GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 48 - leto XIII. - 28. december 1974
H	■	M
v
ce
10
ik -
I

Cilj reorganizacije trdna Iskra
Na svojem 6. zasedanju 23. 12. 1974 so delegati Skupščine v obširnem dnevnem redu poslušali oceno poslovanja ZP za 1. 1974, ki predvideva na splošno zadovoljive poslovne rezultate, vzeli na znanje potek vseh akcij v zvezi z reorganizacijo Iskre in formiranjem velikih delovnih organizacij; Skupščina kot celota se je
Generalni direktor Jože Hujs sc je v svojem podajanju poročila o poteku reorganizacije Iskre zavzel za uveljavitev generalnih sprememb, pri čemer je pozval vse razpravljalce in samouprav-Ijalce v Iskri, da bi drobne probleme reševali in rešili kasneje ob priliki predvidenega sprejetja zveznega in republiških zakonov o organizaciji in
- zasedanja skupščine ZP Iskra.
itrinjala z vsebino predlaganih sprememb in dopolnitev obstoječega samoupravnega sporazuma ZP in ga daje vsem TOZD v sprejem, pohvalila delo dosedanjega uredniškega odbora glasila in sprejela za 1. 1975 novo ceno, imenovala Marjana Žmavca za v. d- generalnega sekretarja in odredila začasne akontacije OD za vodilne delavce ZP.
Ko je Edi Delopst, v. d. direktor področja za-ekonomiko,podajal svoje poročilo o ekonomskem položaju Iskre- in Iskrinih delovnih kolektivov, je ugotavljal zmeren porast dobička v Primerjavi s poslovnimi rezultati lanskega leta (1973), ki pa skupaj z amortizacijo znaša 400 milijonov novih dinarjev, ali 10% vrednosti Proizvodnje; to pa bi lahko smatrali za zelo zadovoljivo! Zunanje trgovine, oziroma odnos uvoz * izvoz Iskra ni mogla uravnovesiti in znaša negativna razlika 11 milijonov (uvoz prekomerno presega izvoz) (op. pr.; skrajšan tekst poročila bomo objavih v novoletni številki).
odnosih v združenem delu. Nato se je vprašal, katere naloge čakajo delavce in delovne kolektive Iskre v novem letu in dal takoj tudi odgovor:
1.	Takoj oz, čimprej konsolidirati (učvrstiti) kadrovske razmere v posameznih delovnih organizacijalr;
2.	Zagotoviti moramo normalno funkcioniranje tržnih dejavnosti (nabava materiala, prodaja izdelkov in izteijava) s čimer se zagotavlja tudi nemoten potek proizvodnje;
3.	Izdelati moramo srednjeročni načrt razvoja in proizvodnje posameznih ..branž", pri čemer bo treba vsaki delovni organizaciji samo razčistiti in ovrednotiti svoje proizvodne programe, 1 izdelati poslovne cilje do 1. 1980 ter načrte, kako cilje tudi doseči.
Erik Vrenko, v. d. direktor organizacijskega področja ZP je obrazložil vsebino predloga besedila sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma ZP, ki so bila z malenkostnimi popravki sprejeta in sojih samouprav-Ijalci v obliki posebne publikacije medtem že prejeli, in o njih ta čas razpravljajo na sVbjih zborih in jih sprejemajo.
Dosedanji Uredniški odbor glasila Iskra je bil za svoje delo na skupščini pohvaljen. Skupščina je imenovala nov uredniški odbor, ki ga bo odslej vodil Bogo Mohor (kot novi glavni urednik). Z novim letom se spreminja cena 1 izvoda za 18,5 % (od dosedanje cene din 1,35 na 1,60) ter odobrava sistemizacija za dodatno dve delovni mesti (od dosedanjih 4 na 6 delavcev).
SOZD Elektrokovinske industrije Maribor, ki se pripravlja na integracijo z Iskro in Gorenjem bomo predstavili v eni naslednjih številk časopisa — tak je bil tudi sklep Skupščine, ko je o tej integraciji poslušala poročilo E. Delopsta in predsednika V. Logarja.
Sklene 6. zasedama Skuoščme bomo objavili v prvi januarski številki skupaj z ostalimi materiali.
Igor Slavec
Bivši borci IC proslavili dan JLA
„ Obvestilo
O Vil. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se je te dni končal v Beogradu, bomo poročali prihodnjič, ker smo o tem pomembnem dogodku pripraviti obširnejše poročilo.
Poglavitni praznik bivših borcev, sodelavcev Iskra Commerce je vsako leto proslava dneva JLA. Tega dne se namreč "najštevilneje zberejo. In tudi letos, minuli petek. V gostišču Brinovec v Šentjakobu se je sešlo od 176 vpisanih članov ZB približno 100 udeležencev.
Zbranim je najprej spregovoril predsednik izvršnega odbora ZZB NOVJ Franc Mavrič. Obudil je spomine na zgodovino JLA, ki se je porajala v edinstveni družbeni revoluciji, za katero so žrtvovali stotisoči svoje življenje. Njeni številni primeri neizmernega junaštva morajo biti vsakomur svetal zgled boja, zlasti pa naši mladini, ki bo nekoč prevzela in nadaljevala ta boj za višje oblike samoupravnega socializma, ki ga je v temelju začrtala Zveza komunistov Jugoslavije.
Omenil je med drugim tudi naloge vseljudske obrambe, ki so v sedanjem
Z zadnjega letošnjega zasedanja političnega aktiva ZP.
Predsednik ZP IC Franc Mavrič med govorom.
mirnodobskem življenju naša trajna in poglavitna dolžnost, kajti le združeni, organizirani in pripravljeni bomo v primeru agresije dokazali našo moč in odbili sleherni napad na naš začrtani samoupravni socializem.
Za njegovim govorom, ki smo ga citirali le v skromnem izvlečku, je sledil kulturni program. Borbene pesmi je pel Študentski oktet, recitirala je znana igralka Vladoša Tiran-Simčičeva, posamezne točke programa pa je povezoval kot napovedovalec partizanski skladatelj Janez Kuhar.
Po kulturnem programu je sledila zakuska, kjer so bivši borci v nevezanem pogovoru izkoristili čas za obujanje spominov na medvojne čase in se pomenkovali tudi z oficirji naše armade, ki so bili navzoči kot častni goslje-	M. K.
Odličje
Vladimiru Logarju
Generalni konzul NDR g. Kurt Stillman predala odličje predsedniku skupščine ZP Vladimiru Logarju.
Prejel ga je za zasluge kot bivši generalni direktor pri navezavi trajnega sodelovanja med Iskro in podjetji v NDR.
Liga za prijateljstvo med narodi Nemške -demokratične republike je sklenila ob letošnji 25-letnici obstoja republike odlikovati tudi nekaj tujih osebnosti, ki' so največ prispevale k razvoju in poglabljanju prijateljskih odnosov med NDR in tujino. V naši republiki so ta zlata in srebrna odličja prejeli: Vladimir Logar, predsednik skupščine ZP, Tone Kovič, predsednik ljubljanske mestne skupščine, in Franjo Klinger, generalni direktor Cinkarne v Celju.
V ljubljanskem Klubu poslancev je izbranim podelil odličja generalni konzul Nemške demokratične re-
publike Kurt Stillmann. Ob tej priložnosti je dejal: „Vesel sem, cenjeni tovariši, da vam v imenu Lige za prijateljstvo med narodi predajam odličja za vaše izredne zasluge pri razvoju in poglabljanju prijateljskih odnosov med Nemško demokratično republiko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Z delom in osebnimi napori ste namreč mnogo prispevali k navezavi takšnih ali drugačnih stikov tako, da so se naši narodi v mnogo-čem približali in hkrati ste s tehtnimi predlogi razširili sodelovanje tudi na druga področja dejavnosti. Čestitam vam k odlikovanjem in želim, da bi na vaših odgovornih mestih še vnaprej aktivno podpirali razvoj in poglabljanje prijateljskih odnosov med obema državama." Marjan Kralj
Ob novem letu
Leto, ki ga zaključujemo, je bilo za Iskro zelo pomembno. Pred letom dni smo sprejeli samoupravni sporazum, ki so ga podpisale vse temeljne organizacije združenega dela.
S sporazumom smo se dogovorili, da bomo v letu 1974 izvršili pomembno reorganizacijo Iskre v smislu ustavnih načel in učinkovitejše poslovne organizacije. Tako ob koncu leta zaključujemo oblikovanje 6 proizvodnih delovnih organizacij po branžnem načelu, v katere so vključene razvojne, proizvodne, komercialne in finančne funkcije, ki tvorijo zaključen poslovni proces od nastanka in razvoja izdelka do realizacije na tržišču, ko dobi proizvod družbeno priznanje.
Za nadaljnji razvoj elektroindustrije je zelo velikega pomena proces združevanja Iskre in Gorenja ter v zadnjem času tudi elektroindustrije mariborskega območja in nekaterih podjetij izven republiške meje. Z in -tenzivnim združevanjem in izredno ekspanzijo postaja elektroindustrija druga največja industrijska panoga v Sloveniji ter tako vse pomembneje vpliva na gospodarski in družbeni razvoj naše republike.
S temi združitvami dela in sredstev so položeni le temelji integrirane elektroindustrije, na nas je, da ji vdahnemo življenje in izoblikujemo učinkovit samoupravni in poslovni organizem, ki bo zagotavljal nenehen napredek in socialno varnost.
Ne nazadnje naj omenim, da smo Idhko ponosni tudi na dosežene poslovne rezultate, saj smo kljub poslabšanju pogojev gospodarjenja dosegli 20-odstotno rast vrednosti proizvodnje in 23-odstotno povečanje izvoza.
Ob tako obilni beri želim vsem 27.000 samoupravljalcem in njihovim svojcem ter našim štipendistom in upokojencem mnogo uspeha in zadovoljstva v letu 1975, v prepričanju, da bomo s skupnimi napori tudi v prihodnjem letu dali svoj prispevek k nadaljnji izgradnji naše samouprav-ne socialistične družbe.__________________ VLADIMIR LOGAR^
ZASEDANJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA AKTIVA ZP ISKRA
Soglasni »DA« za Pineto
Vodilni predstavniki Iskrinih delovnih organizacij so soglasno podprli pobudo za zgraditev počitniškega centra v Pineti pri Novigradu. Lep slovenski pregovor pravi — če je konec dobe^je potem vse dobro, toda v interesu delavcev je, da bi bil ,Jtonec“ že pred meseci, leti...
V	soboto, 21. decembra, je bil v Iskrinem PPC razširjen sestanek političnega aktiva Iskra. Udeležili so se ga predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij Iskre, predsedniki družbenopolitičnih organizacij delovnih organizacij Iskre, direktorji delovnih organizacij in vodilni delavci Iskre, člani predsedstva skupščine Iskre, člani sekretariata ZK ter člani predsedstva sindikalne konference in sekretariata. konference ZSMS ZP Iskra.
Pred številnimi udeleženci domala vseh Iskrinih delovnih organizacij je bil zelo bogat Lr izčrpen dnevni red. V okviru 1. točke je generalni direktor Jože Hujs ocenil rezultate poslovanja celotne Iskre ter perspektive razvoja. Med drugim je poudaril, da bomo kljub številnim težavam dosegli proizvodne načrtei Po navedbi številnih podatkov o poslovanju in gospodarjenju je namenil veliko pozornosti vprašanjem izvoza in uvoza v Iskri ter inflaciji. Prav glede inflacije je generalni direktor poudaril, da nas najbolj „tolče“ in nam sproti iz „žepa krade“ težko zaslužen denar.
V	oceni gospodarjenja za prihodnje leto je Jože Hujs dejal, da inflacija ne bo nič manjša kot je bila letos ter v nadaljevanju opozoril na težave, ki se nam obetajo v zunanjetrgovinskem poslovanju.
„Leta 1975 bomo morali vso pozornost posvetiti izvozu,“ je dejal tov. Hujs, „ter na minimum zmanjšati uvoz. Od tega bodo precej odvisne
tudi naše možnosti na bančnem področju."
Glede samega izvoza je dejal, da ga bi morali za prihodnje leto povečati za 10%, kar pa ne bo lahko.
Generalni direktor je zatem spregovoril o svetovni gospodarski krizi, ki bo najhujša 1975, 1976. Največji optimisti ocenjujejo, da se bo začela kriza umikati v drugi polovici prihodnjega leta, toda realisti poudarjajo, da se bo to zgodilo šele, čez kakšno leto dni. Prav zaradi te krize bomo morali v Iskri spremeniti načfte in jih prilagoditi kriznemu položaju. Planirati bomo morah takšno povečanje proizvodnje, kakršno lahko dosežemo na osnovi boljšega izkoristka notranjih rezerv.
Za generalnim direktorjem je spregovoril predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar. Tudi on je govoril o gospodarjenju v Iskri, precej pozornosti pa je namenil politiki zaposlovanja, tehnološkemu napredku ipd. Glede izvoza je poudaril, da je-stopnja izvoza v elektrokovinski industriji na
1.	mestu v Sloveniji ter nadaljeval, da bo treba s konkretnimi ekonomskimi ukrepi stimuhrati tiste, ki izvažajo, tistim pa, ki bodo samo uvažali, pa bo prihodnje leto „odzvonilo“.
V okviru 2. točke dnevnega reda je generalni direktor Jože Hujs spregovoril o poteku branžne reorganizacije v Iskri. Poudaril je, da bo po 1. januarju, ko bomo na novo organizirani, prva skrb ta, da nam tržna stran poslovanja ne bo ušla iz rok, paziti pa
Po volitvah prve zadolžitve
Prejšnji teden je bila prva konferen- nosti ter med drugim izvolili delegate ca delegacij samoupravne interesne konference za skupščine samouprav-skupnosti iz 1C ter uprave ZP na pod- nih interesnih skupnosti.	lad
S prvega zasedanja delegacij SIS.
bomo morali tudi na obvladovanje proizvodnih nalog, ki nikakor ne smejo nazadovati.
Za njim je spregovoril Erik Vrenko, ki je podal predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma ZP Iskra. Orisal je nujnost sprejetih sprememb ter spregovoril o nekaterih težavah, s katerimi so se srečevali tisti, ki so pripravljali te spremembe.
4.	točka dnevnega reda razšiijenega sestanka političnega aktiva ZP Iskra je obsegala vprašanje glede izvedbe akcije o združevanju sredstev za zgraditev počitniškega centra ZP Iskra v Pineti pri Novigradu. O tem je spregovoril v.d. direktorja Iskrine počitniške skupnosti Janez Šilc. Najprej je govoril o prednosti lastnega rekreacijskega centra ter podal različna pojasnila 'o financiranju graditve centra, o zmogljivosti in še marsičem.
V	nadaljevanju je spregovoril o nekaterih odklonilnih stališčih do graditve centra, ter se vprašal, kje so vzroki za ta nasprotovanja. Akcija je bila na ravni združenega podjetja večkrat potrjena, v nekaterih delovnih organizacijah pa je niso izpeljali, precej zaradi neobveščenosti, nekaj pa tudi zaradi posameznikov.
Za Janezom Šilcem je spregovoril predsednik konference sindikata ZP Iskra Jože Čebela. Poudaril je, da Iskrašem nikakor ne more biti v ponos, da smo v zadnjem desetletnem obdobju skoraj za polovico zmanjšali naše počitniške zmogljivosti ter da nismo skoraj ničesar investirali *za rekreacijo in oddih naših delavcev.
Seja se je nadaljevala z razpravo, v kateri je prvi sodeloval predsednik aktiva ZB Iskra Franc Križnar. Dejal, je, da se okrog graditve centra ..napenjamo" že tri leta.
„Če gre za delavca, je denar težko najti, če gre pa za kaj drugega se denar vedno najde. Mi borci smo bili v glavnem vedno pošteni, toda nekateri člani drugih družbenopolitičnih organizacij niso bili pošteni ne do svojih organizacij ne do svojih delavcev," je v zvezi z načrti graditve Pinete pikro poudarit France Križnar.
V	razpravi so za njim sodelovali še - Stanislav Pavlin, Jože Hujs, Andrej Lapanja, Stane Preskar, Vladimir Klavs in Živko Kokelj. Vsi so podprli akcijo 6 združevanju sredstev za graditev počitniškega centra.
Po razpravi je Jože Čebela dal na glasovanje predlog za izvedbo akcije. Predlog so udeleženci razšiijenega sestanka političnega aktiva ZP Iskra soglasno sprejeli.
Na seji so sprejeli tudi sklep, po katerem morajo v vseh Iskrinih TOZD, v katerih so predhodno odklonili sodelovanje, zdaj postopek ponoviti ter se morajo že v tem letu na zborih delovnih ljudi odločiti za financiranje graditve počitniškega centra. Nekateri udeleženci so tudi predlagali, da bi samoupravni sporazum o graditvi Pinete podpisali že
letos.	,	, ^
Lado Drobež
NOVOLETNE ZELJE POLITIČNIH PREDSTAVNIKOV
Jože Čebela
PREDSEDNIK SK ZP ISKRA
Ob izteku leta je prav, da damo oceno naše aktivnosti. Spomnimo se samo najpomembnejših akcij in rezultatov. V tem obdobju so sindikati na čelu z zvezo komunistov utirali pot uveljavljanju novih, bogatejših samoupravnih odnosov v vseh celicah združenega dela in v družbi kot celoti. Bitka za nove odnose je temeljila na uresničevanju ustavnih določil v konkretni praksi. Rezultati v uresničevanju vodilne vloge delavskega razreda so pospešili sprejem nove ustave in s tem odprli pot organiziranemu uresničevanju zgodovinskega cilja, po katerem je neodtujljiva pravica in dolžnost delavcev v združenem delu, da sami odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela.
Spreminjanje odnosov, čeprav na jasno začrtanih izhodiščih ni potekalo vedno in povsod gladko, ter brez odporov. V konkretnih akcijah smo se srečavali z najrazličnejšimi odpori posameznikov, ali določenih^truktur, tako v delovnih organizacijah, kot tudi zunaj njih, tn in tam tudi v lastni organizaciji.
Ustanovili smo temeljne organizacije združenega dela, uvedli samoupravni sistem na delegatskih osnovah, sindikalno organiziranost prilagodili novim, bolj zahtevnim nalogam. Prav tako se vse bolj uveljavlja samoupravno sporazumevanje pri urejanju najpomembnejših vprašanj.
To so pomembni dosežki, vendar nas čaka še zahtevnejše delo. Doseči moramo, da bodo nove oblike samoupravnega organiziranja, samoupravnega združevanja dela in sredstev tudi dejansko v vsakodnevni praksi prežete z novo vsebino. Bitka za nove odnose, ki se izražajo z reorganizacijo Iskre t mora biti hkrati tudi bitka za večjo proizvodnjo, večjo produktivnost, večji dohodek ter racionalno in
učinkovito delo vsakega posameznika, vse TOZD in združenega dela v celoti.
Sindikat kot sestavni del našega samoupravnega sistema ima danes vse pomembnejšo vlogo, kar so potrdili tudi nedavni republiški in zvezni kongresi. Ti kongresi so predstavljali zaključek organiziranih naporov za usposobitev sindikalne organizacije, da bi bila kos vse zahtevnejšim nalogam. V praksi bomo morali uveljaviti , načelo, da ničesar, kar se nbposredno tiče delavca, ne more biti brez sodelovanja sindikata. Bitka za ustrezen socialni položaj naših delavcev ostane še vedno naša primarna naloga, ki ji bomo morali v novem letu posvetiti vso pozornost.
Vsem članom delovne skupnosti Iskre želim srečno in uspešno novo 1975. leto!
Franc Križnar
PREDSEDNIK ZB ZP ISKRA
Še nekaj dni nas loči od novega leta 1975. Minevajoče leto je bilo za kolektiv ZP Iskra uspešno, pa vendar polno težav. S težavo so zaživele temeljne organizacije združenega dela in po dolgotrajnih pogajanjih je le prišlo do samoupravnega dogovora o združitvi ZP Iskre in Gorenja iz Velenja v'združeno organizacijo elektro-kovinske industrije Slovenije. Na koncu leta vodimo končno bitko za formiranje šestih branž v okviru ZP Iskra, kar bo Iskri in njenim kolektivom, upamo, prineslo novega, še boljšega delovnega poleta.
Člani ZB NOV smo pri vseh teh dogajanjih v Iskri tvorno in revolucionarno sodelovali in podpirali vse napredne akcije na nivoju združenega podjetja in po posameznih tovarnah. Včasih pa smo bili tudi sami pobudniki. V tem letu smo člani ZB končno dobili tudi mesto v novem statutu ZB Slovenije, kjer. je določeno, da po kolektivih lahko tudi sami samostojno delujemo. Veličastna je bila letos
20. decembra je bilo v pros.torih, tovarne telekomunikacij na Laborah tovarišk0 srečanje upokojencev Iskre-Elektromehanike. Pozdravni nagovor je za preko 720 udeležencev imel tov. Bojan Klemenčič, sekretar 00 ZK Elektromehanike. Vsak od njih je prejel ob novem letu koledar, 100 N din, mladinska folklorna skupina iz Preddvora pa jim je priredila urnemiški program z venčkom gorenjskih narodnih plesov. V vedrem vzdušju ter ob zvokih vesele glašbe so nato upokojenci obujali spomine na dni, ko so vsi z velikimi delovnimi napori in z obilo zavesti o pripadnosti istemu kolektivu doprinesli k vsemu, s čimer se danes ZP Iskra kot velik in uspešen kolektiv lahkp pohvali.
ročju občine Ljubljana-Center. Seje so se udeležili predstavniki vseh delegacij iz omenjenih Iskrinih služb.
Udeleženci ..so na predlog družbenopolitičnih organizacij najprej izvolili predsedstvo. Za predsednika so izvolili Boža Grgiča, za njegovega namestnika pa Jožeta Senico.
V-stalni.del predsedstva so izvolili posamezne delegate, ki bodo hkrati zastopali vsak svoje interesno področje. Za posamezna interesna področja so izvolili:
-	vzgoja in izobraževanje - Judita Bagon
-	kulturna skupnost - Iztok Kryštu-fek
-	otroško varstvo - Mojca Šuster
-	zdravstvena skupnost - Maijan Levičnik
-	telesna kultura - Slavko Munda
-	pokojninsko in invalidsko zavarovanje — Dolfe Jamnik
Seja se je nadaljevala s sprejemom poslovnika konference ter samouprav, nega sporazuma o oblikovanju konference.
V okviru 4. točke dnevnega reda so delegati obravnavali samoupravni sporazum o posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, razpravljali o evidentiranih kandidatih v te skup-
ISKRA
Številka 48 - 28. december 1974
Proizvodnja ZP v novembru 1974
v 000 din
. <"*■) 5 C.
				.	h‘a.	—! X m J;	1 ►—i -i X. „• 1
				Sl	§5 o-§	H	o ““
•	Izpolnitev l~Xl/73	I-XI/74	mesečna t.	C C 3-g		o-§	e 33
Elektro mehanika	709.764	871.350	94.918	■98,3	82,4	91,0	122,8
IEZE	381.874	490.820	44.128	74,8	77,8	85,9	128,5
EMO	323.499	350.367	29.244	78,1	76,8	84,6	108,3
Sprejemniki	92.942	121.396	13.399	106,9	81,0	89,3	130,6
Aparati	177.630	236.501	25.030	104,9	90,4	99,7	133,1
Aytoelektrika	198.311	217.328	20.482	79.1	72,0	78,7	109,6
Elektromotorji	132.364	148.329	15.437	106,0	83,0	92,2	112,1
Naprave	48.487	44.122	4.451	93,6	77,1	81,7	91,0
Elektronika	25.160	28.163	2.397	42,2	48,4	•51,3	111,9
Kondenzatorji	85.373	100.764	8.378	94,7	89,5	98,5	118,0
Instrumenti	46.683	69.996	6.945	92,6	85,6	94,9	149,9
Polprevodniki	54.189	74.158	5.614	43,7	62,9	70,4	136,9
Usmerniki	54.887	93.117	11.852	173,8	119,0	130,4	169,7
Gosp.aparati	112.445	131.986	14.624	120,7	92,1	100,9	117,4
Ind. oprema	13.785	18.815	1.830	123,6	105,9	115,5	136,5
Antene	9.274	12.409	1.149	92,1	83,6	92,5	133,8
Baterije Zmaj v	66.085	60.561	5.273	84,2	81,1	89,2	91,6
Orodjarna	11.962	14.040	1.767	108,0	78,2	86,1	.	117,4
Tovarne skupaj	2,544.714	3,084.222	306.918	90,5	80,9	89,1	121,2
1RI	78.296	81.130	11.823	130,8	81,6	89,8	103,6
Commerce - proizv.dej.	72.610	116.604	14.998	135,7	104,3	118,7	160,6
- inženiring	303.008	363.797	39.398	116,4	95,8	106,1	120,1
CA OP	3.686	4.337	470	121,4	93,6	102,0	117,7
Skupne službe skupaj	457.600	565.868	66.689	122,8	95,0	105,6	123,7
ZP ISKRA	3,002.314	3,650.090	373.607	95,0	82,8	91,4	121,6
. proslava Dneva borca - 4. julija in uneva Iskre, ki je bila v Celju pod okriljem tovarne Iskra - Črno Celje. Mislimo, dav bodoče ne more biti več dileme ali se Dan borca in Dan Iskre praznuje ali ne. Vodstva aktivov ZB in člani ŽB smo tudi v preteklem letu aktivno sodelovali s sindikatom, ZK, J^MS, samoupravnimi organi in tudi z vodstvenimi organi ZP po posameznih tovarnah. Člani ZB smo ostali skromni in naš cilj je skrb za delovnega človeka V naši samoupravni socialistični družbi.
Vsem članom ZB Iskra ZP in vsem članom delovnih kolektivov ter njihovim svojcem želim mnogo zdravja, zadovoljstva in uspehov pri delu v letu 1975?
Miloš Pavlica
PREDSEDNIK KK ZSMS ZP ISKRA
Smo v času, ko vsako leto delamo obračun strnjenega in obenem snujemo načrte ter si zastavljamo cilje za naslednje leto. Ko ocenjujemo storjeno v letošnjem letu, smo lahko zadovoljni. Opravljenega je bilo veliko dela, iz katerega bi lahko izdvojil1 predvsem naslednje uspešno izvedene naloge:
-	Uspeli smo organizacijsko in akcijsko utrditi in poenotiti naše vrste
—	Dosegli smo lepe rezultate Prl
vključevanju mladih v ZK
(Nadaljevanje na 3. stiani)

ISKRA - ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Sodobni stroji — visok delovni učinek
Iskra v Železnikih je znana po dviganju produktivnosti, saj letno povečuje plan proizvodnje 15 do 20 procentov. Gotovo je eden javnih faktorjev pri tem avtomatizacija. Zato smo prosili referenta za investicije Matevža Šmida, naj nam nekaj pove o vlaganjih v tej smeri.
Zadnji dve leti smo največ investirali v montažo, ker nam tam najbolj primanjkuje delavk. Nabavili smo več navijalnih avtomatov za navijanje rotorjev, ki so nadomestili vrsto delavk in poleg tega delajo hitreje in bolj kvalitetno. Z avtomati namreč dosežemo zelo simetrična navitja, taki rotorji pa so bolj uravnoteženi. Poleg tega smo kupili avtomat za navijanje statorskih tuljav, ki dela popolnoma avtomatsko in nadomestuje 4 delavke.
Livarna je tudi postala ozko grlo in smo zato nabavili avtomatski 20 tonski livarski avtomat, kije še enkrat hitrejši od 50 tonskih, ki jih že imamo.
V orodjarni pa nam je že manjkalo kapacitet in je bilo treba nekaj, nove opreme. Nabavili smo profilni brusilni stroj, dela zelo precizno, ker upošteva najnovejše tehnološke dosežke. Kupili smo tudi dva kompresorja in več rez-kalnih strojev ter stružnic. Naš ponos pa je najsodobnejši koordinantni brusilni stroj, ki smo ga uvozili iz Amerike. Za izdelavo lamel pa smo opremili novo halo še z dvema avtomatskima ekscentričnima stiskalnicama.
Precej pa smo zadnji čas spet vložiti v dodatne gradnje in tako postavili
Matevž Šmid.
novo halo, v kateri so avtomatske stiskalnice in skladišče dinamoploče-vine. Asfaltirali smo dvorišče med tovarno in novo halo, postavili novo kompresorsko postajo, skladišče vnetljivih tekočin in še nekaj malenkosti.
Pri sodobni proizvodnji pa tudi nismo pozabih modernizirati tudi upravo. Tako smo opremili računovodstvo s sodobnim vknjiževalnim strojem „Ascota“ in fakturni oddelek s fakturnim strojem. Tako smo dosegli kvalitetnejšo raven tudi na tem področju. Nakupili pa smo tudi nekaj tovornih in osebnih vozil, ki jih potrebujemo ob širjenju proizvodnje.
Imamo pa precej lepih načrtov za prihodnje leto in še za naslednja leta. Pripravljamo elaborate in kmalu se bomo opremili za proizvodnjo sesalnih enot za sesalce za prah. To bo večje investiranje, ki bo bistveno razširilo naš proizvodni program. Ob tem bomo tudi povečali proizvodne prostore, ker nam primanjkuje delovnega prostora že za redni proizvodni program. Teče pa že aranžma za nabavo strojev za orodjarno in obdelovalni-co iz Nemške demokratične republike. Za nabavo teh strojev daje firma-ugoden osemletni kredit s tri procentno obrestno mero. Orodjarna pa bo morala dobiti precej nove strojne opreme za izdelavo orodij iz widia materialov. Ta orodja imajo desetkratno dobo trajanja v primeru z navadnimi jeklenimi. Sicer traja izdelava teh orodij enkrat dlje, je pa še vedno visoko ekonomično. Kmalu pa bomo dobili tudi 160 tonski livarski avtomat, da ne bomo več odvisni od privatnih kooperantov, ker bomo lahko vsa livarska dela opravili doma.
Omeniti pa moramo čedalje slabše pogoje za investicije. Saj zadnje čase dajejo banke le 30 % investirane vsote, vsa ostala sredstva pa mora preskrbeti investitor sam. Poleg tega smo precej obremenjeni z anuitetami prejšnjih investicij. Vendar smo trdno odločeni doseči cilje, ki smo sijih zastavili.
KF
Za prijetno razvedrilo in športni užitek so v Horjulu priredili nogometno tekmo stari: mladi Ob bučnem navijanju številnih gledalcev so bili uspešnejši mladi
ISKRA, ELEKTROMEHANIKA - KRANJ
Zasedanje delegacij
NOVOLETNE ZELJE POLITIČNIH PREDSTAVNIKOV ZP
Izredno uspešen mladinski seminar
(Nadaljevanje z 2. strani)
~ Mladi Iskre so se uspešno vključili v predkongresno delo
—	Mladi so v tem obdobju izrazito povečafi svojo aktivnost v procesu samoupravljanja
Uspešno smo se vključili v izvedbo mladinskih delovnih brigad.
Seveda je ob vrsti zelo dobrih rezultatov potrebno ugotoviti, da še vedno nismo v mladinskih vrstah uspeli zadovoljivo uveljaviti mno-tičnost in dobro informiranost, kot temelja dobrega delovanja. To bi bila zelo kratka ocena dela v minulem letu.
In kaj nas čaka v prihodnjem letu? Nedvomno bo prva naloga ohraniti ^e uveljavljeno aktivnost mladih in Poživitev tistih aktivov, ki šo popustili
v delu. V letošnjem letu smo na kongresih sprejeli vrsto dogovorov za nadaljnje delo. Na nivoju SOZD bomo Posvetili posebno pozornost:
~ ojačanju organiziranosti, s čimer bi dosegli povečano množičnost in informiranost
-	ohranitvi intenzivnosti pri sprejemanju mladih v ZK
~ izpeljavi začrtanih mladinskih delovnih brigad
~ ojačanju sodelovanja s teritorialnimi konferencami mladih ter ~ dosledni izvedbi organiziranosti mladih na vseh nivojih od TOZD do SOZD v skladu s statutom ZSMS.
Leto, ki je pred nami bo v marsičem zahtevalo od nas velikih naporov. Napovedana gospodarska kriza, bo zahtevala makstmalno angažiranost vseh zaposlenih za čimuspešnejšo Premostitev predvidenih težav. Pri tem bodo tudi DPO morale dati svoj vidni prispevek k racionalizaciji gospodarjenja. Z novo branžno reorgani-ziranostjo smo storili šele prvi korak k željenemu cilju. Dosledna izpeljava zasnovanih branžnih samoupravnih Sporazumov v ZP Iskra, kakor tudi samoupravnega sporazuma o združevanju med Iskro in Gorenjem, bo lahko garancija in potrdilo za uspešnost našega dela.
Torej v prihodnjem letu nas čaka kopica zahtevnega dela, zato naj zaključim z željo za delovne in osebne uspehe vseh zaposlenih v ZP Iskra, še posebno pa mladih.
V Preddvoru pri Kranju je bil od 13. do 15. decembra mladinski seminar, ki so se ga udeležili delegati iz mladinskih aktivov po posameznih Iskrinih TOZD. Skupno se je seminarja udeležilo okoli 50 mladink in mladincev. Seminar sta vodila predsednik Koordinacijske konference ZMS Miloš Pavlica in sekretarka Koordinacijske konference Vida Prinčič.
Prvi delovni dan, to je v soboto, je bila dopoldne na programu tema: Reorganizacija mladine po republiškem in zveznem mladinskem kongresu. Žal na seminar v Preddvor ni bilo predstavnika republiške konference, ki bi predaval o tej temi, zato so sobotno dopoldne izkoristili za sejo predsedstva Iskrine mladinske organi- " zacije. Ta seja bi morala biti sicer šele naslednji dan. Na seji predsedstva KK ZSMS ZP Iskra so proučili delo po posameznih mladinskih aktivih. Opozorili so, da so v večini mladinskih aktivov poživili delo v skladu s sklepi zasedanja koordinacijske konference, žal pa v nekaterih aktivih ne ere vse tako kot bi moralo iti. Udeleženci seminarja so med te slednje aktive uvrstili predvsem EMO, Polprevodnike in Avtomatiko.
Na seji so obravnavali tudi druga pomembna vprašanja, kot npr. formiranje novega sekretariata pri predsedstvu, vprašanje komisij, nujnost organiziranja mladinskih srečanj, problem rekreacije, delavskega turizma ipd. Glede slednjega vprašanja so delegati Iskrinih mladinskih aktivov menih, da mora imeti ZP Iskra svoje počitniške domove ter poudarili, da sta nestrokovnost in neobveščenost precej vplivah na odklonilna stališča nekaterih Iskrinih delovnih organizacij, v zvezi z graditvijo rekreacijskega centra v Pineti pri Novigradu.
Popoldne je udeležence seminarja obiskal generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs. Spregovoril jim je o številnih dosežkih našega podjetja pa tudi o drugih vprašanjih. Najprej se je dotaknil branžne reorganizacije Iskre in s tem v zvezi poudaril, da se je ta proces dejansko začel že po letu 1966, ko se je Iskra želela preusmeriti na bolj gospodarno pot. Razprave o tem, da bi se organizirali po branžnih industrijah, so sc začele 1968-69, ideja o tem pa je še bolj oživela po sprejetju ustavnih amandmajev.
Glede sprememb v IC je Jože Hujs dejal, da, je ta organizacija prerasla svojo funkcijo, zato je bilo nujno spremeniti naloge IC.
O spremembah v Iskrinem raziskovalnem inštitutu je poudaril, da so v zadnjem času nastajali nesporazumi med tovarnami in IR1. 1RI se je začel baviti ž Tastrid proizvodnjo, 'poslaT je neke vrste visoko kvalitetno obrtno podjetje, ločeno od osnovnih organizacij. Generalni direktor je poudaril, daje to eden od glavnih vzrokov, daje bi|o treba začeti misliti o spremembah' na področju Iskrine raziskovalne dejavnosti.
„Na proces reorganizacije so. vplivali tudi zunanji faktorji,11 je dejal Jože Hujs. „V zadnjih dveh, treh letih so se želela pridružiti Iskri številna druga podjetja. V takšni obliki kot smo bili, nismo bili zreli in organizacijsko zmnožni, da združujemo toliko oshovnih organizacij.11
Glede združevalnega procesa med Iskro in Gorenjem je direktor Hujs izrazil prepričanje, da je do te združitve moralo priti. Dodal je, da smo bili v začetku tega procesa preveč optimistični, saj smo premalo upoštevali specifičnosti in antagonizme, ki so z leti nastajali v posameznih podjetjih.
19. decembra je bilo v prostorih sindikata Elektromehanike skupno zasedanje vseh njenih delegacij. V prvi točki dnevnega reda je tov. Leopold Mrak govoril o resoluciji o družbenoekonomskem razvoju SRS ter nepo-srednih nalogah v letu 1975. Omenil je, da je bila gospodarska rast v preteklih letih za srednjeročno obdobje nekaj nad predvideno, vendar pa njena kvaliteta ni bila ustrezna. Zaposlovanje je naraščalo, produktivnost pa nazadovala. V teku so razni integracijski procesi, investicije so v porastu, naložbe v infrastrukturo pa dokaj pomanjkljive. Rast družbenega proizvoda na nerazvitih področjih je hitreje napredovala kot pa na republiški ravni, kar je razumljivo spričo razlik v stopnji razvitosti. Zaskrbljujoč pojav pa je deficit v plačilni bilanci federacije. Bolj kot doslej bo treba uravnavati rast realnih OD ter družbeno pomembnih panog proizvodnje.
Med odgovornimi nalogami za tekoče leto je nadalje omenil uveljavljanje samoupravljanja, 'izvajanje prednostnih nalog, konkretizacijo določenih družbenih akcij, povečanje reprodukcijskih možnosti gospodarstva itd. Vsi pa si bomo morali prizadevati tudi za boljše informacije na področju gospodarskih gibanj. V letu 1975 je predvideno povečanje izvoza za. 1	pa	za 6-%.tun _ceinei
bo poudarek na reprodukcijskem
Generalni direktor je zatem mladim spregovoril o gospodarskem položaju Iskre in Jugoslavije ter v zvezi s tem opozoril na hudo gospo-
materialu). Še nadalje bo treba krepiti gospodarsko rast nerazvitih področij ter pospeševati stanovanjsko gradnjo.
V nadaljevanju zasedanja je Peter Polak, vodja gorenjskih delegatov za ZZD v Republiški skupščini, opozoril prisotne , na določene težave pri uvajanju delegatskega sistema, saj se še marsikje ne potrudijo upoštevati pobud baze, sprotno informiranje delegacij v menjajoči sestavi je preobširno in v težko razumljivem jeziku, premajhna pa je tudi povezava v bazi sami. Zato jih je pozval, naj zavzamejo skupna stafišča ter dajo konkretne predloge k omenjeni resoluciji. In kaj pomeni 45 % povečanje davka na dohodek TOZD v prihodnjem letu glede na povečanje proračuna SRSIO tem je v nadaljevanju spregovoril tov. Miro Gogala, ki je prisotnim delegatom podrobno razložil trenutni gospodarski položaj Elektromehnike in potek izvajanja sanacije. Ta se po izkazani izgubi v tretjem četrtletju naglo izboljšuje. Menil je, da bi se moralo povečevanje dajatev zaustaviti, to pa bi stimuliralo ekonomičnost proizvodnje in likvidnost TOZD.
Delegate je nato zanimalo, kje bo krita razlika med 2 % večjimi obremenitvami v celoti in 49 % povečanjem bruto osebnih dohodkov, kam konkretno gredo prispevki iz davkov ja OD ipd. Menili so, da se morajo
rešilni- UD povečati aa toJ&o Irnt naraste produktivnost in da družbeni standard v nobenem primeru ne bi smel nazadovati pač pa ravno obratno. Dogovorili so se tudi, kako bodo poenotili svoja stališča ter jih predložili na seji ZZD občinske skupščine
prihodnje'leto 'poudariTje ^jŽle ' Kranj ter 5"seji RePubliške skupščine.
vprašljivo, koliko nas bo prizadela ta kriza, nedvomno pa je, da je prišla k nam v hudem času.
Jože Hujs je zatem odgovarjal na številna vprašanja. Udeležence seminarja je zanimalo med drugim, kako je bilo na obisku v ZDA, kakšne so možnosti združitve celotne slovenske elektrokovinske industrije, kako je s problemi Elektromehanike, potrebe po formiranju Iskrine banke, mlade pa je zanimalo tudi, kako je z gospodarjenjem v Gorenju ipd.
Za konec seminarja so udeleženci sprejeli sklepe, ki jih objavljamo v naslednjem.
V.B.R.
Sklepi seminarja
1.	Od zadnjega seminarja, kjer smo napravili pregled dela po aktivih, smo ugotovili pozitiven premik pri delu večine aktivov. V nekaterih aktivih pa se je pojavilo mrtvilo v delu kot na primer v Emu, Polprevodnikih Trbovlje, Avtomatiki Pržan, Sekretariat mora do naslednje seje opraviti razgovore z omenjenimi aktivi.
2.	Potrebno je še ojačati informiranje v glasilu ZP Iskra in internih glasilih.
3.	Konrisije pri predsedstvu KK ZSMS ZP Iskra kot oblika dela so se
pokazale neučinkovite zaradi neustreznega organiziranja. Delo dosedanjih komisij bo v bodoče izvrševal sekratariat, katerega vlogo bo opredelil nov poslovnik.	,
4.	Predlog poslovnika delovanja mladih v ZP Iskra mora biti izdelan in posredovan OO ZSMS ZP Iskra do 10. 1. 1975 in bo v obravnavi do 20. 1. 1975. Dokončano besedilo poslovnika pa bo sprejela KK ZSMS ZP Iskra.
5.	Mladina ZP Iskra enotno podpira izvedbo branžnega organiziranja ZP Iskra.
6.	Mladina ZP Iskra si bo prizadevala za dosledno izpeljavo samoupravnega sporazuma o združevanju Iskre in Gorenja v združeno podjetje elektrokovinske industrije Slovenije in obsoja vsakršno zaviranje dogovorjenega sporazuma.
7.	Mladina ZP Iskra se zavzema za pospešitev razvoja delavskega turizma v ZP Iskra z upoštevanjem konkretnih možnosti delovnih organizacij.
8.	Seminarji na temo problematika ZP Iskra so potrebni in se bodo še izvajali v sedanji izvedbi.
9.	Mladi ZP Iskra smatramo za neodgovoren odnos RK ZSMS do KK ZSMS ZP Iskra, ker se seminarja kljub pravočasnim vabilom in zagotovilom za sodelovanje na seminarju ni udeležil noben predstavnik.
Novoletno rajanje v Napravah
V redkokateri Iskrini tovarni so tako prijetno organizirali novoletno obdaritev otrok kot prav v tovarni elektronskih naprav v Stegnah. Z malo denarja, veliko ljubezni do otrok in z velikim posluhom jim je uspelo otrokom pričarati to, kar si ob tem praznovanju najbolj želijo.
Okoli 270 otrok si je najprej ogledalo igrico Kljukčev rojstni dan in pri tej igrici ž ročnimi lutkami — tudi lahko bi rekli aktivno sodelovalo. Igrico so naštudirale mladinke in mladinci iz TEN pod režijskim vodstvom Marije Peterlin. Igrale so Marija Glavan, Cvetka Vrtar, Dragica Ivezič in Majda Kramar.
Po igrici je v lepo okrašeno dvorano prispel dedek Mraz — manjkal pa ni niti živ konjiček, ki je bil otrokom verjetno še najbolj všeč, čeprav so se ga nekoliko bali. Seveda pa dedek Mraz ni prišel prazen, ampak je s seboj pripeljal številna darila za otroke staršev, zaposlenih v TEN, jih obdaril, vsakega povprašal, če je kaj priden, vsem pa obljubil, da jih bo prihodnje leto ponovno obiskal.
Otroci so imeli res lep sprejem ob novem letu, za kar veljajo vse čestitke prirediteljem in nastopajočim v Na-pravah.	lad
ISKRA
J Številka 48 — 28. december 1974'

| Novoletne želje, novoletne želje, novoletne želje, novoletne želje
eeeeeeeeeEeeeeeeeaeeeeeeeeeseeeeeeeeseeeaeBeEeeeeeeeBeeieeeBeeeeeeeaeeeeeeee■■■■■■■■BeeeeeBe«eeeeeeee»eeaeeeeBeeeaeeeeeeaaeeeeBeeeeeB»aeEee»eeeBeeeeeeeeeBeeeBBeeeee*eeeeee«eeeeeeeeeeeeBeseee«eBee»eBeeeiieeeeeeeeeeBeee«eeee**e*
:
♦
Tudi letos smo za novoletno številko tednika „lskra" po naših temeljnih organizacijah povprašali posameznike o tem, kako so zadovoljni z iztekajočim se letom in kaj pričakujejo, da jim bo prineslo novo leto 1975. Na naša vprašanja smo želeli kratke odgovore, vendar je bilo po vseh naših TOZD ..zaslišanih" o novoletnih željah toliko sodelavcev, da bomo njihove odgovore prisiljeni objaviti še v prvi številki prihodnjega leta.
♦
♦
♦
..	.	' V/ v ./
Irena Suša
IRI — TOZD Biro za industrijski inženiring, strokovni sodelavec. „V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo leto 1974, kar se osebnih stvari tiče, uspešnejše kot prejšnja leta. Zadovoljna sem tudi v službi, z načinom nagrajevanja v naši TOZD, saj je od posameznika odvisno, koliko bo zaslužil.
Sem človek, ki nimam ostro usmerjenih ciljev, zato sem v glavnem z vsemi stvarmi zadovoljna, bolje rečeno nisem izbirčna.
Glede načrtov za prihodnje leto naj povem, da se bom skušala še bolj izpopolniti v samem poklicu, kjer me vsekakor najbolj zanima računalništvo."
Jože Zajc Vega - optik
„Vse želje so se mi letos uresničile, morda zato, ker nimam kakšnih posebnih visokoletečih želja. Leto 1974 je bilo kar v redu.
V službi se dobro počutim, zadovoljen sem tudi z osebnimi dohodki, žal pa imam, kot verjetno mnogi drugi probleme s stanovanjem. V natečaju za solidarnostni sklad sem izpadel, čeprav živim v takšnih stanovanjskih razmerah, ki ne vzdržijo nobene kritike. Vem, da je podobna usoda doletela veliko mladih, čeprav bi nujno rabili stanovanje. Sem poročen in imam leto dni starega sina.
Upam, da bomo z ženo in otrokom končno le dobili stanovanje, hkrati pa se vprašujem, kdaj bo naša družba končno posvetila več pozornosti in skrbi tistim mladim družinam, ki stanujejo po .luknjah1.
Majda ZOR
Iskra Commerce - uvoz elektronskih elementov, referent za uvoz.
„Po pravici naj povem, da sem prezaposlena in zato sploh še nisem premišljevala o tem, kakšno je pravzaprav bilo to leto, ki se sedaj izteka. Letos sem končno le dobila svoj referat in s tem se mi je uresničila dolgoletna želja. Če dobro pomislim, je bilo leto kar ugodno. Sem poročena, imam punčko. No, kar šlo je.
Prihodnje leto sc bom veijetno vpisala v tečaj nemščine, ker pač pri svojem delu potrebujem znanje tega jezika."
Judita Lunder
Iskra Commerce — TOZD branžna prodaja, komercialist v sektoiju zabavne elektronike.
„Letos se mi je izpolnila velika, velika želja, ko so mi v Iskri omogočili zamenjavo majhnega stanovanja za večje. To je bil gotovo eden najbolj srečnih dogodkov, ne samo v tem letu, temveč v več zadnjih letih. Stanovanjsko vprašanje imamo sedaj končno rešeno. V službi pa smo doživeli dolgo pričakovano selitev v skupno hišo, kar je vsekakor eden od prijetnih trenutkov, saj je prijetno delati v lepem in sodobnem objektu.
Upam, da bodo prihodnje leto cene nehale skakati, kar je gotovo želja tudi drugih, Iskrašev."
Zdravko Berce? ELEKTROMOTORJI strojni ključavničar in delegat občinske skupščine.
..Načrtov je precej in dobrih zato lahko pri dobri volji, ki jo imamo vsi pričakujemo tudi uspehe. Iskra bo z novim letom dobila branže mislim, da tolikšna prizadevnost in tako dobra volja mora obroditi najboljše uspehe."
Janez Lindav
ISKRA
'Številka 48 - 28. december 1974
IRI — TOZD eiektrooptika, kjer dela na delovnem mestu razvijalca.
„Vse leto sem preklinjal visoke cene stanovanj. Ničkolikokrat sem že
preklel podnajemništvo. Sem poročen, žena bo rodila čez nekaj dni, vsi z dojenčkom pa' bomo še nevem koliko časa stisnjeni v majhni sobici. Otroček bo vsekakor lepo novoletno darilo, kajne, kljub temu pa .precej finančno zaskrbljujoče.1
Menim, da je stanovanjska politika v naši državi, ali vsaj v Sloveniji precej napačna, imam pa tudi več pripomb glede na to, kdo vse je upravičen do solidarnostnih stanovanj. Za mlade je možnost, da bodo dobili stanovanje, iz leta v leto bolj odmaknjena. Še na nekaj bi opozoril. Z ženo že štiri leta varčujeva za stanovanje. Kaj mislite koliko denarja nam je doslej inflacija požrla. ■'
Slava Skerlep
Iskra Commerce - delovna skupnost skupnih služb, tajnica pri službi mednarodnih pogodb.
„Leto 1974 je bilo eno najsrečnejših let v mojem življenju, to pa zato, ker sem se vselila v svoje stanovanje — da prav ste slišali, v svoje stanovanje -in to po dvaindvajsetih letih čakanja. Bilo je res eno najsrečnejših let.
Tudi v službi sem zadovoljna, predvsem zato, ker so nam poleti povišali plače. Menim, da sem s tem dobila priznanje za svoje dosedanje delo. Prijeten dogodek je bila tudi preselitev v PPC, le sama selitev, ko sem morala pakirati mi je šla precej na živce. Med selitvijo sem celo shujšala za 3 kg, to pa v moje veliko zadovoljstvo. Zaradi kilogramov samih bi se še selila!"
Cene Breznik
IRI - Delovna skupnost skupnih služb, manipulant v skladišču surovin.
„Letos se mi osebni načrti niso uresničili in to predvsem zaradi izredno slabe plače. Po pravici moram povedati, da ne vem, kje je vzrok, da imam tako nizke osebne dohodke. Bil sem v partizanih, pri Iskri sem zaposlen že 23 let. z vsemi dodatki in nadurami pa zaslužim le okoli 2.000. S tem denarjem moram živeti štiričlansko družino in to na robu eksistenčnih možnosti.
Glede nove ustave in s tem nove organiziranosti v podjetju sem letos pričakoval učinkovitejše in uspešnejše spremembe. Za prihodnje leto pričakujem od nove organiziranosti Iskre večjo kohezivnost, več reda in discipline, večji učinek pri delu, vse to pa bo gotovo vplivalo tudi na osebne dohodke."
Alojz Vrbek: EMO-Celje
„Želim, da se dobro pripravimo za proizvodnjo v letu 1975 po vseh naših TOZD, kajti vsak zase ne moremo doseči takih uspehov kot jih lahko dosežemo z medsebojno pomočjo, tovarištvom in razumevanjem. Zelo si želim, da bi povečali našo proizvodnjo in več zaslužili, kajti družina potrebuje denar za življenje, cene pa neprestano rastejo. Letošnje leto je bilo sicer malo boljše kot prejšnje, če pa se naše gospodarstvo ne ustali, bomo zopet zabredli v težave in med delavstvom bo mnogo negodovanja. Mislim, da to lahko preprečimo."
Jožica Čater: EMO- Celje
„Zelo si želim, da bi se tako v našem podjetju, kakor tudi v drugih podjetjih ZP Iskra medsebojno tovarištvo in razumevanje še bolj okrepilo in razvijalo. Želim, da bi imeli več razumevanja do starejših delavk in delavcev tako, da bi se izboljšale njihove delovne razmere v zadnjih letih njihovega dela. Moja iskrena želja je, da bi naše TOZD resnično dobro in učinkovito gospodarile pri tem pa se zavzemale za skupen napredek celotnega podjetja."
Peter Meško? ELEKTROMOTORJI vodja razvoja.
„Računamo, da bomo drugo leto osvojili določene nove artikle, ki nam bodo še leta naprej rezali kruh. Pričakujem, da bomo drugo leto opremili laboratorije s prepotrebnimi inštrumenti, imamo že zagotovljene finance za to. To nam bo olajšalo delo in izboljšalo kvaliteto. Iz šol pa pričakujemo novih strokovnih sodelavcev, ki bodo izpolnili dosedanje vrzeli. Od Iskre in naše tovarne pa pričakujem in želim čimveč plodnega vzajemnega sodelovanja."
Helena Vogrinčič
Antene - delavka pn stiskalnici plastičnih mas.
„Leto 1974 bi nekako ocenila za srednje dobro. V tovarni so nam nekoliko izboljšali plače, toda glede na draginjo so še vedno prenizke. Z delom v Antenah sem še kar zadovoljna, moti me le to, da zaradi prenizke napetosti moj stroj letos pogosto ni delal tako kot bi moral, jaz pa sem plačana po učinku.
Glede svojega zasebnega življenja naj povem, da smo letos že drugo leto v naši hiši in smo kar zadovoljni. Za
prihodnje leto pa — da bi bilo vsaj takšno kot letošnje ter da bi bili v moji družini zdravi. V zvezi z delom v tovarni želim, da bi imeli prihodnje leto dovolj dela, da bi lahko prodajali, s tem pa bi imeli zagotovljen tudi boljši zaslužek."
Ivo Breznik: EMO—Celje
„Zelo si želim, da bi se naše življenjske razmere bolje uredile. Mislim da bi morali naš nagrajevalni sistem urediti tako, da bi bil vsak plačan za delo, ki ga dejansko opravi. Če delamo nadure in te moramo včasih nujno opravljati, plačamo davek in nam odtrgajo še otroške doklade. Mislim, da to ni pravično. Tudi za rekreacijo delavstva bi morali bolje skrbeti.
Moja največja želja pa je, da bi začela naša tovarna kontejnerjev, kjer delam, v letu 1975 redno proizvajati svoje izdelke tako, kot je bilo planirano."
Maraž Mladen
preddelavec na liniji rotorja v tovarni malih zaganjalnikov:
„Problemi so sicer bili, pa je šl° kljub temu čisto v redu. Razočaran sem, ker nisem dobil stanovanja. Iz TOZD Veliki zaganjalniki sem pre' sedla! v tovarno malih zaganjalnikov-Ker smo se šele pred kratkim organizirali kot TOZD in ker naša proizvodnja kljub modernim strojem še ni povsem utečena, nas spremljajo seveda še številne težave. Primanjkuje nam delovne sile, zato pogosto delam tudi po 16 ur dnevno. Pričakujem, da se bo sodelovanje med TOZD izboljšalo, da bo manj kritike na naš račun, da bi razumeli, da smo v tej tovarni vsi novi in, da zaradi napak, kijih naredimo nehote, ne bi delali prevelikega hrupa. Osebno pa si želim dobiti stanovanje, mojim sodelavcev in pri' jateljem pa vse najlepše v novem letu."
Silvo Gorjup: EMO—Celje
. „Želim, da bi cene na našem tržišču nehale rasti in da bi se naše gospodarstvo ustalilo. Mi vsi bi morah po mojem mišljenju mnogo več kot doslej krepiti delavsko samoupravljanje in medsebojno tovarištvo. Prc! pričan sem, da če bomo uresničil* načela, ki izhajajo iz ustave, bom0 bolje živeli in bomo bolj razumn0 gospodarili."
I
PREDLOG sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela -združeno podjetje Iskra
Skupščina ZP Iskra je na svojem zasedanju 23. 12. 1974 sprejela sklep, da posreduje predlog končnega besedila samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZP Iskra z dne 26. 12. 1973 s spremembami in dopolnitvami, kijih je sprejela komisija za usklajevanje, dne 21. 12. 1974, v dokočno odločanje zborom delavcev v TOZD.
Končno besedilo sprememb in dopolnitev, ki ga je sprejela komisija pooblaščenih delegatov za usklajevanje dne 21. 12. 1974 se glasi:
PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA
Začetek uvoda se spremeni in glasi:
„Na podlagi 34. in 38. člena Ustave SFRJ in 36. ter 40. člena Ustave SRS ter na podlagi 51. in 52. člena Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register in ob spoznanju ter z namenom, da le z združenim . .
Zadnja alineja uvoda se spremeni in glasi:
—	možnost nenehne gospodarske rasti delovne skupnosti ISKRE, osebnega in družbenega standarda vseh delavcev, združenih v tej delovni skupnosti so se delavci TOZD v sestavi delovnih organizacij (v nadaljevanju: podpisnice):
—	odločili, da se preko delovnih organizacij združijo v SOZD ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA in sklenejo naslednje ...
I.	Uvodne določbe
Vsi členi od 1 do 4 ostanejo nespremenjeni.
II.	Pravni položaj
Člen 5 se spremeni in glasi:
..Združeno podjetje ISKRA (v nadaljnjem besedilu: Združeno podjetje) je sestavljena organizacija združenega dela in pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Trg revolucije 1:“
Člen 6 se spremeni in glasi:
Čl. 6 Firma ZP je: ISKRA - združena podjetja elektrokonvinske industrije Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana
Skrajšana firma je: ISKRA ZP
Ljubljana o. sub. o.
Firma v angleščini je: ISKRA ZP Ljubljana, Vugoslavia.
Zadnji odstavek ostane nespremenjen.
Členi 7, 8 in 9 ostanejo nespremenjeni.
Vneseta se nov naslov in pripadajoči člen 9. a
Predmet poslovanja
čl. 9 a
1)	Raziskave, razvoj, konstruiranje, projektiranje, inženiring, proizvodnja, montaža, konttola in servisiranje:
a)	izdelkov in naprav s področja avtoelektrike, Tcar opravlja DO ISKRA Avtoelektrika, Nova Gorica
b)	izdelkov in naprav s področja avtomatike, kar opravlja DO ISKRA Avtomatika, Ljubljana
c)	izdelkov in naprav s področja elektronskih elementov, podsklo-pov, jakotočnih naprav in nekovin, kar opravlja DO ISKRA Elementi. Ljubljana
d)	izdelkov s področja kovinske in kemične industrije in nekovin, kar opravlja DO ISKRA Emo. Celje
e)	izdelkov zabavne elektronike, elektromotorjev in gospodinjskih aparatov,, kar opravlja DO ISKRA Široka potrošnja, Ljubljana
f)	mehanskih, elektromehanskih, električnih, elektronskih, optičnih, elektrooptičnih in steklopihaških izdelkov, naprav in sistemov s področja telekomunikacij, računal-fiiške in merilnoregulacijske . tehnike, stikalne tehnike in električnega ročnega orodja in laboratorijske opreme, kar opravlja DO ISKRA Telekomunikacije, Kranj
2)	nabava surovin, materiala, polizdelkov, sestavnih delov, proizvajalnih sredstev, opreme in njihovih rezervnih delov, ki so potrebni za dejavnost pod 1) naštetih DO, kar te DO na domačem trgu opravljajo vsake za svoje področje.
3)	Prodaja izdelkov lastne in tuje
Z
'proizvodnje lastnih storitev, kar opravljajo pod 1) naštete DO na domačem trgu.
4)	notranja in zunanjetrgovinska dejavnost, projektiranje, montaža, servisiranje, inženiring in marketing, kar opravlja DO skupnega pomena ISKRA COMMERCE, Ljubljana.
5)	računalniška obdelava podatkov, kar opravlja DO skupneg pomena ISKRA — CAOP Ljubljana, za DO, ki so ga ustanovile
6)	„proučevanje, projektiranje in uveljavljanje delovnih procesov, splošno tehnična dejavnost, ugotavljanje kvalitete ter atestiranje izdelkov delovnih organizacij pod 1),...
\ in drugih, kar opravlja DO skupnega pomena ISKRA Inštitut za produktivnost dela in metrolo-gijo Ljubljana, na področju študija dela in metrologije
7)	vzdrževanje in poslovanje s skupnimi stavbami, kar opravlja delovna skupnost Iskra Poslbvne stavbe Ljubljana
8)	nudenje gostinskih in rekreacijskih uslug, kar opravlja Počitniška skupnost v delovni skupnosti skupnih služb ZP ISKRA za delavce in druge.
Vnese se nov naslov in pripadajoči člen 9 b) Pooblastila ZP v pravnem prometu z drugimi:
sklepanje dolgoročnih sporazumov in okvirnih pogodb za izvajanje raziskovalne dejavnosti, za njeno financiranje in uporabo raziskovalnih rezultatov, za katere obstoja interes ZP kot celote,
—	sklepanje dolgoročnih pogdob o poslovno-tehničnem sodelovanju ZP
—	sklepanje pogodb, ki so v interesu vseh delovnih organizacij v ZP
—	uveljavljanje pravic iz industrijske lastnine, patenta zaščita,
—	pravni promet za delovne skupnosti ZP.“
Člen 10 ostane nespremenjen.
Predzadnja in zadnja vrsta drugega odstavka se spremenita in glasita:
„ ... le na podlagi. Soglasja vseh podpisnic."
Člen 12) se spremeni in glasi:
»Podpisnice prevzemajo subsidiarno odgovornost za obveznosti ZP, ki izvirajo iz predmeta poslovanja do višine sredstev, ki jih vsaka od podpisnic združuje v skladu skupnih rezerv združenega podjetja, kateri je določen z vsakoletnim gospodarskim planom ZP.“
Člen 13
Ostaneta prvi in drugi odstavek, vse ostalo besedilo se črta.
Čl. 14) se črta v drugi alinei besedilo: »Pogodbo med ZP in skupnimi službami"
Člen 15 ostane nespremenjen.
Člen 16 - prvi odstavek se spremeni in glasi:
»ZP sestavljajo delovne organizacije in delovne skupnosti skupnega pomena ZP."
111.	Organizacija Združenega podjetja Člen 17
Spremeni se drugi odstavek in glasi: »Delovne organizacije stopijo v medsebojna poslovna razmerja in poslovna razmerja z delovnimi skupnostmi skupnega pomena ZP v skladu z določbami tega sporazuma in drugih sporazumov in aktov ZP.
Člena 18 in 19 ostaneta nespremenjena.	"
Člen 20 - se v celoh spremeni in glasi:
»Proizvodne DO opravljajo bran-žno prodajo in prodajo izdelkov na
domačem trgu same. S tem prevzemajo odgovornost tudi za vzporedne dejavnosti kot so: servisiranje, montaža, inženiring dejavnost, ekonomska propaganda in druge dejavnosti, s katerimi se zahteva uspešna izvedba prodaje.
Členi 21, 22, 23 in 24 ostanejo nespremenjeni.
Člen 25 se spremeni in glasi:
»Skupne službe ZP so organizacije skupnega pomena in organizirane kot delovne skupnosti.
S samoupravnimi sporazumi med delovnimi skupnostmi Skupnih služb in podpisnicami tega sporazuma se posebej določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v teh delovnih skupnostih in podpisnicami.
Ti sporazumi morajo biti v skladu z določili tega samoupravnega spora-zuma.“
Členi od 26 do 34 se črtajo.
Namesto njih se vnesejo novi členi 26a, 27a, 28a in 29a.
»ISKRA — Inštitut za produktivnost dela in metrologijo
Člen 26 a
Inštitut za produktivnost dela in metrologijo (v nadaljevanju: Inštitut)
Inštitut je raziskovalna delovna organizacija skupneg pomena, ki jo ustanovijo podpisnice zaradi doseganja naslednjih ciljev:
-	izpopolnjevanje organizacije dela zaradi doseganja čimvečje produktivnosti dela in izvedbe ustavnega določila o nagrajevanju po delu,
-	zasledovanje in ugotavljanje kvalitete proizvodov podpisnic,
-	izdajanje atestov za izdelke podpisnic in za izdelke drugih firm.
Inštitut deluje samostojno, vendar pa mora biti njihova dejavnost v skladu s programi združenega podjetja in s tem sporazumom.
-zagotavljanje infonnativno tehnične dokumentacije.
Podpisnice samoupravnega sporazuma soglašajo, da Inštitut opravlja naslednje dejavnosti:
A. Biro za industrijski inženiring:
-	razvoj sistemov študija dela proučevanje organizacije dela in uvajanje sodobnih metod organizacije dela
-	študije in priprava sistemov za vrednotenje dela
B. Inštitut za kakovost in metrologijo.
preizkušanje prototipov
-	preizkušanje izdelkov redne proizvodnje .
-	ugotavljanje zanesljivosti izdelkov
-	razvoj in organiziranje postopkov za ugotavljanje kvalitete in zanesljivosti izdelkov
-	vzdrževanje banke podatkov o kakovosti in zanesljivosti izdelkov
-	atestiranje izdelkov, atestiranje merilnih naprav in pripomočkov
-metrološki nadzor in verificiranje merilnih naprav
-	izdajanje odobritev za uporabo elementov v izdelkih Iskre
-	sodelovanje z domačimi in tujimi inštitucijami v imenu ZP
Za te dejavnosti mora hiti izdelan vsakoletni program, ki ga sprjme skupščina ZP po predhodnem soglasju podpisnic.
Člen 28a
Za dejavnosti, ki se financirajo iz združenih srečlstev in jih inštitut opravlja za posamezne podpisnice, sklepa z njim posebne sporazume ali konkrente pogodbe, ki morajo upoštevati načela urejanja medsebojne ekonomske in poslovne povezanosti, kakor:
—	skupno vrednotenje storitev, ki jih Inštitut opravlja za podpisnice
—	merila za delitev dohodka, ki ga je Inštitut ustvaril s svojim delom
—	določila v pogledu kvalitete storitev, financiranja in rokov -
določila za vlaganje sredstev v širjenje kapacitet
—	merila za stimulacijo za doseganje čimboljših delovnih rezulatov.
Člen 59a
Storitve iz svoje dejavnosti lahko Inštitut opravlja in prodaja naročnikom izven združenega podjetja samo v primerih, ko obseg telf dejavnosti ne gre v škodo izvajanja in uresničevanja osnovnih obveznosti Inštituta do podpisnic in da to ni v nasprotju s poslovno politiko združenega podjetja."
Čl. 35) Črta se IV. odstavek, V. odstavek pa ostane nespremenjen, črta sc v njem le besedilo „ . .. v primeru, če opravljajo del tržnih funkcij samostojno"
Člena 36 in 37 ostaneta nespremenjena.
Člen 38 peta alineja se spremeni in glasi:
-	opravljanje zastopniških poslov, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu, skladiščenje blaga ter opravljanje carinskih in špediterskih poslov."
Členi 39, 40, 41 in 42 ostanejo nespremenjeni	V
Členi 43 do 58 sicer ostanejo nespremenjeni vendar se prenesejo pod poglavje: ..Skupne službe ZP“
Črta sc II. ostavek 59. člena
Členi 60-61 se črtajo.
Člen 62
— črta se drugi odstavek in se doda novo besedilo:
,,Podpisnice so sporazumne, da se za opravljanje skupnih funkcij ustanovijo naslednje skupne službe ZP:
— Sekretariat skupščine ZP ISKRA -službe področij ZP ISKRA ISKRA služba za organizacijo in
poslovni informacijski sistem
-	ISKRA - Služba za kompleksno tehnično dokumentacijo
-	ISKRA - Služba za industrijsko lastnino
-	ISKRA Služba INDOK
-	ISKRA - Služba štipendiranja
-	ISKRA Splošni sektor Skupnih služb,
ki tvorijo delovno skupnost, Skupnih služb ZP ISKRA ter
-	ISKRA - Banka
-	ISKRA - Počitniška skupnost
-	ISKRA - Glasilo,
-	ISKRA delovna skupnost poslovne stavbe
ki pa so vsaka zase organizirane kot delovna skupnost."
Dodajo se nova poglavja in ndvi členi:
..Sekretariat skupščine Člen 62a
Sekretariat skupščine je strokovna služba, potrebna za delovanje skupščine, njenih' kolektivnih izvršilnih organov, za odbor za samoupravni nadzor ter predsedstvo skupščine, in izvaja opravila potrebna za organizacijo in delovanje teh organov, daje pravna in druga pojasnila, oziroma posreduje in pribavlja stališča in mnenja drugih organov in služb, posreduje informacije o delu upravnih organov, sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami zaradi usklajenosti delovanja in izvajanja sprejetih odločitev in opravlja druge naloge po navodilih predsednika skupščine.
V sekretariatu skupščine deluje skupščinska pisarna, ki opravlja administrativno-tehnična opravila za organe upravljanja ZP in družbenopolitične organizacije. Delo sekretariata skupščine vodi sekretar, ki ga imenuje skupščina in je njej odgovoren.
Čl. 62 b
Podpisnice poverjajo službam področij ZP naslednje dejavnosti:
1.	V področju za marketing: vodenje, usmerjanje in nadzor nad delom tržnih funkcij, ki.so bistvenega pomena za zagotovitev učinkovitosti in enotnega nastopa združenega podjetja na tržišču.
2.	V področju za inovacije: analiza, pospeševanje in koordiniranje inovacijskih, procesov, t.j. raziskovalne dejavnosti in uporabe njenih dosežkov v ISKRI, inovacijske prognoze; skrb za odnose z raziskovalno skupnostjo in drugimi ustreznimi domačimi in tujimi asociacijami ter razvijanje sistemov financiranja, vrednotenja in interne organiziranosti inovacijske dejavnosti.
3.	V področju za organizacijo: dejavnosti v zvezi z uveljavljanjem poslovnega in samoupravnega sistema V združenem podjetju, usmerjanje in koordiniranje razvoja poslovnega in informacijskega sistema ter obdelave podatkov za združeno podjetje.
4.	V področju za kvaliteto in zanesljivost: dejavnosti v zvezi z akcijami za dvig ravni kvalitete in zanesljivosti izdelkov.
5.	V področju za ekonomiko: dejavnosti v zvezi z načrtovanjem gospodarskega razvoja ZP, ekonomske analize in vrednotenje projektov.
6.	V področju za stike z javnostjo: zagotavljanje javnosti dela in poslovanja združenega podjetja ter usmerjanje institucionalne propagande in protokol.
7.	Sekretariat: splošne in pravne posle, dejavnosti v zvezi z načrtovanjem razvoja kadrovske strukture, razvoja enotnih načel politike nagrajevanja, Izobraževanja, štipendiranja in družbenega standarda ter rekreacije, varstvo pri delu, dejavnosti družbene samozaščite.
8.	V področju za finance dejavnosti, ki zadevajo usklajevanje finančne politike, dejavnosti, ki omogočajo optimalnejšo cirkulacijo družbenih sredstev ob soglasnih odločitvah vseh podpisnic, izvajanje skupnega financiranje sporazumno dogovoijenih
poslovnih aktivnosti in predpisane finančne funkcije ZP
Iskra — služba za organizacijo in poslovni informacijski sistem
Člen 62c
Podpisnice poverjajo v službi za organizacijo in poslovni informacijski sistem:
-	analizo in sintezo organizacijskega sistema ZP, delovnih organizacij in TOZD,
-	uveljavljanje organizacijskih . sprememb ZP,
-	razvoj metod oblikovanja informacij za odločanje pri planiranju, uresničevanju in kontroli planov,
-	razvoj in aplikacije statističnih metod poslovnega odločanja, operacijskih raziskav, mrežnega planiranja, grafičnega in matematičnega modeliranja, linearnega programiranja,
-	računalniško programiranje za avtomatizacijo poslovnih procesov in izobraževanje programerskega kadra
-	konstrukcije in vzdrževanje informacijskega sistema ZP za zagotavljanje tistih informacij za odločanje v delovnih organizacijah in'TOZD, ki izhajajo iz stanja celotnega ZP
-	tekoče obdelave podatkov in priprava informacij za planiranje v ZP in kon trolo izvajanja plana.
ISKRA — Služba za kompleksno tehnično dokumentacijo
Člen 62č
Podpisnice poverjajo tej službi: skrb za zagotovitev skupnega sistema tehničnih standardov, industrijske dokumentacije, klasifikacije in oštevilčenja, s ciljem zmanjševanja stroškov proizvodnje in poslovanja ter izboljšanja kvalitete.
ISKRA — Služba za industrijsko lastnino
Člen 62d
Podpisnice poverjajo tej službi skrb
-za pridobitev in obrambo pravic industrijske lastnine ter pospeševanje inventivne dejavnosti v ZP.
„ISKRA - Služba INDOK“ člen 62 e
Podpisnice poverijo tej službi: vzdrževanje, posredovanje in razvijanje skupne tehnično informativne dokumentacije kot predlog za spremljanje tehnološkega in ekonomskega razvoja v svetu in hitrejšega prenosa inovacij v proizvodnjo"
ISKRA - Služba štipendiranja
Člen 62f
Podpisnice poverjajo tej službi: administrativno tehnična opravila v zvezi s podeljevanje*m in obračunavanjem štipendij v okviru enotne štipendijske politike ZP
Splošni sektor Skupnih služb Člen 62g
Splošni sektor Skupnih služb opravlja naslednje dejavnosti za potrebe vseh delovnih skupnosti Skupnih služb ZP: strokovna opravila v zvezi s personalnimi, finančnimi, organizacijskimi in drugimi splošnimi zadevami.
Glasilo ISKRA
Člen 62h
Zaradi zagotavljanja informiranosti delavcev ZP o vseh zadevah skupnega pomena in o bistvenih zadevah poslovanja ZP, ustanovijo podpisnice delovno skupnost Glasilo Iskra, ki skfbi za redno izdajanje časopisa Iskra, glasila delovnih kolektivov ter drugih občasnih publikacij ZP.
Člen 62i
Podpisnice se zavezujejo, da bodo brezplačno dostavljale časopis vsem
zaposlenim delavcem, upokojencem, štipendistom in delavcem na odsluže-nju vojaškega roka.
Člen 62j
Glasilo ima svoje splošne akte, ki jih sprejme skupščina ZP. Glasilo ima organ upravljanja časopisni svet in za izvajanje sprejete zasnove časopisa uredniški odbor ter glavnega in odgovornega urednika Glasila, ki jih vse imenuje skupščina ZP. Notranjo organizacijo Glasila urejajo splošni r akti, ki morajo biti v skladu s tem sporazumom' in splošnimi akti skupščine ZP.
Člen 62k
"Glasilo se financira iž dohodka od prodanih izvodov časopisa."
Za temi členi se vstavi poglavje ISKRA — Banka s členi 43 do vtijučno 58, ki ostanejo v nespremenjenem tekstu.
ISKRA, poslovne stavbe
Člen 62 1
ISKRA - Poslovne stavbe je delovna skupnost, ki jo podpisnice ustanavljajo zaradi vzdrževanja in poslovanja s skupnimi poslovnimi stavbami podpisnic za katere se podpisnice tako dogovorijo s posebnim samoupravnim sporazumom.
Člen 62 m
Predmet poslovanja ISKRA — Poslovne stavbe je:
—	investicijsko vzdrževanje poverjenih poslovnih stavb
-	izvajanje investicijskih del na skupnih poslovnih stavbah
-	tekoče vzdrževanje poslovnih stavb, s pripadajočimi instalacijami,
napravami in inventarjem v dogovorjenem obsegu
—	zagotavljanje gostinskih, transportnih, poštnih in drugih servisnih storitev v dogovorjenem obsegu .
S samoupravnim sporazumom, ki ga podpisnice sklenejo z ISKRA -Poslovne stavbe, se določijo in konkretizirajo naslednja načela, s katerimi se ureja medsebojna ekonomska in poslovna povezanost:
—	skupno vrednotenje storitev
—	skupno določanje meril za delitev dohodka
—	skupno določanje kvalitete storitev
—	načina financiranja in rokov
—	skupno določanje meril za vlaganje sredstev v širjenje materialne osnove dela
—	skupno določanje meril za stimulacijo za doseganje čimboljših rezultatov dela.“
Člen 63 se črta, ker to problematiko ureja člen 67a.
Člen 64 ostane nespremenjen, vendar po zaporedju spada za člen 67a.
Sledi nov podnaslov:	„Počitniška
skupnost", ki se nadaljuje s členom 65.
Člen 65 ostane nespremenjen.
V	členu 66 se besedilo spremeni in glasi:
„Delo Počitniške skupnosti organizira in vodi upravnik Počitniške skupnosti, ki ga imenuje svet Počitniške skupnosti na podlagi javnega razpisa.
V	členu 67 se besedilo spremeni in glasi:
..Notranjo organizacijo Skupnih služb urejajo splošni akti, ki morajo biti v skladu s tem sporazumom. Splošne akte sprejmejo sveti delovnih skupnosti, nanje pa daje soglasje skupščina združenega podjetja."
Za členom 67 se vstavi Člen 67a
Delovne skupnosti zastopajo njihovi poslovodni organi, delovno skup-
nost Skupnih služb ZP zastopa generalni sekretar ZP.
. Poglavje Šolski center in člen 68 ostaneta nespremenjena.
IV. MEDSEBOJNI EKONOMSKI ODNOSI
Členi od 69 do vključno 81 ostanejo nespremenjeni.
Čl. 82) sc konec II. stavka ,.programsko razvojno področje" briše in vstavi ..področni kolegij"
Člena 83 in 84 ostaneta nespremenjena
Čl. 85) Prvi odstavek začne z naslednjo definicijo:	za financiranje
splošnih tehničnih dejavnosti, ki obsegajo zaščito industrijske lastnine, kompleksno tehnično dokumentacijo, študij, organizacijo in vrednotenje dela, raziskave in preizkuse kakovosti in zanesljivosti ter informacijsko dokumentacijo združujejo TO itd...." V I. odstavku se na koncu besedilo ..raziskovalni inštitut" nadomesti z besedilom ..ustrezni področni kolegij"
V prvem odstavku se konec zadnjega stavka črta: „ ..., ki jih predloži IRI."
Čl. 86) V I. odstavku se besedilo ..kadrovsko področje ZP" na koncu I. stavka zamenja z besedilom „po-dročni kolegij"
Za čl. 86 se vstavi nov podnaslov: ..Združena sredstva za financiranje skupnih služb ZP."
Člen 87
Začetek prvega odstavka se spremeni in se glasi:
„Za financiranje posameznih dejavnosti skupnih služb združujejo temeljne organi zacije .. .“
Drugi odstavek se spremeni in glasi:
..Predlog izdela področni kolegij generalnega direktorja ZP."
Vstavita se nova člena:
Člen 87a
Določila člena 87 veljajo smiselno tudi za sekretariat skupščine ZP
Člen 87b
Podpisnice se zavezujejo, da bodo pri združevanju sredstev za financiranje dejavnosti posameznih skupnih služb ZP upoštevale tudi sredstva, potrebna za financiranje dejavnosti splošnega sektorja skupnih služb ZP.“
• Člen 88
Besedilo ostane nespremenjeno.
Člen 89
Besedilo v oklepaju prvega odstavka se črta.
Poglavje:	Sredstva organizacij
skupnega pomena
Spremeni se podnaslov, ki se pravilno glasi:
„A. Inštitut za produktivnost dela in metrologijo."
Člen 90
Prvi odstavek se spremeni:
»Sredstva za poslovanje Inštituta za produktivnost in metrologijo (v nadaljevanju: inštitut) se formirajo na osnovi realiziranih naročil:“
Na koncu I. alinee se namesto besede »skupnosti" uporabi beseda »dejavnosti"
druga alineja se spremeni in se začetek glasi:
,, - iz notranjih in zunanjih namenskih ..."
Na koncu III. alinee predloga se črta določilo »iz prodaje storitev"
Člen 91
V tem členu se črtata besedi: »Raziskovalni" in v zadnji vrsti »Raz-
iskovalnega" in beseda »združenih", ki se nadomesti z besedo »namenskih".
Člen 92
Črtata se besedi:	»Raziskoval-
nemu" in »Raziskovalnega."
Člen 93
V	četrti in zadnji vrsti se črtata besedi: »Raziskovalni" in »Raziskovalnim".
Člen 94
V	peti vrsti in sedmi se črtata besedi: »Raziskovalni" in »Raziskovalnega".
Člen 95
Črta se beseda »Raziskovalni".
B.	ISKRA COMMERCE
Člen 96
Točka f) se spremeni in se glasi:
V	odstavku II, ki se glasi: »dohodki pod tč. a), c) in e) se doda točka f)
„f) provizija za predstavniško, zastopniško in akvizicijsko dejavnost na domačem trgu".
Člen 97 ostane nespremenjen Člen 98 v III. vrsti se črta besedilo ” ISKRA COMMERCE in... ”
Člen 99 ostane nespremenjen
C.	Banka združenega podjetja
Člen 100 se ne spremeni.
Dodasta se nova točka in nov člen: »D. Glasilov
Člen lOOa
Glasilo se financira od prodanih izvodov časopisov.
Točka D se spremeni v točko E in se glasi:
X
9
„E. Počitniška skupnost združenega podjetja".
Člen 101 ostane nespremenjen.
Točka E se spremeni in se glasi:
„F. služba za organizacijo in poslovni informacijski sistem"
Člen 102 se spremeni in se glasi:
,, služba se financira iz plačil za konkretne naloge, ki jih služba opravlja za posamezne zainteresirane podpisnice."
Poglavje V.
s členi od 103 do vključno 107 ostane nespremenjeno.
Poglavje VI.
s členi 108 do vključno 112 ostane nespremenjeno.
Poglavje VII.
Člen 113
Drugi odstavek se spremeni in se glasi:
„Vsaka temeljna organizacija združenega dela je dolžna, da v lastnem in skupnem interesu ustrezno organizira in razvija raziskovalno dejavnost kot temelj za svoj programski in tehnološki napredek ter da pospešuje izumiteljsko, novatorsko in drugo inventivno dejavnost v največji možni meri. Pri teh svojih naporih se neposredno povezujejo z ustreznimi skupnimi službam j ZP."
Členi 114, 115, 116 ostanejo nespremenjeni.
Člen 117.
se spremeni in glasi:
..Podpisnice se obvezujejo, da se prek službe za industrijsko lastnino medsebojno tekoče obveščajo o rezultatih svoje inovacijske dejavnosti in si tako tudi omogočajo njihovo uporabo."
Člena 118 in 119 ostaneta nespremenjena.
V členu 120 se črtajo besede „v Raziskovalnem inštitutu"
Člen 121 ostane nespremenjen.
Poglavje VIII.
Členi 122, 123, 124 ostanejo nespremenjeni.
Referendum
Člen 125: črta se zadnji del: „ki v svojem sestavu nimajo temeljnih organizacij združenega dela."
Člen 126
Prva alineja se glasi:
samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov "
Člen 127 ostane nespremenjen.
Člen 128 se črta.
Člena 129 in 130 ostaneta nespremenjena.
Pri členu 131 se pri točki 2. črta: „d)" in „e)", pri točki f) pa se alineja glasi:
k temeljnim splošnim aktom delovnih skupnosti skupnih služb združenega podjetja,"
Členi 132, 133 in 134 ostanejo nespremenjeni.
Pri členu 135 se v zadnjem odstavku črta prva alineja.
Doda se nov:
Odbor za samoupravni nadzor Člen 135a
Odbor za samoupravni nadzor je poseben organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavskih organov upravljanja, poslovodnih organov, uresniče-
vanje delovnih in samoupravnih pravic delavcev, organov in - služb organizacije; odgovornega, družbeno in ekonomsko smiselnega uporabljanja sredstev; uveljavljanje in zaščita pravic delavcev v medsebojni)] odnosih v združenem delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, pomembnih za odločanje in kontrolo v organizaciji združenega dela in za uveljavljanje drugih samoupravnih pravic in dolžnosti ter interesov delavcev v združenem delu.“
Člen 136
se spremeni in se glasi:
Kolegijski izvršilni organi štejejo po enajst članov."
Doda se nov
,.ČIen 136a
Odbor delavske kontrole šteje 11 članov, ki jih neposredno izvolijo delavci na svojih zborih.
Mandatna doba članov odbora je enaka kot za člane skupščine."
Členi 137, 138, 139, 140, 141, 142 ostanejo nespremenjeni.
Člen 143 se črta.
Členi od 144 do vključno 150 ostanejo nespremenjeni.
Člen 151
V prvem stavku se črtajo besede: „kolegijskih in individualnih"
Podnaslov se spremeni in se glasi: „Kolegijski poslovodni organ združenega podjetja".
Člen 152
V prvem stavku se črta „indivi-dualni" in se pravilno glasi:
..Kolegijski poslovodni organ imenuje ..."
Člen 153
Prvi odstavek se spremeni in se glasi:
..Predsednik kolegijskega poslovodnega organa je generalni direktor, ki ima naslednje pristojnosti:"
se spremeni in spremenjen glasi: »Poleg generalnega direktorja so člani kolegijskega poslovodnega organa še direktorji področij za:
— marketing, finance, inovacije, organizacijo, kvaliteto in zanesljivost, ekonomiko, stike z javnostjo in generalni sekretar."
Člen 155
Prva vrsta se spremeni in se glasi: . »Člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni:"
Člen 156 se črta
Člen 157 ostane nespremenjen.
Dodasta se nova člena s podnaslovom: »Področni kolegiji.
Člen 157a
Področni kolegiji so organizirani zaradi zagotavljanja in izvajanja skupne poslovne politike.
Področne kolegije sestavljajo po položaju odgovorni nosilci ustreznih poslovnih funkcij v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih ZP.
Področni kolegij sklicuje in vodi pristojni direktor področja kolegijskega poslovodnega organa ZP
Člen 157b
Generalni direktor sklicuje in vodi področni kolegij glavnih direktorjev proizvodnih delovnih organizacij — industrij."
Členi od 158 do vključno 162 ostanejo nespremenjeni.
V členu 163 se druga alineja glasi:
razrešitev poslovodnih organov,"
Člen 164 ostane nespremenjen.
Členi od 165 do vključno 171 ostanejo nespremenjeni.
Prehodne določbe
Člen 172 se spremeni in glasi:
„Ta sporazum velja od dneva, ko je bil sprejet na zadnjem zboru delavcev TOZD podpisnic. “
Člen 173 ostane nespremenjen.
Člen 174 se črta.
Člen 175 ostane nespremenjen.
Člen 176 ostane nespremenjen.
Člena 177 in 178 se črtata.
Doda se nov člen 177 a), ki glasi: Delovno skupnost ISKRA poslov- . ne stavbe podpisnice ustanovijo v skladu z zakonskimi predpisi kot delovno organizacijo skupnega pomena potem, ko so konstituirane in vpisane v sodni register in pod pogojem, da ta delovna organizacija pristopi k temu samoupravnemu sporazumu.
I. odstavek tega člena se smiselno uporablja za Počitniško skupnost ki lahko ob pogojih iz prejšnjega "odstavka pridobi status delovne organizacije skupnega pomena ali samoupravne interesne skupnosti.
Doda se nov člen 178 a), ki glasi: Glede izvajanje določb tega sporazuma o združevanju sredstev in financiranju skupnih dejavnosti, lahko podpisnice pristopijo k delnim sporazumnim rešitvam, sistemske rešitve financiranja pa je treba prilagoditi predpisom, ki bodo izšli in urejevali to področje - ne glede na to pa do konca leta 1975.
Člena I7‘) in 180 ostaneta nespremenjena.
SKUPŠČINA ZPJSKRA
j Novoletne želje, novoletne želje, novoletne želje, novoletne želje
1
Mazjan Lotrič
Zmaj — strojni ključavničar.
„Ni šlo vse tako kot bi moralo biti pa naj bo to v službi, ali doma. Če bolj v špasu ocenim to leto, lahko rečem, daje bilo bolj polovično, to pa zato ker bomo dobili le polovico dobička.
Načrti za prihodnje leto? Zanima •ne, če bomo prihodnje leto končno le 'začeli graditi novo tovarno. Sedanji prostori v Ljubljani vsekakor niso več Primerni, poleg tega pa so tudi nevarni, ker neka te rili kemikalij ne moremo varno shraniti.
Stanujem na Rožniku, takoj zraven gostilne. Upam, da se mi bo prihodnje leto, pa ne samo meni, končno le Uresničila želja, da bomo dobili tekočo vodo. Sem skromen, kajne."
Stane Fičko
Iskra Commerce — TOZD telekomunikacije, referent.
„Če se izrazim bolj z besedami gospodarstvenika, lahko povem, da svojega letošnjega plana nisem izpolnil v celoti, pač pa le približno le 80-dd-stotno. Svojih osebnih problemov nimam, saj lahko rečem, da sem »neproblematična osebnost" - vedno se bolj ukvarjam s težavami in problemi drugih.
Sem oče šestmesečne hčerkice Janje in ker sva z ženo oba zaposlena, •niava precej skrbi z varstvom otroka. To varstvo je zelo, zelo drago, poleg tega ima človek posojila za stanovanje, za avto, za druge stvari. ..
Od prihodnjega leta ne pričakujem kakšnega posebnega izboljšanja. Lahko priznam, da nisem optimist in da za optimizem tudi ni razlogov.*'
t
Olga Vrtovec
|Rl — TOZD Institut za tehnične raz-•skave, tehnični risar.
,,Za mene je bilo leto 1974 zelo srečno. Imam prijeten dom, o sami Zaposlitvi pa naj povem, da sem letos Zamenjala službo, seveda v okviru Iskre. Naj poudarim, da se po tej zamenjavi izredno dobro počutim. Skratka — leto 1974 je bilo izredno Pestro in to v boljšem pomenu besede. 2 možem imava le en problem, o katerem ne bi želela govoriti.
Upam, da ga bova rešila prihodnje leto. Če ga bova — to ni odvisno samo od naju - bo prihodnje leto izredno, izredno srečno."
Šmid Maijan ELEKTROMOTORJI tehnik.
,,Upam, da bo za družino in tovarno drugo leto še uspešnejše od letošnjega. Živahna družbenopolitična dejavnost letos pa nam je porok, da bomo uresničili še marsikaj, kar predvideva nova ustava in kar so začrtali letošnji kongresi. Morda je največja težava v tem, kako bomo stabilizirali naše gospodarstvo in predvsem uravnovesili relacijo izvoz uvoz. Upajmo pa na najboljše.
Kot član odbora za SLO pa sem prepričan, da bo na tem področju dovolj dela. Popestriti bo treba dejavnost pri pripravi prebivalstva na področju SLO. Materialno smo zadovoljivo opremljeni, nismo pa še dovolj moralnopolitično pripravljeni na psihološko vojno proti vplivu sovražnih sil."
Gregorič Vesna
delavka na liniji altematoija v TOZD — Tovarna generatorjev in elektronike.
Zadovoljna sem z iztekajočim se letom, čeprav ni bilo posebnih doživljajev.
Zadovoljna sem tudi z delovnim mestom, za vnaprej pa si želim, da bi še dalje delala samo v dopoldanski izmeni in, da bi še bolje zaslužila."
Stane Klemenčič
Iskra Commerce — domači trg, analitik poslovanja.
„Leto 1974 je bilo za mene ugodno. Končal sem 1. stopnjo ekonomske fakultete. V službi sem glede na novo sistemizacijo delovnega mesta napredoval in zdaj sem analitik. V najlepšem spominu so mi ostale tudi letošnje počitnice, ki sem jih preživel v Švici s prijateljem Mitjo iz IC.
• No, bilo je tudi ,nekaj temnejših' trenutkov. Na šoferskem izpitu sem padel dvakrat, upam pa, da ga bom prihodnje leto končno le naredil. Morda se bom prihodnje leto tudi poročil, glede službe pa želim, da prihodnje leto ne bi bilo slabše kot je bilo letošnje."
Drago Trojak rEMO—Celje
„Želim, da bi bile dobre plače in da cene ne bi več naraščale. Naša TOZD tovarna odpreskov nima dobrih pogojev dela in vesel bi bil, če bi se vsa ta reč malo bolj modernizirala. Tako bi bilo bolje za nas vse. Imeli bi večje veselje do dela, pa tudi bolj zdravi bi bili. Želim, da bi se okrepilo samoupravljanje v vseh TOZD ZP Iskra "
Anton Polajnar
IRI — TOZD specialni elementi in materiali, v.d. direktorja TOZD.
..Spregovoril bi le o poslovanju naše temeljne organizacije. Poslovno leto 1974 se je začelo v znamenju 1973. z vsemi težavami okrog nabave materialov in s prevelikim obsegom naročil za področje specialnih elementov. Predvidevanja, da bo v drugi polovici leta primanjkovalo dela. so bila papačna, kajti naročila nas preplavljajo še v teh zadnjih dneh leta. O sedanjih spremembah v IRI upam, da bo v prvih dneh januarja urejena tudi organizacija poslovanja, podrobnosti pa bo gotovo treba urejevati še več mesecev. Prepričan sem, da bomo v drugi polovici drugega leta, že vedeli, kako pristojamo in kako se ujemamo v novi organizaciji."
Lasič Zmago; ELEKTROMOTORJI vodja odpreme.
„Dobro je bilo, tu in tam pa seveda tudi majhni problemi. Zelo sem bil vesel, ko sem dobil kredit za nakup stanovanjske hiše, pomemben dogodek pa je bil tudi to, da sem bil izbran za predsednika sindikalne organizacije v Delovni skupnosti skupnih služb.
Z delovnim mestom sem zelo zadovoljen. Tu vidim poslovanje in probleme celotne tovarne:	proti
koncu meseca lov na milijone, zdaj proti koncu leta pa lov na milijarde ...
Želim, da bi bilo poslovanje tovarne še boljše, da bi posvetili več skrbi družbenemu standardu in rešitvi problema osebnih dohodkov nižje rangiranih delavcev, da bi že končno
VSEM,KI SO NAM OB NOVEM LETU ZAUPALI SVOJE MISLI IN ŽELJE NAJTOPUEŠA ZAHVALA IN NASA ISKRENA ŽEUA.DA BI SE JIM ŽELJE V NOVEM LETU TUDI IZPOLNILE
V
y
začeli z reševanjem problema otr kega varstva, večje OD in odgovor prijavo na razpis."
Janez Skok ELEKTROMOTORJI kadrovnik.
,,Za Iskro je gotovo leto 75 prelomno leto ob reorganizaciji. Saj upamo z združitvijo in racionalizacijo tehničnih in kadrovskih kapacitet doseči več in bolje.
Občinska skupščina pa bo v novem letu zaživela v skladu z novo ustavo v vsej polnosti, saj je ..vajeniška doba" za nami. Polni smo načrtov, delovne vneme pa tudi ne manjka in upam, da se nam bodo želje v letu 1975 uresničile."
Vladislav Adamič: EMO—Celje
..Iskreno želim, da bi se v naši TOZD kakor tudi v celotnem podjetju vedno bolj krepili tovariški odnosi med vsemi delavci in da bi bili bolj zainteresirani za samoupravljanje in delo v družbenopolitičnih organizacijah. Velika moja želja je, da bi v naši TOZD opdravili težko fizično delo z uvedbo moderne mehanizacije delovnega procesa in, da bi v letu 1975 imeli na razpolago dovolj materiala za predelavo, dosegli plan
Tone Rakovec, ELEKTROMOTORJI vodja TOZD Idrija.
„Ob prognozah in pričakovanjih v novem letu se človek pri nas gotovo najprej spomni branžne prestrukture v Iskri, ki od nje pričakujemo hitrejši razvoj ZP in s tem gotovo tudi posameznih TOZD.
Ker pa sodelujem v delu občinske skupščine Škofja Loka, mislim, da bomo v delegatskem sistemu v letu 1975 še napredovali, saj je začetno leto za nami in že sodelujemo pri planu in bomo v letu 75 prenesli težnje občanov prek plana v življenje.
Za TOZD Idrija pa predvidevamo normalno rast, ki se kaže že v letošnjem razvoju in uspehih. Želim pa za bodoče delo v obratu čimveč delovne discipline, resnejši odnos do materiala in predvsem dobro sodelovanje “
„V novem letu največ pričakujem od šole. Sem namreč izredna študentka na TSŠ. Upam, da mi bo uspelti ..zlesti" še stopnico višje.
Seveda pa vsi radovedno pričakujemo, kaj nam bodo prinesle branže. Osebno mislim, da tolikšna koncentracija možganov mora obroditi najboljše sadove.'•
Eržen Gabrijel
preddelavec na liniji glavnega sestava v TOZD — Tovarna velikih zaganjalnikov:
V glavnem sem zadovoljen z vsem z zdravjem in z delom, ki ga je vedno dovolj.
Posebnega res ni bilo.
Delo na delovnem mestu preddelavca linije me zelo veseli, precej je le problemov z zastoji zaradi pomanjkanja materiala. Upam, da se bo stanje kaj kmalu le kaj izboljšalo. Še bolj se bo treba spoprijeti z delom, z delovno disciplino, s stabilizacijo.
France Eržen, ELEKTROMOTORJI šofer
,.Kakor smo že videli, se nam obeta mnogo več reda na cesti, kar nam bo v bodočem letu gotovo pomagalo, da ga borno srečno prevozili.
V tovarni pa smo bili veseli največjega ostanka dohodka v zgodovini tovarne in to je gotovo garancija, da rastemo in bomo rasli tudi v letu 1975. Upam, da bo od tega velikega kosa kaj več padlo tudi šoferjem, saj zdaj ure in ure čakam zastonj - dobesedno zastonj*'- •
Jože Krebl; EMO - Celje
„V tovarni delam že 17 let in si najbolj želim, da bi v letu 1975 dobil stanovanje. Težko je živeti z družino v neurejenih stanovanjskih razmerah. Moja iskrena želja je, da bi bilo med člani kolektiva TOŽD in kolektiva podjetja še več razumevanja in tovarištva kot doslej in da bi se delavsko samoupravljanje v TOZD okrepilo, obenem pa naj bi se okrepila tudi skrb nas vseh za dobro gospodarjenje.* *
Skozi lutke — zabava in vzgoja otrok
(Pa ne samo za novo leto...)
POHVALE VREDNA POBUDA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V KRANJU
Čas okoli novega leta je že po tradiciji namenjen zabavam in prireditvam, kar še posebej velja za otroške. Vrstijo se ure pravljic, otroške drsalne revije,, gledališke in lutkovne predstave. Na vse te prireditve je tako pri otrocih kot tudi starših velik odziv. Zato so člani Lutkovnega gledališča v Kranju, ki deluje v sklopu Prešernovega gledališča, menili, da bi morale biti take predstave tudi v Kranju pogosteje in v daljšem časovnem obdobju. Zadali so si plemenito nalogo, da kljub obremenitvam na rednih delovnih mestih pospešujejo tovrstno kulturno in hkrati vzgojno dejavnost.
Lutkarstvo ima v Kranju že dolgoletno tradicijo. Sprva so ga gojili v okviru Centra za estetsko vzgojo. Pod vodstvom Saše Kumpa, scenografa pri PG, so mnogo sezon delovale različne lutkovne skupine. Pred dvema letoma lzvedena.
Cveto Sever, član Lutkovnega gledališča Kranj v igrici „ Striček Metla“.
Za kolektiv pa je hkrati največja nagrada spontan odziv mladih gledalcev, ki hkrati dobijo tudi veselje do animiranja samih sebe. Med gledalcem in igralcem, oz. dogajanjem na odru nastane pristen stik, pri čemer je važno, kako je predstava zastavljena in
pa je bilo ustanovljeno tudi Lutkovno gledališče pri Prešernovem gledališču. Ustanovilo ga je nekaj entuziastov -lutkarjev pod vodstvom mentorja in duhovnega vodje Saše Kumpa. On je • tudi iniciator posameznih predstav in animator lutkarstva. Pri tem velja poudariti njegovo misel, da lahko ravno skozi lutkovne igrice vcepimo otrokom ljubezen in spoštovanje do' občečloveškilt vrednot ter aktivnega kulturnega udejstvovanja še posebej. Večina danes priznanih članov Prešernovega gledališča, ki pod umetniškim vodstvom poklicnih režiserjev žanje uspeh za uspehom ‘v jugoslovanskem kulturnem prostoru, se je nekdaj v otroški dobi ukvarjala z lutkarstvom pod njegovim vodstvom. Tako so vzljubili ne samo lutke, pač pa tudi gledališče, "umetnost in kulturo nasploh. In ravno to je tisto, kar je pri vzgoji današnjih mladih generacij najpomembnejše. V času stripov, razmeroma dokajšnje materialne blaginje, žal pa tudi prezaposlenosti staršev in slabili vplivov okolja na doraščajočo mladino, bi se morali starši bolj zavedati velikega vzgojnega pomena lutkovnih predstav na otroke. Ti se navadijo gledati in razumevati hkrati, poistovetijo se z glavnimi junaki in jim želijo biti podobni. Poante so tako pedagoške kot socialne, pri čemer je važno, kateri vzgojni cilj zasledujemo.
Odrasli igralci Prešernovega gledališča, ki hkrati sodelujejo tudi pri Lutkovnem gledališču, so pritegnili letos k sodelovanju tudi skupino otrok. Ta skozi sproščeno petje in igranje pod strokovnim vodstvom že ustvarja igrico. Sčasoma bodo sledile zahtevnejše vaje. Gledališče tako pridobiva tudi najmlajši kader.
Trenutno je skupina že omenjenih odraslih igralcev pripravila vrsto predstav, ki jih bodo odigrali, v Prešernovem gledališču. To so igrice: „Snežaki“, ..Pravljica o mezinčku111
„Igra za poredneže11 in ..Striček Metla11. Ta program nameravajo dopolniti še s programi gostujočih lutkovnih gledaliških skupin iz Dravelj pri Ljubljani, Maribora in drugih.
Igrico ..Striček Metla11, ki je 18. decembra doživela premiero in navdušen sprejem mladih gledalcev v Prešernovem gledališču v Kranju, bodo lutkarji predstavili občinstvu po vseh večjih vaseh kranjske občine pa tudi v oddaljenejših krajih Gorenjske. Tako bodo lahko tudi tamkajšnji otroci doživljali novoletno veselje v tolikšni meri kot njihovi vrstniki v mestih. Za nekaj predstav so se dogovorili tudi z delovnimi kolektivi Kranja, Ljubljane, Tržiča in drugih.
Avtor in režiser igrice ..Striček Metla11 je nadarjeni in obetajoči kranjski gledališki ustvarjalec Matija Logar. Omenjena igrica pomeni določeno posebnost v svoji zvrsti, saj v sebi združuje princip tim. ..totalnega gledališča11 — nastopajo tako lutke kot živi igralci, ki se jim pridružujejo glasba in ostali pripomočki. Lutke pa že same po ljubki in živahni zunanji obliki izražajo svojo vlogo.
Skratka, obilo privlačnih novosti so nam pripravili kranjski lutkarji. Njihov cilj je, pripraviti čim več kvalitetnih lutkovnih predstav za otroke in odrasle. Prišli pa so že na eno zanimivo in koristno misel: vsako soboto po novem letu bodo v Prešernovem gledališču v Kranju med 10. in 11. uro redne lutkovne predstave za otroke. Starši bodo lahko mirno odšli po svojih opravkih in nakupih, medtem ko bo njihov otrok lahko varno in na toplem ' užival v predstavi. Cena vstopnice bo 5 N din na osebo. Za tovrstne pobude smo jim res lahko iskreno hvaležni. Torej, nasvidenje v Lutkovnem gledališču - in to čimprej po novem letu.
V.d.K.
jf m
Posnetek s prijetnega rajanja ob dedku Mrazu, ki so ga letos pripravili v tovarni elektronskih naprav.	__________________________________
Prednosti lastnega rekreacijskega centra
Počitniška skupnost in sindikat ZP Iskra sta že pred več tedni dala v razpravo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve počitniškega doma v Pineti pri Novigradu. Čeprav je sporazum izredno pregleden pa je bilo kljub temu slišati številne pripombe, kotna primer kakšna bo sploh razdelitev zmogljivosti v centru po posameznih delovnih organizacijah, koliko bo stal dom, ali se nam sploh splača graditi ipd.
Da bi tudi tem ..nejevernim Tomažem11 pokazali, kakšne so prednosti lastnega rekreacijskega centra sta počitniška skupnost in sindikat ponovno zbrala vse podatke in jih tudi hkrati komentirala.
Prav iz tega seznama so lahko nekateri 'pristojni ugotovili, da so se glede posameznih številk doslej motili.
Samoupravni sporazum o financiranju graditve počitniškega centra smo objavih tudi v našem glasilu, kljub temu pa ne bo odveč, da še enkrat in to gotovo' ne zadnjič, objavimo nekaj podatkov o tem prepotrebnem objektu za oddih naših delavcev.
Zgraditev počitniškega centra v Pineti bo po sedanjih izračunih stala 45 milijonov dinaijev. To vsoto si bodo razdelile posamezne delovne organizacije po posebnem ključu, seveda glede na to, koliko delavcev zaposlujejo.
PC Pine ta bo imel zmogljivost 500 ležišč. V normalni sezoni, ki traja okoli 100 dni, bo lahko preživelo 10-dnevni oddih v Pineti 5.000 članov
ISKRA
SteviHca 48 - 28. december 1974
družin Iskrašev, to pa je 50.000 nočitev oz. penzionov na sezono. Ko bo center enkrat dokončno zgrajen,se bo ta sezona lahko še podaljšala, tako da bo lahko letovalo še več Iskrašev. Če bo trajala sezona 160 dni,bo lahko na oddihu v Pineti kar 8.000 dopustnikov, to pa je že okoli 25 % vseh zaposlenih v ZP Iskra.
S tem bi v glavnem pokrili vse potrebe.
Kakšne pa bodo cene pensionskih storitev sedaj še ni mogoče govoriti, gotovo pa bodo precej nižje kot pa v hotelih. Samo podatek; povprečne cene pensionov so bile letos na Jadranu 120.- dinarjev, v Iskrin ilr domovih pa so se v povprečju gibale okoli 55,- dinarjev.
Večje kapacitete na enem mestu bodo precej znižale število zaposlenih, š tem pa precej zmanjšale režijske stroške. V sedanjih domovih pride en zaposlen na 5 gostov, v Pineti pa en zaposlen na 15 gostov, razlika je vidna, režijski stroški pa bodoča okoli 2/3 nižji na gosta.
In kje vse ima ZP Iskra trenutno svoje počitniške zmogljivosti? Na Dugem otoku — 65 ležišč, v Poreču — 45 ležišč, in v Trenti 20 ležišč. Skupno s Pineto bo tako imelo 630 ležišč. Ob koncu tega zapisa, ki ga je v. d. direktorja Janez Šilc pojasnil na nedavni razširjeni seji političnega aktiva ZP Iskra - tokrat so tudi soglasno podprli zgraditev tega objekta -naj še zapišemo, da nam bodo lastni domovi omogočili mnogo bolj sprejemljivo politiko do rekreacije delavcev, kot pa če sc naslonimo izključno na zunanje zmogljivosti zunanjega turizma. Od nas samih bo tako odvisna tudi politika cen.
Lado Drobež
Predsednik mladine A. Rovtar
0 mladih
Pred in pokongresno aktivnost so v Elektromotorjih mladinci prenesli tudi v svojo prakso, na vseh področjih delajo zagnano, sistematično in resno. O tem nam je nakaj povedal predsednik mladine, varnostni inženir Tor1 Ravtar.
Naš odbor ZSM je sprejel še od starega odbora statut in akcijski program dela. Oboje nam je bilo dobrodošlo, ker smo v odboru večinoma novi ljudje. Akcijski prograttr izvajamo dosledno, škoda, da niso bili sestavljale! bolj konkretni, program je namreč bolj načelen in splošen.
Naša mladinska organizacija, po novem statutu OO Zveze socialistične mladine dela v glavnem po komisijah. Imamo tri: za splošni ljudski odpor, komisijo za izobraževanje in komisijo za šport.
Komisija za izobraževanje je pred kratkim resno preštudirala osnutek samoupravnega sporazuma o izobraževanju, ki ga sedaj sprejemamo v naši tovarni. Dala je nanj nekaj stvarnih pripomb in mnenj, ki so bila dobrodošla Odboru za samoupravne akte. Poleg tega je ta komisija organizirala v
■ ■ 'd
Sestanek, kakršen ne bi smel biti i,
ža
(Humoreska) -	sestanka, saj lahko pridete še v j p,
časopis!	’ pr
Današnji čas je poln sestankov, potrebnih in nepotrebnih, uspešnih in neuspešnih. Velikokrat smo že pisali, kakšen naj bo sestanek, vendar na nekatere to ne vpliva dovolj. Zato enkrat za spremembo zapišimo, kakšen naj bo, če „želimo“, da ne bo uspel. Torej, če boste sestanek pripravljali tako, kot piše tukaj, potem ne smete biti presenečeni, če vam ne bo uspel.
Kakšne so napake:
A. Pred sestankom;
Sklicujte sestanke čim pogosteje in za manj pomembne zadeve. Naj vedo, kdo je „glavni11 in kdo jih ima pravico sklicevati.
—1 Pred sestankom ne povejte, o čem bo govora. Tako se nanj ne bo mogel nihče pripraviti in vam tudi ne bo mogel nasprotovati.
-	Pošljite vabila zadnji dan, ali pa toliko prej, da bodo povabljenci nanj pozabili. Cim manj vas bo, tem lažja bo razprava in tudi zaključki.
-	Sestanek najraje skličite v sredini delovnega časa, recimo ob 9. uri - tako bo vsakdo moral misliti nanj in se ne bo lotil pomembnejšega dela. Še bolje je, če ga skličete ob 14. uri, ko so ljudje lačni — tako vsaj ne bodo predolgo razpravljali.
-	Prične naj se z zamudo -da zamudniki ne bodo prikrajšani za uvod.
-	Prostor za sestanek ni važen - ljudje naj se počutijo neudobno, zaželenih je čimveč motenj, da udeleženci ne bodo mogli dremati. Po možnosti naj vsi čimveč kadijo, da potem občutljivejši kašljajo in dajejo s tem več možnosti za premisleke.
-	Ne trudite se s pripravami za sestanek; če ne boste mogli odgovoriti, boste tako ali tako lahko sklicali še kakšnega.
-	Pazite, da novinarji ne zvedo pravočasno za uro in kraj
sodelovanju z OO Z K obisk seminarja za 10 članov - kandidatov za sprejem v ZK. Sodelujemo pa tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in tako skupno uresničujemo začrtani program.
Tudi komisija za SLO zelo živahno dela. Skušamo namreč vzpostaviti čimtesnejše sodelovanje z najbližjim garnizonom v Škofji Loki. Srečujemo se na različnih sestankih, športnih in kulturnih prireditvah. Oni pa so nam že večkrat priskočili na pomoč s tehničnimi pripomočki, ki nam jih manjka za to področje.
Drugo leto pa nameravamo vojake večkrat povabiti k nam na razgovore, izlete, športna srečanja in tako poglobiti že stare stike.
Športniki pa so povsod gotovo najaktivnejši del mladinske organizacije in tako je tudi pri nas. Skušamo pa vse delo organizirati tako, da bi mladinci poleg aktivnosti na športnem področju v tovarni aktivno sodelovali tudi v šprotnih organizacijah in klubih v mestu in svojih krajevnih skupnostih.
Smo pa tudi v režiji tovarniške osnovne organizacije letos organizirali tekmovanje v malem nogometu za mladince v različnih oddelkih, ozi-
.B. Na sestanku:
— Med razpravo telefonirajte in podpisujte akte - udeleženci bodo tako dobili jasno predstavo o vaši prezaposlenosti.
— Čimveč govorite sami, da bodo mislili, da se spoznate na vse. Udeležence spodbujajte k medsebojnim razpravam.
-	Posameznih govornikov nikar ne prekinjajte med govorjenjem. Naj povedo, kar želijo, četudi nagovor nima zveze z obravnavanim problemom. S tem boste dokazali svojo demokratičnost, pa tudi zapisnikarica bo s tem pridobila na znanju, ker bo stenografirala manj znano snov.
— Če bo kdo povedal kaj, česar vi ne marate, ga čimbolj grobo zavrnite, da si česa takega ne bo več upal. Lahko uporabite tudi takle slovarček izrazov kot:	„to je vendar
bedasto11, „saj nismo neumni11, „vsak osel to ve“, „ne zafrkavaj me11 ipd.
— Izogibajte se razumljivih zaključkov. Govornika ne spravljajte v zadrego z vprašanjem, kaj predlaga. Pustite ljudi ugibati, kaj pravzaprav hoče.
-	Zaključki naj bodo posplošeni. Ne določajte rokov za izvedbo in izvršilcev. Take sklepe potem lahko izvršuje kdorkoli.
I
K
I
| Mi 1 ov ! az
raj ier eja I isli išk kij
:t s
liv
osi
10S1
arr
tod
ad
od ipl |iair 'leja n c ibo leja lob frže X
!>ret
Btol
Men
xju
ijih
C. Po sestanku :
— Zapisnik ni pomemben in ga ni treba napisati.
— Sklepov ne pošiljajte niti udeležencem niti drugim, ki morajo o sestanku kaj zvedeti. Tajnost bo pričala o njegovi pomembnosti.
Če boste kot vodja upoštevali ta navodila, bodite prepričani, da bodo vaši sestanki dolgi, utrujajoči in neuspešni. Če pa so vaše želje drugačne, berite naše prihodnje sestavke.
Sestankoval: N. Pavlin
roma med oddelki, tekmovanje v str«' Ijanju za vse OO Selške doline $ pomladi imamo v načrtu strelsk« prvenstvo za vso škofjeloško občinO' Imeli pa smo zanimivo srečanje i}1 tekmovanju med idrijskim TOZD & TOZD Železniki. Tekmovali smo v malem nogometu, namiznem tenisu, * rokometu za moške in ženske. Sp^ mladi, najbrž maja, pa bonjo priredi*1 povratno srečanje; lansko sezono sin« tekmovali v Idriji, letos pa bomo * Železnikih. Poleg omenjenih športni« prireditev smo sodelovali še na v«c tekmovanjih in zasedli tudi vidneje mesta. Komisija za šport se trenutn« prizadeva urediti reden trening k«' gljačev, ki že nastopajo v občinski lig*' Seveda pa imamo precej lepih n«’ Črtov za novo 1975. leto. V ta nam«« smo izvedli uspešno anketo, ki j« pokazala presenetljivo zanimanje ^ delo v mladinski organizaciji in družbenopolitičnem delu sploh Veseli smo tudi množičnega članstva v organizaciji, saj so po novem statut« člani le tisti, ki sami to želijo. Teh p” je v naši tovarni večina.
Za konec naj vam povem, da se h vesel in zadovoljen z delom odbora f aktivnostjo članov, vse to je garancij9 in spodbuda za bodoče delo.
r*
j

■
[■ dec. se je na Črnivcu na Gorenjskem zbralo 20 upokojencev Tovarne elek-ičnih merilnih Instrumentov iz O toč na tovariško srečanje. Pozdravila sta jih irko Čampa, tajnik OO sindikata, ter Jernej Vrtačnik, vodja tehnično-proiz-'dnega sektorja. V kratkih besedah jim je prikazal razvoj in ekspanzijo tovar-Med drugim je omenil tudi njene nove pridobitve - od novih strojev, meril-h kontrolnih naprav pa do mladih kadrov. Predočil jim je tudi vsakodnevne ževe, s katerimi se ubada kolektiv, ki pa kljub temu dosega zavidljive delovne pehe. Upokojencem je razložil tudi prednosti nove branžne reorganizacije erilno-regulacijske tehnike ter povečanje proizvodnega programa.
KRA- INDUSTRIJA EMO CELJE
Ispešna dejavnost
Nekako pred \\ leti so v Iskri— | MO, v okviru Ljudske tehnike usta-ovili Klub podvodnih dejavnosti, azumljivo, ob dokaj zahtevni in ragi dejavnosti, je bil začetek skro-ien. A kaj kmalu je zanimanje za to ©javnost v delovnem -kolektivu na-1 isl°, še več — preraslo tudi tovariške okvire in vanj se je v tem času ključilo tudi precej zunanjih članov, i se navdušujejo za raznovrstne, zanimive in privlačne podvodne dejav-osti. Danes Klub podvodnih dejavnosti šteje že blizu 70 članov, iz to-am EMO, kot tudi s širšega celjskega 'odročja, med katerimi je aktivnih ad 30. Člani kluba se ukvarjajo s odvodnim ribolovom, se urijo v po-tpljaštvu, v potapljaštvu v reševalne liamene in gojijo še druge podvodne [lejavnosti. Sodelujejo na republiških n državnih prvenstvih v podvodnem ibolovu, saj se ta zvrst podvodnih lejavnosti pri nas močno širi in pridobiva vedno več navdušenih pri-'ržencev.
Vsako leto člani kluba po deset dni Prebijejo na morju, zlasti na naših Otokih, kjer ribarijo in se urijo v pro-Ptem potapljanju na vdih in v potapljanju z akvalungami. To je hkrati tudi ijihova predpriprava na. klubsko prvenstvo, ki ga prirejajo jeseni Letos po člani kluba, 10 jih je bilo, opravili p-Pit za I. kategorijo avtonomnih Potapljačev, kar je nedvomno še drug I okaz aktivnosti njihovega kluba.
S sredstvi, ki jih za njihovo dejav-°st daje močna organizacija Ljudske
tehnike v EMO, iz leta v leto dopolnjujejo svojo opremo. Le-ta ni poceni, zato gre njeno izpopolnjevanje počasi. Letos na primer so dobili dve akvalun-gi, pripravi za avtonomno potapljanje, njihova nadaljnja želja in potreba pa je kompresor za polnjenje steklenic akvalung, na katerega upajo prihodnje leto. Seveda člani kluba tudi iz lastnih sredstev skrbijo za nujno potrebno opremo. Tako posedujejo zlasti plavuti, maske, dihalke, podvodne puške, delno pa tudi posebne potapljaške obleke, iz lastnih virov.
Dejavnosti, ki jih člani kluba že gojijo vsa leta obstoja kluba - od ustanovitve naprej ga uspešno vodi predsednik Anton Krebs — nameravajo v prihodnje še razširiti z novimi. Predvsem se pripravljajo, da bodo pod vodo začeli tudi fotografirati in gojiti podvodno orientacijo. Za obe tovrstni dejavnosti seveda potrebujejo ustrezno, dokaj drago opremo, vendar njihove želje so tolikšne, da bodo podžigale prizadevanje za čimprejšnjo nabavo vsaj najnujnejšega.
O marljivosti in uspešnem delu Kluba podvodnih dejavnosti v EMO seveda nismo povedali vsega, toda kaj, ko smo navadno vselej na tesnem s prostorom. Upamo, da bomo ob njihovih rezultatih še lahko katero rekli saj njihova dejavnost nima le športnega, pač pa tudi globlji pomen in spričo dosedanjih rezultatov ta klub povsem zasluži vso pozornost.
-J. C,-
inti'
ve1
ejšJ
tno
Proslavi dneva republike v Horjulu je uspešno izvedla zborno recitacijo tudi ^dina tovarne. Več o njeni aktivnosti bomo pisali prihodnjič.
kc
ligi'
liane11 i j£
ti i v lob'
stvt U tu
Ip1
sebi a i" icij}
r---------------------——----------------
Novoletno planinsko srečanje
Planinska sekcija Iskra — Elektromehanika Kranj — TOZD Vega prireja tretje novoletno srečanje planincev na Kredarici. Srečanje bo ob ugodnem vremenu in snežnih razmerah. Odhod iz Ljubljane bo 2. 1. 1975 ob 05.-30 z rednim avtobusom do Mojstrane. Dostop do Kredarice čez Krmo. Kdor ima kondicijo in želi doživeti te praznike na naši najvišji postojanki, naj se pridruži. Povračila stroškov ni. Vodja te ture je Snoj Zvone, Vega, tel. 311-455, stanovanje Fabianijeva 45, Ljubljana.
v____________________________

y
Z	“N
OB NOVEM LETU
I.
Leto dni je naokoli tako hitro, da s spomini smo še pri * minulem praznovanju in glej, komaj „ se zavemo,
da moramo se pripraviti
na naslednjega,
ki že trka na naša vrata.
Že je tu čas, ko se vsi	*
mrzlično pripravljamo na silvestrovanje in otroci so polni veselja, v pričakovanju Dedka Mraza, a mi odrasli imamo polne roke dela z nakupovanjem daril *■ za naše najdražje.
II.
Ko pa pride zadnji dan v letu pozabimo na vse skrbi, ki so nas spremljale skozi vse leto, veselimo se v zadnjih urah starega leta in, ko ura bo polnoč odbila, z veseljem stopimo v nov dan in vsem zaželimo srečno v tem novem letu.
Mihela Podobnik, Elektromehanika
\_______________!__________________J
HITROPOTEZNI TURNIR
Vabimo šahiste vseh organizacij ZP Iskra na hitropotezni turnir posameznikov, ki bo 25. januarja 1975 ob 8. uri v menzi da Pržanu.
Prijavite se tov. Milovanu Ru-liču najkasneje do 20. januarja na telefon 53-441. * 4
Udeleženci letošnjega prvenstve EMO v podvodnem ribolovu.
IS KRA-APARATlj LJUBLJANA
Za naslov najboljšega kar 64 nastopajočih
Tudi letos so v tovarni Aparati izvedli tovarniško prvenstvo v kegljanju na 100 lučajev mešano, na katerem je nastopilo 12 kegljačic in 52 kegljačev v borbi za naslov najboljšega. Razveseljivo je to, da se ta športna zvrst v tovarni vedno bolj širi, kar še posebej velja za ženske.
Rezultati letošnjega prvenstva tovarne Aparati so bili naslednji: ženske: L Nataša Milavčič 379, 2. Angela Resnik 341, 3. Marinka Mojškrič 307,
4. Milojka Piki 301, 5. Milena Markoja 295, 6. Vesna Mahkovec 269, 7. Fani Oblak 246, 8. Olga Nose 243, 9. Zdenka Vučkovič 241, 10. Marija Novak, 11. Nevenka Jarc 222, 12. Marija Hren 205; moški: 1. Andrej Novak 527, 2. Ljubo Jamšek 496, 3. Ivan Penko 487, 4. Jurj Bilodjerič 485, 5. Milan Ravnič 456, 6. Darko Štaudohar 443, 7. Jože Tršek 441, 8. Matjaž Turnher 423, 9. Bojan Sever 422, 10. Janez Marinko 408, 11. Branko Špitaler 404, 12. Milan Brulc 400, 13. Igor Pečenko 392, 14. Jože
Brinšek 385, 15. Dušan Sluga 381, 16. Rudi Pirc 379, 17. Janez Hočevar 376, 18. Jože Ručič 374, 19. Boris Vrhovec 366, 20. Andrej Kušar 366, 21. Franc Kurent 361, 22. Anton Kastelic 361, 23. Jože Kovač 358, 24. Igor Mihelič 353, 25. Boris Kuret 352, 26. Dušan Bosnič 351,27. Milan Brezovec 350, 28. Ignac Mirtič 346, 29. Jože Trančar 344, 30. Jože Tegel 343, 31. Tone Trink 343, 32. Marko Žlebnik 343, 33. Risto Atanasov 338, 34. Ivan Kaplan 333, 35. Pavle Matjašič 328, 36. Milan Keber 328, 37. Alojz Škof 324, 38. Milan Jereb 320, 39. Milorad Popovič 319, 40. Marjan Uršič 317, 41. Božo Pustavrh 315, 42. Zvone Fister 312, 43. Srečo Terobčič 311, 44. Sašo Stoilkovski 311, 45. Ivan Goli 310, 46. Franc Kozjek 305, 47. Anton Marko 298, 48. Avguštin Ciuha 297, 49. Tone Žunič 283, 50. Nino Breceljnik 279, 51. Janez Okorn 272, 52. Miro Žumer 260 kegljev.
Za prve tri v ženski in moški konkurenci so pripravih lepe plakete. -C-
Spored
Prešernovega
gledališča
REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ od 28. do 30. decembra 1974
SOBOTA, 28. 12. 1974. ob 17. uri
Zaključena predstava za otroke sodelavcev tovarne ISKRA
A. E. Greidanus: „Hodl de bodl“
Predstavo obišče tudi Dedek Mraz
NEDEUA, 29. 12. 1974 ob 10. uri
Zaključena predstava za otroke sodelavcev tovarne Iskra ob 17. uri
Zaključena predstava za otroke sodelavcev tovarne ISKRA
A. E. Greidanus: „HODL DE BODL“
Predstavi obišče tudi Dedek Mraz
29. 12. 1974,ob 9. in 10. uri v Preddvoru ob 15. in 16,30 na Beli
Matna Logar: ..STRIČEK METLA“ - lutkovna predstava
Predstave obišče tudi Dedek Mraz
PONEDELJEK, 30. 12. 1974, ob 15. uri
Zaključena predstava za otroke sodelavcev tovarne ISKRA
A. E. Greidanus: „HODL DE BODL“
Predstavo obišče tudi Dedek Mraz
ISKRA
Številka 48 —28. deeeekc
Novoletna
nagradna
križanka
Vodoravno: 2. največja organizacija ZP Iskra, 16. nasprotje zmrzali, 18. elektroda, 19. gospodar, .21. ozki pasovi, 22 grška črka, 23. ilovica, 24. načitanost, 25. Oton Župančič, 26. delež družabnika, 28. grška boginja modrosti, 29. kem. znak za iridij, 30. vodna žival, 31. trčenje, 32. italijanska RTV, 33, Talisova osvežilna pijača, 34. žuželka, ki nevarno piči, 35. vrtinec, 36. listnato drevo (množ.), 37. življenjska tekočina, 39- izrastek na glavi, 40. oblika vode, 41. pristanišče na Bližnjem Vzhodu, 42. tuje žensko ime, 43a. eden izmed čutov, 44. poveljnik, 45. država v Arabiji, 47. človek dvomljivih lastnosti, 48. ptica pevka, 49. Kubanski politik, 50. polt, 51. ženski glas, 52. del kolesa, 53. shramba za žito, krmo, 55. področje, območje, 56. enaka samoglasnika, 57. čas bfez vojne, 58. mlečni izdelek, 59. poljska cvetica, 60. oborožena kraja, 61. lastnina, 64. glasbeni pojem, 66. del noge, 67. lesena posoda, 68. kazalni zaimek, 69. letalski, ali ladijski vijak, 70. člen, okončina, 71. sanje, 72. avtomobilska oznaka za Reko, 73. borišče, znamenitost Pule, 75. drevesna sadeža, 77. kraj na jugu Ljubljane, 78. pernata domača«žival, 80. reka v Sibiriji, 82. naplačilo, nadav, 83. muslimanski veljak, 84. naše naftno podjetje, 85. Kombinat lesne industrije v Logatcu, 86. predlog, 87. nekdanji japonski državnik, 89. najvišje državno telo, 90. postaven, lepo raščen, 92. gora na Kreti, 93. glasbeno delo, 95. kraj v Slovenskem Primorju, • 96. glavni števnik, 97. kemični simbol za natrij, 98. kirurški, ali vojaški poseg, 99. Edvard Kardelj. 100. Švedska filmska igralka Eckberg, 102. stara mati, 103. pogan, 104. zmleta rž, 106. Anton Dermota, 107. nadležni mrčes, /09. Verdijeva opera, lil. Kos Anton, 112. šestdeset minut, 113. osebni zaimek, 116. priimek ameriškega pisatelja J. A.117. mesto v
Španiji, 119. človeku podobna žival, . 120. leseni strešnik, 123. vprašalnica, 124. dokaz nedolžnosti, 125. prav taka, 127. tujka za del športne igre, ko je žoga zunaj igrišča, J 28. oznaka za italijansko mesto Rimini, 129. avtomat po vzorcu človeka, 130. druga polovica regeneratorja, 131. Novak Ivan, 132. menično jamstvo, 135. dirkalno vprežno vozilo, 136. preprosto orožje preteklosti, 137. naravoslovec, 139. domovina Asircev, 140. ni lačen, 141. glavno mesto nam sosedne države, 142. ukana, zvijača.
Navpično: 1. del elektromotorja,
2. vzklik začudenja, 3. pristanišče, 4.
največja država, zapletena v krizo na Bližnjem Vzhodu, 5. avtomobilska oznaka Zza Karlovac, 6. slovensko vrtnarsko podjetje, 7. osebni zaimek. 8. Mestni odbor, 9. okrajšano moško ime, 10. dvorana, 1 1. kemični simbol za plin neon, 12. sveta podoba. 13. stanje omrtvičenosti, 14. ljubkovalna oblika ženskega imena, 15. del po-, hištva, 17. držalo, 20. oksidi, 23a. moško ime, 26a. makedonski ples, 27. jadranski otok,_ 28a. doba, obdobje, 30. model, 33. navigacijska naprava. 32a. sultanov ukaz, 34. nevarna morska riba, 35a. etiopski plemič. 36. del teniške igre, 36a. kraj, letovišče pri Opatiji, 37. znan vulkan Mauna. . ., „38. zapiski s popotovanja, ,40. riba severnega morja. 4la. pomanjševalno moško ime, 43. kemični element, 43. b. ocet, 44. debela palica, 44a. ptič tekač, 44b. veznik, 46. ljubkovalno žensko ime, 48. kirurški nož, 50a. nespretnež, nerodnež, 53. isto kot pod 140 vodoravno, 54. kemični simbol za silicij, 55. rusko žensko ime, 55a. reakcionarni karriboški voditelj. 57. zdravilstvo, 58a. planina v Bolgariji, 59. pomembno živilo,- 60a. črnogled, ’ 62. težke sanje 63. barva igralnih kart, 65. kemični simbol za titan, 66. kuhanje, 66a. negovanje, 74. pivski vzklik, 76. oseba iz Gotovčeve opere, 79. znana nemška znamka fotoaparatov, 79. balerina ... Pav-lovna, 81. strast, poželenje. 83. boginja jeze, 83a. podredni veznik, 85. žensko ime, 85a. majhna Ida, 86. egipčansko božanstvo, 88. mesto v Turčiji, 89. kraj na Krasu, 89a. eden izmed kontinentov, 91. žensko ime, 94. obdobje, doba, 95a. Edip, 101. maliki, ideali, 101 a. azijski veletok, 105. nekdanji japonski voditelj. 108.' specialist za bolezni mehurja, I 10. del smuškega skoka, 113. pijan, 114. avtomobilska oznaka za Niš,' 115. angleška ploskovna mera. 117. jugoslovanska reka, 1 18. oljkin sadež, 119 svodi, 119a. letopis, 121. eden izmed sovjetskih satelitov, 122. antični rimski založnik, 124a. egipčanska sveta ptica, 126. najmanjši delec snovi, 133. igralna karta, 134. kemični simbol za litij, 137. kemični simbol za erbij, 138. kazalni zaimek.
z	:
RAZPIS NAGRAD
Uredništvo „Iskra“ je za današnjo nagradno križanko razpisalo naslednje denarne , nagrade:
1.	nagrada 100 din
2.	-3. nagrada po 50 din 4.-7. nagrada po 20 din.
Rešitve pošljite na:
Uredništvo „iskra“, Ljubljana, Trg revolucije 1, Etaža Ib M, najkasneje do 12. januarja 1975.
V_________________________________/
I Smučarski tečaji v Gozd Martuljku
Počitniška skupnost skupno s sindikatom ZP Iskra organizirata v zimi 1975 že šestič zapovrstjo smučarske tečaje za člane na&h kolektivov in njihove svojce. Do sedaj se je v naših dobro organiziranih tečajih naučilo smučarskih veščin preko 500 tečajnikov, pod vodstvom dolgoletnih izkušenih smučarskih učiteljev, ki so člani Iskre.
Tečaje bomo organizirali v času:
1.	tečaj od 19. januarja do 26. januarja
2.	tečaj od 26. januarja do 2. februarja
3.	tečaj od 2. februarja do 9. februarja
2. tečaj, ki je v času zimskih šolskih počitnic, je namenjen tudi otrokom.
Tečajniki bodo stanovali ip se hranili v depandanci hotel Špik v Gozd ! Martuljku, če pa bo za posamezni tečaj več prijavljenih bo poskrbljeno še i za dodatna ležišča.
:
:
|
Skupni stroški za posamezni tečaj 7-dnevni znašajo: za odrasle: din 980,00 za otroke: din 850,00
V ceni so zajeti hotelski penzion, turistična taksa, shramba smuči, stroški tečaja in zavarovanje.
Prijave za tečaje sprejema do vključno 26. decembra 1974: Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Prešernova 27, tel. 24-905, 24-907. Ob prijavi je obvezno treba vplačati akontacijo 200,00 din.
Stroške tečaja morate poravnati do začetka tečaja pri naši blagajni ali na ŽR. 50104—601 —26955 Počitniška skupnost Iskra Ljubljana, Prešernova 27.
Pohitite s prijavami!
Tečajniki naj se javijo v depandansi hotela „Špik“ v začetku vsake izmene : do 18. ure.
t
:
Na Kolišču tovorna žičnica
V nedeljo, 22. decembra, so na Kališču pod Storžičem izročili namenu tovorno žičnico. Slavje je bilo združeno s praznovanjem dneva JLA, 15. obletnico Doma Kokrškega odreda.
Pri zgornji postaji tovorne žičnice nedaleč od doma se je v čudovitem vremenu zbrala velika množica ljubiteljev planin, med njimi tudi več Iskrašev.
Na slovesnosti je govoril predsednik kranjskega planinskega društva Franc Ekar, ki je orisal sodelovanje JLA, pomembnost postojanke ter med drugim tudi potek graditve male naprave. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi te naloge, še posebej pa se je zahvalil v imenu PD Kranj vodji del Lovretu Rutarju, Jožetu Kaštrunu in dolgoletnemu Iskrašu Janezu Zajcu. Slednji je skrbel za koordinacijo in nadzor del ter reševal celotno problematiko pri graditvi žičnice.
Na slovesnosti ob otvoritvi so govorili tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in predstavnik slovenske planinske zveze Franjo Klojčnik.
Tovorna žičnica je vsekakor izredno pomembna za planinsko pošto janko na Kališču, do katere so morali doslej voziti, tovor s konji ali pa so ga iz doline na ramah prenesli planine«
sami. Kališče je letos obiskalo že več kot 10.000 ljubiteljev gora in takšno število gostov ni lahko nasititi.
Žičnica je dolga 2000 m. njena nosilnost pa je do 800 kg. Čas potovanja v eno smer je okoli 10 minut, odvisno seveda od teže. -Naprava je stala 500 tisoč dinarjev, od tega je kranjsko planinsko društvo prispevalo okoli polovico, 200 tisoč dinarjev je dala planinska zveza Slovenija, 40.000 slovenska temeljna telesna kulturna skupnost.
Naprava bi stala precej več denarja, če ne bi priskočili na pomoč številni planinci z več kot 1.800 prostovoljnimi urami udarniškega dela.
Z otvoritvijo tovorne dostavne žičnice na Kališče so kranjski planinci slavili veliko delovno zmago, saj so v tako neugodnih vremenskih razmerah do potankosti uresničili, s tem pa so mnogo pripomogli, da bo Dom Kokrškega odreda, ki je priljubljena izletniška točka številnim Iskrašem, še bolje oskrbovan.	La(loDrobti
DOPISUJTE V ISKRO
V___________y
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem sindikat organizaciji tovarne Iskra Elektron) hanika in TEA za obisk v bolnišr ter za prejeto darilo, katerega serr. zelo razveselila ob misli, da boln> nismo pozabljeni. Še enkrat naj lep
*wa*a'	Marija Srebernj*
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikat organizaciji Elektromehanike Kranj pozornost v času moje bolezni, ^ narno pomoč ter čestitke ob dnev republike. Enako se zahvaljujem 51 cialni delavki tov. Zinki in tov. Be cetu za obisk na domu.
Obenem pa želim celotnemu delo’ nemu . kolektivu Elektromehanit srečno ter uspehov polno novo le* 197 s
J udež StaD Vzdrževalna delavnh
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elcktrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgo-vorni urednik: Janez Šilc - Izhaja f|i tedensko Rokopisov ne vračam0 j , - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 - V Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana