Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
J
Leto XXXV. - Štev. 34 (1767)
Gorica - četrtek, 8. septembra 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Turki pred Dunajem Ropata Or^P*^
Na starih podobah, ki so svoj čas visele Sobieski vkorakal v mesto kot zmagovalec	m
tudi do naših hišah, ie videti turško voj- pred cesarjem, ki mu ie DreDustil orvo
Na starih podobah, ki so svoj čas visele tudi po naših hišah, je videti turško vojsko, ki oblega Dunaj, na zidovju brambovce, ki se borijo s Turki; v daljavi je videti poljsko in cesarsko vojsko, ki se mestu približujeta. Gre za upodobitev zgodovinskega boja za posest Dunaja, ki se je zmagovito končal 12. septembra 1683. Ta zmaga nad Turki pred Dunajem pomeni začetek propadanja turškega cesarstva, ki se je potem zrušilo med prvo svetovno vojno, ko je Turčija izgubila še zadnje dežele razen Male Azije in Carigrada na evropski strani; iz cesarstva je postala republika. Sultane so zamenjali predsedniki.
Muslimanska nevarnost je začela ogrožati krščansko Evropo že kmalu po Mohamedovi smrti, ko so si njegovi nasledniki osvojili velik del Španije od leta 711 dalje. Iz Španije so silili v Francijo, toda tu so doživeli hud poraz pri Poitiersu v srednji Franciji. Od tedaj muslimanski Arabci niso več napadali Evrope, zadovoljili so se s svojimi državicami v Španiji.
TURŠKA OSVAJALNOST
Muslimanska nevarnost se za Evropo znova pojavi, ko se v Mali Aziji pojavijo Turki. Ti so bili turkmensko-mongolsko pleme, ki si je v II. in 12. stoletju osvojilo oblast nad arabskimi državicami in plemeni v Mezopotamiji in v Mali Aziji. Vere so bili mohamedanske. Od tu so začeli napadati krščansko-bizantinsko cesarstvo ter si osvojili Carigrad leta 1453.
Od takrat dalje se njih osvajanja nevzdržno usmerijo preko Balkana proti osrčju Evrope. Zapovrstjo so si osvojili Bolgarijo, Srbijo po znani bitki na Kosovem polju, Bosno in Hercegovino, Beograd je padel leta 1521; po bitki pri Mo-haču leta 1526 se jim je odprla pot na Madžarsko, kjer so zavzeli tudi Budimpešto. Silili so še naprej proti Dunaju, proti Poljski in Ukrajini. Na Hrvaškem proti Zagrebu, na Slovenskem proti Dolenjski.
Toda nadaljnji poskusi osvajanj na tem področju se jim niso več posrečili. Na severnem Ogrskem in na Hrvaškem so postavili neke vrste zid krščanstva, »ante-murale christianltatis«, preko katerega Turki niso več mogli. Poskušali so s hitrimi podvigi iz Bosne prek slovenske in hrvaške zemlje, toda šlo je bolj za roparske pohode bosenskih Turkov kot pa za resnične osvajalne podvige. V naši zgodovini poznamo te čase kot »turško nevarnost«, ko nisi nikoli vedel, kdaj in od kod pride. Fran Levstik je te čase takole upodobil:
Grmade po gorah gore, povsod njih ogenj šviga, privrel je Turek, koder gre, rohni, mori, požiga.
(Turki na Slevici)
Zadnji resnično osvajalni poskus Turkov je bilo ravno obleganje Dunaja leta 1683, ki se je končalo z njih porazom. Zanimivo pa je dejstvo, da je tedaj Turke hujskal na pohod proti Avstriji in se z njimi povezal francoski kralj Ludvik XIV., ki je smrtno sovražil Habsburžane ter njih oblast v Evropi. Ta kralj je hotel tudi preprečiti zvezo med Poljsko in Avstrijo za boj proti Turkom. Toda ni se mu posrečilo: Jan Sobieski in avstrijski cesar sta sklenila pogodbo in Poljaki so prišli na pomoč Dunaju.
Neki zgodovinar piše: »Jan Sobieski, kralj poljski, in knez Karel Lorainski, poveljnik avstrijskih čet, sta se dne 31. avgusta srečala s svojimi armadami; po poštenem razgovoru sta se usmerila v obrambo Dunaja. Dne 9. septembra sta se začela bližati Dunaju pod vrhovnim poveljstvom Jana Sobieskega. Kapucin Marco d'Aviano (v Furlaniji) je s svojo ognjevito besedo navduševal krščanske vojake in 12. septembra zjutraj je maševal za zmago krščanskih armad, stregel pa mu je Jan Sobieski. Še istega dne je bil glavni napad na Turke in zvečer je bil Dunaj osvobojen. Naslednji dan 13. septembra Je Jan
Sobieski vkorakal v mesto kot zmagovalec pred cesarjem, ki mu je prepustil prvo mesto.«
ZGODOVINA SE PONAVLJA
Takšno je bilo takratno zgodovinsko ozadje in potek tega boja, ki je bil odločilnega pomena ne samo za Avstrijo, temveč tudi za zahodno Evropo. Ta se je zabavala, igrala grdo igro v medsebojnih sporih in bojih za nadoblast, se bogatila v kolonijah novega sveta, se pričkala v verskih sporih in pobojih, na vzhodu pa se je bil smrten boj za »krst častni i slo-bodu zlatnu« kot pravijo Hrvati, za križ in svobodo.
Ali je od tega tako bogatega idejnega zaklada ostalo še kaj v sedanji Evropi? Ali nam vera še kaj pomeni in z njo svoboda? Vse kaže, da je tudi danes podobno kot takrat: Tisti, ki se čutijo ogroženi v teh vrednotah, v veri in svobodi, so tudi danes pripravljeni zanje se boriti in trpeti, ostali evropski narodi pa so tudi danes kot takrat pripravljeni barantati za vse, tudi za vero in svobodo, samo da bi mogli še naprej igrati grde diplomatske igre, skrbeti za svojo trgovino in blagostanje. Drugi naj le umirajo »za krst častni i slobodu zlatnu« v komunističnih taboriščih po obširnem sovjetskem Gulagu. Prezrejo pa, da se ta svet pripravlja, da raztegne svoje tipalke tudi po zahodni Evropi, saj je že postavil svoje SS-20 izstrelke ne za svojo obrambo, temveč za strah svobodni Evropi. Uspehi so že vidni.
NE MIR ZA VSAKO CENO, AMPAK SVOBODA
V državah Evropske gospodarske skupnosti so izvedli anketo; vprašali so, kaj menijo, da je zanje največja dobrina, največja vrednota. 75 % vprašanih je odgovorilo, da je največja vrednota mir. Toda kaj so mislili pod besedo »mir«? Najbrž mimo uživanje življenja in njegovih dobrin. Torej obrambo našega potrošništva.
Rad bi pa vedel, kaj bi na isto vprašanje odgovorili v državah realnega socializma, tj., kaj bi odgovorilo ljudstvo pod komunističnimi diktaturami, npr. na Poljskem, na Madžarskem, v Vietnamu in še kje. Ali bi tudi tam odgovorili tako kot v državah EGS? Verjetno ne, rekli bi: Največja dobrina je SVOBODA. Kajti mir je lahko mir pokopališč, taborišč in vojašnic. Na teh krajih je povsod mir, nihče se ne upira. To je mir diktatur.
Na srečo imamo papeža Poljaka, istega rodu kot Jan Sobieski, ki je edini od krščanskih vladarjev svojega časa priskočil na pomoč Dunaju v obrambi križa in svobode. Ta poljski papež ne pozabi govoriti gluhim ušesom, da je v naši svetni zgodovini največja dobrina SVOBODA, ker svobodne nas je Bog ustvaril in za svobodo nas je Kristus odrešil. Tudi vse diktatorje in njih žrtve.
K. HUMAR
Vsakoletno srečanje svobodnih Slovencev, ki ga poznamo pod imenom »Draga«, je letos šlo v zgodovino kot izredno bogato. Pri tem ne gre za bogastvo v dolarjih, ki jih Draga ni nikoli imela in jih tudi ne bo, dokler bo ostala svobodna tribuna, temveč imam v mislih kulturno bogastvo, ki ga je bilo letos kar veliko.
Prvi otvoritveni večer v petek 2. septembra v Peterlinovi dvorani je bil goto-go zgodovinski. Udeležba na tem večeru prav tako izredna; prišli so gostje od vseh strani, tudi iz Slovenije. Priklicala pa jih ni toliko radovednost, kdo bodo letošnji predavatelji, marveč glas, da bo na tem večeru predstavljena javnosti nova slovenska literarna revija, ki so jo krstili »Celovški Zvon«.
NOVA REVIJA
Po uvodnih besedah je prof. Martin Jevnikar imel zelo tehten in poglobljen referat o slovenskih literarnih revijah na Slovenskem od Devovih Pisanic (v 18. stol.) do zadnjih dni. Prof. Jevnikar pozna našo literaturo kot malokdo; poleg tega zna svoje misli in ugotovitve povedati jasno brez nepotrebnih fraz. Vsled tega je bilo njegovo predavanje kar pravšni uvod v dogodek večera in sicer v predstavitev revije Celovški Zvon.
Revijo so predstavili prof. Reginald Vospernik, ki je bil izbran za glavnega urednika nove revije. Vinko Ošlak, ki ga v Dragi poznajo kot večkratnega predavatelja, ter prof. Alojz Rebula, ki spada med duhovne očete nove revije. Revijo samo so naslednje dni prodajali na Opčinah in so si jo številni udeleženci kupili oz. se nanjo naročili (naročnina 20.000 lir).
Mislim, da je pojav te nove revije najznačilnejši dogodek letošnje Drage. Slutim tudi, da je njen nastanek nek sad tudi srečanj v Dragi številnih naših kulturnikov iz celega sveta, čeprav tega v reviji ne omenjajo. Toda dejstvo svobodnega izmenjavanja mnenj in pogledov na slovensko stvarnost, ki vlada v Dragi, je tudi osnova Celovškemu Zvonu. To svobodo z istočasno idejno usmeritvijo v krščansko gledanje na svet so poudarili tudi pred-stavitelji revije. O tem priča tudi revija sama, ki v članku »Kako približno se je začelo« pove ne samo, kako je prišlo do nove revije, temveč tudi kakšna želi biti.
Prva zamisel je nastala v Celovcu v krogu koroških krščanskih kulturnikov. Med njimi je bil zlasti pok. prof. Vinko Zvvitter. Tem so se pridružili nekateri kulturniki iz Ljubljane oz. Slovenije. Ti so imeli svoj čas revijo »Prostor in čas« ali kratko Pič. Urejal jo je prof. Gradišnik in je bila glasilo nekaterih najboljših slovenskih pesnikov in pisateljev ter esejistov v Sloveniji. Toda zamerili so se oblasti in revija je morala umreti. Njenih sotrudnikov niso sicer zaprli, so jih pa bolj ali manj obsodili na kulturni molk.
Iz tega kroga je prišla na Koroško pobuda, naj bi oni, ki živijo v svobodnem svetu, začeli izdajati neodvisno krščansko literarno revijo. Tem kulturnikom iz Slovenije in Koroške se je pridružil še Trst, zlasti prof. A. Rebula.
Iz razgovorov in izmenjav mnenj, ki so sledili, je prišlo polagoma do odločitve, da bo revija izhajala v Celovcu, njen glavni urednik bo dr. R. Vospernik, izdajatelj pa posebno društvo kulturnikov iz vseh krajev, kjer bivajo Slovenci, in sicer iz Slovenije, Koroške, Primorske ter Argentine; revija naj ima torej vseslovenski značaj. Glede njenega zadržanja do preteklosti pa revija izjavlja: »Predlagatelji so se dogovorili, da ne bodo ustanavljali revije zoper koga, temveč da bo revija temeljila na nekem ’za”. Ta drža je najbolj dosledno evangeljska, je pa v tem trenutku tudi zgodovinsko in politično najbolj primerna.«
Glede imena so se zedinili, sicer težko, naj nosi naslov Celovški Zvon, vendar tako, da na naslovni strani izstopa ZVON, »celovški« je pa bolj pridana beseda. S tem so hoteli uredniki podčrtati, da želijo ohraniti zvezo z našo literarno tradicijo, saj je prvi Zvon, Stritarjev, začel izhajati na Dunaju leta 1870, pozneje pa smo imeli še Dunajski Zvon, pa Ljubljanski Zvon, ki je moral prenehati leta 1945. Sedaj naj bi Celovški Zvon stopil v vrsto naših literarnih »zvonov« in nadaljeval njih tradicijo.
Pa še na nekaj so pomislili izdajatelji, kako se bo revija finančno vzdrževala. Pri tem pravilno pišejo: »Vsem pobudnikom je bilo jasno, da je finančna samostojnost revije eden temeljnih pogojev, da bo lahko brez nepotrebnih obzirov in kompromisov na račun resnice opravljala svojo nalogo. Prav na manjšinskem območju so zelo nevarni "trgovci z novci’’, ki skupaj z denarjem radi položijo na mizo tudi ponižujoče pogoje.« Ob zavesti, da mora biti revija tudi finančno samostojna, so se izdajatelji obrnili na Celovško Mohorjevo družbo, ki bo reviji založnik, in na koroške dobrotnike, ki so reviji obljubili letne denarne prispevke.
»SLOVENIJA V OSEMDESETIH LETIH«
V soboto in nedeljo je potem potekal program po že ustaljenem redu. V soboto
3.	septembra je bilo predavanje prof. Ljuba Sirca iz Londona. Predavanje je bilo v dvorani Finžgarjevega doma. Ljubo Sire je svoj čas pripadal liberalni skupini OF in se vrnil v Ljubljano po končani vojni. Toda zaprli so ga in obsodili na več let ječe. Iz nje se je rešil in se zatekel na Angleško. Sedaj je profesor ekonomije na univerzi v Glasgowu. Zanima se predvsem za gospodarska vprašanja vzhodne Evrope. V angleščini sodeluje pri številnih revijah. V slovenščini je izdal knjigo »Nesmisel in Smisel«. V knjigi razmišlja o stali-
Srečanje mladih v Riminiju
V nedeljo 28. avgusta se je zaključilo v znanem obmorskem letovišču Rimini enotedensko srečanje mladih pod naslovom »Miting ’83 za prijateljstvo med narodi«. Srečanje je kot že' prejšnjega pripravilo Ljudsko gibanje (Movimento popolare), ki je krščansko usmerjeno. Glavna tema zborovanj je bila »Ljudje - opice - roboti«. V okviru te teme je več desettisočev mladih iz Italije in sosednjih držav razmišljalo in se pogovarjalo o prihodnosti človeka, njegovem snovanju ter političnem in družbenem življenju.
Srečanje je v nedeljo 21. avgusta odprl s slovesno mašo predsednik škofovske konference dežele Emilia-Romagna Enrico Manfredini, nadškof v Bologni. Glavna govornika tisti dan sta bila podpredsednik sedanje vlade Arnaldo Forlani in znani francoski konvertit Andre Frossard.
Lani se je srečanja udeležil tudi papež
Janez Pavel II., letos pa so prireditelji upali, da pride na zaključek predsednik republike Pertini. Vse je že bilo pripravljeno: helikopter in v primeru slabega vremena letalo, ki naj bi Pertinija iz Groden-tala (Val Gardena, prov. Božen), kjer je v Selvi (Wolfenstein) preživljal vsakoletne počitnice, preneslo v Rimini. Pertini se je še prejšnji dan v Agordu udeležil neke svečanosti, nato pa je nenadoma iz Selve prišlo sporočilo, da si je zvil gleženj. Čudno pa je bilo to, da je v nedeljo 28. avgusta zgodaj zjutraj izginil iz Selve in da za nekaj ur nihče od vladnih mož ni vedel, kje se Pertini nahaja.
Vsem je postalo očitno, da je bila zgodba z gležnjem le izgovor, da mu ni bilo treba iti v Rimini. Seveda so sredstva javnega obveščanja priložnost izkoristila, da so se razpisala o pritiskih, ki jih nekateri izvajajo na Pertinija. Končno se je
oglasil sam Pertini in dejal, da bi bila pot v Rimini »napaka«. »Obljubil sem pod vplivom čustev, toda kadar se napravijo napake, jih je treba znati tudi popraviti.« Pri tem se je skliceval na sociologa Morra, ki je v dnevniku »II Giorno« zapisal: »Če bi šel Pertini v Rimini, bi moral sprejeti vabilo tudi na Praznik Unita.«
Vsekakor je vsa ta zgodba o Pertinijevi odsotnosti v Riminiju ogledalo razmer, v katerih živi današnja Italija.
nističnih ječah in procesih v Sloveniji po zadnji svetovni vojni.
Njegovo predavanje je imelo naslov »Slovenija v osemdesetih letih«. Govoril je kot ekonomist, pa tudi kot človek. Zato se je poleg gospodarskih vprašanj sedanje Slovenije in Jugoslavije dotaknil tudi človečanske plati življenja v Jugoslaviji. To je morda zavedlo diskutante po končanem predavanju, da so se v svojih posegih oddaljili od bistva predavanja, to je od gospodarskih problemov Slovenije. Naj mimogrede omenim njegovo ugotovitev: Slovenija se bo rešila iz sedanje gospodarske krize le, če bo vsaj delno liberalizirala gospodarstvo v tem smislu, da bo dovolila svobodno obrt in trgovino ter tudi malo industrijo. V sedanjih gospodarskih težavah povsod po svetu rešujejo krizo ravno te manjše dejavnosti, ki jim v Italiji pravijo »economia sommersa«.
NEDELJSKA PREDAVANJA
Sobotna nevihta je očistila ozračje, da je zasijalo nedeljsko jutro jasno kot ribje oko. Zato so se predvidena srečanja mogla vršiti na prostem v prijetnem vrtu Marijanišča. Najprej je bila ob 9. uri sv. maša, ki jo je daroval škof L. Bellomi. S svojo udeležbo in v uvodni besedi je g. škof pokazal, kako veliko važnost polaga v dušnem pastirstvu tudi na zdravo krščansko kulturo, kot je priporočal tudi nam duhovnikom v domu »Le Beatitudi-ni«. Somaševal je z dr. Pavletom Zablat-nikom in še z nekim koroškim duhovnikom. Med mašo je govoril dr. Zablatnik, ki je upokojeni ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu in ■ priznan kulturni delavec zlasti s področja narodopisja.
Po maši je bilo na vrsti predavanje dr. Janeza Vodopivca, ki je profesor na univerzi Urbaniana v Rimu. Janez Vodopivec je govoril o »Kvasu novega krščanstva«. Ta "kvas” so odloki zadnjega koncila. Ker je dr. Vodopivec sam doživel koncil in pri njem tudi sodeloval kot strokovnjak, je lahko veliko povedal tudi iz svojega osebnega izkustva. Predavanje so popestrile tudi njegove vedno dobrodošle domislice. V posegih po predavanju je osvetlil marsikako misel, ki je v predavanju ostala nedorečena.
Popoldanski del ali zaključno predavanje je bilo posvečeno Koroški. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je pred poslušalci razgrnil koroško kulturno in narodno stvarnost, ki je pa precej različna od naše primorske. To so poudarili tudi številni, ki so se po predavanju oglasili k besedi. Pokazalo se je tudi, da je steber slovenstva na Koroškem njih zvezna gimnazija, ki gre letos v 26. leto življenja.
»DRAGA« NE SME ZAMRETI
Draga 1983 je za nami. Predavanja lanske Drage so bila na voljo v razmnoženim. Gotovo bodo tudi letošnja prihodnje leto, saj Draga kot svobodna tribuna misli in pogledov ne sme zamreti. Veliko resnic, znanih, manj znanih in tudi nepoznanih človek tam sliši pri predavateljih in v posegih po predavanjih. Obnavljajo se poznanstva, sklepajo nova, nastajajo nove pobude. Zlasti pa se utrjuje svobodna demokratična zavest in spoznanje, kakšno bogastvo je SVOBODA misli in besede.	^
■ Tajnik italijanske komunistične partije se je vrnil iz Kitajske, kjer je bil s svojo družino na »zasebnem« potovanju. Da je bilo potovanje vse prej kot zasebno, se vidi iz tega, da se je sestal z najvišjimi kitajskimi voditelji. Ob povratku je vedel povedati, da se Kitajska dejansko odpira zahodnemu svetu, kar pa je itak splošno znano.
■ Tretja obletnica podpisa sporazumov med tedanjo poljsko vlado in predstavniki delavcev v Gdansku (31. avgusta 1980), ki so priklicali v življenje neodvisni delavski sindikat Solidarnost je v glavnem potekla brez hujših nemirov. Izjema je bila le Nowa Huta pri Krakowu, kjer so delavci policijo obmetavali s kamenjem. Lech VValensa je mogel v Gdansku položiti venec cvetja k močno zastraženemu spomeniku delavskim žrtvam iz decembra 1970, papež Janez Pavel II. pa je izrabil obisk 300 poljskih vernikov v Castelgan-dolfu in poudaril pomen sporazumov iz Gdanska za novejšo poljsko zgodovino.
Odprite vrata Odrešenikovi Materi! 8. ih. 1943 in primorski siouenci
Ob letošnjem goriško-tržaškem romanju na Barbano 12. septembra
Papež Janez Pavel II. je na praznik sv. Treh kraljev oznanil svetu izredno sveto leto v dokumentu, ki se začenja z besedami: »Odprite vrata Odrešeniku!« Zdi se mi, da bi tem besedam lahko mirno dodali še naslednje: »Odprite vrata Odrešenikovi Materi!« Saj ne moremo govoriti o Kristusu Odrešeniku in spregledati njegovo Mater Marijo. To izhaja iz nauka zadnjega koncila, ki je posvetil Marijinemu deležu pri našem odrešenju zelo jasno in globoko razlago. V konstituciji Lumen Gentium o Cerkvi govori o Devici Mariji celo 8. poglavje, ki zaključuje to konstitucijo. V tem poglavju koncil posebej go-govori o nalogah blažene Device v redu odrešenja. Tam najdemo tudi naslednjo razlago:
»Oče usmiljenja je hotel, naj v božjih sklepih vnaprej določena mati pred izvršitvijo učlovečenja da svoje privoljenje, da bi tako žena prispevala tudi k življenju, kakor je prispevala k smrti. To na najbolj vzvišen način velja o Jezusovi materi, ki je dala svetu Življenje (Kristusa) samo, ki vse prenavlja, in katero je Bog obogatil z darovi, vrednimi takšne naloge. Zato ni nič čudnega, če je pri cerkvenih očetih prišlo v navado, da so sveto Bogo-rodico imenovali vso sveto in prosto vsakega madeža greha, na poseben način oblikovano od Sv. Duha in narejeno za novo stvar. Od prvega trenutka s sijajem edinstvene svetosti obdarjeno nazareško Devico pozdravi angel ob oznanjenju po božjem naročilu kot "milosti polno”, in Marija odgovori nebeškemu poslancu: "Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." Tako je Marija, Adamova hči, potrdila božjo besedo in postala Jezusova Mati. In ko je z vsem srcem in neovirano od kakršnega koli greha sprejela odrešitveno božjo voljo, je sama sebe kot Gospodovo deklo popolnoma posveti-
Sovjetska zveza je svojim številnim zločinom v povojnem času dodala še novega, izredno nečloveškega. Njeni lovci so hladnokrvno sestrelili južnokorejsko letalo z 269 osebami na krovu, ki je na poti New York-Seul zašlo s prave poti in se znašlo v sovjetskem zračnem prostoru. In da bi bil cinizem sovjetskih oblasti še bolj izrazit, so posadko letala obtožile, da je imela vohunske namene in da je ta polet pripravila ameriška protivohunska služba
IA, ki skuša poslabšati mednarodni položaj. Tudi v Varnostnem svetu je sovjetski delegat Ovirnikov zavrnil vse obtožbe in obtožil za tragedijo ZDA, ki da vodijo proti Sovjetski zvezi »sramotno protikomunistično križarsko vojno«. Torej krivi so Amerikanci, ker da niso obvestili sovjetskih oblasti, da je letalo zgrešilo pot.
Taka sprenevedanja — le kdo, ki je normalen, naj verjame, da bo vohunilo potniško veleletalo z 269 potniki — pa seveda svobodnega sveta pač niso mogla pustiti brezbrižnega ob tem premišljenem pokolu, zlasti ker so japonske obveščevalne službe posnele pogovor sovjetskih lovcev, ki so najprej sporočili svojemu poveljstvu na zemlji, da bodo napadli letalo in potem, »da so predmet ciljanja zadeli«. Zgodilo se je to v četrtek ob 3,26 po krajevnem času ali v sredo ob 20,26 po italijanskem.
Na letalu je potovalo poleg 29 članov posadke 82 Korejcev, 28 Japoncev, 21 Tai-wancev, 14 iz Hongkonga, 16 Filipincev, 10 Kanadčanov, 13 pripadnikov raznih narodnosti in 51 Severnoameričanov, med njimi član kongresa Larry MacDonald iz Georgije.
V Italiji so nesmiselno sestrelitev obsodile vse stranke, le da so levičarske izrabile dogodek kot opozorilo, da se je treba truditi za razorožitev in popuščanje na svetu ter za iskanje miru (kar vse pa Sovjetska zveza dosledno bojkotira - op ur.), Craxi je izjavil, da gre za »grozen zločin, ki je verjetno posledica odločitve kakega neuravnovešenca«, sv. oče je bil v besedah bolj splošen, ko je sporočil korejskemu kardinalu »globoko sožalje« in »molitev za mir na svetu«, Pertini je »hladnokrvni in kruti napad« na južnokorejsko letalo označil kot »gnusen napad in zločin zoper vse človeštvo, ki vzbuja v vseh ljudeh, ki ljubijo mir, grozo in zaskrbljenost«.
Severnoameriški predsednik Reagan je v zvezi s sestrelitvijo južnokorejskega potniškega letala imel govor po televiziji, v katerem je naštel nekatere zahteve, ki jih misli njegova vlada predložiti sovjetskim oblastem. V prvi vrsti bo zahtevala od njih
la osebi in delu svojega Sina. Tako je pod njim in z njim po milosti vsemogočnega Boga služila skrivnosti odrešenja. Po pravici torej menijo cerkveni očetje, da je Bog uporabil Marijo ne zgolj kot pasivno orodje, temveč da je s svobodno vero in pokorščino sodelovala pri odrešenju človeštva. Marija je namreč, kakor pravi sv. Irenej, ”s svojo pokorščino postala zase in za človeški rod dejavnik odrešenja”. Zato neredki stari cerkveni očetje v svojem oznanjevanju radi z Irenejem trdijo: "Vozel Evine nepokorščine je bil razvozlan z Marijino pokorščino; kar je devica Eva zavezala s svojo nevero, to je devica Marija razvozlala z vero.” V primerjavi z Evo imenujejo Marijo "mater živih” ter pogosto trdijo: "Smrt po Evi, življenje po Mariji.”«
To prostovoljno Marijino sodelovanje pri Kristusovem odrešitvenem delu poudari koncil še enkrat z besedami: »Ko je Marija Jezusa spočela, rodila, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma edinstven način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. V tem je postala mati v redu milosti.«
Ko se v tem svetem letu na poseben način spominjamo 1950-letnice našega odrešenja po Kristusu Jezusu, bi bil ta spomin zelo nepopoln, če bi prezrli Marijino sodelovanje pri tej veliki skrivnosti, kar je ravno odrešenje Kristusovo.
Prepričan sem, da je Sv. Duh vodil naše škofe, ko so kot cerkve, kjer lahko dobimo svetoletni odpustek, določili tudi tri Marijine božje poti v naši bližini: Sv. goro, Barbano in Oglej. Saj je namreč tudi oglejska bazilika posvečena Mariji vnebovzeti.«
Zato: »Odprimo vrata tudi Odrešenikovi Materi« v tem svetem letu.	K.	H.
natančne podatke o tragičnem dogodku; nadalje hočejo ZDA sodelovati pri iskanju ostankov strmoglavljenega letala; sovjetska vlada naj da zagotovilo, da ne bo več nastopala na ta način proti neoboroženim letalom in da bo plačala odškodnino žrtvam letalske tragedije; prav tako naj Moskva prizna svojo odgovornost pri sestrelitvi letala in kaznuje odgovorne za to dejanje. ZDA zaenkrat ne bodo odprle svojega konzulata v Kijevu, prav tako pa SZ ne bo mogla odpreti nameravanega konzulata v New Yorku. Ni pa Reagan napovedal nobenih gospodarskih sankcij zoper SZ.
Končno je bila sovjetska vlada prisiljena priznati svoj zločin. Izdala je uradno sporočilo, v katerem pravi, da je prišlo do pomote, ker so sovjetski lovci, ki da so zasledovali severnoameriško izvidniško letalo, to letalo zamenjali za južnokorej-ski potniški avion.
Upanje živeti — upanje dajati
To je geslo letošnjega katoliškega shoda avstrijskih vernikov, ki bo od 9. do 11. septembra na Dunaju. Izbiro tega kraja je narekovala 300-letnica zmage nad Turki, ki jo je 12. septembra 1683 izbojevala krščanska vojska pod poveljstvom poljskega kraja Jana Sobieskega.
Višek katoliškega shoda bo obisk najvišjega pastirja Cerkve. Papež Janez Pavel II. bo prispel na Dunaj v soboto 10. sept. popoldne, in bo na avstrijskih tleh ostal do poznega popoldnega v torek 13. sept. Prvi dan se bo na dunajskem Trgu junakov udeležil »evropskih večernic« in takrat bo imel svoj prvi govor. Zvečer istega dne se bo na mestnem stadionu srečal z avstrijsko mladino.
Naslednji dan, v nedeljo, bo dopoldne slovesna maša v parku ob Donavi. V ponedeljek zjutraj bo Janez Pavel II. v dunajski stolnici maševal za predstavnike laiškega apostolata, nato se bo srečal z umetniki in znanstveniki; čez dan se bodo zvrstila razna druga srečanja in obiski. Zadnji dan pa bo imel romarsko mašo v božjepotnem svetišču Mariazell.
■ V Rimu se je končalo generalno zasedanje dominikanskega reda, ki ga je ustanovil v začetku 13. stoletja sv. Dominik ter se uradno imenuje red pridigarjev. Za novega glavnega predstojnika reda — njegova služba traja 9 let — je bil kot naslednik 67-letnega Francoza Vincenta de Couesnonglea izvoljen 54-letni Irec Damian Aloysius Byrne. Dominikanski red deluje trenutno v 82 deželah in ima 7.418 članov.
Letos potekajo 40-letnice pomembnih dogodkov, ki so tesno povezani ne samo z italijanskim političnim življenjem, temveč tudi s primorskimi Slovenci, tj. s tistim delom našega naroda, ki je po prvi svetovni vojni proti svoji volji ostal izven meja matične domovine. Šlo je za obsežno ozemlje, na katerem je prebivalo 350 tisoč Slovencev, ki so na osnovi rapalske pogodbe pripadli kraljevini Italiji.
Kljub slovesnim zagotovilom visokih predstavnikov italijanskih zasedbenih oblasti, da bodo Slovenci pod Italijo uživali še več pravic kot pod razpadlo Avstrijo pa so oblasti dejansko že takrat začele pritiskati in konfinirati v notranjost Italije in na Sardinijo številne zavedne Slovence in Hrvate.
Hkrati se je že porajal nasilni fašizem, ki je pri nas svoj obraz očitno pokazal s požigom Narodnega doma v Trstu in drugod ter z organiziranim ustrahovanjem ob prvih parlamentarnih volitvah maja 1921. Oktobra naslednjega leta pa se je fašizem z Mussolinijem na čelu povzpel na oblast v Italiji in nato v nekaj letih odpravil vse demokratične svoboščine ter začel zatirati narodne manjšine, med temi posebno slovensko in hrvatsko v Julijski krajini in Istri.
ODPOR PROTI FAŠIZMU
Naravno je, da je fašizem zaradi takšne zatiralne politike naletel na ustrezen odpor, ki je nato zaradi poostrenih razmer prerasel v vse bolj odločnejše oblike, kar dokazujejo številni procesi pred Posebnim sodiščem. Najbolj izstopata prvi in drugi tržaški proces. Prvi je bil leta 1930, drugi pa leta 1941. Na obeh so bile izrečene smrtne obsodbe, težka leta ječe in konfi-nacije. Drugi so spet umrli za posledicami preganjanja, in med temi moramo omeniti predvsem znanega javnega delavca Lojzeta Bratuža iz Gorice.
Ugotovljeno je, da je od 978 procesov pred Posebnim sodiščem bilo kar 131 procesov proti Slovencem in Hrvatom. Od 42 na smrt obsojenih je bilo kar 29 Slovencev in Hrvatov. To dejstvo nam zgovorno dokazuje žilavo široko razpredeno upornost zavednih primorskih Slovencev proti nasilnemu in raznarodovalnemu fašizmu, ki je s tem hotel preplašiti slovensko ljudstvo in zatreti v njem sleherni klic in hrepenenje po svobodi. V svoji zaslepljenosti in sovraštvu ni mogel vedeti, da se s streli in ječami ne da zadušiti v ljudeh težnje po svobodi, kar velja tudi za druge današnje totalitarne režime. S svojo krutostjo, tiranijo in osvojevalno politiko je sprožil proces upora in svoj končni propad.
VSTOP ITALIJE V VOJNO
10. junija 1940 je fašistična Italija vstopila v drugo svetovno vojno, ki je bila zanjo usodna. Po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 si je celo priključila del Slovenije s prestolnico Ljubljano vred. Po začetnem navdušenju in navideznih uspehih so sledili poraz za porazom. 10. julija 1943 se na Siciliji že izkrcajo anglo-ameriške čete, ki nato prodirajo proti Rimu.
Dogodki si nato sledijo kot na filmskem traku. 25. julija 1943 Veliki fašistični svet odstavi Mussolinija in za novega predsednika vlade imenuje kralj generala Badoglia. S tem je bilo konec fa-, šističnega režima, čeprav se je po njem začeta vojna še nekaj časa nadaljevala. Toda že 3. septembra je odposlanec Ba-doglieve vlade v šotoru generala Eisenho-werja na Siciliji podpisal brezpogojno vdajo Italije. Vest o kapitulaciji so objavili 8. septembra 1943.
ODMEVI KAPITULACIJE
Novica o vojaški kapitulaciji Italije je imela svoje politične in vojaške posledice in opogumila demokrate, da so začeli postavljati temelje novi državni ureditvi, kakršno je potem določila nova republiška ustava. V primorskih Slovencih je ta dogodek povzročil naravnost nedopovedljivo navdušenje in zadoščenje. Iz šol in drugih javnih poslopij so ljudje čez noč pobrali Mussolinijeve slike in druge simbole propadlega fašističnega režima ter jih javno uničili. Naš človek se je torej po 25 letih zatiranja spet začutil svobodnega in potešenega.
Ko so se nato čez naše kraje vračali vojaki razpadle italijanske vojske v Sloveniji in na Hrvaškem, ni primorsko ljudstvo pokazalo do njih nobenega sovraštva ali maščevalnega duha. Nasprotno, naši ljudje so jim na vse načine pomagali s hrano in obleko, da so se potem varneje prebijali naprej proti svojim domovom v Italiji, ki so jo medtem že zasedli Nemci.
TEŽKO PRIČAKOVANI DAN
8. september 1943 pomeni za primorske Slovence dan, ki so ga več kot dve desetletji pričakovali in končno tudi dočakali, pa čeprav za ceno preganjanja, trpljenja in žrtev. Če je 25. julij pomenil nekako uradni konec fašističnega režima, je 8. september nedvoumno to potrdil.
Toda primorsko ljudstvo je znalo vztrajno prenesti vse žrtve in trpljenje, ker je trdno verovalo v dan odrešenja in v svobodno življenje. Moč so mu pri tem dajale občečloveške in krščanske vrednote vere v pravico, poštenost ter zvestoba svojemu narodu. Vrednote, v katere se velja zamisliti tudi danes.
a. t.
V Rimu se je zbralo 220 delegatov najmočnejšega reda v Cerkvi, ki se uradno imenuje Družba Jezusova, ustanovil pa jo je pred 443 leti sv. Ignacij Lojolski. Jezuiti dodajo trem običajnim obljubam uboštva, čistosti in pokorščine še četrto, tj. da bodo papeža vedno in v vsem ubogali ter mu bodo na razpolago.
Žal pa so jezuiti v pokoncilskem času zlasti v Latinski Ameriki začeli hoditi svoja pota in poudarjali bolj socialno pravičnost (kar jih je vodilo v neko sožitje z marksizmom) kot pa evangeljski nauk. Zadnjim papežem to ni bilo všeč in tako so Pavel VI., papež Luciani in Janez Pavel II. opozarjali generala (glavnega predstojnika reda) Arrupeja, naj red spet usmeri na prvotno linijo. Zdi se pa, da p. Arrupe v tem ni bil dovolj odločen. Njegova bolezen (delna možganska kap) je dala papežu Janezu Pavlu II. priložnost,
■ Zagrebški tednik »Danas« je objavil članek o pogrebu Aleksandra Rankoviča, ki je umrl pretekli mesec. Iz njega izhaja, da so tisoči s svojim ploskanjem izrazili svojo privrženost stališčem, ki jih je zastopal Rankovič kot notranji minister, dokler ni bil leta 1966 odstranjen. Navdušeno so skandirali njegovo ime in mu tako hoteli dati posmrtno priznanje. Priznanje, za kaj? To da je bil on edini, ki je znal (s silo - op. ur.) najti pravi način, kako ohraniti mir na Kosovu. Dalje je bil to protest, da je po Rankovičevem padcu prišlo do sedaj še neustavljivega izseljevanja državljanov nealbanske narodnosti s Kosova. Nadalje je bilo to potrditev želje po močni roki, ki edina lahko napravi red v Jugoslaviji. Pokazalo se je, da je še dosti takih, ki so prepričani, da se je Rankoviču storila krivica, ko je bil izključen iz Zveze komunistov. Izkoristili so Rankovičev pogreb in to javno povedali.
■ Štirje Arabci, doma iz Libanona, so preusmerili francosko potniško letalo z nad sto potniki, ki je letelo na progi Du-naj-Pariz. Z ugrabitvijo letala so hoteli zračni pirati doseči od francoske vlade, da umakne svoje čete iz Libanona in preneha vojaško podpirati Libanon, Čad in Irak ter da izpusti nekaj libanonskih zapornikov. Letalo je najprej pristalo v Ženevi, kjer so dovolili izkrcanje 37 potnikom. Nato je odletelo proti Sofiji, Tirani in Atenam, a mu nikjer niso dovolili pristanka. Končno je zaradi pomanjkanja goriva smelo pristati v Kataniji na Siciliji. Tu so teroristi izpustili nadaljnjih 55 potnikov, 10 pa zadržali za talce. Polet se je nato zaključil v Teheranu, kjer je prišlo do mučnih pogajanj med iranskimi oblastmi in ugrabitelji. Končno je štirim muslimanskim duhovnikom uspelo ugrabitelje prepričati, naj se vdajo potem ko so jim oblasti obljubile politično zatočišče.
■ Predsednik izraelske vlade in stranke Herut Begin je nepreklicno odstopil, zato je bilo treba najti naslednika za to mesto. Centralni komite stranke je s 436 glasovi izvolil za novega voditelja 68-letnega poljskega Zida Jicaka Šamirja, ki je bil v zadnji vladi zunanji minister, njegov tekmec, maroški Jud David Levi pa je prejel 302 glasova. Šamir je bil ves čas dosleden pristaš Beginove politike in včasih celo trši od Begina samega, saj npr. ni odobraval sporazuma z Egiptom.
■ V Čilu so levičarski morilci ubili župana glavnega mesta generala Carlosa Ur-zua Ibanez v trenutku, ko je stopil na ulico, da gre v službo. Umor je diktatorju Pinochetu prišel zelo prav, saj se sedaj
Sv. oče je v Castelgandolfu sprejel 23 severnoameriških škofov in jim spregovoril o vlogi žene v katoliški Cerkvi. Poudaril je, da bo Cerkev vedno na strani ženske in branila njene pravice, ki ji pripadajo po naravi. Zato nasprotuje vsakemu zapostavljanju ženske kot ženske. Kar pa se tiče ženskega duhovništva, to ni nobeno zapostavljanje, če se mu Cerkev upira, kajti moško duhovništvo spada v Kristusovo zamisel duhovništva. Tako tudi Mati božja ni bila navzoča pri zadnji večerji, ko je bilo Kristusovo duhovništvo ustanovljeno, pač pa je stala pod križem kot podoba poguma žena vseh časov in bila z apostoli, ko so na binkoštni praznik prejeli Sv. Duha. Tako je Marija sicer Kraljica apostolov, ni pa bila vključena v hierarhijo (načelstvo) Cerkve.
da je imenoval p. Pavla Dezza za svojega posebnega delegata, ki naj bi mu stal ob strani p. Giuseppe Pittau, Sardinec po rodu. V teku dveh let so bile nato po vseh redovnih provincah volitve delegatov, ki so se sedaj zbrali na 33. glavnem zasedanju, da si izvolijo novega generala.
Pri odprtju zasedanja je bil navzoč tudi sv. oče. Med slovesno mašo je opozoril delegate, da je naloga jezuitskega reda predvsem boriti se zoper brezboštvo. Pospeševanje pravičnosti, ena glavnih značilnosti delovanja reda v deželah Tretjega sveta v zadnjem obdobju naj bi bila po papeževih besedah vedno v skladu z njihovim poklicem. Pri tem je treba paziti, da se duhovnik ne preda delovanju, ki je lastno laikom ali omeji delovanje Cerkve le na to, kar je časno ali se nanaša na materialno blagostanje, pozabi pa na zveličanje duš.
lahko sklicuje, da razmere v državi še ne dopuščajo povratka v parlamentarno demokracijo. Atentat pa je zmedel tudi demokratično opozicijo, saj ne more odobravati te vrste nasilja, obenem pa se zaveda, da boto postali pravkar s težavo navezani stiki z režimom spet problematični.
■ V jugoslovanski prvi nogometni ligi letos prvič nastopa kdub »Priština« iz kraja istega imena. Priština je glavno mesto Kosova in središče albanskega nacionalizma na Kosovem. Ni čuda, da ima vsaka tekma tega kluba, če igra doma, albansko obeležje. Ko je gostoval v Prištini beograjski klub Partizan, simbol srbstva, so si dali domači navijači duška tako, da so skozi vso tekmo vzklikali »eho, eho«. Vsem je bilo jasno, da gre za začetnici albanskega diktatorja Enverja Ho-xhe, le beograjska vlada se je napravila nevedna in šla prek dogodka kot da se ni nič zgodilo.
Baragov dan v Ljubljani
V nedeljo 28. avgusta so v Ljubljani v cerkvi sv. Trojice praznovali Baragov dan. Slovesno bogoslužje je vodil nadškof Šuštar. Z njim so somaševali drugi slovenski škofje in še ameriški škof Curtis. Osrednji govor je imel ljubljanski nadškof. Letos je 160 let, kar je bil Baraga posvečen v duhovnika in 130 let njegovega škofovskega posvečenja.
Kamenčki
Kaj je s tabo »Slava Klavora«?
Ala tekmovanju Scghizzi je nastopil tudi slovenski zbor »Slava Klavora« iz Maribora. V nedeljo 4. septembra so nastopajoči zbori peli po raznih cerkvah kot je že ustaljen običaj. Pri slovenski maši na Travniku ob 9. uri je npr. pel zbor iz Finske, v Pevmi zbor iz Madžarske. O zboru iz Maribora pa smo brali, da je pel na športnem igrišču v Moraru v Furlaniji. Ob tej novici smo se vpraševali, zakaj tako. Ali bi ne bilo bolj na mestu, da bi slovenski zbor pel pri kaki slovenski maši?
Toda eni so razlagali, da se to ni zgodilo, ker mariborski zbor nima repertoarja za nastop v cerkvi. Drugi so trdili, da je zbor dobil ukaz, da ne sme nastopati v cerkvi. Ne vemo, kaj je vzrok, vsekakor se čudno sliši, da slovenski zbor iz Maribora ni nastopil pred slovensko publiko, tamveč je rajši šel med Furlane.
(r+r)
Umor v zraku
OKNO V DANAŠNJI SVET
Md Mndič svetiik-Grmo»Rta
V nedeljo 16. oktobra bo sv. oče Janez Pavel II. razglasil za svetnika vesoljne Cerkve blaženega patra Leopolda Mandiča. Izrecna želja vseh škofov beneškega patriarhata je, da bi se verniki iz teh škofij udeležili kanonizacije prvega ekumenskega svetnika naših časov in največjega padovanskega spovednika Leopolda Mandiča v čim večjem številu.
Med našimi ljudmi se sedaj sliši: »V Rimu smo že bili«. Za Slovence v zamejstvu je kanonizacija hrvaškega svetnika izredno pomembna, ker je za nas blizu in ker je novi svetnik Slovan. Pred sedmimi leti se je okrog sto Primorcev udeležilo njegove beatifikacije. Vsaj toliko in več se nas lahko zbere v Rimu sedaj, ko bo sv. oče razglasil njegovo svet-ništvo vsej katoliški Cerkvi. Kakor vemo, je novi svetnik živel tudi v Vidmu in eno leto kot duhovnik v Kopru.
Iz Mandičeve domovine (rojen v Her-cegnovem 12. maja 1866) se odpravlja v Rim okrog tri tisoč Hrvatov in to z mnogo večjimi stroški. In mi, ki imamo v Domju njegovo veliko kapelo in že zelo razširjeno njegovo češčenje, naj bi ob njegovem največjem prazniku v Rimu manjkali! Iz naših tridesetih obmejnih župnij pa že zmoremo tudi tokrat postaviti v Rim vsaj dva avtobusa!
Konec tega tedna bo na Tridentinskem pomembno evropsko srečanje, ki ga prirejajo tamkajšnji kulturni in politični dejavniki. Pobudo je dal tridentinski senator S. Fontanari, kulturni del pa pripravljajo razne ustanove v mestecu Pergine Valsugana.
V petek 9. septembra bo v Pergine nastopil moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice s samostojnim celovečernim koncertom. To je gotovo zelo pomemben kulturni dogodek, saj je to tudi prvo gostovanje naših zborov na Tridentinskem.
Naslednje dni pa so na vrsti razni sestanki in zborovanja. Srečanj se bodo udeležili ludi predstavniki Slovenske skupnosti iz naše dežele. Na vrsti so tudi srečanja z evropskimi parlamentarci, govoril Pa bo še predsednik Movimento Europeo, sen. Petrilli.
Kaj vse se dogaja ob raznih drugih praznikih, tekmovanjih in razstavah! Sedaj n. pr. se zgrinjajo velike množice na 14. katoliški kongres na Dunaj (kjer bo med drugimi nastopilo okrog 200 naših pevcev s Koroške in iz Ljubljane), če le hočemo, bomo tudi v Rimu častno zastopani, čeprav bo že šolsko leto in se je treba odločiti za vpis v zelo kratkem času.
NEKAJ INFORMACIJ: čas potovanja je od sobote 15. do torka 18. oktobra. V naših rimskih dnevih obiščemo tudi Tivoli, Castelgandolfo in Frascati. Prvi avtobus , ki je že skoro zaseden, vodi Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda, drugega s sobrati pripravlja salezijanec Fr. Štuhec. Vpisovanje izključno samo na treh krajih: v Gorici pri Katoliškem glasu, v župnišču v Nabrežini in v Trstu v knjigarni Fortunato. Stroški za celotno oskrbo, za vožnjo in organizacijo potovanja so 220.000 lir, kar se poravna ob vpisu. Na treh vpisnih mestih je na voljo nekaj letakov s podrobnimi navodili. Vpisovanje se zaključi 20. septembra.
Kdor še ni bil v Rimu, ima sedaj lepo priložnost, drugi pa ponovno lahko gredo na veliko božjo pot v tem svetem letu, ko se prejmejo jubilejni odpustki v rimskih bazilikah sv. Petra in Pavla.
Podobne prireditve imajo gotovo svoj velik pomen, saj pripomorejo k vedno večjemu osveščanju evropske ideje in sodelovanja med narodi ter posebej narodnimi manjšinami.
Smrt hrvaškega škofa
V nedeljo 28. avgusta je na Reki umrl upokojeni nadškof in metropolit dr. Viktor Burič, star 86 let. Škof je bil 49 let. Sprva je bil škof v Senju. Leta 1951 pa je postal upravitelj škofije Reka, ki se je leta 1969 združila s senjsko škofijo ter postala nadškofija in metropolija. Zaradi bolehnosti se je upokojil leta 1973. Na koncu je popolnoma oslepel. Pogreb je bil v sredo 31. avgusta na Reki. Naj mu Gospod podeli večni mir.
Nova gledališka sezona SSG v Trstu
Z otvoritveno sejo, na kateri se je zbral ves ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je 1. septembra začela v Kulturnem domu nova gledališka sezona. Vsem se je najpreej zahvalil za veliko požrtvovalnost in trdo delo predsednik upravnega sveta Bogo Samsa. Med eno in drugo številko kritičnega finančnega stanja te osrednje kulturne ustanove je predsednik navedel tudi nekaj optimističnih znakov, ki zagotavljajo mirnejši začetek sezone. Tako upanje predstavlja prav gotovo deželni zakon, s katerim so bila gledališčem v naši deželi jamčena posojila za 10 milijard lir.
Manj rožnati pa so izgledi glede vsedržavnega zakona o gledališčih, ki še vedno leži zaprašen v Rimu, kot je pripomnil ravnatelj SSG Miroslav Košuta, tako da si morajo gledališča katerokoli podporo priboriti le s prestižem lastne umetniške dejavnosti. Košuta je zato pozval vse, naj si prizadevajo ohraniti visoko raven svojega gledališkega dela in svojih gledaliških ambicij.
Iz tega sledi tudi izbira letošnjega sporeda, ki ga je Košuta označil za izredno ambicioznega, a ki je tudi repertoar, s katerim se bo naše gledališče s ponosom lahko predstavilo in nastopilo na katerem koli odru. Taka predstava bo prav gotovo že uvodna postavitev drame Vojaška skrivnost Dušana Jovanoviča v režiji Slobodana Unkovskega, dveh torej najpomembnejših sodobnih jugoslovanskih gledaliških ustvarjalcev. Njima je zaupano odprtje sezone.
Obilna udeležba na »Našem prazniku« v Boljuncu
Tudi letošnji Naš praznik dolinske sekcije Slovenske skupnosti, ki je potekal minulo soboto, nedeljo in ponedeljek na prostoru pri občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu« je z izjemo sobote zaradi slabega vremena privabil zelo številno občinstvo.
Posebno velja to za nedeljo popoldne, ko je bilo lepo vreme in je bil na sporedu bogat kulturni program, v okviru katerega so nastopili folklorna skupina Uljanik iz Pulja, dekliški pevski zbor Slovenski šopek iz Mačkolj ter mladinska godba italijanske osemletke iz Umaga. Člani vseh treh nastopajočih skupin so odlično izvedli svoj program in jih je zato občinstvo navdušeno nagradilo z iskrenim aplavzom. Poleg vidnih predstavnikov tukajšnjega slovenskega političnega življenja so se Praznika udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Kopra in Pulja, ki so omogočili gostovanje gori omenjenih skupin.
Ob zaključku kulturnega programa je sledil politični del, ko sta spregovorila tajnik sekcije Sergij Mahnič in pokrajinska odbornica Marija Ferletič iz Gorice. Prvi govornik je obravnaval krajevne razmere od upiranja razlaščanju pa do odnosov do drugih političnih strank v občini ter prizadevanj za narodni in socialni obstoj našega človeka, ki so mu stiki z matično domovino nujno potrebni.
Marija Ferletič pa je v svojem govoru poudarila pomen in vlogo Slovencev v okviru politike plodnega sožitja med tu živečima narodoma ter smisel naporov za dosego pravične globalne zaščite po demokratični poti in važnost samostojnega nastopanja narodne manjšine kot političnega subjekta, kar so potrdili tudi vzpodbudni izidi letošnjih volitev.
Oba večera — v nedeljo in ponedeljek — je v splošno zadovoljstvo igral domači ansambel Pomlad.
Tridnevne zaprte duhovne vaje za žene in dekleta
Vršile se bodo v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« nad Trstom od torka
4.	okt. zjutraj do četrtka 6. okt. zvečer. Dom stoji na zelo lepem, mirnem in tihem kraju nad Trstom. Ima lično kapelo, predavalnico, obednico in približno 40 enoposteljnih sob s kopalnico in wc. Vodijo ga redovnice.
Duhovne vaje prireja tržaška Duhovska zveza. Zakaj? Zato ker smo v svetem letu, ki nas spominja na 1500-letnico odrešenja, torej v letu verske prenove. Prav je torej, da se spomnimo, kaj vse je storil za nas naš Odrešenik od svojega rojstva
v Betlehemu do vnebohoda z Oljske gore in kaj nam še danes daje po svoji Cerkvi in da se mu seveda za vse iskreno zahvalimo. Prav je tudi, da v tem letu dobro premislimo, kaj smo naredili iz svojega življenja, kako smo ga uporabili, kaj smo z božjo pomočjo dobrega storili, kaj pogrešili in kaj dobrega opustili in da bolje usmerimo svoje življenje k Bogu.
Prijave spremema telefonska štev. 220332. Hrana in stanovanje za vse tri dni staneta
65.000	lir.
Srečanje tržaške mladine v Sappadi
Škofijska komisija za mladinsko pastoralo organizira v dneh od 11. do 14. septembra srečanje z mladino, ki je vključena v življenje tržaške Cerkve. Ves čas bo prisoten tržaški škof Bellomi. Navzočih bo tudi več mlajših duhovnikov, redovnikov in redovnic. Predvidena so predavanja, študij po skupinah in skupna zborovanja o verskih problemih.
Študijski dnevi MPZ »Vesela pomlad«
Pevski zbor Vesela pomlad stopa letos v svet mladinskega petja. Novo obdobje je pričel s študijskimi dnevi v Strunjanu. Mladi člani zbora so preživeli deset avgustovskih dni v prelepem strunjanskem zalivu got gostje zdravilišča Svoboda.
Ob prihodu 21. avgusta so se otroci takoj namestili v udobnih počitniških hišicah, naslednjega dne pa so že pričeli z resnim delom. Po jutranji telovadbi na plaži in po res izdatnem zajtrku so se pričele glasovne in skupne pevske vaje. Vodili so jih zborovodja Franc Pohajač, glasbeni pedagog Ivan Florjane in kore-petitorka Lucija čač. Vaje so trajale celo jutro. Na dnevnem redu so bile sicer tudi popoldne, le da so bile krajše. Nekaj ur so pevci posvetili tudi vajam dikcije, katero je vodila prof. Lučka Susič.
Lepa nagrada za trdo delo sta bila uspela koncerta v piranski stolnici 28. avgusta in v hali zdravilišča Svoboda na večer 30. avgusta. V Piranu je zbor s petjem sodeloval pri večerni maši, nato pa imel koncert narodnih in umetnih pesmi ter poli-fonskili skladb. Da je do tega prišlo, gre zahvala piranskemu župniku g. Černigoju, ki je zelo prijazno sprejel mlade pevce.
V zdravilišču Svoboda je zbor Vesela pomlad s svojim nastopom razveselil predvsem invalide in starejše goste, ki so se v velikem številu odzvali povabilu na koncert. Spored je povezovala Rozeta Oz-
Sredi poletja sta iz Nove Gorice prišli dve zanimivi knjižici: Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, napisal Marijan Brecelj, in Grad Dobrovo v Goriških Brdih, napisal Marko Vuk. Nadvse razveseljivo je dejstvo, da se domači strokovnjaki lotevajo kulturnozgodovinskih in umetnostnih zanimivosti iz našega primorskega sveta in celo iz naše najbližje okolice. Tako je npr. pred dvema letoma izšla v zbirki Vodniki (Ljubljana 1981) študija Verene Koršič Travnik in cerkev sv. Ignacija v Gorici. Lani je Goriški muzej v Novi Gorici v tretji, popravljeni izdaji ponatisnil študijo Branka Marušiča Iz zgodovine Trente in Soče. Leta 1980 je izšla brošurica o cerkvah v Trenti in Soči ter o freskah Toneta Kralja. Besedilo je podano v štirih jezikih. Napisal ga je Alojz Premrl, ki je knjižico tudi sam založil.
Knjižica o Kostanjevici obsega kratko zgodovino Kostanjevice ter opis cerkve, samostana in samostanske knjižnice. Na zadnjih straneh sta še krajša zapisa o župniji Gospodovega oznanjenja na Kostanjevici in o zadnjem počivališču Burbonov.
Začetki Kostanjevice segajo v prvo polovico 17. stol., ko je grof Matija Thurn na svojem zemljišču in na svoje stroške dal sezidati manjšo cerkev z enim samim prostorom, ki se je zato imenovala »kapela«. Leta 1623 so vanjo prenesli Marijino podobo na kamnu, za katero navajajo viri tri različna izročila. Avtor Marijan Brecelj na zanimiv način in v zgoščeni obliki prikazuje razvoj Kostanjevice
bič, Majda Danev pa se je v imenu zbora zahvalila direktorju Emilu Mihaliču za izkazano gostoljubje, za njegovo razumevanje in nesebično pomoč zboru med njegovim bivanjem v Strunjanu.
Mladi člani zbora so v Strunjanu združili koristno tudi s prijetnim. Med prostimi urami so se najraje kopali v izredno čistem morju, se sončili in uživali na svežem zraku. Tudi ko zaradi muhastega vremena niso mogli na plažo, so se prijetno zabavali v velikem prostoru, ki je bil sicer namenjen pevskim vajam. Na voljo so imeli razne igre in odigrali tudi šahovski turnir. Pri razvedrilnih dejavnostih so z njimi sodelovale Marija Bratoš, Majda Danev, Eda Milič, Rozeta Ozbič, Zdenka Vidau.
V sredo popoldne smo se z avtobusom odpeljali na izlet po Istri in tako spoznali znamenita istrska mesteca in vasi. V četrtek zvečer smo si v portoroškem Avditoriju ogledali nastop folklornih skupin v sklopu I. mednarodnega festivala folklore Folkart. V petek zvečer smo v piranski stolnici prisluhnili koncertu violinista Tomaža Lorenza in organista Huberta. V ponedeljek popoldne nas je ribiška ladja popeljala na izlet od Kopra do Pirana in nazaj v Strunjan.
Vzdušje med člani zbora in njihovimi spremljevalci je bilo v času študijskih dnevov prijateljsko in sproščeno. Doživetja so bila enkratna. Veliko je bilo dela, a tudi veliko zabave. Kako so otroci doživljali letošnje študijske dneve, je prišlo še posebej do izraza na družabnem večeru dan pred odhodom. Svoje vtise in doživetja so prikazali s skeči, petjem in recitacijami, ki so jih sami pripravili. (Le kje so za vse to dobili čas?) Odrasli smo bili prijetno presenečeni, saj je večer čudovito uspel. Znova smo se prepričali, da se v sklopu zbora ne goji samo lepa pesem, pač pa se utrjujejo trdne prijateljske vezi ter krepita vzajemnost in medsebojno spoštovanje. Ganjeni so bili tudi naši dragi Franc Pohajač, Lucija čač in Ivan Florjane, ki so iz rok svojih gojencev prejemali pisane šopke najlepših cvetk in trav z dehtečih strunjanskih travnikov.
V sredo popoldne se je bilo treba žal posloviti. Še zadnji pozdravi, zahvale, stiski rok in skupinska slika, nato nas je že avtobus odpeljal proti Piranu. Odtod nas je ladja »Dionea« prepeljala do Trsta, kjer so nas že nestrpno pričakovali starši.
V tem tednu je imel MPZ Vesela pomlad koncert v bazoviški cerkvi, s katerim je počastil spomin bazoviških žrtev ob 53-letnici njihove mučeniške smrti, v petek 9. septembra pa bo pel v tržaški cerkvi Santa Maria Maggiore kot častni gost na koncertu italijanskega združenja Pueri Cantores. Oktobra ga bo pot zanesla na Koroško, kjer bo nastopil v okviru Kulturnih dnevov primor škili Slovencev. Želimo mu veliko uspeha!	M.	P.
skozi stoletja, vse pa primerno uokvirja v sočasno zgodovinsko dogajanje.
Natančen in jasen je tudi opis cerkve, samostana in knjižnice. Slednja ima kakih
10.000	knjig in je zaradi raznih dragocenosti od leta 1952 zaščitena. Hrani tudi Bohoričevo latinsko napisano slovnico Arcticae horulae (1584) z avtorjevim lastnoročnim posvetilom. Zanimiv je podatek, da so kostanjeviški izvod prve slovenske slovnice »odkrili« šele po vojni in je prišel v razvid leta 1951. Poleg te redkosti iz protestantske dobe je za slovensko kulturo pomembno tudi dejstvo, da je na Kostanjevici nad 42 let živel in znanstveno deloval veliki jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Na to opozarja spominska plošča na zunanjem zidu samostana, ki jo je leta 1970 dal vzidati Klub starih goriških študentov.
Besedilo spremljajo številne barvne in črnobele fotografije. Na sprednji strani je pogled na kostanjeviško cerkev z juga, na hrbtni strani pa prizor Marijinega kronanja. Knjižica obsega 32 strani. Izdal jo je in založil frančiškanski samostan na Kostanjevici. Na prednji strani je zapisano, da gre za izvleček iz širšega dela o Kostanjevici kot umetnostnem, kulturnozgodovinskem in verskem spomeniku. Brecljevo delo bi nedvomno zaslužilo, da bi kjerkoli in kakorkoli izšlo v celoti, saj že mala brošura napoveduje njegovo vrednost.
O knjižici Grad Dobrovo v Goriških Brdih bomo poročali v eni prihodnjih številk.
L.B.
V nedeljo 11. septembra bo na OPČINAH pri Trstu
35. Marijanski shod
Kot priprava na shod bo tridnevnica v dneh 8., 9. in 10. sept. z začetkom ob 20. uri. Vodil jo bo p. Bohm D.J. Začetek shoda pa bo v nedeljo 11. septembra ob 16. uri.
Po procesiji po vasi s kipom Fatimske Marije bo ob lepem vremenu sv. maša na prostem za cerkvijo. Tudi tu bo govoril p. E. Bohm.
Ker smo v svetem letu, bo mogoče opraviti v openski cerkvi v teh dneh svetoletno slavje. Tudi spovedniki bodo na voljo.
Vsi rojaki, prisrčno vabljeni!
Evropski dnevi na Tridentinskem
Krijižica o Kostanjevici
■■lllIllnMIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIIMMIIIIllllllUllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllliMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllltlHHIIIIIIlllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIllllllllllllHllllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllIMlillllllMIIIIIIIUIIIIlIllllllllllllllllllllllillllllHIIIIllllllllll^
V ponedeljek 12. 9.1983 skupno goriško - tržaško romanje na Barbano. Slovesna maša ob 11. uri
Duhovniška imenovanja v goriški nadškofiji
Goriški nadškof p. Anton Vital Bom-marco je z dekretom od 1. septembra 1983 razglasil sledeča imenovanja: generalni vikar nadškofije je postal msgr. dr. Luigi Ristits, kanonik in do sedaj vodja škofijskega administrativnega urada; dr. Oskar Simčič je bil potrjen za škofovega vikarja za Slovence; rektor semenišča Ar-mando Zorzin, ki ohrani službo škofovega osebnega tajnika; dosedanji rektor semenišča Ennio Tuni postane župnik v Cam-polongo al Torre; vodja škofijskega administrativnega urada je postal Fulvio De-martini, ki pa bo še naprej župnik Marije Kraljice na Svetogorski cesti; v Števerjan pride kot župnijski upravitelj Ambrož Kodelja, do sedaj župnik v Grahovem ob Bači (koprska škofija); dr. Remo Ceol je postal župnik v Ribiškem naselju (Villag-gio del Pescatore) pri Devinu; Igino Pa-squale bo upravljal dve župniji v Gradiški: sv. Petra in Pavla ter Sv. Duha; v Vermeljan pride Paolo Bonetti, Strassol-do in Muscoli pa prevzame Luciano Mo-schion; župnik v Vilešu je postal Enzo Fabrissin. Sergio Ambrosi, kaplan pri Sv. Ani v Gorici in vodja škofijskega katehetskega urada je postal tudi vodja škofijske Caritas in zavoda Contavalle.
V nedeljo 11. septembra bo v Zavodu
sv. Družine v Gorici
VSAKOLETNA DUHOVNA OBNOVA
za družbenice in matere. Začetek ob 9. uri, zaključek ob 18. uri s sv. mašo. Ob 8,30 bo skozi mesto vozil poseben avtobus od železniške postaje do zavoda. Vabljene vse matere, ki želijo en dan preživeti v miru in zbranosti.
Mednarodno tekmovanje pevskih zborov »Seghizzi«
Letos že dvaindvajsetič se je vršilo v Gorici mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga organizira krajevno pevsko združenje »C. A. Seghizzi« in ki privablja zbore iz vzhodne in zahodne Evrope, pa tudi iz prekooceanskih dežel. Tako sta bila letos zastopana tudi Filipini in Argentina.
Tekmovanje se je začelo v četrtek 1. septembra, zaključilo pa naslednjo nedeljo. Prva dva dni so zbori tekmovali v poli-fonskem petju, zadnja dva dni pa v narodnem. V soboto dopoldne so se pevci, vseh je bilo nad 700, zbrali v dolini Korna v telovadnici na prijateljsko srečanje in izmenjavo darov.
V polifoniji je zasedel med mešanimi zbori prvo mesto »Ensemble Vocal Reson-nances« iz Le Mansa (Francija) z 91,10 točke. Drugo mesto je pripadlo madžarskemu zboru »Bela Bartok«, 90,35 točke, tretje pa italijanskemu »Polifonico Turri-tano«, 87,65 točke.
V moški konkurenci niso podelili prve nagrade, ker noben zbor ni dosegel potrebnih 90 točk. Drugo mesto je zasedel zbor »The Polyteth Choir of Finland« (Finska) s 87,20 točke. Tretji je bil zbor »Slava Klavora« iz Maribora (85,60) in »Bela Bartok« iz Madžarske (83,50).
Med ženskimi zbori so zmagale študent-
ke komornega zbora iz Plovdiva (Bolgarija) s 93,65 točke, zbor »Bela Bartok« je zbral 90,65 točke, angleški »London Cho-rale« pa je z 79,95 točke zasedel tretje mesto. Nagrajevanje je bilo v soboto zvečer.
Nagrade za narodno glasbo pa so razdelili zvečer v nedeljo.
V moških in ženskih zborih (letos so bili tako moški kot ženski v isti kategoriji) so bili prvi Bolgari iz Plovdiva s 95,70 točkami, drugi je bil ženski zbor »Bela Bartok« iz Miškolca na Madžarskem, tretje mesto je zasedel moški zbor »Bela Bartok«, na četrto mesto se je povzpel finski moški zbor (79,35), na peto mesto moški zbor »Slava Klavora« (78), na šetso pa ženski zbor »London Chorale« s 75,85 točkami.
V mešanih zborih je zasedel prvo mesto zbor »Eskifaia« iz kraja Hondarribia v Španiji (92,55), zbor »Cappella Transilva-nica« iz Romunije je bil drugi (92,05), češki akademski zbor z 91,30 točkami tretji. Četrto in peto mesto si delita francoski zbor »Ensemble Vocal Resonnances« in italijanski zbor »Coro Polifonico Turrita-no« iz Porto Torres z 89,80 točkami. Šesti le bil zbor »Camerata Singers« s Filipinov (89,15).
Ljubka Šorli, Veseli ringaraja
Ob začetku novega šolskega leta so naši otroci dobili knjigo, ki jih bo gotovo veselila. To so otroške pesmi Ljubke Šor-iijeve; zbirki je naslov »Veseli ringaraja« po eni izmed pesmi v zbirki; pesem otroci poznajo, saj je bila uglasbena in so jo že številni zbori peli.
Pesnico Ljubko Šorli poznamo po njenih pesmih, ki jih objavlja po raznih revijah. Svoje otroške pesmi pa objavlja predvsem v Pastirčku, kateremu je tudi urednica, odkar se je znova vrnil v Gorico. V njem vsak mesec prijazno kramlja z otroki kot Jana.
Marjan Brecelj je sedaj izbral njene najboljše otroške pesmi in jih uredil v čedno zbirko, kateri je napisal uvod in spremno besedo. Knjigo je opremil z u-metniškimi podobami Edi Žerjal iz Trsta. Naslovna stran je večbarvna in odgovorna okusu otrok. Ko danes najavljamo izid te zbirke, računamo, da bomo pozneje o njej kaj več napisali.
Števerjanski vestnik št. 6/7
Na prvi strani je objavljena pesem Franca Pupisa »Najlepše pesmi«. Besedilo te pesmi je bilo nagrajeno na letošnjem XIII. festivalu v Števerjanu. Seveda najdemo o poteku tega festivala kasneje tudi obširnejšo poročilo. Župni upravitelj poroča o materialni obnovi cerkvenih objektov v župniji. Dodani so darovi in posojila za števerjansko cerkev. Obširen in zanimiv je pregled volitev 26. junija letos v Števerjanu in komentar o tem, kako so Števerjanci volili. Tudi o letošnji hudi vročini je govora, pa o bivanju skavtinj z Dunaja, ki so taborile na »Pobe-rajšču« dva tedna. Nadalje zvemo o shodu sv. Mohorja, ki je bil letos 17. julija, pa o eni smrti, dveh porokah in dveh rojstvih. Najavljen je tudi XV. športni teden, ki pa se je medtem že končal, saj je bil zaključni dan v nedeljo 4. septembra.
-ej
Dominik Vidmar in Almira Peric sta 8. septembra proslavila 60 let skupnega življenja
MO MU
Športno združenje »Soča« vabi na
PRAZNIK NA RUBIJSKEM GRADU (Sovodnje ob Soči)
V petek 9. septembra: ob 18. uri odprtje
kioskov; ob 20. uri začetek tekmovanja v briškoli (prva nagrada 2 prašiča, druga 4 pršuti, 3. in 4. po dva pršuta za par igralcev); ob 20.30 nastop kan-tavtorja Ivota Tul; ob 21.30 ples ob zvokih »Novega ansambla«.
V soboto 10. septembra: ob 18. uri odprtje
kioskov; ob 20. uri ples ob zvokih Zamejskega instrumentalnega ansambla.
V nedeljo 11. septembra: ob 18.30 kulturni
program; ob 20. uri ples z istim ansamblom.
Vse tri dni bo deloval izborno založen buffet.
Teološko-pastoralni tečaj
Tečaj je namenjen vsem, ki hočejo poglobiti svoje versko znanje, biti žive Kristusove priče v svojem okolju, ter tistim, ki bi se radi usposobili za sodelovanje pri pastoralnem poslanstvu Cerkve ali pomagali v katehetski službi. Danes je veliko možnosti za dejavno sodelovanje laikov v župniji: v župnijskem pastoralnem svetu; pri bogoslužju; v služenju bolnikom, invalidom, ostarelim in drugim pomoči potrebnim; pri župnijski katehezi (verouku); v skupinah zakoncev oziroma staršev; pri pripravljanju mladih na prejem zakramentov, na primer v birmanskih skupinah; pri verskem tisku; pri cerkvenem pevskem zboru...
Slušatelji se lahko vpišejo v: a) teološko-pastoralni tečaj BREZ katehetske specializacije ali b) teološko-pastoralni tečaj s katehetsko specializacijo.
Študij traja redno tri leta. Kraji in čas predavanj v naši bližini: Koper ob sobotah od 15. do 18. ure in Nova Gorica ob sobotah od 15.30 do 18.30.
V tečaj (brez katehetske specializacije) se lahko vpišejo vsi, ki so končali osnovno šolo. Kdor se želi usposobiti za katehetsko službo, mora imeti srednjo šolo.
Čestitke
V četrtek 8. septembra sta praznovala 60 let skupnega življenja Dominik Vidmar in Almira Peric.
Še mnogo let dobrega zdravja in veselja želijo sin Roman z družino, hčerka Marta z družino in ostalo sorodstvo.
* * *
Ob rojstvu hčerke Veronike iskreno čestitamo Mirkotu in Katy Špacapan in želimo novorojenki veliko zdravja in sreče.
SZSO - SGS
Čestitkam se pridružuje skupina »Nova misel«.
OBVESTILA
Nabirka za naše vzgojne zavode, Aloj-zijevišče in Zavod sv. Družine v Gorici ter Marijanišče na Opčinah bo v nedeljo 18. septembra, ker je ta nedelja kvatrna v jeseni. Prosimo vse gg. dušne pastirje na Goriškem in Tržaškem, da to nabirko pri slovenskih božjih službah prihodnjo nedeljo oznanijo in priporočijo.
Otvoritvena šolska maša na Vrhu bo v četrtek 15. septembra ob 9. uri.
Ravnateljstvo srednje šole »I. Trinko« sporoča, da se prične šolsko leto 1983-84 v četrtek 15. septembra s šolsko mašo ob 10. uri, ki bo v kapeli šole. Dijaki naj se zberejo na šolskem dvorišču ob 9. uri.
DAROVI
Za Katoliški glas: A. Brne, Avstralija 14.000; Albina Čopič v spomin pokojnih
100.000 lir; N. N., Koroška 500 šilingov.
Ob 60-letnici skupnega življenja: Dominik Vidmar in Almira Peric za Katoliški glas, za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Aloj-zijevišče, za cerkev na Sv. gori, za Zavod sv. Družine in za Našo pot po 10.000 lir.
Ob šesti obletnici smrti v spomin nepozabnega očeta Ivana Vetriha darujejo hvaležni otroci za Katoliški glas, Zavod sv. Družine, Alojzijevišče in župnijo sv. Ivana v Gorici po 25.000, skupno 100.000 lir.
Ob poroki hčerke Chiare darujeta Irena in Walter Bertolini za Katoliški glas
50.000 in za Zavod sv. Družine 50.000 lir. V spomin Mirka Mazora: družina K. A.
za cerkev v Novi Gorici 50.000, za cerkev sv. Ignacija 50.000; ista družina v spomin msgr. Antona Rutarja za cerkev v Pevmi
50.000 in za Katoliški dom 50.000 lir.
Ob deveti obletnici smrti Ivana Perat: žena Viktorija in hči Mariza za Katoliški glas 50.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici 50.000, za Alojzijevišče 50.000, za Zavod sv. Družine 50.000 lir.
Za cerkev v Pevmi: Viktorija in Mariza Perat namesto cvetja na grob msgr. A. Rutarja 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: sinovi in hčere v spomin drage mame Justine Miklus 200.000; družina Gravner, Ščedno v spomin Jožefe Klanjšček in Justine Miklus 100.000; družina Stanislav Klanjšček namesto cvetja na grob Justine Miklus 150.000; družina Terpin 100.000; Klementina Ušaj 50.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000; Mario Miklus, Ščedno 200.000; Vera in Marčelo Humar 50.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: N. N., Mavhinje v spomin Mirka Mazora 10.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Mar-kezan 5.000; P. N. 10.000; Colja 10.000; Drašček 60.000; Petelin 10.000; Ščinkovec 5.000; Šemec 5.000; Blažina 10.000; Elvira Pertot 10.000; Zandaneni 5.000; Vitez 5.000; Šavli 10.000; družina Bandelli v spomin Marije Ciani 15.000; ob pogrebu Frankota Caharija 40.000; namesto cvetja na grob Justine Okretič darujejo: Gregor in Rožica Pertot 30.000; Olga Caharija 15.000; Gi-zela Gruden 10.000; Štefanija in Nada Colja 20.000; N. N. 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Dragotin in Majda Danev ob dnevu farnega patrona 150.000; N. N. ob poroki 100.000; Dolenc 100.000; Zora Hrovatin ob 3. obletnici moža Antona 50.000; Štefanija Žiberna ob dnevu farnega patrona 50.000; družina Rudi Vremec 50.000; Karla Gombač 50.000; Elvira Ratzenbeck 50.000; družina Dolenc-Holstein ob 15. obletnici smrti dr. Antona Davanzo 50.000; dr. Pierpaolo Zanei ob krstu sinčka Andreja 50.000; Angela Fer-lat namesto cvetja na grob sestrične Marije Maganja 20.000; Ema Vremec 15.000; razni 45.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Štefka Ambrožič v spomin na očeta 50.000 lir.
Za cerkev v Otaležu: prijatelji iz Šte-verjana namesto cvetja na grob očeta g. Gabrijela Vidriha 200.000 lir.
Za misijonarja Štanta: J. Kamenšček
100.000 lir.
Za gobavce na Madagaskarju: I. G.
100.000 lir.
Za misijone: Iva in Miro Ščuka v počastitev spomina Justine Caharija vd. Okretič iz Nabrežine 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Spored od 11. do 17. septembra 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »V puščavi in goščavi«. 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 »Počitnice... počitnice«. 12.40 Lahka glasba. 14.10 Iz arhiva tedenskih oddaj; lahka glasba; M. Vilhar: »Poštena deklica«; šport; prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 F. Rudolf: »Očka, vrni se...« 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Naš avto. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Pesmi in njih protagonisti. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika.
Torek: 8.10 Pogovori. 9.15 F. Rudolf: »Očka, vrni se...«. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Ob stoletnici organiziranega glasbenega šolstva na Slovenskem. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi.
16.00 Klasični album. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 17.40 E. Flajano: »Prekinjen razgovor«.
Sreda: 8.10 Po svetu sem in tja. 9.15 F. Rudolf: »Očka, vrni se...«. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Zvezdniki našega časa. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije.
Četrtek: 8.10 Beseda ni konj. 9.10 F. Rudolf: »Očka, vrni se...«. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 14.35 Diskoteka. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Pogovori o naših otrocih. 18.20 Črnske duhovne pesmi.
Petek: 8.10 Trim za vsakogar. 9.15 F. Rudolf: »Očka, vrni se...«. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri.
12.00 Na počitnice. 13.20 Zborovska glasba. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.10 Zimzelene melodije.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Imena naših vasi. 9.15 F. Rudolf: »Očka, vrni se...«. 10.10 Koncertni in operni spored.
11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 14.35 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.10 Izbrane melodije.
17.30 Rubrika. 18.00 »Počitnice... počitnice«. Humoristična oddaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
JUSTINE HUMAR vd. MIKLUS
se iskreno zahvaljujemo msgr. Francu Močniku, ki je skupno z župnikom don Silvijem vodil pogrebno mašo in obred, cerkvenemu zboru za občuteno petje ter vsem, ki so na kakršen koli način počastili njen spomin.
Sinova Hadrijan in Emil z družinama ter sorodniki
Gorica -Podgora- Števerjan -Trst, 5.septembra 1983
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED»
Via S. Croce in Gerusalemme 40
00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
j® Banca Agricola Coriziac^, 1 Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA. KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN