajal.
Na kraj,sta šla dva policista PP Laško, ki sta pred
hišo opazila Stanislava A. Ta ju je pričel takoj grdo
žaliti, ko sta ga hotela legitimirati, pa je s pestjo udaril
enega od policistov. S pomočjo gumijevke in s strokov-
nim prijemom sta policista kršitelja le obvladala in ga
z intervencijskim vozilom odpeljala v zdravstveni dom
v Laško, ker je krvavel iz nosu. Stane A. pa se še vedno
ni umiril, branil pa se je tudi tako, da je policista brcnil
v trebuh. Ker je kazalo, da bo storilec s kršitvami
javnega reda in miru nadaljeval, je moral na prisilno
treznitev, kazensko pa bo odgovarjal za dejanje pre-
prečitve uradnega dejanja pooblaščeni osebi.
M.A.
NOŽ
v trebuh
V mesarstvu Jurmes v Šent-
jurju je prišlo, v torek 23. av-
gusta dopoldne, do delovne
nesreče, ko je 17-letni Uroš K.
iz Šentjurja izkoščeval goveje
stegno v obratu predelave. Ko
je hotel z rokami odstraniti
meso od kosti, mu je zdrsnilo,
z nožem, ki ga je držal v roki,
pa se je zabodel v predel tre-
buha in utrpel hudo telesno
poškodbo.
Padel
s strehe
Do delovne nezgode je prišlo
tudi v četrtek, 25. avgusta do-
poldne, ko je 47-letni Mihael
N. iz Velenja delal na strehi
skladišča v Vegradovi poslov-
ni enoti Lesna v Šoštanju in
nameraval zamenjati salonit-
no ploščo. Med hojo po strehi
se je salonitna plošča zlomila.
Mihael N. je padel 5 metrov
globoko v skladiščni prostor in
se pri tem hudo telesno poško-
doval.
Ponesrečeni
rudar umrl
Za posledicami nesre-
če, ki se je zgodila 3. av-
gusta v Rudniku lignita
v Velenju, je 24. avgusta
v celjski bolnišnici umrl
takrat hudo poškodovani
rudar, 30-letni Jože K. iz
Velenja.
Nesreča pri obiranju hmelja
V Rečici ob Savinji je prišlo, pri obiranju hmelja z obiralnim
strojem, do nesreče pri delu, ko je 56-letni Mato K. iz Rečice
z roko segel v notranjost obiralnega stroja, ko je bil le-ta
v pogonu. Ko je hotel iz valjev odstraniti hmelj, mu je stisnilo
desno roko in jo hudo poškodovalo.
GORELO JE...
Mast se je vžgala
V torek, 23. aprila popoldne
je prišlo do požara v stano-
vanjski hiši Ludvika M. v Zre-
čah. Vzrok je bila neprevid-
nost pri pripravi hrane, ko je
sin oškodovanca postavil na
plinski štedilnik ponev z oljem
in šel iz hiše. Mast je pričela
goreti, ogenj pa se je razširil
na kuhinjske elemente. Ogenj
je pogasil lastnik sam, materi-
alna škoda pa znaša približno
200 tisoč tolarjev.
Udari strele
Med sredinim (24. 8.) ne-
urjem je strela povzročila
požar na kozolcu Stanislava
S. iz Velikega Širja v občini
Laško. Zgorelo je okoli 40
ton sena, 3 kubični metri re-
zanega lesa, dva pluga in dve
brani. Škode je za okoli
2 milijona 500 tisoč tolarjev.
Gasili so gasilci iz Radeč, Zi-
danega Mosta in Laškega.
V	Primožu pri Šentjurju je
tim. vodna strela udarila
v stanovanjsko hišo Franca
O. ter delno poškodovala
dimnik in kritino. Škoda
znaša okoli 50 tisoč tolarjev.
V	četrtek, 25. avgusta do-
poldne je nevihtna strela
udarila v kozolec v Zahom-
cah, last Julke U. Ogenj se je
zelo hitro razširil na celotno
poslopje, ki se je zrušilo še
pred prihodom gasilcev, ki
so kasneje požar pogasili.
Zgorelo je 10 ton sena, 3 ku-
bični metri rezanega lesa,
kmetijsko mehanizacijo pa
jim je uspelo rešiti. Kljub te-
mu znaša škoda okoli 2 mili-
jona tolarjev. Požar so gasili
tasilci iz Žalca, Vranskega,
empetra in Ločice pri
Vranskem.
Srednja frizerska, tekstilna,
strojna in prometna šola Celje
Ljubljanska cesta 17,
63000 Celje
IZOBRAŽEVANJE
ODRASLIH
V šol. letu 94/95 na SFTSPŠ Celje vpisujemo v sledeče
Programe izobraževanja odraslih:
Srednje tehniške šole (4 letne):
a)	program TEKSTILNI TEHNIK, poklic - konfekcijski
tehnik
b)	program PROMETNI TEHNIK, poklic - prometni tehnik
Poklicne šole (3 letne):
a)	program TEKSTILEC, poklic - šivilja-krojač
b)	program FRIZER, poklic - frizer
c)	program MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, po-
klic - avtomehanik
d)	program VOZNIK, poklic - voznik
'^formacije o pogojih za vpis in o načinu izobraževanja dobite
vsak dan od 8.00 do 13.00 v tajništvu izobraževanja odraslih,
soba 5B ali po telefonu 26-715.
Št. 35 - 01. september 1994
Eksotika na
domačem dvorišču
Ameriški Apoiio le osvolii vesolje, petrovški Apollo pa le čisto poseben štirinožec
Prvič mi je padel v oči že
pred kakšnimi tremi meseci.
Medtem ko so drugi okoli
njega na vrtu žalske Korone
srebali kavo in živahno kle-
petali, se je on lenobno zle-
knil v bližnjo senco. Pred
dnevi sem mu prvič segla
v mehko šapo. V Petrovčah,
kjer domuje Apollo.
Iz Nizozemske
v Petrovče
Apollo ni nihče drug, kot
pravi pravcati gepard. Da
imajo Cakševi pravo zverino,
se je ob njegovem prihodu
šušljalo po dolini. V reknici
je prav prijazna, velika mač-
ka. »Mucek,« mu pravita
lastnika Renata in Anton
Čakš. Predvsem Renata je
dolga leta sanjala o njem.
»Najprej smo razmišljali
o risu,« je začela pripoved.
»Ni ga bilo mogoče dobiti,
kasneje smo izvedeli za dru-
žino, z gepardi in smo pač
vzeli geparda. Že dolgo sem
prebirala knjige in prouče-
vala vse, kar je bilo napisano
o teh živalih. Za geparda
sem se potem odločila tudi
zato, ker je najbolj socialna
med vsemi temi večjimi mač-
kami.« Živalim so pri Čakše-
vih nasploh na široko odprta
vrata. »Petnajst let sem ime-
la po petnajst, deset, včasih
osem siamskih mačk. Tudi
doga je bila pri hiši.«
Renata, sicer Celjanka po
rodu, je pet let živela v tuji-
ni, Anton je še danes razpet
med Nemčijo in rodnimi Pe-
trovčami. Sicer mizarja po
poklicu je v Nemčijo zaneslo
pred četrt stoletja. Tam ima
podjetje, ukvarja se z indu-
strijsko montažo, opremo pi-
sarniškega pohištva, v Celju
pa podjetje Alba, ki se uk-
varja s proizvodnjo in za-
stopstvom za tehtnice. »V
Nemčiji je kar precej družin,
kjer imajo geparde ali pa
kakšne podobne živali,« sta
povedala.
Apolla so v Petrovče pri-
peljali iz Nizozemske in je
doslej menda edini gepard
v kakšni slovenskih družini.
»Najprej je bilo rečeno, da ga
bomo dobili iz Belgije, iz
tamkajšnjega živalskega vr-
ta. Potem sem zvedela za to
družino na Nizozemskem in
ko smo imeli vse papirje,
smo se odpeljali ponj. Nisem
hotela, da ga zaprejo v zaboj
in pripeljejo z letalom,« je
bila odločna Renata.
Pot do Apolla sploh ni bila
preprosta. »Uf,« pravi Rena-
ta, ko jo povprašam o teh
zadevah. »Več kot eno leto je
trajalo, da sem dobila vse
potrebne papirje z raznih
ministrstev in ustanov. Tre-
ba je biti kar vztrajen. Pa saj
je prav, drugače bi vsak po
cestah lahko prevažal tigre.
Med Slovenci so zadnji čas
zelo v modi te malce bolj ek-
sotične živali, ampak niko-
mer ne bi svetovala, da jih
pripelje brez dovoljenj. Če si
priskrbiš žival brez dovo-
ljenj, nastopijo težave, ko je
treba prijaviti karanteno, ko
je treba zavarovati žival ali
ko potrebuješ zdravniško
spričevalo, da jo lahko spet
odpelješ čez mejo.«
Kdo pravi, da se
mačke in psi
sovražijo?
Ko so Apolla pripeljali
v Petrovče, je štel slabih pet
mesecev. Čez noč domuje
v lepo urejeni stavbi, po veli-
kosti kar manjši sobi, čez
dan mu je najljubši prosto-
ren vrt. »Postaviti je bilo tre-
ba malce višjo ograjo, po-
trebna so bila cepljenja, pre-
gledovanje iztrebkov. Mi-
slim, da se je kar hitro vživel
v novo okolje. Včasih se od-
peljemo na vikend k staršem,
vrvico okrog vratu dobi le
takrat, ko greva na
sprehod.«
In kako je s prehranjeva-
njem takšne živali? »V glav-
nem je govedino, kuhano ali
surovo, po malem spozna-
vam, kaj mu je všeč. Ponava-
di geparde hranijo enkrat na
dan, sama ravnam podobno
kot pri mladih psičkih. Zdaj
ga po malem hranim trikrat
na dan, ko odraste, poje še
manj kot kuža. Močno se na-
veže na človeka, če me ni, ne
mijavka, ampak vriska kot
kakšen ptič. Dobro vidi in
prav rad se vozi v avtomobi-
lu. Tudi z našima psičkoma,
to sta mešanca doge in ov-
čarja, se dobro razume, pa
čeprav psi in mačke ne velja-
jo za najboljše prijatelje.
Morate vedeti, da sta psa
stara osem let in rekla bi ce-
lo, da ga vzgajata,« je pripo-
vedovala Renata.
»Rešila sva ga
smrti«
Gepard sicer v naravi izu-
mira, med vsemi mačkami ga
strokovnjaki uvrščajo med
najbolj ogrožene živali. Od
štiridesetih v naravi preživi-
ta dva. Mladiče in tudi odra-
sle geparde ubijajo pred-
vsem levinje, leopardi jim
jemljejo hrano. Apollova
mati je iz vzhodne, oče iz za-
hodne južne Afrike. Na Ni-
zozemskem pod budnim
ameriškim očesom gojijo ge-
parde predvsem zato, da jih
potem vračajo v naravne
južnoafriške parke. Zato je
Apollu v resnici ime Wankie,
po kenijskem naravnem par-
ku. Ker sta bila samec in sa-
mica predolgo časa skupaj,
pa čeprav nista bila iz istega
legla, je mati mladiče zavr-
gla, zato so jih Nizozemci
vzgajali s stekleničko. »Zato
smo tudi lahko prišli do nje-
ga. V bistvu smo ga rešili
smrti,« pojasnjujeta sogo-
vornika. V vednost tistim, ki
jih na moč skrbi, koliko tisoč
mark sta Renata in Anton
morala odšteti za svojega
ljubljenca.
Apollo je samec. Mu bo
družbo kdaj delala še kakšna
samička? Renata pravi: »Pa-
pirje sem dobila zato, ker
sem vedno poudarjala, da se
ne mislim ukvarjati z rejo.
Tudi če bi imeli samičko in
bi skupaj rasla, se ne bi spa-
rila, če bi se, bi samica zavr-
gla mladiče. Tako je pač
v naravi, da si partnerje išče-
jo vedno v drugem leglu.
Gepard spolno dozori s tremi leti, razmi-
šljali smo o tem, da bi ga takrat, ko bo to
potrebno, kastrirali, vendar se mi zdi, da
človek nima te pravice in da ga bo pač treba
odpeljati h kakšni samički. Ko bo čas, se
bomo odločili in če bo treba, ga bomo pač
odpeljali tja, kamor nas bodo napotili,« do-
daja Renata.
»Muha enodnevnica pa res ni«
Gepardi živijo približno toliko časa kot
psi. Vsemu navkljub je vendarle žival, ki jo
učbeniki uvrščajo med zveri. Je Renato kdaj
strah, da bo danes prijazen mucek postal
manj prijazen, morda nevaren njej in dru-
gim? »Nimam strahu pred živalmi. No ja,
kakšne kače se že bojim. Apolla pa sploh ne.
Tudi tujcem se pusti pobožati. Ne mara pa
hrupa. Tudi tukaj v Petrovčah so se ljudje
pokazali kot veliki ljubitelji živali. Všeč mu
je, da ga občudujejo. Mislim, da nikoli ne bo
znal ugrizniti. Po naravi je tekač, v divjini
ga mati uči, da lovi gazele. Pri osmih mese-
cih je v naravi razigran, potem se začne
resno življenje. Tu pa bo star deset mesecev
in še vedno pozna zgolj igro. Drugega mu
tudi ni treba. Gepard je med vsemi mačka-
mi najbolj socialen. Ni še bilo primera, da bi
napadel človeka. Tudi lovci jih lovijo z goli-
mi rokami in posebnimi zankami, da ne
poškodujejo kože. Nekoč so jih domačini
imeli zato, da so lovili srnjad. In še to bi
rekla - življenje z gepardom še zdaleč ni
muha enodnevnica. Ob sebi ves dan potre-
buje človeka. Ni dovolj samo to, da bi mu
trikrat na dan vrgel kos mesa in preprosto
zaloputnil z vrati.«
IRENA BAŠA
Renata in Anton Čakš, lastnika prvega geparda na domačem dvorišču v Sloveniji.
Psi in mačka so lahko tudi dobri prijatelji.
Apollo in Renata si družno lahko privoščita celo kos govedine.
Juhuhu, q
Savinjska dolina, dežela vesel
tu polno deklet je, denarja in.
(Zbor v Gobčevi »Hmeljsk
Konec avgusta in v začet-
ku septembra je v hmeljiščih
Savinjske doline, kot seveda
tudi drugje kjer raste hmelj,
najvažnejši dogodek leta
- čas obiranja. To je nesporno
tudi danes, vendar je bilo ne-
koč bolj pestro in živahno
kot je dandanes. Morda bo
po Savinjski dolini zašume-
lo, ko zapišem, da hmeljar-
skih šeg nikoli ni bilo. Opra-
vilo že, navade tudi, vendar
za šege je manjkalo tisto, kar
je vselej razlog za njihov na-
stanek: medsosedska pomoč,
kvečjemu še odnosi in pove-
zave v farni skupnosti. Šeg,
kot so pri vseh starih opravi-
lih, ni. Sezonci so prišleki za
kratek čas, odnosi med obi-
ralci in gospodarji utrjeno
dogovorjeni, zaslužek na
akord, torej učinek. Za hra-
no in prenočišče preskrb-
ljeno.
Ko še ni bilo strojne
hmeljske žetve, bi v Savinj-
ski dolini in drugod velikan-
ske količine te trgu namenje-
ne industrijske rastline brez
množice rok ne mogli opra-
viti, vendar zavoljo tega
hmeljarji niso bili v skrbeh,
saj je tisti čas obiloval z za-
služka željnimi in potrebni-
mi ljudmi. Čim so se časi
spremenili, da je bilo zasluž-
ka in kruha povsod več, je
moral biti izumljen stroj, ki
je zmanjšal število potrebnih
rok. Tako je od samih začet-
kov plantažnega pridelova-
nja hmelja - pri nas ga je vpe-
ljal Janez Hausenbichler.
Tudi pri spravilu je veljal či-
sti mezdni odnos, ki ga ni
bilo treba vzpodbujati s pri-
vlačnimi šegavostmi in
s strežbo.
Kaj pa izbiranje hmeljske
princeze, boste rekli in pa
volitev hmeljarskega stareši-
ne vsako leto?
Že, že. Veni
vih časov izu
navrglo zadri
lepotičke pa j
dan jih časov,
industrije sal
Holywooda. I
vinjski rojak,
dovan Gobec
zabavno in ui
opereto, kije
nar jemala bo
ni, po drugi s
goletni uredi
ga hmeljarji
v romanu »J
obiranju M
dramatično
dobo.
Menda ni s1
ka na celjske
bi ne pomnil
predvsem od
ških gričev, '
jev, iz medžil
gorskih širja'
hribovja, a 1
delavskih $
množice ^
v svojem od1
živahno opi-1
Meta Rainer
Juhu, juhu,ll
obiravci smo
Dva dni stf
vozil,
da smo v šeO
Juhu, juhu P
obiravci
Kolega P
dolga leta sp1
janja okoli
meni da je v
vinjsko doli"
tisoč obiral
in vseh star"1
liko šoloob^1
so sicer zatf11
uka, kupili n
žen denar P
in zvezke.
Mera, po
vali, je btf3
rekli so ji "
Št. 35 - 01. september 1994
20,21
V Šentrupertu so imeli botriio
Novega kristjana so krstili za Luko, zvonovi so pritrkavali, plesalo se je, pelo In pilo na to zadnjo avgustovsko nedeljo
Kot veleva lepa navada, so
v občini Laško zdaj že enaj-
stič zapovrstjo uprizorili ne-
kaj od vsega tistega, kar se je
v dobrih starih časih v teh
krajih praznovalo, se slavilo
in se veselilo. Zato, da bi se
ne pozabilo, saj imajo seda-
nji in prihodnji rodovi vso
pravico, da vedo in vidijo
kakšne šege in navade so
v teh naših krajih nekoč ži-
vele.
Letos je bilo veselo in
praznično v Šentrupertu, ko
so v nedeljo popoldne pri
farni cerkvi praznovali krst
in uprizorili botrijo, dva med
sabo tesno povezana obreda
oziroma običaja, ki so ju ne-
koč spremljala zanimiva
opravila. Tako kot vseh de-
set dosedanjih, so tudi letoš-
nji prikaz pripravili neu-
trudni člani Odbora za obu-
janje, ohranjanje in prikazo-
vanje starih ljudskih običa-
jev in delovnih opravil. Da je
bilo res vse tako, kot njega
dni, so na cerkvenem praz-
ničnem prizorišču poskrbeli
pevke iz Trobnega dola, pev-
ci iz Šentruperta in Jurklo-
štra, pa plesalci iz Rečice,
posamezne vloge na botriji
so odigrali člani kulturnega
društva Anton Tanc iz Mari-
ja Gradca, na stare inštru-
mente pa so igrali »tavrhar-
ji« tega marijagraškega dru-
štva. In ne smemo pozabiti
na Jožeta in Jako, ki sta
v cerkvenem zvoniku na naj-
bolj svečan trenutek veselo
pritrkavala, kot tudi ne na
gostitelja, gospoda župnika
Dorija Pečovnika. Za isto-
vetnost podob iz preteklosti
so poskrbeli tudi tisti, ki so
ob cerkvi postavili svoje
stojnice: medičar, lectar, ko-
vač, lončar, kranceljpintari-
ce, izdelovalci mlečnih do-
brot in drugi kramarji, da
o domačinkah, ki so ves ko-
nec tedna v domačih krušnih
pečeh pekle kruh, mesile in
oblikovale potice, šarkeljne,
pecivo in kruhove »šnite« za
številne goste, botro in botra
ter za porodnico, mater ma-
lega fantiča, ki so ga šentru-
perski gospod župnik čisto
zares krstili za Lukca. Tudi
botra in boter sta bila »ta
prava«, pa mamica in očka
tudi. Etnografsko gradivo
ter izročila za 11. prikaz je
zbirala in zbrala Irena Mu-
lej, ki je tudi napisala scena-
rij in besedilo za botrijo in
sploh skrbela za avtentič-
nost dogajanja s tistim iz
preteklosti.
Nedeljski prikaz botrije je
temeljil na dejstvu, da so
ženske nekoč rojevale doma,
vse tisto, kar se je dogajalo
pred rojstvom in po njem, pa
je pomenilo poseben obred
za domačo hišo in veliki do-
godek za vso sorodstvo in so-
seščino.
Vse skupaj se je začelo
s prizorom, ko je botra, tik
pred odhodom h krstu, zavi-
la otroka v »kindeklc« in
nanj položila molek, knjigo
in korenje. Zato, da bo njen
varovanec »hodil pobožen po
svetu..., da mu bo bog po-
magal v življenju pameten
bit... da bo dober kmet...«
Boter, ki ima enakovredno
vlogo botri, je nato zavil
kruh v prt, da bo krščenec
postal dobrotnik, ».. .da bo
mož postal in vsem pred
cerkvijo kruha darval...«
Vsakdo, ki je šel mimo, si je
odlomil košček od podarje-
nega hleba. Kruh kot simbol
blaginje v družini, življenja,
dobrotljivosti in blagostanja
nasploh, je tudi na nedelj-
skem prikazu v več prizorih
zaživel v vsej svoji pomemb-
nosti.
Sledil je krst v cerkvi sve-
tega Ruperta, po končanem
obredu in prihodu iz cerkve
pa je mati pričakala botro in
ta ji je izročila otroka, rekoč:
»Sva botra in boter tukaj za-
to, da ti pomagava, če kdaj
bo hudo...« Po starem ljud-
skem izročilu je botra potem
odhitela domov in pripravila
darove za svojega varovanca
in njegovo mater: jajca, hleb
kruha, pa kokoško za juho.
Nekoč je bila navada, da
so na botrijo povabili tudi
sosede, da so se ob krstu sku-
paj poveselili in novega
kristjana zalili. Tudi ta del
smo videli na prikazu v Šen-
trupertu, ko se je ob mizah in
na plesnem odru jedlo, naz-
dravljalo, pilo, pelo in plesa-
lo. Natanko tako, kot nekoč,
saj je tudi v tem delu botrije
imela glavno besedo botra.
Ko pa je ta presodila, da je
napočil čas za slovo, je druš-
čini dala vedeti: »Takole, le-
po smo ta krst in vpeljavanje
proslavili, zdaj pa je čas, da
bi se poslovili.« Gostje so na-
to drug za drugim vstajali, se
poslavljali s kupicami šent-
janževca v rokah in počasi
odhajali. Tako kot nekoč in
kot minulo nedeljo v Šentru-
pertu nad Laškim.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Bil je čisto pravi krst: s pravo mamico in pravim očkom, pra-
vima botro in botrom in pravim krščencem. In seveda s pravim
gospodom župnikom, priljubljenim Izidorjem-Dorijem Pečov-
nikom.
Botrova skrb je, da fantič postane dobrotnik, botra pa s spreje-
mom te vloge sprejme odgovorno nalogo varuha. Prevzame skrb
za otroka in ima pravico vedeti, kako njen varovanec živi.
Mize so se šibile od dobrot. Na botriji ni smel biti nihče lačen ali
žejen, poleg sorodnikov pa so vabili tudi sosede. Krst je včasih
pomenil tudi nujo. H krstu je bilo treba otroka nesti čimprej,
velika umrljivost novorojencev je narekovala ta obred takoj po
rojstvu; kot krščansko potrebo in - za slučaj, če bi hišo odela
črnina...
hvci smo tu!
i-
il imel več take oblike. Najbolj
'o pridne obiralke so obtrgale
E- tudi do 40 škafov zelenega
zlata. Dozoreli cvetovi (ko-
bulice) so morale biti lepo
odtrgani, nič pomečkani,
brez listov in koščkov trte.
il Merilec je bil posebnega za-
10 upanja vreden domač človek
ali pa kar gospodar, ki je
malomarno opravljeno delo
f" kaj hitro kaznoval z odbitki.
® Plačilo po škafu je bilo med
Se hmeljarji dogovorjeno in te-
5" ga so se držali. Vsaka izjema
a" bi za seboj potegnila plaz,
sicer pa kmetje tako še niso
vedeli kolikšen bo iztržek na
f svetovnem tržišču, kakšna
e bo cena in kakšno kakovost
ar (razred) bodo hmeljski tr-
^ govci pridelku priznali.
Ca Morda je prav ta nepopust-
ljivost ponesla v svet šale
o savinjski šparovitost in sti-
skaštvu. Med temi je najbolj
Se kruta tista, da zato sadijo in
pridelujejo hmelj, ker ga
otroci ne jejo.
Ena od značilnosti je tudi,
da so imeli kmetje radi že
|e preizkušene, stalne obiralce.
Zelo veliko sezoncev se je
' pisno prijavilo že poprej, ker
so tudi oni radi prihajali
v vajeno hišo. Vsekakor pa je
, Velik del te množice prihajal
i! na slepo, na železniških po-
^ stajah so jih izbirali in naje-
H ttiali domači posredniki ali
i Pa gospodarji sami. Tudi
Prehrana je bila v dolini ne-
^ kako dogovorjena, kakšno
izstopanje bi sosedje ne gle-
J dali radi. Vsekakor pa so
obiralci dobili boljšo »košto«
kot so je bili navajeni doma
in tudi za prenočišče so bili
preskrbljeni; moški navadno
v gospodarskih poslopjih,
ženski svet pa, če je bilo le
mogoče, posebej. Sicer pa,
kdo je mogel nadzorovati ta-
ko mravljišče? Noč ima svojo
moč, v temi je vsaka krava
črna. Niso zaman govoril,
kaj vse bi se zvedelo, če bi
marofi v Savinjski dolini
znali govoriti.
Seveda so se obiralci znali
tudi poveseliti, če niso bili
preveč utrujeni. Dr. Kari
Stekelj, ki je s svojimi sode-
lavci ob začetku stoletja
zbral v štirih debelih knjigah
nad 8.500 slovenskih ljud-
skih pesmi od Benečije do
Monoštra na Ogrskem, bi jih
lahko velik del zapisal v Sa-
vinjski dolini, če bi lahko
poslušal petje z vseh koncev
in krajev in še preko sloven-
ske jezikovne meje.
Župnijske krstne knjige ne
povedo menda nič, če je bilo
od sladkih skrivnosti kaj sa-
du. Navadno je takšna skriv-
nost postala očitna kje za de-
vetimi gorami. Na domači
ženski svet so Savinjčani po-
ostreno »mirkali«. Morda je
tu in tam bilo spleteno tudi
kakšno novo gnezdo, vendar
je bolj malo verjetnosti, da bi
lepota sirotne obiravke ob
gruntarskem sinu premotila
še njegove starše. Tudi Ra-
dovan Gobec za libreto svoje
operete ni uporabil takšnega
zapleta o hmeljarskem Ro-
meu in Juliji niti o skrivnost-
ni pastorki Pepelki ali kakš-
ne druge mogoče pretreslji-
vosti.
No, še na eno značilnost
me je spomnil kolega Božič.
Kako skrbno so se za te dni
pripravili savinjski, pred-
vsem pa celjski trgovci. Raz-
glasili so razprodaje, morda
res znižali cene, predvsem pa
spravili v promet veliko zao-
stalih zalog, celo nekurant-
nega blaga. Ko je bilo obira-
nja konec, so obiralci najprej
opustošili police trgovin, po-
tem pa spet sedli na vlak in
se - čihačuha ter juhuhu - od-
dričali na vse vetrove.
In ko smo že pri hmelju, še
to: pokojni urednik »hme-
ljarja« in gotovo najbolj do-
sledni opisovalec hmeljar-
stva ter hmeljarski kronist
Jaka Slokan je torej segel
daleč nazaj v zgodovino rabe
in pridelovanja hmelja.
S pronicljivo raziskovalno
radovednostjo je izbrskal, da
je hmelj slovanska dedišči-
na, našel je veliko legend,
basni in literarnih draguljev,
ki pričajo o tem, da so sicer
res že stari Asirci pili pijačo
zvarjeno iz žitnega zrnja,
vendar so grenčico, osvežu-
jočo aromo hmelja dodali
Slovani, tako Rusi, Poljaki
in Čehi; brez dvoma pa tudi
Slovenci nismo zadnji
v vrsti.
Kakor je že Primož Trubar
dejal, da Slovenci pijemo vi-
no in ol. Ol je staro ime med
Slovani za pivo. Pa na
zdravje.
Obiranje hmelja, kot ga je upodobil Maksim Gaspari.
Št. 35 - 01. september 1994
22
ODMEVI'
Bajaga in
onesnaževanje
Celja
Gospod Uranič, kot je že iz
naslova vašega pisma razvid-
no, ste se hoteli dotakniti »pla-
katiranja«, oziroma promocije
koncerta, ki ga je imel Bajaga-
&instruktori 13. avgusta na
Špici pri Letnem bazenu v Ce-
lju. Res je, da je bilo glavni
organizator mariborsko po-
djetje Lacar d.o.o. Moramo pa
vedeti, da je bilo to »balkan-
sko svinjanje« mesta Celje, kot
ste ga poimenovali, tudi pri-
javljeno pri podjetju Reklama,
ki se v Celju ukvarja z plakati-
ranjem in podobnimi tovrstni-
mi zadevami. Ce pa niste opa-
zili, so plakati viseli, ne samo
na avtobusnih postajališčih,
transformatorskih postajah in
drevju, temveč tudi na zato.
primernih mestih.
Ta Vaša »rumena balkanska
svinjarija«, kot ste nazvali re-
klamiranje s plakati, je bila
vsaj teden po koncertu na Špi-
ci, očiščena. Če pa niste dobro
videli, so poleg rumenih, viseli
tudi oranžni plakati. Torej na-
slov Vašega pisma sploh ni
pravi, potemtakem bi morali
napisati »oranžnorumena bal-
kanska svinjarija«. Če pa so
Vam že bili plakati res tako
všeč, bi si lahko katerega vzeli.
Zaradi enega plakata pa res
koncert ne bi propadel.
V tretjem odstavku omenja-
te srbizacijo našega kulturne-
ga prostora. Se Vam resno zdi,
da se tukaj (konkretno na tem
koncertu) lahko pogovarjamo
o prisotnosti nacionalizma.
Čisto se strinjam z izjavo, da
glasba ne pozna meja. Čigava,
po Vaše. Odgovor je: katera-
koli. In kaj še? Če že govorimo
o srbizaciji, zakaj potem ne bi
napisali nič o glasbi, ki prihaja
iz zahoda. Bi morda lahko re-
kli, na primer, neki nemški
skupini, da ponemčuje svoje
privržence, še več, potem
sploh na naših medijih ne bi
smeli vrteti glasbe z angleškim
besedilom, kajti šlo bi za an-
glizacijo Slovencev. Vendar
daleč od tega, zakaj, če bi se to
zgodilo, potemtakem teh sku-
pin sploh ne bi bilo. Če pa Vam
južna glasba ni ravno pri srcu,
pa je ni potrebno poslušati,
odnosno hoditi na koncerte, če
že ravno Bajaga pride na tur-
nejo po Sloveniji. Vedeti pa
moramo, da na tem svetu, žal
živimo različni ljudje in vsak
ima tudi svoj okus glasbe. Tu-
di oboževalcev in tistih, ki jim
je Bajaga všeč, je veliko. In
ravno mladi so med njimi, (pa
niso nič nacionalno usmer-
jeni).
Naj pa omenim, da sem tudi
redaktor mladinske oddaje
Mladi za mlade, na programu
radia Šmarje pri Jelšah in
urednik nekaterih oddaj še na
drugih radijih po Sloveniji.
V tej enourni oddaji, ki je
s strani vseh in predvsem mla-
dih poslušalcev zelo posluša-
na, sem predstavil koncert Ba-
jage ter tudi Parnega valjka in
zanimanje s strani poslušalcev
je bilo zelo veliko. In tudi re-
klama na radiu ter televiziji.
Pa zakaj ne bi bila? Saj so me-
diji zato namenjeni.
Povem Vam pa še nekaj. Ta-
koj, ko je Bajaga prišel domov,
je imel dveurni pogovor v stu-
diu televizije Beograd in res je
bil navdušen nad to slovensko
turnejo in ne mislite si o Slo-
veniji in predvsem Celju ter
koncertu tukaj je povedal vse
najlepše. Celjani pa smo mu
ostali v največjem spominu,
saj smo ga zelo lepo sprejeli in
mu tudi podarili za spomin na
celjsko Spico zlati obesek od
katerega pravi, da se ne bo
nikdar ločil.
Bajaga je bil ter bo še prišel
v Celje in to kmalu. Vsi ga bo-
mo sprejeli. Pri nas je dobro-
došel.
G. Gregor Uranič, nekaj
kratkega še. Če bi poznali Ba-
jrgo kot človeka in ne kot dr-
žavljana ZRJ, bi imeli o njem
drugačno mnenje. Bajaga je
duša.
TEODOR GOZNIKAR, Celje
Celjski krompir
in mag. Eržen II.
Zelo važno je dejstvo, kate-
rega noče upoštevati nobena
institucija ali raziskava, da
imamo v Celju opraviti vsaj še
s stotimi škodljivimi snovmi,
ki delujejo tudi sinergetično
v smislu škodljivosti zdravju.
Nekaj jih bomo poskušali na-
šteti: svinec, cink, baker, ni-
kelj, žveplov dioksid, fluor, ar-
zen, dušični oksidi, nitrati
v vodi, klor v vodi, štiri vrste
rakotvornih benzenov, titan,
tehnično predelane radio nu-
kleide - radon, uran, dva radia,
černobilskeradionukleide - ra-
dioaktivni jod, cezij, stroncij,
plutonij, selen, organska topi-
la, PCB (poliklorirani bifenili
z njihovimi vsaj stotimi raz-
krojki z dvema bojnima stru-
poma - dioksinom in dizbenzi-
furanom itd.
Zadnja raziskovalna naloga
o vsebnostih PCB pri živalih je
ugotovila, da so v Celju pro-
centualno najvišje v sloven-
skem prostoru.
Opozoriti je potrebno tudi,
da morajo celjski bolniki biti
previdni pri jemanju različnih
zdravil, saj je delovanje vseb-
nosti zdravil z ozirom na be-
ljakovinske vsebnosti bolni-
kov pri takšnem okolju dosti-
krat »inkompatibilno« ali »si-
nergetsko«.
Na podlagi zgoraj opisanega
smo skušali Celjanom ponov-
no predstaviti užitnost krom-
pirja, rastlin in živil živalske-
ga izvora, katere priraščajo
v celjskem okolju. Radi bi pa
tudi predstavili mag. Ivana
Eržena avtorja »užitnega
krompirja«, kakor ga vidimo
v Društvu za varstvo okolja.
Mag. Ivan Eržen se je prise-
lil v Celje okoli leta 1987. Na-
mige, da bi lahko bil dober
»ekolog« smo se v društvu raz-
veselili. Poslušali smo »te na-
mige« ter ga hitro povabili
k sodelovanju. Že po tretjem
sestanku smo bili razočarani,
saj smo ugotovili, da kot epi-
demiolog ne pozna toksikolo-
ških problemov celjske kotli-
ne. Pismeno nam je takrat po-
nudil zastarelo toksikološko
znanje, ki je bilo značilno za
slovensko socialistično medi-
cino, ki je toksikologijo na-
merno zanemarjala, saj je v 40
letih povzročena ekološka
škoda in s tem zdravstvena
škoda pri ljudeh v Sloveniji
katastrofalna. (Imamo šest-
krat večjo umrljivost od Šved-
ske). Mag. Eržen ni bil voljan
sodelovati z nami na podlagi
evropskih toksikoloških znanj,
zato ga nismo več vabili. Pri-
družil se je tisti celjski politi-
ki, zaradi katere je prišel in ki
je hotela celjske težave prikriti
in olepšati s pomočjo svojih
političnih strokovnjakov. Zai-
gral je dobro karto, katero še
vedno uporablja.
Postal je direktor Zdrav-
stvenega zavoda Celje, nosilec
projekta »Celje, zdravo me-
sto«, minister za okolje pri Ob-
čini Celje, predsednik občin-
ske komisije za strategijo od-
laganja celjskih odpadkov,
predsednik sveta staršev OS
Franja Roša in v kratkem
predsednik združenih strank
LDS v Celju (LDS + DS + SSS).
Verjetno je tudi kandidat LDS
za celjskega župana. Mag.
Ivan Eržen je celjski fenomen,
saj je v sedmih letih doživel
vrhunsko politično in poklicno
kariero. Je kobilica z najdalj-
šim skokom.
V tem času so padle v vodo
tiste raziskave, ki bi dopolnile
resnično stanje celjskega oko-
lja in zdravja ljudi. Raziskava
o umrljivosti in obolevnosti za
rakom na področju Bukovžla-
ka, Teharij in Trnovelj, dodat-
ne raziskave o radioaktivnem
radonu in raziskave genetskih
poškodb Celjanov. (Raziskave
cinkarniških delavcev so po-
kazale znatne poškodbe).
Društvo za varstvo okolja
ve, da izpad teh raziskav ni bil
slučajen in da ni bil vzrok po-
manjkanje denarja. Z vso
vztrajnostjo bomo odklanjali
nadaljevanje prejšnje politike
prikrivanja in zavajanja ljudi,
ki jo mag. Ivan Eržen uspešno
uveljavlja in zaradi katere je
postal »celjska kobilica«.
Za društvo -
predsednik:
JANEZ ČRNEJ
Ponovljena
sramota
z odpadki
V začetku septembra se bo
v luko Koper vrnila ladja z za
Slovenijo sramotnim tovorom,
ki so ga podjetni poslovneži
skušali izvoziti v Kolumbijo in
pri tem — verjamem kolumbij-
skim oblastem — naložili tudi
takšne odpadke, ki niso bili na
listi za izvoz. Po svoje se po-
navlja zgodba Bosna-Jesenice,
tokrat pač ne na železnici,
marveč na morju. Tudi usoda
bo bržkone podobna: država
bo plačala, da se izogne med-
narodnemu škandalu in ob-
sodbi. V obeh primerih ostane
dejstvo, da so nekateri kar do-
bro zaslužili in se smejejo dr-
žavi, ker pač sama seže v žep.
O odgovornosti pa spet nič.
Spomniti je treba, da pri nas
še vedno velja praksa, da po-
djetja skladiščijo odpadke na
svojih dvoriščih. Že v prejš-
njem režimu je bil domala do
kraja izpeljan demokratični
postopek, ki bi omogočil dolo-
čitev lokacij za posebne in
druge odpadke in nadaljnje
ravnanje z njimi. Nova oblast
je žal skoraj dokončano delo
prekinila in rodil se je Ikros
(Integralni koncept ravnanja
z odpadki v Sloveniji), katere-
ga boter je bil tedanji minister
za okolje in prostor Miha Jaz-
binšek (ta je tudi poskrbel za
»jeseniške odpadke«).
Ne glede na to, da smo imeli
na Ikros resne pomisleke
(predvsem, da v bistvu spod-
buja proizvodnjo odpadkov,
ne preprečuje pa njihovega
nastajanja), je drago plačan
projekt ostal v predalu, kljub
temu, da imamo dober zakon
o varstvu okolja. V tej zvezi
javno zahtevamo, da sedanji
minister za okolje in prostor
čimprej pripravi poročilo
o stanju v okolju, posebej o iz-
vajanju zakona.
Vsekakor pa je čas, da kdo
za svoje postopke tudi odgo-
varja in da se spoštujejo nače-
la, ki jih SEG vedno znova po-
udarja: besedo naj ima stroka
(ne le slovenska), vsak naj
opravi najprej pri sebi, odpad-
kov se je treba lotiti z ekonom-
skimi spodbudami ali dodat-
nimi dajatvami (prvo za »prid-
ne«, drugo za tiste, ki jim je
okolje malo mar), delovati naj
začne pravna država (tudi
kaznovanje sodi zraven).
Pošteno bo, če bo javnost
natančno izvedela, kaj vse sta
Sava in Krka plačali in kaj so
dejansko skušali izvoziti (obe-
ma firmama ne zamerimo, saj
sta pošteno plačali, zamerimo
pa jima, ker ne pritiskata, da
bi te probleme rešili za vso dr-
žavo). Inšpekcija naj pove, ka-
ko je sodelovala pri tem poslu,
kako So iz Novega mesta in
Kranja prevažali tovor do Ko-
pra in s kakšnimi dovoljenji in
kako kanijo tovor vrniti. Kaj
so dejansko carinili na naši
meji, torej v Kopru...
Upamo, da bodo torej v tem
primeru res storjeni pravi
ukrepi, takšni kot se za pravno
državo spodobijo.
Predlagamo, da do dokonč-
ne rešitve ostane tovor v luki
Koper (tako kot »bosanski« na
Jesenicah). V nasprotnem pri-
meru bomo v SEG premislili,
če bomo, skupaj z drugimi or-
ganizacijami - tudi s pomočjo
Greenpeaca - skušali prepreči-
ti prevoz.
Za IO SEG,
tajnik: dipl. inž.
KAREL LIPIČ
Delovanje
Demokratične
stranke
upokojencev
v občini Laško
Demokratična stranka upo-
kojencev Laško je bila usta-
novljena že pred leti. Trenutno
šteje že preko 500 članov.
Upoštevajoč naloge, ki
v tem času stojijo neposredno
pred stranko, se je vodstvo od-
ločilo pristopiti k pripravam
za promocijo (predstavitev)
stranke in sicer v nedeljo, 4.
septembra 1994, s pričetkom
ob 16. uri, v Sindikalnem do-
mu v Hudi jami pri Laškem.
Upoštevajoč dosedanje pri-
prave predvidevajo, da se bo
prireditve udeležilo več kot
200 članov, drugih upokojen-
cev in simpatizerjev stranke.
Namen prireditve je predvsem
v tem, kar vodstvo ocenjuje, da
je članstvo nujno potrebno
seznaniti z vsebino predloga
novega statuta in programa
Demokratične stranke upoko-
jencev Slovenije, prav posebej
pa tudi s pripravami na volitve
v lokalne organe oblasti v novi
občini, ki bodo predvidoma
meseca decembra tega leta.
Seveda pa bodo ob tej prilož-
nosti tudi spregovorili o rezul-
tatih akcije vpisovanja certifi-
katov za Investicijsko družbo
Krona-senior in skušali odgo-
voriti na vsa tista vprašanja,
ki v tem času najbolj vznemir-
jajo in pestijo naše upoko-
jence.
Na sami predstavitvi bodo
tudi izvolili svoje delegate za
konferenco stranke, ki bo
predvidoma konec meseca
septembra.
Seveda pa bo poleg delovne-
ga dela konference, tudi kul-
turni in športno-zabavni pro-
gram, kar naj bi prispevalo, da
bi tega dne vsi udeleženci kar
najprijetneje in v veselem raz-
položenju preživeli nekaj uric
med svojimi stanovskimi kole-
gi in sotrpini.
Naj še povemo, da priprav-
ljajo dokaj bogat srečolov.
Z dohodkom iz tega naslova
nameravajo pokriti del stro-
škov celotne prireditve.
Prireditelji iskreno pozivajo
vse svoje člane in tudi druge,
da se promocije stranke udele-
žijo in tako prispevajo, da bo
dosegla svoj namen.
Prepričani smo, da bo vese-
lo, zabavno in prisrčno!
M. PROSEN,
Laško
Izjava za javnost
Mednarodni sekretariat
Amnesty International je spo-
ročil, da so vsi podatki Amne-
sty International, namenjeni
zunanji uporabi, odslej do-
stopni na računalniški mreži
APC. Baza teh podatkov, ime-
novana AIDOC, je preko Gre-
enNeta dostopna vsem mre-
žam APC.
GreenNet je neprofitni ko-
munikacijski in informacijski
sistem s sedežem v Londonu in
je del računalniškega omrežja,
imenovanega Association for
Progressive Communications
(APC), mednarodnega part-
nerstva omrežij. Ti zagotavlja-
jo poceni računalniške pove-
zave za prenos podatkov med
organizacijami in posamezni-
ki, ki delujejo na področjih va-
rovanja okolja, socialne in
ekonomske pravičnosti, sploš-
nih človekovih pravic in miru.
APC ima vzpostavljena
omrežja v preko 25 državah
ter je povezan z Internetom in
drugimi javnimi omrežji.
Pri iskanju podatkov Amne-
sty International se morajo
uporabniki GreenNeta preko
svojega računalnika vključiti
v sistem, kjer imajo nato do-
stop do celotnega seznama do-
kumentov Al, namenjenih zu-
nanji uporabi, vse od leta 1988
dalje. Uporaba teh podatkov
je brezplačna.
Baza podatkov AIDOC je
sestavljena iz indeksne števil-
ke, naslova in ključnih besed,
pogosto pa je podana tudi
kratka vsebina vseh dokumen-
tov, ki jih je izdal Mednarodni
sekretariat Al. Med dokumen-
ti je moč najti publikacije Al,
izjave za javnost, apele Nujne
akcije, pa tudi članke iz časo-
pisa Al in vsebino Letnega po-
ročila. AIDOC je v angleščini,
vsebuje pa tudi francoske in
španske naslove.
Fotokopije celotnih besedil
vseh dokumentov, opisanih
v bazi podatkov AIDOC, je
moč dobiti na sedežih sekcij
Al v posameznih državah.
Seznam sekcij je na voljo v ba-
zi podatkov.
Tiskovni predstavnik,
DRAGAN BARBUTOVSKI
Skok
v prihodnost
Zgodovinske izkušnje kaže-
jo, da je napovedovanje pri-
hodnosti izven dosega človeka
samega, kot tudi moči države
in nam znanih revo-evolucij-
skih sposobnosti narave. Iz-
kušnje civilizacij, pogojene
predvsem s sodelovanjem člo-
veka pri spreminjanju narav-
nih danosti, dosegajo ob izte-
kajočem drugem tisočletju
bridka spoznanja, ki jih vsa
strokovna znanstveno-poziti-
vistična dognanja ne morejo
preglasiti.
Nemoč obvladovanja strmo
vzpenjajočega se ritma uniče-
vanja (re)produktivnih sil na-
rave, se skuša nadomestiti izk-
ljučno z begom v naročje novih
in novih znanstveno-razvojnih
programov in tehnologij. Na ta
način se stalno ožijo vrata re-
šitve v vse bolj izumirajoči
svet (pra)narave, iz katere je
današnji človek izšel. Sprene-
vedanje, da je »edina« pot
v napredku s sodobnimi teh-
nologijami, da ni več vrnitve
»nazaj«, je glas tistih, ki bese-
do »edinost« sicer zvesto pre-
ganjajo iz svojega vsakodnev-
nega življenja.
Z »edinostjo« ene same poti
se praktično strinja vsa vodil-
na politična garnitura držav
sveta, ker le-ta, kljub mnogim
svarilom, zavrača vse druge
možne alternativne oblike raz-
voja in vse potencialne (poli-
tične) tekmece diskvalificira
za ekološke fundamentaliste.
Primerljivost te »edinosti«
z »edinostjo« nacifašizma je
ustrezna, saj so nacisti želeli
ustvariti eno samo nacijo
(opcijo), kot jo sedaj ti sedanji
politični eksekutorji ustvarja-
jo s preglasovanjem v parla-
mentih sveta in jo razvijajo
pod pojmom demokracije,
partnerstva in »pozitivistične«
znanosti.
Globalna civilizacija se
s kritično hitrostjo približuje
trenutku, ko poti »nazaj« ne
bo več, saj bo zmanjkalo tiste-
ga gradiva, iz katerega smo
nastali in danes (še) živimo.
Paralelni že živeči svet (pra-
)narave odmira oz. degenerira
in je veliko vprašanje ali bo
ohranjen tudi v zadostni obli-
ki, velikosti in genski pestro-
sti, kot tista zibelka današnje
civilizacije, v kateri bi nekoč
v prihodnosti morali iskati re-
šitve iz bližajoče se ekološke
katastrofe.
Omejevanje večine nad ne-
nasilno manjšino se ne odvija
zgolj na parlamentarni, stro-
kovni oz. vojni ravni. Onemo-
gočena je praktično vsaka al-
ternativna oblika življenja po
(pra)naravnih zakonih, ki bi jo
morale zagotoviti parlamen-
tarne institucije. Celo na nivo-
ju šolskega izobraževanja, se
dokončno preženejo vse zdra-
ve misli šolajočih in se jih pri-
siljuje v koncept ideologije ta-
ko imenovanih pozitivističnih
znanj, ki človeka ves čas podu-
čujejo, kako naj obvladuje
(prevladuje) nad silami nara-
ve, ne meneč se dosti za posle-
dicami te prevlade (nasilja).
Možnosti da spremenimo
»edinost« našega razvoja (živ-
ljenja), je vse manj, kot tudi
tistih, kateri alternative (pra-
)naravnih zakonov še občuti-
mo in nas kmalu ne bo več niti
za vzorec!
JOŽEF JARH,
Celje
Odgovornim
v Banki Celje
d.d.
Uradnica za okencem pode-
želske ekspoziture ni nič kri-
va. Res ne. Zato se ne bom
razburjal nad njo. Že tako jih
preveč sliši.
V začetku moram zatrditi,
da sem s poslovanjem vaše
Banke zadovoljen. Zato ni-
mam nič proti, ko ste pred leti
uvedli mesečno pristojbino za
vodenje tekočih računov. Ob-
vestila so redna, ob morebit-
nih nesporazumih so vaši
uradniki pripravljeni na pogo-
vor. To, da ste menda uvedli
dodatno plačevanje čekovnih
blanketov, če mesečno število
prekorači desetino, se mi je
zdelo sicer malce čudno, a do-
bro; bolje se je privaditi na
bankomate, saj ves postopek
Št. 35 - 01. september 1994
23
postane enostavnejši tudi za
varčevalce. Toda kaj naj pore-
Čem zdaj, ko dvigujem honorar
študentskega servisa z »ljub-
ljanske« knjižice v Celju ali pa
štipendijo s »celjske« knjižice
v Ljubljani in vsakokrat pla-
čujem 2 odstotka provizije
»nepravi« banki? Ni problema,
porečete, dvigujte v banki, ka-
tere knjižico imate, pa ne bo-
ste plačali nobene provizije,
prav imate, toda ne pozabite,
da se študentje ne vračamo
v domače kraje med delovnimi
dnevi.
Je že res, da so manjše ban-
ke bolj prilagodljive od velikih
sistemov, toda zadnje spre-
membe ste vendarle speljali
brez premisleka o stranskih
učinkih. Ob vseh provizijah in
pristojbinah, ki jih torej pla-
čujem (o obrestnih merah tu-
kaj ne bom izgubljal besed),
pričakujem, da bo Banka Celje
v najkrajšem možnem času od-
prla svoje ekspoziture tudi
v krajih izven spodnje Štajer-
ske. V nasprotnem primeru
bodo prihranki, ki s koncem
študentarije postajajo višji,
začeli odtekati drugam...
METOD LAHTE,
_ . .	. Žalec
Savinja, reka
žalosti in smrti
Savinja, v bistvu še nedolž-'
na. Ne morem ti pomagati, ko
prehitro prideš. V svet nepo-
slušnih ljudi, kateri te name-
noma bogatijo z fekalijami.
Kratek čas žuboriš in se vese-
liš tistega, kar boš videla na-
prej v svojem toku? Toda zlob-
neži ti podarjajo vse, od mr-
tvih živali do najbolj strupe-
nih snovi, v lepi naši dolini.
Več ali manj vemo, kaj pobereš
s seboj v zgornjem toku.
Presenečenje te čaka v Pe-
trovčah pri čistilni napravi.
Tam dobiš porcijo zaradi kate-
re smrdiš vsaj 30 km ob svojem
toku. Kaj je s to čistilno na-
pravo, katera nima pravega
imena, saj bi v Petrovčah in
naprej ob Savinji morali nositi
zaščitne maske. Ubogi ljudje,
ki se ne morejo skriti pred
smradom, ki ga oddajaš. Kaj
pa mi ribiči, ki te toliko ljubi-
mo in živimo ob tvojih lepo-
tah, katere smo nekoč doživ-
ljali?
Sedaj si smetišče za tekoče
stvari, Savinjčani pa tvoji so-
imenjaki, pa tako grdo s teboj.
Kaj moramo biti ribiči iz celj-
ske družine res žrtve tujega
dejanja? Verjetno bomo ribiči
Celjske družine morali kaj sto-
riti, tudi ne pozabljamo na ze-
lene iz žalske in celjske občine,
združimo se in storimo kaj.
»Pocrkali« bomo od tega
smradu in globokih, več kot 10
m zastrupljenih talnih voda, ki
so onesnažene s strupi, ki jih
škropijo na zeleno zlato.
Talna voda in vodni viri
kmalu dobijo potencialnega
kandidata, ki jih bo onesnaže-
val, to je avto cesta. Ta ne bo
zaščitena proti razlitju benci-
na in drugih strupenih snovi.
Vodstvo in ribiči Celjske ri-
biške družine organizirajmo
enodnevni ribolov v zgornjem
toku Savinje v protest vsem
nedobrim ljudem. Vemo pa, da
so ribe odšle v zgodnji tok,
kjer je čistejša voda. V Savinji
v celjskem revirju ni več podu-
sti in boljših rib. Vse je odšlo,
ostal je drek.
IZIDOR TOLIČ,
Petrovče
Poskrbimo za
naravo
Že nekaj časa čistim travo in
sadim cvetje pred blokoma na
Ljubljanski 19 in 20. Imam
pač rada lepo naravo, zato po-
skrbim še za obrezovanje meje
in sploh gledam na čistočo.
Plačilo me ne zanima, vendar
pa ne maram prejemati plačila
v obliki pljuska vode po celem
telesu, kot sem to doživela
pred kratkim. Očitno imajo
nekatere gospe iz blokov pod
oknom raje umazanijo in sme-
ti. Ne morem razumeti, zakaj
nekateri odpadke mečejo kar
skozi okno in tako z vsem svo-
jim ravnanjem nasprotujejo
naravi. Kako neki na takšen
smetnjak gledajo ljudje, ki ho-
dijo po cesti, in kako ocenjuje-
jo ravnanje nekaterih gospa in
gospodov? Poleg tega pa so tu
še otroci - kako naj se naučijo
pravega obnašanja? Malce več
bi za lepo naravo lahko vsi
skupaj naredili.
B B
Obvestilo Celj^
podpisnikom
referenduma
Z odpravo družbene lastni-
ne prehajamo v novo gospo-
darsko ureditev. Ta bo teme-
ljila na privatni lastnini. Pri-
vatna lastnina je pri nas že od
davna obstojala, žal pa je bila
od leta 1946 naprej postopno
nasilno odvzeta.
Z novo slovensko državo in
demokracijo smo dobili Zakon
o denacionalizaciji, ki naj vrne
tisto lastnino, ki je bila odvze-
ta prejšnjim lastnikom. Vsa
ostala lastnina, ki pa je nasta-
jala z delom, trudom in odre-
kanjem po vojni, pa brezd-
vomno pripada delavcem, ki
so jo ustvarjali.
Trenutno poteka nova akci-
ja in sicer zbiranje podpisov za
spremembo Zakona o denaci-
onalizaciji. Akcijo vodijo ne-
kateri sedanji direktorji po-
djetij z gospodom Jožefom
Šketo na čelu. Zakaj? Ti se
trudijo, da ne bi vrnili lastnine
bivšim lastnikom v naravi. Di-
rektorji se potegujejo zgolj iz
privatnih interesov, da bi ce-
lotno družbeno lastnino raz-
vrednotili in večinske deleže
sami pokupili, torej bodo oni
postali novi lastniki! Tisti hip
bodo pričeli z odpuščanjem
odvečnih delavcev in brez
usmiljenja gledali le na renta-
bilnost »svojega podjetja«. Te
svoje zvite interese skrivajo za
pravicami delavcev in tako de-
lavce mobilizirajo za podpise.
Zato bi se moral vsakdo,
predno da svoj podpis, zave-
dati, da je treba najprej ukra-
deno vrniti in samo ostanek
deliti. Vrnitev pa mora biti po-
štena do lastnika in do države.
Kar je bilo odvzeto v naravi in
je mogoče, naj se vrne v nara-
vi. Če se ne vrne v naravi, se
s tem obremeni državo — dav-
koplačevalce, ki bodo morali
še desetletja poravnavati dolg,
ki ga bodo povzročile predla-
gane spremembe zakona. Kdo
ima pravico obremenjevati na-
še otroke, da bodo kot davko-
plačevalci polnili neke od-
škodninske sklade, namesto
da bi sedaj z vrnitvijo lastnine,
ki se tako ali tako vsa privati-
zira, poravnali dolg v naravi in
vrnili lastnikom odvzeto.
S svojim podpisom prispe-
vate vodilnim v vašem podjet-
ju do poceni nakupa, nikakor
pa ne do zagotovitve vašega
delovnega mesta! Pri tem dolg
bivšemu lastniku ne bo pošte-
no poravnan, vi pa boste lahko
prav tako na cesti. Vaši otroci
bodo morali z davki plačevati
to, kar bodo danes poceni last-
ninili vodilni delavci.
ZLRP Slovenije,
dipl. inž.
TINE JAKLIČ
ZAHVALE,
POHVALE
Pohvala NT
Rada berem Novi tednik, saj
sem tudi dolgoletna zvesta na-
ročnica. Prinaša novice iz širše
celjske regije, zato je zelo za-
nimiv in pester. Enako velja
tudi za Tednikovo petico. Po-
sebno so mi všeč razne repor-
taže in zapisi v petici, »Po sve-
tu« izpod peresa g. Braneta Je-
ranka. Piše tako lepo, prepro-
sto in domače. Tudi podlistek
je v redu. Da dobim NT pravo-
časno, v četrtek, gre pohvala g.
Silvi Ofentavski, ki vsak dan
raznosi vso pošto po domu
upokojencev Šmarje. Vesela
sem, da je tednik ostal neokr-
njen in nespremenjen v času
»kislih kumaric«, kot pravimo,
kadar so novinarji na dopustu.
Z veseljem tudi vsako leto pre-
berem reportažo 100 kmečkih
žensk na morje. Zato vas mo-
ram pohvaliti, ko tako lepo
poskrbite zanje, da se vsaj en-
krat letno ob trdem delu raz-
vedrijo. Tudi moja domska so-
seda je imela letos srečo in je
bila izžrebana za izlet. Ne mo-
re ga pozabiti. Pravi, da je bilo
zelo lepo. Ostalo ji je nepozab-
no doživetje s čudovitimi vtisi.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Hvala
sodelavcem in
zdravnikom
Že 25 let sem zaposlen v po-
djetju Elektrokovinar Laško.
Ves navedeni čas sem imel sre-
čo, da se nisem nikoli resno
poškodoval, čeprav sem
opravljal tudi zelo nevarna de-
la in opravila.
Pred nekaj meseci pa nas je
nekaj delavcev podjetje posla-
lo na delo v Lichtenstein, kjer
smo opravljali montažna dela
za firmo Termo iz Škofje Loke.
Ravno smo se prilagodili no-
vim razmeram, pa se mi je pri-
petila brez moje krivde huda
delovna nezgoda, kjer sem bil
težje poškodovan in kot takšen
takoj pripeljan na zdravljenje
v njihovo bolnišnico.
Kljub zelo dobri negi in
oskrbi v bolnišnici sem imel
močno domotožje in močno me
je skrbelo moje zdravstveno
stanje, zato sem si želel, da bi
bil čimprej pripeljan nazaj do-
mov v oskrbo domačih zdrav-
nikov. To so mi zelo kmalu
omogočili moje podjetje Elek-
trokovinar Laško in Zdrav-
stveni dom Laško, za kar bi se
jim rad na ta način osebno
zahvalil za ves trud in priza-
devanje. Še posebno bi se rad
zahvalil voznikom reševalnega
vozila g. Krajncu in g. Kauzer-
ju, ki sta me pripeljala v do-
mačo oskrbo.
Čeprav bo moje zdravljenje
še dolgo trajalo in bodo ostale
verjetno tudi trajne posledice,
se sedaj počutim veliko boljše,
predvsem zaradi razumevanja
zdravnikov, ki me zdravijo, in
pa tudi zaradi razumevanja in
skrbi sodelavcev in vodstva
podjetja.
Še enkrat najlepša hvala
vsem, ki so karkoli in kakor-
koli prispevali za moje zdrav-
ljenje in boljše počutje.
ANTON DERNJAČ,
Laško
Besede slovesa
gospodu kaplanu
Janezu Furmanu
Mislim, da je vredno name-
niti nekaj pozornosti v vrsti-
cah te rubrike tudi našemu g.
kaplanu. Po sedmih letih tru-
da nas je zapustil domači duš-
ni pastir, na katerega se je na-
vezalo veliko vernikov (zlasti
bolnikov). Svoje poslanstvo je
vestno izražal ne le v besedi,
ampak tudi v dejanjih pomoči
ljudem v stiski. V zadovoljstvo
in zaupanje mu je bilo obisko-
vati bolnike na domu, že ne-
kajkrat je tvegal življenje, ko
je z lastnim avtomobilom vozil
humanitarno pomoč (zdravila
in hrano) v ogrožena območja
BiH. Zanj je bila dovolj beseda
Hvala, včasih tudi te ni okusil.
Kljub težkemu življenju se je
hrabril in plemeniti! z molitvi-
jo, a kljub temu je našel čas za
vsakogar, ki je potreboval to-
lažbo in razvedrilo. Njegove
zasluge segajo na kulturno-
zgodovinsko področje kraja
Vojnik, poznamo pa ga tudi iz
veroučnih klopi. Od njega smo
se v solzah poslovili v nedeljo,
14. avgusta, ko je odhajal
v drugo župnijo v Prekmurje,
in upali, da nas še kdaj obišče.
Hvala vsem, ki ga ohranjate
v lepem spominu, in naj Vas
njegova podoba hrabri na živ-
ljenjski poti. MATEJ MAŽIČ
, Škof j a vas
Št. 35 - 01. september 1994
24
Evropa: okrevanje po
lanskem nazadovanju
Evropski avtomobilski trgi so si po
lanskem, skoraj 15-odstotnem padcu
nekoliko opomogli. V letošnjih sedmih
mesecih so namreč avtomobilske to-
varne prodale 7.486.000 osebnih avto-
mobilov, kar je za 4,8 odstotka več kot
lani v tem času. Dovolj pomembno je,
da beležijo pluse na skoraj vseh po-
membnih trgih, torej tudi v Nemčiji,
medtem ko gre nekaj slabše le v Italiji,
kjer je bilo kupcev v letošnjih sedmih
mesecih za 1,4 odstotka manj.
V Nemčiji, ki je že dolgo daleč naj-
pomembnejši avtomobilski prostor na
stari celini, so letos prodali oziroma
prvič registrirali malenkost več kot
dva milijona osebnih avtomobilov ozi-
roma za 0,4 odstotka več kot lani.
V Franciji se nad poslom tudi po sed-
mih mesecih ne morejo posebno prito-
ževati, kajti obseg prodaje se je pove-
čal za obetavnih 14,2 odstotka, med-
tem ko je bila prodaja v Veliki Britani-
ji večja za 13.3 in v Španiji za 18,9
odstotka. Ko gre za avtomobilske to-
varne, je vrstni red bolj ali manj enak
kot lani. V ospredju je seveda Volks-
wagen, ki je v tem času prodal
1.234.000 avtomobilov, na drugem me-
stu je General Motors z evropskima
tovarnama Opel in Vauxhall (955.000
vozil), sledi pa grupacija PSA (Citroen
in Peugeot) s prodajo 940 tisoč avto-
mobilov. Zanimivo in po svoje dobro-
došlo je dokaj dobro poslovanje itali-
janskega Fiata, velikega bolnika, ki se
očitno pobira, kajti letos je za svoje
avtomobile v Evropi našel, 877 tisoč
kupcev. Med manjšimi, pa zato nič
manj uglednimi tovarnami, je zanimiv
Mercedes Benz. Predvsem zavoljo zelo
uspešnega mercedesa C je njegova
prodaja letos večja za skoraj 35 od-
stotkov, kar je nasploh eno največjih
povečanj v letošnjem letu. Pač pa gre
še naprej slabo japonskim avtomobil-
skim tovarnam, kajti doslej so skupaj
prodale 804 tisoč avtomobilov ali za
6,5 odstotka manj kot lani. Na sliki:
mercedes C, eden letos najbolje proda-
janih avtomobilov.
Škoda kliče
avtomobile na
pregled
Dogajalo se je že prej in
veliko bolj uglednim tovar-
nam, dogaja se tudi sedaj.
■ Tako je češka Škoda, kate-
re 31-odstotni lastnik je
nemški VW, poklicala na
pregled nekako 18 tisoč fa-
voritov oziroma formanov
letnikov 93 in tudi 94 zara-
di domnevne napake na kr-
milnem mehanizmu.
Sicer pa drži, da gre
Škodi letos posel nekaj
slabše od rok kot lani, ko, je
bila tovarna med vsemi šti-
rimi znotraj koncema
Volkswagen (še Audi, pa
Seat, VW) edina, ki ni. ime-
la izgube. Ali bo sedanje
obvestilo o možni napaki
vplivalo na prodajo avto-
mobilov, seveda še ni mo-
goče reči.
Ugodna prodaja volkswagnov, audijev in seatov
Porsche Inter Auto je na
Slovenskem zastopnik treh
avtomobilskih tovarn oziro-
ma znamk - Volksvvagna,
Audija in Seata - in lahko
reče, da je njegovo delo letos
dovolj uspešno.
Skupni delež vseh treh to-
varn na slovenskem avtomo-
bilskem trgu je 17,06-odsto-
ten, pri čemer pa je seveda še
vedno najbolj uspešen
Volkswagen. Njegov letošnji
tržni delež je 7,8-odstoten,
pri čemer si veliko obetajo
tudi od novega pola, ki bo
slovenskim kupcem na voljo
oktobra. Še vedno pa je na-
juspešnejši avtomobil golf,
ki pa kljub vsemu ne dosega
prodajnih številk, značilnih
za slovenski avtomobilski
trg še pred razpadom Jugo-
slavije. Zelo dobro gre letos
španskemu Seatu, kajti nje-
gov tržni delež je skoraj se-
demodstoten; zelo ugodna je
prodaja lani predstavljene
cordoba. Audijev tržni delež
je 2,2-odstoten, kar je seveda
razumljivo, saj gre za avto-
mobile višjega cenovnega in
siceršnjega razreda. Po svoje
pa je zanimivo, da povpraše-
vanje po novem audiju A8,
avtomobilu, ki je narejen iz
aluminija, sploh ni majhno
oziroma večje kot ga zmore
ta hip zadovoljiti matični
Audi. Na sliki: audi A8.
Opel prodira na
daljnovzhodne
trge
Opel poskuša tako kot vse
druge tovarne prodreti tudi na
nekatere daljnovzhodne trge.
Tako računa, da se mu bo
kmalu posrečilo precej pove-
čati prodajo na Tajskem, Ja-
ponskem, Maleziji, morda tudi
v Singapuru ipd.
Zaradi tega se je lotil poseb-
nega preskusa svojih vozil, pri
čemer hoče ustvariti okolišči-
ne, ki vsaj približno ustrezajo
tamkajšnjemu monsunskemu
vremenu z nenadnimi in moč-
nimi nalivi dežja. Tako pre-
skušajo avtomobile v poseb-
nem, 100 metrov dolgem, vod-
nem kanalu, kjer je globina
vode različna. Skušajo ugoto-
viti, kako je mogoče na naj-
boljši način zaščititi motor
pred vodo, ki bi lahko povzro-
čila poškodbe oziroma avto-
mobil ustavila. Sicer pa po-
spešena prodaja že kaže prve
rezultate.
Volkswagen uvaja nov sistem
lakiranja avtomobilov
Volkswagen uvaja nov sistem lakiranja svojih vozil, pri
čemer naj bi do konca leta tako barvali vse avtomobile. Gre
za potopno lakiranje avtomobilske pločevine v električnem
polju brez dodatkov svinca. Zaradi tega bo možnost onesna-
ženja okolja manjša, sistem pa je rezultat dolgoletnih razi-
skav tako znotraj Volkswagna kot nekaterih drugih part-
nerskih podjetij. Na sliki: dosedanji proces lakiranja karo-
serij v VW.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov je bil tudi tokrat na rezervni lokaciji za
dvorano Golovec. Na njem je bilo na prodaj 652 vozil, organizatorji
so izdali 21 kompletov tablic za preizkušnjo vožnje. Število obisko-
valcev je bilo v okviru dosedanjega števila za to obdobje. Sejma to
soboto ne bo, naslednji bo šele po MOS-u '94.
Konec leta tudi audi A4
Ingolstadski Audi se pri-
pravlja na poznojesensko
predstavitev audija A4, zame-
njave za sedanjega audija 80
in hkrati najmanjši avtomobil
v programu. Za začetek bodo
ponudili le klasično štirivrat-
no limuzino, kasneje sledijo še
avant oziroma karavan, pa ku-
pe in kabriolet.
Novi audi A4 povzema
navzven nekaj karoserij skih
linij audija A6 in A8, hkrati pa
bo ponujal več prostora v no-
tranjosti, večji pa bo tudi prt-
ljažnik. Audi A4 bo na voljo
z 1,6-litrskim bencinskim šti-
rivaljnikom (100 KM), motor-
na ponudba pa se bo končala
pri šestvaljniku z močjo 174
KM, na voljo pa bo tudi varčni
turbodizelski agregat z oznako
TDI in močjo 115 KM. O cenah
še ne govorijo ali pišejo, am-
pak drži, da audiji, pa naj je
šlo za manjše ali večje, prav
izrazito poceni pač nikoli niso
bili. Na sliki: audi A4.
Renault in načrti
do konca tisočletja
Renault je med vsemi tremi
velikimi francoskimi avtomo-
bilskimi tovarnami tisti, ki se
najpogosteje predstavlja z no-
vimi avtomobili. Sedaj je že
bolj ali manj znano, kaj naj bi
bilo na voljo do leta 2000.
Leta 1997 bodo postavili na
cesto povsem novi clio, ki se bo
z nekaterimi potezami zgledo-
val po laguni, safranu ipd. Že
veliko prej oziroma prihodnje
leto naj bi predstavili novi re-
nault 19, ki bo na voljo kot
enoprostorska kombi limuzi-
na, kot kupe, kabriolet in kot
običajna kombi limuzina s pe-
timi vrati. Leto kasneje, torej
1996, bo prišel na vrsto espace
(tokrat v izvedenki III), Matra,
ki tesno sodeluje z Renaultom,
pa naj bi se predstavila z espa-
ceom v kupejevski varianti.
Zanimiva je tudi napoved o iz-
delavi lagune break, kar je ka-
ravanska izvedenka letos
predstavljenega avtomobila.
Št. 35 - 01. september 1994
25
Radijski september bo vroč
Da bo baje september vroč mesec — ne
sicer tako, kot smo doživljali del julija in
avgust - nam obetajo vremenarji in tisti,
ki se s tem ljubiteljsko ukvarjajo.
Za delovno vročino vemo radijci že
vnaprej, pa nam je morda že zaradi tega
pol lažje. No, pa poglejmo v ta naš vroči
september!
Če odmislimo vedno znova dostikrat
bombastično najavljen in spočet prvi šol-
ski dan novega šolskega leta 1994/95, se
radijska septemberska norišnica pravi-
loma začne z 10. jubilejnim maratonom
Celje - Logarska dolina, za katerega smo
si sami radijci neznansko otežili delo, saj
smo se lotili tehnično zahtevnega projek-
ta, spremljati ves pohod ne glede na kon-
figuracija terena vse do končnega cilja
z vmesnimi starti in vse to ponuditi celo
na posebni UKV frekevenci 105,5 MHz
vsem Zgornjesavinjčanom in seveda tudi
vsem drugim, ki spremljajo program Ra-
dia Celje na običajnih frekvencah.
Že takoj po jubilejnem pohodu Celje-
Logarska dolina, se začne v Celju in na
našem radiu ter sploh v hiši NT&RC ter
njeni enoti Agencija posebne vrste se-
jemska vročica, kajti Celje bo spet sejem-
sko mesto, vloga celotne hiše in posebej
Radia Celje pa je v tej delovni in sejemski
vročici že znana, pripoznana in tradici-
onalna. Svojo lokacijo bomo imeli v no-
vih prostorih Celjskega sejma in upamo,
da bomo s svojim delom prispevali k vse
bolj odmevni in uspešni sejemski prire--
ditvi v mestu ob Savinji.
Natančno 19. septembra se bomo glas-
no spomnili, da praznuje Radio Celje po-
memben jubilej, 40-letnico in, da se za
takšen jubilej spodobi pripraviti poseben
jubilejni program. Več o tem prihodnjič,
vsekakor pa je prav, da izdamo vsaj to:
naš namen je, da poslušalce razveselimo
in jim čestitamo za naš skupni jubilej
vsaj s teden dni trajajočim 24-umim pro-
gramom.
No, in ko bomo zaradi jubileja vendar-
le nekako prišli k sebi, se bo začel okto-
ber. Oktober pa ni samo vinotok, ampak
mesec, v katerem Radio Celje organizira
5. festival radijskih postaj Slovenije.
Ampak to je že oktober, mi pa smo še
v septembru...
MITJA UMNIK
Radio Celje na pohodu
Velika športna prireditev, kot je 10.
jubilejni maraton Celje-Logarska dolina,
skoraj ne more potekati brez številnih
pogovorno-servisnih zvez. Organizatorji
morajo biti ves čas v medsebojnem stiku
in drugimi nujno potrebnimi službami,
kot so: redarji, policisti, medicinsko
osebje, kontrolorji.
Izvedba celotnega projekta je tehnično
izjemno zahtevna zaradi naravne konfi-
guracije terena. Tako bomo morali na
terenu postaviti dve repetitorski mesti in
sicer na Stevčevi peči nad Logarsko doli-
no in Gozdeku blizu Snežne jame pod
Raduho. Vso opremo od oddajnikov, me-
šalnih miz, agregatov za napajanje, bo-
mo morali znositi na rokah do teh že tako
težko dostopnih mest. Poleg tega bomo
na cilju v Logarski dolini uredili tudi
radijski studio, od koder bomo koordini-
rali vse pogovore in se seveda tudi nepo-
sredno javljali v celjski radijski program
in tudi v nekatere druge radijske pro-
grame.
Tehnične ekipe Radia Celje bodo pri-
pravile tudi neposredna javljanja iz
etapnih startov v Savinjskem gaju v Mo-
zirju, na Ljubnem in v Lučah. Upamo, da
bo skupaj z novinarsko ekipo vsem uspe-
lo ustvariti prijeten radijski program, ki
ga bodo lahko prebivalci Zgornje Savinj-
ske doline v soboto, 3. septembra sprem-
ljali na UKV frekvenci 105,5 MHz od 5.
ure zjutraj do 14.ure popoldne. Radio
Celje bo to soboto dejansko na pohodu
— dobesedno in v tehnično zahtevnem
smislu. Končno gre tudi za preizkušanje
naše strokovne in medijske usposoblje-
nosti.
Kako smo uresničili ta zahtevni pro-
jekt, pa več v naslednji številki NT na RC
stram"	BOJAN PIŠEK
Petek, 2. septembra, 17.30
Celjski magazin
Spet je na sporedu Celjski magazin, ki ga ureja in vodi Nada
Kumer. Prejšnji petek je oddaja odpadla zaradi športnega nogo-
metnega prenosa oziroma natančneje : Celjski magazin je
»odstopil« svoj prostor nogometnemu srečanju na celjski Skalni
kleti. Domači Publikum je zmagal, pa je bilo programsko kava-
lirstvo CE-magazina toliko bolj na mestu.
Sobota, 3. septembra, od 9.00 naprej
Maraton Celje - Logarska dolina
Ponoči ob 1. uri se bodo iz Celja proti Logarski dolini na 10.
jubilejnem maratonskem pohodu odpravili pohodniki in pohod-
nice, hkrati pa bodo dopoldne startali še na treh mestih
- v Savinjskem Gaju v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah. Za
največjo lovoriko bo potrebno prehoditi 75 kilometrov, za sre-
brno kolajno 40 kilometrov, za bronasto pa 25 ali 15 kilometrov.
Radio Celje se je na poročanje o maratonu izredno pripravil,
zato bo ves dopoldanski in del popoldanskega sporeda tudi
pohodniško obarvan. Za to bodo poskrbele* novinarska in teh-
nične ekipe Radia Celje.
Ponedeljek, 5. septembra, 20.00
Jubilejni Vrtiljak polk in valčkov
V večernem programu bo nocoj že 50. takorekoč jubilejni
Vrtiljak polk in valčkov, ki ga z izjemno ljubeznijo in odziv-
nostjo ureja in vodi Tone Vrabl. Nocojšnjo oddajo bo v celoti
namenil tudi jubilejnemu, 25. festivalu domače glasbe na Ptuju,
ki se bo sicer končal v nedeljo. Ob pogovorih z muzikanti in
organizatorji bomo lahko slišali tudi uspešnice s festivala Ptuj
94.
Radio Celje
in Ptujski festival
Včeraj se je na Ptuju na ču-
dovitem dvorišču Minoritske-
ga samostana začel jubilejni,
25. festival domače glasbe. Do
letos je na Ptujskem festivalu
nastopilo 256 ansamblov, letos
se jih bo tej številki pridružilo
še 50, med njimi precej takš-
nih, ki bodo nastopili prvič.
Nagrajenih je bilo kar 48
ansamblov, med njimi mnogi
tudi po večkrat. Absolutni re-
korder je ansambel Francija
Zemeta iz Vojnika, ki bo letos
nastopil že 22-tič, sledijo pa
Viki Ašič iz Celja (12), Gorenj-
ci Radovljica (11), Rogaški in-
strumentalni kvintet (10) itd.
Prva dva tekmovalna dneva
(sreda in četrtek) bo za zlate,
srebrne in bronaste Orfeje na-
stopilo 33 ansamblov, med nji-
mi s celjskega Hmeljarski in-
strumentalni kvintet iz V. Pi-
rešice, Fantje izpod Rogle,
Slovenski odmev iz Radeč,
Zlate strune iz Rogaške Slati-
ne, Šaleški odmev, Gaj iz Mo-
zirja, 7 raj iz Zreč, Podkrajski
fantje, Bistriški odmev in Si-
mon Legnar.
V petek in soboto bo še festi-
val novih melodij ansamblov,
ki so osvojili zlatega Orfeja ter
retrospektiva uspešnic, ki jih
bo izvajala slovenska policij-
ska godba. Vsak večer bo po-
skrbljeno za posebne goste, to
pa bodo Tone Kozlevčar,
Franc Flere in Ivan Sivec, Šta-
jerskih 7, Bratje iz Oplotnice
in Alfi Nipič in njegovi muzi-
kantje. Ansamble ocenjuje ko-
misija, ki jo letos prvič vodi
Tomaž Tozon. Radio Celje bo
tudi tokrat podelil nagrado
najboljšemu klasičnemu kvin- _
tetu. Lani je to nagrado osvojil
Ptujski instrumentalni an-
sambel.	T. VRABL
Brigita Bukovec
- šport in glasba
Pravijo, da je atletika kralji-
ca športa. Pri nas pa imamo
kar nekaj kraljev in kraljic
slovenske atletike, ki so pope-
ljali našo atletiko v sam sve-~
tovni vrh.
Evropska prvakinja Brita
Bilač, svetovni mladinski pr-
vak v skoku v daljino Gregor
Cankar in naša najboljša za-
prekašica Brigita Bukovec, so
imena, ki so zapisana v zgodo-
vino atletike.
V	sobotni oddaji Glasba je
življenje bo z nami na glasbe-
nem zaslišanju Brigita Buko-
vec, simpatična ljubljančanka,
ki nam bo nekoliko razkrila
svojo glasbeno plat...
V	nagradni igri ob 130-let-
nici Pivovarne Union, smo
pred velikim žrebanjem, kjer
bo glavna nagrada gorsko ko-
lo, iz bobna sreče izvlekli:
Damjana KAMENIKA iz La-
škega, ki je bogatejši za lepo
urico, Štefko KOTAR iz Treb-
njega in Majdo ŽUN iz Meng-
ša, ki pa se bosta postavljali
z dvema novima majicama.
Čestitamo!
V soboto pa ne preslišite od-
daje, kajti lahko boste prav Vi
postali še lastnik krasnega
mountain bika.
Objavljamo delček pogovo-
ra med novinarko in znanim
tekačem Tofom:
-	Kakšen tip tekača ste?
-	Dober, a ne vidite?
-	Ne, ne, zanima me, ali ste dol-
goprogaš, srednjeprogaš,
sprinter...?
-	Sem tip tekača Artur.
-	Kakšen tip pa je to?
-	Ne levo, ne desno, direkt za
Drnovškom.
-	Kakšen stil je to?
-	Stil vodeče slovenske stranke
-LDS... i SIMONA H20'
RADIJSKI SPORED
od 1. do 7. septembra
RADIO CELJE
Četrtek, 1.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte: Gradnja 2alec, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00
BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10
Izbira domače melodije tedna, 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 18.00 Ročk blok (Aleš
Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaklju-
ček programa.
Petek, 2.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer) 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 3.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice,
10.15 Študentski servisO 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00
Novice, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
18.00 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaklju-
ček programa.
Nedelja, 4.9.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi. Pribl. 18.00 Zaklju-
ček programa.
Ponedeljek, 5.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot, 1§.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek programa.
Torek, 6.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski
biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa.
Sreda, 7.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Poletni Radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15
S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice,
13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser
(melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC,
21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
V- • •
izija
Računalniško informacijski
inženiring
d.o.o.
vabi k sodelovanju
prodajnega inženirja
za področje računalniške mrežne in programske
opreme
Pogoji:
-	končana I. stopnja komercialne ali ustrezne tehnične
smeri
-	delovne izkušnje
-	znanje tujega jezika
-	prodornost in samoiniciativnost
-	komunikativnost in poznavanje projektnega dela
-	lasten prevoz
Zaposlitev je za nedoločen, poln delovni čas s trimesečnim
poskusnim delom, z možnostjo dodatnega izobraževanja.
Delo je samostojno in ustrezno nagrajeno.
Vaše ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in
dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 15.
dneh na naslov: Vizija, Računalniško informacijski inženiring
d.o.o., Ljubljanska 42, 63000 Celje.
Št. 35 - 01. september 1994
26
Zlati rog 94 Alfiju Nipiču
Vreme je tokrat ugodilo želji
Turističnega društva Laško in
Radia Slovenija, da sta 3. fe-
stival večnih melodij lahko
pripravila na čudovitem odpr-
tem prostoru Graščinskega
dvorišča.
Vsi razpoložljivi stoli so bili
zasedeni, ko je petnajst minut
pred začetkom festivala, kate-
rega pokrovitelj je Pivovarna
Laško, zaigrala domača godba
na pihala. Točno ob osmih se
je na velikem odru pojavila
skupina sedmih glasbenikov,
samih odličnikov na posamez-
nih instrumentih, ki so pod
taktirko vsestranskega Moj-
mira Šepeta (dirigent, aranžer,
komponist, pevec in še kaj bi
se našlo) zaigrali uvodno vižo
in nato dve uri spremljali de-
vet slovenskih pevcev in gosta
iz Hrvaške.
Prišli so vsi, ki jih je k sode-
lovanju povabil selektor festi-
vala Lado Leskovar, razen Be-
lih vran, ki so menda imele
neke zdravstvene težave. Pevci
so se v Laškem zbrali že v pe-
tek popoldne, v hotelu Hum
opravili nekaj vaj, ki so se ob
koncu spremenile v prijetno
srečanje starih prijateljev, ki
so pred leti z odrov mamili na-
ša srca.
3. festival večnih melodij je
začela pevka iz Celja Tatjana
Dremelj, ki jo je napovedova-
lec napovedal med starejšimi
kot najmlajšo, vendar se je
kmalu izkazalo, da je leto dni
mlajša Meta Močnik. Irena
Kohont je tudi tokrat navduši-
la vse s svojim žametnim gla-
som in odlično interpretacijo,
prava osvežitev pa je bil Braco
Koren, ki sicer zadnja leta na-
stopa kot narodnjak pri Alp-
skem kvintetu. Bil je odličen,
zlasti z uspešnico Mama Hele-
na. Alfi Nipič je ob nastopu
v Laškem obredel še pol Slo-
venije, nastopil tudi na pikni-
ku Večera v Mariboru, zapel
Silvesterski poljub, ki ga je
olepšal z mini ognjemetom in
zmagal.
Eva Seršen je med drugim
zapela tudi pesem, ki ji je od-
prla pot na Evrovizijo, gost iz
Hrvaške Arsen Dedič pa je od-
lično interpretiral Šifrerjevo
Stoj Marija in Pegasto dekle,
s katero je nekoč sodeloval na
zdaj rajnki Slovenski popevki.
Poseben aplavz spoštovanja je
doživela nekoč ena izmed pr-
vih dam slovenske popevke
Jelka Cvetežar, ki je pesmico
Franeta Milčinskega zapela
celo v duetu z Moj mirom Še-
petom. Po petnajstih letih se je
ponovno na odru in v živo po-
javil Nino Robič in bil je tak-
šen, kot nekoč. Robič se je od
drugih nastopajočih razliko-
val po krasnih belo sivih laseh
in rjavem suknjiču.
Ko so pevci odpeli vsak po
dve pesmi iz svojega železnega
repertoarja in .smo čakali na
razglasitev rezultatov, je na-
stopila kot gostja večera Mar-
jana Deržaj. Prvo leto je bil
gost danes že 82-letni Bojan
Adamič, lani Mojmir Sepe in
letos Marjana Deržaj. Zal je
bil njen portret (saj je bilo ta-
ko zamišljeno?) narejen površ-
no in tudi osladno, saj je zna-
no, da je Marjana veliko boljša
pevka kot govornica. »Nakla-
danje« z Vodopivcem, ki je
»vodil« pogovor in Šepetom, ki
jo je spremljal, bi bolj sodil
med štiri stene. Škoda!
Končno smo dočakali pro-
glasitev najboljšega. Na odru
so se zbrali kot gasilci pred
tekmo ali orodni telovadci,
prejeli kartone piva (ugibajte,
katerega!) in predsednik Turi-
stičnega društva Stane Kužnik
je objavil rezultat: dve nak-
ljučno izbrani vrsti občinstva
sta smatrali, da je bil tisti ve-
čer najbolj simpatičen Alfi Ni-
pič, ki je dobil priznanje Zlati
rog 94. Baje je vse skupaj pre-
gledala neka žirija, vendar
nihče ne ve, katera. Če je ta del
tako težko javno izpeljati, je
bolje, da ga v bodoče ni več.
Na treh festivalih večnih me-
lodij je nastopilo trideset pev-
cev in pevk. Kmalu se bo skla-
dišče dobrih pevcev izprazni-
lo. Kaj potem? Lado Leskovar
ima načrte, saj v Laško rad
hodi. Vendar roko na srce, fe-
stival večnih melodij je vedno
manj atraktiven. Prave zvezde
nimajo možnosti nastopiti še
enkrat. Poskrbeti bo treba, da
sicer lepo zamišljena priredi-
tev ne bo zvodenela. Letos lju-
dje Graščinskega dvorišča
v Laškem niso zapuščali hlad-
ni samo zaradi hladnosti noči,
ki je napovedala jesen...
TONE VRABL
Foto: SHERPA
PAUL McCARTNEY (na sli- j
ki) je še vedno najbogatejši ,
med glasbeniki. Na lestvici ;
najbogatejših Britancev, ki jo
vsako leto pripravlja časopis
Business Age, je s premože-
njem, vrednim 482 mio funtov,
daleč pred Tomom Jonesom.
Ta je težak dobrih 265 mio
funtov. Phil Collins je s 135
mio na tretjem mestu, tik za
njim pa je Engelbert Humper-
dinck, ki si je z osladnimi po-
pevkami do sedaj prislužil več
kot 120 mio angleških funtov.
Tretji album seattleških PE-
ARL JAM bo naslovljen »Vita-
logy«, izšel pa bo sredi okto-
bra. V istem mesecu pa bo luč
sveta ugledal tudi tretji izde-
lek neo-hipijev THE BLACK
CROWES, LP plošča »Amo-
rica«.
Mi smo prašiči oz. »We Are
The Pigs« pa bo naslov prvega
singla s še neobjavljenega dru-
gega albuma otoškega alter
pop benda SUEDE. Ta sklad-
ba je zadnja, pri kateri je sode-
loval kitarist Bernard Butler,
ki je skupino zapustil prejšnji
mesec. Suede še vedno iščejo
novega kitarista, Butler pa
skupaj s pevko Jullianno Re-
gan (ex-All About Eve) pri-
pravlja skladbe za album, ki
bo izšel konec leta.
Na glasbeno sceno se vrača
avstralska lepotica KYLIE
MINOUGE. Neodvisna založ-
ba deConstruction bo konec
meseca objavila njen album,
v ponedeljek pa je že izšel sin-
gle s skladbo »Confide In Me«.
Ob uspešni glasbeni karieri
Kylie dobro plava tudi v film-
skih vodah. Pred kratkim se je
pvrnila iz Tajvana, kjer je odi-
grala eno izmed glavnih vlog
v drugem delu pretepaške
uspešnice »Street Fighter«.
Iz losangeleške bolnice Bur-
banc Medicine Centre se prejš-
njo soboto odpustili cyberpun-
kerja BILLYJA IDOLA. Zara-
di prevelike doze heroina je
padel v nezavest, za nekaj tre-
nutkov pa mu je obstalo tudi
srce. Zasluge, da je sploh ostal
živ, gre pripisati izredno hitre-
mu zdravniškemu posegu in
pa seveda Billyjevi debeli de-
narnici. Slednja v Ameriki od-
ločilno vpliva na hitrost in ka-
kovost zdravniških uslug.
Kalifornijski heavy-metal
zvezdniki GUNS&ROSES bo-
do ostali skupaj. To sta v in-
tervjuju za ameriško revijo
Rip zatrdila Axl Rose in Slash.
Fantje baje že pripravljajo
material za novo ploščo, pred
koncem leta pa naj bi se vrnili
tudi na odre. Reviji US People
je zvezda porno filmov Savan-
nah, nekaj dni preden je stori-
la samomor, razkrila svoje
seksualne izkušnje z omenjeno
dvojico. Axl Rose je bil po nje-
nem mnenju najslabši ljubi-
mec, kar jih je imela v svoji
bogati karieri, nič kaj bolje pa
se ni izkazal tudi Slash.
Pred kratkim umrlo basist-
ko Kristen Pfaff je v skupini
HOLE zamenjala Melissa Auf
Der Maur iz benda Tinker.
Kar pol milijona DEM sta
JAM&SPOON zapravila za
snemanje videospota za sklad-
bo »Find Me«. Filmski materi-
al sta Frankfurtčana skupaj
s pevko Plavko posnela na ka-
lifornijski obali, posnetke pa
so nato računalniško obdelali
v Nemčiji. Rezultat je odličen
video clip, ki je v današnjih
časih seveda tudi predpogoj za
dobro prodajo plošč.
Pri britanski založbi Mute je
prejšnji ponedeljek le izšla
dolgo pričakovana plošča
»Trans Slovenija Express«.
Gre za 12 priredb nemške za-
sedbe Kraftuerk, ki so jih na-
redile trenutno najboljše slo-
venske skupine. S skladbo
»Man Machine« je na tej kom-
pilaciji zastopan tudi celjski
bend STRELNIKOFF, ki
v kratkem pričakuje tudi izid
mini albuma »Hojlarija svi-
njarija« s priredbami treh Bul-
dožerjevih komadov.
Cveto Polak ni več član ve-
lenjske skupine ŠANK ROČK.
Pravkar odprta lastna trgovi-
na, noseča prijateljica in še kaj
ga je toliko utrudilo, da je svo-
je mesto prepustil Tržačanu
Inku Brussu (na sliki). Jutri,
v petek, 2. septembra, si lahko
Šank Ročk v novi postavi ogle-
date v Bar Flyju, ki bo najbrž,
kot že na obeh prejšnjih kon-
certih skupine, spet nabito
poln.	STANE ŠPEGEL
V alternativnih krogih precej popularno oddajo »120 Minu-
tes«, ki je na sporedu ob nedeljah med 21. in 23. uro na MTV-ju,
bo poleg Paula Kinga sedaj vodil tudi Miles Hunt, nekdanji
pevec popularnih angležev THE WONDER STUFF (na sliki). Ti
so pravkar izdali zbirko svojih največjih uspešnic, CD z naslo-
vom »If The Beatles Had Read Hunter...The Singles«.
Elektronika in glasba
Če bi pračloveku ali komu
nekje v džungli danes porinili
v roke najnovejše klaviature,
bi si verjetno mislil, da je to
kakšno božanstvo ali pa glas-
bilo od strahu razbil.
Sicer izkopanine iz prete-
klosti pričajo, da je glasba sta-
ra toliko kot človek. Razna
ljudstva so gojila različno
glasbo in ustvarjala različne
instrumente, predvsem bren-
kala in pihala. Vsi instrumenti
so bili akustični, unikatno iz-
delani in v glavnem solistični.
Od srednjega veka naprej smo
priča formiranju vse večjih or-
kestrov in velikih klasičnih
stvaritev še danes cenjenih
mojstrov.
Šele v sredini našega stolet-
ja pa se srečamo tudi s poja-
vom električnih instrumentov.
Spomnim se leta 1964, ko sem
prodal kolo in očetovo aku-
stično kitaro ter si nabavil
električno kitaro, ki je imela
samo eno pomanjkljivost - sa-
njalo se mi ni, da moram poleg
kitare kupiti tudi ojačevalnik.
Tako smo pač takrat začenjali
mnogi po vzoru tujih glasbe-
nih skupin. Tisti, ki je znal se-
staviti ojačevalnik, je na hitro
obogatel. Takrat je bila popu-
larna zasedba dve kitari, bas
in akustični bobni, kmalu pa
so se pridružile elektronske
orgle. Z njimi se je začel stra-
hovit razvoj elektronike v pop
glasbi, ta trend pa traja še
danes.
Približno 10 let nazaj so go-
ste na raznih plesiščih zabava-
li ansambli s štirimi člani, fe-
nomenalen razvoj elektronike
in računalništva na področju
klaviatur pa je to obrnil na
glavo. Japonski proizvajalci so
v relativno majhno plastično
škatlico s tipkami stlačili cel
filharmonični orkester, tisoče
raznih efektov, ritmov... Zato
ni čudno, da se zasedbe zabav-
nih skupin manjšajo, često pa
je na odru samo en glasbenik.
Na začetku so poslušalci str-
meli nad fantastičnim muzici-
ranjem enega ali dveh glasbe-
nikov, kmalu pa se je dalo že
v vsaki trafiki nabaviti takšen
ali drugačen sintesizer, na ka-
terega je vsak otrok lahko zai-
gral Na planincah in si zraven
vklopil spremljavo orkestra.
Danes je ogromno glasbe
sprogramirane vnaprej, tako
da pogosto v živo slišimo le še
vokal ali še tega ne. Ti tako
imenovani playbacki začenja-
jo ljudem počasi že iti na živce.
Sprva sem se čudil, ko nas je
poklical kakšen organizator in
nas vnaprej prosil, da ne bi
igrali na playback, česar itak
ne počnemo. Jasno je, da elek-
tronika ne diha, kot temu re-
čemo glasbeniki. Je sicer res,
da je takšen način igranja sil-
no udoben, vendar pa iz izku-
šenj vem, da se skoraj nikoli ne
obnese. Večina glasbenikov
vedno bolj spoznava, da se
pravo vzdušje lahko doseže le
ob živi glasbi in brez pretira-
nega uporabe zadnjih dosež-
kov japonskih strokovnjakov.
Ti bodo verjetno poiskali
kakšno drugačno zdravilo, za-
to menim, da je zmotno mišlje-
nje, da bo elektronika kdaj iz-
ginila iz zabavne glasbe. To so
pred kratkim dokazali tudi
Pink Floydi, ki so svoj koncert
začinili s 250 tisoč wati in
predstavili zadnji hit digitalne
tehnike. Kljub temu pa bo še
vedno prijetno poslušati neko-
ga, ki igra na klasičen klavir
ali zvečer ob obali na navadno
kitaro brenka nežne melodije.
SLAVC L. KOVAČIČ
PRED 5. LETI:
1.	SVVING THE MOOD .. JIVE BUNNY AND THE MASTERMIXERS
2.	WOULDN'T CHANGE A THING.............KYLIE MINOGUE
3.	FRENCH KISS .................................LIL LIUIS
PRED 10. LETI:
1.	TW0 TRIBES .................................... FGTH
2.	WHEN DOVES CRY............................. PRINCE
3.	WHAT'S LOVE GOT TO DO WITH IT? .........TINA TURNER
PRED 15. LETI:
1.	I DON'T LIKE M0NDAYS............THE BOOMTOVVN RATS
2.	GIRLS TALK............................DAVE EDMUNDS
2. SILLY GAMES .............................. JANET KEY
PRED 20. LETI:
1.	WHEN IWILL SEE Y0U AGAIN........THE THREE DEGREES
2.	YOU MAKE ME FEEL BRAND NEW .........THE STYLISTICS
3.	SUMERLOVE SENSATION .........THE BAY CITY ROLLERS
PRED 25. LETI:
1.	H0NKY T0NKY VVOMAN............THE ROLLING STONES
2.	SAVES BY THE BELL ........................ROBIN GIBB
3.	MY CHERRIE AMOUR...................STEVIE VVONDER
Turistično društvo
Planina pri Sevnici
vas vabi v nedeljo, 4. 9.
1994 ob 15. pred Osnovno
šolo Planina na
16. tradicionalno
turistično prireditev.
Na prireditvi bomo predsta-
vili:
-	povorko jezdecev, konj-
skih vpreg in razna stara
vozila (old timerji)
-	razstavo jedi iz kmečke
kuhinje
-	tekmovanje vaških ekip
-	srečolov
Na prireditvi bo igral ansam-
bel Nočna izmena.
V primeru slabega vremena
bo prireditev naslednjo nede-
Ijo, 11.9. 1994._
Št. 35 - 01. september 1994
27
Novi ročk '94
V soboto, 3. septembra, Radio Štu-
dent in ŠkucROPOT spet pripravljata
zdaj že kar tradicionalno predstavitev
slovenskih novo-rockerskih skupin.
Za »slovenski del« koncerta so izbrali
štiri še neuveljavljene skupine, izbra-
ne med približno petdesetimi, kolikor
se jih je prijavilo na natečaj. Škuc RO-
POT pa bo v Križanke pripeljal v goste
dva vrhunska predstavnika newyorške
alternativne scene, Cop Shoot Čop in
Barkmarket. Seveda pa ne smemo po-
zabiti na nastop celjskih Strelnikoff,
ki bodo med obema glasbenima bloko-
ma predstavili svoj najnovejši CD
»Hojlarija svinjarija«.
Novi ročk bo nekaj po 20. uri zvečer
začela skupina Ana Pupedan iz Pivke.
V klasični ročk sestavi - bas, bobni,
kitara in vokal — enako zasedbo ima
tudi preostala trojica sodelujočih, pa
tudi sicer žirija RŠ zadnjih nekaj let
večinoma prisega na tovrstne nove
rockerje (zakaj le?) Simon, Mare, Pero
in Boštjan delujejo zadnji dve leti.
Z mešanico Hendrixovih fint, punka,
tu in tam pa tudi z malo sodobnejšimi
prijemi so do sedaj prepričali le že
omenjeno žirijo.
Agent's Limited prihajajo iz Hrast-
nika, na Novi ročk pa so se tokrat
prijavili že drugič. Zaradi slabih pos-
netkov so jih lani zavrnili, letos pa je
zasavski četverici v neki garaži le
uspelo posneti nekaj skladb. V soboto
nam bodo ponudili dobre pol ure trde-
ga garažnega ročka, začinjenega s hr-
vaškimi besedili! ? Trio Link Der Was-
ser prihaja iz primorske vasi Deskle.
Bend deluje že od začetka devetdese-
tih, v zadnjih časih so prej pretežno
instrumentalno obarvanemu hard-co-
re zvoku dodali še vokal.
Kot zadnji v prvem delu koncerta se
bodo predstavili Ljubljančani Baby
Can Dance. Po materialu, ki smo ga
slišali doslej, bodo gotovo najbolj
»zažgali«, k temu pa bo, poleg solidno
odigranega hard-core popa, veliko
pripomogla tudi edina ženska pred-
stavnica na letošnjem novem rocku,
pevka Branka.
Po nastopu skupine Strelnikoff (sli-
ka) bodo s trdim in ostrim rockom
udarili Barkmarket. Letos bo to že nji-
hov drugi nastop v Sloveniji, marca so
koncertirali na Metelkovi in navdušili
prisotne. Newyorška trojica gradi na
najboljših temeljih, ki sta jih zapustila
punk in hard-core. V bendu posebej
izstopa kitarist in peVec Dave Sardy,
ki je povrhu tega še zelo iskan produ-
cent in tonski mojster, saj je v zadnji
letih sodeloval pri snemanju takšnih
ročk velikanov, kot so Red Hot Chili
Pepper, Slayer in Body Count. Prav
tako pa je tudi produciral najnovejšo
ploščo »Release« zvezd letošnjega No-
vega ročka, skupine Cop Shoot Cop.
Večer bo zaključila pravkar omenje-
na petčlanska zasedba, ki se je kar
nekaj let spogledovala z glasbo Jima
Thinvela-Foetusa, v zadnjih dveh le-
tih pa ji je uspelo najti lasten izraz, kar
je še posebej čutiti na njihovi zadnji,
četrti plošči »Release«, kjer so brez-
kompromisnemu industrijskemu roc-
ku dodali trobila, godala, ne branijo
pa se tudi uporabe sintetizatorjev in
samplerjev. Vstopnina za letošnji
NR'94 bo tudi letos izredno sprejemlji-
va 1200 tolarjev boste zagotovo slišali
in videli precej več kot pred dnevi na
koncertu (1400 SIT) balkanskega su-
perstara Bajage. Inštrukcije za Novi
ročk so zastonj, slišali pa jih boste
danes ob 18.00 v oddaji Ročk block na
valovih Radia Celje.
STANE ŠPEGEL
Daj, počakaj
na maj!
Seveda je pred durmi nekaj
novega in vsak zase lahko bolj
ali manj natančno ugane ali
vsaj prepiše od soseda, kaj bi
to utegnilo biti. Tisti pa, ki se
jim ne da zapravljati časa niti
s tem, se bodo bržkone odločili
počakati, kaj bo bog dal. Rav-
no v to čakalnico so bogovi iz
prestolnice poslali vabila na
letošnji Novi ročk 94. In tako
kot vsako leto so se tudi letos
neznansko pretegnili pri izbiri
domačih perspektivnih sku-
pin, za katere so bili, kot kaže,
poleg demo posnetkov odločil-
ni tudi nastopi na Metelkovi.
Pošteno so se morali našvicati,
da so zmogli iz bolj ali manj
starih zalog potegniti bende,
ki bi si nastop na tem najbolj
raztrobezljanem festivalu za-
služili že mnogo prej. Tako je
lahko »preverjeno« poreklo
nastopajočih precej podobno
tistemu na stojnicah z make-
donsko zelenjavo in sadjem, ki
sta lahko za oko res vabljiva in
vzdražita želodčne sokove že
na daleč, a če bi si želeli vita-
minov, potem je gotovo bolje,
da pobiramo jabolka po tleh,
kadar gremo mimo kakšne do-
mače jablane. Vsekakor mi-
slim, da so bendi Link der
wasser, Baby can dance in Ana
Pupedan sposobni dobrega
nastopa tudi na takšni reviji,
ki se od drugih (sploh ne več
tako redkih) slovenskih festi-
valov razlikuje že po tem, da
razpolaga z odličnim koncert-
nim prostorom, kar Križanke
vsekakor znajo biti, poleg tega
pa je tudi denarja kot listja in
trave. Tega so letos v glavnem
namenili gostom iz Amerike,
ki so všeč v bistvu tako samo
organizatorjem, obiskovalci
pa se bodo imeli priložnost od-
ločiti na kraju samem. Nena-
zadnje sem izvedel z radia, da
so tudi Strellnikoff povablje-
ni, da nastopijo kot gostje, in
to me res veseli, to je tako lepo
slišati, to je, kot da bi mi bra-
tranec po dolgih letih pisal iz
črne Afrike, kamor je odšel za
kruhom, in mi sedaj sporoča,.
da njegovi otroci hodijo v slo-
vensko šolo.
Se pravi, pričakovati je gne-
čo tako pod odrom kot nemara
tudi na njem, pivopivci pa ta-
ko bolje, da ostanejo doma, saj
se bodo tam tako samo jezili in
trpeli žejo v gužvi pred impro-
viziranimi šanki, pa še židov-
ske cene, arabska temperatura
in jojzos marija, to pa je že
protipropaganda. Če pa že
morate iti, si dobro nabasajte
prštofle, kakšno kilo kruha
v rukzak, ker zamudili boste
zadnji vlak. Izogibajte se pre-
tepov na tujem terenu in ne
čudite se, če bodo redarji z va-
mi delali kot s klavno živino,
saj kaj drugega za njih tako
niste, in tudi s tem si ne razbi-
jajte glave potem, ko je že pre-
pozno. V glavnem ordnung
und disziplin, niste na nobeni
razpuščeni domači žurki, am-
pak v glavnem mestu j'le. Tudi
staršem bi veljal nasvet, naj
mulariji nikar ne brani iti, če
si tako zelo želi, saj bodo slej
kot prej tako ušli, namesto te-
ga pa poskrbite, da bodo vsaj
toplo oblečeni, če se že ne
spomnite, da imate v garaži
avto in bi jih mogoče lahko
tudi zapeljali tja. Pa, saj vem,
rajši grejo sami.
O večeru tehno parade za-
ložbe Mute, ki bode tudi na
istem mestu naslednji večer,
pa vam žal ne znam povedati
nič in prav nič, ker na to se pa
res ne spoznam, kot se ne
spoznam še na marsikaj, kot
recimo: »Kako zajeti sapo na
dnu Indijskega oceana?« Vem
samo, da ni nemogoče! Mislite
s svojo glavo! Bing!
Pop loto
Nihče ni napovedal pra-
vilnega vrstnega reda
skladb. Nagrada, ki jo po-
darja sponzor oddaje, trgo-
vina ORIS MASH, je sedaj
vredna 9000 SIT. Za sklad-
be, ki jih je izbral Stane
Špegel, lahko glasujete
v sredo, 7. septembra. Ku-
pone pošljite na dopisnicah
na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 35 - 01. september 1994
28
Polnočni klici...
Kar povejte, če imate česa ali koga dovolj. Povejte, če
vam kaj ne ustreza, če vam gre nekdo na živce, če ga
nočete več videti... Zakaj bi se prepirali; kar mirno
povejte tisto, kar vam pride na misel. In, vedite, da je dosti
lažje prenašati koga od tistih, ki jih iz takšnih ali drugač-
nih razlogov moraš prenašati, kot tiste, ki si jih izbereš
sam in ti začenjajo iti potem na živce...
Vsem slednjim lahko poveš svoje v vsakem trenutku. In
ti je kakšen trenutek mogoče žal, ampak, če se res odločiš,
če si res želiš, lahko navsezadnje prideš do zaključka, da je
tudi samota včasih veliko vredna. In da je to v bistvu
svoboda. In da se, če se že odločiš, poveš in prekineš,
potem kar naenkrat ni treba več nikomur prilagajati.
Sploh pa: človek se lahko ima tudi tako zelo lepo.
In: če se že za kaj takšnega odločite, naj vam potem ne
bo žal. Takrat, ko je najtežje, pa včasih pomaga tudi
kakšen telefonski pogovor. Just do it!	NINA M.
»17. avgusta je tragično
umrl naš sprevodnik Stanko
Uršič, ki je bil star triindvajset
let. Njegov glas je utihnil, prav
tako njegov smeh, a mi ga ni-
smo pozabili, zato vas prosi-
mo, če lahko objavite to pe-
sem,« so v pismu zapisali Vale-
rija, Uroš, Ksenja, Dragica,
Slavica, Bojan, Blaž, Aleš, Re-
nata in Robi, bralci iz Prista-
ve. Pišejo še, da radi prebirajo
Vrtiljak, tudi zgodbice, »če-
prav ima marsikatera svoje
korenine kar v Lady. Avtorica
le-to samo malce skrajša in
spremeni osebe, vsebina pa
ostane ista.«
Klapa, najbrž imate celo
prav. Sama žal Lady ne berem,
v uredništvu Vrtiljaka pa na-
šim bralcem (bralkam) toliko
zaupamo, da izvora literarnih
stvaritev, pod katere se podpi-
sujejo, ne preverjamo. Pošte-
nost - to pa je stvar vesti vsa-
kega posameznika, kajne? Ra-
zen tega pa se, kot pravijo,
vsaka goljufija oziroma nepo-
štenost slej ko prej, tako ali.
drugače, razkrije. Sploh pa, če
že katera od punc zgodbice, ki
jih piše in pošilja za Vrtiljak,
resnično prepisuje, bo, lahko
mi verjamete, slej ko prej sama
ugotovila, da to ni najboljši
način za slavo, še najmanj pa
za čast... Torej: zakaj bi mo-
ralizirali? In vseeno: hvala za .
opozorilo!	NINA M.
Slavku Uršiču
(1970-1993)
Spominjam tvojega se nasmeha,	—
vedno vedrega, nasmejanega obraza, '
Le smehljaj na ustih si imel,
kot nihče nas, šolarje, razumel,
Ampak, usoda drugače je hotela
tebe zdaj za vedno nam je vzela
Vedno med nami bil je tvoj obraz,
v ušesih vedno zvenel je tvoj glas.
Kolikokrat si šalo nam povedal,
vse do solz nas spet nasmejal.
Obraze nasmejane rad si le imel,
zdaj pa si za vedno stran od nas odšel.
Upanje, da boš spet ti za sprevodnika
vedno je gojila naša klapa.
Resnično radi smo te vsi imeli,
saj s tabo smo se vedno nasmejali,
Šolo za hip na stran smo dali,
in takrat le tebe poslušali.
In zdaj te med nami več ne bo,
a spomin nate, Stanko, ostaja za vedno,
Čeprav ne boš nas več zabaval,
se nam v spomin za vedno boš zasidral.
STANY
Z NT&RC v Gardaland
3. septembra boste tja odjadrali še: Primož Klančnik, V.
prekomorske brigade 12, Celje, Simona Črešnar, Planina l/a,
Zreče, Anton Košir, Lokarje 2/a, Šentjur. Naj vas ne zebe!
AKTUALNO
Prebujanje.
Likanje.
Hubertek!
Pričel se je najbolj zoprn
mesec v letu in občutek imam,
da bo jesen v meni kmalu pri-
čela »tugovati«. Zato izkoriš-
čam še poslednja čustva, kanč-
ke srčnih bolečin in prijetnega
trpljenja — občutke, ki sem jih
doživljala, ko je bil čas za to
- celo pomlad in poletje.
Sicer pa, kot si omenil
v zadnjem pismu, ponovno se
začenja delo na tistih zoprnih,
starih, smrdljivih, sivih pro-
stranstvih, ki jih večina naše
populacije tako zelo sovraži.
Ahhhhh, Hubiiii! Jaz imam
počitek v hlevu tokrat podalj-
šan za en mesec in tako bom
z mučenjem pričela šele okto-
bra, ko bodo tebe in tvoje delo
kruti gospodarji prav gotovo
že nekajkrat ocenili...
Hubiiii, zgodilo se je nekaj
groznega! Selim se! Zaradi
posebnih delovnih nalog, za
katere sem se odločila v (prav
gotovo) trenutkih zmanjšane
prištevnosti, bom do naslednje
olimpiade in še enkrat toliko
(in najbrž še dlje) razporejena
na posebne naloge IPZG (In-
štituta posebno zagnanega go-
veda). Ampak, Hubert, le od
kod jim takšno mnenje o meni?
Ne počutim se ravno najbolj
zagnano, razen tega pa sem se
na srečno življenje v dolini pi-
va ravnokar dobro navadila!
In kaj bo, ko boš od mene od-
daljen skoraj sto kilometrov?
Saj me ne boš pozabil, kajne?
Sicer pa: saj vem! Ko ti pi-
šem tole pismo, preživljaš po-
slednje dni na morju, ko bo
objavljeno, pa te bodo preve-
vale druge skrbi... A se boš še
kdaj spomnil name, mi boš pi-
sal, me povabil na limonado?
In, Hubert, kdaj si bova šla
ogledat papeža? Koliko stvari
je, ki jih ne bi rada zamudila,
pa jih najbrž bom... Jojjjjjj...
DARKA VON AVARK
P. S.: Dragi Hubert, a bi mi
lahko, ko se vrneš, posodil tvoj
prenosljivi hlev? Tako bom po-
slednje dni svobode lahko pre-
živela malce oddaljena... in
malce mokra... Boš? Hvala!
Večno tvoja
D. V. A.
Učenje je najmanjši del
vzgoje.
(John Locke)
Dragi naši!
Šole je konec in poletje se
pred nami vsemi razprostira
v vsem svojem lenobnem
čaru...
V bistvu... v bistvu zgornja
trditev ni resnična. Nič seveda
ne bi bilo narobe, če bi bila,
ampak, žal. Življenje je včasih
sivo in včasih rumeno. In sep-
tembra ponavadi postaja
sivo...
Vendar: nič hudega. V ured-
ništvu Vrtiljaka bomo posku-
šali poskrbeti tudi za to, da
vam bomo grozne ure trpljenja
in učenja vsaj malo polepšali.
Zato: pišite, rišite, kritizirajte,
hvalite in izpovedujte se še na-
prej - nihče vas ne ovira! Pri-
spevke bomo objavljali, spod-
bujali vas bomo, vam poskuša-
li pomagati... Ne pozabite na
natečaj za šolska glasila - ko
jih boste, seveda, spet pričeli
izdajati. In novosti, ki jih v no-
vem letu mučenja prinaša ra-
hlo prenovljeni Vrtiljak?
1.	Na vsake toliko časa stran
za resnično najmlajše (več
o tem nekoč prihodnjič!);
2.Rubrika	Od srca..., na-
menjena vsem bivšim, bodo-
čim, zdajšnjim itd. prijateljem,
partnerjem, puncam, fantom,
ljubimcem, tistim, ki jih z No-
vim tednikom v žepu srečate
na avtobusni postaji in vas le-
po gledajo, ali pa enostavno
kar vsem, ki bi jim radi kar
koli povedali;
3.	Šolske modrosti — kotiček,
ki bo (ko pač bo...) namenjen
vsem bučkam, ki se zgodijo"
v šoli, še posebej pa natečaju
za najbolj utrgano (užgano,
odštekano, noro, nenavad-
no...) stran iz zvezka. Zvezek
je lahko kakršen koli (sloven-
ski jezik, matematika, glas-
ba...), star kolikor koli (lahko
ga ukradete tudi babici), edini
pogoj je le, da je šolski in da je
stran, ki jo boste našli ali
ustvarili v njem, resnično iz-
virna in vredna objave. Svetu-
jemo, da nam pošljete fotoko-
pijo »spornega« lista oziroma
strani, zraven pa dopišite še
naslednje podatke: ime in pri-
imek avtorja (če želite, bo to
ostalo skrivnost), šolsko leto,
I
v katerem je bila umetnina
ustvarjena, in pa predmet, za
katerega je bil zvezek uporab-
ljan. Za vzgled bomo v prihod-
nji številki objavili enega
srednjih listov iz zgodovinske-
ga zvezka nekega gimnazijca.
Kapirate? O. K.!
In še: veliko sreče v šoli, na
sodelovanje še naprej in ne po-
zabite, da bo Vrtiljak tudi med
šolskim letom vrtel »ringl špil
v vaši glavi«, čeprav tega mo-
goče včasih ne ve nihče... sa-
mo vi...
NINA M.
Sad Songs (Say So Much)
Guess there are times when we ali need to share a little
Pain
And ironing out the rough spots
Is the hardest part when memories remain
And it's times like these when we ali need to hear the
Radio
Cause from the lips of some old singer
We share the troubles we already know
Turn 'em on, turn 'em on
Turn on those sad songs
When ali hope is gone
Why don 't you tune in and turn them on
They reach into your room
Just feel their gentle touch
When ali hope is gone
Sad songs say so much
If someone else is suffering enough to write it down
When every single word makes sense
Then it's easter to have those songs around
The kick inside is in the line that finally gets to you
And it feels so good to hurt so bad
And suffer just enough to sing the blues
Sad songs they say, sad songs they say
Sad songs they say, sad songs they say so much
Št. 35 - 01. september 1994
29
Žvižg in začelo se je kotaljenje snega
s pravo mrzlično ihto. Bradati škrati so
imeli prvi postavljenega. Da ga ne bi zeblo,
mu je Branka posodila še svoj šal. Komisija
je imela kar težko delo. Vsak snežak je bil
na svoj način zanimiv. Strokovna komisija
je dodelila prvo mesto vodu Gozdnih palč-
kov. Vsi smo jim čestitali.
»Čaka nas drugi del tekmovanja. Vsi si
bomo nadeli smuči in se vozili med sneženi-
mi možmi. Tisti, ki nimate smuči, počakaj-
te, da vam jih bodo posodili taborniki, ki
bodo prvi smučali med snežaki. Naj vam
tiho zaupam, da sem tudi jaz smučar začet-
nik. Prva naloga je, da si boste znali nata-
kniti smuči. Pri tem bo pomagala začetni-
kom strokovna komisija. Sedaj pa hitro na
delo!«
Naj povem, da so bili to časi, ko še nismo
nosili pancerjev, ampak navadne visoke
čevlje, ki smo jih uporabljali tudi v plani-
nah. Prva skupina medvedkov (najmlajši
taborniki) je bila opremljena. Marko je po-
kazal smučarski korak. Za njim sem šla jaz
kot prava začetnica. Bila sem silno nerod-
na. Naredili smo osmice med snežaki in
posodili smuči drugim. Tu je bilo več težav
pri napenjanju vezi, a končno smo le uspeli,
da so vsi »presmučali« med snežaki.
»Dragi taborniki, tudi jaz sem prvič ta-
kole med snežaki šla s smučarskim kora-
kom in upam, da ne zadnjič. Čaka nas še
zadnje tekmovanje. Na žvižg vsak vod kar
najhitreje nakepa sneženega moža. Vod,
kateremu bo uspelo prvemu s kepami po-
dreti glavo, je zmagovalec. Pripravite se,
pozor, zdaj!«
»Dajmo, dajmo,...« navijajo gledalci.
»Stop! Končano! Hitronogi zajčki so pr-
vi. Za nagrado vsi zakličimo bravo za naše
najmlajše medvedke!«
Zadonel je gromki bravo.
»Resnično športno ste se obnašali. Imate
še eno prosto smučanje in sankanje. Tisti,
ki imate sanke, se boste sankali z Lolom na
enak način kot prejšnjo nedeljo. Sneg je
počasen, ker je južen. Ostali gremo na hrib
k lipi. Tam se lahko prosto smučate. Po
smučini ne sme nihče hoditi. Ko boste sliša-
li tri žvižge, je razhod in gremo vsi domov.
Do treh žvižgov ubogajte svoje vodnike.«
Počasi sem se namučila s smučmi skoraj
do vrha hriba. Tam so se že spuščali vrli
taborniki ter medvedki in čebelice, da po-
kažejo svoje spretnosti. Med navzočimi je
zašumelo: »Tudi tovarišica se gre smučat!«
Kar glasno sem odgovorila: »Učit smučat!
Opažam, da bo to prav obratno kot v šolo.
Tam je veliko učencev in en učitelj, tu pa bo
veliko učiteljev in en učenec.« (Tu so se
namreč zbrali sami dobri smučarji.) Vsi se
muzajo. Hitro se spravim v smučino in se
spustim v smuk. Ker nisem šla do vrha
vzpetine, sneg pa je bil počasen, sem se
ustavila brez padca. To meje opogumilo, da
sem šla na vrh vzpetine. Smuk... in padec.
Znova do vrha in znova padec. Vsi se mi
smejejo. Še nekajkrat ponovim in seveda
vedno s padcem.
»Tovarišica, malo plužite, ko se bližate
izteku!« so me učili.
»Ko pa ne znam!«
»Smuči postavite v rahel plug in pritisni-
te s petami!«
Spet smuk, poskušam plužiti. Smučka
čez smučko in krasen preval. Vsi v smeh, le
neka sočutna čebelica se je oglasila: »Ubo-
ga tovarišica, še polomila se bo!«
»Ne boj se, saj se kotalim kot medvedki!«
se oglasim. Spet se peljem in srečno zvozim.
»Sedaj pa začnite zavoj v levo. Levo nogo
nekoliko vzdignite, z desno pa v notranjosti
potisnite s smučko ob tla!« me učijo.
»Počasi, počasi, ne me učiti preveč naen-
krat!«
Poslušam učitelje in posreči se mi zaviti
v levo. Takrat Marko trikrat zažvižga in
morali smo domov. Bila sem vsa mokra od
snega in potu. Mislim, da sem ta dan vsem
navzočim napravila največ zabave.
Ni bilo nič prijazno vreme. Začelo je
močno snežiti. Taborniki so med potjo raz-.-
pravljali o mojih padcih. Priznala sem, da
sem v smučanju napredovala zelo počasi.
Če je preveč učiteljev, tudi ni preveč dobro.
Sutjeska
Leta 1968 smo bili prijetno presenečeni,
ker smo bili določeni, da gremo z medvedki
in čebelicami (MČ - kratica za medvedke in
čebelice. To so taborniki do 12. leta staro-
sti.) iz našega odreda na Sutjesko. Prijav je
bilo čez noč dovolj brez dovoljenja staršev.
V ožji izbor pa smo vzeli medvedke in čebe-
lice, ki so sodelovali v folklorni skupini, ker
je bilo potrebno pripraviti tudi program.
Tako so bili izbrani: Tanja, Zora, Silva,
Sonja, Polh, Mišo, Grozdek, Lakotnik, Ma-
ro in Branka. Vsi so bili odlični ali prav
dobri učenci, zato smo lahko od njih zahte-
vali, da zna vsak vsaj eno lepo pesem dekla-
mirati. Naučili smo se več partizanskih pe-
smi, med njimi tudi Bilečanko, ki je postala
najbolj priljubljena.
Vsi smo šli na zdravniški pregled, uredili
taborniške kroje in narodne noše, kupili ali
sposodili nahrbtnike, zložili rezervno peri-
lo, kopalke (brez njih pač ne moreš nika-
mor), zdravstvene knjižice, taborniške iz-
kaznice, pisala, beležke, prvo pomoč, to-
aletni papir, darila za MČ iz drugih repu-
blik ... Nahrbrtnik je vsak dan bolj rasel.
Z vsako mamo sem se osebno pogovorila,
kako bo potekalo potovanje, prenočevanje,
delo, kaj naj vzamejo s sabo. Vse so bile
zaskrbljene, kajti otroci so prvič potovali
tako daleč za 14 dni.
Zlikani in oprani smo se zbrali na avto-
busni postaji v Rogaški Slatini. Prenekateri
mamici se je orosilo oko, MČ pa so se pre-
šerno smejali v sončno nebo.
V	Celju smo prestopili na vlak, v Zida- *
nem mostu smo se priključili ostalim MČ iz
Slovenije. Na vlaku nas je ljubeznivo spre-
jela Ljubinka Šimunac, ki je bila vodja
slovenskih MČ. Bila je tako prijazna z med-
vedki in čebelicami, da jih je takoj osvojila.
Spoznali smo se še z MČ iz Jesenic in Di-
vače.
Naše MČ je zgrabila strašna lakota. Na
dan so privlekli malico in pridno jedli, le
Polh ni izvlekel nič. Prosjačil je za »pajs«
dobrega sendviča in požirek čaja.
»Kaj si hrano doma pozabil?« vprašam.
»Ne! Nekje na dnu nahrbtnika mi je ma-
ma spravila.«
»A tako?! Kaj nisi sam pakiral? Povrhu
tega pa smo se zmenili, da imamo hrano na
vrhu.« Skomignil je z rameni.
V	Sarajevu smo presedli na vlak za Fočo. .
Ko smo se dobro zasidrah naročam: »Vso
hrano, ki jo imate s sabo, morate pojesti,
posebno meso, ker bo jutri vse neužitno in
nevarno za želodec. Nekateri imate več pri-
boljškov, razdelite tistim, ki nimajo več.«
Tovariško so si med sabo delili. Le Polh
je sedel sam in se mastil s paniranim piš-
čancem. Imel je še toliko kosov mesa, da ga
ta večer ni mogel spraviti v še tako lačen
trebušček, zato mu svetujem: »Polh, razdeli
piščanca. Poglej, Branka je tako pridno de-
lila, da sedaj nima več hrane.«
»O, to pa ne! Bom vse jutri pojedel, ko se
v Foči zbudimo. Povohajte, kako lepo diši.
Nič ni pokvarjeno.«
»Noč je dolga in soparna. Do jutri bo vse
zasmrdelo.«
Ni se dal prepričati, spravil je vse v torbi-
co. Bil je še ves masten okrog ust, ko je
začel prosjačiti, kdo ima še kaj piti.
»Veš kaj, Polh, če so MČ kaj pošteni, ti ne
bodo nič dali, ker tudi ti nisi nič hrane delil.
Saj poznaš tisto — ti meni, jaz tebi.«
Ko ni nič dobil, je sitnaril: »Kakšni šufti
ste!« Napil se je vode pri vodovodu. Bila
sem prepričana, da nima s sabo nič čaja. Pa
ni bilo tako. Zjutraj izstopimo. Vsak je še
poiskal kaj drobnega peciva. Polh pa je
privlekel piščanca.
»Fuj, kako smrdi!« je zabrundal.
»Če hočeš biti bolan z drisko in bruha-
njem, lahko poješ,« mu nagajivo rečem.
»Rajši bom vrgel v smetnjak.«
»Samo tja spada. Pa ni škoda, da nisi
sinoči razdelil? Branka je žulila suh kruh,
pa ji nisi maral nič odstopiti.«
Št. 35 - 01. september 1994
|30
Št. 35 - 01. september 1994
311
Št. 35 - 01. september 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Mesec avgust je bil zaradi
dopustov kar nekoliko krajši,
še celo časa za vaše odgovore
na nagradno vprašanje je sko-
raj zmanjkalo. Danes so tu
imena srečnih nagrajencev, ki
jih je v soboto izbrala naša
modna svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik.
Pa začnimo danes s tretjo
nagrado — modni nakit trgovi-
ne Iva s Kocenove 2 bo prejela
Nina Radulovič, Pod gabri 3,
Celje. Med nagrajence meseca
avgusta se je za spremembo
uvrstil tudi moški - unikatno
svileno ročno poslikano kra-
vato bo prejel Vlado Drobne,
Gornja vas 26/a, Šmarje pri
Jelšah. Pulover bo prejela Ma-
rija Bernjali, Spoclnje Preloge
17/a, Slovenske Konjice. Vsem
nagrajencem, ki bodo nagrade
prejeli v drugi polovici mese-
ca, čestitamo, ostalim pa želi-
mo več sreče v septembrskem
žrebanju.
Uredništvo
Jesenska modna igra
Pa je tu september s prvo
jutranjo meglo, s prvimi šol-
skimi dnevi in razmišljanji
o obnovi stare oziroma naku-
pu nove toplejše garderobe.
Preden se zapodite v akcijo,
nemara ne bo odveč telegraf-
ski prelet najpomembnejših
smernic, ki naj bi krojile videz
in razpoloženje nove mode za
jesen-zimo 94/95.
Razlaga o tem, kako boste
trendovski le v stilu Heloise,
Illusion, Refunge ali pa Urba-
ni orjak, Plišasti ples in Buster
K., bi verjetno večini povedala
precej manj kot nič. Zato str-
nimo glavne novosti v našem
prvem jesenskem zapisu kar
povprek in po domače.
Kot velevest: mini še živi,
celo več - kratek je kot še niko-
li, vendar mnogo manj »napa-
dalen«, saj se druži s spodob-
nimi pletenimi nogavicami,
debelo pletenimi planinskimi
dokolenkami in težkimi, viso-
kimi čevlji. Dekleta s (pre)vit-
kimi nogami, napočil je torej
vaš čas! Pravi čas pa je tudi za
volno - »prekratki« mikrokar-
digani, maksi telovniki in prav
takšna krila, ročne rustikalne
pletenine, melirani efekti, fla-
nela, škotski karo, tvid in ža-
met kot absolutna hit materi-
ala, rožnati vzorci in zopet ze-
lo ozke hlače. Zanimive so plo-
skovne sestavljanke, rokavi iz
drugega materiala, vrnitev re-
dingotov, pledov, kril, ki se
razbohotijo v neoromantične
krinoline, umetno krzno, ki se
sploh ne trudi imitirati prave-
ga... Pozor! Jesen se bo preli-
vala v globoko rdečih, bordo
in indigo vijoličnih tonih, mo-
da pa je tolerantna tudi do be-
lih pastelov, zelene, rjave in
črne barve.
Dovolj za začetek? Vsekakor
dovolj za spoznanje, da je tale
nova moda hudomušno izzi-
valna, saj se smelo poigrava
s spreminjanjem starega v...
še bolj staro!
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca septembra:
KATERI MODNI MATERIAL SEZONE JESEN-ZIMA 94/95
VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a)	Volna,
b)	žamet,
c)	tvid,
d)	umetno krzno.	,
ZDRAVILNE RASTLINE
Boljka
Med zdravilne rastline spa-
dajo tudi nekatere trave.
S svojimi 8 tisoč vrstami in
700 rodovi so trave na četrtem
mestu med cvetnicami. Imajo
velik pomen v zemeljski vege-
taciji zaradi sposobnosti, da
rastejo v silnih množinah in da
tvorijo masovne sestoje, kot so
pri nas pašniki, senožeti in
travniki, drugod pa pampe,
prerije, savane in stepe. Mnoge
med njimi so pomembne kul-
turne rastline za pridobivanje
hrane in krme.
V Evropi raste divje kakih
200 vrst trav in mednje spada
tudi boljka (Anthoxantum
adoratum L.). V zemlji ima za-
krnel prvotni koreninski si-
stem in namesto njega ima šop
nadomestnih korenin. Iz njih
zraste do 100 cm visoko votlo
in kolenčasto steblo. Iz vsake-
ga kolenca raste po en list, ki
z nožnico objema precejšen del
stebla nad kolencem. Listna
ploskev je ozko črtalasta. Ste-
blo ima po navadi en do tri
liste. Na vrhu stebla je klasa-
sto socvetje, skoraj kot prst
debelo in prej ovalno kot va-
ljasto. Posamezni klaski so ru-
meno zeleni.
Boljka je pogosta trava in
cveti od aprila do avgusta.
Med tem časom jo tudi nabira-
mo in sicer samo nadzemne
dele brez korenin. Nabrane
dele posušimo v senci na pre-
pihu in šele sedaj začne močno
dišati. To povzroča kumarin-
ski glikozid, ki se sprošča med
sušenjem. Poleg tega vsebuje
boljka še čreslovine, sluzi,
sladkorje in grenčine. Najpo-
membnejši pa je kumarin. Po-
sušeno zel drobno zrežemo in
spravimo v dobro zaprtem ko-
zarcu ali v papirnati vrečki
z dvojno steno.
Boljko uporablja ljudsko
zdravilstvo kot preizkušeno
domače zdravilo proti migre-
ni, težavam z menstruacijo, je-
trnim boleznim, depresiji in
vodenici. Kumarin bistri seč in
učinkuje protikužno. Čaj iz
boljke pospešuje izločanje se-
ča, pomirja bolečine v trebu-
hu, uravnava nepravilno de-
javnost srca, zdravi nespeč-
nost, čisti kri in pospešuje po-
tenje. Poleg tega pospešuje de-
lovanje jeter in s tem pravilno
prebavo. Dobro deluje pri te-
žavah z j etri in žolčnikom, pa
tudi migreni in nevralgiji, ker
pomirja bolečine in pomaga
pri histeriji in nemiru. Pripo-
ročajo ga tudi pri nagnjenosti
k pesku in sečnim kamnom.
Boljko dodajajo tudi drugim
čajnim mešanicam, da s tem
dobijo prijeten vonj.
Za pripravo čaja vzamemo
eno veliko žlico drobno zreza-
ne in posušene zeli in jo čez
noč namočimo v skodelici mr-
zle vode. Naslednje jutro čaj
odcedimo in ga pijemo po po-
žirkih čez dan. Po mnenju
ljudskega zdravilstva čaj iz
boljke ne smemo uporabljati
v večjih količinah. Najprej se
pojavi vrtoglavica, glavobol in
bruhanje, ker kumarin deluje
na osrednje živčevje. Čaja tudi
ne smejo piti nosečnice in tisti,
ki bolehajo za ranami v želod-
cu in prebavilih. Kumarin za-
vira strjevanje krvi in s tem
pospešuje krvavitev.
Boris Jagodic
Srednja strojna šola Štore
obvešča,
da še imajo nekaj prostih mest za
vpis v 1. letnik v naslednjih
programih:
-	v dvoletnem programu: pridobivanje, predelava in ob-
delava kovin.
Pogoj: končanih vsaj 6 razredov osnovne šole.
-	v triletnem programu: preoblikovalec in spajalec kovin
-	avtoklepar, strojni mehanik, oblikovalec kovin: strugar,
orodjar, brusilec, frezalec.
Pogoj: končanih 8 razredov osnovne šole.
Dijaki, ki bi se želeli izobraževati v enem izmed navedenih
programov, se lahko vpišejo v tajništvu šole od 1. 9. 1994.
Ostale informacije dobite na telefonski številki 771-047.
Šifra: Lev
- levinja
Zanima me, kaj kaže moj
horoskop o dogajanju v zvezi
s službo — ali jo bom obdržala
za nedoločen čas? Kaj bo z mo-
jim študijem ob delu, katera
smer je zame najprimernejša?
Ali se vidi skupna prihodnost
s človekom, ki ga ljubim? Za-
nima me, kakšen je njegov od-
nos do mene, saj še nisva part-
nerja.
Ivana: Letošnje, pa tudi na-
slednje leto je za vas zelo
ugodno, zato počnite in posto-
rite čimveč pomembnih stvari.
Glede službe se bo razjasnilo
poleti naslednje leto, zato do
takrat ne prehitevajte dogod-
kov, lahko da boste dobili še
boljšo priložnost, v tem prime-
ru ne boste ničesar izgubili.
Pri študiju boste uspešni, mor-
da je bolje, da se odločite za
pravo. Vaša najboljša letna ča-
sa sta poletje in jesen, v tem
času počnite čimveč pomemb-
nih stvari, obdobje po novem
letu, do aprila, pa vam ni na-
klonjeno, zato bodite takrat
previdnejši, tudi pri zdravju in
ne le pri delu. Do konca 95
postorite čimveč, potem pa ne-
kaj časa počivajte. V nasled-
njem letu bodite previdnejši
v čustvenih zadevah, ne za-
upajte komurkoli svojih skrbi
ali intimnosti, prav tako bolj
pazite v odnosih s prijatelji in
znanci. V letošnjem letu mora-
te bolj paziti od 20. oktobra do
15. novembra, to obdobje ni
dobro za nakupe ali prodaje,
možne so težave v zvezi z de-
narjem ali v povezavi z dru-
žinskimi odnosi, prav tako pa
bolj pazite na lastno zdravje
v tem času. S partnerjem, za
katerega ste mi poslali podat-
ke, sta si na nek način podob-
na in se lahko ujameta, vendar
pa, ker niste priložili ure roj-
stva, je težko napovedati,
v katero smer se bodo odnosi
razvijali.
Šifra: Amerika
Zelo se zanimam za jezike,
pa tudi za gledališče. Za kaj
sem bolj nadarjena? Prav tako
bi rada izvedela, ali bom v živ-
ljenju potovala okoli sveta?
Kako mi kažejo zvezde glede
čustev, ali bom spoznala fanta
svojih sanj in ali je morda to
moj prijatelj? Za odgovor hva-
la že vnaprej.
Ivana: Planetarna slika tvo-
jega natalnega horoskopa kaže
na to, da si zelo vsestranska in
zanimiva osebnost. Poleg svo-
jega sončnega znamenja, ki ti
daje smisel za lepoto, kulturo
in komuniciranje, imaš zelo
veliko lastnosti znamenja
Škorpijona, saj se v tem zna-
menju nahajajo kar 4 planeti,
vpliv elementa vode pa je še
povečan, saj se Mesec nahaja
v znamenju Raka. Si zelo ču-
stvena, globoka in polna mag-
netizma, kot nalašč za drama-
tične vloge v gledališču! Tudi
glede na tvoj ASC, ki se nahaja
v Vodnarju, bi ti gledališče bi-
lo pisano na kožo. Sicer pa je
s tem povezano marsikaj. Ce te
zanimajo jeziki, potem boš na
področju odrskih umetnosti
lahko povsem zadovoljila svoj
interes, seveda pa je kasneje
lahko to povezano s potovanji,
ki pa jih bo v tvojem življenju
resnično veliko, dogajanje na
teh poteh pa bo zelo pestro,
nenavadno in polno presene-
čenj. In ko že vprašuješ po
princu iz sanj — pravega boš
srečala nekje v tujini, in bosta
skupaj ogromno potovala. Le-
tos jeseni ali najkasneje na-
slednje leto se utegneš zaljubi-
ti in to srečno, morda prav
v tega prijatelja, ki ga ome-
njaš, vendar nisi priložila nje-
govih rojstnih podatkov. Ne
glede na to, čaka te harmonič-
no obdobje. Nasploh ti je ved-
no najbolj naklonjeno obdobje
od septembra do marca, v me-
secih od aprila do začetka zna-
menja Raka pa vedno bolj pazi
nase. Ti meseci niso ugodni za
začenjanje novih stvari, za po-
tovanja, možno je, da se te po-
loti čustven nemir. Prav tako
pazi, da se ti v šolo ne bo doga-
jalo to, da letnik dobro začneš
in slabše končuješ, zato se
v teh mesecih ne lotevaj preveč
stvari, ampak se osredotoči
bolj na šolo in počutje, druge
zadeve, čustva in hobije pa si
privošči v ugodnejšem času.
Torej, pred teboj je uspešno
obdobje, zato bodi čimbolj ak-
tivna, kdaj kasneje pa bom
z veseljem prišla na tvojo pre-
miero, do takrat pa - veselo na
delo!
Št. 35 - 01. september 1994
33
Št. 35 - 01. september 1994
34
Št. 35 - 01. september 1994
35
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
19.8.: Irena PEKLAR iz La-
škega - deklico, Marija PRAZ-
NIK iz Šmartnega ob Dreti
-	deklico in Mateja FIDERŠEK
iz polzele - deklico;
20.8.: Valerija MIKUŠ iz
Vojnika - deklico, Suzana PU-
SOVNIK iz Žalca - dečka,
Zdenka ČONČ iz Gorice pri
Slivnici - deklico, Suzana JE V-
SEVAR iz Celja - dečka, Štefka
CAKŠ iz Celja - dečka, Bernar-
da SKOK iz Vranskega - dekli-
co, Aleksandra ROMIH ŠMID
iz Planine pri Sevnici - deklico,
Marjana PUŠNIK iz Šentjurja
-	deklico, Terezija TOPLIŠEK
iz Loke pri Zusmu - deklico,
Erika ŽNIDER iz Šmarja pri
Jelšah - dečka, Bernarda PO-
LANEC iz Vranskega - dečka,
Ingrid LEŠNIK iz Frankolo-
vega - deklico, Nada SALOBIR
iz Dobja pri Planini - deklico,
Barbara PEN iz Celja - dečka
in Saša PERIŠIČ iz Celja
-	dečka;
21.8.: Ivanka DEBELJAK iz
Šentjurja pri Celju - dečka;
22.8.: Marija MAJER CUK
iz Celja - dečka, Romana ZA-
VRŠNIK iz Žalca - dečka in
Tanja BRECLiz Griž - deklico;
23.8.: Cvetka ZAVRŠEK iz
Laškega - deklico, Branka
CEHMAJSTER iz Celja - deč-
ka, Olga SIMONČIČ iz Pod-
srede - deklico, Romana GO-
LOB iz Vinskega vrha - deklico
in Tadeja PFEIFER iz Celja
-	dečka;
24.8.: Jožica SCHMIDT iz
Stranic — deklico, Vida LE-
SKO VŠE K iz Gorice pri Sliv-
nici - deklico, Ida KUMPREJ
iz Ljubnega — dečka, Brigita
ŽABERL iz Škofje vasi - dekli-
co, Veronika CVIKL iz Velenja
—	deklico, Marjeta ŠELIH iz
Slovenskih Konjic — deklico in
Alenka BOŽIČEK iz Bistrice
ob Sotli - dečka;
25.8.: Urška ŽAGAR iz Jur-
kloštra - dečka in Karmen KO-
VAČ iz Loke pri Zidanem mo-
stu - dečka.
ciiina
Celje
Poročila sta se dva para.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para in
sicer: Ernest KLADNIK in
Sanda UŽMAH iz Javorja ter
Lojze LONČARIČ in Admira
BEČIČ oba iz Planine pri Sev-
nici.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Marko PLA-
NINŠEK iz Sp. Mestinja in
Tanja AVBELJ iz Škofij, Bo-
rut GOSTEČNIK iz Žalca in
Brigita POLAJŽER iz Rogaške
Slatine, Aleš PREVOLŠEK iz
Rogatca in Jasna BOŽIČ iz
Zagreba ter Robert GRERIČ iz
Sp. Negonj in Simona PO-
TOČNIK iz Tlak.
Velenje
Poročili so se trije pari in
sicer: Jože VIDEMŠEK in Ves-
na TURNŠEK oba iz Pake pri
Velenju, Zvonko PRAPROT-
NIK iz Rečice ob Paki in Moj-
ca PRIMOŽIČ iz Malega vrha
ter Peter MOVH iz Raven in
Dragica ZUPAN iz Kavč.
Žalec
Poročili so se: Silvo JELEN
iz Andraža nad Polzelo in
Krunčica MRAZ iz Polzele,
Viktor KOŠICA in Renata
KROPOVŠEK oba iz Vologa
ter Uroš BERGLEZ iz Žalca in
Jelka KRT iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini.
SMRTI
Celje
Umrli so: Pavla PIRC, 84 let
iz Trnovelj pri Celju, Vincenc
VITANC, 84 let iz Šmatevža,
Janez ŠLAVS, 58 let iz Klan-
ca, Antonija PETEK 90 let iz
Kravjeka, Stanislav SOLN, 68
let iz Šentvida pri Grobelnem,
Tomaž LEBER, 79 let iz Zibi-
ke, Hermina ŠTOLFA, 85 let iz
Celja, Elizabeta OSOJNIK, 82
let iz Socke, Ana BRGLEZ, 57
let iz Ločice ob Savinji, Ama-
lija KOŽELJ, 74 let iz Planin-
ske vasi, Janez DETMAR, 42
let iz Ljubnega ob Savinji, Ja-
nez PRIMOŽIČ, 65 let iz Slo-
venskih Konjic, Frančišek ZA-
LUBERŠEK, 60 let iz Šošta-
nja, Danijela LOKOŠEK, 60
let iz Šoštanja, Danijela LO-
KOŠEK, 60 let iz Celja, Janez
PALIR 52 let iz Celja, Stanko
BROMSE, 42 let iz Sevnice,
Aleksander BOGINA, 62 let iz
Slovenskih Konjic, Marija
ZORKO, 82 let iz Mrzlega po-
lja, Franc GABERŠEK, 66 let
iz Celja, Vera ŠENTJURC, 70
let iz Celja, Ana DANIČIČ, 80
let iz Radeč, Jože KNEZAR, 30
let iz Velenja, Marija GRAČ-
NAR, 83 let iz Škarnic, Loti
LOTRIČ, 37 let iz Slovenskih
Konjic, Marija SMRGUT, 80
let iz Celja in Jožefa KREBS,
82 let iz Raduhe.
Šentjur pri Celju
Umrl je Jožef KROFL, 45 let
iz Krivice.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ljudmila ZAKO-
ŠEK, 64 let iz Sopote, Jože
KOTNIK, 54 let iz Rakovca,
Kari POMPE, 65 let iz Predela,
Ana ROŽANC, 90 let iz Lipov-
ca, Olga SITAR, 77 let iz Šen-
tvida pri Grobelnem in Ivanka
VRAZIČ, 68 let iz Rogatca.
Velenje
Umrli so: Silvester ŠRIMF,
66 let iz Rogaške Slatine, Ja-
nez PECIGUS, 59 let iz Celja,
Anton OŠTIR, 61 let iz Vele-
nja, Martin MAROLT, 67 let iz
Plešivca, Ferdinand KOVTČ,
80 let iz Velenja in Marija
LESJAK, 82 let iz Prelske.
Žalec
Umrla sta Karol PODVRŠ-
NIK, 75 let iz Pongraca in Ma-
tija BOBOVNIK, 86 let iz
Vrbja.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 4. septem-
bra bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon (0609) 616-
978, od 5. septembra dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, tele-
fon (0609)616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7 . ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
Cene sadja in
vrtnin na trgu na
debelo
Svet
Osnovne šole Ljuba Mikuš Žalec
razpisuje delovno mesto
ravnatelja šole
Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko predpisanih po-
gojev izpolnjevati še naslednje:
-	imeti specialno pedagoško izobrazbo VI. ali VII. stopnje
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vzgojnoizo-
braževalnega dela
-	da dosega delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko
uspešno opravljal naloge ravnatelja
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela: 1. december 1994.
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o strokovnosti v 8.
dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ljuba Mikuš
Žalec, šilihova 1, 63310 Žalec, s pripisom »za razpis«.
Ker je imenovanje vezano na soglasje ustanoviteija zavoda,
bodo kandidati obveščeni o izbiri takoj, ko bomo prejeli sklep
pristojnega organa ustanovitelja.
BORZA DELA
Št. 35 - 01. september 1994
36
Št. 35 - 01. september 1994
37
Št. 35 - 01. september 1994
38
Št. 35 - 01. september 1994
39
Št. 35 - 01. september 1994
40
Gospodarnost na
(nizkem) Nivoju
Cejsko podjetje za ureja-
nje voda Nivo seje pred dne-
vi spravilo dokončat spodnji
mehki jez nad glavnim mo-
stom čez Savinjo. Tako dolgo
so prekladali prod z enega
konca na drugega, da jih je
prehitelo deževje, voda pa
jim je nekajkrat podrla varo-
valni nasip. Pa kdo bi se se-
kiral? Saj bomo izgubljene
strojne ure Nivojevih Sizifov
plačali davkoplačevalci! Si-
cer pa, kako že zlobneži ra-
zlagajo ime NIVO? Naredi-
mo In Voda Odnese.
Poslanec med
prevajalci
Za edinega predstavnika
mozirske občine med repu-
bliškimi veljaki dr. Franca
Zagožna se ni bati. Po kon-
čani poslanski karieri ga bo-
do marsikje z veseljem spre-
jeli za prevajalca, saj zelo
dobro obvlada nemško. Mo-
goče se bo med poslušalci
našel kakšen močvirnik, ki
ne bo popolnoma razumel
Zagožnove slovenščine, saj
/jo gospod poslanec neredko
kar precej zavije po savinj-
sko (zgornje, da ne bo pomo-
te). Z takšen primer svetuje-
mo ' slovensko-slovenskega
prevajalca.
Prav jim bodi
Na pogovoru mozirske
Slovenske ljudske stranke
o možnostih razvoja občine
se je izkazalo, da kar precej
občinskih političnih velja-
kov obvlada nemško. Žal pa
so bili na pogovoru prisotni
tudi takšni nebodijihtreba,
ki se niso povsem strinjali,
da se sestanek odvija kar
v nemškem jeziku.
Vse za zmago
Po nekaterih vesteh se bo
precej članov Planinskega
društva Slovenske Konjice
udeležilo maratona Celje-
Logarska dolina. V želji za
čimboljšo uvrstitev jim je
občina pomagala pri trenin-
gu v domačem kraju - pred
šolo Pod goro so postavili le-
žeče policaje v nadnaravni
velikosti, čez katere morajo
hoditi še avtomobili s hi-
trostjo pešca. S tem so Ko-
njičani dosegli podobno
konfiguracijo terena kot je
na cesti proti Lučam, na ka-
teri bodo maratonci brusili
podplate.
Poslej le še angelčki
Na republiki se dogovarja-
jo o novem Demosu. Vsi tisti,
ki vsaj malce poznajo občin-
ske razmere na Celjskem, se
ob tem neznansko zabavajo,
predvsem pa ugibajo, če bo-
do občinski politični veljaki
sposobni zakopati vse bojne
sekire. Doslej so se namreč
v nekaterih občinah bodoči
koalicijski partnerji drug
proti drugemu vedli ne kot
demo(sovci), pač pa kot de-
mo(ni).
Branjevska slovenščina
Po razpadu balkanskih tržnih tokov se je tudi ponudba na
celjski tržnici poslabšala in podražila. No, čisto brez »jugo-
pridelkov« pa le nismo ostali. Med tistimi, ki še vedno
bogatijo stojnice, so tudi napisi, ki nas v spakedrani slo-
venščini opozarjajo na »slatke fafarone«, »ukusen koparski
paradajs«, »mandarine bres kočic«... Tržnih inšpektorjev in
drugih pristojnih za red na tržnici pa takšna jezikovna
»salata« očitno ne moti - ali pa morda niso pismeni.
Nad ljudstvo pa res ni treba s solzivcem. Za
solze poskrbi že vsakodnevna politika.
Z dvignjenim palcem se daleč pride. Kako
daleč se pride šele z dvignjenim krilom?
Čas kislih kumaric se počasi izteka. Ostajajo le
še kisli obrazi.
Na kmetijskem sejmu so se krave ob premiero-
vem podeljevanju priznanj tako nelagodno
počutile, da se sprašujemo, če mu jih ne bodo
v kratkem vrnile.
Blagor tistim, ki jim je brezposelnost le dopol-
nilna dejavnost.
Še čudno, da nimamo več pljučnih bolnikov,
ko pa si levica prizadeva, da bi ljudstvo dihalo
z levimi, desnica pa z desnimi pij,uči.
Četudi lije kot iz škafa, se finančna suša nada-
ljuje.
FRANCI ČEC
Naši naročniki, ki brezplačno prejemajo
tudi barvno prilogo Petico, so danes že izve-
deli, katerih pet srečnežev smo ta mesec
izžrebali med tistimi, ki nam pošiljajo šale.
Sicer pa nagrado, majico in kaseto, podeli-
mo vsak teden tistemu, kateremu namenite
največ glasov za Šalo tedna. Tokrat jo prej-
me Brigita Lesjak za šalo Zakon gravitacije,
izžrebali pa smo še Andrejo Dečman iz Sp.
Prelog 17a, Slovenske Konjice.
Šala tedna
Zakon gravitacije
»Zakon gravitacije pre-
prečuje, da bi ljudje padli
z Zemlje. Je to razumljivo?«
vpraša učitelj.
Oglasi se Petrček: »Kaj pa je ljudi poprej
držalo na Zemlji, preden je bil zakon
sprejet?«
Nasmešek
»A si videla, kako lepo se mi je nasmehni-
la tista blondinka?«
»Ah, kaj. Ko sem te jaz prvič videla, sem
se smejala cel teden!«
Podgana je noter padla
Vročina je in žeja. Orožnika se ustavita
pri kmetu, da si potešita žejo. Doma je samo
mlajši sin in jima postreže z jabolčnikom.
Ko hočeta poravnati račun, pravi sin: »Nič
ne košta, mi ga ne pijemo, ker je podgana
noter padla.«
Orožnik razburjen razbije posodo, med-
tem pa se zasliši glas: »Joj, kam bomo pa
sedaj lulat hodili?«
Hvala
Tri ženske so ulovile zlato ribico. Ta jim
reče, da če jo spustijo, vsaki izpolni eno
željo.
Prva reče: »Jaz bi bila bogata!« Z.. .k in
ie bogata.
Druga reče: »Jaz bi bila lepa, urejena!«
Z., .k in je lepa in urejena.
Tretja reče: »Jaz pa bi bila rada pamet-
na!« Z.. .k in jo spremeni v moškega.
Ljubezen
»Ljuba gospodična, bi lahko zaradi lju-
bezni umrla?« skuša Franci navezati stike
z dekletom, ki sedi poleg njega na barskem
stolčku.
»Cepec, jaz živim od nje!«
V nebesih
Micki je umrl mož in ko ji je čez čas začelo
biti dolgčas, je šla k Sv. Petru, naj ji pokaže
moža. Vprašal je, kakšen je?
Micka je razlagala, da ima brke in da je
brez las.
Sv. Peter pravi, da imajo takšnih veliko in
da ne more vedeti, kateri je.
Tedaj pa se Micka spomni, da ji je mož
rekel: »Če boš nezvesta, se bom obračal.«
Ko je Peter to slišal, se je takoj spomnil.
»Aha, to je pa tisti, ki je za ventilator!«
Olika
Profesor Jazbec se pelje z avtobusom. Ne-
nadoma neka deklica vstane in mu olikano
prepusti prostor. »Zelo lepo od tebe, mala,«
reče profesor. »Kako pa ti je ime?«
»Mojca Jazbec, očka.«
Kdo je boljši
»Mojega očka so včeraj fotografirali,« se
hvali Janezek.
»To ni nič. Našemu so vzeli tudi prstne
odtise.«
Šale so prispevali: Radi ZONTIČ iz Vojnika,
Franc TRATNIK iz Celja, Branko PANTNAR
z Šentjungerta, Amadej JAZBEC iz Žalca, Jo-
žica KRALJ iz Tinskega, Viktor ŠKETA iz
Žalca in Gabriiela RORIČ iz Celia.
Iz vode vino dela
Na neko gostijo je doma-
čin prinesel sod vina, vendar
mu je bilo nerodno, da bi kar
tako med dobrim razpolože-
njem z neobičajnim darilom
vdrl med svate. Najlažja pot
je bila preko muzikanta in
razpoloženi klarinetist An-
drej Pasarič iz Laške vasi mu
je rad priskočil na pomoč,
saj mu je bilo vino lahko tudi
iztočnica za štos.
»Poiskal sem velik koš,
v katerega sem dal sod in
preko katerega sem napeljal
pipo, ga prekril z >mrvo< in se
z božjim čudežem podal med
svate. Med posebno molitvi-
jo, s sabo vedno namreč no-
sim molitveni priročnik, ki
sem ga sam napisal je vino
potem še toliko bolj teknilo.
Med drugim molimo takole:
>Preljubi polni Štefan - opo-
gumi nas, močan vinski vonj
— opogumi nas, dobra vinska
krepkost - opogumi nas..
draga majolka - pomagaj ti
nam, dragi trsek - pomagaj ti
nam..., draga govedina
s hrenom - pridi med nas, čo-
pata goska z mlinci — pridi
med nas... Mila vodica, mati
novega vinca, poskrbi za
okrepčitev naših suhih grl
zdaj in vekomaj dokler bomo
na svetu.
Naj vsak tol'k vinca spije,
da se ga dovolj naužije.<
In veste, da je bil s pred-
stavo celo vaški župnik za-
dovoljen. >Tudi ti bi lahko bil
župnik/ mi je rekel. Dogo-
dek mi je dal misliti, kako bi
naredil božjo torbo, kako bi
iz vode vino delal. Posvetilo
se mi je, uporabil sem svoje
mizarske spretnosti in čez
ohcet ali dve sem se že poja-
vil s čudežno torbo, lepo iz-
delano, z zvončkom in v ka-
tero sem lahko vodo vlil, iz
nje pa je po čudežnih bese-
dah priteklo vino. In od ta-
krat me, ko se pojavim na
kakšni gostiji, najprej vpra-
šajo: >Pa... božjo torbo imaš
s sabo?<
Pričel sem igrati po Zagor-
ju, kjer se je v tistih časih
lepo zaslužilo. Tam je bil
takšen običaj, da so denar na
glavo — čelolimali, še najrajši
takrat, ko so svatje odhajali.
Ko sem včasih že bil vesel,
da bo vsega konec, pa ti je
spet padel papirnati na čelo.
Včasih je to tako dolgo traja-
lo, da jim je zmanjkalo vsega
denarja, pa še takrat je kate-
ri rekel: >Kje je sejem, da bi
kravo prodal?<
Tu in tam še zaidem na
kakšno ohcet, sicer pa imam
največje veselje, ko vidim, da
sem nadarjenost in "ljubezen
do domače glasbe prenesel
na svojega sina, ki prav lepo
igra na diatonično harmo-
niko.«
EDI MASNEC
Ena iz Andrejevega
rokava
Ko je človek mlad, ne ve
kakšno neumnost bi ugnal.
Janez se je na primer »mo-
ral« tetovirati. In to na »ta-
malega«. Med delom pa je
nekoč dobil hude opekline in
je gol ležal v bolniški sobi,
kjer sta se dve medicinki kar
spogledovali.
»Tega pa jaz poznam. Si ti
razbrala, kaj ima tetovirano
na organu?«
»Jaz sem prebrala Adam.«
»Čudno. Jaz• sem zadnjič
prebrala Amsterdam.«
Št. 35 - 01. september 1994