LETO XLV, ŠT. 30 PTUJ, 30. JULIJA 1992 CENA 45 TOLARJEV NOVOST ZA NAROČNIKE V juliju in avgustu imajo naročniki s plačano dru- go akontacijo za TEDNIK pri malih oglasih 50% po- pusta. S seboj naj prinesejo potrdilo o plačilu. vse globlja kriza mlečnoprepelovalne industrije ''Reši nas lahko le država" /ALOdh \\hJt.VSUi l/.Uhf KOV Si: KOPIČIJO • \ SIO MANJ DFNAK.IA /A PLAOU.O Mll.KA • oMKiišvv.N.ii: i'RiRi;.Jh Jii iMčno/j\inoki> Zgodba, ki že postaja gro- zljivka, je stara osem mesecev. Zal jo ponavljamo, seveda razširjeno s podatki o nako- pičenih težavah, ki so se zgrnile nad živilskopredelovalno indu- strijo, predvsem mlečno. Ptujska mlekarna je kar 70 od- stotkov svoje proizvodnje prodaja- la na hrvatskem trgu. Južna meja in nedogovorjeno gospodarsko so- delovanje sta to količino zmanj- šala na 15 odstotkov in na upanje mlekarjev, da se bo dobro sodelo- vanje vrnilo. Seveda se je Mlekar- na Ptuj podala na osvajanje do- mačega trga. Prav to so storili tudi drugi, vsi skupaj pa imajo za slo- venske potrebe kar štirideset od- stotkov preveliko proizvodnjo. Po enostavnem računu to pomeni prav tolikšno zmanj.ševanje obse- ga proizvodnje, odpuščanje delav- cev in katastrofo za živinorejo. Manjši odkup mleka pomeni manj telet, pozneje manj pitancev, manj mesa in prazne mesnice. V takem primeru je država, ki da kaj na oskrbo državljanov, prisiljena me- so uvažati za drage devize. Seveda zahodni svet tega ne počne, pač pa finančno intervenira pri izvoru problema, to je v prireji, odkupu in prodaji mleka. Prav to pričaku- jejo od slovenske vlade mlekarji, za to se zavzema tudi kmetijsko ministrstvo. Državno blagajno bi rešitev mlečnopredelovalne indu- strije in prireje veljala 700 milijo- nov tolarjev. Vprašanje je, ali jih bo država v zapleteni gospodarski situaciji zmogla. V nasprotnem primeru pa gorje najprej industriji in kmetijstvu, v naslednjem ob- dobju pa tudi potrošnikom. Ptujska mlekarna se je kar s po- lovico svoje proizvodnje že prebi- la na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. Predvsem kazein prodaja- jo v Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Proizvodnja kazeina narekuje tudi proizvodnjo masla. Žal je tržišče Evrope in sveta z maslom dobe- sedno zasičeno. Ptujska mlekarna ga ima v skladišču okoli 140 ton, vrednostno to predstavlja enome- sečno plačilo mleka prideloval- cem. Na zahodu države odkupuje- jo presežke masla in se ga pozneje "znebijo" na različne načine, pri nas je breme masla zaenkrat še vedno na plečih mlekarn. Prodor na tuja tržišča pa ptujski in drugim mlekarnam ne prinaša odrešitve.Tja je mogoče prodajati pač po evropskih in svetovnih ce- nah. Le-te pokrivajo le 30 do 35 odstdikov lastne cene. Direktor Mlekarne Ptuj Janko Vindiš je postregel z naslednjimi podatki: skupaj z izvozno .stimulacijo, ki jo je država plačala v prvem polletju, je mogoče dobiti v tujini za liter v kazein predelanega mleka 16,64 tolarja, poleg tega pa še 3,78 to- larja za maslo, skupaj torej 20,42 tolarja. Če proda mlekarna maslo doma, dobi, znova preračunano na liter mleka, zanj 11,90 tolarja, skupaj z izvoženim ka/einom 28,54 tolarja. Mleko, ki ga odku- pujejo na terenu, jih skupaj s stroški prevoza stane 27 tolarjev Za liier. Pri izvozu je torej pri vsa- kem litru mleka čista izguba, tudi domača prodaja pa zdaleč ne po- kriva stroškov predelave. Kako se mlečna proizvodnja sploh še drži pri življenju? V primeru ptujske mlekarne je lo zasluga prejšnjih, "debelih" let. Mlekarna si je ustvarila rezervo, ki pa je po šestih kritičnih mese- cih povsem pošla. Že nekaj časa dobijo kmetovalci plačilo za odda- no mleko v dveh obrokih. Morda bo tako, pravi Janko Vindiš, še av- gusta. Za naprej bo treba skleniti nov dogovor. Kakšen, je težko na- povedati. Morda kdo že razmišlja o omejevanju odkupa mleka. Tisti, ki se spozna na kmetijstvo in usodno dolgoročnost nepravilnih odločitev v živinoreji, se bo temu seveda uprl z vsemi štirimi. Bo to- rej vlada zmogla najti izhod iz anarhičnega stanja? Ali pa se bo- mo vsi skupaj "utopili" prav v mleku, ki je sicer začetni vir vsa- kega življenja? J. Bračič POČITNICE OB DRAVI Ob takšnih cenah in urejenosti (beri čistosti) nelbud<.> za konec spopadov v tej državi je sedaj prevzela angleška diplomacija. Njihovo zunanje mi- nistrstvo je napovedalo, da bo v avgustu v Londonu mednarodna konferenca o nekdanji Jugoslaviji, na katero bodo povabili vse vple- tene strani, predstavnike članic Evropske skupnosti, Organizacije združenih narodov in Evropske konference o varnosti in sodelo- vanju. Zadnje premirje, za katerega se je dogovoril britanski zunanji mi- nister, v Bosni in Hercegovini ni dolgo vzdržalo. Spopadi se nadal- jujejo, konvoj pomoči za okupira- no Goražde pa so onesposobile srbske sile. Kraj jc že štiri mesece brez elektrike, vode in hrane. - • - IRAK: Napetost zaradi prote- stov iraških prebivalcev pred stav- bo iraškega kmetijskega mini- strstva je Američane tako razhudi- la, da napovedujejo celo ponovno vojaško posredovanje. Po pogovo- rih s predstavniki OZN je iraški ambasador pri OZN Al Anbari na- povedal, da bodo iraške obvlasti dovolile pregled kmetijskega mi- nistr-stva. Kljub temu dogovoru pa je ameriški zunanji minister Ja- mes Baker izjavil, da mora Irak spo-štovati vse resolucije OZN, sicer ga bo zadela vojaška akcija. • HRVAŠKA: Tam se mrzlično pripravljajo na volitve. Opozicij- ske stranke se s tem, da bi bile vo- litve v tem času, niso preveč strin- jale, vendar so se vse po vrsti po- trudile, da v predvolilnih kampan- jah ne bi zaostajale za vladajočo HDZ. Po državi se vrstijo predvo- lilni shodi, opaziti pa je, da so se v boj za oblast podale številne re- gionalne stranke, predvsem istrske in dalmatinske. Osnovne parole opozicijskih strank v predvolilni bitki so, da je tretjina hrvaškega ozmelja okupiranega, da OZN na njem ne opravlja pričakovane vlo- ge, da je HDZ popolnoma izničila vlogo parlamenta in da je vojno stanje samo izgovor za katastrofa- len položaj gospodarstva. Foto: OM. RUSIJA: Nekdanji solhozi in kolhozi zahtevajo za pšenico dva- krat več, kot je pripravljena dati država. Predsednik Boris Jelcin se je zato odločil za turnejo pre- pričevanja poljedelcev. Po treh dneh njegove turneje nihče ni mo- gel zagotoviti, da so poljedelci pristali na želeno ceno in pozna- valci napovedujejo, da se bodo v prihodnjih dveh mesecih, kolikor bo zaradi podnebnih razlik trajala ruska žetev, nekateri kmetje odločili tudi za protestne shode in stavke. Dejstvo je, da bi Rusija lahko pridelala dovolj pšenice za svoje potrebe, vendar letos tega cilja ne bodo dosegli. — • — ALBANIJA: V nedeljo so se v Albaniji pričele lokalne volitve, na katerih sodelujejo kandidati enajstih od trinajstih strank. Po državi je bilo 4.500 volišč. Tik pred volitvami so na pritisk javno- sti umaknili kandidate komunisti, Stranka za enakopravnost pa je svojo kandidate umaknila brez po- jasnila. - • - VARŠAVA: Tudi poljski parla- ment se srečuje s problemi pogo- ste nesklepčnosti. Zato se je nje- govo predsedstvo odločilo, da bo v pravilnik vneslo ostre sankcije za liste poslance, ki na zasedanjih sejma in njegovih komisij pogosto manjkajo. K temu je dodalo še predlog, da govorniki, ki imajo Vnaprej napisane govore, ne bi smeli nastopiti, tistim, ki so nedi- sciplinirani, pa lahko predsednik parlamenta izključi mikrofon. Da imajo ta razmišljanja podlago, go- vori podatek, da je na vse seje v Sedanjem mandatu prišla manj kot .četrtina poslancev. O predlaganih spremembah pravilnika naj bi po- slanci sejma odločali p>o parla- mentarnih počitnicah, najverjetne- je septembra. pripravila: d.l. ŠE: KO POLITiKA DIRIGIRA STROig Le čevlje sodi naj kopitar..* Razmišljam, kaj storiti. V osnovi sem namreč ved no proti takšni obliki me- dijskega dvoboja, kot ga je v prejšnjem Tedniku pričel trenutno krščanski demokrat, sicer pa mno gim Ptuj čanom znani Pe- ter Vesenjak. V devetnaj- stih letih novinarstva sem v korist bralcev nameno ma večkrat spregledal vrženo rokavico. Tokrat te ga enostavno ne morem in ne smem, kajti čeprav nisem krščanski demokrat (pa tudi ne rdeč, črn, ze- len ali KPV), sem kot novi- nar in kot človek borec za poštenost in resnico. Prav zaradi tega najprej trkam na Vesenjakov krščanski etos (ki se ga očitno vedno ne drži) in ga spominjam vsaj na tisto božjo zapo ved, ki pravi: NE LAŽI IN NE PRIČAJ PO KRIVEM. Ker je poletje pač čas ki slih kumaric, ne zamerim uredniku, da je pisanje Pe tra Vesenjaka kljul) žaljiv kam novinarskemu cehu in naši časopisni hiši v ce- loti objavil. Na namigo- vanja, da moji (torej tudi naši) stroki dirigira neka politika, odgovarjam v podnaslovu s primernim Pre šernovim verzom. Še bolj velja ta verz za Vesen- jakovo "strokovno" razgla- bljanje o tem, da bi MO RAL (očitno jaz) v enem članku razumljivo ločiti poročilo od komentarja. Za božjo voljo... Naravnost smešno, obenem pa jasen poskus politike dirigiranja stroki, česar si ne dovo lim. Dokler imam svojo glavo in svoj JAZ, bom oboje iiporabljal - in to po svoji najboljši presoji. O vsebini okrogle mize pa ne nameravam več iz- gubljati besed, saj sem čiste vesti o tem že poročal v Tedniku 2. julija. V odgo- vor priporočam vsem res- nicoljubnim bralcem, da si ta moj sestavek še enkrat preberejo. Kot verodostoj- no dopolnilo, vsaj kar se tiče števila prisotnih na okrogli mizi, pa tokrat pri- lagam foto DOKUMENT (narejen ob 17. uri, ko je bilo v dvorani največ lju- di). Sicer pa sem prepri- čan, da je med občinstvom v kinodvorani poleg štirih znanih in spoštovanih ptujskih odvetnikov bilo takrat tudi precej pravih kristjanov, od katerih vsak zase dobro, ve koliko jih (nas) je bilo (udeležencev namreč), kaj s(m)o po- slušali in kaj odnesli. Moja ugotovitev je bila med drugim tudi ta, da v vsej svoji novinarski karie ri v prejšnji konnmističnl vladavini nisem slišal toli- ko zaničevalnega in po- smehovalnega na račun vernikov, kot sem na tej okrogli mizi slišal na ra čun "ta rdeče mafije" iz ust Igorja Umeka in še ko ga. Človeku se enostavno upre, še posebej ob dej stvu, da vse to sliši na strankarskem shodu KR- ŠČANSKIH demokratov. O svetopisemski skromnosti in ponižnosti ni bilo ne duha ne sluha. Tolaži me le to, da po vsej verjetnosti vsi v dvorani niso bili ta- kega mnenja, kot govorci. Ce bi hotel politično ak- tivno nastopati, bi to zlah- ka že počel, saj sem imel dovolj možnosti. Pa name- noma ostajam (in bom ostal) med preprostimi, za marsikoga marginalnimi akterji. Navsezadnje pi- šem o ljudeh in za ljudi — največkrat preproste. In niti na misel mi ne pride, da bi se obračal po vetru, kot to mnogi počno v svo- jo korist (in žal v slabo družbe). Še manj, da bi bralcem lagal. Martin Ozmec Ptuj, 23. junija, dvorana mestnega kina. Udeleženci okrogle mize o lastninjenju. Na posnetku manjkajo le štiri ženice iz okolice Markovcev, ki jih objektiv ni zajel. Je to 38 udeležen- cev, kot trdi g. Peter Vesenjak? Očesna ambulanta je prva Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je odprl vrata tudi zasebni praksi. V tem mesecu naj bi bilo podpi sanih okrog dvajset po- godb z zasebniki. Na prvi razpis Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje o obse- gu del v tem letu se je iz ptujske občine prijavilo pet zdravnikov, ki želijo delo nadaljevati kot zaseb niki. Prva je začela delati očesna ambulanta, ki jo je v Panonski ulici 5 v Ptuju odprla dr. med., spec. of talmolog Ljuba Neudauer Resnik. Pred tem je delala štirinajst let v javnem zdravstvu. V sodobno oi)remljeni ambulanti bo opravljala preventivne in kurativne preglede otrok in odraslih. Odprto je vsak dan od 8. do 12. ure in od 14,30 do 17. ure, ob petkih pa od 8. do 12.ure. Nova očesna ambulanta je prva zasebna ambulan ta v ptujski občini in Po dravjii, ki posluje skladno z Zakonom o zdravstve nem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju. S kon- cesijsko pogodbo je njeno delo izenačeno z delom v javnem zdravstvenem za vod\i. Pacienti plačujejo enako kot v javnem zdrav stvu. Pri odpiranju zasebnih zdravstvenih ambulant je še veliko vrzeli. Ne glede na to pa bo zasebno zdrav stvo prav gotovo prineslo novo kakovost v sistemu zdravstvenih storitev. MG Dr. Ljuba Neudauer - Resnik pri delu v svoji ambulanti. Foto: Kosi GOVORI SE... ...DA se eden poznanih Ptujčanov z juinjaškim vzdevkom zadnje čase veliko ukvarja z mislijo na spremembo svoje prepoznavnosti. Ker hi bilo Jabolčni ali Sirov zavitek vse- kakor predolgo in nepraktično ime, ho morda postal Štrudl. ...DA se v dom. grad še niso vrnili pravi lastnik. So pa gospod vodilni v njem prav tako oholi in podcenjujoči do svojih podrejenih kot v starih časih ''oni" gospoda. ...DA imata skupščinski in izvršni predsedujoči skupno manijo kot nekoč v neki pravljici strašni h. Ferdinand. Rože namreč. V (dobronamernih seveda) govoricah sicer ni zaslediti, ali rože tudi rada vohata kot prej omenjeni, sta pa srečna, če krasijo njuni delovni mizi. Dve ptujski cvetličar- ni(ki) sta se na ta raČun znali približati občinskemu vrhu. ...DA so člani ptujskega kluba svojemu predstavniku ob odhodu na olimpiado podarili majico. Cisto po naključju verjetno so izbrali aero majico, torej tisto za letalce. Vsi skupaj sedaj upamo, da ne bo olimpijski judo partner pov- zročil njegovega letenja po zraku. ...DA se v splošni ambulanti industrijskega Al naselja začenjajo številke pri 15. Če je ie bil kdo z nižjo številko kdajkoli v tamkajšnji čakalnici, naj nam, prosimo, javi. ...DA so gasilci dohrohotnejši ljudje od umetnikov. Ko so slednji pred meseci županu izpred nosu odpeljali ptujskega gasilskega zaščitnika Florijana na zdravljenje, je postala mestna hiša ogrožena. Od nedelje je spet varna. Po Leskov- cu imata namreč župan in mestna hiša novega in še žegna- nega varovalca. ...DA je v Ptuju nekako zamrla začetna jutrovska evfo- ričnost. Treba jo ho vzpodbuditi. Nekoč so si turbanovci moči in dobre volje nabirali v haremih. Pri nas pa toliko brezposelne brhkosti. In prazni šotori pred mestno hišo. V ospredju gospodarska vprašanja Dve zaporedni seji je ptujski izvršni svet namenil razpravi o gospodar- skem stanju v ptujski občini. Ocenil je, da so razmere že krizne. Da bi učin- koviteje pomagal pri sanaciji in sprejemanju razvojnih načrtov, je ustanovil Ekonomski svet. Ta bo deloval kot posvetovalni organ z nalogo prilagajanja gospodarstva občine Ptuj zasnovi ekonomske politike vlade Republike Slo- venije, ki se je že pričela izvajati. Skupaj s člani predsedstva občine je ptuj- ski izvršni svet sredi julija sprejel tudi nekaj drugih sklepov, ki se nanašajo na gospodarsko oživljanje v občini. Gre za to, da se pospešijo aktivnosti pri izvajanju aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na širitvi razvojnega sklada. Z analizo brezposelnih naj bi ugotovili, s kakšnimi kadrovskimi po- tenciali razpolagamo v občini. Ptujčani tudi predlagajo, da bi se republiška vlada aktivneje vključila v razreševanje težav ptujskega gospodarstva. Takšno zahtevo so postavili tudi nekaterim republiškim ministrstvom. V ra- zreševanje gospodarskih težav naj bi se bolj kot doslej vključevale banke. Podpirajo tudi samostojnejši status ptujske poslovne enote KB Maribor. Pri renominaciji občinskega proračuna pa naj se prouči možnost zagotovitve sredstev za posege v gospodarstvo. Ta denar naj bi uporabili za financiranje razvojnih in programov gospodarskega prestrukturiranja. Industrijska proizvodnja manjša za 10,3 odstotka Po podatkih Sekretariata za gospodarstvo občine Ptuj se jc industrijska proizvodnja v juniju v primerjavi z majem povečala za en odstotek, v pri- merjavi z junijem 1991. leta pa zaostaja za 4,1 odstotka. Skupno je ptujska industrija v šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta manjša za 10,3 odstotka. Od sedemnajstih panog, kolikor jih spremljajo v občinskem Sekretariatu za gospodarstvo, sla pozitivno rast v prvem pollet- ju letos dosegli le kovinskopredelovalna dejavnost in predelava kavčuka. Ptuj včeraj — danes, jutri Ptujski izvršni svet je prevzel vlogo organizacijskega odbora za organiza- cijo posveta Ptuj včeraj—danes, jutri. 11.,12. in 13. novembra letos se bodo znani slovenski in tudi drugi strokovnjaki ukvarjali s prihodnostjo Ptuja. Osnovni namen posveta je pridobiti elemente za izdelavo razvojnega progra- ma Ptuja kot mestne občine. Organizatorji so k sodelovanju povabili znane Ptujčane: dr. Danico Purg, direktorico Centra za usposabljanje vodilnih ka- drov v gospodarstvu na Brdu, dr. Ludvika Toplaka, predsednika Družbeno- političnega zbora republiške skupščine, dr. Vekoslava Potočnika, dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani, in nekatere druge, ki bodo tudi člani častnega odbora. Posvet bo hkrati uvodna prireditev v okviru praznovanja stoletnice Muzejskega društva. Septembra konec stečaja v Eiektrokovinarju Kot nam je povedal stečajni upravitelj ptujskega Elektrokovinarja Franc Kolenc, bodo dela, ki so jih v stečajnem postopku z 20 delavci opravljali po- godbeno, končali ta teden in nato izkoristili še letni dopust. Delavci bodo potem šli na Zavod za zaposlovanje. Bodoči lastnik bo najbrž podjetje iz Gradišča pri Lenartu FI & BO, ki se ukvarja z livarstvom in je mešano pod- jetje z avstrijskim in slovenskim kapitalom. To podjetje je že plačalo prvi del kupnine, po primopredaji, ki bo ta teden, pa bodo plačali še drugi del. Stečajni postopek se bo predvidoma končal septembra, ko naj bi sodišče do- ločilo razdelitveni narok. V začetku bo novi lastnik delal še nekaj izdelkov iz programa Elektrokovinarja in se odločil, katere delavce bo zadržal, potem pa bo uvajal nove programe. (DL) Uspeli Tovarne vzmeti Ptuj Tovarna vzmeti Ptuj je s projektom Vzmet uspešno sodelovala na repu- bliškem natečaju za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Z njim načrtuje tehnološko, strojno in delno infrastrukturno obnovo podjetja predvsem v okviru novih programov na področju avtomobilske in železniške industrije. Republiško ministrstvo za planiranje je tovarni odobrilo štiri mili- jone tolarjev, kar pa bo ob zagotovitvi 30-odstotnega lastnega deleža prema- lo za uresničitev projekta. Zato so za pomoč zaprosili tudi banko in občinski razvojni sklad. Banka jim jc na vlogo pozitivno odgovorila ter jim dodelila kredit v višini treh milijonov tolarjev. Podobno odločitev sedaj pričakujejo od občinske vlade. V toplicah veliko kopalcev v toplicah imajo te dni veliko kopalcev. Ob koncu tedna jih je bilo deset tisoč. Zadovoljni so tudi z obiskom v avtokampu, kjer je od 110 zasedenih 80 kampirnih mest, bungalovi pa so v celoti zasedeni do konca avgusta. Vo- da je po ocenah Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor čista in kakovostna. To so pokazale mikrobiološke in kemične analize. Je pa voda ob takšni frek- venci kopalcev, kot jih imajo zadnje dni, nekoliko "utrujena", kar se pozna po barvi. Na Destrniku praznovali 6. septembra Turistično društvo Destmik bo svojo tradicionalno turistično prireditev Kmečki praznik letos organiziralo v nedeljo, 6. septembra. Letošnji praznik bo že dvanajsti. Do takrat bodo marsikaj uredili tudi v svojem domu. Pripravila: MG Izvedeli smo 4 — PO NAŠIH KRAJIH 30. JULIJ 1992 TEDNIK od A, ac... GRAJENA • V gasilskem društvu Grajena, kjer bodo letos prazno- vali 35-letnico, se pripravljajo na slavje v nedeljo, 2.avgusta, ko bodo svečano razvili pionirski prapor. V društvu je blizu 100 članov, od tega 48 gasilcev, 8 gasilk, 12 mladincev in 24 pionirjev. Njihov požarnovar- nostni okoliš zajema 540 gospodinjstev ter okoli 740 hektarov gozda. Imajo svoj gasilski dom, ki je tik ob domu krajanov ter gasilsko vozilo z najnujnejšo opremo. Pionirji GD Grajena z mentorji pred svojim gasilsliim domom. Foto M. Ozmec TEDNIK LESKOVEC • V nedeljo so se ob izredno lepem in vročem vremenu tam zbrali domači ter gasilci sosednjih društev, predstavniki Občinske gasilske zveze Ptuj in pobratene OGZ Škofja Loka ter gasilci iz sosed- nje Hrvatske. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher ter številni ljubitelji gasilstva od blizu in daleč. V središču pozornosti je bilo novo, moderno gasilsko vozilo — 5.500- litrska cisterna znamke Mercedes. Gasilci iz Leskovca so prvi v občini kupili gasilski avto svetovno znane finne, sicer nekaj dražji, a zmoglji- vejši in kot nalašč za težke haloške terene. Vozilo je, preračunano v da- našnjo vrednost, veljalo dobrih šest milijonov tolarjev. Polovico je pri- spevala Zveza gasilskih društev občine Ptuj, drugo polovico pa krajani, podjetja in Štab za civilno zaščito občine Ptuj. Novo gasilsko vozilo in kipec sv.Florijana, zaščitnika gasilcev, sta na nedeljski slovesnosti bla- goslovila domači župnik g. Štabuc in g. Korenjak. (JB) TEDNIK MARKOVCI • Kljub poletju so v folklorni skupini Anton — Jože Štrafela v Markovcih te dni aktivni. Najbolj so veseli društvenih prosto- rov, ki so jih dobili od krajevne skupnosti v pritličju zadružnega doma (tam, kjer je bila včasih telefonska centrala). Tako so končno uresničene njihove dolgoletne želje. Sobico so si uredili, v njej pa razstavili števil- ne spominske diplome in praktična darila, ki so jih dobili na več kot ti- soč nastopih doma in v tujini. Uredili so tudi zunanji del ter postavili napisno tablo in cvetlična korita. Sestajajo se vsak petek in kar naprej pridno vadijo. V odrasli folklorni skupini, ki jo vodi umetniški vodja in predsednik društva Franc Kolarič, je trenutno 30 članov. V jeseni pa bo- do spet pričeli vadbo pionirske skupine, ki jo bo vodil učitelj Milan Ga- brovec in bo delovala na osnovni šoli. Poleg rednih nastopov (letos jih je bilo 13) imajo načrtu še martinovanje in miklavževanje. Predsednil< marfda po neurju, ki je bilo 10. junija na območju Slovenskih goric, 71 milijonov 153 tisoč tolarjev, ni pričakovati, da bi s sredstvi pomagala republika. Ptujska občinska komisija za ocenitev škode je že lani predlagala spremembo kriterijev za dodelitev sredstev iz republiške- ga solidarnostnega sklada, v katerega tudi ptujska občina prispeva veliko. S sedanjim sistemom so najbolj prizadele velike občine, kot je ptujska. Izvršni svet je priporočil komisiji, da vztraja pri predlogih iz lanskega leta. PODPORA OLIMPIJCEMA IN PROJEKTU JUTROVO Izvršni svet je z dvesto tisoč tolarji podprl sodelovanje športnikov Mirka Vindiša in Filipa Le.ščaka na poletnih olimpijskih igrah v Barceloni. S slovensko televizijo bo sklenil pogodbo o sofinanciranju oddaje E.x libris, ki bo predstavila razstavo Srečanje z Julro- vim na ptujskem gradu in hkrati popularizirala Ptuj kot turistično mesto. V okviru enoume oddaje o razstavi bo televizija predvajala trideselsekundni spol o Ptuju. Ta oddaja je eden od prispevkov ptujske občine pri promociji razstave. y^Q TEDNIK 30. JULIJ 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 POLETNI POGOVOR Z BORISOM MIOCINOVICEM Ptfi|sfci muzej — i lil saJigriem Sedem let je že tega, kar je Boris Mioeinovič prevzel vodstvo Pokrajinskega mu/eja v Ptuju. V tem času se je zgodilo ogromno stvari, telo grad je dobil Tasado, pa seje zdelo, da to še dolgo dolgo ne bo uresničjivo... Pred sed- mimi leti tudi sam ni slutil, kaj vse ga eaka in kaj vse mu bo uspelo. Težko je njegovo voljo, ki je za dosego eilja neomajna, imenovati trma. In če že ni trmast, pa je člo- vek stoterih energij, saj je njegovo življenje razkosano na množico dejavnosti: je diplomirani pravnik, ki je ravna- telj muzeja, ljubiteljski slikar, gledališki igralec, špor- tnik, odličen kuhar, njegove roke so pravi balzam za bo- lečo glavo ali vrat, je — Boris Mioeinovič. Malo za šalo, malo zares: slišati je govorice, da za- puščate muzej, da naj bi vas nasledil nekdo avtoritativnejši — j^ovorlce pravijo, da iz Ma- ribora — vam pa naj bi zau- pali turizem v ptujski občini? Boris Miočinovič: Nič ni za večno, niti ravnateljsko mesto v muzeju, o vsem tem, kar me sprašujete, pa nič ne vem, prvič slišim. Res pa je, da me turizem veseli. Z vašim prihodom se je mu- zeju po "težkih letih" povrnilo dobro ime... Boris Miočinovič: V muzej sem prišel po naključju, ker pred sedmimi leti nihče drug ni hotel iti. Muzej je ustanova, ki je namenjena najširši javnosti, včasih pa so bili muzeji mogoče nekoliko preveč zaprti vase. Če hoče muzej opravljati svo- je poslanstvo tako, kot bi moral, mora imeti obiskovalce — do- mače in tuje. Ptujski muzej je danes najbolj obiskan v Slove- niji in mislim, da bomo to tudi ostali, če bomo dobro delali. Trenutno ste vršilec dolžno- sti ravnatelja. Ste bili ra- zočarani, da vas poslanci niso ponovno imenovali za ravna- telja, boste ponovno kandidi- rali? Boris Miočinovič: Nič slabe- ga, če bi ostal muzejski ravna- telj, ker menim, da moram ne- katere stvari doreči. Mislim, da je glasovanje v skupščini poka- zalo, da nimam biti za kaj priza- det, saj sem imel proti le en glas, vendar je žal bilo prisotnih premalo poslancev, ni bilo pra- ve sklepčnosti, da bi lahko odločali. Nerodno je, da so funkcije v kuUurnih ustanovah in šolstvu postale stvar nekih "pritlikavih" političnih iger, ki nimajo nobe- nega smisla, zakaj to ni poveza- no s pripadnostjo tej ali oni stranki, z nobeno ideologijo. Funkcija je povezana z uspeš- nostjo ali neuspešnostjo, s po- zitvnimi ali negativnimi rezulta- ti. Nikakor si ne predstavljam, da bomo zdaj v kulturi ali kje drugje namesto enopartijskega sistema imeli deset enopartij- skih sistemov, odvisno od tega, kdaj bo kdo prišel na oblast. KO GOVORIMO O MUZEJU, GOVORIMO O TURIZMU Muzej je paradni konj ptujske občine... Boris Miočinovič: Vsak mu- zej, če dobro dela, je nepo- grešljiv dejavnik turizma v kra- ju, kjer je. Se posebej to velja za našega, ki domuje v tako sli- kovitem mestu in v objektih, ki so že sami po sebi izredno zani- mivi za obiskovalce. Vse pa je odvisno od struktu- re našega turizma, tega pa v glavnem ni oziroma ga komaj zaznavamo. V tistem trenutku, ko bo v Ptuju in okolici nekaj tisoč ležišč, se bomo lahko po- govarjali o pravem turizmu; za- enkrat smo si vsi pretežno Usmerjeni na izletniškega, kjer imajo pomembno vlogo ptujski grad, muzejske zbirke, razstave — to je tisto, kar najbolj vleče v Ptuj. Zaradi tega smo v turiz- mu to, kar smo. V prvem pollet- ju smo imeli 41.000 obiskoval- cev, kar je 30 odstotkov več, kot je bilo pred petimi, šestimi leti v celem letu. Dvomim, daje katera tovarna imela v teh letih tako hiter razvoj. Mislim, da bomo letos imeli še enkrat toli- ko obiska, čeprav je finančna in Sospodarska kriza izjemna; to govori o tem, da dobro delamo. MUZEJSKA STROKA DANES Kaj je v m.uzeju danes naj- težje? Boris Miočinovič: To, kako preiti iz sedanje kakovosti na kakovost na višjem nivoju, vse drugo so efememe zadeve. Ka- ko priti do denarja, kako popra- viti streho, kako postaviti raz- stavo — vse to je zelo pomem- bno, vendar kako celovito stopi- ti kot ustanova v višji rang, to je po mojem mnenju nekaj na- težjega in za kaj takega so po- trebna leta, desetletje tudi več. Vse temelji na izkušenosti, novi miselnosti, kadru, ki je sposo- ben svoje mišljenje in prakso spreminjati. Naš muzej posto- poma prihaja do danosti, da po- stajamo eden najboljših muze- jev ne samo v Sloveniji, ampak tudi zunaj nje. Kakšno je mesto ptujskega muzeja v evropski muzejski stroki? Boris Miočinovič: Mislim, da ima ptujski muzej priložnost, da postane vzorčni primer pokra- jinskega mnuzeja. Mislim, da so redki muzeji v Evropi, ki imajo takšne pogoje kot naš, tudi v povezanosti s turizmom in okrog financiranja. V zadnjem času sem videl po Evropi nekaj velikih muzejev. Očitno je, da so vsi zelo usmerjeni na komu- nikacijo z obiskovalci na več nivojih. Kvalitetna informacija je tisto, kar obiskovalec takoj dobi ob vstopu v muzej. Vsi muzeji v Ptuju imajo klube pri- jateljev muzeja, vsi so usposo- bljeni na obisk ljudi brez vodni- ka. Kjerkoli sem bil, povsod na- menjajo pedagoški službi po- sebno mesto, dajejo ji največji poudarek in mislim, da je tudi naša naslednja naloga, kako to pedagoško dejavnost vsaj pri- bližati evropskim standardom. Muzej se mora približati vsem in prava umetnost je doseči, da so vsi zadovoljni. Druj^o leto bo muzej proslavil 100-letnico. Kaj načrtujete? Boris Miočinovič: Gre za sto- letnico Muzejskega društva, iz katerega so izšle vse profesio- nalne kulturne ustanove. Ob stoletnici želimo zadržati stand- ard, ki ga imamo danes: da člo- vek lahko pride v muzej, kupi vstopnico, da ima garderobo, da v okviru muzeja dela kavarna in podobno. Mi se bomo trudili, vendar je od muzeja še najmanj odvisno, da ta standard obdrži- mo. V nasprotnem primeru bo muzej ob stoletnici spet, kar je bil pred sto leti: imel bo enega vodnika, ki bo vsako uro sprem- ljal obiskovalce po zbirkah. Drugi bodo morali počakati, da se vodnik vnie. Mislim, da je to naš največji načrt, naša največja naloga. Pripravljamo še več raz- stav, vsak oddelek bo pripravil eno, nekaj bo gostujočih, v zve- zi z arheologijo pa pripravljamo nekaj, česar v nekem smislu tu- di Evropa še ni videla. Kakšna je muzejska mreža v Sloveniji, kakšen status bo določila muzeju, kdo naj bi bil ustanovitelj? Boris Miočinovič: Muzejska mreža še ni dorečena. Pripravlja se zakon, ki pa ne more v celoti zaživeti brez muzejske mreže. Osebne menim, da se bodo mo- rale nacionalne ustanove na no- vo ustanavljati in njihova usta- noviteljica bo država. Za takšne muzeje, kot je naš, ki ima na- cionalni pomen, bo ob državi moralo prevzeti soustanovitelj- ske pravice mesto, v katerem je. Takšna kulturna ustanova je državi pomembna toliko, koli- kor je odmevna v svojem delu, odmevna je pa je predvsem v svojem kraju. Če kraj pozabi na svojo kulturno ustanovo in obratno, potem avtomatsko iz- gublja tudi svoj nacionalni po- men. Če bi poleg množice stvari, s katerimi se ukvarjate, znali tudi čarati, kaj bi v tem tre- nutku v muzeju spremenili? Boris Miočinovič: Iz enega bi naredil štiri dobre muzeje. Smo kompleksen muzej, vsak odde- lek razen zgodovinskega bi bil v svoji kategoriji največji v Slo- veniji; to velja še posebej za ar- heološki oddelek. Pedagoška služba, služba za stike z javno- stjo, konservatorsko-restavra-. torska služba, tehnična ekipa in uprava bi še zmeraj bili skupni za vse "muzeje". Dokler se ne bomo začeli obnašati tako, ne bomo napredovali tako, kot mi- slimo, da bi morali. Če nas obravnavajo kot eno ustanovo, se lahko zgodi, da posamezni oddelki ne bodo nikoli prišli "na vrsto", lahko se zgodi, da se cel muzej skrije za obnavljanje fasad, to pa ni njegovo poslan- stvo. Imamo Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, ki ima dramo, opero in balet, pa niko- mur ne pade na pamet, da bi obravnavali to kot eno ustano- vo, ki se poteguje za tri predsta- ve, in če so, recimo, tri opere boljše, drugi ne pridejo v poštev. Mislim, da bi morali do- seči to in to bi v tem trenutku uresničil, če bi lahko. Nataša Vodušek Ljudski peveCf zborovodja in skladatelj Albin Krajne V haloški vasici Vareja nad Vidmom pri Ptuju je v številni kmečki družini leta 1929 pri- jokal na svet Albin. V Halozah se je nekoč pelo, tudi v veliki Krajnčevi družini, in prav to ljubezen — ljubezen do lepega petja — so mu starši položili v zebelko. To je bilo najdrago- cenejše, kar si je mali Binček s svojim rojstvom lahko pri- služil. To dragoceno vezilo pa spremlja Albina vse življenje. Plamenček, ki se je vnel v nje- govem nežnem otroškem srcu, tli vedno bolj in vedno bolj podžiga njegovo vdano pri- padnost glasbenim muzam, ki nenehno oplajajo njegov pri- rojeni smisel za vse, kar je le- po, posebno za toplino tonske- ga izraza, barvno sozvočje harmonij in njihovo vsebinsko izpoved, prevsem pa čar in izrazno moč najplemenitejše- ga vseh instrumentov — člo- veškega glasu, ki je tudi vodil- ni instrument Krajnčevih gla- sbenih zamisli. Albin Krajnc je začel svoje prvo organizirno petje v pev- skem zboru osnovne šole na Vidmu. Kdor ni slišal petja haloških otrok s srebrno čisti- mi, voluminoznimi in jasnimi glasovi, je zamudil mnogo le- pega. Po mutaciji je pel v od- ličnem cerkvenem zboru na Vidmu, pozneje pa pri meša- nem zboru Prosvetnega društ- va Franceta Prešerna v Vidmu (zborovodja Maks Vaupotič). Življenjska pot ga je vodila v Maribor, kjer je pel pri KUD Pošta-Obrtnik (Gustav Raku- ša), pozneje pri moškem zboru Slave Klavore (Jože Gregorc), in kot sam pravi, sije tako na- biral znanje v zborovodstvu in spoznavanju tudi zahtevnejše zborovske literature. V Mežiško dolino, kjer živi in deluje, se je preselil leta 1960. Na Ravnah se je takoj pridružil mešanemu pevskemu zboru Prežihovega Voranca (Ivertnik), kmalu pa je začel zbirati pevce za Koroški oktet. Oktet izpod Uršlje je pozneje prerasel v moški zbor Vres. Kmalu zatem je Krajnc usta- novil in vodil Koroški vokalni kvintet, s katerim je začel go- jiti značilno koroško petgla- sje. V Dobrli vasi na avstrij- skem Koroškem je vodil me- šani PZ Srce, v Kotljah 'pa moški in pozneje mešani pev- ski zbor. Vse to poustvarjalno umet- niško delovanje ob rednem po- klicu pa Albina Krajnca ni povsem zadovoljevalo. V njem so se porajale melodije, vedno nove, nekaterim je napisal tu- di besedilo, in moral jih je spraviti na papir; opremil jih je s potrebno harmonijo in končno v samozaložbi obelo- danil pod naslovom Roža na poljani. V zbirki je izšlo 28 pesmi za mešane, moške in de- kliške zbore. Ob tej priliki je bil v Družbenem domu na Pre- valjah koncert, na katerem so sodelovali mešani pevski zbor Srce iz Dobrle vasi, ki ga se- daj vodi Marjan Berložnik, vokalni kvintet Ajda iz Dravo- grada in ženski kvartet Zdov- čevce dečve iz Koprivne. Kon- cert je bil prisrčen, zapeli so tudi več Krajnčevih pesmi, za- to bi ga lahko poimenovali tu- di promocija Krajnčevih skladb. Večer je izzvenel zelo slavnostno, poslušalci so spre- jemali izvajanja posameznih pevskih skupin z velikim zani- manjem in nagradili vsako točko s prisčrnim aplavzom. Albin Krajnc, ginjen, je bil po koncertu deležen mnogih pri- srčnih čestitk, ki se jim pri- družuje tudi podpisani. Univ. prof. Jože Gregorc BRANE tAMUT - NATAŠA KOUR 30 BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtini stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ronianizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. GENIJ (nadaljevanje) Genija, nekakšnega varuha in ohranjevalca ustvarjalne moči, imajo po rimskem pojmovanju poleg posameznikov, skupin ljudi in krajev tudi letni časi. Njihovim genijem ljudje pri- našajo darove, da bi pomagali izpolniti poslanstvo vsakega let- nega časa. Posebno v predelih s pretežno agrarnim gospodar- stvom so bile njihove upodobit- ve pogoste. Tako poznamo iz Starš dva kvadra z reliefi letnih časov; danes ta vzidana ob stop- nišču na vzhodni strani mestne- ga stolpa (Povodnov muzej). Genij pomladi, prikazan kot mlad vojščak. Marmornat kvader je bil najden v Staršah, danes pa je vzidan v Povodnovem muzeju. Na levem kvadru je na eni stranici upodobljena poletna bo- ra (deklica) s snopom v roki, na drugi stranici pa je močno poškodovan relief vojaka v oklepu ali, po drugi razlagi, bo- ga Marsa. Najverjetnejša se nam zdi razlaga, da gre tu za predstavitev letnega časa, za ge- nija pomladi. Po starem rim- skem koledarju je prvi mesec v letu, marec, imenovan po bogu Marsu, prvotno bogu poljske rodovitnosti, poljskih meja, ka- sneje tudi varuhu meja skupno- sti in s tem vojske. Zima v anti- ki ni bila čas vojnih pohodov, začeli so se prav v marcu z da- rovanjem bogu Marsu. Predsta- vitev genija pomladi kot vojaka se nam tako ne zdi nenavadna. Na drugem kvadru je na fron- talni strani mladenič z grozdom, ki predstavlja genija jeseni; na poškodovani stranici je bil torej zelo verjetno upodobljen genij zime. Kako so si ga Rimljani predstavljali, vemo po nekem drugem posvetilnem kamnu iz Poetovione, kjer je prikazan gol, krilat deček z naglavno ru- to, trstiko v eni ter zajcem v drugi roki. Upodobitev, ki je značilno de- lo rimske provincialne umetno- sti, si lahko ogledate v lapidari- ju Pokrajinskega muzeja Ptuj v stavbi nekdanjega dominikan- skega samostana. (Se nadaljuje) Genija jeseni so si Rimljani predstavljali kot mladeniča, ki nosi grozdje. Marmornat kvader, ki je bil najden v Staršah, je danes vzidan v Povodnovem muzeju. Reliefni prikaz krilatega geni- ja zime z zajcem in trstiko v rokah. Kamen hrani lapidarij ptujskega muzeja. 6 — NASI KRAJI IN LJUDJE 30. JULIJ 1992 — TEDNIK ORMOŽ Pred drugo vojno je bilo vse drugače Nadaljevanje V pogovoru sta .sc Ljubo I,csni4;:ar in Fran<:ck Tutiko >u. IViznati moram, da wro ijeholc v/JvvIa v ti^ti cas in tjudi, <»e posebej ker ?.em veliko podobnej^a pripovedovan,}« slikala /e pred leti in tisto »ie ni razlikovalo od iejiia^ kar )>ia mi povedala sedanja NOiiovornika^ Ormož (grad in bolnišnica) iz leta 1917. Fotografijo hrani Zgo- dovinski arhiv v Ptuju. DRUŽABNO ŽIVLJENJE Ljubo Lesničar: V Ormožu so pred vojno prebivale ob sloven- skih tudi nemške družine, bolj ali manj bogate. Omeniti mo- ram Kautzchamerje in Durma- jerje. Oboji so imeli velike vi- nograde, Durmajerji pa še štiri pare vprežnih konj, kar je bilo za tisti čas veliko. Tu, kjer je danes na Ptujski cesti banka, je bila velika Durmajerjeva hiša. Zgoraj so imeli svoje prostore takratni financarji, spodaj pa je bila znana Durmajerjeva vinska klet. Hišo so pred koncem voj- ne minirali. Razvalina je kazila Ormož vse do 1973. leta, ko je bil zgrajen blok s trgovino in banko v pritličju. Poleg tega so imeli še dve hiši z gospodar- skim poslopjem. Vinograda so imeli v Vinskem Vrhu in na Kajžarju. Gospodarili so brat in dve sestri, poročen ni bil nobe- den. Zanimivo je bilo tudi to, da se z drugimi ormoškimi Nemci niso kaj prida družili. Franček Pucko: Omeniti je potrebno še Kralla, ki je imel tu, kjer je danes stari obrat Op- tiplasta, usnjamo — kužnarijo. Ta se je največ družil z dr. Ma- jeričem. Nad vsemi pa je bil dr. Brodar, ki je bil celo popredsed- nik ormoške mestne občine. Po svojem osnovnem poklicu je bil inženir kemije. Sklepam, da je iz te stroke opravil še doktorat. Ni se kaj dosti družil z drugimi ormoškimi nemškimi družina- mi. V glavnem se je ukvarjal z vrtnarstvom in vinarstvom. Sta- rejši Ormožani se še prav goto- vo spominjajo njegove vrtnari- je, ki je bila med Ptujsko in Cvetlično. Imel je celo hektar vrtnic vseh barv. Delal je rožno olje, vendar v manjših količi- nah. Ko so vrtnice najlepše cve- tele, je šopek vsak dan pošiljal v Beograd na dvor. Visoko se je nosil tudi Maks Petovar, ki je imel na Lentu mlin. Kolikor vedo povedati ljudje, je ravno on povzročil, da so Nemci 8. maja 1945 dvignili v zrak celo naselje Lenta. Baje je dejal: Če jaz ne ostanem tu- kaj, ne bo ostal moj mlin, pa tu- di Lenta ne bo več. Ljubo Lesničar: Tudi slo- venske premožne družine, kot so bili Kuharici in Veselici pa še drugi, se niso kaj prida družile med sabo. Veliko dru- ženje je bilo med nami, prepro- stimi ljudmi. Naj omenim, da so bile ženske bolj malo zaposle- ne, največ jih je bilo v prosveti. Delali so v glavnem moški. Pa tudi volilne pravice niso imele. Kako pa se vidva spomnita družabnega življenja? Franček Pucko: Predvsem zavedni Slovenci smo se družili med sabo. Najbolj prijetno je bilo ob nedeljah, ko smo se iz Ormoža umaknili v vinotoče na Litmerk ali Hajndl. Tam je imel vinotoč Štuhec. Ali pa smo šli k Altu v Veliki Nedelji, ki je bil di smo šli še v Pavlovce k Mir- ku Bemhardu. Ljubo Lesničar: Ormožani so radi šli tudi prek Drave k Jamniku, kjer je bila vsako ne- deljo popoldan glasba. Prišle so cele družine; moški so malo po- pili in politizirali, ženske klepe- tale in obirale druga drugo, otroci pa razposajeno tekali naokoli. Ko je padel mrak, so se predvsem družine z otroki vrni- le domov. Radi smo šli tudi h Grivcu na železniško postajo. Se mogoče spomnita imen tedanjih predsednikov mest- nih občin? Franček Pucko: Najdalj časa je bil predsednik mestne občine Ormož stari Ivan Veselic, oče Mirana Veselica, avtorja or- moške vinske kleti. Za njim je prišel dr. Hrovat, ki je predsed- nikoval dve mandatni dobi, po- tem so prišli na vlado klerikal- ci; njihov župan je bil Franc Hanželič s Hardeka. To je bil izredno korekten človek; še na- prej smo lahko ostali pri Soko- lih, pa ni delal tistim, ki smo bi- li v službi na občini, nobenih težav. Znal je reči: Vi ste Soko- li, mi smo Orli, vsi pa smo naši, Slovenci. Rad nas je povabil v svoje gorice, ki jih je imel v Vinskem Vrhu. Ko smo že nekaj popili, sem moral obvezno še zapeti "En starček je živel..." KULTURA, PRIREDITVE, SEJMI... Kako pa je potekalo kulturno življenje v predvojnem Or- možu? Franček Pucko: Pred vojno se je veliko prepevalo. Omeniti je potrebno Riharda Papsta, ki je vodil nekaj zborov, in nad- učitelja Turka, ki je režiral veli- ko iger. Okrog 1936. leta smo že imeli svojo mestno godbo, ki jo je ustanovil učitelj Jože No- vak. Rekli smo ji Novakova mestna godba. Celo jaz sem so- deloval v njej, igral sem ES tro- bento. Bili smo večinoma sa- mouki, nekaj pa jih je prej poučeval gospod Domicijan Se- rajnik, organist v župni cerkvi. Ljubo Lesničar: Imeli smo tudi kino — Edison ton kino Av- gust Kreutz- Veliko smo tudi te- lovadili v stari šoli. Danes je tu občinsko poslopje. Tudi takrat so ob koncu šolskega leta pri- pravili proslave, cele telovadne akademije, ki so jih izvedli v Mestni grabi. Tik pred drugo vojno so Ormožani in okoličani pod vodstvom zavednega Slo- venca, sedaj že pokojnega Mar- tina Skolibra, zgradili sedanji dom kulture. Marsikaj bi bili lahko še naredili v tistem času, pa je žal prej prišla vojna in vse spremenila. Ormož je bil znan po svojih sejmih... Ljubo Lesničar: Sejmi so po- tekali ob istih dnevih kot danes: na cvetni petek, Jakobovo in martinovo. To so bili pravi praznični dnevi za vse. Ljudje z dežele so prišli v mesto, na sejmu se je veliko kupovalo, ker nekoč ni bilo toliko trgovin kot danes in so ljudje denimo čevlje kupovali na .sejmu. Ob semanjih dnevih otroci nismo imeli pouaka. Kako je bilo ob pustu? Ljubo Lesničar: Pustni karne- val ima že dolgo tradicijo. Ku- rentov takrat ni bilo, v glavnem smo naokoli preganjali kamelo. V pustnem ča.su je v Ormožu izhajal tudi poseben časopis z nekoliko pikro vsebino. Seveda je bilo veselo, ljudje so se radi šemili, bilo je veliko veselic, ki so bile dobro obiskane, skratka pustni čas je bil izredno zani- miv za staro in mlado. Predvojni Ormož je premo- gel teniška igrišča. Ljubo Lesničar; Res je. Teni- ško igri.šče je bilo na vzhodnem robu grajskega parka, kjer je da- nes poletno kopališče. Spomin-, jam se, da so tu igrali takratni znani tenisarji, ki so pri-šli celo iz Zagreba. Med njima sta bila Punčec in Palada. Otroci smo bili nadvse ponosni, ko smo ji- ma pobirali žoge. Pa še kakšen drobiž nam je kanil v žep. ^ ^ <1>' «1> 'f^ Prihodnjič o Lentu in lentov- ski republiki, o Dravi in vsem, kar se je dogajalo ob njej, in o gospodarstva v takratnem Or- možu. yij^ Topolovec $ SKUPŠČINE BORČEVSKE ORGANIZACIJE V organizacijo poslej tudi v soboto je bila v Domu Franea Kramberj^erja v Ptuju volilno-programska skup.šeina občinskega odbora //B NOV Ptuj. Kot gostje so seje udeležili Anka Ostrman, re- publiška ministriea /a boree in vojaške vojne invalide, Vojteh Rajher, predsednik Skupščine občine Ptuj, in Ate- na Ulrih, članiea Izvršnega odbora Republiškega združenja borcev NOV. Na skupščini so ocenili delo v zadnjih dveh letih, razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Dosedanjega predsednika Milana Lacka je zamen- jal Ivo Rau. S sobotno skupščino so tudi b«)rei ptujske občine začeli prenovo svoje organizacije. Borčevska orga- nizacija se odpira tudi za simpatizerje oziroma za vse, ki so sodelovali v NOB v letih 1941-45 in v desetdnevni voj- ni 1991. leta. Da se organizacija odpira, se kaže tudi v spremenjenem imenu. To je po novem Zveza združenj borcev in udeležencev NOB. Milan Lacko je poglobljeno in strnjeno govoril o delu ptuj- ske občinske organizacije bro- cev v zadnjih dveh letih. Med drugim je poudaril: "Demokra- tizacija znotraj borčevske orga- nizacije, odpiranje in širitev tijenega delovanja na vse ude- ležence NOB, sprotna reagiran- ja na podla podtikanja in near- gumentirane napade na NOB, pokončna in načelna drža velike večine borcev republiškega, občinskega in krajevnih vodstev borčevske organizacije je ohra- nilo našo organizacijo enotno, trdnejšo in bolj aktivno, kot bi mogli pričakovati glede na sta- rostno strukturo našega član- stva. Posebnega pomena za ohranitev pokončnosti borcev NOB in povrnitve prepričanja, da so bili v krvavi vojni zoper okupatorja na pravi strani, je bi- lo veličastno partizansko zboro- vanje ob 50-letnici OF sloven- skega naroda." "BORCI MORAMO BITI POVSOD..." Udeleženci skupščine so zelo kritično razpravljali o svojem delu v zadnjih dveh letih. Da na nekaterih področjih niso uspeli, so krivi sami, ugotavljajo. Na skupščini so se zavzeli za aktiv- nejše delo v bodoče. Mirko Kostanjevec je spodbu- dil razpravo glede sprememb v novi zdravstveni zakonodaji, ki je ukinil nekatere pravice in je popolno zdravstveno varstvo opredelil le za vojaške in civil- ne invalide vojne. Zato so borci sprožili ustavni spor. Po njego- vem bi tudi pri zdravstvenem zavarovanju morali upoštevati socialno stanje, tako da tisti, ki lahko plača, naj plača. Občinski odbor je pohvalil, da so uspeli s številnimi predlogi pri preime- novanju ulic. Prepričan pa je, da bi morali biti pri teh vprašanjih še bolj borbeni. Naj- bolj ga je zbodlo preimenovanje Trga mladinskih delovnih bri- gad v Mestni trg. Kaj pomeni Mestni trg? To je tako, kot če nekdo reče "lepo vreme". Trg mladinskih delovnih brigad je ime, ki je nosilo v sebi veliko zgodovinskega. Jože Križmančič je prepričan, da je borčevska organizacija v zadnjem času marsikaj zamudi- la. Najbolj ga boli denacionali- zacija. Vladi bi morali dopove- dati, da ne smemo sami sebe uničiti. Naše zemlje ne bi smeli izročiti tujcem. Ivana Kelharja najbolj boli, ker bodo volitve dobili tisti, ki so nekoč bežali, in trditve nekaterih, da so bili na krivi poti tisti, ki so zmago- vali. Več razpravljalcev je opo- zorilo na kritični socialni po- ložaj nekaterih članov, ki zaradi tega izstopajo iz organizacije, predlagajo pa tudi, da se v bo- doče bolj vključujejo v vsa družbena dogajanja. Atena Urlih iz Izvršilnega od- bora Zveze združenj borcev NOB je govorila o zdajšnjih razmerah na slovenski politični sceni: "V vseh občinah bodo borci morali začeti delati na streznjenju poslancev, da bodo delovali v interesu volilcev, ne pa strank. Trenutno je parla- ment tisti, ki vodi v kaos. Borci imate vso pravico, da povabite poslance na razgovor in jih sez- nanite s svojimi stališči do ne- katerih vprašanj. V občinah imamo še vedno devetdeset ti- soč volilcev, kar ni zanemarlji- va številka. Volilno podporo je treba dati tistim strankam, ki bodo imele spoštljiv in korekten odnos ^ NOB, jasen program za napredek, za resnično demo- kracijo, ne za takšno, ki prizna- va le demokracijo v lastnih vrstah... Borčevske pravice niso privilegij, so le skromno nado- mestilo za mnoge napore med NOB. Povsod drugje v svetu uživajo borci večjo zaščito kot pri nas in povsod jo spoštljivo izvajajo. 19. septembra bo v Ljubljani proslava ob 50-letnici ustanovitve slovenske vojske. Njen pokrovitelj bo Predsedstvo RS. Borci se je moramo mno- žično udeležiti." "VERJAMEM V OBJEKTIVNOST ZNANOSTI..." "Slovenski partizani so se po- stavili ob bok vsej antihitlerjev- ski koaliciji. To cenijo drugje v Evropi. V Sloveniji bomo orga- nizirali razpravo o tem vpraša- nju, ki jo bodo vodili zgodovi- narji brez strasti. Verjamem v vrednost ljudstva in v objektiv- nost znanosti. NOB ostaja: šlo je za antifašistični boj za osvo- boditev in združitev Slovenije. Naše ministrstvo podpira vlo- ženo zahteva glede ustavnosti nekaterih členov zakona o zdravstvenem varstvu in zdrav- stvenem zavarovanju. Gre za posebno varstvo, ki ga tudi drugje poznajo. Borci potrebu- jejo več zdravstvenega in več socialnega zavarovanja. Trenut- no so najbolj prizadeti tisti, ki so v najslabšem položaju in borci za severno mejo. Pred kratkim smo tudi revalorizirali priznavalnine, da ne bodo več tako nizke,." je povedala Anka Ostrman, republiška ministrica za borce in vojaške invalide. ZA NEGOVANJE KULTURE MEDSEBOJNIH ODNOSOV Vojteh Rajher, predsednik SO Ptuj, se je zavzel za to, da bi borčevska organizacija v občini delovala po svoji volji, sposobno- stih in močeh. Predvsem naj bi si prizadevala za negovanje kulture medsebojnih odnosov ne samo v okviru članov ZZB NOV, temveč med vsemi Slovenci, političnimi strankami in društvi. Glede prei- menovanja Trga mladinskih delov- nih brigad v Mestni trg je povedal, da je šlo v konkretnem primeru za to, da se Ptuju vrnejo nekdanji mestni atributi. Sedaj je edini nje- gov atribut veduta. Ptuj je bil včasih eno štirih slovenskih mest, danes je komaj omembe vreden. Letos mineva 50 let od bitke pri Mostju. Tega zgodovinskega do- godka zaenkrat ni v koledarju pri- reditev, zato bo potrebno program občinskega praznovanja dopolniti. Če drugega ne, se bodo tega dne morali borci polnoštcvilno sestati. Na skupščini so se zahvalili za dolgoletno in požrtvovalno delo dosedanjemu predsedniku ob- činske borčevske organizacije Milanu Lacku. Novi predsednik je postal Ivo Rau, izvolili pa so tudi nov občinski odbor in nad- zorni odbor, častno razsodišče ter delegata za republiško skup- .ščino. Program dela bodo spre- jeli na jesenski skupščini, ko naj bi tudi sprejeli novi statut. V so- boto so sprejeli le statutarni sklep. V okviru programa dela se bodo tudi v bodoče zavzemali za ohranjanje vrednot in izro- čila NOB, socialno in zdravstve- no varstvo udeležencev NOB, in- formativno dejavnost, za sodelo- vanje z drugimi institucijami ter političnimi strankami, ki imajo pozitiven odnos do NOB; ure- sničevali pa bodo tudi nekatere druge naloge. S sobotne skupščine so ptujski borci republiškemu odboru poslali protestno pismo zoper krvavo in nesmiselno vojno na tleh nekdanje Jugoslavije. MG t>h JOAetnici dr. ljube Neudauer čez nekaj dni bo praznovala 70. rojsnti dan znana ptujska otroška zdravnica dr. Ljuba Neudauer — dolgoletna pred- stojnica Otroškega dispanzer- ja Ptuj. Dr. Neudauerjeva se je rodi- la 3. avgusta 1922 v Celju, gimnazijo je končala leta 1940 v Mariboru in se nato vpisala na Medicinsko fakul- teto v Zagrebu. Študij so pre- kinila vojna leta, ko je bila z družino izseljena v Srbijo. Tam je sodelovala in pomaga- la v partizanski saniteti. Po končani vojni vihri je nadalje- vala študij medicine in leta 1952 diplomirala na Medicin- ski fakulteti v Zagrebu. Po opravljenem stažu se je dr. Neudauerjeva zaposlila v Osnovni zdravstveni službi v Ptuju. Leta 1958 je v Zagrebu opravila specialistični izpit iz pediatrije in nato prevzela vo- denje zdravstvenega varstva predšolskih otrok za občini Ptuj in Ormož. Na področju preventive v zgodnjem otro- škem obdobju je takoj zaorala ledino na območju teh dveh občin ter ustanovila prve otroške posvetovalnice, 'ki so redno delovale tudi v oddalje- nih revnih krajih Haloz in Slo- venskih goric. Vso pozornost je posvetila zlasti zgodnjemu odkrivanju izpaha kolkov in preprečevanju rahitisa. Zelo uspešna je bila tudi na po- dročju kurative. Umrljivost do- jenčkov in predšolskih otrok je tudi po zaslugi dr. Neuda- uerjeve na našem področju na- glo upadala. Ob zdravljenju težje in po- gosto bolnega otroka se je dr. Neudauerjeva vedno zanimala tudi za^ bolnikovo domače okolje. Če se je izkazalo, da so socialne razmere doma sla- be, je naredila vse, da bi se le- te izboljšale. Otroke iz takega za normalen razvoj neugodne- ga okolja je še posebej skrbno spremljala in nadzorovala. Dr. Neudauerjeva je dolga le- ga vodila tudi konziliamo pe- diatrično službo v Domu za in- validne otroke v Domavi in vložila mnogo trudia v ustrezno zdravljenje teh najtežje prizade- tih otrok iz cele Slovenije. Požrtvovalno in naporno de- lo ji je žal pustilo posledice na zdravju in leta 1977 je dr. Neudauerjeva iz zdravstvenih razlogov morala predčasno v pokoj. S težavo se je ločila od svojih malih bolnikov, ki jim je posvetila najlepša leta svo- jega življenja. Za posebne zasluge na po- dročju zdravstva je dr. Neuda- uerjeva bila odlikovnaa z re- dom zaslug za narod s srebrno zvezdo, z zlato plaketo Zveze zdravniških društev Jugoslavi- je, z zlato plaketo Združenja pediatrov Jugoslavije ter z bronasto značko OP mesta Ptuj. Dr. Neudauerjevi ob njenem življenjskem jubileju kolegi, prijatelji in njeni nekdanji bolniki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. A.Planinšek Ptuj in dvigala Se je že kateri od Ptujčanov vprašal, zakaj na Ptuju ni- mamo nobene zgradbe, višje od štirih nadstropij? Prob- lem ni v tem, da Ptujčani ne hi znali zgradili višje zgrad- be in s tem prihraniti precej prostora, pač pa v zakonu, povezanem z dvigali. Vsaka zgradba, višja od štirih nad- stropij, hi namreč morala imeli dvigalo. Pa so Ptujčani varčevali pri tistih nekaj odstotkih za dvigala — in s tem tudi za višje zgradbe, kijih lahko srečamo v večjih me- stih. S tem pa smo si naredili medvedjo uslugo. Mlade družine, ki so v začetku dograditve blokov lahko stanova- le v višjih nadstropjih, postajajo vse starejše in starejši člani družin že težko prehodijo po stopnicah do tretjega ali četrtega nadstropja. Poleg tega so stopnišča v primer- javi s starejšimi ptujskimi hišami mnogo bolj strma. S tem člankom želim doseči dvoje: ali vgraditev dvigal vsaj v novejše višje zgradbe ali vgraditev položnejših stopnišč. 7m oboje mi bodo starejši meščani nekoč hva- ležni. Tudi načrtovalci zgradb boste nekoč stari! Dr. Adolf Žižek TEDNIK — 30. JULIJ 1992 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7 PRI ORMOŠiUH PLANINCIH V JUUJCIH Taborjenje ob Pišnici Ko se odpravljaš v vzhodne Julijce in želiš najti or- nioške planince, za katere ve.š, da so nekje v dolini Krnice, moraš vzeti pošteno pot pod noge. Da smo na pravi poti, zvemo od prepotenih planince, s katerimi se pozdravimo, pot pa .se kljub prijetnemu šumenju Pišnicc na desni in mogočnim dvatisočakom na obeh straneh le vleče. Torba s Fotoaparatom in kasetoro- nom postaja vse težja in vse globlje se zajeda v ra- mo. Tudi vrečka s sladkarijami, ki jih nesemo mla- dim planincem, članom Planinskega društva Maksa Meška iz Ormoža, je vse težja. Po debeli uri hoje na veliki jasi le zagledamo pisane šotore. Šotori pod mogočnim hrbtom Prisojnika Tabor je v eni najlepših al- pskih dolin že trinajstič domi- selno postavljen. Na levi je Pišnica, ki daje vodo, kjer se umivajo in je tudi naravni hla- dilnik za meso, ki so ga pripel- jali iz Ormoža. Hrbet jim varuje mogočna gmota Prisojnika, pred njimi se na drugi strani do- line dviga Škrlatica, levo pa se od daleč ponuja Špik. Na kraju, kjer stoji tabor, je bila nekoč speljana cesta čez Vršič; gradili so jo ruski vojni ujetniki po prvi vojni. Ker so mladi planinci nekaj ur pred našim obiskom prišli z zadnje zahtevne ture, na kateri so osvojili kar dva dvatisočaka, so bili utrujeni. Nekateri so po- spravljali šotore, drugi so se umivali, spet drugi so se pripra- vljali na športno tekmovanje , s katerim so ob večernem ognju uradno sklenili teden dni bivan- ja v gorskem svetu. Jože Borak, vodja tabora, je povedal, da so imeli letos srečo tudi z vremenom — deževalo je samo enkrat. S poletnimi tabori si mladi planinci širijo 'planin- sko' obzorje. Sicer pa so v tabo- ru že pravi izkušeni planinci, kljub temu da nekateri štejejo komaj 13 ali 14 let. Največ je srednješolcev, tako da bo tabor Še zadnji posvet pred pričetkom "glavnega" tekmovanja v badmintonu sčasoma postal mladinski, ne šolski. Iz njihovih prejšnjih ta- borov sta zrasla v prava planin- ca z mednarodnimi izkušnjami Ciril Ambrož in Urška Krajnc. "Živeli smo dobro", nadaljuje Jože Borak, ko pogovor nanese na letošnje taborjenje. "Prostor je izvrstno izbran. Teden dni smo bivali sredi razkošja narav- nih lepot. Popoldneve smo preživljali ob športu in spreho- dih. Blizu sta Gozd—Martuljek in Vršič in obiskali smo ju. Naš najpogostejši gost je bil pastir, ki v dolini Krnice čuva kar 85 glav govedi. Sli smo do izvira Save Pla- ninke, na popoldanskih spreho- dih pa smo se pripravljali na zahtevnejše ture. Na dvodnevno dokaj zahtevno turo smo se od- pravili po dolini Krnice, na Kriško steno, obiskali smo dva- tisočak Križ in prespali na Po- gačnikovem domu (2.051 me- trov) v tipičnem planinskem ambientu, ki ga planinci tako Najmlajša člana planinskega tabora Alen In Kristijan sta 'o- svojila' bližnjo skalo Babica Štefka, kuharica, je ena najpomembnejših oseb v taboru. Ob potoku ima impro- vizirano kuhinjo, kjer kuhajo vse, kar mladi radi jedo, tudi palačinke, ki so v taboru še posebej dobre. radi doživijo, ko pridejo po na- porni turi do koče. Drugi dan smo pot nadaljevali na Bavški Gamsovec, tudi zelo lep dvati- sočak, in potem v Luknjo in Vrata. Omenil bi, da takih raz- gledov, kot smo jih imeli tam — našo pot je prečkala cela čre- da kozorogov — ne vidiš vsak dan," je podal Jože kratko po- ročilo o bivanju v dolini Krnice. V taboru je bilo 22 planincev: sedem odraslih, ki so vodili tu- re, kuharica Štefka, veteranka taborov mladih ormoških pla- nincev, in medicinska sestra, ki je bila povsem brez dela, še žul- ja ni bilo nobenega. Da bi imeli spomin na prijetno preživete dneve, je Jože posnel krajši do- kumentarec. Ura se je bližala osemnajsti in priprave na sklepni večer so se pričele. Ob tabornem ognju so pekli klobase, peli, recitirali, podelili pa .so tudi priznanja za dosežke na področju športa. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev, ki so se nas usmilili in nas zapeljali do hotela Erika, kjer nas je čakal naš železni konjiček. Tekst in foto: Vida Topolovec Tudi tako lahko potujemo Posnetek smo naredili pred dvema tednoma zjutraj v Bo- rovcih. Tudi tako lahko potu- jemo naokoli: s konjem in preprostim vozom. Možakar in njegova hčerka, ki je poku- kala skozi prednjo odprtino, sta nam bila znana: to je bil svetovni popotnik, Škot David Grant, ki se ga spomnijo obi- skovalci ptujske Orfejčkove prireditve, saj je nastopal z ansamblom Slovenija. Za po- govor ni bilo veliko časa, ker konj ni bil zadovoljen, da smo ga zmotili pri njegovem ritmu in je postal nemiren. David Grant nam je povedal, da so namenjeni v Prekmurje, kjer jih čakajo prijatelji, nato na- prej na Madžarsko, od tam pa v Rusijo. Na stranici potoval- nega voza so bila napisana imena držav,kamor še namera- va potovati. Tekst in foto: Vida Topolovec Srečno pot 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 30. JULIJ 1992 TEDNIK Poletni utrip ob lenaršklh jezerih Idilično podobo osrednjega dela Slovenskih goric poleg hribčkov, ki se dvigujejo drug /a drugim, kra- sijo ludi številna jezerca. Zunaj vasi Zg. Senarska ob vznožju hriba vabi (iradiško jezero. Prevzame nas njegova lepota, radi pa bi ugotovili še turistični utrip ob njem. Srečamo nekaj sprehiajalcev, ribičev in domačinov, ijo otro- ci, ki se najprej pod vod stvom učiteljice iz Avstrije učijo nemški jezik, nato se ogrejejo in kmalu po deve ti lui pričnejo intenzivno trenirali. Ista skupina tre- nira t\idi popoldan, ko ni več tako vroče. To so pred- tekmovalci, stari od se- dem do devet let, pa pio- nirji do 12 let in starejši. Trenira jih Zoran Krajnc, absolvent Fakultete za šport, sicer pa eden red- kih Slovencev z ameriško licenco trenerja tenisa: "Tenis je tehnično izredno zahteven šport. Preden lahko bodoči igralec prič- ne normalno igrati, se uči tehnike tri leta. Zato mo- rajo tudi mladi tekmovalci vložiti v trening veliko časa. Na tej razvojni stop- nji kot so naši tekmovalci sedaj, trenirajo po tri ure dnevno, kasneje bodo mo- rali seveda več, če bodo želeli uspeti. Poudarjam, da pri treningih ne gre za telesne napore, ki bi bili za otroka škodljivi, inten zivnost treninga je strogo pod nadzorom." V čem se ameriška me- toda treninga razlikuje od naše? Zoran Krajnc:" Učenje izhaja pri Američanih iz točke zadetka teniške žogi- ce. V svetu je ta metoda naj bolj razširjena in tudi naj bolj vispešna. Na naši Fa kidteti za šport smo dodali nekatere za naš okus nujno potrebne elemente, nekate re pa smo izpustili." V Teniškem kliibti Ptuj, kjer si Uidi "zrasel", delaš sedaj kol trener dve leti. Kaj se je v klubti v tem času spremenilo, kakšne rezultate dosegate? Zoran Krajnc: "Posk\isili smo s samofinanciranjem — in obneslo se je. To po- meni, da mora vsak otrok oziroma starši za učenje svojega otroka prispevati določen delež denarja. Iz- kazalo se je, da je to starše in otroke pozitivno moti- viralo, saj če nekaj plačajo, hočejo, da otrok nekaj osvoji, otroci zelo redno prihajajo, starši jih vzpod- bujajo. Če pa je vse brez- plačno, je interes prihaja- jočih manjši. Seveda to ne pomeni, da tisti, ki nima denarja, ne more trenirati. Če ugotovimo, da je neki otrok talent, starši pa so v težavah, imajo popust. Prav tako stimviliramo tek movalce - uspešnejši kot so, več stroškov v zvezi s tekmovanji nosi klub. Otrok, ki bo morda v teni- su uspel, mora pričeti s šolo med šestim in osmim letom. Sedaj imamo v šoli, ki jo vodi profesor telesne vzgoje Brane Komel s po- močjo vaditeljev, 60 otrok, ki se zelo veliko zadržuje jo na igriščih in v klubu. Tekmuje pa 15 do 20 naših članov. Najuspeš- nejša posameznika sta bi- la lani Rok Plohi in Bošt- jan Kreutz med mladinci, sicer pa je mladinska eki- pa zelo dobra — med člani so letos tretji v drugi državni ligi. Tu je še šest pionirjev in pionirk do 12 let, pa kakšnih pet pred tekmovalcev, starih od 7 do 9 let." Kaj pričakuješ od tek- movalcev? Zoran Krajnc: "Zelo tež ko in nehvaležno je karko li napovedovali. Na Ptuju so sedaj vsi pogoji za do bro delo, s pokritimi igri šči pa bomo dobili mož nost aktivnega treninga tudi pozimi, kar je zelo po- membno. Za uspeh je po- treben seveda talent, otro ke pa poskušamo vzgojiti v prave športnike - biti morajo hitri in obvladati tehniko, znati pa morajo tudi prenašati bolečino in poraz, biti morajo vztrajni in psihološko stabilni. Sa mih sebe se morajo zave- dati, k čemur spada tudi primerno obnašanje in od- nos do drugih. Vendar brez dela, dela, res trdega dela uspeha ni." M. Zupanič V soboto in nedeljo je Teniški klub Ptuj gostil rekreativni turnir BOSS open. Med 30 člani iz raznih slovenskih krajev je po presenečenju poznavalcev zmagal Damir Bežan iz Lju- tomera, pred Jagačičem iz Maribora in Vučakom iz Gornje Radgone. Janez Mulej, oče najboljše slovenske igralke, je za- radi obveznosti svoje hčere dvoboj polfinala predal.Pri člani- cah je zmagala Mariborčanka Lea Vran — De gen, bivša državna prvakinja, danes odlična rekreativka, pred Sonjo Marinkovič ter Vero in Nevo Nahberger iz Ptuja. Naslednja velika prireditev na igriščih Teniškega kluba Ptuj bo 20. avgusta, ko bo regijsko prvenstvo pionirjev in pio- nirk do 12 let. Pričakujejo več kot 100 udeležencev. Zoran Krajnc: "Če dobro de- laš, je uspeh z malo sreče sa- moumeven..." Podmladek Teniškega kluba Ptuj — ob najhujšem soncu bodo svoje napake in uspehe analizirali na videosistemu v učilnici. Prva mesnica KZ Lovrenc Tudi Kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc se je preobli- kovala po Zakonu o zadrugah. Gospodarska situacija sili pod- jetja, prav tako zadruge, v zmanjševanje števila zaposlenih. V KZ Lovrenc pa so ubrali drugačno pot in začeli širiti svojo de- javnost, ki ohranja delovna mesta. Tako so v petek odprli v Ptu- ju na Muzejskem trgu (v prostorih nekdanje gostilne Novi svet) svojo prvo mesnico. V njej nudijo po konkurenčnih cenah vse vrste mesa, v prvi vrsti tistega, ki priraste v hlevih njihovih čla- nov in kooperantov na osnovi doma pridelane krme. Poleg osnovih vrst mesa pa nudijo vse druge izdelke, ki sodijo v to- vrstno prodajalno. Obljubljajo tudi konkurenčne cene. Sicer pa jih obiščite in se prepričajte sami. jg Nova mesnica KZ Lovrenc na Muzejskem trgu TEDNIK — 30. JULIJ 1992 OGLASI IN OBJAVE — 15 BRALCI SPRAŠUJETE ŽIVLJENJSKO MESTO ZA PSA Pes, ki živi v bloku, se veliko zadržuje pred blokom, sprehaja pa se seveda v bližini blokov in po mestu. Medtem opravlja svo- je življenjske potrebe. Predvsem v blokih, ki imajo skupno dvo- rišče, so pasji iztrebki velik problem. Tu je namreč veliko ma- jhnih otrok, ki se okoli blokov ij»rajo. Najbolj pereče je vprašanje za starše majhnih otrok, ki še vse nosijo v usta in se labko tako mimoj^rede nalezejo kakšne bolezni, ki jo prenašajo psi. Seveda nimam nič proti psom, tudi otroci jih imajo zelo ra- di, vendar bi nekako le morali zavarovati zdravje vseh nas. Ka- ko bi si lahko pomagali, sprašuje zaskrbljena mamica T. N. s Ptuja. VprašaH smo ptujske inšpekcijske skužbc. Komunalna inšpektorica Jožica Težak je povedahi, da vključuje lo vprašanje več problemov. Za nastanitev psa v bloku bi moral stanovalec, kot predpisuje odlok o hišnem redu, pridobiti pisno soglasje vseh stanovalcev svojega vhoda. Če takšnega soglasja lastnik psa nima in če kateri od stanovalcev psa prijavi inšpekcijam, je prav komunalni inšpektor dolžan ukrepati. Drugi problem so pasji iztrebki v mestu. Odlok o varstvu in urejanju zelenih površin "...prepoveduje puščati živali na zelenice, kopališča, športna in otroška igrišča, šolske vrtove in pokopališča. " Predvidena kazen za te prekrške je od 200 do 4000 tolarjev. Višino kazni določi sod- nik za prekrške po prijavi in dokazih o prclcršku. Vendar pa komunalna inšpektorica Jožica Težak meni, da bi več rešil predpis, ki bi nalagal la- stnikom psov, da morajo pobirati iztrebke svojih ljubljencev in jih od- metavati na za to primerna mesta. Tako na zahodu policija kontrolira sprehajalce, ali imajo s seboj pribor z.a pasje iztrebke. Če ga nimajo, jih denarno kaznuje. Najbrž so tam prebivalci tudi bolj osveščeni. Pri nas pa je rešitev teh vprašanj trenutno predvsem v zavesti lastnikov psov, saj bi se ti morali zavedati tudi neprijetnosti, ki jih njihovi varovanci pov- zročajo drugim prebivalcem mesta. HRUP NA GUGALNICAH v razmeroma zaprtem dvorišču na Rimski ploščadi so pred kratkim namestili gugalnice. Problem se pojavi predvsem zvečer, ko se dolgo v noč — tudi do polnoči — na njih zadržujejo starejši otroci, ki so zelo glasni, kolnejo, kričijo... Sem je obrnjeno naše spalnično okno, zato nas, pa tudi druge stanovalce hrup moti. Zakaj so namestili gugalnice prav tu? Kdo je to načrtoval, kdo jih je namestil in kdo jih lahko odstrani? Predlagamo, da jih postavijo v bližino blokov, morda na sedaj prazen in neurejen prostor med zdravstvenim domom in bolnišnico, kjer hrup ne bi motil nikogar. Bralka H.S. Vprašali smo na več strani. Izvedeli smo, da je šlo za dopolnitev igral po vsem mestu s sredstvi iz sklada stavbnih zemljišč. Igrala je obnovilo Komunalno podjetje po obstoječih ureditvenih načrtih. Otroci so se jih zelo razveselili. Hrup po 22. uri je šteti h kaljenju javnega reda in miru, pri čemer lahko posreduje učinkovito samo policija. Pripravila M. Zupanič TEDNIK ISCE ODGOVOR Zlatoporočenca Kojc iz Čermožiš Na slovesnosti, ki je bila v soboto, 25. julija, v poročni dvorani na magistratu v Ptuju, sta bila proglašena za zla- toporočenca Franc in Ana Kojc, kmetovalca iz Čermožiš, KS Žetale. Franc je bil rojen 23. marca 1914 v Zetalah, Ana, rojena Stres, pa 7. julija 1919 v Čer- možišah. Poročila sta se 11. ju- lija 1942 v Zetalah in začela kmetovati na Anini domačiji. Kmečkemu stanu in zemlji sta ostala zvesta vse življenje. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od teh jih 6 še živi. Ob zlatem jubileju se je z njima ve- selilo tudi 16 vnukov in 7 prav- nukov. Čestitkam in dobrim željam ob zlati poroki .se pridružuje tu- di uredništvo Tednika! pp Zlatoporočenca v poročni dvorani matičnega urada Ptuj. Foto: Langerholc :................ i^:-MmmmMm...... Jgliiiliaifeaii-^ :.:: ■ ............. ......... ;..,...,....:., . ■.. .........M/:-:,^, ,i:tmm,»>»:mmmmŠM^^ ■..... . .: mimm^i Na območju ptujske občine je trenutno registrira- nih 613 beguncev, od tega največ iz Bosne in Hercego- vine ter nekaj iz Hrvaške. Pretežni del — kar 390 — jih je nastanjenih pri znancih ali sorodnikih, 223 pa jih je v begunskem, centru na Zagrebški cesti, kjer jih je v ponedeljek, 27. julija, obiskal tudi načelnik Oddelka za notranje zadeve občine Ptuj magister Janez Mere ter se z njimi pogovarjal o aktualnih begunskih težavah. Kot smo izvedeli, je za vse begunce v ptujski občini dobro poskrbljeno, saj so deležni tako pomoči Rdečega križa kot Karitas. OM Gradisove barake ob Zagrebški cesti so polne beguncev, v glavnem žensk in otrok. Foto: M. Ozmec V PTUJU SE JE OKUŽILO IN ZASTRUPILO OKROG 25 Umt kremnih rezinah Prejšnji četrtek je v zvezi z okužbo in zastrupitvijo s krem- nimi rezinami slaščičarne ptuj- skega podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne vodja higiensko- epidemiološkega oddelka Zavo- da za zdravstveno varstvo Mari- bor v Ptuju dr. Ciril Korpar po- vedal: "Gre za manjšo okužbo in zastrupitev s hrano. Do danes smo registrirali 18 zastrupitev, obstaja pa možnost, da jih bo še več. Vzrok za okužbo je klica iz rodu salmonel in je bila izolira- na pri večini od devetih ljudi, ki so morali na zdravljenje v bol- nišnico. Ti so tudi povedali, da so jedli kremne rezine Ptujskih pekarn in slaščičarn. Preiskava še ni končana, zato ne moremo povedati, kako in od kod je prišla klica v živilo. Prve primere zastrupitve smo odkrili v četrtek popoldne, 16. julija, in potem še v petek, 17. julija, in v soboto, 18. julija. Tega dne smo obrat tudi sanitar- no-higiensko pregledali, odvze- li brise in vzorce živil. Slaščičarni pa smo priporočili, da odpravi ugotovljene poman- jkljivosti v obratu in na dvo- rišču, ki je neurejeno tudi zara- di popravljanja strehe. Obrat smo obiskali še v ponedeljek in v torek ter se dogovorili za de- zinfekcijo in dezinsekcijo. De- lavcem smo odvzeli blato, da bi morda tudi po tej poti odkrili kliconosca. Vsi dosedanji rezul- tati so negativni." Epidemiološko opazovanje slaščičarne še traja. Vodstvo Ptujskih pekam in slaščičarn pa je ob okužbi in zastrupitvi dalo tole izjavo: "Slaščičarna, ki je sestavni del Ptujskih pekam in slaščičarn, slovi kot čista in ure- jena. V njej delajo slaščičarke že vrsto let, nekatere že več kot dvajset. Vsi delavci, ki imajo opravek s slaščicami, so redno pregledani, imajo opravljen iz- pit iz higienskega minimuma in ustrezno opremo. Poleg rednega čiščenja dnevno tudi dezinfici- ramo delovne površine, tla m delovni pribor. Naša poo- blaščena služba redno jemlje vzorce izdelkov ter brise delov- nih površin in pribora. Res pa je, da je nemogoče mikrobio- loško pregledati vsako surovino posebej (na primer jajca, mlečne izdelke). Zaradi ukre- pov, ki jih izvajamo, smo bili toliko bolj presenečeni ob vesti, da naj bi prišlo do zastrupitve z izdelki naše slaščičarne." Morda so klice salmonele v resnici prišle v rezine s surovi- nami, vendar gre za zdaj le za domneve. Uradno ni mogoče še ničesar povedati, saj preiskava še ni končana. V ponedeljek (27. julija) je dr. Ciril Korpar povedal, da naj bi bilo okrog 25 okuženih in zastrupljenih. Od 18, kolikor jih je bilo v prejš- njem tednu, jih je bilo na zdra- vljenju v bolnišnici devet: osem v mariborski, otrok pa v ptujski. Ti so se tudi sami "javili", za druge pa so morali poizvedova- ti. Ob tem neljubem dogodku so se pojavila številna vprašanja; najpogostejše je, kako to, da je minilo več dni od prvih prime- rov okužbe in zastrupitve, urad- ne izjave pa ni bilo. MG KULTURNI KRIŽEMKRAŽEM PTUJ * Pokrajinski muzej vabi na ogled razstave Srečanje z Jutro- vim na ptujskem gradu. PTUJ * V minoritskem samo- stanu je še na ogled retrospektivna razstava likovnih del patra Mirka Pihlerja. PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici si lahko ogledate v štu- dijskem oddelku razstavi Kolumb in doba odkritij ter Najboljši slo- venski roman. PTUJ * V župnijski dvorani sv. Ožbalta si lahko vsak dan od 16. do 18. ure ogledate razstavo del li- kovnih ustvarjalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Razstava je prodajna, izkupiček od prodanih del pa je namenjen uresničitvi pro- grama župnijske Karitas. PTUJ * V soboto, S.avgusta, bo v Ljudskem vrtu premiera drame Slavvomira Mrožka Na odprtem morju v režiji Sama Strelca. Osebna kronika Rodile so — čestitamo: Anica Šuen, Gabrnik 50 — Tomija; Matilda Bezjak, Bukovci 32 — Jerneja; Darinka Predikaka, Stmišče 10 — deklico; Marija Haložan, Obrez 46 - dečka; Mateja Lesjak, Ciril-Metodov dr. 6, Ptuj — Aljaža; Marija Lorenčič, To- maž 20 - Evo; Stanislava Kosi, Gibina 8 — deklico; Marjeta Muršec, Vitomarci 35 — dečka; Desanka Vidak, Krčevina pri Vurberku 7 — Andreja; Marija Žemljic, Kuršinci 44 — Marino; Nežika Korcz, Čcrmožiše 66 — dečka; Metka Bratuša, Dornava 58 — deklico; Brigita Gabrovec, Brezovec 73/a — Leo; Kristina Belec, Koračice 25 — dečka. Poroke — Ptuj: Darko Lovrec, Zagorci 26, in Frančiška Toš, Gibina 22; Bojan Kolarič, Ptuj, K jezeru 11, in Monika Franko, Ptuj, Ob železnici 4; Anton Šlrm.šek, Podlehnik 39, in Cvetka Murko, Podlehnik 31; Stanko Grofelnik, Kompole 123/a, in Jožica Jus, Grdina 8; Jožef Arnuš, Vintarovci 24, in Martina Ješovnik, Zg. Voličina 8. Poroke — Lenart: Leon Kurbus in Simona Lutar, Drvanja 4; Damijan Breznik, Žice 5, in Terezija Rakuša, Komamica 4; Jože Živko in Ema Košar, Zgornja Voličina 1; Jože Lcutgeb, Gradišče v Slovenskih goricah 84, in Jožefa Purgaj, Spodnji Žcrjavci 6; Jožef Peklar in Matilda Perko, Hrastovcc 28. Umrli so: Marija Munda, Sobetinci 30, 1928 — t 25. julija 1992; Milan Domik, Krčevina pri Vurbergu 48, 1949 — t 26. julija 1992; Liza Ciglar, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, ^J: 1907 — t 24. julija 1992; Jožef Fios, Kukava 41, * 1928 — t 27. julija 1992; Marija Amuš, Prvenci 25, 1929 — t 27. julija; Jožefa Zebec, Formin 52,* 1922 — t 25. julija 1992. Črna kronika— črna kronika spet huda nesreča na sloveniki v zadnji številki smo poročali o največji prometni nesreči pri nas, ki se je zgodila 16. julija na slove- niki in v kateri je umrlo 19 ljudi. Samo teden zatem, v četrtek, 23. julija, popoldne se je skoraj na istem mestu zopet zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta ugasnili dve človeški življenji. Spet je bil vzrok v nepravilnem prehitevanju. Voznik osebnega av- tomobila z nemško registracijo Štefan Pevec iz Nemčije je kljub neprekinjeni sredinski črti začel prehitevati tovornjak. Zapeljal je na nasprotni vozni pas, po kate- rem je prav tedaj pripeljala z oseb- nim avtom Miroslava Knez iz Ser- nečeve 6 v Slovenski Bistrici. V silovitem trčenju sta voznika Pe- vec in Knezova umrla na kraju ne- sreče. Sopotnika v obeh avtomobi- lih Frančička Pevec iz Ljubljane in Leopold Pogelšek iz Semečeve 6 v Slovenski Bistrici pa sta bila hudo ranjena in so ju prepeljali v celjsko bolnišnico. lovec umrl na kraju nesreče v torek, 21. julija, zvečer se je lovec Franc Rizman, 44 let, od Miklavža pri Ormožu ustavil pri svojem sosedu in malo pokram- Ijal. Ko je odhajal, si je lovsko puško zavihtel na ramo, pri tem pa se je na puški odpel jermen, puška je padla na tla in se pri tem sprožila. Nesrečen slučaj je nane- sel, da ga je krogla zadela v prsi in ga tako hudo ranila, da jc na kraju nesreče umrl. kolesar padel in se hudo ranil Po lokalni cesti od Šctarove proti Spodnji Voličini je v sredo, 22. julija, ob 12.30 vozil tovor- njak Duško Pcnica iz Krmačine pri Metliki. Pri odcepu na stransko cesto je zapeljal nekoliko v levo, prav takrat pa mu je nasproti pri- peljal kolesar, 15-letni B.H. iz Sclc 107, KS Voličina. Da bi se izognil trčenju, jc mladoletni kole- sar zapeljal na travnik, padel je in se pri tem hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko boničnico. motorist hudo ranjen v sredo, 22. julija, ob 19. uri se je po regionalni cesti skozi naselje Zbelovo peljal z osebnim avtomo- bilom Stanislav Krček iz Makol. V naselju se je s stranske ceste ne- nadoma pripeljal z motornim kole- som Bogdan Ribič iz Sojeka. Prišlo je do trčenja, motorist je pa- del in se pri tem hudo ranil. prehiteval konjsko vprego Po regionalni cesti od Ljutome- ra proti Ormožu je v četrtek, 23. julija, vozil osebni avto Filip Špur iz Banovcev pri Ljutomeru. Pri naselju Libanja je prehiteval kon- jsko vprego, ko mu je nasproti pri- peljal z osebnim avtomobilom Stanislav Kolbl iz občine Ljublja- na—Vič. Prišlo je do trčenja, v ka- terem je bil hudo ranjen 10-letni deček, sopotnik v Kolblovem av- tomobilu. Materialno škodo na obeh avtomobilih so ocenili na 400 tisoč tolarjev. mopedist trčil v traktor od Zgornjih Žcrjavcev proti Gradišču se je po lokalni cesti v četrtek, 23. julija, nekaj po 15. uri peljal na kolesu z motorjem 15- letni D.F. iz Zgornjega Porčiča 44, občina Lenart. Zapeljal je preveč na levo stran vozišča in trčil v sprednjo levo stran traktorja, ki ga je vozila Avguština Dohaja iz Zgornjega Porčiča 60. V trčenju se je mladoletni mopedist hudo ranil in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. umrl po prevozu v bolnišnico Po magistralni cesti od Sloven- ske Bistrice proti Pragerskcmu je v nedeljo, 26. julija, ob 20,20 vo- zil osebni avto 43-letni Vinko Ušcn iz Blažičeve 9 v Slovenski Bistrici. Za naseljem Pokošc je v desnem nepreglednem ovinku za- peljal na levo stran cesti.šča, po- tem pa v desno, kjer je njegov opel kadet zdrsnil na njivo in se po njej prevračal še dobrih 50 me- torv. tako voznik kot njegov so- potnik Ervin Doklič iz Pokoš 42 sta se v nezgodi hudo ranila in so ju prepeljali v mariborsko bol- nišnico. Poškodbe Vinka Ušena so bile tako hude, da je 4 ure po pre- vozu v bolnišnico umrl. dvoboj je odločil nož V četrtek, 23. julija, nekaj pred polnočjo sta se v bistroju Puli v Benediktu, občina Lenart, zaradi dekleta sprla 20-letna fanta Janez D. z Zagrajskega Vrha in Brani- slav B. iz Ihove. Prepir sta nadal- jevala še na dvorišču, kjer je Janez D. fX)tegnil iz žepa manjši nož in Branislava B. zabodel v levo stan prsnega koša. Hudo ranjenega Branislava so prepeljali v mari- borsko bolnišnico, Janeza pa bodo policisti s kazensko ovadbo pre- dlagali v nadaljnji postopek mari- borskemu javnemu tožilstvu. na mejnih prehodih odkrivajo orožje Na mejni prehod v Gruškovju se je v torek, 14. julija, zjutraj pripel- jal s tovornjakom 41-letni S. K., državljan BiH. Pri pregledu tovor- njaka je carinik našel pištolo kali- bra 7,62 in osem nabojev. Oboje so mu zasegli, voznika pa so pre- dlagali v postopek sodniku za prekrške. Na isti mejni prehod je v petek, 17. julija, ob 18.45 pripeljal oseb- ni avto z avstrijsko registracijo M.J. iz Prozora v BiH. Pri rutin- skem pregledu so cariniki v avto- mobilu našli puško s pripadajočim strelivom. Orožje in strelivo so zasegli, lastnika pa predlagali v postopek sodniku za prekrške. V prejšnji številki smo zapisali, da so 10. julija na mejnem preho- du v Zavrču v osebnem avtomobi- lu koprivniško registracijo našli dve avtomatski pištoli z rezervni- mi okvirji in strelivom. Poročilo dopolnjujemo v toliko, da orožja ni našel policist, temveč carinski delavec. pp TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni od- bor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopi- sno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kota/ (odgovorni ured- nik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lek- tor), Jože Bračič, Ivo CianI, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zu- panič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fljan PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče- va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tele- fon (062) 771-226; telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.340 to- larjev, za tujino 4.680 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.