J HeJulfr	oM&ul Vv llali\e^ ^|jj^
Cfu«r»c0
POŠILJA : IVAN UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL MAHRAN! ŠT. 3
Stednii vzhod
SL 72
9. ftt&fa /943.
VIDOVDAN
Narodni guslar, sa ovim prostim Štihovima dese-teraca, završava ovako jednu od najdirljivijih pe-sama o boju na Kosovu:
“Tu pogibe srpski car Lazar, tu pogibe svekolika vojska; mrtva leži na Kosovu vojska, borila se pa se umorila, propala je srpska carevina,
Srbi, bračo, i Bogu je žao!”
Braneči slobodu i nezavisnost srpskih zemlja pred jednim močnim osvajačem, srpska vojska izginula je na Kosovu na Vidovdan 1389 godine. Vojska sa car Lazarem i svima vojvodama ostala je mrtva na Kosovu polju, ali je srpskom narodu ostavila u na-sledje kosovski duh i kosovske tradicije. I ne samo medju Srbima, več su se sečanja na slavnu kosovs-ku pogibiju, u odbrani srpstva i hriščanstva, prene-la i na ostale krajeve Južnih Slovena sve do krš-ne Istre. T gdegod se vodila borba za slobodu, u Milošu Obi ličil i u brači Jugovičima nalazio se najbolj i primer požrtvovanja i bratske solidarnosti.
Vekovi su prolazili i naš narod davao je, s jednog kraja Balkana na drugi, u hajducima i uskocima, u zbegovima narodnim seobama, vse nove i nove primere junaštva, sve nove i nove žrtve za održanje svog imena i svog slobodnog narodnog duha.
I svakog Vidovdana lista onih, ko j e je narod u svom sečanju spominjao, ko j e je u dobroti svoje duše oplakivao, ko j e je u zahvalnosti svoga srca sla-vio, ko j e je u svojim stradanjima u pomoč prizi-vao, bivala je sve duža. Narod je ginuo i stradao, ali se njegova borbenost ni j e smanjivala. U borbu, pored živih, stupale su sve mnogobrojnije legije mrtvih vitezova, čije je prisustvo uvele davalo novu hrabrost i održavalo veru u pobedu.
Njegoš je pevao: “Blago onom tko do vi j ek živi, imao se ra’šta i roditi!” A Ivan Mažuranič je naše neprijatelje opominjao: “Boj se onoga tko je viko, bez golema inrijet’ jada !” U ovim Štihovima, ko j e su ostavili potomstvu naša dva naj veča pesnika, na-laze se najbolje izražene kosovske tradicije i ko-sovki duh. I ni je teško u njima otkriti duboke tajne junaštva i snage našega naroda. Izvori toga junaštva nikad nisu presušili, j er su se sa jedne generacije na drugu stalno prenosih. Prenosio ih je i povezivao lanac besmrtnih vitezova, onih ko ji su “mirali da bi dovijek živeli”, onih ko j ima ceo narod kroz usta Njegoša j edin o oda je priznanje da su se “imali ra’-šta i roditi!”
Našem malom narodu junaštvo je davalo džinovs-ku snagu. Svaki osvajač našeg naroda, svaki ugnje-tač njegove slobode nalazio se pred otporom ko ji ni j e nikad prestajao. I uvek je trebalo skupo pla-titi svaku borbu sa onim “tko je viko bez golema mrijet jada !”
Nikad vidovdanska sečanja nisu bila toliko potrebna kao u današnjim prilikama. Jer nikad tragedija našeg naroda ni je bila tako opšta, toliko široka i duboka; nikad njegova stradanja nisu bila tako bolna kao danas, kada je cela zemlja od Djev-djelije do Triglava pretvorena u Kosovo polje. Svu-da se pale i ruše domovi, sela i gradovi. Pored bo-raca sa puškom u ruci svuda padaj u još u večem broju nevidne žrtve žena i dece i onih hiljada muče-ničkih taoca, čije živote neprijatelj svirepo i kuka-vički kosi 1 sve to naš svet strplivo podnosi, sa junaštvom dostojnem nove kosovske epopeje, radi održanja Jugoslavije i njene srečni je budučnosti. Po jednom instinktu i nadalmuču, ko j e ga nikad ni j e pievarilo, naš narod zna zašto se bije i zašto strada. Vidovdanska vera ga podržava da u toj borbi istraje do pobede.	M.S.
'Ho&a ki. vlada
G. Miša Trifunovič, ki je od Nj. Vel. Kralja Petra II. prejel mandat za sestavo nove kraljevske jugoslovanske vlade, je prejšnji teden predstavil Nj. Vel. Kralju svoj novi kabinet. Nova kr. vlada je sestavljena takole:
Miša TRIFUNOVIČ, predsednik kr. vlade in minister notranjih poslov;
Slobodan JOVANOVIČ, podpredsednik kr. vlade ;
dr. Miha KREK, podpredsednik kr. vlade; dr. KRNJEVIČ, podpredsednik kr. vlade; Milan GROL, minister zunanjih poslov; general Draža MIH A J LOVI Č, minister vojske general Peter ŽIVKOVI Č, zastopnik ministra vojske in minister za šume in rude; g. BOBIČ, prometni minister ; dr. ŠUTEJ, finančni minister; dr. Boris FURLAN, minister za narodno vzgojo;
g. VLAJIČ, minister socialnega skrbstva; g. GAVRI LOVI Č, minister za narodno gospodarstvo.
VELIKI DAŠI-MALI LJUDJE
V prvem letu našega izgnanstva so se v vročem podnebju faraonske zemlje pričeli pojavljati vse pogostejši primeri duhovne nezbranosti med nekaterimi našimi emigranti. Množenstvena krvoprelitja v Bosni, Hercegovini, Srbiji in drugod, zločinska divjanja Paveličevih hlapcev, stotisoči svežih grobov, neskončna trpljenja in stradanja, vse to se je zgnetlo nad duhom in značajem premnogih. K temu se je pridružila še vsa ogromna teža velike soodgovornosti za dogodke prvih dni naše vojne. Breme za povprečnega ponosnega človeka v resnici zelo težko, da bi ga nosil hrabro in stoično. Duhovi so klonili in posledice niso izostale.
Učinkovito orožje, s katerim je Hitler pregazil Evropo in ki se je z največjimi uspehi vtihotapilo v majhna srca velikega števila ljudi, ni bilo med zadnjimi sredstvi prividnih prusijaških zmag. Kapitulacija Francije ni pomenila samo uničenje francoskega orožja, mnogo hujša in naravnost katastrofalna je bila -kapitulacija francoskega duha. Južnjaški narodi so že po svoji naravi in pod vplivom toplega podnebja podvrženi velikemu duhovnemu kolebanju. Mnogo hitrejše vzkipe, pa tudi klonijo ob razvoju dogodkov. Kdor je uočil razsulo duhovne odpornosti francoske samozavesti, kdor je raz-govarjal z bednimi bolniki višijske-bolnišnice, kdor je iz bližine gledal vse neravnovesje povprečnega francoskega premaganca, temu so se šele odprle vse grozote in obsežnosti francoske kapitulacije.
Vprašali boste, kaj tako strašno razjeda bolno francosko dušo? Odgovor na težko vprašanje ni lahak. Vse prezgodaj je tudi še deliti kakršne koli sodbe in obsodbe. Komer koli je pri srcu usoda in stanje velikega 'kulturnega francoskega naroda, se mu kar samo po sebi postavlja gornje vprašanje. Slišal sem ga v teh dneh v vsaki družbi. Po svojih lastnih opazovanjih bi dejal lahko samo tole : francoski narod je bolan na duši in srcu. Strah ga je pred stvarnostjo in sram ga je pred resnico. Samega sebe slepi z utvarami, ki vse izvirajo iz strašne bolečine do dna užaljene samozavesti. Povprečnemu Francozu v Severni Afriki je strašno hudo zakaj niso z njimi skupno propadli tudi Angleži. To je za njih neodpustljiv britanski greh. Boje se zmage osi, boje pa se tudi zmage Združenih narodov. Vse njihovo življenje je en sam strah pred bodočnostjo. Osvoboje-nje domovine jim stalno lebdi pred očmi, ali to o-svobojenje bi moralo priti kot čudež z nebes, ne p"a s pomočjo Združenih narodov. Iz teh in podobnih meglenih zablod izvirajo vsa trenja in politična nesoglasja takozvanih svobodnih Francozov.
Nehote in kar sama po sebi se človeku pojavlja vzporedba z našimi ozkimi prilikami tam v ožji, tam v širši in tudi tu v emigrantski domovini. Vsak uspeh rojaka in brata boli. Vsaka pomoč, ki ne prihaja iz lastne sobe v skupni hiši, peče. Da, osvoboditi moj dom, to že, ali samo z lastnimi člani družine. Vaški patriotizem ne sega preko plota zadnje hiše. Brata, ki ti prihaja v pomoč iz čiste, nesebične ljubezni; s polno zavestjo, da bije zanj in zate usodna ura, ne sprejemaš z odprtimi rokami in velikim srcem. Pogostokrat te razjeda zavist. Boli te nje-
gova zdrava duša, bole te njegovi svetli ideali, ki jih ti poznaš samo še iz pripovedovanja guslarske narodne'pesmi. Peče te vest, da se je veličastvo: vidovdanske zarje reztegnilo tja do furlanskih ravnin in Gospe Svete. Tako rad pozabljaš v teh najtežjih dneh, da si iz iste krvi, iz istega mesa in prepojen z istim duhom vidovdanskih junakov, glasnikov svobode za ves jugoslovanski narod v celoti.
Brat moj, po krvi, jeziku in duhu, bolan si, strašno bolan... Strezni se, ozdravi, brat moj! Preženi s silo vidovdanskega junaka mračne -oprosti-, včasih zlobne in hudobne misli! Spomni se brat moj, tovarišev tvojih po gozdovih in hribovih jugoslovanske domovine, ki krvave, gladujejo in včasih tudi o-bupujejo tam po naših ponosnih planinah, kjer nihče ne ve kje je fronta, kje je skupni sovražnik.
Spomni se, brat moi, tistih junakov in borcev v vseh vrstah na levi in desni, ki nič ne sprašujejo od kje prihajaš in od kod si doma! Tam, brat moj ne vodijo Statistik in ne ugotavljajo odstotkov udeležbe Srbov, Slovencev ali Hrvatov. Tam, brat moj, so vsi jugoslovanski borci za svobodo in povečanje svoje velike domovine. Ko si nervozen, ko si bolan, ko si truden, ko si užaljen, ko si potrt, ko si razdražen in zlasti kadar tudi v želodcu nisi trezen, ne obrekuj, ne govori neresnice in zlasti ne žali svojega lastnega brata!
Pa 'tudi ti, moj brat, ki sem te našel kjerkoli po neskončni Afriki, ne bodi preobčutljiv! Bodi velik po duši in srcu, bodi tak kakršen si bil v trenotku, ko si prestopil žično ograjo! Vedi, da je vse to, kar včasih mogoče zagreni tvoje razpoloženje in dobro voljo samo izraz trenotne zajedljivosti; veruj to ni Jugoslavija, ta šele pride.
C&uAc&illo-u-
29. junija je britanska prestolica 'počastila predsednika Churchilla s tem, da ga je londonski mestni svet imenoval za častnega občana. Pri tej priliki je g. Churchill spregovoril v svojem daljšem govoru tudi tele besede:
"Vsakomer izmed vas so znani uspehi naše ofenzive v Tunisu, ki je postavila izven boja' 350.000 Nemcev in Italijanov, ki so bili ujeti, ubiti ali ranjeni. Znane so vam tudi številke vojnega mate-rijala in ladjevja, ki je bilo zaplenjeno ali uničeno.” Nato je g. Churchill nadaljeval:
“Druga zmaga ni nič manj pomembna, to je bitka v mesecu maju proti podmornicam v Atlantiku. V tem mesecu so Nemci uporabljali vse svoje sile,, da bi preprečili številne naše konvoje, ki so pluli proti Veliki Britaniji z živili in vojnim materijalom. Sovražnik je za en sam napad uporabljal 15 do 2(1 podmornic. Zračne in pomorske sile Kanade, Britanije in Amerike so se postavile v bran in sovražnika popolnoma porazile. Trideset sovražnih podmornic je bilo v mesecu maju zanesljivo potopljenih. Strahovito zadeta sovražna podmorniška flota
se je zelo pomembno zmanjšana zatekla v varna oporišča, da ozdravi prizadete rane.
Posledice zmage v mesecu maju so se v juniju dobro pokazale, kajti v tem mesecu smo imeli manj izgub na ladjevju kakor v katerem koli izmed 48 mesecev odkar traja vojna. Ogromno povečanje proizvodnje ladjevja v Združenih državah, v Kanadi in Veliki Britaniji je bilo sedem do desetkrat večje kakor pa pretrpele izgube v mesecu juniju.
Tudi na tretjem bojišču smo v zadnjih dveh mesecih dosegli velike uspehe. Ogromne količine bomb je naše letalstvo zmetalo na industrijska središča Nemčije. V prvi polovici, letošnjega leta je R.A.F. vrgla na Nemčijo 35 krat več bomb, kakor pa so mogli Nemci v istem času vreči na Britanijo.
V eni sami uri je prejelo mesto Dusseldorf 2000 ton eksplozivnih in vžigalnih bomb. Pri tem smo izgubili 38 letal. Sovražnik pa je v celi prvi polovici letošnjega leta odvrgel na Anglijo 1500 ton bomb in pri tem izgubil 245 letal.”
Glede položaja v Sredozemlju, zlasti pa glede
POSLANICA NJ.
Na letošnji Vidovdan je govoril Nj. Vel. Kralj na londonskem radiju vsem Jugoslovanom v zasužnjeni domovini. Povedal je tole:
Dragi moji Srbi, Hrvati in Slovenci!
Na veliki dan - Vidovdan - se obračam vsem vam Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki ste s svojim postopanjem proti krutemu zavojevalcu pokazali, da ste pravi sinovi tiste zajednice - Jugoslavije -, ki jo ljubim iz vse svoje duše.
Na ta veliki dan pošiljamo svoje misli in zahvalo spominu onim, ki so svoja življenja v teku stoletij darovali za svobodo in napredek domovine. Zahvalimo jim se, da so nam zapustili neprecenljivo moralno silo in čvrsto narodno zavest. Njihova je zasluga, da ni mogla nobena oborožena sila zlomiti junaškega odpora, katerega občuduje ves svet.
Dobro vem, da mnogo razmišljate, kaj bo po vojni, ki jo bomo gotovo dobili skupno z našimi velikimi zavezniki. Ravno tako tudi vem, da želite vi vsi, dragi Jugoslovani, slišati iz svobodnega sveta nekaj več stvarnih činjenic glede naše bodočnosti. Popolnoma vas razumem. Vendar bodite potrpežljivi in ne udajajte se sovražni propagandi, ki poskuša zavajati, ker se zaveda, da je Jugoslavija eden glavnih činiteljev v našem delu Evrope. Bodite torej potrpežljivi in polni vere v naše velike zaveznike Britance, Amerikance in Ruse, ki nam bodo z vsemi silami pomagali, da zgradimo svojo jugoslovansko zajednico na osnovi enakopravnosti za vse ljudske sloje. Imejte polno zaupanje v boljšo bodočnost in smatrajte vse dosedanje dogodke samo kot pre-hodne, kajti bodite ptepričani, da bom vsemu narodu omogočil - kakor hitro bo osvobojen -, da sam sklepa o svoji usodi. Pri tem se bom držal načel prave demokracije.
Zaradi tega ni nobene razlike med vami in so zato zame, enaki vsi, ki hočejo pravo narodno zajednico Srbov, PIrvatov in Slovencev. Kakšno notranjo obliko bo imela to zajednica, to bodo določili pravi
Italije je g. Churchill dejal med drugim tudi tole:
“Do sedaj smo Italijo obdelovali z bombami neredno in samo kot uvod k dogodkom, ki bodo sledili. Že sedaj se Italijani sprašujejo z mrzlično nervoznostjo, kje jih bomo stisnili in kolikšna bo naša udarna sila. Nimamo prav nobenega interesa, da bi to veliko nervozo na kakršen koli način olajšali. Dobro vemo kako so oni sami postopali proti Turkom v Libiji, proti Abesincem in proti Alban-sem. Vsem nam je v spominu način napada na Grčijo in Jugoslavijo, pa tudi priprave, za napad na Egipet.”
V nadaljnem svojem govoru je britanski prvi minister opozoril zavezniško javno mnenje da se ne uda ja iluzijam kakor da bi bila invazija na Evropo lahka zadeva:
“Vsak amfibijski podvig velikih obsežnosti zahteva več mesecev skrbnih priprav, posebno, če je usmerjen na več držav. Danes ne morem povedati drugega kakor, da se bodo odigrale velike bitke v Sredozemlju in drugod še predno bo odpadlo listje z dreves.
VEL KRALJA
narodni zastopniki v osvobojeni domovini.
Zato izražam svoje občudovanje vsem borcem ne glede na to pod kakšnim začasnim imenom se
borijo in ki so ravno v teh dneh z uspehom odbili nemško ofenzivo proti neranljivi Jugoslaviji.
Dragi Moji Srbi, Hrvati in Slovenci!
Napravite vse, da strnete svoje vrste pod geslom: “Za zedinjeno, demokratično, pravično, socialno zajednico vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.” Na današnji veliki praznik vas vabim vse, dragi Moji Jugoslovani, da pod krilatico: “Za čestiti križ in zlato svobodo” še složneje ohranite svoje dosedanje obnašanje in da tako bodočim pokol en jem zajamčimo naš skupni dom.
Živela naša skupna domovina, živela Jugoslavija!
IZ KAIRA V ALŽIR
h.
Kasno prihaja moje drugo pismo. Višje sile ne dovoljujejo nekontroliranega dopisovanja.
Tripoli — mesto velike zadrege, pasje ponižnosti, lizunstva in podobnih čednosti, katerih so bogati zaostali' laški prebivalci tripolitanske prestolice. Mesto kljub svojevrstni lepoti, človeka ne pritegne. Lahi so zapravili mnogo denarja, da bi svoji afriški imperialni trdnjavi dali videz kolonijalne moči, ali se ti napori niso posrečili. Tu sem se je naselil mali človek ,revež, ki mu domovina ni mogla odrezati koščka kruha. Država je mnogo več storila za učvrstitev svojega namišljenega ugleda, kakor pa za revnega izseljenca. Tripoli je poln spomenikov bahavosti, nabit pompoznih javnih poslopij in predvsem vojašnic.
V zgodnjem jutru drvimo na letališče Castel Be-nito. Prav v zadnji minuti sva na aerodromu, kjer se gnetejo ogromne množine letal vseh vrst. Daleč tam v kotu sta dva ducata ameriških dvomotornih “Douglasov.” Avto obstane pred “Douglasom”, kateremu so dali ime “Arabella.” Ameriški pilot že sedi za krmilom — in kadi debelo cigaro, v kolikor je že ni zgrizel. Simpatičen dečko je. V letalu je mnogo več udobnosti in prostora kakor v našem prejšnjem “Lockheedu.” Že sam površni pogled pa zgovorno pove, da je “Arabella” debelušasta tetka, precej nerodna in težko gibljiva. “Nerodna je in počasna, vendar vzbuja zaupanje”, pravim svojemu spremljevalcu, ki se samo prisiljeno smehlja. Njegovi “suhi” spomini na Tripoli niso najboljše vplivali na njegovo razpoloženje. “Arabella” je dolgo traso premlela do konca, predno se je odbila od tal. Tresla pa nas je po vseh predpisih. Skoro vsi potniki — 19 nas je bilo — so pričeli z vso naglico pripenjati pasove.
Izredno nizko letimo vso pot do morja. Niti 100 metrov nimamo višine. Debeluška se ne more pomiriti niti nad morjem. Višina ji ne diši, voda ji je ljubša. Meni je to kar všeč. Tako vsaj bolje opazujem obalo pod seboj. Zeleni nasadi počasi izginjajo. Naselbine laških kolonistov so vedno redkejše. Čisto nizko preletimo Zuaro. Mestece ima majhno luko. Nekaj manjših parnikov leži prevrnjenih. Tu pa tam se beli po kaka jadrnica. Smo tudi že nad obmejno naselbino Bas Agedir. V nekaj sekundah smo v tuniškem ozračju. Ben Gardan, prva trdnjava Marethove linije leži pod nami. Premaknemo se na celino. Pod nami se vije cesta za Gabes. Nekaj manjših slanih jezer lesketa v soncu kakor obširni ledenik. Rujavkaštorumena planota se odpira v nepregledni puščavski svet. Nikjer nobenega življenja. Razločno vidimo nekaj razbitih francoskih utrdb. Pred nami štrli nasproti gorovje Matmata. Marethovo črto slutimo pred seboj. Smo nad Medeninom. "Arabella” je še vedno na višini 150 metrov. Sledovi bitke, ki je divjala tu pred nekaj tedni, so iz letala komaj vidni. Po kako vozilo, tank ali top, to je vse kar štrli iz peska. Arabella jo briše vendar hitrejše, kakor pa bi mislil nestrpnež. . Naša debeluška se počasi dviga. Od
časa do časa malo zahrope, tudi stresa in spodtika se krepko ali tla rujavorumenkaste barve z velikimi lisami slanih jezer se le odmikajo. Je pa tudi že skrajni čas.
Strma ,od dežja razrita in izprana pobočja Mat-mate so pod nami. Globoko v peščeno skalovje vrezani sledovi divjih hudournikov se križajo in izginjajo v globokih kotlinah. O vegetaciji ni sledu. Skladi peščenca se nizajo v rebrastih škrbinah, ki padajo strmo navzdol — mogoče 300 metrov globoko. Arabella kar preskakuje čez čeri in grebene. Preletimo Tebago — vrata, ki vodijo za Gabes. Tu je general Montgomery pomeril podplate Afrika-Korpsu. Nad El Hama smo.
Ogromno slano blato El Fedjad preletimo na njegovem vzhodnem delu. Zopet rinemo v gorovje. Djebel Berda mu pravijo. Tu so se Francozi dobro odrezali. Nad Gafso teče cesta in izza nje železniška proga Sfax-Tozeur.
Puščava dobiva za las ugodnejše lice. Tu pa tam se pokaže po kaka samotna beduinska naselbina. Ob bregu hudournika leži po kaka čisto majhna zelena lisa in tu je Arabec postavil svojo skromno kolibo. K sreči, da sva si preskrbela v Kairu dobre vojaške zemljevide, ki potujejo seveda iz roke v roko. Celo velikonočna številka “Bazovice” tu kar prav pride. Zemljevid Tunisa je za uteho radovednosti kar dober. Ko sem ga risal se mi niti sanjalo ni, da bom kdaj frčal po teh krajih. Pa je že tako. Ni to prvi slučaj. Spomladi 1935 leta sem risal Abesinijo za takratni ljubljanski dnevnik “Glas Naroda.” Leta 1941 sem to zemljo prekrižal po dolgem in počez, pa še Sudan, del Belg. Konga, vso Ugando, Kenijo in Somaliland in še marsikaj. Za “Bazovico” sem risal Libijo in jo prevozil z avtom. V neki številki sem priobčil načrt luke v Tripoli. Po nekaj mesecih sem bil tudi tu. Risal sem Sicilijo, Sardinijo in Južno Italijo, ali bom romal tudi tja — med naše, ki jih ni malo. Sam Bog ve.
Naša Arabella se je spet ponižala na 500 m. Višinski zrak ji ne prij'a. Same zemeljske dobrote išče, kakor da bi ji tu bilo laže. Spet preletimo cesto in železnico. To pot sta to obe trasi Suza — Tozeur. V tem pa tudi že zapuščamo Tunis. Arabella mora ponovno v višino in to kar na 2000 metrov. Nič ji ni po volji, upira se in stresa, da kar poskakujemo. Daleč tam na desni leži Tebcssa. Nadejali smo se, da sc tu malo oddahnemo. Ali nič tega. Tri ure in pol smo že v zraku. Bil sem že tudi neprestano po deset ur, ali Arabella je kakor priletna devica; njena družba človeka kaj hitro naveliča. Goriva imamo še dovolj, zato rinemo kar korajžno naprej. Naša debeluška je spet vsa v elementu. Spodiika se in trese, da ti srce kar samo leze v hlače. Nič čudnega! Po navadi nosi po nekaj Jeepov, ali po 25 padalcev s polno opremo. Današnji gostje pa so ji očitno prenobel. S seboj imamo generala padalcev, ki pridno smrči na postelji pilota. Nekateri zvedavi sopotniki — to pot nimamo ženskih uniformiran k — nekako začudeno buli jo v pilotsko kabino.
Gosti in težki oblaki dušijo ubogo debeluško. Motorja žvižgata, da stalno s prsti zapiram nosnici in napenjam sapo, da bi se odprli obe ušesni opni, ki se kar sami zapirata. Arabella je dobila korajžo. V nekaj sekundah švignemo skozi oblak. Ogromno morje vodnih hlapov leže pod nami. Samo konice strmih vršacev se dvigajo kot osamljeni otoki skozi belo zaveso. Včasih se zagrinjalo raztrže in v razpoki se pokaže divje razorano gorovje. Sonce sije s polno močjo, vendar vlada tu gori mraz. Zavijamo se v plašče, zapiramo ventilatorje, ali kurja polt vztrajno pritiska na kolena in gole roke.
Arabella rije skozi tesne prelaze. Umirila se je. Na samem vrhu pod nami leži gorska vasica. Vse skromne hišice so zgnetene na kupu. Preveč jih je, pa so se nanizale tudi še po pobočju. Zakaj leže te vasice po najvišjih strmih vrhovih, mi ni popolnoma jasno. Najbrže zaradi varnosti in iz strahu pred poplavami. Življenjski pogoji so tu gori zelo skromni. Arabella plove dalje. Čedalje več zelenila povsod. Gosto grmičevje pokriva strme čeri. Ozke dolinice so gosto naseljene. Civilizirani svet se približuje z veliko hitrostjo. Visoka gorovja na jugu pokrajine Constantine, skozi katere ozračje letimo, so že pravi orjaki nad 2000 metrov. Tudi proti morski stra"ni se dvigajo vršaci po 1300-1500 metrov. Veliko slano jezero El Tarf pod nami izgleda kakor ogromno drsališče. Dalje proti zahodu zemlja živo spominja na Belo Krajino. Neki tesnobni občutek za človeka, ki je mesece in mesece gledal puščavo, pa mu ta svet kar sam po sebi pričara pred oči košček domovine. Vzorne kmetije francoskih naseljencev dovolj jasno govore, kaj zmore pridna roka marljivega naroda. Mali ljubki grički in med nje si utira pot Arabella. Polagoma se spuščamo. Te-lergma sc imenuje mesto našega pristanka. Gostoljubni Amerikanci, ki tu gospodarijo, so naju pova-
bili na kosilo, ki je bilo odlično. Odkar sem se nenadoma poslovil od kuhinje naših šolskih sester v Kairu ni bilo take hrane. Tripoli je želodec do dobrega izpraznil. Kornbif od jutra do večera nama je ob popolni suši in slabi vodi že kar presedal.
Točno ob napovedanem času smo se zopet vkrcali. Kmalu je pod nami moderno zgrajeno mesto Setif. Proti morju se dviga veličastno gorovje Malih Ka-bilov. Eden največjih vrhov Djebcl Babor meri točno 2000 metrov. Podoben je našemu gorenjskemu Stolu. Stalno letimo na 2500 metrov. Mala mesteca in vasice teko pod nami. Oči kar požirajo lepoto, ki- je v marsičem podobna našim krajem. Preko Bibanov letimo v skupino Velikih Kabilov. Tik ob Djebel Džurdžura (2600 metrov) doseže lepota svoj višek. Kakor naše ponosne Julijske Alpe tako se vijejo orjaški venci vzporedno z obalo. In vendar velika razlika; nobene hoje, nobene smreke, niti bukve. Zato pa pinje, borovci in drugi sredozemski iglavci. Nad mestom Palestro nenadoma izginja divja romantika in kakor skozi okno se odpre pogled v neskončno modrino Sredozemskega morja. Še nekaj minut in letališče Maison Blanche leži pod nogami.
Amerikanci so naju pobrali s tovornim avtomobilom. Kakih 20 kilometrov je do alžirske prestolice. Po čistem in svežem zelenilu hiti cesta. Zdi se kakor pot iz Kranja v Ljubljano. Povsod prevladujejo vinogradi. Evropa diha tu s polnimi pljuči. Vzorna polja, lepe hišice, moderna gospodarska poslopja; človek ne ve kam bi obrnil pogled. V ozadju, na levi in desni kipijo v nebo oljčno-zeleni vrhovi. Pred nami leži ravnina zelo gosto naseljena. Cesta zavije k morju in ob njem drvi naš avto z ameriško hitrostjo in ameriškimi šoferskimi sposobnostmi, ki veselo balinajo z našimi glavami.
Že smo v mestu, ob luki, ki nudi edinstveni po-
Ramo ob rami z zavezniki...
gled na vse štiri božje strani. V urejeni terasah se dvigajo veličastna bela poslopja. Veličastvo arhitektonsko skladnih stavb človeka kar prevzame. Francozi so tu odlično pokazali vse svoje ogromne kolonijalne sposobnosti. Ulice z bogatimi drevoredi so polne vojaštva. Vse mogoče uniforme so zbrane. Vodijo Amerikanci. Šarmantne Francozinje vitke in srednje rasti, okusno oblečene in še okusnejše našminkane s svojo prisotnostjo kar nevidno prestavljajo hribovskega Slovenca tja v našo Gorico, Ljubljano, Maribor, Celovec ,Trst in Beljak. Koketno nas pozdravljajo z dvema prstoma “V.”
Mesto je čisto in snažno, kljub vojni. Alžir šteje danes okrog pol milijona prebivalcev . Tu sem je Francoz prinesel vse svoje kulturne in civilizato-rične dobrine. Kakšna ogromna razlika med njim in njegovim rimskim sobratom! Včasih sem tam v Levanti zbasal oba kar v eno vrečo. Delal sem krivico tako enim kakor drugim.
Mesto Alžir ni danes samo prestolica Severne Afrike, pač pa je glavno mesto vseh svobodnih vojskujočih se Francozov. Dolgotrajni politični spori še niso prenehali. Francoska tragedija je duhove tako zmedla, da narod ne najde samega sebe. Ista tragika kakor marsikje v zasužnjeni Evropi in na žalost tudi pri nas. Sam predsednik britanske vlade je pri-frčal semkaj, da pomiri duhove in celo Nj. Vel Kralj Jurij VI. je v času našega alžirskega bivanja obiskal Alžir, da pozdravi svoje hrabre vojake in poh-ladi vroče glave.
Alžir je biser Sredozemskega morja. Strnjeno naseljena obala meri okrog 16 kilometrov . Alžir je gotovo eno izmed najvažnejših pristanišč Sredozemskega morja. Razsežne luške naprave dajejo odlično oporišče pomorskim edinicam in luka bo verjetno v tej vojni odigrala še prav posebno vlogo. Sovražnik se tega dobro zaveda, zato so zračni obiski pogosti, ali popolnoma neuspešni zaradi sijajno organizirane obrambe.
Mesto privlačuje v mirnih časih ogromne množice potnikov zaradi zelo ugodnega podnebja. V zimskih mesecih znaša najnižja temperatura 15 stopinj C. Zanimivosti je tu zelo veliko. Če bi jih hotel popisati, bi moral ostati tu nekaj mesecev in ne bi smel pri tem misliti na poslovno delo. Najina pot pa drvi s filmsko naglico. Komaj ostaja toliko časa, da vržeš bežni pogled na najbližjo okolico, kamor te usmerja službena pot. Nekatere ulice, stavbe, stopnjišča in klulce pa nama bodo ostale v trajnem spominu, saj sva jih neprostovoljno premerila več kot preveč. Taksijev in kočijažev sploh ni. Edino javno prometno sredstvo so nabito polni tramvajski vozovi in pa bicikelj, ki vleče za seboj prikolico, s katerim te potegne “taksi” ob obali, kajti zaradi premajhne “konjske sile” z njim ne moreš v breg.
Po ulicah in trgih se prelivajo ogromne množice. Avtomobilski promet z največjim uspehom konkurira egiptski prestolici. Kljub temu sva s prijateljem prepešačila v desetih dneh več kakor v Egiptu celo leto. Trgovine so večinoma zaprte, kupiti ne
moreš ničesar. Vina'je dovolj in to prav dobrega, dobiš pa ga samo ob določeni uri.
Na prvi pogled opaziš, da so ljudje pomanjkljivo obuti in oblečeni. Evropejci cokljajo po ulicah z lesenimi podplati. Nogavic ženski svet ne nosi, ker jih ni in se dobe samo na izkaznico. Francozinje posvečajo lepoti in negi mnogo več pozornosti kakor Evine hčerke drugih narodov. Golih nog ne kažejo rade, zato so pogruntale nekaj svojevrstnega. Z nog odstranjujejo kosmate grdobije in nato noge pobarvajo v barvi nogavic, ki bi jih nosile — če bi jih seveda imele. Na ta način mislijo Francozinje, da so vendarle obute. Človek bi jim kar pritrdil, zlasti če se spomni nogavic, ki prav nič ne povedo ali je noga obuta ali ne.
S prehrano je velik križ, komaj manjši kakor v Tripoli. Ogromno mesto ima komaj ducat odprtih restavracij. Zelo skromna jedila so vodena in porcije mikroskopsko majhne. Kdor ni točno ob 12 ali 7 pri obedu ali večerji, mu zaprejo vrata pred nosom in pri tem prav nič ne gledajo ali si preprost J} vojak ali polkovnik. “Complet,” to je zdravilo za lačni želodec, če si nekaj minut v zamudi. Košček mrzle ribe in nezabeljeni krompir, to so v glavnem alžirske poslastice. O olju, maslu, jajcih, in podobnih dobrotah ni sledu. Zjutraj, opoldne in zvečer uhajajo človeku s tekočino v ustih misli v Kairo.
MOSTARJI NA DELU V SLOVENIJI. Iz Slovenije poročajo, da so slovenski guerilci napadli podzemeljske naprave premogovnika v Zagorju ob Savi in jih popolnoma uničili. Premog, ki ga v Zagorju kopljejo, so do sedaj izvažali v Italijo. Hos-tarji so z uspehom napadli dva italijanska železniška vlaka na progi Logatec-Postojna. Pri tem je bilo nekaj nemških vojakov, ki so se vozili proti Trstu ubitih. Hostarji so dve lokomotivi uničili. Akcije osvobodilne fronte so se v zadnjem času razširile preko Goriških Brd v Furlanijo. Tako poroča “II Gazzettino”, da so pripadniki Osvobodilne fronte koncem maja napadli vojaško skladišče pri Korminu, ga deloma izpraznili deloma uničili. List pravi, da so oblasti pozaprle večje število slovenskih in furlanskih "komunistov”.
VELIKA ZMAGA PATRIOTOV V BOSNI. V
protiofenzivi, ki so jo izvršili patriotje v vzhodni Bosni proti Nemcem in njihovim podrepnikom so osvobodili štiri mesta in sicer: Srebrenico, Vlaseni-co, OIovo in Han Pjesalc, Poročajo, da se ofenziva patriotov uspešno nadaljuje.
1	Samo stalno in nepretrgano delo, samo j
\ največji napori in požrtvovalnosti, ki ne poz- < na jo meja: samo skrb kako bi največ dopri- 1 | nesel k vojnim naporom ti bo odpirala pot v svobodo in ti dala potni list za domovino!
tod iatnika
( Da bi bila pomoč našim vojnim ujetni-l kom in civilnim internirancem čim učinko-$ vitejša, se Jugoslovanski Rdeči Križ obrali ča na vse cen j. gospe jugoslovanske kolo-|nije s prošnjo za sodelovanje. Vsaka ura,
< katero žrtvujete za Rdeči Križ, olajšuje | trpljenje onim, ki trpe v ujetništvu.
\ Rdeči Križ posluje vsaki dan od 8 ure \
| zjutraj do 8 ure zvečer v svojih prostorih,
\ ki se v Kairu nahajajo v Sh. Saquib Pacha 111, Zamalek - tel. 51348.
ITALIJANE TRESE STRAH. Strahovita bombardiranja Sicilije, Korzike in Južne Italije so tako pretresla celotni živčni ustroj italijanskega naroda, da so celo visoki fašistovski priganjači izgubili že vsako razsodnost. Po raznih industrijskih središčih so pozaprli okrog 100.000 ljudi. Mussolini je izdal odredbo, po kateri posebna sodišča nadomeščajo redna sodišča po ogroženih predelih. Obsedno stanje je razglašeno na Siciliji, Korziki, Sard eni ji in Južni Italiji. Posebnim sodiščem predsedujejo generali. Italijanski tisk z velikim razburjenjem analizira bodoče vojne dogodke. V svojih tolmačenjih priznava, da je strategični položaj Italije zelo nevšečen in da bodo zavezniki vsaj teoretično lahko dosegli delne uspehe. Italijanska jadikovanja so zlasti uperjena proti nemškemu zavezniku, od katerega pričakujejo tisto udarnost, ki jih je. omamila 1. 1940.
Z RANJENCI DELAJO REKLAMO. Fačistovs-ka federacija v Milanu je priredila v drugi polovici meseca junija pompozno turnejo ranjencev in pohabljencev v Emiliji in Toskani. Fašisti mislijo na ta način okrepiti popolnoma že skrahirano moralo laškega naroda. Izgleda pa, da te parade, ki tako jasno pričajo o krivcih sedanje vojne niso vzbudile pričakovanih učinkov. Nasprotno poročila iz nevtralnih virov pripovedujejo, da so gledalci teh sprevodov pričeli demonstrirati proti vojni, proti fašizmu in proti Mussoliniju. Oblasti so zato nadaljnje paradiranje nesrečnih vojnih žrtev ustavile.
KVISLINGOM SE TRESEJO HLAČE. Živčna vojna drugega bojišča zlasti pretresa balkanske kvislinge. Tako Bolgari na široka usta pišejo in govore, da bodo branili Balkan z vsemi sredstvi, da pa ne mislijo anektirati grške Tracije in naše Južne Srbije (za vsak slučaj!) V Sofiji zaseda Vrhovna komanda balkanske obrambe, ki ji načeluje nemški general Loer. Pavelič je že ponudil svojo “pomoč” in tudi Madjari pravijo, da bodo branili Balkan, do zadnje patrone. Vsa ta goreča zagotavljanja sprejemajo narodi z mešanimi občutki. Bolgari dobro vedo, da je vojna za Nemce že izgubljena in tudi na Hrvaškem so istih misli. Edina Madjari še nekaj računajo na nemške zmage.
PRIMORCI PRODIRAJO. Brigadi Simon Gregorčič in Ivan Gradnik, ki ju sestavljajo naši Primorci sta dosegli v zadnjem mesecu pomembne uspehe. Pomembnejše bitke so bile pri Fonih nad Tolminom, kjer so Lahi imeli nad 100 mrtvih. Naši so zajeli 23 strojnic in 150 pušk. Borbe so se vodile tudi okrog Idrije in na Vojskem.
PROMETNE TEŽKOČE V BOSNI. Hrvaški ustaški list “Nova Hrvatska” jadikuje nad ogromnimi prometnimi težkočami v Bosni. Med drugim pravi, da se je šele po dveh letih posrečilo obnoviti porušeno železniško progo med Bosanskim Novim in Bihačem.
MILOŠČINE ZA ČITE NA BALKANU. Ker so
se pojavljali številni upori med laškimi vojaki zlasti v Bosni, Črni gori in Srbiji so pričeli v Rimu zbirati darove za te vojake in nabrali baje 30 vagonov raznih potrebščin. Letak, ki vabi prebivalstvo k zbirki darov pravi med drugim tole: “Tudi pri organizaciji tega vlaka, ki prinaša hvaležnost italijanskega naroda junaškim četam, ki se borijo na Balkanu proti zahrbtnim partizanskim tolpam, je v veliki meri sodelovala fašistovska stranka in s tem pomn-no dokazala, kako so ji pri srcu bojevniki. Čim prispejo količine pošiljatve do edinic, ki so jim namenjene, bodo darovi razdeljeni s sodelovanjem pristojnih vojaških poveljnikov v navzočnosti okrožnih tajnikov fašistovske stranke ali njihovih zastopnikov”. Švicarski listi, ki prinašajo ta poročila pravijo, da je zelo malo verjetno, da bi ti darovi prispeli v roke bojevnikov, ker je ves promet v Bosni, Srbiji in tudi drugod skrajno nereden. List pravi dalje, da se tega zavedajo tudi darovalci, ki so bili primorani s trpkim srcem ukloniti se fašistovski zahtevki.
UPORNIKI V ZALEDJU KOTORSKEGA ZALIVA. Italijanski glavni štab poroča, da je bila odlikovana učiteljica Margerita Comai, ki da je edina italijanska ljudskošolska učiteljica v neposredni bližini Boke Kotorske. Odlikovana, da je bila zato, ker da je v najhujšem uporniškem ognju negovala laške ranjence. Poročilo ne pove s kakšnim uspehom je borba v zaledju Boke Kotorske končala. ,	c
LAHI SE SRAMUJEJO LASTNIH LAŽI. Že
pred dolgim časom so Lahi uvedli v Ljubljani nekak stenski časopis pod imenom “Lubiana nuo-va”. List je tiskan v obliki letaka, fašisti pa ga raznašajo po trgovinah s strogo zapovedjo, da ga morajo lastniki razobesiti v izložbah. List je zrcalo laških laži. Koncem aprila so n.pr. pisali v tem listu, da se Lahi., in Nemci nikdar ne bodo umaknili iz Severne Afrike, ker da je vsak lev. meter tuniške zemlje tako utrjen, da ga ne more zavzeti nobena sila. Ko so Lahi in Prusijaki v Tunisu kapitulirali so iznajdljivi domoljubni ljubljanski trgovci razobesili v izložbe ravno te laške laži. Sploh ima list veliko smolo. Vse kar je do sedaj napovedal se je zgodilo ravno nasprotno. Oblasti so sedaj strogo prepovedale izobešanje starih številk po izložbah.
ssz®& ‘»SafiLS:
DR ALBERT KRAMER UMRL
Ljubljana. 27. maja
Z balkona Narodne tiskarne ata davi zgaxiaj zaplapolali črni zastavi Sporočali sta Ljubljančanom, da je neizprosna smrt spet kruto posegla v vrste naših javnih delavcev in da je odšel v večnost direktor >Jutra« in predsed-aednik Narodne tiskarne, bivši večkratni minister, poslanec in senator, dr. Albert Kramer.
Žalostno obvestilo se je hitro širilo od ust do ust in že v nekaj urah zajelo vso Ljubljano. V javnosti je bilo znano, da je dr. Kramer bolan, hudo in neozdravljivo bolan, saj je že več let, kar se je zaradi bolezni moral umakniti iz aktivnega javnega življenja. Vendar ni nihče slutil, tudi ne njegovi sorodniki in znanci, da mu je življenjska doba že tako kratko odmerjena. Res se je jeseni njegovo zdravstveno stanje znatno poslabšalo in se ni hotelo več bistveno popraviti, a prav zadnje tedne se je zdelo, da se mu s prihajajočim poletjem obrača na bolje.
Nenadna vest o njegovi smrti je zaradi tega boleče presenečenje, ne le za širšo javnost, temveč tudi za ožji krog nje* govih prijateljev, saj so upali, da bo obvladal tudi novi naval bolezni in jim ostal ohranjen vsaj še nekaj časa.
Po smrti svojega najboljšega osebnega in političnega prijatelja nepozabnega dr. Gregorja Žerjava v 1. 1929 je bil dr. Albert Kramer najvidnejši in najmočnejši predstavnik onega dela slovenskega ljudstva, ki so ga v dobi političnih borb označevali za napredni tabor. Z njim lega zdaj v grob ena poslednjih velikih političnih osebnosti generacije, ki je vodila usodo našega ljudstva v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Z njim odhaja eden naših prvih, neuinor: nih in vsestranskih javnih delavcev, mož redkih sposobnosti in izredne požrtvovalnosti. Zapušča pa nas tudi človek, ki je bii velik po duhu in srcu, neupogljivega in plemenitega značaja, znož globokega socialnega čustvovanja.
Smrt dr. Kramerja pomenja za našo javnost izgubo, ki jo bo težko nadomestiti. S polno pravico smemo zapisati o njem, da je bil zaslužen za naše ljud-
stvo, katerega napredku je posvetil vse svoje življenje. Naša zgodovina bo beležila njegovo ime na častnem mestu. Slaya spominu dr. Alberta Kramerja!
Ljubljana je bila pri pogrebu dr. Alberta Kramerja zastopana po pripadnikih vseh svojih slojev in predstavnikih vsega javnega življenja. Nebo je naklonilo sonca, priroda cvetja, ljudje pietetno spoštovanje — in tako je bilo slovo dr. Alberta Kramerja v svoji otožni prisrčnosti zares mogočno in krasno. Delovni petek se je tzpremenil v velik žalni praznik.
Mnogi so prihajali peš na Žale, mnogi s tramvaji. Uprava Maloželeznlške družbe je stavila v promet primemo število rezervnih voz, ki pa so bili tudi val gosto zasedeni. še so ljudje prinašali šopke ln skozi kapelico je polno uro pred pričetkom žalne svečanosti romala neprekinjena procesija kropilcev, ki so obenem izraža M sožalje družini, zbrani pred kapelico. Na prostornem dvorišču pred molilnico je naraščala množica, ki je po pestrosti nudila izredno družabno sliko. Zastopane so bile naše kulturne, gospolarske Ln socialne ustanove, vsi akademiki, gospodarski in drugi poklici in zlasti tudi naše ženstvo.
Izpred vojaškega sodišča
Vojno sodišče Oboroženih sil za Slovenijo ln Dalmazijo, oddelek Ljubljana, Je razglasilo sodbo proti
Ogrinc Štefaniji, Jožefa in Mohar Antonije, rojeni v Podturjaku 10. VIII. 1913, tam bivajoči, služkinji, samski, v zaporu, ki je bila obtožena
a)	zločina po čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942, ker Je v Podturjaku od nedoločenega časa do aprila 1. 1943. sodelovala v združbi, stremeči po nasilnem prevratu politične, gospodarske ln socialne' ureditve države;
b)	zločina po čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker j6 od 16. junija do avgusta 1. 1942. sodelovala v oboroženi tolpi, delujoči v Ljubljanski pokrajini.
Sodišče je Ogrinc Štefanijo spoznalo za krivo obtoženih zločinov ln jo obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami. Odreja se objava sodbe v izvlečku v iJutrui v Ljubljani
Ljubina, 24. maja 1943/XXI
Zaplemba Imovine upornika Gabriela Škerla
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovme, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, upoštevajoč, da je bil Škerl Gabrijel živ. Ivana, bivajoč v Ljubljani, Idrijska cesta št. 20. s sodbo Vojaškega vojnega sodišča. Višjega poveljništva oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia«. odd. v Ljubljani, z dne 13. maja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 19 let ječe in na stranske kazni z vsemi zakonitimi posledicami.
upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljen po členu 6, naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št 201, šteti Škerla Gabrijela za upornika po členu 2., št 3, črki d) te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenljiva, o d 1 o č a :
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Škerla Gabrijela živ. Ivana in .Cerkvenik Genovefe, roj. 4. marca 1914 v Triestu biv v Ljubljani. Idrijska cesta št 20, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo ln dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Opozorilo
Do SL maja t. 1. mbrajo lastni!* sami poskrbeti za odstranitev zidnih lepakov Določba se ne nanaša na zidni časopis »Lublana nuova«.