LETO XLIV, ŠT. 48
Ptuj, 5. decembra 1991
CENA 25 TOLARJEV
FER! HORVAT IN VIKTOR ŽAKEU V KIDRIČEVEM
IGA bo preživel!
čeprav je ob znanih težavah in preuranjenih grožnjah slovenskih vladnih predstavnikov usoda TGA Ki-
dričevo še naprej nedorečena, je upanje za izhod iz krize vendarle precej večje kot v minulih dneh. Vse več je
resnih politikov, ki kljub različni strankarski pripadnosti razmišljajo v prid temu okoli 2000-članskemu delov-
nemu kolektivu.
V ponedeljek, 2. decembra, se
je v TGA mudil predsednik Go-
spodarske zbornice Slovenije Fe-
ri Horvat. Vodstvo kolektiva in
Uniala ga je seznanilo z naspro-
tji pri proizvodnji aluminija do-
ma in pri nekaterih evropskih
proizvajalcih, predvsem z vsemi
dosedanjimi prizadevanji kole-
ktiva in argumentiranimi mož-
nostmi, ki ob popuščanju sveto-
vne recesijske cene aluminija za-
gotavljajo vse možnosti za pono-
vni vzpon podjetja. Feri Horvat
je bil ob spoznanju, da je slišal
drugo plat po vesoljni Sloveniji
oznanjene ministrske resnice,
rahlo presenečen. Zato je oblju-
bil, da bo odslej pri reševanju te
izredno težke situacije sodeloval
bolj poglobljeno.
Podobno je bilo isto popoldne
ob obisku strankarskega prvaka
slovenskih socialistov magistra
Viktorja Žaklja. Ta je odkrito
priznal, da ga je v TGA zanesla
pot iz poslanskih in strankarskih
razlogov. Vendar je po pogovoru
z vodstvom kolektiva optimisti-
čno izjavil, da pričakuje kmalu
boljše čase. »Moč Rejčevega re-
sorja je sicer šibkejša kot vpliv-
nost Tomšičevega oziroma ener-
getskega resorja, zato je pač ta-
ko, kot je tale trenutek. Vendar
se Socialistična stranka ne strinja
z nespametnimi zaključki oziro-
ma predlogi o ukinitvi nekaterih
velikih slovenskih energetskih si-
stemov (tudi JE Krško in železar-
ne v Jesenicah.) Ob primerjavi
vseh parametrov, tako ekonom-
skih, ekoloških, tehnoloških in
socialno-eksistenčnih, lahko ar-
gumentirano trdimo, da so real-
na zagotovila za preživetje seda-
nje krize. Zato se kot stranka in
kot poslanci v svojih sodbah ne
bomo nikoli prenaglili. Zmeraj
bomo upoštevali večdimenzio-
nalnost problematike in izhajali
iz tega. Do vlade, ki nima nobe-
nega pravega programa, bomo v
primeru sklepa o ukinitvi proiz-
vodnje v TGA zagotovo skepti-
čni. Zavzemali se bomo, da bi ta
tehnološko in ekološko ozdra-
vljen kolektiv ponovno zaživel in
nadaljeval svojo vlogo generator-
ja razvoja občine Ptuj in širše re-
gije . . .,« je med drugim pouda-
ril Viktor Žakelj.
M. Ozmec
Poleg Viktorja Žaklja so TGA Kidričevo obiskali v prejšnjem tednu Fe-
ri Horvat, Janez Kopač, Mile Šetinc, Borut Razdevšek in Mirko Vaupo-
tič. O vseh obiskih poročamo posebej. (Foto: M. Ozmec.)
Od Miklavža
do Silvestra
Decembra bo na ptujskih uli-
cah in trgih zelo živahno. Mi-
klavževanje bo v glavnem pote-
kalo po župnijah, nakaterih usta-
novah in domovih, božično-no-
voletni sejem, ki bo od 16. do 31.
decembra, pa bo na prostem, na
Trgu mladinskih delovnih bri-
gad, v Murkovi ulici in na Slo-
venskem trgu. Sejem pripravlja
skupina obrtnikov in ptujsko Tu-
ristično društvo. Zveza kulturnih
organizacij. Pokrajinski muzej.
Zveza prijateljev mladine in dru-
gi pa pripravljajo številne sprem-
ljajoče prireditve. Posebej velja
omeniti predbožični večer in sil-
vestrovo. Ptujčani naj bi tudi le-
tos silvestrovali javno, na Trgu
mladinskih delovnih brigad, kjer
bo poskrbljeno za hrano in pija-
čo ter zabavo.
Otroci bodo letos sodelovali
na božično-novoletnih priredit-
vah, ki bodo od 18. decembra
dalje. Denar za darila bodo za-
gotovili zaposleni v ptujskih
podjetjih in ustanovah, katerim
je v njihovem imenu pisal župan
Vojteh Rajher.
MG
UVODNIK
Zakaj ne tudi
novinarji?
Zagotovo so letošnji študijski dnevi slovenskih novinarjev fi-
katerih je iz nepojasnjenih vzrokov izginilo ime Gorjupovi) bili naj-
bolj novinarski, cehovski doslej. V vseh trinajstih predhodnih tovrst-
nih srečanjih smo običajno povabili na klepet zveneča imena teda-
nje jugopolitične srenje, ki so nam prala glave in duha. Letos, po iz-
bruhu demokracije (beri: anarhije) pa nam tega ni bilo treba in
smo se končno lahko resneje ozrli vase, k svojim cehovskim ostem,
ter skozr bežen pogled nazaj modrovali tudi o obetajoči prihodnosti,
predvsem skozi prizmo novega zakona o tisku in telekomunikaci-
jah, ki ta trenutek najbolj buri novinarske duhove.
In glej ga zlomka. Pri tem smo zlahka ugotovili, da se pišoči
nenehno »spopadamo« z vladajočimi: vse od izvirnega grešnika
slovenske žurnalistike — Valentina Vodnika, prek ledene dobe in-
formacijskih sredstev v enopartijskem sistemu (pa naj se sliši še ta-
ko neverjetno) ter prek alternativnega novinarstva do prvih svobod-
nih, demokratičnih volitev. Vseskozi so naša peresa in glasovi v do-
pustnih mejah našega poklicnega kodeksa (včasih tudi prekorače-
na) molela navzgor, v bran javnosti. Tuintam je seveda kakšen
pisun, preveč nevaren državi, posedel in se potem »prerojen« morda
vrnil v javnost. V glavnem pa je karavana šla naprej. . .
In tako »gagamo« še naprej kot gasilci izlivov politikanskih
pragmatikov in na drugi strani javnega mnenja. Odpiramo si nova
obzorja, prvi v mladi slovenski državi stopimo v Evropo in prek IFJ
(Mednarodne novinarske federacije) tudi v svet. A doma nam ne-
kdo nenehno zateguje »ročno«. Ustanovimo svojo novinarsko zbor-
nico, prek svojega sindikata pa zaviralcem našega napredka napo-
vemo prvo opozorilno stavko. Tako bomo vsi slovenski novinarji, če
do takrat ne bo podpisana kolektivna pogodba, II. decembra odlo-
žili svoja peresa in mikrofone. Pa naj se potem vsi skupaj slikajo, v
svetu RTV namreč, ali pa .. . Če že vsi stavkajo, zakaj ne bi tudi
novinarji?	. ^
Martm Ozmec
ČLANI LDS V TGA
Je TGA rezervna
žrtev?
Kaže, da slovenske opozicijske stranke iščejo resnico o TGA. Pred
tednom dni so se v njej mudili predstavniki Liheralnodemokratske
stranke. Med njimi sta bila tudi znana razpravljalca iz republiških po-
slanskih klopi Mile Šetinc in Janez Kopač. Medtem ko vlada prek svo-
jega energetskega ministrstva skupaj z elektrogospodarstvom grozi
TGA zaradi neplačevanja električne energije, si vodstvo tovarne močno
prizadeva vladi in javnosti povedati, za kaj pri vsem gre.
Gre namreč za to, da naj bi
TGA plačevala električno energi-
jo po devet pfeningov za kilovat-
no uro, kar je glede na ceno alu-
minija na svetovnem trgu nevz-
držno. Skorajda podvojena cena
energije je edino, kar je v kidri-
čevski tovarni neevropskega. Si-
cer se lahko tovarna v Evropo
vključuje tako s porabo surovin
in energije, v zadnjem času tudi s
številom zaposlenih in s skrbjo
za ekologijo. Nekdanje tovarne s
škodljivim vplivom na okolje de-
jansko ni več. Zaprli so elektroli-
zo A, prenehali so proizvodnjo
glinice, ogromno denarja so vlo-
žili v ekološko sanacijo tovarne.
Ekološki argument, zaradi kate-
rega naj bi bilo treba tovarno za-
preti, je torej odpadel.
Nemška aluminijska industrija
plačuje električno energijo bi-
stveno manj (5 pfeningov za kilo-
vatno uro) zaradi tega, ker drža-
va z vlado na čelu ve, kaj pomeni
taka industrija. Poraba aluminija
na prebivalca je dokaz razvitosti
države. V Sloveniji poraba pada,
pada torej naš standard. Na pre-
bivalca porabimo le še devet ki-
logramov bele kovine, v Nemčiji
je poraba trikrat večja. Namesto
da bi bremena predrage energije
porazdelili na vse druge porabni-
ke, v Sloveniji razmišljamo o za-
prtju donosne in izvozno perspe-
ktivne industrije.
Delavski razred je zadovoljen,
ko mu vlada pove, da ne pusti
obremenjevati njegovih žepov s
še dražjo energijo. Ce bi namreč
tisto, kar TGA ne more plačati,
»naprtili« 660 tisoč slovenskim
gospodinjstvom, bi vsakega
obremenili za dodatnih sedem
mark. Vlada tega ne dovoli in de-
lavci ji ploskajo. Ob tem pa obo-
ji pozabijo, da zaradi pešanja in-
dustrije usodno znižujejo delav-
ski standard. V enem letu je pa-
del od povprečnih 600 na 300
mark mesečno. Sedem pridoblje-
nih za tristo izgubljenih mark to-
rej. Da ne govorimo o predno-
stih uporabe lahkega aluminija v
prometu in izkoriščanje njegovih
izolacijskih lastnosti, kar prinaša
velike prihranke. Evropa to ve,
mi pa . ..
Predstavniki Liheralnodemo-
kratske stranke so z zanimanjem
poslušali argumente vodstva
TGA. Obljubili so svoje zavze-
manje za ohranitev proizvodnje
aluminija v Kidričevem. Pro-
gram stranke je sicer takšen, da
bi ga marsikateri predstavnik
slovenske industrije rad videl v
vladnih predalih. Liberalni de-
mokrati si na prihodnjih volitvah
obetajo uspeh in na osnovi tega
že obljubljajo boljše čase. Za
TGA so med drugim menili, da
je vladi rezervna žrtev. Če ne bo
uspela uresničiti obljube Zele-
nim o zaprtju JE Krško, bi lahko
del obljube izpolnila z zaprtjem
kakšne industrije. Zakaj bi torej
vrtali v elektrogospodarstvo in
iskali vzroke za predrago energi-
jo, če je lahko prav ta dobrodo-
šel razlog za kaj drugega.
JB
Plazovi v ormoški občini
Predstavniki občinskega štaba Civilne zaščite
občine Ormož so minuli teden skupaj s predstav-
niki upravnega organa za gospodarstvo in občo
upravo ter upravnega organa za urejanje prostora
in varstvo okolja opravili ogled območij, kjer so
ugotovili plazenje zemlje.
Vseh plazov je bilo 19, predvidevajo pa, da je
bilo še nekaj manjših, pa so jih Imdje poskušali sa-
nirati sami in niso evidentirani. Sest plazov je bilo
na območju Lešnice, kjer je bila v enem primeru
ogrožena stanovanjska hiša in napeljava občinske-,
ga vodovoda, na Litmerku dva, trije v Velikem
Brebrovniku, kjer je bila ponovno ogrožena nape-
ljava občinskega vodovoda in ena vinska klet, se-
dem so jih evidentirali na Gomili in enega v Vuz-
metincih. Ob stanovanjski hiši, vinski kleti in vo-
dovodu je bilo ogroženih 6 ha vinogradov, pašni-
ka, travnik in njiva.	VT
2 — DOMA iN PO SVETU
5. december 1991 — TCIlMflC
Več deset
milijonov škode
zaradi poplav
Komisija za ocenitev škode po naravnih nesrečah ^ ptujski občini
dela še ni končala. Do 28. novembra je znašala skupno ocenjena škoda,
brez vodnogospodarskih objektov, okrog 54 milijonov tolarjev: na sta-
novanjskih objektih, gospodarskih poslopjih in drugih objektih znaša s
stroški sanacije 19 milijonov tolarjev, na cestah več kot tS,4 milijona
(največ je je na krajevnih poteh — čez deset milijonov tolarjev, na lokal-
ni cesti v Drenovcu pa je v dolžini 35 metrov odneslo celotno cestišče).
Na vodnogospodarskih objek-
tih so škodo pričeli ocenjevati,
ko so narasle vode upadle. Na
zasebnem vodovodu v Jelovicah
29 je škode za 600 tisoč tolarjev;
uničeno je zajetje in dovodna
cev. Na daljnovodih in nizkona-
petostnem omrežju, ki je bilo
pretrgano, je škode za 1,530 mili-
jona tolarjev.
V kmetijstvu je po prvih po-
datkih škode za 14 milijonov to-
larjev. V celoti je uničeno 30,5
hektarov pšenice, 26 hektarov
travnikov bo potrebno urediti,
plazov pa je 18,45 hektarov.
Za prihodnjo sejo ptujske ob-
činske vlade bo Franc Ivanuša,
predsednik komisije za oceno
škode po naravnih nesrečah, pri-
pravil podrobno oceno škode za-
radi poplav s preglednico ukre-
pov. Da bi zagotovili vsaj mini-
malno prevoznost cest, potrebu-
jejo 700 tisoč tolarjev. Denar si
bodo začasno sposodili iz prora-
čuna — iz obveznih rezerv. Izvr-
šni svet je v prejšnjem tednu tudi
naročil izdelavo elaboratov za
sanacijo plazov, ki ogrožajo sta-
novanjske objekte. Franc Ivanu-
ša poudarja, da so letošnji plazo-
vi nenavadni, saj so se pojavili
tam, kjer jih doslej ni bilo in kjer
tudi ni bilo nobenih posegov.
MG
Za 18 milijonov tolarjev
neplačanih obrtniških davkov
v ormoški občini, kjer ima
trenutno obrt prijavljeno 240
obrtnikov (195 jih opravlja obrt
kot redni poklic in 45 kot dopol-
nilno delo), je pri obrtnikih veli-
ka brezbrižnost pri plačilih ob-
veznosti. Zaradi popustljivosti,
prizanesljivosti in odlašanja s
prisilno izterjavo, ki je neprijet-
na za nosilca obrti (in tudi za ti-
stega. ki mora to izterjavo izpe-
ljati), se je ob koncu letošnjega
tričetrtletja znašla ormoška ob-
čina s 65 odstotki izterjanih
davkov na repu uspešnosti v re-
publiki. Občina, kije bila nepo-
sredno pred njo, je dosegla
71,1-odstotno realizacijo.
S to problematiko je seznanil
člane ormoškega izvršnega sveta
Stanko Medik, direktor Uprave
za družbene prihodke.
Davčna uprava zaradi vse
bolj kritičnega stanja ne more
več odstopati od terjatve dav-
kov. Razumejo težave nekate-
rih obrtnikov, ki poslujejo z ju-
gom, ali pa tiste, ki opravljajo
razne kooperantske posle za
nekatera družbena podjetja, ki
jih je marsikje prizadejala po-
dobna kriza in obrtnikom ne
plačujejo ali pa z veliko zamu-
do. Ni pa razumljivo, da je
zadnje čase izjemno veliko dol-
gov predvsem tam, kjer se de-
nar dnevno obrača, to je v go-
stinstvu, kjer znaša skupen
dolg 3,6 milijona tolarjev. Po-
sebej kritično je stanje dolga
pri prometnem davku, saj vsak
gostinec dolguje povprečno
103.214 tolarjev, kljub temu da
davek plačujejo od prodanega
blaga ter je vračunan v ceno, ki
jo je potrošnik že plačal, zave-
zanec pa ga je dolžan le obra-
čunati in vplačati v predpisa-
nih rokih.
Posamezni zavezanci dolgu-
jejo tolikšne zneske, da ni mo-
goče pričakovati, da bi jih lah-
ko v celoti plačali še v tekočem
letu. Po izračunih Uprave za
družbene prihodke znaša najvi-
šji skupni dolg zavezanca, ki
opravlja obrtno dejavnost, 933
tisoč tolarjev, najvišji dolg av-
toprevoznika je 212 tisoč tolar-
jev, v gostinski dejavnosti pa
424 tisoč tolarjev. Omeniti je
potrebno, da do konca leta za-
padejo v plačilo še obveznosti
za dva meseca, kar bo dolg sa-
mo še povečalo.
»Finančni minister je zagro-
zil, da bodo tam, kjer državnih
davkov ne bodo poravnavali, sle-
dile sankcije in bodo ustavljene
vse republiške dotacije. Če se to
zgodi v Ormožu, bodo prvi me-
sec brez plač vsi proračunski po-
rabniki,« je povedal predsednik
izvršnega sveta Vili Trofenik in
dodal, da predvsem dolžniki,
ki davkov ne plačujejo, ne gle-
dajo s simpatijo na upravo za
družbene prihodke in ne na
predsednika izvršnega sveta,
kljub temu, da je s pravnega vi-
dika glede plačevanja davkov
vse jasno. Izterjave so slabe, je
nadaljeval, in če bi preventivne
ukrepe — tudi rubež — začeli
že v avgustu, bi bilo stanje no-
vembra drugačno.
Neplačevanje davkov je pra-
vni, finančni in tudi moralni
problem, kljub temu da za tega
slednjega pri nas še malo ve-
mo, je bilo slišati v razpravi. Fi-
nančni red bi moral obstajati
tudi na področju države. Ob
volitvah smo sicer vsi v en glas
govorili, kako smo za pravno
državo, ko pa moramo porav-
navati obveznosti, nam pravna
država nič več ne diši.
Slišati je bilo tudi o nelojalni
konkurenci: če družbeno pod-
jetje ne plačuje vseh obvezno-
sti, ji SKD ne pusti izplačati
osebnih, dohodkov, to pa bi
moralo veljati tudi za zasebni-
ke. Ludvik Sok, ki v ormoškem
izvršnem svetu skrbi za obrtni-
ke, je menil, da do tega ne bi
prišlo, če ne bi na vsej črti od-
povedala kontrola. Sokrivi so
tudi v republiki, ker pri plačilih
obrtniki še vedno niso v ena-
kem položaju kot družbena
podjetja. Težave so pri plačilih
prek meje, nerešeno je vpraša-
nje carin ter prometa. O nasta-
lih razmerah je bilo premalo
posvetovanja z obrtniki, ki so
zašli v finančne težave. Bloka-
da žiro računov pri obrtnikih
ni vedno popularna zadeva in
se vrača kot bumerang, ker na-
slednji dan ne more več delati.
Za celotno kontrolo so krive
tudi inšpekcijske službe, pa tu-
di šušmarjem nihče ne stopi na
prste.
Predsednik ormoškega izvrš-
nega sveta je razpravo o izterja-
vi davkov in prispevkov .>klenil
z mislijo, da naj vse službe do-
sledno ukrepajo v okviru svo-
jih pooblastil. Dodal je še, da
imajo težave z medobčinskimi
inšpekcijskimi službami, še po-
sebej z nekaterimi inšpektorji.
Pogovoru o problemih se vod-
stvo teh služb izogiba, zato je
ormoški izvršni svet sklenil, da
mora priti do sestanka v teh
dneh, v nasprotnem primeru bo-
do pričeli postopek za prekinitev
odnosov in občina Ormož bo
preklicala izvolitev vodje skup-
nih inšpekcijskih služb občin
Ormož — Ptuj.
Vida Topolovec
S¥Er ¥ i^A SrOLHV
■■■L!' ..JiHH
SOVJETSKA ZVEZA: V
Ukrajini so v nedeljo glasovali o
razglasitvi državne neodvisnosti.
Tako se je s ponedeljkom na po-
litičnem zemljevidu Evrope poja-
vila nova država. ZDA so že na-
povedale, da bodo priznale
Ukrajino, njeno priznanje pa je
napovedal tudi ruski predsednik
Boris Jelcin. Seveda se je z obli-
kovanjem samostojne Ukrajine
pojavilo veliko novih proble-
mov. Romunija je s posebnim
sklepom parimenta v Kijev že
sporočila, da ne prizna referen-
duma o neodvisnosti Ukrajine
na območjih, ki so jih po vojni
nasilno in nepravično pridružili
Sovjetski zvezi. Gre predvsem za
ozemlje Bukovine in za pričrno-
morsko območje med rekama
Dnjester in Donava. Se večji pro-
blem, ki z osamosvajanjem
Ukrajine nastaja, pa je problem
delitve jedrskega arzenala. V sve-
tu se je tako pojavila nova jedr-
ska velesila.
• • •
BLIŽNJI VZHOD: V sredo se
Izraelci niso udeležili sestanka o
Bližnjem vzhodu, na katerega so
jih povabili Američani. Izraelci
trdijo, da ZDA ne sprejemajo
njihovih predlogov — tisti, ki jih
predlagajo, pa so sramotni za Iz-
rael in z njimi zavajajo Arabce.
Predvsem Izraelci nasprotujejo
predlogu, da bi se z Arabci pogo-
varjali prek Američanov. Sedaj
predlagajo, da bi se Arabci sesta-
li brez posredovanja ZDA. Opti-
mistične napovedi po prvem kro-
gu pogajanj v Madridu so sedaj
nekoliko utišane.
• • •
AVSTRIJA: Potem ko je
Nemčijo zajel val protestov za in
proti omejevanju priseljevanja z
Juga in Vzhoda Evrope že pred
mesecem, so takšne razprave se-
daj na dnevnih redih avstrijskih
političnih organov. Zakonodaja,
ki jo sedaj pripravljajo, naj bi
precej omejila priseljevanje. Po-
leg številčnih omejitev bo prise-
ljence pričakalo veliko procedu-
ralnih ovir. Amnesty Internatio-
nal in Komisariat za begunce pri
Organizaciji združenih narodov
sta zaradi teh omejitev in teženj
že javno protestirala in pozvala
države, naj upoštevajo težave,
predvsem Jugoslavije. Po nju-
nem mnenju je najbolj sporno
določilo morebitne nove zakono-
daje to, ki preprečuje, da bi lah-
ko kandidati za zatočišče na reši-
tev prošnje počakali v Avstriji le,
če prihajajo naravnost iz države,
v kateri mu kratijo pravice. Pred-
videni zakoni namreč predvide-
vajo, da mora priseljenec, če je
pred tem prepotoval neko drugo
državo, izven Avstrije počakati
na dovoljenje. To čakanje pa bo
prav gotovo težko, še posebej,
ker si tudi druge evropske države
prizadevajo za podobno zakono-
dajo.
• • •
TOGO: Tam se znova bojijo,
da bi prišlo do vojaškega udara,
saj so se uporniške čete pred
kratkim umaknile s položajev
okoli predsednikove rezidence.
Pripadniki armade imajo v rokah
še vedno radijsko postajo, diplo-
mati v tej deželi pa pravijo, da
vodi vojska preko nje živčno voj-
no zoper predsednika Gnassing-
ba Eyedema.
• • •
BRUSELJ: 9. in 10. decembra
bo v Maastrichtu vrhunsko zase-
danje evropske dvanajsterice. Se-
stanek naj bi po pričakovanju
poznavalcev pokazal, koliko fe-
deralizma zmore Evropa. Slo-
venci seveda veliko pričakujemo
od tega sestanka, vprašanje pa
bo, kako bo evropski vrh tokrat
krmaril med francoskim, angle-
škim in nemškim stališčem. S po-
litično unijo že sedaj ni bilo več-
jih težav, povsem konkretne pa
bodo nastopile, ko naj bi zastavi-
li ekonomsko in monetarno uni-
jo. Nemčija odkrito zagovarja
večjo federalnost Evrope in je
pripravljena žrtvovati svojo mar-
ko v prid razširjenemu ekuju.
Najmočnejši nasprotniki so seve-
da Angleži, povsem na rob odlo-
čanja pa so potisnjeni Irci, Dan-
ci in Grki.
pripravila: d.l.
Vse več pomoči potrebnih
V občini Slov. Bistrica ugotavljajo, da se število
občanov, ki prejerrtajo eno od socialnovarstvenih
pomoči, zaskrbljujoče povečuje; letos je prejemni-
kov blizu 430. Denarno nadomestilo prejema 110
upravičencev, blizu 320 pa denarno pomoč. Števi-
lo upravičencev se je povečalo kar za 81 odsto-
tkov. Znižanje je le pri brezposelnih.
Od nedelje
do nedelje
ZAUPNICA VLADI
Zadnji novembrski teden so zaznamovala zelo razgiba-
na dogajanja na celi vrsti področij. Tako je Peterletova
vlada poslala vodstvu slovenske skupščine pisno zahtevo
za sklic izredne seje, na kateri bi poslanci glasovali o nje-
ni zaupnici. Na tiskovni konferenci je Peterle pojasnil, da
je v obrazložitvi svoje zahteve vlada naštela vprašanja,
pri katerih je bila nemočna. Šlo naj bi za osamosvajanje,
sveženj lastninskih zakonov, preobrazbo gospodarskega
sistema in državne strukture. V pobudi je med drugim re-
čeno, da izvršni svet ne more prevzeti odgovornosti za
opravljanje svoje funkcije, ki je v normativnih aktih bi-
stveno drugačna, kot se od njega zahteva v stvarnem ži-
vljenju. To naj bi se kazalo tudi v zastoju pri sprejemanju
nekaterih zakonov. Vendar pobuda ne obravnava kon-
kretneje razlogov za zastoje niti se ne osredotoča samo na
en zakon, temveč je naravnana na celotno dosedanje delo
vlade.
Pri tem je Peterle na tiskovni konferenci še ocenil, da je
pobuda za glasovanje o zaupnici močno odmevala v sve-
tu in da zato Evropa pričakuje glasovanje.
O pobudi se mora izreči vodstvo skupščine Slovenije.
Vendar pa so se že pojavile nekatere ocene, da utegne
priti do proceduralnih zapletov, saj ustava in skupščinski
poslovnik nista povsem usklajena in dorečena, predvsem
pa ni jasno, ali je lahko tako splošna ocena delovanja iz-
hodišče za glasovanje o zaupnici. Podpredsednik skupšči-
ne Vitodrag Pukl je na svetu Demosa ocenil, da predlog
vlade ni povsem v skladu s 400. členom ustave, na katere-
ga se sklicuje. Tudi notranji minister Igor Bavčar je oce-
nil, da zaradi proceduralnih vprašanj ne bo prišlo do gla-
sovanja o predlogu vlade, lahko pa pride do glasovanja o
predlogu Liberalnodemokratske stranke, vendar bi v tem
primeru vlada ostala. Po njegovem mnenju se bo sloven-
ski politični prostor Jokončno profiliral šele, ko bo prišlo
do mednarodnega priznanja.
PRORAČUN ZA LETO 1992
v torek je finančni minister prestavil vladni predlog
proračuna, ki naj bi znašal 107 milijard tolarjev, in s tem
seveda odprl temo, ki bo v prihodnjih dneh prevladovala
v mnogih političnih razpravah.
Ob predvidenem 6,5-odstotnem padcu družbenega
proizvoda, ki bo torej skupaj znašal 287 milijard tolarjev,
predstavlja republiški proračun 38 odstotkov celotnega
proizvoda. Ob tem je Šešok povedal, da so vse proračun-
ske postavke v načelu usklajene razen obrambe, za katero
je zaenkrat predvidenih 10,6 milijarde tolarjev. Po oceni
obrambnega ministrstva to ne zadostuje za učinkovito
obrambo.
O tem je minuli teden razpravljalo tudi republiško
predsedstvo in ocenilo, da je obseg sredstev za obrambne
potrebe, kot ga predlaga izvršni svet, takšen, da v osnovi
zagotavlja izpolnjevanje temeljnih nalog.
IZJAVA SVETOVALCA VLADE
SPROŽILA AFERO
Tudi tretji dogodek, ki ga omenjamo v pregledu, je po-
sredno povezan z vlado. Pravo afero je namreč povzroči-
la izjava Borisa Pleskoviča, svetovalca predsednika izvrš-
nega sveta Lojzeta Peterleta, ki je za agencijo Reuter de-
jal, da se je vlada odločila, da razbije monopol Ljubljan-
ske banke, ki obvladuje 90 odstotkov bančnih storitev v
Sloveniji. Generalni direktor Ljubljanske banke Anton
Slapernik je povedal, da izjava zelo negativno odmeva v
tujih denarnih krogih, saj so poslovni partnerji že začeli
ugibati, ali lahko še naprej zaupajo banki, prišlo pa je tu-
di do zastojev v potrjevanju akreditivov in izvoznih zava-
rovanj. Po njegovem mnenju gre za napad na Republiko
Slovenijo ter njeno gospodarstvo in ne samo na banko.
Slovenska vlada se je, kot ja na tiskovni konferenci po-
vedal finančni minister Dušan Šešok, distancirala od iz-
jav Pleskoviča. O negativnih posledicah omenjene izjave
pa je po prihodu s turneje po nekaterih državah Evrope
in ZDA govoril tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je
imel v tej zvezi več neprijetnih pogovorov s poslovneži v
Parizu in New Yčrku.
ELAN PRODAN
S poslovno-gospodarskega področja tokrat v pregledu
omenimo, da je v minulem tednu podjetje Elan končno
dobilo novega lastnika. Na tretji javni dražbi je to tovar-
no športnega orodja kupilo podjetje Komel, ki so ga usta-
novili upniki, za 31,8 milijona nemških mark v tolarski
protivrednosti. Za nakup so se potegovale tudi skupaj tri
banke (Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komunalna
banka in Gorenjska banka). Stečajni upravitelj Elana
Igor Triller je ocenil doseženo ceno kot optimalno, direk-
tor podjetja Komel Matjaž Vuga pa je dejal, da bodo po-
skušali čim več upnikov pridobiti za konverzijo terjatev v
lastninske deleže. S poslovnega vidika bo novi lastnik
skušal aktivirati večino proizvodno-poslovnih funkcij
Elana.
NOVA USTAVA SKORAJDA NARED
Minuli teden je tri dni zasedala tudi ustavna komisija
in uskladila večino členov delovnega besedila nove usta-
ve, zataknilo pa se je spet pri pravici do splava. Do tega
vprašanja oziroma do ponujene kompromisne formulaci-
je, ki govori o svobodi odločanja o številu svojih otrok,
naj bi se do prihodnje srede opredelile stranke.
Komisija je sprejela tudi predlog ustavnega zakona za
izvedbo ustave. Ta predvideva, da bi prve volitve v drža-
vni zbor in državni svet opravili najpozneje leto dni po
sprejetju ustave. Do konstituiranja novega parlamenta bi
sedanja skupščina delovala v skladu z veljavno ustavo.
Predsednika republike naj bi volili takrat kot državni
zbor.
ODLOČILNI
DNEVI ZA PRIZNANJE
Minuli dnevi so bili pomembni za priznanje Slovenije.
Nemški kancler KohI je napovedal, da bo Bonn odločitev
o priznanju sprejel do božiča in to ne glede na to, ali se
bodo s tem strinjale tudi druge države Evropske skupno-
sti. Po njegovih besedah s priznanjem ni več mogoče
odlašati, ob tem pa je še dejal, da ni nikakršne norme, ki
bi glede izrekanja priznanja nalagala popolno enotnost
Evropske skupnosti.
Da po vsej verjetnosti Nemčija ne bo edina država, ki
se bo kmalu odločila za ta korak, kaže tudi izjava italijan-
skega zunanjega ministra De Michelisa, da bo Evropska
skupnost najbrž 18. decembra priznala Slovenijo in Hrva-
ško.
Za Slovenijo je nedvomno zelo pomemben tudi sklep
razširjenega biroja Sveta Evrope, ki je 25. novembra skle-
nil, da pospeši obravnavo slovenske prošnje za dodelitev
statusa posebne gostje v tej najstarejši evropski inštituciji.
Tako bodo slovenski poslanci lahko že februarja prihod-
nje leto sodelovali na zasedanju skupščine parlamentar-
cev evropske organizacije, kjer bodo zasedli mesto Jugo-
slavije, ki je zgubila status posebne gostje. Predsednik
skupščine Sveta Evrope Anders Bjorck je ob tem dejal,
da upa, da bo status posebne gostje Sloveniji omogočil,
da doseže širše mednarodno priznanje.
Omenimo na koncu pregleda še nekatere podatke in
dogodke, ki so zaznamovali podobo minulih dni.
Statistiki so izračunali, da je bila novembrska infiacija
18,7 odstotka. Tako so se cene skupaj od lanskega do le-
tošnjega novembra povečale za 208 odstotkov.
Kot kaže, bo tudi Univerza v Ljubljani dobila novega
rektorja. Po dokajšnjih zapletih in drugem krogu izbire, v
katerem sta bila dva kandidata, dr. Veljo Rus in dr. Miha
Tišler, je znanstveno-pedagoški svet za kandidata izbral
prof. dr. Miha Tišlerja s Fakultete za naravoslovje in teh-
nologijo.
V Gozd-Martuljku so se na 14. študijskih dnevih sreča-
li slovenski novinarji. Sprejeli so nov kodeks. Društvo no-
vinarjev in sindikat pa sta skupaj ustanovila Novinarsko
zbornico.
TEDNIK - 5. december 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
V TGA skrbijo za presežne delavce
v TGA Kidričevo rešujejo tprašunja presežnih delavcev sistematično in strokovno. Doslej jim je uspelo,
da so jih skoraj v celoti zaposlili drugje, tako da bodo delovno razmerje odpovedali le 42, ki jih niso mogli ni-
kjer drugje zaposliti. Število zaposlenih, je sedaj okrog 1900, bodo še zniževali. V letu 1992 načrtujejo zmanj-
šanje še za 500. Letos so vprašanje presežnih delavcev dokaj uspešno reševali, ne vedo pa, kako bo v prihod-
njem letu. Lahko se zgodi, da za 100 do 200 delavcev ne bodo mogli najti zaposlitve in se bodo našli na spisku
zavoda za zaposlovanje. To bo dodaten udarec za ptujsko občino, ki je s svojimi I4,S odstotki nezaposlenih na
vrhu v Sloveniji. V ptujski občini je trenutno okrog 4000 nezaposlenih, v Sloveniji okrog S5 tisoč.
Republiška ministrica za delo Jožica Puhar, ki
je bila v četrtek na obisku v TGA, se je seznanila
tudi z ekonomskim in tržnim položajem podjetja.
Inštitut za ekonomske raziskave te dni končuje ra-
ziskavo o aluminijski industriji v Sloveniji, v krat-
kem pa naj bi sprejeli dolgoročne usmeritve glede
te proizvodnje.
V pogovoru s kadrovskimi delavci ptujske in or-
moške občine ter menedžerji je predstavila neka-
tere novosti s področja invalidsko-pokojninskega
zavarovanja, politike plač in vladni socialni pro-
gram. Vlada bo tudi v bodoče podpirala politiko
aktivnega zaposlovanja. Letos ji je na ta način
uspelo obdržati 20 tisoč aktivnih delovnih mest.
Tudi tekoče mesečno zaposlovanje ni brez uspe-
hov, žal pa so mesečni prilivi nezaposlenih večji.
Glede na to, da se bodo težave še stopnjevale, bo
vlada pripravila program ravnanja, ki ga v tem
trenutku nujno potrebujemo, da ne bi vsak vlekel
na svoje. Program bo temeljil na ekonomski in so-
cialni politiki, v tem okviru bo imel velik pomen
tudi socialni pakt, ki naj bi ga podpisali vsi, ki
imajo kakršenkoli vpliv. Predvsem bodo zanj od-
govorni vlada, gospodarska zbornica in sindikati.
Razmišljajo tudi, da bi pritegnili kmete.
Franca Terbuca iz Agisa je zanimalo, kako bo-
mo bremena gospodarske osamosvojitve pravilno
porazdelili, koliko teh bremen si bo naložila nad-
gradnja. Jožica Puhar je povedala, da podobno
razmišljajo tudi v družbeni nadstavbi. Dejstvo je,
da se bodo zaradi potreb samostojne države po-
trebe na nekaterih področjih bistveno povečale,
saj bomo morali nekatere stvari sami opravljati.
Erika IVlihelač iz Ptujskih pekarn in slaščičarn je
ministrico vprašala, zakaj z interventnim zakonom
o plačah nismo izenačili družbenega in zasebnega
sektorja. Plače v pekovski dejavnosti vsebujejo
namreč visok odstotek različnih dodatkov. Repu-
bliška ministrica je povedala, da so v izjemnih pri-
merih te stvari pripravljeni reševati, če bodo priza-
deti to zahtevali. V nobenem primeru pa ne bodo
pristali na izsiljevanje. Njena vloga je v pojasnje-
vanju, politične debate pa so strankarske zadeve,
je še dodala.
Več vprašanj so imeli kadrovski delavci glede
uresničevanja zakona o delovnih razmerjih in
sprejema pokojninskega zakona, ki bo, če ne bo
dodatnih zapletov, sprejet do konca leta. Z njim
bomo uveljavili postopno podaljševanje pokojnin-
ske dobe.
Anko Osterman, republiško poslanko in direk-
torico Centra za socialno delo, je predvsem zani-
malo, kako pomagati delavcem, ki so že tri do štiri
mesece brez plače. Ali so razen sociale še kakšne
druge možnosti? Že dva meseca imajo ljudje teža-
ve zaradi plačevanja električne energije. Gre za
upokojence, zaposlene z nizkimi plačami in tudi
tiste, ki prejemajo nadomestila na Zavodu za za-
poslovanje. Kako je sploh prišlo do teh velikan-
skih računov?
Jožica Puhar je povedala, da bi lahko tem lju-
dem pomagali tudi iz skladov pri sindikatih, s
tem, da bi pospešili stečajne postopke, ter s sele-
ktivnimi krediti. V ptujski občini so takšni krediti
že mogoči. »Kar zadeva elektriko, sem mrzla,« je
dejala.	MG
VIKTOR ŽAKEU V PTUJU
Nujen kompromis pri lastninjenju
Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije je v ponedeljek zadovoljen odhajal iz Ptuja. Na
vseh treh pogovorih mu je prisluhnilo veliko Ptujčanov. »Nimam v posesti resnice in tudi nimam odgovorov na
vsa vprašanja, kijih postavljata življenje in delo,« je povedal ns okrogli mizi o lastninjenju in lokalni samou-
pravi Predstavil je svoje in strankine poglede na nekatera vprašanja, ki v tem trenutku Slovence najbolj zani-
majo: lastninjenje, ustava, lokalna samouprava in volitve.
»Sedanji vladi in skupščini bi
bilo krivično očitati, da se v letu
in pol ni nič zgodilo. Družbene,
ekonomske in socialne spremem-
be tega obdobja bodo slovenski
narod trajno zaznamovale,« Je
med drugim poudaril Viktor Ža-
kelj. Vprašanje zaupnice vladi
slovenskih socialistov izhaja
predvsem iz nujnosti, da bi jo
dopolnili oziroma reformirali,
saj so nekateri resorji šibki. V
tem trenutku lahko govorimo o
krizi vladanja in vlade.
V Socialistični stranki Sloveni-
je so za kompromis, ko gre za
lastninjenje podjetij. Med obema
modeloma — vladnim in Ribni-
karjevim — je kompromis nemo-
goč, saj gre tudi za različna kon-
cepta. »V stranki nismo za brez-
plačno razdelitev delnic. Na vi-
dez gre za zelo demagoško in so-
cialno zadevo, za veliko prevaro
in samotolažbo, da bomo postali
lastniki, da bomo delnice vložili
v neke fonde in tako naprej. Ve-
lika škoda je, da pristojno mini-
strstvo ni ukrepalo, da bi prepre-
čili divjo privatizacijo . . .«
Viktor Žakelj je govoril tudi o
zakonu o zadrugah in o zakonu
o denacionalizaciji, ki bo začel
veljati 7. decembra. Z njim se
urejajo pogoji in načini vračanja
prisilno podržavljenega premo-
ženja. To se prvenstveno vrača v
naravi, če pa to ni mogoče, pa v
obliki odškodnine, v nadomest-
nem premoženju, vrednostnih
papirjih ali denarju. Z zakonom
o zadrugah se bo vračala lastni-
na na specializiranem agrarnem
področju. Ključna sta 53. in 55.
člen. Osrednje vprašanje je, kate-
ri kombinati so zrasli pretežno
na kmetovih ramenih, zato naj bi
bili ti tudi lastninsko soudeleže-
ni. Dejstvo je, da so slovenske
predelovalne zmogljivosti predi-
menzionirane. Žakelj meni, da bi
bilo pravilno, da bi vsako prede-
lovalno zmogljivost lastninili v
zadrugi,, če ta vlaga vanjo. Eko-
nomsko logično je tudi, da po-
slovnih sistemov ni mogoče razli-
čno lastniniti.
Na okrogli mizi so precejšnjo
pozornost namenili tudi lokalni
samoupravi. Po novem naj bi bi-
lo v Sloveniji okrog 250 občin.
Bodoča občina ne bo enaka bi-
všemu krajevnemu odboru, niti
ne bivši krajevni skupnosti, ime-
la bo nekaj novega. Sicer pa je
glede lokalne samouprave še ve-
liko neznank.
Ne glede na nekaj trenutno še
odprtih vprašanj naj bi bila nova
slovenska ustava sprejeta še pred
koncem leta. Nove volitve naj bi
bile jeseni leta 1992.
Okroglo mizo o lastninjenju in
lokalni samoupravi sta organizi-
rala Socialistična stranka in
Klub menežerjev.
MG
.pismo »od blizu«-
Po krajšem premoru se. zopet oglašam s pi-
smom od blizu iz centra doline Šentflorjanske.
Slovenija je bila vmes nekajkrat kaznovana, na-
zadnje pa je nagrajena od Evropske gospodarske
skupnosti. Zdi se. da tudi stara celina uporablja
znani princip korenčka in palice v balkanski kri-
zi, le da je korenček bil namenjen predvsem »ne-
kooperativnim republikam«, recimo Srbiji in nje-
nim satelitom. Za Slovenijo bo Evropa vsaj ma-
čeha. ker pač mati nikoli ni bila, in upam. da bo-
mo izvažali in uvažali po starem. Božično priznanje bi bilo pravza-
prav dosežek maksimalistične politike Slovenije, kar je ne nazadnje
presedan. Zaenkrat so maksimalistični cilji uspeli predvsem Srbiji,
kije dosegla vojaške cilje, medtem ko bo najverjetneje zopet dožive-
la staro resnico. »Kar srbijo dobi v vojni, izgubi v miru.« Hrvaška
je najbolj plačala svojo »lepo našo«. Modre čelade bodo namreč
prišle na krizna področja po principu »tintnih madežev«, kar pome-
ni, da pridejo na Hrvaško ozemlje. Glede na celotno dogajanje za
Hrvaško ugodna rešitev, saj ni mogla konflikta dohiti vojaško.
Vprašanje je seveda, kaj se bo na kriznih območjih dogajalo v pri-
hodnjih letih in seveda kakšna ho geopolitika na stari celini.
Najbolj optimističen je miren scenarij razpada socialističnih
imperijev brez velikih geopolitičnih apetitov utečenih držav stare ce-
line oziroma ZDA. V nasprotnem je konflikt širših razsežnosti neiz-
bežen in Balkan bo zopet imel častno mesto začetka nove globalne
krize. Modrih čelad je za Jugoslavijo morda še dovolj, toda kdo jih
bo poslal v Sovjetsko zvezo, ki je očitno prava koda za razrešitev
»evropske zime narodov«.
Ce se vrnemo na problem Slovenije.^ jo je zaenkrat odnesla
odlično, če odmislimo praske lO-dnevne vojne, ki se je, če gledamo
skozi prizmo priznanja, pa naj gledamo še tako sentimentalno,
splačala. Srhi imajo seveda prav. ko pravijo, da ni države na svetu,
ki hi dobila samostojnost s tako malo žrtvami. To je seveda geoma-
kropolitični projekt, medtem ko je na mikronivoju nekoliko druga-
če. Gospodarski, socialni in ne nazadnje tudi politični problemi
mlade demokracije so izredno veliki in hi prišli na dan tudi brez
balkanskega konjlikta. Najbolj me seveda skrbi nekoliko banalna
ugotovitev, ali je dva milijona ljudi sploh dovolj velika masa za de-
mokratično državo. Z omenjenimi izračuni so se namreč ukvarjali
že v srednjem veku in ugotovili, da so »banana« države nujno pod-
vržene avtoritarni oblasti ter da so majhne skupnosti nesposobne
demokratičnega življenja, kar dokazujejo tudi vsakodnevni osebni
spori v dolini 5entflorjanski.
Vladimir Vodušek
V last-
ninjenje
po
volitvah?
Lastninsko preoblikovanje
podjetij ni strokovna zadeva,
ampak vprašanje politične moči,
so poudarili na četrtkovem pogo-
voru slovenskih liberalnih demo-
kratov in ptujskih menežerjev.
Janez Kopač je predstavil vladni
model lastninjenja. Mile Šetinc
alternativnega oziroma Ribnikar-
jevega. Zaradi različnih intere-
sov naj bi bilo v tem trenutku
edino realno, da se zakon o last-
ninskem preoblikovanju podjetij
sprejme šele takrat, ko bodo v
slovenskem parlamentu dve do
tri stranke. Razcepljenost v skup-
ščini ne omogoča sprejema zako-
na tudi zaradi različnih koncep-
tov. Eden možnih izhodov iz za-
čaranega kroga je, da bi lastni-
njenje pričeli na poskusnih mo-
delih, saj danes eksperimentira-
mo s celo ekonomijo. Vlada tudi
nima pravih podatkov o tem, ko-
liko so ljudje pripravljeni na de-
lavski odkup. Zato bi bilo nujno
potrebno izdelati anketo. Pred-
vsem pa bi si bilo potrebno pri-
zadevati za postopne in pripra-
vljene rešitve, ki bodo vodile na
boljše.
Mile Šetinc je med drugim po-
vedal, da lahko privatizacija na
kratki rok naredi več škode kot
koristi, čeprav je na dolgi rok po-
trebna. Velika podjetja so po
vseh dosedanjih modelih lastni-
njenja nerešena. Janez Kopač in
Mile Šetinc sta predstavila tudi
svojo vizijo lastninjenja. Velika
podjetja bi zaenkrat pustila pri
miru, pogoje lastninjenja za
srednja in mala podjetja pa bi
izenačili. Ta naj bi se v določe-
nem roku odločila, ali se bodo
lastninila ali ne. Na republiški
sklad naj bi brezplačno prenesla
toliko delnic, kot sama želijo. Ja-
nez Kopač je prepričan, da bi
skozi delavski odkup in prenos
na republiški razvojni sklad izo-
blikovali vse državne instrumen-
te (razvojni, odškodninski, po-
kojninski sklad). Vladi je to vizi-
jo ponudil, vendar še ni dobil
odgovora, saj je lastninjenje v
tem trenutku stvar prestiža.
MG
Govori se...
. . . da se ptujskemu turizmu
obeta naraščaj.
. . . da je nekaj posamezni-
kov v Ptuju nasprotnih želja
kot večina Slovencev. Mi vsi
želimo v Evropo, oni pa so si v
ponedeljek zvečer zelo prizade-
vali, da hi prišli iz Evrope. Pa
jim je to težko uspelo. Kriva ni
bila ne vojska ne politika. Te-
žave jim je delala le pokvarje-
na kavarniška kljuka.
. . . da se občinska civilna
oblast zgleduje po vojaški.
Zdaj lahko tudi sama mohite-
lefonira iz avtomobila.
... da naj hi novinarji 11.
decembra štrajkali. Skrbi jih le
to. kdo ho o tem obvestil jav-
nost. Stavkokazom ponujajo
honorarno zaposlitev.
. . . da seje v Ptuju zmanjša-
la prodaja nogavic. Družbeni
gostinski lokali so poslali čez
noč privatni. Nekdo se ho ma-
stil oh štiritisoCmarkovski na-
jemnini. Nekdo pa več ne po-
trebuje nogavic za shranjeva-
nje »izgube«.
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Poleg elektrike
nas stresa
slovenska vlada
Vse nas na sončni strani Alp,
ki zaradi vse bolj plitkega žepa
tolarje vedno skrbneje obrača-
mo, je oktobra prizadela odloči-
tev slovenske vlade, da vsemogo-
čnim vladarjem Elesa (elektrogo-
spodarstva Slovenije) odobri po-
leg 50-odstotnega povišanja cene
električne energije (znana zimska
tarifa, ki so jo elektrikarji uspeli
uveljaviti še za časa slovenskega
enoumja, ko so nam vladali rde-
či, demokrati pa so tradicijo ob-
držali) še povišanje za 28,9 od-
stotka, skupaj torej 78,9 odstot-
ka.
Posledice povišanj cen elektri-
čne energije so nam že dolgo
znane, kajti s tem nastane veri-
žno zvišanje cen potrošnih do-
brin, od živil do tehničnega bla-
ga-
Slovenski elektrikarji ne samo
ptujski, si veselo manejo roke,
saj vedno, kadar se jim zahoče,
uspejo prodreti pri vladnih orga-
nih, da jim popustijo. Utemelji-
tve so vedno enake: po višjih ce-
nah kupujejo premog (vode, ki
poganja hidroelektrarne, prav
gotovo ne, a to zanje ni po-
membno), in kar je najbolj zani-
mivo, svoje cene tako radi pri-
merjajo s cenami električne ener-
gije v drugih evropskih državah.
Distributerji električne energije
so pogruntali, da imajo idealno
priliko, da si na račun te podraži-
tve še kako izdatno »akumulira-
jo« svoje sklade, med njimi prav
gotovo najbolj tistega, iz katere-
ga črpajo tolarje za svoje plače,
kajti te dni pošiljajo kar po celi
vse bolj obubožani Sloveniji go-
spodinjstvom položnice z že kar
astronomskimi zneski, ki jih mo-
ramo hočeš nočeš plačati, sicer ti
lepega dne na števcu preščipnejo
žico in ostal si v temi.
Zneski na položnicah so od
prejšnjih višjih tudi za 200 in še
več odstotkov. Podatka o tem mi
ni treba iskati drugje, postregel
bom kar s svojim primerom.
Pred dnevi sem prejel kuverto od
Elektra Ptuj in v njej položnico,
na kateri je znesek 2105 tolarjev.
Mnogi bodo dejali: Mi imamo
8000 in več. Naj zapišem, da sem
doslej plačeval 610 tolarjev. Če
torej vzamem v roke svinčnik,
kaj lahko ugotovim, da so mi na-
mesto recimo za 80 odstotkov, za
kolikor se je uradno povišala ce-
na električne energije, znesek po-
višali za nič manj kot 244 (dvesto
štiriinštirideset) odstotkov.
Soseda, ki je dobila položnico
za znesek nekaj nad 4000 tolar-
jev, si je popisala porabljeno
električno energijo s števca ter
odšla na Elektro Ptuj, pa so jo
kaj hitro odslovili, da ji pač ne
morejo pomagati, da mora plača-
ti znesek, ki je napisan na polož-
nici. Morala bo torej plačati, si-
cer ji bodo elektriko pač odklo-
pili. No, zapisati velja, da vsake-
mu zamudniku prej pošljejo spo-
min, da ne bo preveč presenečen,
ko bo nekega dne ostal brez elek-
trike, če še po opominu ne bo
poravnal svoje obveznosti, ki se
plačuje vnaprej.
Zapišem naj, da sem v zvezi z
oktobrsko podražitvijo elektri-
čne energije poslal Lojzetu Pe-
terletu, predsedniku IS Sloveni-
je, protestno pismo ter mu v
spremnem pismu med drugim
zapisal: »Nisem vam še utegnil
odposlati že napisanega pisma,
ko sem zvečer na TV zaslonu že
videl in slišal, da ste klonili, ka-
pitulirali, ker ste pristali na dra-
stično povišanje cen električne
energije .. . Vprašujem vas, ali se
sploh zavedate, da ste s tem
sprožili verižno reakcijo cen, ker
se bodo sedaj kar iz dneva v dan
potrošne dobrine dražile . . .«
(Moja slutnja se na veliko ures-
ničuje. Za podražitve so brez
dvoma najbolj poskrbeli elektri-
karji.)
V zvezi z mojim protestom Pe-
terletu mi je odgovoril nihče
drug kot »električni« minister
dr. Miha Tomšič. V drugem od-
stavku je zapisal: »Neugodna
okoliščina tokratne podražitve
električne energije je bila, da je
sovpadla s prehodom na višjo se-
zono, tako da je občutena podra-
žitev večja kot pa nominalna . . .
Žal naraščajoči stroški v elektro-
gospodarstvu (kateri, žal ne na-
vaja — op. pisca) ne dovoljujejo
nadaljnjega zadrževanja cen pri
prejšnji ravni . . .«
Prav paradoksalna, da ne zapi-
šem že kar sramotna je trditev
slovenskega ministra za energeti-
ko, ko v nadaljevanju med dru-
gim navaja: » . . . Prilagam vam
diagram s primerjavo cene elek-
trične energije v nekaterih pokra-
jinah Avstrije, Italije, Nemčije.
Vem, da vam sorazmerno nižja
cena električne energije v Slove-
niji tudi po podražitvi ne bo v to-
lažbo, saj je vaš proračun ned-
vomno nižji kot v primerjalnih
deželah .. .«
Verjetno gospod Tomšič ne ve,
da je recimo moja pokojnina le
malce višja od 1000 (tisoč) šilin-
gov. Za oktober sem prejel 6.566
tolarjev oziroma le 6.367 tolar-
jev, ker imam odbitek 199 tolar-
jev za pomoč po vojni škodi
agresorske YU armade. Potem
pa si lahko vsak izračuna, kak-
šen odstotek plače oziroma v
mojem primeru pokojnine pla-
čam za elektriko v primerjavi s
sosednjo Avstrijo, kjer nihče ne
prejme manj kot 8000 šilingov.
Kakšen ministrov paradoks!
Naj mi bo dovoljeno, da slo-
venski vladi, zlasti pa resornim
ministrom nadvse toplo priporo-
čam, naj nas Slovencev nikoli ne
»farbajo« z nekakšnimi cenovni-
mi primerjavami s kakšno evrop-
sko državo, razen morda s stan-
dardom prebivalcev kakšne afri-
ške države, na primer Etiopi-
je .. . Nasprotno, naj nam prvo
dajo evropske plače (in pokojni-
ne), kajti le tedaj si lahko dovoli-
jo primerjalne cene električne
energije, naftnih derivatov, pre-
moga, sladkorja ... s kakšno ev-
ropsko državo, kajti vlada, ki ta-
ko rekoč sama sebi laže — in to
zavestno, ni z ljudstvom, ampak
proti njemu, kar pomeni, da ni
sposobna vladati. Naša, ki smo ji
od samega začetka na osnovi
njenih predvolilnih obljub zau-
pali, pa je takoj po ustoličenju
pokazala, da je njen edini inte-
res, da bo ljudstvo zavajala, da si
bo krojila takšne zakone, ki bo-
do njej dali največje materialne
koristi, zlasti sedaj, ko si bodo
lahko za drobiž kupili krasne vi-
le, v katerih stanujejo, da o po-
potovanjih po svetu ne izgu-
bljam besed, ko se posamezni
ministri potikajo po Ameriki, Ev-
ropi tudi po deset in več dni —
vse z namenom, da vidijo čimveč
sve;ta, stroške njihovih potovanj
(pa tudi številnega spremstva) pa
plačujemo delovni ljudje, tudi
penzionisti, z deviznimi prihran-
ki.
■^»•anjo Hovnik
Slovenska ustava
Neodvisni Sindikati Slovenije predlagamo in zahtevamo, da no-
vo ustavo sprejmemo volilci in ne skupščina. Le-ta lahko samo potrdi
končni osnutek in določi datum referenduma. Pravica nas volilcev pa
je, da se odločimo, ali jo sprejmemo ali ne.
Ustava je temeljni pisni dokument, ki bo dolgoročno urejeval na-
še skupno življenje. Ce želimo živeti v demokratični družbi, je refe-
rendum obvezen. Ce bi bilo priznanje države Slovenije povezano s
sprejetjem ustave, se lahko dogovorimo, da je skupščinsko sprejetje
ustave legitimno, v najkrajšem času pa bi se naknadno izvedel refe-
rendum.
Zahtevamo, da se končni osnutek ustave objavi v sredstvih javne-
ga obveščanja in da so še možne morebitne spremembe in popravki
(po skupščinskem sprejemu) v primeru, da je v ustavi premalo social-
nih pravic, ki bi varovale male ljudi.
Princip dogovarjanja in usklajevanje predlogov, ki so ga pokazali
ustavopisci, se je dokazal kot zelo uspešen. Predlagamo, da se dogo-
vori uporabljajo na vseh pomembnejših področjih, ki se tičejo naše
družbe. Politiki so v službi naroda in so dolžni delati za njegovo do-
bro, dvig blagostanja in napredka. Tega'se morajo zmeraj zavedati.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko Plohi
Sindikat novinarjev Slovenije je na seji skupščine dne 29.
novembra 1991 sprejel naslednji
sklep:
Zaradi odklanjanja podpisa .kolektivne pogodbe za pokli-
cne novinarje, ki je bila usklajena med obema pogajalski-
ma skupinama, Sindikat novinarjev Slovenije napoveduje
za 11. decembra 1991 opozorilno stavko.
• • •
S sklepom o napovedi stavke se seznanijo pristojni organi
družbenopolitične skupnosti, Gospodarska zbornica-Sek-
cija za tisk. poslovodni organi in organi upravljanja oziro-
ma delodajalci posameznih novinarskih hiš.
Predsednik
VENČESLAV JAPELJ
4 ~ OD TU IN TAM
5. december 1991 - TEDNIK
OD APAC . . .
BLDINA: Ob zadnjem deževju so prebivalci tega naselja dežura-
li v svojih kleteh. Pomagali so jim gasilci. Nekateri šele sedaj lahko
temeljito posušijo svoje kleti in poskušajo posušiti, kar se v njih posu-
šiti še da — do naslednjega deževja . . .
TEDNIK
GORIŠNICA: Gorišnišlci pevci ne navdušujejo samo doma. Pred
kratkim so imeli pevske vaje v Slovenskem domu v Rogaški Slatini. S
svojim petjem so popestrili nekoliko skromnejšo kulturno dogajanje v
tem turističnem centru. Navdušili so tudi receptorje, ki so v spomin
nanje ob nalepke turističnih agencij uvrstili tudi nalepko gorišniškega
pevskega zbora.
TEDNIK
HAJDINA: Tam je bil center dogajanja ob martinovem, sedaj pa
se tako na Spodnji kot na Zgornji Hajdini jezijo zaradi mnogih stvari:
zaradi velikega smetišča ob pokopališču, zaradi nevarnega križišča z
magistralno cesto in zaradi neurejenih pločnikov ter cestišč. Njihove-
ga poslanca je na zadnjem skupščinskem zasedanju zanimalo, zakaj
dela na pločniku ob M 3 (Maribor — Ptuj) pri hišnih številkah 40 in
41 še niso končana, krajanka Marija pa nam je kar napisala pisemce.
V celoti ga objavljamo:
Za rubriko od A do Z
Od Roka do Brega
je polno vode,
je cesta kot morje,
če dež vso noč gre.
Kaj briga cestarja
če izpustov tu ni,
» <' ko asfalt se pa valja
šank pri Ernestu trpi!
Naslov prav gotovo ni potreben, saj se lahko vsak sam prepriča,
da je trditev točna.
Ko boste šli po pločniku pa nikar ne pozabite "družinske marele",
ki vas bo zaradi svoje velikosti obvarovala, da boste odnesli vsaj
suho glavo!
TEDNIK
LESKOVEC: Potem ko so Leskovčani videli, kaj vse je medna-
rodni mejni prehod prinesel tudi dobrega nekaterim haloškim krajem,
so se na zadnji skupščini potegnili za to, da bi dobili mejni prehod tu-
di oni. Znova so vprašali, kako je z opremo za zobno ambulanto in z
adaptacijo osnovne šole.
TEDNIK
NOVO NASELJE: Tako po domače imenujemo krajevno skup-
nost bratov Reš. Tam se že vse od začetka odvoza sortiranih komunal-
nih odpadkov vprašujejo, kdaj jim bo kdo sporočil, kako naj odlagajo
odpadke. Posode so jim sicer pripeljali in jih postavili (bolje: razme-
tali) po naselju. Toda krajani pravijo, da bi pri tem lahko tudi kaj
vprašali ali se posvetovali z njimi. Lahko jim zaupamo, da v odloku
med drugim piše, da mora izvajalec odvoza komunalnih odpadkov
določiti zbirna mesta v soglasju z uporabniki storitev...
TEDNIK
STAROŠINCI: Od tam smo dobili telefonski klic ogorčenega
vaščana. Pravi, da v eno od velikih smetišč (tam jih je namreč več) na
veliko vozijo vse mogoče odpadke, med drugim tudi ostanke živali.
Pa tudi iz jam vozijo — gramoz seveda. Mi pa kar govorimo o ones-
naženi vodi, o novih odlagališčih odpadkov, ki divje nastajajo .. . Naj
ob tem še zapišemo, da so s pomočjo javnih del v cirkovški krajevni
skupnosti očistili nekaj gramoznic. Vendar vanje spet vozijo odpadke.
Začaran krog . . .
TEDNIK
TRŽEČ: Poznavalci nogometne scene pravijo, da so se trški no-
gometaši v medobčinski ligi ravnali po lepem slovenskem načelu: Ce
je že nam krava crknila . . . Močno so se potrudili in premagali svoje
videmske sosede, potem pa ves čas jesenskega dela lige počivali. Ja,
njihovi sosedje so kljub temu jesenski prvaki v ligi.
TEDNIK
ZAVRC: Veliko negodovanja je prinesel mejni prehod s Hrva-
ško . . . Počasi pa prinaša v ta kraj tudi kaj koristnega. V ponedeljek je
tam v poslovno-stanovanjski hiši Zavrč št. 6 pričela delo bančna po-
slovalnica »Agencija Zavrč«. V njej bodo opravljali vse bančne posle
za občane in potnike. V prostor je ptujska poslovna enota Kreditne
banke Maribor vložila 1,8 milijonov tolarjev, prostore pa so zagotovi-
li Murkovičevi in Pongračevi. S tem se je krajanom Zavrča in Cirku-
lan izpolnila dolgoletna želja, da bi svoje denarne zadeve lahko ureja-
.li v svojem ali vsaj v bližini svojega kraja. Pripravila: D. Lukman
Agencija Zavrč.
(Foto: MG)
... DO ZuPEČJE VASI
STRATEGIJA TRŽENJA S KRAJEM
Ptuj prvi v turizmu
(2. - zadnje nadaljevanje)
Pri izvajanju zahtevne naloge
bo Studio Marketing uporabljal
metode t.i. »marketinga krajev«.
To je metoda, ki jo v svetu upo-
rablja vse več krajev, mest, regij
pri uspešnem načrtovanju in
oblikovanju svojega razvoja.
Spoznavajo namreč, da je prav
tako kot z izdelkom ali storitvijo
potrebno tržiti tudi s krajem in
regijo, če se le ta želi razvijati v
koraku s konkurenco in časom.
Ptuj je prva občina v Sloveniji, ki
se je lotila snovanja strategije
razvoja pomembnega dela življe-
nja svojega prostora po tej meto-
di.
Ko bomo opravili prvi del na-
loge (1. januarja 1992), bomo
lahko rekli: »Tako, sedaj pa gre-
mo!« in bomo vsi skupaj ter vsak
posebej pričeli po izdelanem na-
črtu (strategiji razvoja) uresniče-
vati svoje poslanstvo. V to koor-
dinirano akcijo se bomo morali
vključiti vsi, ki kakorkoli sodelu-
jemo v ustvarjanju turističnega
izdelka: gostinci, obrtniki, trgov-
ci, poslanci v skupščini, direktor-
ji, uprava občine, hotelirji, kme-
tje, podjetniki ... In predvsem
od nas samih bo odvisno, ali bo-
mo dosegli cilj, strokovno opre-
deljen v strategiji, ki jo oblikuje-
mo skupaj s Studiom Marketing.
Zakaj ravno sedaj oblikovati
strategijo in obliko turističnega
izdelka?
Politična in gospodarska kriza
je več kot primeren čas za to, da
dobro premislimo, kaj vse smo v
preteklosti storili napak, in snu-
jemo načrte za prihodnost. Ta-
krat, ko bo kriza mimo, namreč
ne bo več dosti časa za premi-
slek, saj bo vsak ponudnik izdel-
ka naše vrste želel nadoknaditi v
krizi zamujeno. Pripravljeni mo-
ramo biti z vsemi načrti in pro-
jekti, ko se bo pričelo trdo delo,
prav tako kot kmet, ki se mora
pozimi pripraviti na trdo delo od
pomladi do jeseni.
Prav tako se pojavlja mnenje,
češ zakaj dajemo takšne projekte
v izdelavo ljubljanskim podjet-
jem, saj imamo na Ptuju dovolj
sposobnih	strokovnjakov
(= Ptujčanov). Svoje mnenje o
tem vprašanju sem že opisal.
Ugled Studia Marketing in nuj-
nost odpiranja občine v vseh po-
gledih). Zelo pomembno se mi
namreč zdi, da po Ptuju zmeraj
piha veter svežega znanja, idej,
kapitala, umetnosti, kulture itd.
ter preganja zaspanost in samo-
zadostnost. Upam, da je čas za-
piranja v »občinske grofije« mi-
mo. Nasploh pa je uspeh projek-
ta seveda odvisen tudi od sodelo-
vanja z domačo stroko in prebi-
valci, kar nas Ptujčanov ne po-
stavlja v nikakršen podrejen po-
ložaj.
Za opisani projekt je IS SO
Ptuj v septembru 1991 odštel
55.000 DEM, seveda pa je pro-
jekt opredeljen in nastavljen ta-
ko, da ga je možno dopolnjevati.
To pa bo odvisno od naše na-
daljnje volje in sposobnosti,
podkrepljene z materialno osno-
vo v prihodnjem letu. Prav tako
pa smo zaprosili za sofinancira-
nje projekta v naslednjem letu
Republiško ministrstvo za turi-
zem in Republiško ministrstvo za
znanost in tehnoloaiio.
V začetku naslednjega leta to-
rej pričnemo aktivno uresničeva-
ti zastavljeno strategijo (kar seve-
da ne pomeni, da medtem ne bo-
mo nič počeli — ravno nasprot-
no) vsi, ki kakorkoli sooblikuje-
mo turistično ponudbo. Zato je
še kako prav, da Ptujčani vedo,
kaj se dogaja s tem projektom, in
so tudi kritični. Prav s tem ciljem
je napisan ta prispevek.
Vabim vse, ki želijo prispevati
k uspehu Ptuja kot turističnega
kraja, da prav tako povedo svoje
mnenje bodisi prek javnih medi-
jev ali pa obiščejo IS ŠO Ptuj.
Tako smo lahko prepričani, da
projekt ne bo končal v predalu!
Peter Vesenjak,
član IS SO Ptuj
za turizem, gostinstvo
in trgovino
(Foto: OM)
Ptuj šesti med
turističnimi kraji
Albin Pišek, predsednik turi-
stičnega društva Ptuj je o letošnji
uvrstitvi povedal: »F^ujsko turi-
stično društvo si je tudi letos pri-
zadevalo, da bi bilo mesto čim-
bolj urejeno. Ptuj s svojo pro-
metno ureditvijo v starem mest-
nem jedru sodi med najbolj ne-
urejene v Sloveniji. Da je letos
slabše uvrščen, je vplivalo tudi
zaprtje nekaterih ulic, saj si turi-
sti niso mogli neovirano ogledati
nekaterih kulturnozgodovinskih
objektov in drugih znamenitosti.
Tretji veliki minus je neurejeno
javno stranišče.
V turističnem društvu tudi
ugotavljamo, da je v mestu pre-
malo zagnanosti za usklajeno de-
lovanje.«
MG
PREJELI SMO © PREJELI SMO
Stanovanjski zakon
v Rogaški Slatini bo jutri
sklepna slovesnost 23. tradicio-
nalnega tekmovanja slovenskih
turističnih krajev za naslov naj-
bolj urejenega. Nagrajenci in go-
sti se bodo srečali v kristalni
dvorani.
34 slovenskih krajev se je pote-
govalo za najboljša mesta v štirih
skupinah. V posebni je letos
zmagovalec Rogaška Slatina,
med turističnimi kraji Murska
Sobota, med izletniškimi in tran-
zitnimi kraji Braslovče in med
manjšimi turističnimi kraji Pol-
zela.
Ptuj je tudi letos tekmoval v
skupini turističnih krajev. Za ra-
zliko od prejšnjih let je slabše
uvrščen: z oceno 4,47 seje uvrstil
na šesto mesto.
Nova zakonodaja, ki se spreje-
ma v Sloveniji in se tiče temelj-
nih družbenih sprememb, je ved-
no bolj podvržena kritikam in
neodobravanju. Ljudje so se za-
čeli zavedati, da s spremembami
marsikaj izgubljajo, kar je bilo
njihovo. Eden izmed teh prime-
rov so stanovanja. Pogoji za od-
kup stanovanj so ugodni v pri-
meru normalnega standarda de-
lavcev. Pri njihovi današnji obu-
božanosti pa so dosegljivi samo
navidezno. Vprašanje je, ali za-
kon dejansko omogoča enako-
praven odkup stanovanj vsem.
Pravica je dana sicer vsakomur,
kupi pa ga lahko le tisti, ki ima
dovolj denarja. Spet so pridobili
tisti, ki so imeli več kot drugi.
Vse breme ponovno pade na de-
lavce. Stanovanja, ki se prodaja-
jo, so bila že odplačana ali zgra-
jena z delavskim denarjem. Ni-
kakor nam ni razumljivo, da jim
jih ne poklonijo. Omenjenih
30 % popusta bi morali dopolniti
še s popustom I % na vsako leto
delovne dobe. Višina pologa bi
se morala zmanjšati za polovico.
Razumemo, da je država v de-
narni krizi, vendar bi se lahko
bolj ozirala na ljudi in jim dala,
kar so petdeset "let ustvarjali in
kar je pravno in moralno njiho-
vo. Na osnovi tega zahtevamo
zamrznitev odprodaje stanovanj,
dokler ne bodo pogoji za odkup
primernejši in ne bodo stanova-
nja dosegljiva vsem delavcem.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko PLOH L
7. in 8.
novembra
smučarski
sejem
Tradicionalni sejem »Zima
— šport« bo to soboto in ne-
deljo v športni dvorani Mla-
dika. Odprli ga bodo 7. de-
cembra ob 9. uri in zaprli ob
19. uri. V nedeljo bo za obi-
skovalce odprt od 9. do 14.
ure.
Ljubitelje smučanja bodo
lahko izbirali med novo in
staro smučarsko opremo, na-
prodaj pa bodo tudi drugi
športni rekviziti. Sodeloval
bo teniški klub, zimsko po-
nudbo pa bodo predstavile
tudi ptujske zasebne in druž-
bene turistične agencije.
MG
Srečanje sladkornih bolnikov
Ptujsko društvo diabetikov bo svoje letošnje aktivnosti končalo z
velikim srečanjem, ki bo 19. decembra v prostorih zasebnega gostin-
skega obrata Gastro (bivši obrat družbene prehrane Agis). Želijo, da
pride čimveč sladkornih bolnikov. Prijave sprejemajo v društveni pri-
sarni v Muršičevi ulici 7, 4. in II. decembra od 9. do II. ure in v dia-
betološkem dispanzerju v bolnišnici.	iyjQ
Pokopi in
pokopališki red
Jožef II. je s svojo odredbo 20.
januarja 1785. leta določil, da
morajo umrle pokopavati v kr-
stah. Druga odredba prihaja iz
prakse. Glede na to da je poko-
pališče oddaljeno od naselja, je z
dvornim dekretom 6. decembra
1784 prišlo do razlastitve poko-
pališkega zemljišča. Odredilo se
je tudi, da je pokopališče potreb-
no obdati z obzidjem. Glede po-
kopov je bilo odrejeno z dvor-
nim dekretom 13. januarja 1756.
leta, da je občina pristojna za do-
ločitev pokopa (časovno), mrtvih
pa nikakor ne smejo pokopati
pred 48 urami. Zaradi nastalega
smradu je dolžna cerkev ali obči-
na urediti mrtvašnico (posebej v
poletnih mesecih). Trupla, ki raz-
padajo, je potrebno takoj po mr-
liškem ogledu pokopati. Umrle
zaradi nalezljivih bolezni lahko
pokopljejo pred 48 urami, ven-
dar po mrliškem ogledu. 30 okto-
bra 1789. leta je bil izdan zakon,
ki prepoveduje svojcem ogled, če
je pokojnik umrl zaradi črnih
koz. Umrle za nalezljivo bolezni-
jo je potrebno pokopati tiho in
jih je prepovedano nositi k foto-
grafu. Izdan je bil poseben pred-
pis o pokopu samomorilcev, ki
jih je potrebno pokopati na tiho.
Samoumevno je, da duhovnik
pospremi umrlega h grobu po
njegovi volji. Ce je bil samomori-
lec vojak, lahko igra vojaška po-
grebna godba. Ce je zapornik
umrl v zaporu, so ga sorodniki
lahko pokopali brez oznanila.
Najdene umrle je potrebno po-
kopati brezplačno. Stroške zanje
in za revne nosi občina, kjer je
pokojnik najden, ne pa tista ob-
čina, od koder izhaja. Tiste, ki so
umrli v bolnišnici, pokoplje ta na
svoje stroške, ki so zajeti v negi
bolnika. Pri tujcih je običajno
plačala stroške občina, če pa je
pokojnik imel sorodnike ali svo-
je premoženje, pa občini to ni bi-
lo potrebno.
Patent Marije Terezije 28. juli-
ja 1750 določa, da pri pokopu
darovanje duhovniku ni dovolje-
no. 23. septembra 1763. leta
odredi Marija Terezija, da mora
duhovščina glede na vrsto poko-
pa svojce vprašati, v kateri klasi
naj pokopljejo umrlega. Brezpla-
čen pokop revežem je odredil Jo-
žef II. leta 1782.
Tri leta kasneje je isti vladar
določil, da naj umrlega od žup-
nišča ne pospremijo na pokopa-
lišče, ampak ga naj nesejo v žup-
nijsko cerkev. Tam ga blagoslo-
vijo, nato pa ga naj v tišini brez
ponašanja in blišča štirje nosači
odnesejo h grobu.
Jožef 11. je 23. avgusta 1784.
leta oznanil:
I. Grobnice, pokopališča oko-
li cerkve ali tako imenovane bo-
žje njive, ki se nahajajo v okolici
naselij, naj se ukinejo in zanje
naj se izberejo primernejši pro-
stori.
2.	Vse in vsakega umrlega, ta-
ko kot doslej, na njegovo željo
ali željo sorodnikov odnesejo ali
odpeljejo v cerkev, tako kot
predpisuje red, podnevi ali zve-
čer, kjer ga ob cerkvenih molit-
vah tudi blagoslovijo in ga v
spremstvu tamkajšnjega župnika
odnesejo k pokopu brez blišča
ali razkošja.
3.	Za pokopališče je potrebno
izbrati dober prostor, kjer zemlja
ni premokra, ograjeno pa naj bo
z obzidjem in označeno s križem.
5. Grob naj bo 6 čevljev glo-
bok in 4 širok. Istočasno lahko
pokopljemo več umrlih. Med
grobovi mora biti puščen prostor
v širini 4 čevljev.
7.	Želji svojcev ali prijateljev,
ki želijo umrlemu postaviti spo-
menik oziroma nagrobnik, mora-
mo na vsak način ustreči. Vseka-
kor pa je to mogoče ob obzidju,
nikakor pa ne v sredini pokopa-
lišča.
8.	Prenehati je potrebno z vse-
mi grobnicami in pokopi v samo-
stanih in bolnišnicah.
Točki 4 in 6 pa določata, da
naj trupla v lanene vre^e zašije-
jo, župnik naj opravi pogrebno
slovesnost, na pokopališču pa
naj ga stresejo iz krste in posipa-
jo z apnom.
Odstavek v slovarju je name-
njen grobiščem. Z zakonom leta
1782 je določena ureditev poko-
pališča za katolike in nekatolike.
Zakon leta 1788 določa ureditev
javnega pokopališča. Jožef II. je
dovolil ureditev pokopališč ne-
katolikom povsod tam, kjer so
imeli svojo božjo hišo. Nekatoli-
ki naj si uredijo svoje pokopališ-
če. Nekatolikom sicer pokopa na
katoliškem pokopališču ne more-
jo prepovedati, vendar jih lahko
pokopljejo skupaj na posebej
odbranem mestu. Na posebnem
mestu naj se pokopavajo tudi sa-
momorilci, ločenci in podobno,
vsi pokopi pa naj imajo na voljo
duhovnika. Pokop je potrebno
uredili po zakonih cerkve. Ce je
bil družinski član nekatolik, gaje
potrebno pokopati kot katolika,
če nimajo nekatoliki svojega po-
kopališča. Ce se najde mrtev ne-
katolik in v bližini ni nekatoli-
škega pokopališča, naj se poko-
plje na katoliškem. Zadrževanje
na pokopališču je svobodno, ker
je javen prostor in zanj ni po-
trebno plačati davka.
Irena Benedičič,
Zgodovinski arhiv Ptuj
TEDNIK - 5. december 1991
OD TU IN TAM - 5
Inštitut Abegg
Odstranjevanje nečistoč v posebnem bazenu za pranje
Inštitut Abegg in konserviranje
starih tekstilnih umetnin
Ob idiličnem pogledu na pokrajino travnikov, gora in jezer, komaj pol ure vožnje iz mesta Bern v Švici je
muzejski kompleks ustanove ABEGG. Na tem čudovitem kraju v bližini vasi Riggisberg stoji nenavadna insti-
tucija s konservatorsko delavnico za tekstil, razstavnimi prostori in svojo knjižnico.
Vse zasluge za ustanovitev ve-
lja pripisati Wernerju Abeggu
(1903—1984), članu zelo prizna-
ne švicarske družine, ki se je že
od sredine 19. stoletja ukvarjala
s tekstilno proizvodnjo. Zelo
zgodaj je prevzel tekstilno tovar-
no v Italiji in skoraj istočasno
pričel zbirati stare tkanine. Poleg
tega so ga zanimale tudi drago-
cenosti različnih zvrsti umetnosti
vse od antike, skozi srednji vek
in renesanso do 18. stoletja.
VVerner Abegg je bil vedno pri-
pravljen sprejeti občudovalce
umetnosti in jim razkazati svojo
privatno zbirko. V njem je ostala
želja, da bi jo naredil bolj do-
stopno publiki. Zato je 1961. leta
začel ustanavljati specializirano
ustanovo in jo leta 1967 slavno-
stno odprl. Z neizmerno ljubez-
nijo do antikvitet in strastnim
navdušenjem za tekstil je dopol-
njeval svojo zbirko vse do smrti
1984. leta. Od takrat sta njegova
žena Margaret Abegg, častna
ravnateljica institucije, in takra-
tni direktor dr. Alain Gruber skr-
bela, da se je ustanova širila in
zacvetela v vsej svoji bogatosti.
Muzej je zelo hitro pridobil
sloves enega izmed najatraktiv-
nejših malih muzejev v Evropi.
Zbirka je razstavljena v več kot
dvajset razstavnih prostorih raz-
ličnih oblik in velikosti pod mi-
nimalno naravno in umetno svet-
lobo. Obiskovalec začne v prvi
sobi s skulpturo Bližnjega vzho-
da, kovinskimi izdelki in lončar-
stvom iz Irana (5. tisočletj
pr. n. št.). Sledijo predmeti iz
Egipta od 4. tisočletja pr. n. št.
skozi koptsko umetnost vse do
islama. Ta del je še posebej bo-
gat s tkaninami. Nadalje potuje-
mo skozi bizantinsko in roman-
sko umetnost zahodne Evrope,
kjer občudujemo stensko slikar-
stvo, kamnito plastiko, izdelke iz
slonove kosti in kovinske izdel-
ke. Gotika se predstavlja s čudo-
vitimi tapiserijami in slikar-
stvom. Na koncu sta renesansa
in manierizem.
Posebno ljubezen in razume-
vanje je Werner Abegg gojil do
starih tekstilnih umetnin, ki tvo-
rijo srce zbirke. Vsako poletje
razstavijo del zelo zanimivih ko-
sov, velika večina pa je varno
shranjena v depojih.
V zbirki zasledimo občudova-
nja vredne svilene tapete sred-
njega veka, renesanse in 18. sto-
letja, dragocen tekstil iz Irana,
Turčije in drugih predelov islam-
skega sveta.
Gospod Abegg se je dejansko
zavedal pomembnosti konserva-
cije tkanin. Načrtoval je dovolj
veliko in dobro opremljeno de-
lavnico. Sreča zanj je bila tudi ta,
da je našel mlado konservatorko,
ki je bila pripravljena sprejeti
odgovornost za to delo. Mecht-
hild Flury-Lemberg je študirala
tekstilno umetnost v Hamburgu,
arheologijo in umetnostno zgo-
dovino v Munchnu in Kielu in
stare tehnike tkanja v Lyonu.
Pod vodstvom Sigrida Mullerja-
Christensena iz Bavarskega na-
rodnega muzeja v Munchnu seje
izpopolnjevala v konserviranju
tekstila in kasneje nekaj let pre-
živela v Zgodovinskem muzeju v
Bernu. 1967. leta je prevzela na
novo ustanovljeno tekstilno de-
lavnico v instituciji Abegg in jo
vodi še danes.
Osnovne težnje se niso omejile
samo na skrb in nego poškodo-
vanega materiala. Že od začetka
je igralo pomembno vlogo izo-
braževanje mlade generacije in
dobilo mednarodni pomen. V
tem obdobju se je izšolalo več
kot sto študentov iz različnih dr-
žav sveta. Šolanje traja tri leta.
Šele po treh letih so konsevatorji
pripravljeni samostojno prevzeti
delavnice in vso odgovornost za
svoje delo.
Gospa Flury-Lemberg je po-
stala v zelo kratkem času pozna-
na osebnost. Iz leta v leto so pri-
hajali vedno dragocenejši tekstil-
ni predmeti iz Nemčije, Francije,
Italije, Španije in drugih držav
po Evropi. Po tridesetih letih bo-
gatih izkušenj je izdala knjigo z
naslovom Konserviranje tekstila
in raziskovalno delo, ki pomeni
dragoceno publikacijo za stro-
kovnjake in za tiste, ki se ukvar-
jajo s tekstilno umetnostjo samo
ljubiteljsko.
Restavratorski in konservator-
ski postopki, ki jih uporabljajo v
delavnici, so v bistvu zelo pre-
prosti. Pomembni so dobri rezul-
tati, ki so posledica izjemne ro-
čne spretnosti, neskončne potr-
pežljivosti in sposobnosti preso-
janja, ki temelji izključno na iz-
kušnjah. Dejansko je vsak kos
kakor bolnik, ki zahteva povsem
individualno zdravljenje, pravi
Mechthild Flury-Lemberg. Gle-
de na »pacientovo« stanje traja-
jo postopki nekaj tednov, drugi
spet več mesecev. Šele skozi pro-
ces dela se prično odpirati skriv-
nosti posameznega objekta. Nji-
hovo odkrivanje je odvisno od
konservatorjeve veščine opazo-
vanja ter praktičnega in teoreti-
čnega znanja.
Študentje v Riggisbergu ne za-
čnejo na poskusnih materialih,
temveč so zgodovinski tekstilni
objekti pod skrbnim in nepresta-
nim nadzorom takoj prepuščeni
njihovim sposobnostim. Samo
na tak način se lahko vzgoji na-
tančen občutek odgoronosti, ki
ga bodoči strokovnjak prezame
za svoje delo.
Vsako rokodelstvo je manual-
na operacija, za katero mora
imeti človek dobesedno prirojen
občutek. Konsevator naj bi se
približal tekstilnemu materialu s
svojimi čutili — z očesom, doti-
kom in tudi vonjem. Tako se v
študentih že od vsega začetka
izoblikuje prefinjen odnos do te-
ga dela kulturne dediščine.
Ljubezen do tkanin in do dela
z njimi je osnovno vodilo mlade
generacije v instituciji Abegg.
Eva Lešnik
Nereida, Egipt, 7. stol. n. št., vol-
nena tkanina
Ptuj starih dob
Ptuj je bil že od nekdaj zani-
miv za tiste, ki so zgolj potovali
skozenj in za strokovnjake kul-
turnozgodovinske dediščine, s
katero se je mogoče srečati na
vsakem koraku. Ena slednjih je
gotovo dr. Iva Curk, ki je leta
1958 prav v ptujskem muzeju na-
stopila prvo službeno mesto, kjer
je ostala sedem let. Ptuju ostaja
zvesta tudi poslej, saj je že leta
1965 za zbirko, ki izhaja pri ma-
riborski založbi Obzorja Zbirka
vodnikov kulturni in naravni
spomeniki Slovenije, napisala
vodnik po Ptuju, ki je doživel
kar tri izdaje, njen je tudi zvezek
iz leta 1972 o mitrejih, pa vodnik
za ljubiteljskega arheologa in še
bi lahko naštevali do letošnjega
Ptuj starih dob.
Kako dolgo je nastajal vodnik,
pravi dr. Iva Curk: »V končni
obliki ne posebno dolgo, nekaj
mesecev. Nekatere stvari, ki so v
njem zapisane, pa so nastajale
vse moje poklicno življenje. Saj-
ma oblika vodnika je bila po za-
misli urednika zbirke Davorina
Vuge zasnovana najprej obsežne-
je. Moram pa reči, da sem spletu
okoliščin kar nekako hvaležna,
da je bilo treba besedilo skrajša-
ti. Mogoče je zato za nekatere
besedilo na nek način nedoreče-
no, po drugi strani pa se mi zdi,
da ne bo nikogar utrujalo, da bo
laže priti do konkretnega, kar
sem o posameznih krajih name-
ravala povedati.«
Vodnik Ptuj starih dob ima 56
strani in 18 slik, izšel je v nakladi
1300 izvodov, dodan mu je tudi
tekst v nemščini. Kako je avtorici
uspelo na tako skrčenem prosto-
ru predstaviti vse bogastvo zgo-
dovine Ptuja? Sama pravi, da je
bila v zadregi: »... Ce prelistate
vodnik, je pristop vendarle zelo
oseben, o celi vrsti zgodovinskih
fenomenov, zgodovinskih do-
godkov sploh ne govorim, ker
menim, da se to prebere kje
drugje, v drugi literaturi, ki ob-
Iva Curk (Foto: Kosi)
staja o Ptuju. Tekst ima en sam
poudarek — opozoriti obiskoval-
ce mesta na nekaj točk, kjer mo-
rajo s svojimi »duhovnimi« očmi
videti, kar je tam videti, da je do-
kaj verjetno ali čisto zanesljivo
bilo, pa tega seveda že 2000 let
ali najmanj 1000 ni več.«
NaV
Nagradno turistično
vprašanje
Ptuj je tudi v teh za turizem
neugodnih časih za turiste pri-
vlačen. V zadnjem času ga prid-
no obiskujejo avstrijski gostje:
vsak teden jih je vsaj za en avto-
bus. V Ptuju jih še posebej zani-
majo kulturnozgodovinske zani-
mivosti in vinska klet.
Ptujčani so v anketi Studia
Marketing, ki pripravlja projekt
identitete Ptuja, povedali, da vi-
dijo njegovo prihodnost v turiz-
mu. Želijo si, da bi mesto postalo
turistično, pri tem pa bodo akti-
vno sodelovali. Da bodo postali
pravi turistični ambasadorji, mo-
rajo okolje, v katerem živijo in
delati, tudi poznati. Odgovori, ki
jih v uredništvo prejemamo na
postavljena turistična vprašanja
Pokrajinskega muzeja v Ptuju,
govorijo o tem, da Ptujčani po-
znajo zgodovino svojega mesta.
21. novembra smo vprašali, iz
katerega stoletja je štirioglati
stolp na zahodni ravnici grajske-
ga griča. Pravilen odgovor je iz
10. stoletja. Nagrado tega kota
prejme Anica Puntigam, Cesta
kurirjev 8, Ptuj. Čestitamo!
Danes vprašujemo, katero raz-
stavo so odprli na gradu 28. no-
vembra. Odgovore pričakujemo
v uredništvu Tednika, Raičeva
ulica 6, do 16. decembra. Nagra-
de za pravilen odgovor so: mu-
zejske publikacije, družinska
vstopnica za ogled muzejskih
zbirk in spominek.
Ustanovitev sklada za štipendiranje?
Ormoška občina, kjer je število
nezaposlenih že preseglo 900, spa-
da po odstotku zavrnjenih repu-
bliških štipendij v Podravju s 15
odstotki na prvo mesto. Sledijo
občine Ruše (42), Lenart (40) in
Slovenska Bistrica (36). To so ob-
čine z velikim številom kmečkega
prebivalstva. Kljub temu da so
faktor, s katerim moramo pomno-
žiti katastrski dohodek znižali s
376 na 215, mnogi dijaki in štu-
dentje kmečkih staršev zaradi pre-
seganja cenzusa, ki je za šolsko
leto 1991/92 znašal 5.680 SLT
bruto dohodka na člana družine,
doseženega v drugem tromesečju
letos, štipendije ne morejo dobiti.
282 prosilcem je bilo podelje-
nih 154 štipendij, 128 so pone-
kod edini vir preživljanja v času
šolanja odklonili. O nezadovolj-
stvu staršev odklonjenih dijakov
in študentov, povezanem s pravi-
co do republiške štipendije, ni
potrebno posebej govoriti. O tej
problematiki je pri ormoškem iz-
vršnem svetu potekal pogovor s
predstavniki Republiškega zavo-
da za zaposlovanje ~ območne
enote Maribor in izpostave Or-
mož, Centrom za socialno delo
Ormož in predstavniki sekreta-
riata za družbene dejavnosti ob-
čine Ormož. Udeleženci pogovo-
ra so si bili enotni, da je količnik
za preračun katastrskega dohod-
ka, ki ga je določilo Ministrstvo
za delo, absolutno previsok, saj
družine, ki se ukvarjajo s kmetij-
stvom, še zdaleč ne dosegajo do-
hodka, ki ga dobimo, če katastr-
ski dohodek pomnožimo s pred-
laganim količnikom. Ob vsem
tem je občino Ormož v avgustu
zajelo še katastrofalno neurje s
točo in še zmanjšalo dejanski do-
hodek iz kmetijstva.
»V ormoški občini se precej-
šen del prebivalstva ukvarja s
kmetijstvom in zaradi nerealne
ocenitve dohodka iz kmetijstva
je otrokom iz kmečkih družin
skoraj onemogočeno nadaljnje
šolanje,« je povedal predsednik
ormoškega izvršnega sveta Vili
Trofenik ob obravnavi proble-
matike štipendiranja na seji or-
moške vlade. Poudaril je še, da
je ormoška občina v Podravju
najbolj oddaljena od .srednjih,
višjih ter visokih šol in so zato
učenci in študentje prisiljeni bi-
vati zunaj svojega doma oziroma
plačevati previsoke prevozne
stroške z javnimi prevoznimi
sredstvi. Materialni položaj je v
marsikateri družini že tako težak,
da starši razmišljajo o prekinitvi
študija svojega otroka.
Na seji občinskega izvršnega
sveta so menili, da bi morali v
občini formirati svoj štipendijski
sklad, drugače bo v prihodnje
gospodarstvo ostalo brez nujno
potrebnih kvalitetnih strokovnja-
kov. Predsednik ormoškega iz-
vršnega sveta je ob tem še dodal,
da bi morali ta pozitivna jedra,
ki bi celoten voz napredka obči-
ne vlekla dalje, vezati na sebe ta-
ko rekoč že od pubertete. Prav
zaradi tega so poslali pisanje na
srednje šole v Ptuju, Ljutomeru
in Mariboru, ki jih obiskujejo tu-
di učenci iz ormoške občine, pa
so jim namesto ormoških pošilja-
li sezname nadarjenih učencev iz
drugih občin. Po znanih kriteri-
jih bi letno za takšen sklad potre-
bovali okoli 7 milijonov tolarjev.
Ker mnogi ne vidijo izhoda iz
tega začaranega kroga, jc bilo na
seji izvršnega sveta še slišati, da
naj se pritožujejo, saj se je mno-
gim, ki so jim republiške štipen-
dije odklonili, dogodila krivica.
Mogoče vsi niso izkoristili vseh
možnosti in predvsem nadarjeni
učenci in študentje še niso zapro-
sili za tako imenovane Zoisove
štipendije, kjer morajo kandidati
imeti praviloma odličen uspeh,
intelektualne sposobnosti, ki jih
določijo s psihološkim testira-
njem, sodelovati na tekmovanjih,
ki jih organizirajo šole, in nc
smejo presegati gmotnega cenzu-
sa, iči znaša 13.930 tolarjev pov-
prečnega mesečnega osebnega
dohodka na zaposlenega v dru-
gem trimesečju tekočega leta. V
tem šolskem letu je bilo v ormo-
ški občini za Zoisove štipendije
predlaganih 14 kandidatov, od
tega jih 10 izpolnjuje pogoje.
Vida Topolovec
Nagradno turistično vprašanje
Katero razstavo so 28. novembra odprli na ptujskem gradu?
Odgovor: --
Naslov: ___
Šolski zvonec nam je zaupa!.
PTUJ • Učenci prvih, drugih, tretjih razredov
in oddelkov za delovno usposabljanje osnovne
šole dr. Ljudevita Pivka so si prejšnji teden ogle-
dali lutkovno predstavo Racman gledališča
ZUM iz Ljubljane. Učenci višjih razredov pa so
se odpravili na ogled razstave Zveze slepih in
slabovidnih, katere sporočilo je: »Edina tema, ki
obstaja, je neznanje«.
ŽETALE • Osmošolci tamkajšnje osemletke
so bili prejšnji četrtek (s seboj so povabili tudi
vrstnike iz Podlehnika) na obisku vrstnikov v
Vrhniki. Ogledali so si proizvodnjo v tovarni
usnja, Cankarjevo rojstno hišo, tehnični muzej v
Bistri. Vrhničani so ob obisku jzpolnili obljubo
izpred dveh let in učencem iz Žetal podarili ra-
čunalnik, da o drugem gostoljubju sploh ne piše-
mo, zato verjamemo, da je bilo slovo težko.
MAJŠPERK • Učenci tamkajšnje osnovne
šole so bili na zdravniškem pregledu; bolj ali
manj so zdravi, le v prvem razredu jih je nekaj,
ki so kratkovidni. Da bodo še bolj zdravi, se
pridno pripravljajo na tekmovanje v košarki in
za športno značko. Učenci tretjih razredov so mi-
nuli naravoslovni dan posvetili energiji in ekolo-
giji, ogledali so si tovarni Planika in volnenih iz-
delkov. Učenci prvih in osmih razredov pa so še
opravili obvezno cepljenje.
PTUJ • Danes ob 16.30 bo nadvse svečano v
osnovni šoli Mladika, saj praznujejo dan šole, ta
teden pa imajo tudi teden odprtih vrat. Na da-
našnji svečanosti bo govoril med drugimi tudi
predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher,
koncert pa posvečajo VVolfgangu Amadeusu
Mozartu. Nastopili bodo: otroški in mladinski
pevski zbor osnovne šole Mladika pod vodstvom
Grete Glatz, mladinski pevski zbor osnovne šole
Franca Osojnika pod vodstvom Ladislava Pulka
in godalni orkester Glasbene šole Karola Pahor-
ja, dirigent bo Anton Hor\ at.
STOPERCE • Učenci so imeli naravoslovni
dan, ki so ga namenili higieni in prehrani za
zdravje. Po zdravniškem pregledu so ugotavljali,
kako je s higieno in zdravjem, iz sadja in zelenja-
ve pa so še pripravili okusne malice.
6 — OD TU IN TAM
5. december 1991 - TEIMVIK
V ŠESTIH DNEH 1.500 BESED IN OSNOVE
SLOVNICE TUJEGA JEZIKA
Zavestno in
podzavestno učenje
Kako se hitro naučiti tujega jezika je vprašanje, s katerim
se vsak sreča vsaj enkrat v življenju. V zadnjem času toliko bolj
intenzivno, saj se Slovenija kot samostojna država bolj kot kdaj-
koli odpira v sret, poleg tega pa življenje teče tako hitro, da si
zlasti vodilni delavci enostavno ne morejo »privoščiti«, da bi se
tujega jezika učili leto, dve.
Odgovor ponujata Emonina
Služba za razvoj kadrov in Au-
dio Visual Supermemory center
iz Gradca. V Sloveniji metodo
Audio Visual Supermemory upo-
rabljajo že dve leti in samo lani
je bilo 100 tečajev nemščine, an-
gleščine, italijanščine, ruščine,
francoščine in španščine. Gre za
zavestno in podzavestno učenje
tujih jezikov po načelih sodobne
sugestipedije. Jezika se naučite
trikrat hitreje, v spominu pa
ostane trikrat dalj časa, kot če bi
se učili jezika po kateri od klasi-
čnih metod. S to metodo vam za-
gotavljajo bistveno večjo kon-
centracijo s tehniko sproščanja,
prijetno glasbo, pravilno tehniko
dihanja in sugestivnim posredo-
vanjem informacij v pravilnih
presledkih.
Prejšnji teden sta oba organi-
zatorja povabila skupino novi-
narjev na praktični prikaz učenja
tujega jezika po tej metodi. In
kako poteka takšen tečaj? Ob
vstopu v prostor vas sprejmeta
diskretna svetloba in klasična
glasba. Skupina lahko dela učin-
kovito, če ima največ dvanajst te-
čajnikov. Po uvodnih besedah,
spoznavanju in pregledu literatu-
re sedejo tečajniki v krog, še prej
se razgibajo, in učitelj popelje
udeležence, ki imajo zaprte oči, v
vizualno predstavo, običajno v
kakšen prostor domače hiše, sta-
novanja. Ves čas iz ozadja priha-
ja klasična glasba, ki je v štiriče-
trtinskem taktu, ker ta ustreza
šestdesetim udarcem srca.
Zatem udeleženci spet sedejo
okrog mize in se posvetijo lekciji
v knjigi. Lekcijo upodobijo z gibi
in mimiko, ki predstavlja dogaja-
nje v tekstu. To naj bi pomagalo
k vizualizaciji besedila in s tem
boljšemu pomnenju. Potem ude-
leženci po krajšem premoru, ko
se prostor prezrači, poležejo po
jogijih, po možnosti brez vzglav-
nika, se pokrijejo, popolnoma
sprostijo — nekaj osnov avtoge-
nega treninga pride zelo prav —
zaprejo oči in prisluhnejo ob
glasbi besedam učitelja, ki izgo-
varja ali posamezne besede ali
stavke v tujem jeziku, zraven po-
ve tudi prevod. To naj bi bilo al-
fa stanje, med budnostjo in span-
cem. Zgodi se, da kakšen tečaj-
nik zaspi in v tem primeru učitelj
prične izgovarjati besede glasne-
je.
Tak način učenja nam zagota-
vlja znanje 1.500 besed jezika, o
katerem pred tečajem niste vede-
li nič, v šestih dneh. Tečaji so
razdeljeni v dva dela po tri dni in
potekajo običajno v petek, sobo-
to in nedeljo v tiotelih visoke B
kategorije (Mokrice, Podvin,
Otočec, Union in Lev v Ljublja-
ni). Prvi dan traja seminar od 10.
do 20. ure, drugi dan od 9. do 20.
ure in tretji dan od 9. do 18. ure.
Vmes imajo slušatelji kosilo in
krajši počitek, ves čas pa jim je
na razpolago učitelj. Tak način
—	stalni stik z inštruktorjem, lo-
čenost od vsakdanjega življenja
—	ima prednosti, ki zagotavljajo
uspeh. Vsaka stopnja poteka
dvakrat po tri dni.
Kotizacija za prvo, drugo in
tretjo stopnjo je 410 nemških
mark, za četrto in peto stopnjo
pa 470 nemških mark v tolarski
protivrednosti po uradnem teča-
ju na dan izstavitve računa (v te
stroške niso vključeni stroški ho-
tela). Od četrte stopnje naprej
poučuje učitelj, ki prihaja iz de-
žele, katere jezika se učite. Imajo
pa tudi tečaje za obnovitev zna-
nja jezika, ki ga že obvladate,
dvakrat po tri dni, kotizacija zanj
pa je 470 nemških mark.
V svetu se je taka metoda uče-
nja tujih jezikov že zelo udoma-
čila, v Nemčiji pa so jo že uvedli
tudi v nekatere šole.
Po enem tednu učenja vam to-
rej Audio Visual Supermemory
metoda zagotavlja preprosto
konverzacijo v tujem jeziku, ki
ga prej še niste obvladali, pa tudi
osnove slovnice in pisane bese-
de. Sliši se privlačno, zanimiva
in prijetna pa je tudi metoda sa-
ma. Pogoj je, da se umaknete iz
vsakdanjega življenja in domače-
ga okolja, če naj bodo rezultati
res optimalni.
NaV
Mlinček prostega
časa
v petek, 29. novembra, smo drugič v tem šolskem letu orga-
nizirali to prireditev. Bili smo v dvorani Zveze prijateljev mladi-
ne Ptuj v Muršičevi ulici (staro mestno kopališče). Pripravili
smo likovno in lutkovno delavnico, družabne igre, knjižnico,
glasbo, pravljice (VVZ Mirana Sagadina Ptuj, Ljudska in štu-
dijska knjižnica Ptuj, Dom učencev Ptuj), darila in žrebanje
(Petlja), vročo čokolado (kava bara Orfej), palačinke in sok
(Dom učencev Ptuj).
Vstopnica je bila odpadni ma-
terial: škatlice in škatle, ostanki
volne, blaga, barvni revialni pa-
pir. Otroci so iz teh materialov
izdelovali izdelke pod vodstvom
vzgojiteljic Tine, Zdenke in Ja-
smine. Nekaj so nesli domov, z
nekaterimi risbicami in izdelki
smo o'krasili stene dvorane.
Ustvarjali so v likovni delavnici.
Pripravili smo lutkovno sceno in
lutke. Otroci so z lutkami peli,
plesali in pripovedovali. Vzgoji-
teljica Radica jih je pri tem
vzpodbujala — veselja in idej ni
manjkalo. Lila iz knjižnice je pri-
pravila dve literarni uganki.
Otroci so ju z veseljem reševali
in bili za to nagrajeni. Sonja jim
je kazala knjige in brala najmlaj-
šim. Igrali so se družabne igre:
Človek ne jezi se. Spomin, Mlin-
ček ... s svojimi starši in prijate-
lji. Poslušali so pravljice, peli, ri-
sali, rezali, lepili, se igrali . . ., ob
vsem tem pa se sladkali s pala-
činkami in pili vročo čokolado.
Jure iz Doma učencev je skr-
bel za glasbo, Irena iz butika Pet-
lja pa je delila otrokom ob vsto-
pu kape iz papirja in urnike. Pri-
pravila je tudi žrebanje in lepe
nagrade.
Zal je bila udeležba manjša,
kot smo pričakovali. V bodoče si
želimo, da ne bi bilo tako.
Ustvarjalno in kvalitetno preži-
vljanje prostega časa naših otrok
je naš cilj še naprej. Res je bilo
zunaj hladno, nekaterim staršem
se res ne ljubi po napornem delu
v službi še kam voditi otroka, ne-
kateri tudi niso prebrali ob- ti-
la v Tedniku ... Se bi lahko iska-
li opravičljivih razlogov, zakaj je
bilo prisotnih tako malo otrok.
Vendar smo vsi optimisti. V
Ptuju do sedaj res nismo bili va-
jeni takšnih prireditev, ki so \
drugih slovenskih mestih običaj-
ne. Januarja bomo ponovno pri-
pravili Mlinček profHega časa in
želimo se poigrati v večji skupini
otrc: se posladkati in imeti
»otroško feštoc. kot se to spodo-
bi!	Danica STARKL
MILA KAČIČ - PESNICA IN IGRALKA, IGRALKA IN PESNICA ORMOŽ
Igra poezije
lako znana, tako naša, občutljiva za svet okoli sebe in t sebi, tenkočutna in uporno trmasta, razdajajoča
smeh na odrskih deskah, odkrivajoča globino svojega intimnega hrepenenja > poeziji, tako blizu za klepet in
tako daleč za ledenimi rožami svojega spomina ... Mila hačič — igralka in pesnica, pesnica in igralka . ..
Je poezija za vas beg pred ži-
vljenjem, beg pred samim seboj?
.Vlila Kačič: Ne bi rekla beg,
sploh ne beg, raje bi rekla vdor v
sredino mojih problemov. Nika-
mor ne pobegnem, ne morem po-
begniti, to se ne da. Tudi če pro-
blemi »gredo«, ostanejo spomini
na to, kar je človek moral presta-
ti, saj ne pobegneš, nimam ob-
čutka, da bi lahko pobegnila . . .
Kot igralka in kot pesnica ste
pred ljudmi, ki vrednotijo vaše de-
lo ...
Mila Kačič: Tja sem postavlje-
na, temu se sploh ne morem izo-
gniti, moram vzeti na znanje vse,
kar povedo, če povedo po pravi-
ci ali pa se malo sprenevedajo,
lažejo. Ampak mislim, da so lju-
dje v glavnem iskreni in povedo
tisto, kar res čutijo in mislijo.
Ocenjujejo in jaz se soočam z
dejstvi .. .
Kaj ste prej: igralka in šele na-
to pesnica ali obratno?
Mila Kačič: To se prepleta. Ne
bi mogla reči, kaj sem prej, res,
ne . . . V prejšnjih letih sem . . .
ne, ne bi mogla reči, da sem bila
bolj igralka. Morala sem res več
delati v igralskem poklicu, zdaj
ne delam več — žalibog, ampak
to se je vse prepletalo, je neločlji-
vo.
Kot igralka ste se vedno morali
podrejati avtorju, režiserju, scena-
ristu .., kot pesnica ste sami svoj
gospodar...
Mila Kačič: Tako je, hvala bo-
gu, vsaj tukaj. Včasih bi človek
morsikaj drugače naredil, pa ne
more, ne sme, da ne ruši discipli-
ne, da ne ruši celote, kakor jo vi-
di režiser. S svojim materialom
pa jaz sama razpolagam . . .
OD BOGA ZAVRŽEN
POKLIC
Kdaj ste prvič stopili na oder?
Mila Kačič: Prvič sem stopila
na oder v prvem razredu osno-
vne šole, igrala sem palčka. Po-
tem je bil dolgo mir; spet sem za-
čela igrati, ko sem imela enajst,
dvanajst let. Bila sem v tako ime-
novanem Marijinem vrtcu —
tam sem dobila prvi strup, ki se
je potem v meni pošteno razle-
zel, po telesu in duši. S šestnajsti-
mi leti pa sem začela redno igra-
ti. Kot amaterka sem igrala naj-
prej v Trnovem, potlej na franči-
škanskem odru, na ljudskem
odru, in ko so tega razpustili,
smo šli vsi skupaj na rokodelski
oder, dokler nisem pristala v po-
klicnem teatru. Najprej sem bila
štiri leta v opernem zboru, da
sem si zaslužila za kruh. Mož je
bil najprej brezposeln, kot sod-
nik je prišel iz Ormoža, takrat ga
je že lovil gestapo, potem je šel v
partizane. Morala sem se preži-
vljati in takrat sem se odločila za
samostojno pot; šla sem v teater,
tam sem bila sprejeta in potem
sem se pač trudila, se izobraževa-
la, da sem lahko bila leta 1945
sprejeta v dramski ansambel.
Angažirana sem bila že leta
1944, ko meje v Dramo prestavil
upravnik Hercog, ampak po de-
biju sem takoj zletela iz teatra,
ker je bil mož partizan in so štu-
dentje zahtevali, da me vržejo
ven. In so me . . .
V tistih letih biti igralka . ..
Mila Kačič: To je bil od boga
zavržen poklic... Pa kaj, jaz
sem ga imela rada . . .
Mila Kačič-upornica?
Mila Kačič: Tudi po svoje,
sem večen upornik . . . Vsaka reč
je za nekaj dobra, nekaj nas mo-
ra biti tudi takih ... Ne moremo
biti vsi božje ovce.
Vaša poezija je intimno izpo-
vedna, za čas izida prve zbirke pe-
smi so rekli, da so vaše pesmi ero-
tične ... Kdaj ste napisali prvo
pesem?
Mila Kačič: Prvo pesem sem
napisala pri šestnajstih. Izgubila
sem jo, ni je. Potem nas je obse-
del Cankar, pisala sem take lepe,
sentimentalne, lirične pesmi . . .
V šoli sem dobro pisala sloven-
ske naloge in se je to potem pač
poznalo . ..
Je pesem, ko je natisnjena, še
vaša?
Mila Kačič: Oja, včasih zmeraj
bolj. Včasih odkrijem v svojih
pesmih stvari, ki se jih takrat, ko
sem pesem pisala, nisem zaveda-
la. Šele kasneje mi je začelo »to«
prihajati iz pesmi . ..
Kaj pa vloge v teatru, so tudi
»ostale« vaše, je mogoče s toliko
vlogami v sebi živeti?
Mila Kačič: Lahko, saj jih de-
laš iz sebe ven. Vsaka vloga je
del tebe, zato jo vsak igralec na-
redi po svoje. Ce bi razdelili isto
vlogo med šest igralk, bi jo vsaka
naredila drugače. . .
Ali po vsaki vlogi v igralcu kaj
ostane?
Mila Kačič: Ne, ne bi mogla
reči, daje meni kaj ostalo, četudi
sem igrala z veseljem, ampak to
potem izpuhti, ostanejo samo
spomini na kreacijo. Da pa bi v
tebi ostajale vloge — gorje . . .
Kaj pa čas, v katerem je nasta-
jala vloga?
Mila Kačič: Oživlja se počasi,
moraš biti malo psihologa, mo-
raš vedeti, kaj oseba v določenih
situacijah naredi, taka kakršna
je, s karakterjem, ki ga ima, vča-
sih nemogočim, včasih lepim. Pa
si misliš: eden reagira tako, dru-
gi drugače...
NEPOBOLJŠIJIVA
OPTIMISTKA
Je bilo slovo po skoraj štiride-
setletnem delu na odru težko?
Mila Kačič: Veste, nisem ime-
la poslovilne predstave pa vsega
tistega, kar sodi zraven, to je šlo
na srečo mimo mene. Ne bi hote-
la tega, za vse na svetu ne, ne
vem, kako bi to prestala. Ko sem
odhajala v pokoj, je bilo sicer ze-
lo hudo, ker sem vedela, da ni-
sem več član gledališča, to je bilo
tudi napisano v listini, ki sem jo
dobila. Ampak bila sem še zaple-
tena v nekatere predstave, ki so
že potekale, in sem igrala še tudi
jaz. Tudi še potem sem dobila
posamezne vloge, tako da se je
počasi nehalo, ni bilo tako bole-
če.
Še hodite v gledališče?
Mila Kačič: Ne veliko. Sprem-
ljam pa, preberem vse kritike,
pogovarjam se z ljudmi o tem,
gledam, kar prikažejo na televizi-
ji .. . Moram reči, da je danes
teater čisto drugačen od tistega,
ki smo ga mi delali . . . Vse bolj
»na ven« ... Mi smo delali dru-
gače. »Naše« gledališče je bilo
drugačno, kot je bilo drugačno
od tistega med obema vojnama.
Nekatere reči se pač preživijo . ..
Kaj ste najraje igrali? Ima
igralec možnost izbire?
Mila Kačič: Ja, nekateri igralci
imajo možnost, da igrajo, kar
hočejo, nekateri imajo možnost,
da sem in tja dobijo vlogo, ki si
jo želijo. Jaz sem dobila samo
dve vlogi, ki sem zanju prosila,
čeprav sem prosila za več. Dr.
Gavela mi je zaupal Dorino v
Tartuffu, pa vlogo v Krleževem
Vučjaku. Obe vlogi sta imeli ve-
lik uspeh; ampak saj veste, na-
slovnih in glavnih vlog je malo,
igralk veliko . . .
Poklic igralca ni lahek: vsak
večer v gledališču, vedno znova se
je treba dokazovati...
Mila Kačič: Izčrpavajoče je.
Nekaterim se to pozna, nekateri
zgodaj umrejo, hodijo tudi v Po-
lje, vse sorte je Meni je bilo vse
to na srečo prihranjeno, čeprav
ne bi mogla reči, da nisem dala
vsega od sebe; imam pač trdo
naturo ...
Kljub trdemu življenju, nesre-
čam, ki se vas niso izogibale, ste
optimist; tako je razumeti vašo
poezijo, pogovor z vami.
Mila Kačič: Sem nepoboljšljiv
optimist. Včasih sem čisto brez
vzroka optimistična, to me v ži-
vljenju rešuje ...
Je ta optimizem v človeku ali
ga lahko človek dopove sam sebi?
Mila Kačič: To imaš ali pa ni-
maš ... Če imaš, si srečen, sicer
gorje ti . . .
V gledališču želijo gledalci
igralca »celega«, pa naj je ta ža-
losten ali vesel...
Vlila Kačič: V tem je čar igral-
stva: igraš, kar nisi ti, ampak ne-
kdo drug. Da narediš, kakor je
treba, moraš pozabiti na svoje
zasebne stvari. Stanislavski je pi-
sal, da že ko prestopiš prag tea-
tra ali še prej, ko greš od doma
ali še prej, nisi ti, ampak moraš
biti že tisti, ki moraš biti na
odru . ..
PESMI PIŠEM ZARADI
SEBE
Komu ste pokazali svojo prvo
pesem?
Mila Kačič: Prvo pesem? Tisto
sem kot šestnajstletnica dala svo-
ji prijateljici in je potem njena
sestra deklamirala pod božičnim
drevesom. To je bila prva pe-
sem . .. Mnogo let kasneje sem
napisala dve pesmi in ju pokaza-
la možu, pa jih je tako zelo čud-
no vzel na znanje, da mu potem
nisem pokazala nikoli nič več;
šele takrat, ko so bile pesmi na-
tisnjene, sem mu dala knjigo. Ko
pa sem pozneje srečala svojega
življenjskega sopotnika Jakoba
Savinška, je bil on na nek način
moj mentor. Nisva se vedno stri-
njala, ampak . . . njemu sem
pokazala vsako vrsto. Njega že
30 let ni, zdaj imam prijateljico
Ivanko Mežanovo, hčerko slikar-
ja Janeza Mežana, ki je živel v
Ptuju; zdaj moje pesmi prebira
ona...
Ste imeli občutek, da ste igral-
ka in pesnica morali narediti več,
ker ste ženska?
Mila Kačič: Zmeraj se moraš
dokazovati, pa sem se morala tu-
di jaz .. . Pri pesmih je tako, da
eni ljubijo tako poezijo, drugi
pač ne. Jaz pravim: kdor hoče,
naj bere, kdor ne, pa ne, naj pu-
sti. Nikogar ne moreš siliti, tudi
ne bi hotela. Pesem napišem
predvsem zaradi sebe, zato, da
sebe razbremenim.
Si še želite na oder?
Mila Kačič: Veste kaj, povem
vam, danes ne bi šla več na oder,
nimam več živcev za to. Bala bi
se, močno sem že v letih (79) in
človek postane negotov glede
spomina. Bojim se, da bi me spo-
min pustil na cedilu. Nikoli se
nisem bala publike, vedno pa
sem se bala, da ne bom teksta
zmešala. Zato ne bi šla več na
oder in si ne želim nobene vloge
več.
Koliko se vas je dotaknil film?
Mila Kačič: Rada sem delala
pri filmu in to bi še delala. Ni-
sem delala velikih vlog, ampak
prav prijazne filme; posnela sem
okrog 30 filmov.
Ste dosegli, kar ste v življenju
želeli?
Mila Kačič: Nekaj sem dose-
gla. Rezultate imam, čeprav sem
imela zelo malo možnosti, skoraj
nobenih . . .
Morda pa prav zato ...
Mila Kačič: Mogoče, ker sem
po svoje trmasta. Ker sem nekaj
želela, sem toliko časa vztrajala,
da sem dosegla, kar pač sem.
Treba je pa za to kaj žrtvovati.
Jaz sem žrtvovala zakon, ki ni bil
srečen. Skupno življenje sem
pretrgala in si rekla: zdaj grem
po svoji poti. Pa sem šla ...
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
(Foto: Zoran Vogrinčič — Delo.)
Pereča prometna problematika
Pri zajetnem dnevnem redu zasedanja vseh
treh zborov ormoške skupščine, ki se je začelo
s tričetrturno zamudo (manjkal je poslanec
zbora združenega dela), so poslanci namenili
največjo pozornost prometni problematiki v
občini Ormož, ki je posebej zadnje mesece pe-
reča.
Predstavnik Uprave za notranje zadeve iz
Maribora je med drugim omenil, da so na ce-
sti Središče ob Dravi —Ptuj zaradi povečane-
ga prometa in neprimerno urejene ceste naj-
■olj ogroženi pešci. Ocena prometne varnosti
\ devetih mesecih letošnjega leta je statisti-
čno sicer ugodna, vendar kot je omenil pred-
stavnik ormoške policije, pomočnik koman-
lirja Darko Najvirt, se tudi to hitro spreml-
ja, saj so v devetih mesecih letošnjega leta
ivek na naših cestah z življenjem plačale tri
osebe, y slabih dveh mesecih pa seje njihovo
ste ilo povečalo na pet.
Na območju ormoške občine se je v deve-
■ ih mesecih pripetilo 44 težjih prometnih ne-
zgod. V primerjavi z lanskim letom se je to
število zmanjšalo za 20 odstotkov. 64 odsto-
tkov nezgod se je dogodilo v naselju (lani
53), zunaj pa 36 odstotkov. Med povzročitelji
so na prvem mestu s 57 odstotki vozniki
osebnih vozil, visoko na drugem mestu pa s
23 odstotki vozniki koles z motorji; sledijo
kolesarji, vozniki motorjev, traktorjev in to-
vornjakov. V osmih prometnih nezgodah so
bili udeleženi otroci in mladoletniki, na srečo
brez smrtnih žrtev. Med otroki ni povzročite-
lja nesreč, dva primera sta med mladoletniki.
V dveh primerih sta bila povzročitelja prome-
tnih nezgod s telesnimi poškodbami tujca; v
lanskem letu jih je bilo kar šest.
V razpravo se je vključil predstavnik po-
slanskega kluba Demos Lojze Sok. Dejal je,
da objektivni razlogi, ki v znatni meri vpliva-
jo na število prometnih nezgod, obstajajo že
dalj časa. Kar polovica vseh nezgod se dogo-
di na cesti Središče ob Dravi — Ormož in Or-
mož Osluševci. S pridobitvijo mednarod-
nega mejnega prehoda v Središču ob Dravi
in v zvezi s tem povečanim tranzitnim prome-
tom postaja prometna varnost še težja. Pred-
lagal je, da skupščina občine Ormož naslovi
na republiško vlado oziroma na Ministrstvo
za promet in zveze zahtevo, da se stanje ure-
di. Od istega ministrstva je potrebno zahteva-
ti, da se v proračunu za leto 1992 zagotovijo
sredstva za prekategorizacijo ceste Središče
ob Dravi—Ormož, kar pomeni njeno delno
širitev, ureditev pločnikov, avtobusnih posta-
jališč in signalizacije. Zagotoviti je potrebno
tudi sredstva za ormoško obvoznico, za iz-
gradnjo pločnikov in avtobusnih postajališč
na cesti Ormož—Osluševci. Če pa bo repu-
blika še naprej ostajala pri starem, bo potreb-
no posv . po najmanj ljubem ukrepu, prisilni
zapori ceste.
Predsednik ormoškega izvršnega sveta Vili
Trofenik je v razpravi še dodal, da bo z razli-
čnim rangiranjem obeh mejnih prehodov v
občini Ormož prišlo do prekategorizacije ce-
ste Središče ob Dravi—Ormož, ki je najbolj
kritična. Poudaril je še, da bo nova cesta med
Središčem in Ptujem, njena trasa še ni znana,
ponekod grobo posegla tudi v kmetijska zem-
ljišča.
Vida Topolovec
TEDNIK - december 1991
ŠPORT - 7
Ljutomer—
Ozon
0:3 (8,6,13)
športna dvorana > Beltincih, gledal-
cev 50, sodnika Kacun (I.jutomer), Va-
is (Maribor).
Ozon: Gojkošek, Golob, L'les. Mur-
ko, Knez, Marta Emeršič, Godec, Jam-
šek, Kazboršek, Marjeta Emeršič, Jug.
Čeprav so Ptujčanke zmagale glad-
ko s 3:0, pa so se odbojkarice Ljuto-
mera močno upirale. Tekma je na-
mreč trajala eno uro. Samo v prvih
dveh nizih so bile igralke Ozona pre-
cej boljše, kar pove tudi rezultat, v
tretjem pa je bila igra bolj izenačena.
O zmagi je odločala večja izkušenost
igralk Ptuja. Sodnika sta svoje delo
opravila zelo dobro.
• • •
Vse ljubitelje odbojke odbojkarice
Ozona vabijo na derbi prvega dela
tekmovanja v drugi slovenski odboj-
karski ligi-vzhod med po osmih kolih
še edinima neporaženima ekipama —
Ozonom, ki je trenutno na prvem me-
stu, in drugouvrščeno ekipo Braslovč.
Tekma bo v nedeljo ob 10. uri v špor-
tni dvorani Center. Ob športnem na-
vijanju boste za igralke v kritičnih tre-
nutkih sedmi igralec.
I. Z.
Borut znova
osvojil bron
Na državnem prvenstvu v karateju
I.	decembra v Brežicah je Borut Te-
meni, član SKK Jožeta Lacka Ptuj, v
borbah posamezno za kadete zasede!
odlično tretje mesto. S tem je ponovil
svoj izvrstni rezultat s kvalifikacij dr-
žavnega prvenstva in dokazal, da je
obetajoč mlad karateist.
V	I. kolu je Borut kot za šalo pre-
magal Petra Klemena (Žalec) s 4:1, v
II.	kolu je tesno izgubil s 3:2 s kasnej-
šim prvakom Sanikovičem (Ljublja-
na). V repasažni borbi je spet blestel
in s 5:1 deklasiral izkušenega Ažnika
iz Ljubljane. Med devetimi tekmoval-
ci lahke kategorije je drugo mesto za-
sedel Direnberg iz Brežic.
Zmagovalci po kategorijah med ka-
deti so bili: v superlahki: Aksanovič
(Ljubljana), v polsrednji: Ristič (Lju-
bljana), v srednji; Popovič (Žalec), v
poltežki: Kranjc (TIKA Trbovlje) in v
težki: Gretnik (Šoštanj).
V	disciplini kate posamezno za ka-
dete je zmagal Zadravec iz. Ruš, med
kadetinjami. pa je v katah osvojila 1.
mesto Goduša iz Ljubljane. Od kata
moštev se je najbolje odrezala ženska
ekipa iz Murske Sobote.
Dan pred državnim prvenstvom za
kadete in kadetinje je potekal prvi
ekipni turnir karate lige v borbah. Če-
prav se je SKK Jožeta Lacka Ptuj
kvalificiral v ligo, zaradi pomanjka-
nja finančnih sredstev nismo mogli
nastopiti. Na žalost denar še vedno
kroji usodo ptujskemu karateju.
Silvo Vogrinec
Sonja Žumer —
viceprvakinja
Napovedi z letošnjega pokala Jože-
ta Lacka so se uresničile. Sonja Žu-
mer je posegla v sam vrh slovenskega
karateja. Na državnem prvenstvu 17.
novembra v Žalcu je v 1. kolu srednje
kategorije s 4:0 premagala Velenjčan-
ko Tjašo Kavzar, nato s 3:2 Vero
Omejc iz Šiške ter se v finalu sešla s
šampionko Tatjano Nedeljko iz Mari-
bora. Ponovila se je borba z regijske-
ga prvenstva, vendar je Tatjana tokrat
veliko težje zmagala (2:1). Z boljšo
možno tehniko bo Sonja v prihodnje
več kot enakovredna nasprotnica Tat-
jani, ki že pet let slovi za nepremaglji-
vo. Sonja Žumer je z 2. mestom na dr-
žavnem prvenstvu Slovenije dosegla
najboljši ženski rezultat v 16 letih
ptujskega karateja.
V	lahki kategoriji je med ženskami
zmagala Nina Godiša iz Ljubljane,
druga pa je bila njena klubska kolegi-
ca Polona Viler. V težki kategoriji je
prvo mefto osvojila Kristina Dai (B.
Kidrič Maribor), drugo pa Dolanda
Žavski (Celje).
Med mladinci so po kategorijah v
borbah zmagali: superlahka: Peterla-
nec (Šoštanj), lahka: Rozman (Lju-
bljana), polsrednja: Stanovnik (Lju-
bljana), srednja: Dejan Jug (Študent
Maribor), poltežka: Štrauss (B. Ki-
drič Maribor) in težka: Dominkovič
(Velenje).
V	katah posamezno za mladince je
zmagal Arnold Skuhala (Ruše), drugi
je bil Dejan Jug (Maribor).
Rezultati kate ekipno: 1. Ruše, 2.
Šoštanj, 3. Emona.
Zaradi prestrukturiranja Karate
zveze Slovenije je bila organizacija
državnega prvenstva na najnižji, kriti-
čni ravni, prvenstvo za kadete v Breži-
cah pa je bilo celo preloženo. Letoš-
nji zmagovalci se ne bodo mogli ude-
ležiti evropskega prvenstva, ker Slo-
venija še ni mednarodno priznana dr-
žava.
Silvo Vogrinec
PREDSTAVUAMO NK STOJNCI, JESENSKEGA PRVAKA MNZ PTUJ
Bolje, kot so načrtovali
Končan Je Jesenski del tekmomnja » nogometnih ligah M\/. Ptuj. V /. rairt^du Je za nekatere presenetljivo, nepričakova-
no, pa povsem zasluženo postala prvak ekipa nogometašev iz Stojnvev. Pred pričetkom tekmovanja so veljali za favorite pred-
vsem Aluminij, Drava in Gerečja vas. Toda tekmovanje Je potrdilo zelo dobro delo in stabilno formo nogometašev Stojnc in
postali so Jesenski prvak. Saslov prvaka so res osvojili samo s točko prednosti pred Aluminijem ter dvema pred ekipo Gerečje
vasi, toda njihova tradicionalna borbenost, dobra fizična in taktična priprava so zagotovila, da ostajajo glavni favoriti za os-
vojitev prvega mesta v .M.\Z Ptuj.
Delo v klubu je osnova za uspeh. O
delu v NK Stojnci, o razvoju kluba
smo se pogovarjali z njihovim pred-
sednikom Miranom Kelcem.
Miran Kelc: Dolga leta smo igrali
kot domačini na igriščih v sosednjih
vaseh, saj naše staro ni več ustrezalo
normativom. Tudi igralci so izrazili
željo, da bi pričeli graditi igrišče in bi
lahko nastopali pred svojim občin-
stvom. Organizirali smo razne prire-
ditve, največ pa tombole, opravili ve-
liko prostovoljnega dela. Na pomoč
so nam priskočili tudi naši krajani. S
skupnimi močmi smo dobili novo
igrišče in nove slačilnice. To je bilo
končano leta 1989.
Jedro ekipe sestavljajo predvsem
domači fantje, nekaj pa jih je iz so-
sednjih vasi. S prihodom trenerja
Maksa Kmetca smo veliko pridobili.
Vidi se, da se igralci zavedajo, da
igrajo pred domačim občinstvom, saj
igrajo z veliko več borbenosti, kar se
seveda pozna tudi pri rezultatih.«
Kaj ste načrtovali pred pričetkom
prvenstva?
Miran Kelc: »Pred pričetkom pr-
venstva smo načrtovali, da bi bili nek-
je do tretjega, četrtega mesta. Lahko
rečem, da so se igralci pod vodstvom
Maksa Kmetca zelo dobro pripravili.
Tudi v prejšnjih sezonah smo bili pri
vrhu prvenstvene razpredelnice.
Igralski kader je dokaj kvaliteten. Iz-
kazalo se je, da se z dobrimi priprava-
mi pod strokovnim vodstvom in s
pravim pristopom do igre da visoko
uvrstiti. Seveda smo vsi zadovoljni z
osvojitvijo prvega mesta po jesen-
skem delu prvenstva. Želimo pa tukaj
tudi ostati. Seveda se moramo zelo
dobro pripraviti ter še naprej zmago-
vati. V veliko oporo nam bodo tudi
naši navijači, ki so nas v jesenskem
delu podpirali v velikem številu.«
Z osvojitvijo prvega mesta se odpira-
jo možnosti napredovanja. Ali ste raču-
nali na to možnost, saj je to povezano
tudi L velikimi stroški?
Miran Kelc: »Mislim, da imamo
zelo zrelo ekipo. Z osvojitvijo prvega
mesta bi ta generacija dosegla nekak-
šen vrh. Zakaj se tudi mi ne bi posku-
sili v kvalifikacijah? Pri tem bomo
vsekakor naleteli na pomoč, še pose-
bej pri naših zdomcih, ki so nas tudi
do sedaj podpirali. Potrudili se bodo
igralci in tudi v vodstvu kluba bo po-
trebno še veliko več narediti, da bo-
mo prišli do končnega cilja.«
Maks Kmetec, trener članske eki-
pe:« Mislim, da sem vedel, v kakšno
okolje prihajam. Igralci so zelo dobro
sprejeli mene, prav tako pa moje de-
lo. Ža jesenski del prvenstva smo se
dobro pripravili. Skorajda vso polse-
zone smo odigrali v enakem tempu.
Izgubili smo le eno tekmo, pa še to v
zadnjem kolu, v Gerečji vasi. Mislim,
da so z osvojitvijo prvega mesta po-
rastle tudi želje, da tukaj ostanemo.
Seveda pa se bo potrebno zelo dobro
pripraviti, saj bo sezona še precej na-
porna.«
Silvo Forstnarič, kapetan ekipe:
»Mislim, da smo solidna ekipa. Ved-
no smo bili pri vrhu prvenstvene raz-
predelnice. Nekaj časa nismo imeli
pravega strokovnega vodstva. S pri-
hodom Maksa Kmetca in nekaterih
igralcev, ki so igrali v drugih klubih,
smo pričeli resno trenirati in seveda
so uspehi tu. Vsi si seveda želimo, da
bi ostali na prvem mestu, ter upamo,
da nam bo tudi uspelo.«
Na obisku pri nogometaših Stojn-
cev smo opazili, da so vsi veliki opti-
misti, da imajo radi nogomet. Le za
kaj se jim ne bi uresničilo vse tisto,
kar so si zastavili?
Danilo Klajnšek
Jesenski prvak I. razreda MNZ Ptuj — ekipa Stojncev.
TURNIR NK DRAVA PTUJ V MALEM NOGOMETU
Neodvisnost '91
NK Drava je organiziral r soboto, 30. novembra, turnir v malem nogometu.
Udeležilo se ga Je 24 ekip iz Ptuja, Maribora, Velenja, Lenarta in Ljutomera. Ce-
lodnevna revija malonogometnib veščin Je navdušila okoli 100 gledalcev, ki so se
zbrali v dvorani MLADIKA. Turnir Je potekal ves čas v najlepšem redu, brez inci-
dentov, k čemur sta prav gotovo pripomogla zelo dobra organizacija in odlično so-
jenje.
Rezultati 1. kolo: Stan dekor
Šprajc—Trgovina Janja 1:1 (1:0) —
4:3 po k. s., Kovinostrugarstvo Zamu-
da-Kava bar Čuk 2:1 (0:0), Kava
bar Oto—Bistro Baron 7:2 (4:2),
Svinčniki —Meteor 2:2 (1:0) - 2:3 po
k. s., Drava—Kava boutique Polž 1:2
(1:0), Mithra I-Prodajalna Joži 1:2
(1:0), Pumpi-Voličina 4:3 (1:1),
Alan Ford-Wottag 1:3 (0:1), Bife
Anifa—Tu se zbrali 1:5 (1:1), Mihra
II-Bife Kavčič 3:2 (1:1).
2.	kolo: Stan dekor Šprajc—Kovi-
nostrugarstvo Zamuda 0:0 (0:0) —
3:4 po k. s.. Kava bar Oto—Svinčniki
0:4 (0:0), Poetovio-Buggy 3:1 (1:0),
Kava boutique Polž —Prodajalna Joži
2:2 (0:2) — 4:5 po k. s., Pumpi —Wot-
tag 4:0 (2:0), Tu se zbrali —Mithra II
1:1 (0:1) - 4:5 po k. s.
3.	kolo: Kovinostrugarstvo Zamu-
da-Svinčniki 1:1 (0:0) — 4:5 po k.
s., Poetovio—Prodajalna Joži 2:0
(0:0), Pumpi-Mithra II 3:1 (2:1).
Finale: Svinčniki —Poetovio 1:3
(1:1), Pumpi-Svončniki 2:0 (0:0),
Poetovio—Pumpi 2:1 (1:1).
Končna uvrstitev: 1. Poetovio Ptuj,
2. Pumpi Ptuj, 3. Svinčniki Gril bar
Rimljan, 4. Prodajalna Joži, 5. Mithra
II, 6. Kovinostrugarstvo Zamuda.
Prve štiri ekipe so prejele pokale.
Najboljši strelec turnirja je bil Du-
šan Ramšak z osmimi zadetki, naj-
boljši vratar pa mladi Krajnc, ki je
prejel le 3 zadetke. Oba sta iz ekipe
Poetovio, katere sponzorja sta bila Vi-
deo Panda in Solid.
Postava zmagovalca: Krajnc, Štr-
bal, Milan Emeršič, Ramšak, Fridl,
Gajzer, Vesenjak, Mere in Robi
Krajnc; ekipo je vodil Fredi Kmetec.
1. mednarodni ženski šahovski turnir Ptuj'91
Ptujski šahovski delavci bodo svojo
bogato sezono prireditev sklenili na
svojevrsten način — s prvim medna-
rodnim ženskim šahovskim turnirjem
Ptuj 91, ki se bo pričel v ponedeljek,
9. decembra, v domu Franca Kram-
bergerja. Ob tem lahko ponovno po-
vemo, da je bilo letošnje leto za Ptuj-
čane leto ženskega šaha.
Vsi uspehi so bili zadosten razlog,
da se domačim igralkam omogoči na-
stop na mednarodnem turnirju v do-
mačem okolju. Tako bodo Ptujčani
imeli čast, da pozdravijo 12 najboljših
šahistk iz Slovenije in tujine. Med nji-
mi bo posebna pozornost namenjena
1. državni prvakinji Aniti Ličina. Tu
bodo še druga domačinka Narcisa
Mihevc, udeleženka olimpiade leta
1990 v Novem Sadu, letošnja pionir-
ska prvakinja Jugoslavije Kiti Grosar,
druga s tega prvenstva Petra Ipavec,
1. mladinska državna prvakinja Nata-
ša Krmelj, šesta igralka iz Slovenije
pa bo mojstrica Pavla Košir. V poseb-
no zadovoljstvo si ptujski organiza-
torji lahko štejejo udeležbo MM Ve-
sne Bašagič, stalne članice olimpijske
reprezentance in dvakratne članske
prvakinje Jugoslavije, dveh odličnih
igralk iz Rusije, sodelovale pa bodo
še po ena igralka iz Romunije, Bolga-
rije ter Češke.
Ptujčanom se obeta zanimivi ša-
hovski spektakel, ko bodo lahko dne-
vno od 15. do 21.30 spremljali zani-
mive borbe na 64 črno-belih poljih.
Organizatorji vabijo na žrebanje vrst-
nega reda številk sodelujočih, ki bo v
nedeljo, 8. decembra, ob 20. uri v
igralni dvorani doma Franca Kram-
bergerja, na svečano otvoritev turnir-
ja v ponedeljek, 9. decembra, ob 15.
uri prav tako v igralno dvorano, ob
15.30 istega dne pa bo že tudi prvo
kolo. Redna kola bodo vsak dan od
15.30 do 21.30, razen v nedeljo, 15.
decembra, ko bo prost dan ter zadnje-
ga kola 20. decembra, ko se bo kolo
pričelo že ob 14. uri. Glavni pokrovi-
telj turnirja, ki bo prav gotovo zapi-
san v zgodovino bogate šahovske
aktivnosti ŠD Ptuj, je RENT-a-CAR
CAISSA iz Ptuja, glavni sponzor pa
Kmetijski kombinat Ptuj.
Ljubitelji šaha in drugi — vabljeni!
Silva Razlag
Občinsko prvenstvo
Pod okriljem SKK Jožeta Lacka Ptuj je bilo 26. novem-
bra v OS dr. Ljudevita Pivka občinsko prvenstvo v karate-
ju-	...
V disciplini kate posamezno za pionirje se je pomerilo
enajst tekmovalcev. Prvo mesto je brez težav osvojil na-
darjeni Igor Surič, drugi je bil Boris Bušljeta, tretja pa Va-
lerija Breznik.
V	konkurenci kate za ženske je med devetimi tekmoval-
kami prepričljivo zmagala Liljana Vogrinec. Sledila ji je
Lidija Cafuta, tretje mesto pa je zasedla Simona Strmšek.
Posebno presenečenje je pripravila Vesna Kotnik, ki je bi-
la četrta.
Med dvanajstimi člani je v katah zmagal Aljoša Horvat
s formama jion in bassai dai, drugo mesto je osvojil Go-
razd Grula, tretje pa Sebastijan Strmšek.
V	borbah posamezno za člane in članice se je v absolu-
tni kategoriji pomerilo deset tekmovalcev. Četrto mesto je
zasedel Branko Rodošek. Za vstop v finalno borbo sta se
spopadla Sonja Žumer in Borut Tement. Po zelo izenače-
ni borbi je po dveh podaljških 4:3 zmagal Borut Te-
ment. Rahlo razočarana Sonja je zasedla tretje mesto in s
tem končala svojo letošnjo nadvse uspešno tekmovalno
sezono. Na občinskem prvenstvu je dokazala, da so v ka-
rateju tudi ženske lahko nevaren nasprotnik moškim. Za
prvo mesto sta se pomerila Andrej Catuta in B. Toment.
2(; sekund pred kom^em je C afuta vodil s 3:1. Ker je po-
stal nepreviden, je Borut z ročno tehniko kizame 'uki ize-
načil rezultat. V zadnji sekundi borbe je Andrej z nožnim
udarcem mae geri dosegel odločilni vvazari ; 1 točko) in
postal občinski prv ak v borbah.
Na koncu tekmovanja so številni gledalci lurnim
aplavzom pospremili podelitev nagrad, pokalov in di-
plom.
Sih.f Vo{;r>ni ■
Andrej Cafuta (levo) z mae geri jem zmaguje v finalni borbi.
(Foto: Langerholc)
Tretja zaporedna
zmaga Drave!
Deseto, predzadnje kolo prvega dela prvenstva ► slovenski superligi Je prine-
slo tretjo zaporedno zmago članov Drave, ki so pokazali, da začetni uspehi niso bi-
li naključni. \ slovenski ligi sta se Velika Sedelja in Ormož razšla z neodločenim
rezultatom 17:17.
AJDOVŠCiNA-DRAVA
23:24 (12:8)
Tekmo si je v športni dvorani Poli-
ce ogledalo prek 600 gledalcev in so
domačine bučno spodbujali vso tek-
mo (ko bi tako bilo tudi v Ptuju!). Aj-
dovščina je v pomembni tekmi v pr-
vem polčasu odlično pokrivala naj-
boljšega strelca lige Ivana Hrupiča in
Maria Sagadina, izkazala pa sta se tu-
di vratarja. Od tu vodstvo s štirimi za-
detki prednosti, ki seje v drugem pol-
času že povečalo na pet (16:11). Ven-
dar se Ptujčani niso predali. Nasprot-
no! Razliko so vztrajno zniževali in
povedli z 19:18. Zaključek tekme pa
je bil razburljiv do skrajnosti. Doma-
čini so nekaj minut pred koncem vo-
dili s 23:21, Drava je izenačila na
23:23 in domačini so zadnjo minuto
začeli z napadom. Sodnika Grame in
Stoger iz Maribora sta zaradi prekr-
škov izključila Sagadina in Hrupiča
ter je tako Drava igrala s samo štirimi
igralci v polju in odličnim Pintaričem
v vratih (ubranil je med drugim tudi
tri sedemmetrovke!). Branili so se Žu-
ran, Terbuc, Pučko in Šimac. V zad-
njih desetih sekundah so domači iz-
vedli napad. Strel je Pintarič ob po-
moči Terbuca ubranil, ocenil stanje
na igrišču, pravočasno podal Šimcu,
ki je v hitrem nasprotnem napadu tik
pred zaključnim znakom dosegel
zmagoviti zadetek. Veselje Ptujčanov
je bilo nepopisno, na drugi strani pa
seveda veliko razočaranje. Tako je
pač v športu, saj je Drava na podoben
način izgubila tekmo s Preddvorom v
Kranju.
DRAVA: Koštomaj, Žuran 1, Pi-
sar, Terbuc 3, Pučko 2, Šimac 5, Vu-
grinec 1, Ramšak 3, Kelenc, Sagadin
4, Hrupič 5, Pintarič.
Drava je z desetimi točkami že sed-
ma, za drugim mestom pa zaostaja le
za tri točke. Prvo mesto na listi strel-
cev je še naprej v rokah Ivana Hrupi-
ča, tako kot drugo mesto ekipe po
učinkovitosti. To je dobra napoved
pred sobotnim derbijem z močno eki-
po Kolinske Slovana iz Ljubljane, ki
bo v soboto, 7. decembra, ob 18. uri v
športni dvorani Center.
VELIKA NEDELJA-OR-
MOŽ 17:17 (8:8)
Tekmo si je ogledalo prek 300 gle-
dalcev, ki so videli bolj borbeno in
izenačeno kot pa kakovostno srečanje
starih rivalov. Mlada domača ekipa je
pokazala več od starejših nasprotni-
kov, vendar je lahko zadovoljna s toč-
ko, ki jo je osvojila tri sekunde pred
koncem.
Ormož je s sedmimi točkami enaj-
sti, Velika Nedelja pa s šestimi dva-
najsta med štirinajstimi ekipami. V
soboto bo v Veliki Nedelji tekma Or-
mož—Emens Dol, domači člani pa se
bodo v gosteh pomerili z Dobovo.
1. k.
Drugo mesto Selinška
V Ljubljani je bilo prvo pregledno tekmovanje za sestavo slovenske repre-
zentance v streljanju s standardnim zračnim orožjem, na katerem so uspešno
nastopili tudi strelci in strelke SD Jožeta Lacka. V streljanju s pištolo je bil
Alojz Trstenjak med člani četrti, Gorazd Selinšek drugi in Izidor Pulko tretji
med mladinci ter Majda Raušl četrta med mladinkami.
y občinski ligi v streljanju s serijsko zračno puško je po dveh kolih v vod-
stvu prva ekipa SD Jožeta Lacka pred prvo ekipo Agisa in prvo ekipo Turnišč,
med posamezniki pa Ludvik Pšajd pred Stankom Lenartom in Andrejem Pul-
kom.	„
Uspešni v Mariboru
Na tekmovanju mladih judoistov za pokal Maribora so sodelovali tudi
mladi iz Ptuja in Gorišnice. V skupni uvrstitvi je zmagal domači Branik pred
Dravo in Impolom. Iz JK Drava sta prvi mesti osvojila Sebastjan Kolednik in
Dejan V^rinec, iz JK Gorišnica pa Denis Rus. Na stopničkah za najboljše so
bili tudi Žan Horvat iz Gorišnice ter Nikola Feličič, Robert Petek, Egon Predi-
kaka in Simon Toplak-iz Drave. Nastopilo je 120 tekmovalcev.	^
Dopisna invalidska strelska liga
19. novembra je bil odstreljen II. krog dopisne invalidske strelske lige v
Sloveniji. Za ekipo Ptuja so nastopili: Ludvik Pšajd (356 kr.), Franček Ljubeč
(356 kr). Srečko Majcenovič (355 kr.) in Jože Pintarič (336 kr.).
V prvem krogu je ekipa Ptuja osvojila II. mesto v Sloveniji (le 3 kroge za
Idrijo), posamezniki po kategorijah invalidnosti pa: Srečko Majcenovič I. me-
sto v kat. G3, Jože Pintarič I. mesto v kat. G 2, Franček Ljubeč III. mesto v kat
G 1 in Ludvik Pšajd IV. mesto v kategoriji G 1.
Tekmovalci imajo vrsto težav, predvsem s kvalitetnim orožjem, da ne govo-
rimo o drugih, tudi zelo pomembnih pripomočkih. Vprašljiva so tudi potovanja
na finalna tekmovanja, saj so povezana z velikimi potnimi stroški.
Franc CetI
PLANINSKI KOTIČEK
Hladni dnevi niso najbolj primerni za izlete. Kljub temu pa planinci
ne mirujemo. Mladinski odsek pri našem planinskem društvu je v novem-
bru pripravil dva zanimiva izleta, ki sta navdušila vse udeležence. Na pr-
vem smo se udeležili tradicionalne literarnozgodovinske-planinske poti
OD LITIJE DO ČATEŽA. Veliko doživetje za vse udeležence je bilo ne-
posredno srečanje z Milanom Kučanom, ki se je tudi udeležil tega poho-
da. Drugi izlet je bil povezan z ogledom Vač in vaške situle, razvalin me-
dijskega gradu ter obiskom Geometričnega središča Slovenije. Planinski
užitek na Zasavski sveti gori sicer ni bil poplačan z bogatim razgledom, ki
se običajno nudi s te čudovite razgledne točke, srečali pa smo se s težko
pričakovanim snegom, ki smo ga našli tam vsaj za vzorec. Tudi zaradi te-
ga se je splačalo dvigniti malo više.
Dva polna avtobusa zadovoljnih udeležencev izletov sta dokaz, da se
je mladinski odsek odločil pravilno, ko je izbral za cilj svojih izletov tudi
nižje vrhove in manj zahtevne ture, ki jih je sposoben sleherni udeleženec.
Ture so bile izbrane tako, da se je vsakdo lahko spotoma odločil za lažjo
ali zahtevnejšo varianto. Tudi cena izletov je dokaj dostopna, saj so pri
mladinskem odseku našli sponzorje, ki primaknejo kaj, da postane izlet
veliko cenejši, kot bi bil sicer. Zadnja dva izleta sta omogočila SITOTISK
SITAR in podjetje Moderni interierji iz Ljubljane.
Naslednji izlet je POHOD NA TIŠJE pri Litiji. Tudi zanj bo organi-
ziran poseben avtobus. Cena je 170 tolarjev, prijave pa sprejemajo do za-
sedbe avtobusa. Izlet bo ob vsakem vremenu, hoje bo okoli tri ure. Na po-
hodu se dobi poseben spominski dnevnik in značka, za večkratno udelež-
bo pa tudi priznanje. Vabimo vas na ta izlet, ki bo zadnji v tem letu.
Prisrčen pozdrav!
Propagandni odsek pri PD Ptuj
PREDAVANJE
\ Planinskem društvu Ptuj bom« organizirali tudi » tej rimski se-
/ (tli /animi>a planinska predavanja. Namcnjt-na bodo »sem planinci-in
ia vsom prijateljem planinstva in narave. Predavanja bodo predvidoma
vsak mesec od decembra 1991 d« marca 19^2.
Prvo pndavanjt ho v četrtek. I2. dt-Cumhra, ob IX. uri v dimonstra-
cijski učilnici S^f (/u odrom). Na>I..v iHia C)l) ARKHN S,\ \SK
Si R \SI S\ K I N Predavatelj f ranv Mribernik i/ Ruš bo »redstavil na-
liiMu; Up'iu i'i)h")rja. Ko/iaka, ( ršljo nore in drugih "kvtUških hribov.
2'M! Ii;irvi>ib dinpo/ilivov - dovolj /a imenilno duh<tvp«>*večerJo.
\'.tb! jtnt!
l'f) Ptuj -
■»dbor za v/jjojo in izohra/.
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
5, december 1991 - TEDNIK
(Posnetek: KOSI)
Piccolo na
Vrazovem trgu 2
še eno bivše stanovanje v starem mestnem jedru je posta-
lo trgovina. Marjan Frangež je v okviru razširitve obrtne de-
javnosti v soboto na Vrazovem trgu 2 v Ptuju odprl prodajal-
no s kakovostnimi čevlji in usnjenimi izdelki »Piccolo«. Odlo-
čil se je za ponudbo domačih čevljarjev in usnjarjev.
»Piccolo« pomeni v slovenskem prevodu majhno, ljub-
ko, vse to pa naj bi kupci našli v novi prodajalni, ki je dobro-
došla poživitev starega mestnega jedra. Čevlje in druge usnje-
ne izdelke prodajajo po ugodnih cenah. Za stranke delajo
vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
MG
Svečanost v Leskovcu
Ko so v haloškem Leskovcu še
pred letom 1545 postavili cerkev,
so jo posvetili priljubljenemu
svetniku in enemu prvih štirih
apostolov — sv. Andreju ali sv.
Andražu, kot pravijo po domače.
Od takrat je ta svetnik, ki je oko-
li leta 60 za časa rimskega cesar-
ja Nerona umrl mučeniške smrti,
ne le zavetnik cele Rusije in
Škotske, marveč tudi leskovške
župnije.
Za njegov letošnji god, 30. no-
vembra, so tukaj pripravili lepo
svečanost, ki so se je poleg verni-
kov, bila jih je polna cerkev, ude-
ležili še dušni pastirji od Tomaža
pri Ormožu, iz Minoritskega sa-
mostana na Ptuju ter iz vseh ha-
loških župnij; med njimi celo
mladi župnik iz sosednjega hrva-
škega Cvetlina. Svečano mašo je
sv. Andreju, leskovškemu patro-
nu v spomin, vodil naslovni škof
dr. Vekoslav Grmič, somaševati
sta mu pomagala župnika Ivan
Pucko iz Zavrča in Jože Kram-
berger iz Podlehnika, medtem ko
so pri evharistični daritvi sodelo-
vali vsi.
Dr. Vekoslav Grmič je ob tej
priložnosti govoril in svoje raz-
mišljanje začel z besedami apo-
stola Pavla: Noben, ki Vanj veru-
je, ne bo osramočen. Nato pa je
življenje sv. Andreja, njegovo tr-
pljenje ter hudo življenjsko pre-
izkušnjo povezal z današnjim ča-
som in surovostmi vojne na Hr-
vaškem. Poklicani smo, je nada-
ljeval, da pomagamo tistim, ki so
v preizkušnji, ki jih je zadelo tr-
pljenje, da jim naklonimo bese-
do tolažbe, si naložimo del nji-
hovega križa in da jim tudi sicer
pomagamo, kolikor je v naših
močeh. Lajšajmo bedo tistih, ki
so morali zapustiti svoje razruše-
ne domove tako, da se tudi sami
česa odrečemo, kajti ljubezen do
bližnjega se pokaže predvsem v
dobrih dejanjih.
Lepo praznovanje, polno do-
mačnosti in človeške topline, se
je končalo s skupnim prepeva-
njem ljudske pesmi o sv. Andre-
ju, patronu leskovške župnije.
Besedilo in foto:
L C.
Svečano mašo je vodil dr. Vekoslav Grmič s somašnikoma župnikom
Ivanom Puckom iz Zavrča (na levi) in podlehniškim župnikom Jožetom
Krambergerjem (desno).
Za mleko 26 tolarjev
Precej vznemirjenja je konec prejšnjega tedna povzročila
informacija, da naj bi se cena mleka dvignila na višino cene ben-
cina. Liter mleka naj bi tako v trgovini veljal nad 40 tolarjev;
marsikdo bi se torej moral odpovedati tudi temu, predvsem za
mladi rod nujnemu živilu. Na srečo je bila to zaenkrat napačna
informacija. Liter konzumnega mleka stane po odločitvi odbora
za mleko, ki deluje pri slovenskem izvršnem svetu, 26,90 tolarja.
Gre za pasterizirano konzumno mleko s 3,2-odstotno tolščo v
kartonski embalaži. Mleko v PVC vrečkah je cenejše in stane
23,10 tolarja.
Te cene veljajo decembra, ka-
ko bo po novem letu, se še ne ve.
Glede na namigovanja, da bo
vlada odstopila od določanja ce-
ne mleka in da naj bi se cena
oblikovala po tečaju marke, se
kaj lahko zgodi, da bo dosegla
omenjenih 40 in več tolarjev.
Se\od.i bi bila taka cena /clo
\prašlji\.i /a dela\če\ žep. Cc bi
nO namreč cena dvigala / rastjo
tečaja marke, plače pa glede na
maiUi padajo, bi bili cena mleka
in p ■no;niko\a mo/nost. da go
po taki ceni kupuje. \ \edno več-
jem ra/koraku.
Kol je povedal direktor Mle-
karne Ptuj Janko Viiidiš. /adnje
mesece ni več le/av s prodajo
mleka in mlečnih i/dclkov. Ne-
koč polna skladišča so se spraz-
nila, v mlekarni so znova začeli
proizvajati kazein. K temu je pri-
speval realnejši tečaj konvertibil-
nih valut, pa tudi prenehanje
uvoza mlečnih izdelkov.
S te strani je za prirejo, prede-
lavo in prodajo mleka torej po-
skrbljeno. Je pa nastopilo precej
težav takoj po nastanku naše ju-
žne meje. Ptujska mlekarna že
sedem let poslovno sodeluje z
varaždinsko Vindijo, saj tja vozi
v predelavo velik del odkuplje-
nega mleka. Ker so se po osmem
oktobru pojavili problemi v pla-
čilnem prometu, je imela Mle-
karna težave pri plačilu mleka.
Zadeve sedaj urejajo tako, da je
postala Mlekarna predstavnik
Vindije za Slovenijo, Vindija pa
bo zastopala ptujsko Mlekarno
na hrvaškem tržišču. Gre za čisti
kompenzacijki posel, ki ga ne
morejo ogroziti morebitne tečaj-
ne razlike.	JB
Opravičilo
\ prejšnji številki Tednika smo napovedali novo oddajo radia
Ptuj Svetloba duha. Pri tem se jc na /alost v besedilo prikradla na-
paka, ki je pri mnogih vzbudila je/o, pri nas v uredništvu pa neje-
voljo na mariborsko tiskarno, kjer so se ob pretipkavanju besedila
tipkarici /avo/lali prsti in se ji je zapisalo, da bo oddaja iia spore-
du ob 22.45 namesto ob 12.45. L pam. da ste tisti, ki sto želeli od-
dajo sliisati, ugotovili, da gre /a napako, in prisluhnili Svetlobi du-
ha pravi čas.
1. rcdništvo
• PREJELI SMO • PREJELI SMO
Pogini čebel na Dravskem
in Ptujskem polju — ukrepi
veterinarske inšpekcije
v času od 26/3-1991 do
9/4-1991 je veterinarska inšpek-
cija na zahtevo lastnikov čebel
opravila vzorčenje poginulih če-
bel v šestih čebelnjakih, ki so lo-
cirani na Dravskem in Ptujskem
polju. Na podlagi anamneze je
bil sum na kužno bolezen izklju-
čen. Postavljen pa je bil sum na
zastrupitev čebel. Zato so bili
vzorci na zahtevo lastnikov pogi-
nulih čebel poslani na Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor, ki
opravlja ustrezne preiskave.
Dne 2/7-1991 je bila veterinar-
ska inšpekcija obveščena o rezul-
tatih preiskave poginulih čebel.
Iz mnenja omenjenega zavoda je
razvidno, da so čebele na Drav-
skem in Ptujskem polju poginile
zaradi zastrupitve s fluoridi, in
sicer gre za zastrupitev čebel
prek dihalnih poti in prebavnega
trakta. Zaradi ponavljanja teh
-.zastrupitev (zastrupitev čebel s
fluoridi je bila ugotovljena tudi
lansko leto, sicer v malo manj-
šem obsegu) so bili s tem obveš-
čeni pristojni organi (republiška
sanitarna in veterinarska inšpek-
cija ter Republiški komite za var-
stvo okolja in urejanje prostora).
Za veterinarsko inšpekcijo so
postopek po izključitvi suma ku-
žne bolezni konča. Nadaljevanje
postopka oz. ugotavljanje ones-
naženosti in onesnaževalca oko-
lja s fluoridi je v pristojnosti dru-
gih služb, ugotavljanje škode in
izplačila odškodnine za poginule
čebele pa se ureja po civilno-pra-
vni poti. Zato se ne strinjam z av-
torjem članka »TGA pa res ubi-
ja«, objavljenem v Tedniku z
dne 21/11-1991, ki omenja »za-
držanost, morda onemogočanje
inšpekcijskih služb in prepozno
obveščanje o vzroku pogina če-
bel.«
Vsi zainteresirani čebelarji, pri
katerih je bilo opravljeno vzorče-
nje čebel, so bili pravočasno ob-
veščeni o vzroku pogina čebel.
Vodja
veterinarskega inšpektorata
Jože BOJNEC, dipl. vet.
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Kmetje, pozor
pri klanju živine
K pisanju sestavka me je vzpodbudil članek v
Tedniku z dne 21/11-1991 pod rubriko Prejeli
smo ... z naslovom »Kmetje, koljite živino do-
ma«. V omenjenem članku avtor v zadnjem od-
stavku predlaga oz. priporoča lastnikom klavne
živine, naj koljejo goveda doma in nato meso
prodajajo sosedom. S tem propagira »črne zako-
le«, to je nekontrolirano klanje živali in oddaja
mesa v promet brez veterinarsko-sanitarnega
pregleda. To pa pomeni nevarnost za zdravje po-
trošnikov mesa oz. ljudi ter možnost širjenja ži-
valskih kužnih bolezni.
Zakaj? Črni zakoli se opravljajo v neustreznih
prostorih in ob neupoštevanju osnovnih higien-
skih načel, zakol živali se opravlja brez obvezne-
ga veterinarsko-sanitarnega pregleda klavnih ži-
vali pred zakolom in mesa po zakolu ter s tem
obstaja možnost okužbe ljudi s povzročitelji zo-
onoz (bolezni, ki so prenosljive od živali na ljudi
in obratno), klanje opravljajo »domači mesarji«
brez osnovnega znanja o higieni živil, niso pod
zdravstveno kontrolo in brez ustrezne delovne
obleke.
Kako so zakoli zakonsko regulirani? Veteri-
narsko-sanitarni pregled in kontrola sta obvezna
za kopitarje, parkljarje, perutnino in kunce pred
zakolom, za meso le-teh in izdelke, ki so name-
njeni za javno potrošnjo. Pregled je obvezen tudi
za objekte in opremo za klanje. Za klanje svinj,
perutnine in kuncev, katerih meso je namenjeno
izključno za domačo uporabo, veterinarsko-sani-
tarni pregled in kontrola nista obvezna. Goveda
in kopitarji pa morajo biti pregledani pred zako-
lom in meso po zakolu ne glede na to, ali je nji-
hovo meso namenjeno za javno potrošnjo, do-
mačo uporabo ali za krmljenje živali.
Klanje govedi, izvzemši teleta v objektih
kmečkega turizma, in klanje kopitarjev vseh sta-
rosti je dovoljeno samo v klavnici, ki izpolnjuje
predpisane pogoje, tudi če je meso namenjeno
za domačo uporabo ali živalsko krmo. Izjemoma
se smejo izven klavnice klati kopitarji in par-
kljarji le takrat, ko gre za zakol v sili, le-tega pa
ni mogoče storiti v klavnici.
S klanjem živali v sili je mišljeno klanje brez
poprejšnjega pregleda živali pred klanjem. Za-
kol v sili je dovoljen samo v naslednjih primerih:
če je žival hudo poškodovana ali če zaradi po-
škodbe močno krvavi, če seje žival napihnila za-
radi prehrane ali če zdravi živali grozi nevarnost,
da se bo zadušila zaradi tujka v požiralniku, če
je žival poškodoval električni tok ali udarec stre-
le. Imetnik živali mora v vsakem zakolu v sili ta-
koj obvestiti veterinarsko službo, ki bo odločila
o nadaljnjem postopku z živaljo oz. z mesom in
organi.
Kaj pa zakol bolne živali? Zakol bolne živali
brez poprejšnjega veterinarsko-sanitarnega pre-
gleda ni dovoljen, veterinarska služba po dia-
gnosticiranju bolezni seznani imetnika živali, ali
je zakol bolne živali dovoljen ali prepovedan. Če
se opravi kljub temu zakol brez pregleda, mora o
tem imetnik živali takoj obvestiti veterinarsko
službo ter preprečiti drugim osebam pristop do
živali.
Na koncu še priporočilo! Lastniki živali, ki
nameravate klati goveda, zapeljete le-te z zdrav-
stvenim spričevalom v klavnico, kjer boste plača-
li uslugo klanja. Po opravljenem pregledu oz.
ocenitvi mesa, da je higiensko neoporečno, se
dovoli promet mesa. S tem ste zadostili vsem
preventivnim ukrepom za zaščito zdravja ljudi in
živali. Vsi »črni zakoli« so sankcionirani, kazni
so visoke.
veterinarskega inšpektorata
Jože BOJNEC, dipl. vet.
NA OBISKU PRI CIRILU PETOVARJU
KoHko reči sem v življenju
doživel. . .
Koliko lepih pomladnih juter, vročih poletnih dni, svežih jesenskih sapic in zimskih viharjev se je zvrstilo
na vrhu Stanovščaka, kjer živi Ciril Petovar z ženo Vlasto. Letošnjo poletje je dopolnil 84 let.
»Preveč,« odgovori in se ob
tem hudomušno smehlja. Potem
stopi prek hišnega praga, se po-
stavi pod oreh, ki raste pred hi-
šo, in se zazre v dolino, od koder
se v jesenskem dopoldnevu kljub
soncu vali meglica. Njegove mo-
dre oči se za trenutek zresnijo.
Pogled se mu je ustavil na njego-
vi rojstni hiši v dolini. Potem se
spomini vrstijo s filmsko naglico.
Spominja se svojega otroštva, ki
je bilo v premožni Petovarjevi
družini drugačno od otroštva
otrok v soseščini. Pove, da je
imel v začetku domačega učite-
lja, in ko so ga poslali v šole, je
moral delati razredni izpit pred
šolskim upraviteljem. Ko ga je
uspešno opravil, so ga vpisali na
mariborsko klasično gimnazijo.
Ker pa da ni čutil posebnega na-
gnjenja do latinščine, se je po
božiču 1918. leta prepisal v prvi
slovenski razred realne gimnazi-
je v Mariboru. Bil je sošolec Ma-
istrovega sina in vsi dijaki so bili
zaljubljeni v Maistra. Leta 1925
je maturiral. To je bila tudi prva
slovenska matura na tedanji ma-
riborski realki. -Želel je študirati
veterino ali agronomijo, vendar
ga je oče silil v gradbeništvo, kar
pa mu ni ravno dišalo; tako je
potem postal žandarmerijski ofi-
cir in drugo svetovno vojno do-
čakal v Bjelovarju.
Ob tem pogovor nehote nane-
se na sedanje dogodke v sosednji
Hrvaški. Ne samo zato, ker je že-
na Vlasta Hrvatica in je on naj-
lepša leta svojega življenja preži-
vel v teh krajih, temveč je zaradi
načina, kako predvsem jugoslo-
vanska armada in njeni oficirji
ravnajo s hrvatskim narodom,
ogorčen. Sam pravi, da ti oficirji
o kakšni oficirski časti ne vedo
kaj dosti, kljub temu da nepre-
stano prisegajo nanjo.
S politiko, to je posebej pou-
daril, se ni nikoli ukvarjal. Poro-
čil se je tik pred drugo vojno, ki
je njemu in vsej njegovi družini
temeljito spremenila življenje.
Obema z ženo je prinesla veliko
gorja in osebnih stisk, ki sta jih
doživljala vsak zase, žena Vlasta
s hčerko Katjo v Zagrebu pri
svojih starših, Ciril pa je po šte-
vilnih pripetljajih pristal v Beo-
gradu, kjer se je kmalu vključil v
narodnoosvobodilno gibanje.
Ženi in hčerkici, ki jo je prvič vi-
del šele po končani vojni, je
pridno pisal pisma. Globoko ra-
no mu je povzročila smrt njegove
sestre Milene, ki so jo Nemci
ustrelili v Mariboru 1942. leta.
Po končani vojni je bil nekaj
časa v službi pri policiji, kjer je
predaval kriminalistiko, 1948. le-
ta pa se je vrnil domov v Ivanj-
kovce, kjer pa je ponovno doži-
vljal udarce. Kljub temu da so
Petovarjevi veliko žrtvovali za
svobodo domovine, so morali
svoj davek plačati tudi po vojni.
Edina njihova napaka je bila,
ker so bili za novo oblast prebo-
gati. Vzeli so jim posest, kar je
pokopalo njegovega očeta. Kas-
neje so jim vrnili nekdanjo vini-
čarijo, kjer danes živijo.
Otroka — Katjo in Željka —
je bilo potrebno šolati. Obisko-
vala sta gimnazijo v Ptuju in se
kasneje šolala v Zagrebu. Katja
je postala agronom in se vrnila v
Ormož, kjer danes bdi rjad druž-
benimi vinogradi, Željko pa je
postal gradbenik, živi pa v Lju-
bljani. Se najbolj zanesljivo ju
najdeš doma v času trgatve, ko
pripeljeta s sabo številne prijate-
lje in je na Petovarjevem bregu
zelo veselo.
Ciril je vsake trgatve zelo ve-
sel. Sicer zadnja leta ne dela več
toliko v vinogradu — ta je dome-
na hčerke Katje in vnukov Boža
in Mladena — vendar je še ved-
no hišni gospodar, ki s prisrčnim
stiskom roke sprejema goste. Še
vedno rad pomaga pri pripravi
hrane, pogleda v več kot sto let
staro prešo, kjer se zvrsti vse nje-
govo življenje, stopi do traktorja,
zvrhano naloženega z grozdjem.
Še vedno je povsod, še vedno
krepak, poln domislic in hudo-
mušnosti, in ob tem se njegove
modre oči iskrijo, kot bi jih štel
vsaj štirideset let manj. Najboljši
pa je njegov spomin, kar foto-
grafski.
Kljub vsemu, tega sicer ne pri-
zna na glas, uživa v romantiki
domačega brega, razgleda po so-
sednjih gričih, ob pesmi klopot-
cev in večernih sapicah, ki pote-
gnejo prek njihovega grebena. Še
vedno je gospod z obilico starih,
lepih manir, ki te nehote ganejo.
Pa jima je z ženo tu in tam ob
vsej lepoti vendarle nekoliko sa-
motno . . .
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Koliko reči sem v življenju doži-
vel ...
TEDNIK - 5. december 1991
NAŠI KRAJI iN LJUDJE — 9
Sanitarno močvirje - za petino cenejša čistilna naprava
Dobrih deset metrov od tovarni-
škega dvorišča Drogi ne proizvod-
ne enote Gosad ► Središču ob
Dravi imajo pol metra nad tlemi
dve gredi v velikosti 200 kvadra-
tnih metrov. Ob prvem pogledu
nič kaj zanimivega. !Sa gredah ra-
stejo trstičje in druge močvirne
rastline. Kes ne bi bilo nič poseb-
nega, če ne bi bila voda » prvi gre-
dici temno rdeča, v drugi pa čista,
brez barve. To je sanitarno moč-
virje, s katerim v Gosadu čistijo
odpadlo tehnološko vodo. To je
relativno nov način čiščenja, če-
prav je vloga rastlin pri čiščenju
že dolgo poznana.
»Menim, da je to dobra nalo-
žba. Sem biolog in zato menim,
da pomenijo čistilne naprave ne
samo boljše ekološke, temveč tu-
di ekonomske pogoje. Ta napra-
va je obliž za mojo dušo,« je po-
vedal Anton Prosiiik, diplomirani
biolog in direktor središkega Go-
sada. Sam pravi, da je po duši že
od nekdaj ekolog, saj se je vedno
zavzemal, da bi imela središka
Droga čistilno napravo. Pred le-
ti, ko je začel opravljati dela di-
plomiranega biologa, kar je bil v
tistem času prava redkost in je
bil zaradi tega vedno na sumu,
da hoče nekaj posebnega oziro-
ma po mnenju stare poslovodne
garniture ni bil »uporaben«, nje-
govo raziskovalno področje pa
so bile gobe, seje zavzemal za či-
stilno napravo. Da je v potok Tr-
navo tu in tam le ušlo nekaj sno-
vi, ki naravi niso prijazne, pove
tudi pogin rib pred leti, in ker je
kot mlad zanesenjak povedal vse
tudi na glas in obvestil širšo oko-
lico, so mu to v Drogi zelo zame-
rili.
Drage čistilne naprave za čiš-
čenje odpadnih tehnoloških vo-
da si Gosad danes ne bi mogel
privoščiti, saj bi veljala več kot
celotna proizvodnja. Sanitarno
močvirje pa velja samo petino
vrednosti biološke čistilne napra-
ve, kakršne so sedaj v uporabi.
Gre za sistem čiščenja, ki te-
melji na naravnih procesih. Ti
vključujejo mikrobno razgradnjo
organskih snovi in vsrkavanje
odpadlih snovi na trdne delce v
močvirju.
»Za to obliko čiščenja smo se
odločili, ker menimo, da je za nas
to edini možen način očiščenja na-
še vode do take oblike, da gre po-
tem lahko brez škode v okolje.
Naprava nam bo v enem do dveh
letih dala odgovor, ali obstajajo
možnosti za angažiranje večjih
površin. Rastline, ki jih vidite tu-
kaj, so vzete iz okolja, kamor si-
cer tečejo naše odpadne vode, to je
v potok Trnavo,« je povedal An-
ton Prosnik. Ob sanitarnem moč-
virju, ki so ga zasadili v letoš-
njem oktobru, izobražujejo v Go-
sadu človeka, ki bo poslej skrbel
za to čistilno napravo. Spremlja
rezultate, pravi pa, da se bodo
pokazali šele v času vegetacije,
sedaj je neke vrste zimsko miro-
vanje. Prvi rezultati so že na dla-
ni, so zatrjevali v Gosadu. Ribe
bodo odslej živele v potoku Tr-
nava bolj varno.
»Osebno sem globoko prepri-
čan — če nisi prepričan, potem
se tega ne lotiš da je to rešitev
pri čiščenju odpadnih voda v
kraju samem, kjer razen prostora
nimamo nobenih drugih možno-
sti, predvsem pa ne finančnih.
Vključujemo se tudi v republiški
projekt čiščenja odpadnih voda
in prav gotovo obstaja možnost,
da ne bi čistili samo Droginih,
temveč odpadne vode celega kra-
ja,« je še dodal, tokrat bolj kot
predsednik trškega sveta v Sre-
dišču.
Idejni vodja središke čistilne
naprave je dr. Daniel Vrhovšek,
biolog z Biotehnične fakultete iz
Ljubljane, ki se s tem ukvarja že
dalj časa. Nekatere njegove či-
stilne naprave že dajejo dobre re-
zultate.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Brez Antona Prosnika tudi to sa-
nitarno močvirje ne bi »zaživelo«.
Na prvi pogled zelenjavni vrt.
Za popolno zdravstveno varstvo starostnikov!
Slovenski upokojenci so ne glede na stran-
karsko pripadnost odločno proti novi zdrav-
stveni zakonodaji. Predsednik Demokratične
stranke upokojencev Slovenije Ivan Sisinger
je na okrogli mizi v Ptuju med drugim pove-
dal : »Zakon je za bogate države in bogate dr-
žavljane, ne pa za mlado državo Slovenijo, ki
ima več sto tisoč socialnih problemov. Za
zdaj naši pogovori s predsednikom skupščine
Francem Bučarjem, podpredsednikom vlade
Matijo Malešičem, niso bili uspešni. To kaže-
jo sprejeti osnutki zakonov. Upokojenci bo-
mo vztrajali naprej, pripravljamo temeljit po-
govor s predlagatelji zakonov, s predstavniki
strank in poslanskih klubov. Če bodo novi
zakoni sprejeti, bodo povzročili hiranje ljudi,
kar je sramota za slovensko družbo. Nespre-
jemljivo je, da človeku, ki je 35, 38 in 40 let
plačeval prispevke za zdravstveno varstvo,
sedaj rečemo ne.
Slovenski upokojenci zahtevamo, da se v no-
vem sistemu zdravstvenega varstva in zavarova-
nja omogoči popolno zdravstveno varstvo sta-
rostnikov — upokojencev, borcev NOV in žrtev
fašističnega nasilja.
90 odstotkov slovenskih upokojencev ko-
maj pokriva osnovne življenjske stroške. Ze
sedaj se zaradi doplačil k cenam zdravstve-
nih storitev in zdravil odpovedujejo obiskom
pri zdravniku in tudi zdravilom, ker jih ne
morejo plačati.
21. člen govori o tem, v kolikšni meri se za-
varovanim osebam zagotavlja plačilo zdrav-
stvenih storitev iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja. Upokojencem se ne zdi pravi-
čna razvrstitev storitev v šest različnih razre-
dov glede na pokritje cene storitve iz obvez-
nega zavarovanja. Vprašljiva je etičnost zako-
na, ki deli bolezni na manj in bolj pomemb-
ne.«
Največ vprašanj so udeleženci okrogle mi-
ze, ki jo je organiziral območni odbor Demo-
kratične stranke upokojencev v Ptuju in vodil
predsednik Albin Pišek, imeli v zvezi s pro-
stovoljnim zavarovanjem. V tem trenutku še
ni znano, kaj bomo dobili z njim in kakšna
bo premija. Prostovoljno zavarovanje naj bi
pričelo veljati 1. julija 1992, če bo zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zava-
rovanju sprejet. V celoti pa bo zakon pričel
veljati 1. 1. 1993.
Štefko Pušnik najbolj skrbijo premije za
storitve in ali se bodo plačevale glede na sta-
rost. Primarij dr. Mitja Mrgole je mnenja, da
je koncept novih zdravstvenih zakonov sicer
dober, da pa ni jasen, ko govori o pravicah.
21. člen zakona bi morali v celoti popraviti.
O novi zdravstveni zakonodaji je podvomil
tudi dr. Lojze Arko iz ptujske bolnišnice, saj
je za upokojence velik zalogaj. Že sedaj opa-
žajo, da hodijo na pregled tja, kjer so storitve
cenejše. Za bolnišnično zdravljenje se odlo-
čajo šele takrat, ko so resno bolni.
Anka Osterman, republiška poslanka in di-
rektorica Centra za socialno delo v Ptuju, je
povedala, da je socialno stanje starejših v
ptujski občini izredno kritično. Izdali so prek
800 potrdil za oprostitev plačila participacije.
Novi zakon bo stanje še poslabšal. Dnevno
se srečujejo z več primeri, ko upokojenci iš-
čejo pomoč, saj ne zmorejo več plačevati
elektrike in drugih osnovnih stroškov.
Pripombe na novo zdravstveno zakonoda-
jo prihajajo iz vseh okolij, kaže pa, da vlado
to malo zanima, saj je ministrica za zdravstvo
dr. Katja Boh v prejšnjem tednu povedala,
da predlogi zakonov niso bistveno drugačni
od osnutkov.	MG
Ambiente povečal število
sedežev in ponudbo
Okrepčevalnica Ambiente v Zabovcih 86/b je odprta od 4. avgu-
sta 1990. leta. 28. novembra letos je postala boptejša za jedilnico z
okrog 55 sedeži. To je že drugi objekt v ptujski občini, ki so ga dokon-
čali s sredstvi občinskega razvojnega sklad[a. Po svoji urejenosti sodi
med najlepše lokale v občini.
Ambiente je že doslej za goste pripravljal različna jedila; začeli
so s pizzami, po katerih mladi najpogosteje segajo. Z novo pridobitvi-
jo je ta gostinski lokal še privlačnejši za goste. Na jedilniku ima vrsto
jedfil, ki so tako ali drugače povezane s tradicijo tega območja. Zabov-
ci so ena izmed devetih vasi na levem bregu Drave, ki so ožja kuren-
tova domovina. Občinski minister za turizem Peter Vesenjak napove-
duje, da se bodo v Ambienteju v bodoče srečevali vsi, ki jih zanirnajo
kurenti. Na domovino ptujskopoljskega demona spominjajo tudi sli-
ke kurentov v jedilnici.
Konrad Sire in Danica Levanič želita, da bi bili gostje s ponudbo
zadovoljni in da bi se vračali. Njihove želje bosta v celoti upoštevala,
saj dobro vesta, daje zadovoljen gost najboljša reklama za vsak lokal.
Ambiente je odprta vsak dan od 8. do 23. ure. Za posebna naro-
čila se priporočajo na telefonsko številko: 767-013.	MG
(Posnetek: OM)
V Rimski peči odprli
Ekspres čevljarstvo
(Posnetek: OM)
V	večnamenskem objektu, kjer je
tudi Mercatorjeva samopostrežna tr-
govina Rimska peč v KS Boris ZiherI
je čevljar IGOR MERC iz Ptuja
odprl novo obratovalnico za popravi-
lo čevljev, torbic in druge usnjene ga-
lanterije.
V	začetku bodo za stranke delali
vsak delavnik od 8. do 12. ure in'od
16. do 19. ure. Novo ekspres čevljar-
stvo bo v bistvu prevzemna postaja,
saj bodo popravila opravljali v delav-
nici v Prešernovi ulici. Strankam bo-
do do novega leta dajali 30-odstotni
popust za vse storitve. Zaračunavali
jih bodo vnaprej, saj izkušnje kažejo,
da stranke svojih čevljev ne dvigujejo
redno.	MG
NOVA KASETA BRANETA DRVARIČA
Ostani z mano
v Prek mu r ju glasbeno deluje desetletje, širši Sloveniji pa se pred-
stavlja 31-letni Brane Drvarič s svojo drugo kaseto, ki jo je naslovil
Ostani z mano. Glasbenik je z zadnjim diskografskim izdelkom preiz-
kusil odziv na tržišču, in kot kažejo odmevi, bo najuspešnejšim sklad-
bam Le zakaj. Odhaja zadnji vlak in Julija sledila po zagotovilih založ-
nika (ZKP RTV Slovenija) kmalu nova, že tretja kaseta.
Brane Drvarič, vaša glasbena
pot se je začela v Prekmurju, na
obrobju dogajanja, zato se soraz-
merno pozno pojavljate s svojim
glasbenim ustvarjanjem v širši
Sloveniji.
»Z glasbo sicer živim že vrsto
let, saj se z njo ukvarjam od ro-
sne mladosti. Končal sem nižjo
glasbeno šolo v Murski Soboti,
smer harmonika, dodatno sem se
učil tudi kitaro. Po dvanajstih le-
tih nabiranja znanja sem kot
marsikateri mlad fant učenost
začel uveljavljati v praksi, v več
pop skupinah in začel pridobiva-
ti izkušnje ... Še najbolj znana
je iz tistega obdobja, začetka
osemdesetih let, skupina KRI,
kjer sem igral bas kitaro in pel. Z
njo sem kar trikrat sodeloval na
narečnem festivalu Popevka ve-
sele jeseni. Najbolje se je uvrstila
naša popevka Ženske navade na
Veseli jeseni '83, ko je bila celo
druga. Leta 1984 smo nastopili s
skladbo Madžarica, leta 1985 pa
smo zaigrali melodijo Mura. Na-
še skupno delovanje je po petih
letih zamrlo ...«
Po timskem delu ste se odločili
za solistično pot.
»Tri leta je trajal premor, ko je
javno nastopanje ostalo ob stra-
ni. Kot izučen trgovec sem po-
klic razširil še v gostinskega in v
Ivanjcih pri Murski Soboti odprl
bistro As. Ob tem nisem povsem
pozabil na glasbo, saj je v meni
zorela in se pojavljala v različnih
motivih, ideiah ... Ugotovil sem,
da mi je glasba za osebno zado-
voljstvo premalo, da imam pre-
cej svojih skladb in vedno več
ambicij, zato sem se leta 1988 vr-
nil v svet glasbe kot avtor in so-
list.«
Glasba se med vašim prvim iz-
delkom Nora nič (1988) in drugo
kaseto Ostani z mano (1991) po
zvenu razlikuje — prej ročk, sedaj
povsem popularna zabavna glas-
ba.
»Sprva sploh nisem hotel po-
stati solo pevec, ampak bolj av-
torsko delovati v skupini. Tako
sem za neko prekmursko zased-
bo pripravil glasbo in besedila,
vse je bilo že naštudirano za sne-
manje, pa je nastala kriza in raz-
pad ... Potem sem se odločil in
ves projekt posnel sam, pri tem
pa moram povedati, da izhajam
iz generacije, ki je občudovala
ročk glasbo in v tem zvokovnem
žanru z več kitarami je bila prva
kaseta, ki je izšla pri Založbi A v
Ljubljani. Vendar pa glasba ni
doživela pravega odziva, na na-
stopih pesmi niso bile blizu veči-
ni, ampak bolj individualnim du-
šam. Nisem se sprenevedal, am-
pak sem se lotil preusmeritve.
Glasba je sedaj bolj komerci-
alno dodelana v zabavnem stilu,
brez harmonike, z bogatimi
aranžmaji s trobentami v ospred-
ju, zvokovno pa se spogledujem
z Džojem Maračičem Maki-
jem . ..«
Deset skladb ste posneli ob po-
moči Božidarja Woifanda-Wolfa,
ki je oblikoval aranžmaje, glasbo
in besedilo za pet pesmi pa sta na-
pisali sami.
»Projekt smo zasnovali z na-
menom, da me spoznajo poslu-
šalci po vsej Sloveniji, zato sem
posnel različne razpoloženjske
pesmi. Ležijo mi bolj sentimen-
talne melodije, ki so odsev moje
narave.«
Kako nastajajo vaše skladbe,
kako jih snujete, čutite?
»Popolnoma sem se odpove-
dal nastopom v diskotekah in
prešel v pristno vaško okolje, na
veselice. Mesto ni prava lokacija
za glasbo mojega kova, zato se
vračam na vas, od koder sem iz-
šel. Moja glasba je nastajala na
vasi; inspiracijo dobivam, ko vo-
zim avto po Prekmurju, ustavim
avto, na robu polja in ob koruzi
zapišem na list nekaj taktov glas-
be, ki so mi zadoneli v zavesti . . .
Največ melodij nastaja ponoči,
ko po delu v miru nastanejo mo-
tivi, songi ali rime. Dejal bi, da
moj pravi čas šele prihaja, saj se-
daj bolj zrelo gledam na vse sku-
paj. Nisem zaletav, ampak resno
pristopam k ustvarjalnosti, pilim
viže in obenem hočem biti dru-
gačen, bolj svojski. Trideset
skladb je obdelanih že do potan-
kosti in jih javno izvajam ter ta-
ko preizkušam, kako bo reagira-
la publika, ali se bodo obnesle
kasneje tudi na posnetkih.«
Nastopov svojim ansamblom v
severovzhodni Sloveniji imate pre-
cej, kaseta gre dobro v prodajo.
Kam merite naprej?
»V Prekmurju in v okolici Ptu-
ja veliko nastopamo in smo po-
znan glasbeni sestav. Želje ima-
mo prodreti bolj v srce Slovenije
— na Gorenjsko, Dolenjsko in
Primorsko. Precej težko je priti v
drugi del Slovenije, ker sem na
obrobju, v prekmurski provinci.
Po glasbeni plati nas poslušalci
sprejemajo, to kažejo prodaja
kaset in radijske oddaje. Težko
pa je priti na televizijo, saj ni-
mam nikogar, ki bi mi stal ob
strani in pomagal... Nekaj je
Brane Drvarič
tudi zavisti me samimi glasbeni-
ki, ki mladim, novim izvajalcem
onemogočajo pot. Vsekakor bom
kot solist vztrajal naprej in se
skušal uveljaviti tudi na katerem
od slovenskih zabavnih festivalih
— Melodijah morja in sonca v
Portorožu ali Veseli jeseni v Ma-
riboru v letu 1992. Skladbe imam
že pripravljene, le od natečaja je
odvisno, ali bom izbran za festi-
valski nastop. Ostani z mano je
bila poslana lani na natečaj
MMS, pa je niso izbrali, poslu-
šalstvo pa sedaj meni nasprotno.
Dogovorjen sem tudi za gostova-
nja v Avstriji.«
Tretja glasbena kaseta bo nov
izziv?
»Kot pravim, ostajam na slo-
venski sceni, zato moram pošte-
no delati. Novembra začnem pri-
pravljati novo kaseto, izšla pa
naj bi okrog 8. marca 1992. Ce
priznam odkrito, še si nisem či-
sto na jasnem, kakšen bo zven.
Sprva sem računal bolj na pop-
disco podlago, po uspehu pa
ostajam v zabavnejšem zvoku in
aranžmaji s trobentami. Vseka-
kor bom na kaseto uvrstil uspeš-
nico iz leta 1983 Neznanka v no-
vem zvenu. Kot zanimivost lah-
ko povem, da je bila pred 8 leti
ta pesem celo poletje uspešnica
in na prvem mestu Radia Mari-
bor ter ni spustila na sam vrh
evrovizijskega Daniela s popev-
ko Džuli.«
Še naslov: Brane Drvarič,
Ivanjci 4, 69000 Murska Sobota;
telefon (069) 47-145.
Drago Papler
KASETA SKUPINE LAMPICA
PRIŽGIMO LUČ
Da hi prižgali drug drugemu luč sprejemanja in miru — mladosti, nas vabi skupina Lampi-
ca, kije v okviru župnijske KARITAS 5v. Ožhalta — kapucini na Ptuju izdala za vas kaseto
pesmi. Dobite jo za 200 SLT pri župnijskih uradih ali naročite na naslov: Župnijska KARI-
TAS, Potrčeva 24, 62250 PTUJ.
Izkupiček je namenjen za humanitarno poslanstvo Karitas.
10 - NEKOČ iN DANES
5. december 1991 - TEDNIK
OB 1. DECEMBRU,
SVETOVNEM DNEVU AIDSA
Aids — naša
skupna skrb
Aids je bolezen, o kateri se je v zadnjem desetletju prav gotovo naj-
več govorilo in pisalo tako v medicinskih krogih kot v vsakdanjem življe-
nju. Moderna medicina je še vedno nemočna. Osebe, ki so zbolele za
aidsom, so obsojene na počasno in mučno umiranje. Prav nemoč medici-
ne je bila poglaviten razlog, da je Svetovna zdravstvena organizacija
proglasila L december za dan, ki je še posebej namenjen borbi proti tej
kugi 20. stoletja.
Letošnji svetovni dan aidsa je
potekal pod parolo: »AIDS —
NAŠA SKUPNA SKRB«. Ta
dan pomeni dodatno priložnost
za izpolnjevanje načrtov za razši-
ritev in krepitev naporov za za-
ustavitev aidsa. Njegov cilj je
vzpostaviti poti obvečanja, po-
speševanje izmenjav informacij
in izkušenj ter vzpodbuditi celot-
no družbo, da zavzame pozitivno
stališče do borbe proti tej bole-
zni. Pomeni priložnost za pogo-
vore o okužbah z virusom HI V,
povzročiteljem aidsa, priložnost
za skrb za ljudi, okužene z viru-
som HI V, ter priložnost, da zve-
mo kaj več o aidsu nasploh.
Kljub skoraj desetletju javne-
ga informiranja o bolezni, pred-
vsem pa o načinih, kako se ji izo-
gnemo, obstajajo med ljudmi še
vedno številne dileme predvsem
o poteh oziroma načinih okužb.
Velika večina ljudi sicer ve, da
se bolezen prenaša na tri glavne
načine, to je s spolnimi odnosi z
okuženo osebo, z okuženo krvjo
in pa z okužene matere na plod,
ne verjamejo pa, da se ne morejo
okužiti, če se na primer hranijo v
restavraciji, kjer je kuhar nosilec
virusa aidsa. Se vedno precej lju-
di misli, da se lahko virus prene-
se tudi s kašljanjem in kihanjem,
s pikom komarja ali drugih in-
sektov, z rokovanjem ipd.
Objektivnih informacij o aid-
su, predvsem o poteh prenašanja
bolezni in načinih preprečevanja
okužbe ni nikoli dovolj oziroma
preveč. Tako je ob letošnjem
Svetovnem dnevu aidsa general-
ni sekretar Svetovne zdravstvene
organizacije dr. Hiroshi Nakaji-
ma pozval svetovno javnost:
»Vsi moramo združiti vse svo-
je napore in skupno skrb. Zaupa-
ti moramo času, spretnostim in
naporu v združenem boju vseh
nas. Le združene moči nam daje-
jo upanje za obvladovanje sveto-
vne epidemije aidsa.«
Mnogo ljudi si še vedno zati-
ska oči pred de^tvom, da aids
grozi vsem nam. Se vedno je eno
najbolj aktualnih vprašanj pri
pogovorih ali na predavanjih o
aidsu, koliko je okuženih ali zbo-
lelih v našem mestu, na našem
področju, v naši državi... Res
je, da so številke lahko močan ar-
gument, da nas prestrašijo, toda
še bolj nas bo prestrašilo spozna-
nje, da je zbolel naš sorodnik.
prijatelj ali znanec, ki ga vsak
dan srečamo na ulici.
Naša skupna skrb in skrb vsa-
kega posameznika je, da smo na
takšne situacije pripravljeni, naj-
pomembnejše pa je dejstvo, da s
svojim načinom življenja zmanj-
šamo možnost okužbe z virusom
aidsa na minimum.
V	nekaj več kot desetletju se je
z virusom povzročitelja aidsa v
svetu okužilo vsaj 8—10 milijo-
nov ljudi, več kot 1,5 milijona
ljudi pa je zbolelo. Med njimi je
več kot 500.000 otrok, starih
manj kot 5 let. Svetovna zdrav-
stvena organizacija predvideva,
da se bo število okuženih do
konca leta 2000 povzpelo na
30—40 milijonov, zbolelo pa bo
10—15 milijonov ljudi.
V	deželah, ki jih je aids najhu-
je prizadel, predvsem v Afriki se
delo vsakih nekaj dni ustavi za-
radi žalovanja in pokopavanja
umrlih, v nekaterih predelih seje
prebivalstvo zdesetkalo.
V	naši republiki je po uradnih
podatkih do 30. septembra tega
leta za aidsom zbolelo 17 ljudi,
od tega jih je 12 že umrlo. Poleg
tega je v Sloveniji registriranih
40 primerov nosilcev virusa aid-
sa, ki zaenkrat še niso zboleli.
Prepričani smo, da je število no-
silcev viVusa, pa tudi število bol-
nikov višje. Raziskave so poka-
zale, da pride v populaciji na
enega bolnika s aidsom 50—100
nosilcev virusa, ki bodo prej ali
slej zboleli. V sosednjih državah
(Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švici), v
katerih živi in dela veliko naših
ljudi, je za aidsom zbolelo že več
tisoč ljudi. Ne moremo si domiš-
ljati, da aids ne more v enaki me-
ri prizadeti tudi nas.
Problematika aidsa je proble-
matika medicine oziroma zdrav-
stvenih delavcev in drugih stro-
kovnjakov, je pa prav tako tudi
problematika države oziroma
družbe kot celote, kot tudi pro-
blematika slehernega posamezni-
ka. Zato se zdi še posebej dobro
izbrano letošnje geslo Svetovne-
ga dneva aidsa: AIDS — NAŠA
SKUPNA SKRB!
«
Vodja oddelka
za epidemiologijo
Zavoda za zdravstveno
varstvo Maribor
dr. Kari Turk
PREJELI SMO # PREJELI SMO # PREJELI SMO
Poslednji Haložani
Iz zgodovine poznamo žalostna dejstva, da so iz
različnih vzrokov propadla in izumla cela ljudstva
ali pa so se morala odpovedati svojemu načinu ži-
vljenja in se podrediti »višji« civilizaciji. Rekli bo-
ste, da je to pač zgodovina; svet se razvija in tisti,
ki niso dovolj prilagodljivi, so pač propadli ali pa
še bodo. Žal to ni samo zgodovina, nekaj takega se
dogaja tudi sedaj in pri nas, v Halozah.
Ozrimo se kakšnih dvajset let v preteklost, v čas
mojega otroštva, ko je naš domači breg, na kate-
rem stoji okrog deset domačij, odmeval od otro-
škega vrišča. Takrat nas je hodilo v eno uro odda-
ljeno šolo kar 24 otrok in prav toliko jih je prihaja-
lo iz drugih krajev, tako da je naša šola imela kar
dve podružnični šoli. Pa poglejmo danes stanje v
naših desetih domačijah, oddaljenih bore pol ure
od industrijskega središča. V teh nekdaj trdnih do-
mačijah živi samo še 14 ljudi, starih med 40 in 90
let. Otroškega vrišča na našem bregu ni več slišati,
saj je zadnji državljan, ki se je rodil tukaj, že od-
služil vojaščino.
V nekaterih domačijah živi samo en sam samcat
človek, drugod dva, največ morda trije. O zdrav-
stvenem stanju ljudi ne gre razpravljati, če pozna-
mo njihovo starostno strukturo. Večina je osamlje-
nih vdovcev. Nekaj pa nas je preprosto samskih v
polnem pomenu besede, ker smo izgubili svoje
najbližje, sami pa se iz različnih vzrokov nismo ve-
zali.
Prav naše samsko stanje mi da veliko misliti,
vendar ne morem ugotoviti pravega vzroka za to.
Tisti, ki so se poročili, so se kaj kmalu odselili in
se porazgubili po širnem svetu. Le redki smo se za-
ljubili v haloško grudo in se odločili, da ostanfemo
doma in tu poskusimo nadaljevati rod. Pa ni šlo.
Ce si hotel ostati na domači grudi, si se moral
odločiti tudi za samsko življenje, kajti lažna pred-
stava o trdem haloškem življenju je zvabila možne
življenjske sopotnice v tovarne in v bloke. Ustraši-
le so se bremena haloških košev in se raje vdajajo
mestnemu smradu. Mimogrede, koše so zamenjali
traktorji, vendar stroji ne morejo zamenjati ljudi.
Morda je ravno dejstvo o nezmožnosti ureditve
družinskega življenja marsikaterega izmed nas pri-
peljalo do čezmernega pitja in s tem do še bolj za-
motanega položaja, iz katerega se mnogi niso več
rešili. Človek pač lahko ljubi tisto, kar mu je blizu,
in ker ljubljene osebe nikakor nisi mogel najti, si
pač segel po pijači, ki je bila vedno pri roki. Tako
se sklene začarani krog osamljenosti; uspelo ti je
sicer, da si ostal na domačem pragu, toda za to si
moral plačati zelo visoko ceno. Poleg tega, da je
tvoje življenje v resnici bilo precej bolj robato od
tistega tvojih vrstnikov, poleg vsega razdajanja in
odpovedovanja ti vendar ni uspelo, da bi dal svo-
jemu življenju pravi smisel. Živiš idilično domače
haloško življenje, vendar v srcu ne čutiš sreče, ker
za tabo ne ostaja sled tvojega življenja in bo s tabo
vred umrlo tudi vse, kar je bilo nekoč sveto —
umrle bodo Haloze.
Tako stojiš kot »poslednji Mohikanec« na enem
izmed haloških bregov in zreš za zahajajočim son-
cem, ki tone za Bočem — že na hrvaški strani.
Anton Zajšek
Gozdov ne smemo prepustiti stihiji uničenja
Slovenska vlada že dalj časa
pripravlja zakon o gozdovih. Že
spomladi so poslanci obravnava-
li osnutek in ga zavrnili oziroma
vrnili v ponovno obdelavo. Te
dni so dobili predlog zakona s
tezami. Obravnavala sta ga zbora
občin in združenega dela in tudi
na ta predlog so imeli številne
pripombe. Še vedno je torej
vprašljivo, kdaj bo zakon o goz-
dovih sprejet. Do takrat bo v na-
ših gozdovih vladal pravi nered,
da ne rečem pustošenje.
Zakon je napisan svetovalno,
njegov namen ni kaznovanje.
Strokovna skrb je za gozdove po-
trebna še posebej ker je 40 odsto-
tkov gozdov v lasti ljudi, ki niso
kmetje.
Izobraževanje v srednjih kme-
tijskih šolah nima predmeta iz
gozdarstva, kar je brez dvoma
velika napaka.
Vlada mora čimprej pripraviti
nacionalni program razvoja slo-
venskega gozdarstva, pri čemer
naj bi se zgledovali po švicarskih
gozdarskih strokovnjakih. Neod-
govorno ravnanje z gozdovi, ki
se dogaja sedaj, je potrebno čim-
prej odločno zaustaviti. Kazalo
bi, da bi gozdarji v večji meri an-
gažirali slovensko policijo (kot
nekoč, pred 20 leti), da bi na ce-
stah kontrolirala voznike tovor-
njakov, ki prevažajo hlodovino.
Pri nas je mnogo lastnikov
gozdov, ki znajo še kako skrbno
odbirati drevesa za posek, ki svoj
gozd negujejo z vso očetovsko
skrbjo, zavedajoč se, da le tako
dosegajo največji možni letni
prirastek. Po drugi strani pa ima-
mo mnogo lastnikov gozdov, ka-
terih namen je edino ta, da iz
svojega gozda pridobijo čimveč
koristi, ne meneč se za to, da bo-
do gozd in njegove proizvode
potrebovali tudi potomci. Drevo
potrebuje najmanj petdeset let,
preden toliko dozori, da ga je
mogoče posekati. Franjo Hovnik
Gasilsko tekmovanje in dogodki po njem
v eni prejšnjih številk Tednika je bilo objavlje-
nih nekaj vtisov z regijskega gasilskega tekmova-
nja za podravsko regijo v Oplotnici. Opisovali
smo krivico, ki se je zgodila tekmovalni ekipi GD
Sela.
Po tekmovanju je bila seja štaba podravske regi-
je, kjer je bila obravnavana tudi sporna odločitev.
Vendar ne v smislu stroke, ampak v smislu zaščite
»po tekmovanju ogroženih oseb«. Sklep s te seje
in dodatne seje štaba operative ZGD občine Ptuj
je bil, da se morajo tekmovalci in mentor ekipe
GD Sela opravičiti prizadetim osebam. To želimo
storiti s tem prispevkom, kjer se posebej opraviču-
jemo za nekatere izrečene besede in kritike g. Ciri-
lu Murku — poveljniku podravske regije in priza-
detim sodnikom.
Svoje opravičilo utemeljujemo z ugotovitvijo,
da so bile naše reakcije posledice tistega, kar smo
že opisali in kar se je dejansko zgodilo. Hkrau naj
bi po sklepih obeh štabov to omogočilo ekipi, ki
dosega zelo dobre rezultate, tudi nadaljnjo udelež-
bo na kongresnem tekmovanju. Ce pa k tej strani
resnice in užaljenosti dodamo še krivico, pričaku-
jemo, da nekateri, ki imajo več položajev in funk-
cij, s tem pa tudi odgovornosti, storijo kaj podob-
nega ne le za tekmovalce GD Sela, ampak za gasil-
sko stroko, katero predstavljajo. Sprašujemo vas,
ali s takšnim ravnanjem sprejemate tudi odgovor-
nost za vse izgubljene člane, še več — za pravico
in moralo, ki jima sledimo gasilci. Naša reakcija je
bila posledica in je ravnanje ogroženega. Želeli pa
bi odgovore tistih, ki nimajo psihološkega, pa tudi
ne oškodovanega ozadja. Strinjamo se, da je po-
trebno zagovoriti »dobre« sodnike, ne pa tiste, ki
že leta škodijo gasilski stroki.	Ekipa
GD Sela
PREJELI SMO
Če želiš
mir...
v ptujski gimnaziji smo se pri
latinščini naučili tudi ta rimljan-
ski izrek: »Si vis pacem, para
bellum!«, kar pomeni: »Ce želiš
mir, se pripravljaj na vojno!« In
koliko ljudstev v zgodovini je
propadlo - kljub visoki civiliza-
ciji namreč niso bila pripravljena
na obrambo svoje domovine in
so jih zato premagala barbarska
ljudstva. To se je pripetilo tudi
samim Rimljanom, ki so proti
koncu svojega zahodnega impe-
rija hlepeli samo za uživanjem in
lahkim življenjem ter so jih zato
okupirali in uničili Goti.
Slovenci poznamo pojma
»vojna« in »vojska«, ki se le del-
no prekrivata. Imamo lahko voj-
ne brez uradnih vojska (spomni-
mo se le vojn med gangstrskimi
tolpami) ali vojske brez vojn, to
je v deželah, kjer že dolgo vlada
mir, na primer V Švici ali na
Švedskem. Nihče od nas si ne že-
li vojne, še manj pa okupacije,
vendar je prava garancija za to
ustrezno usposobljena slovenska
vojska. Kar pomislimo, kaj bi bi-
lo danes s Slovenijo, če ne bi
med zadnjo (junijsko) vojno ime-
li izurjene slovenske vojske. Bili
bi verjetno v slabšem položaju, ,
kot so danes Hrvatje.
Na Ptuju se pojavljajo pretira-
no pacifistične težnje (s katerimi
se ne strinjam), ki bi želele prvič
po dva tisoč letih narediti Ptuj
kot mesto brez vojakov. Zakaj se
tega niso spomnili malo prej, ne
pa ravno sedaj, ko žele se Ptuja
pregnati naše, slovenske vojake?
V nasprotju s tem predlagam
celo naslednje: na Ptuju naj bi
ustanovili slovensko vojaško
akademijo — visoko šolo za slo-
venske oficirje. Ta predlog ima
daljnosežno zgodovinsko ozadje.
Rimski Poetovio, prednik današ-
njega Ptuja in takratno veleme-
sto, se je razvil okoli rimskega
vojaškega ostroga, v katerem je
bila nekaj časa ena, nekaj časa
pa dve rimljanski vojaški legiji.
V srednjem veku je bil Ptuj mo-
čno vojaško utrjen. Ptujski graš-
čak je vzdrževal tudi do dvesto
stalnih vojščakov. Ce ne bi bil
Ptuj tako vojaško utrjen, bi ga
Turki, ki so ftuj večkrat oblegali
na svojem pohodu proti severu,
zagotovo zavzeli in izropali, tako
pa se jim ni to posrečilo niti en-
krat. Naj dodam še nekaj novej-
še zgodovine: prvi poveljnik slo-
venske vojske po osvoboditvi je
bil Ptujčan Dušan Kveder. Men-
da sem naštel dovolj razlogov,
da bi bila slovenska vojaška aka-
demija prav na Ptuju.
Naj končan z mislijo: Nihče
od nas ne želi vojne — toda kako
se bomo vedli, če do nje pride
proti naši volji?
Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
15. nadaljevanje
Na eni od železniških postaj
tik pred Prago je skupina kmetic
nesla v jerbasih in košarah na
tržnico češnje. Tisti, ki so znali
nekaj čeških besed, so ženske za-
čeli ogovarjati in Jim ponujati
marke za češnje. Ženske pa so
šle naprej, gluhe za besede in po-
nudbe. Tedaj so fantje v enem
od prednjih kupejev zapeli »Hej
Slovani«. Tedaj še nihče niti slu-
til ni, da bo to nekoč naša drža-
vna himna. Besedilo pesmi pa je
večina poznala, saj so jo pogosto
pred vojno prepevali na raznih
domoljubnih zborih.
Pesem je napravila izjemen
vtis tudi na tiste prodajalke če-
šenj. Skozi okna so v vagon zače-
le padati debele in sočne temnor-
deče hrustavke. Nekatere so pod
okna potisnile jerbase, da smo si
lahko vzeli češenj, kolikor je ka-
teri hotel, pa še denarja zanje ni-
so hotele. Bili smo ginjeni nad
spoznanjem, da je domoljubje
globoko zasidrano v srcih pr'e-
prostih čeških ljudi.
Za kako uro se je vlak ustavil
na glavni železniški postaji v
Pragi. Čeprav je bi! to tedaj
Nemčiji podrejen češko-morav-
ski protektorat, smo imeli obču-
tek, da smo v neki d ugi državi,
kjer ni vojne. Prodajalne na že-
lezniški postaji .,0 bile založene
tudi z jestvinami brez nakaznic,
drenjali pa smo se predvsem pri
točilnicah piva. Češki policaji so
nas nekako posmehljivo opazo-
vali in vlekli na ušesa naše klepe-
tanje v slovenščini. V pogovor pa
se nobeden od policajev ni hotel
spuščati, dajali so le kratke od-
govore na vprašanja. Predvsem
pa so pazili na uresničevanje ti-
stega, na kar so opozarjali tudi
napisi, da je »kuriti« — kaditi
prepovedano.
Transport je potem nadaljeval
pot in zopet prispel na sudetsko
ozemlje, tokrat severno od pro-
tektorata. V manjšem mestecu
Schonberg (nisem pa mogel ni-
kjer zaslediti, kako se je to me-
stece imenovalo po češko) smo
morali izstopiti in namestili so
nas v vojašnici. Začelo se je pra-
vo »ogrevanje« za fronto. Dobili
smo še dodatno opremo, obleko
in povsem nove puške K-98. S to
opremo (nabasanimi telečnjaki,
okrog katerih sta bili še pritrjeni
zviti odeja in šotorsko krilo, v
zimskih plaščih in opasani s pa-
sovi, na katerih je bilo pripeto
čez 10 kilogramov ra>ne opreme:
so nas po nekaj ur zapored podi-
li po vojaškem vežbališču. Kra-
tek odmor, vmes cepljanje proti
tifusu, pa spet vežba in >pet ce-
pljenje proti koleri, drugi dan
znova enako, le da je tokrat bilo
cepljenje proti paratifusu in še
neka druga zaščitna cepljenja.
Vmes je prišlo še veliko voja-
kov z drugimi transporti in sesta-
vljen je bil maršbataljon Pi 45.
Sedemnajstega julija zvečer so ta
bataljon spravili na vlak. Tokrat
niso bili več potniški vagoni,
temveč zaprti tovorni vagoni.
Slovenci smo bili pomešani med
Nemci, s katerimi smo se tedaj
prvič srečali, in nameščeni v zad-
njem delu vlakovne kompozicije.
Ponoči je vlak že krenil proti
Wroclawu (Breslau) in nadalje-
val proti Varšavi.
Ko je vlak prispel na ozemlje
poljskega protektorata, je bilo
treba v vsakem vagonu določiti
po šest stražarjev, na vsaki strani
odprtih vrat vagona po trije, da
ne bi bilo kakega presenečenja.
Straža se je menjavala vsaki dve
uri. Drugi pa smo ležali na slami,
ki smo jo prekrili s šotorskimi
krili, kartali, brali časnike, ki
smo jih ujeli med potjo, se pogo-
varjali in čez dan opazovali po-
krajino.
Posebno pozoren sem bil, ko
:.mo se približevali Varšavi. O
tem mestu .em septembra 1939
prebral vse, kar je bilo zaslediti v
časnikih, o .ilovitih bombardira-
njih, junaškem odporu in kapitu-
laciji. Iz vlaka ni bilo videti dosti
ruševin, na mnogih večjih zgrad-
bah pa je bilo videti, da so jih za
silo popravili. Pravo razdejanje
in popolno uničenje je Varšava
doživela šele avgusta 1944 ob
znani varšavski vstaji, ki so jo iz-
dali Sovjeti pa tudi Angloameri-
čani jim niso izdatno pomagali.
Pač interesi velikih na račun ma-
lih narodov, pri čemer je odločil-
no vlogo imela še ideologija, saj
so varšavsko vstajo vodili ljudje,
ki so zastopali interese vlade v
emigraciji na zahodu, Sovjeti pa
so hoteli spraviti na oblast svoje
ljudi.
Vlak je kmalu zapeljal v pod-
voz, saj je šel tovorni promet po
tirih, ki so bili speljani pod po-
tniško železniško postajo. Tu je
bilo naenkrat treba zapreti vrata
na obeh straneh vagonov. Dežur-
ni častnik je pojasnil, da so v tem
»podzemlju« včasih skriti polj-
ski partizani, ki so z železnimi
kavlji poskušali potegniti kakega
nemškega vojaka iz vagona. Zde-
lo se nam je, da ima strah tudi
pri Nemcih velike oči.
Ko je vlak zopet privozil na
svetlo in prešel most čez Vislo,
smo ^e naenkrat znašli v »Pra-
gi«. Po poizvedovanju smo po-
tem zvedeli, da se tako imenuje
eno od predmestij Varšave. Ta
spomin sem si še posebej obudil
čez eno leto, ko so pred začet-
kom varšavske vstaje do sem
prodrle enote Rdeče armade, se
ustavile in od tu mirno opazova-
le, kako SS enote uničujejo Var-
šavo in njene ljudi.
Od Varšave naprej je bilo tre-
ba stražiti posebno budno, ven-
dar se vse do Minska (glavno
mesto Belorusije) ni pripetilo nič
posebnega. Pokrajina je bila vse
revnejša. Ob prehodu na ozem-
lje, ki so ga leta 1939 zasedli Sov-
jeti, sem tudi opazil nekaj bun-
kerjev, ki so bili veliko masivnej-
ši kot češki v Sudetih, vendar tu-
di ti bunkerji niso služili name-
nu: Nemci so jih pregazili ali ob-
šli že 22. junija 1941.
Domnevali smo, da nas poši-
ljajo na osrednji frontni odsek
proti Moskvi, toda v Minsku je
transport zavil na desno proti
Gomelu. Zvedavo sem opazoval
ljudi, ki so ob progi delali ali po-
stajali, zlasti pa, če se je vlak kje
ustavil. Med njimi je bilo največ
otrok. Nekateri vojaki so jim me-
tali koščke kruha. Tudi sam sem
se jim pridružil in neki skupini
otrok vrgel pest sladkorja v ko-
ckah. Tega sem namreč imel s sa-
bo precej, saj so me znanci prej
kar dobro založili z nakaznicami
za sladkor. Toda eden od nem-
ških vojakov me je brutalno na-
hrulil, mi iztrgal zavitek s kocka-
mi iz rok in ga dal svojim tovari-
šem, da si ga razdelijo, češ veliko
bolj so do njega upravičeni kot
te "cigan.ske uši«, jaz ga pa itak
imam preveč, če ga lahko razme-
tavam.
Ob progi so bili vse bolj vidni
-.ledovi vojne, zažgani in razbiti
vagoni, kupi starega železja, ve-
činoma zaplenjenega ali odsluže-
nega orožja, in podobno. Na po-
ljih, po gmajnah in ob robovih
gozdov so bili posamezni grobo-
vi padlih ruskih vojakov — beli
brezov količek zabit v zemljo in
drugi manjši privezan počez v
obliki križa in na vrh položena
čelada oziroma šlcm rdečearmej-
ca. Te grobove so označili doma-
čini in tudi Nemci so jih pustili
na miru.
Nekaj pred Gomelom je vlak
dalj časa stal."Transport pred na-
mi je naletel na mino in progo je
bilo treba popraviti. Nemški vo-
jaki so ljudi, ki so se na postajah
ozirali na vlak, odganjali, tudi s
plašilnimi streli, češ da so to sa-
mi partizanski špijoni, ki zbirajo
podatke o transportih, številu vo-
jakov, oborožitvi in kateremu ro-
du vojske pripadajo.
Med vožnjo skozi Gomel je bi-
lo opaziti veliko razdejanje. Že-
lezniška postaja je bila baje pred
par dnevi bombardirana in bom-
be so zadele transport streliva in
eksploziva, da je zletel v zrak.
Transport je tu nekaj ur stal,
vendar je v mraku nadaljeval
vožnjo proti jugovzhodu. Sredi
noči me vrže iz spanca močan su-
nek. Zaslišim znak za alarm in
komandne klice: Vsi z orožjem
ven. Mislim vstati, vendar me
Lojze potisne nazaj. »Ne bodi
neumen, lahko začno streljati,
zato je najbolj varno, če v vago-
nu ležiš,« mi je poltiho dejal.
Opazil sem, da v vagonu nisva
ostala sama.
Dalje prihodnjič
TEDNIK "" december 1991
NASVETI - 11
V vrtu
Vinski trti, pridelovanju grozdja ter njeni
vzgoji na brajdah je bilo v teh sestavkih do-
slej posvečeno nekoliko manj pozornosti.
Nekateri oblikovalci vrtov in našega bivalne-
ga okolja vinsko trto in brajde v vrtu odkla-
njajo; kdo ve iz kakšnih razlogov. Morda za-
radi dejstev, da so se pred poldrugim stolet-
jem, ko je evropsko žlahtno trto uničila trtna
uš, v vinogradih pa tudi na brajdah v doma-
čih vrtovih razširile hibridne sorte vinske trte
ali samorodnice, katerih vino vsebuje metilni
alkohol, sicer pa je njihovo pridelovanje zelo
enostavno, saj so zelo odporne proti perono-
spori in drugim boleznim vinske trte. To pa
še ne bi smelo biti za vzrok, da bi strokovno
nasprotovali pridelovanju grozdja v vrtovih.
Naš priznani vinogradniški strokovnjak
prof. dr. Jože Colnarič je v uvodu svoje knji-
ge BRAJDE zapisal: »Vinska trta je rastlina,
ki veliko prenese, lahko jo po volji oblikuje-
mo in prilagajamo svojim željam in potre-
bam. Zato smo jo prenesli iz vinograda na vr-
tove in ob bivališča v vaseh ter celo v mesta.
Trta v Sloveniji ni le pridobitna rastlina, ki
daje grozdje v vinogradu, temveč je tudi
okrasna večletna žlahtna rastlina s pridihom
tradicije in romantike. Je trajna povezava
človeka med trdim vsakdanjikom in naravo.«
V jeseni, ko načrtrujemo vrt in se pripra-
vljamo na obnovo nasadov s trajnim rastli-
njem ali pa le dosajujemo, je čas, da razmisli-
mo in se odločimo tudi o sajenju vinske trte.
Smotrnost sajenja trte in njene vzgoje v braj-
dah je pridobitna in estetska. Pridobitna se
izraža v pridelovanju grozdja za uporabo kot
svežega sadja, za predelavo v sokove in vino,
estetska pa za oblikovanje v razne senčnice,
obzidne in obmejne špaliraje ali varstvene in
zaščitne brajde v bivalnem vrtu.
Vinska trta sodi med zahtevnejše rastline
glede na rastne razmere. Lastnosti, ki jih ima
koreninski sistem trte, da hrano in vlago lah-
ko črpa iz različnih globin, ji omogoča, da na
talne prilike niti ni toliko zahtevna kot pa na
podnebne. Vinska trta je rastlina sonca in
mora v času vegetacije imeti na voljo naj-
manj 1200 sončnih ur, največ sladkorja pa
ustvarja pri toploti 27 do 20 C. Je izredno
občutljiva na pozno pomladansko in zgodnje
jesensko mrazovje, pa tudi zimske tempera-
ture pod 15° C, zlasti če les ni dobro dozo-
rel, so za trto pogubne.
Vinska trta glede na zahtevnejše rastne raz-
mere sodi v gričevnat svet s sončnimi južnimi
legami, z ugodnimi talnimi in podnebnimi
prilikami, ker pa ima trta lastnost naglega
prilagajanja tudi na manj ugodne rastne raz-
mere, jo s pridom gojimo v ravnini in v vrto-
vih. Seveda v slabših rastnih razmerah ne do-
seže takšne kakovosti zlasti pri vinu, je pa
grozdje, pridelano na brajdah, zelo cenjeno,
saj je njegova uporaba vsestranska: za zoba-
nje in za domačo predelavo v grozdni sok,
marmelado, džem in grozdni med.
Nega v vrtu je enaka negi v vinogradu,
enaki so tudi principi rezi, bistveno se razli-
kujejo le vzgojne oblike, saj na brajdah obi-
čajno zavzema tudi večji življenjski prostor.
Ker ima trta lastnost velikega prilagajanja na
vzgojne oblike in možnosti obremenitve, jo
lahko po mili volji vzgajamo po obliki, name-
nu in potrebah. Ker na vrtu pridelujemo vr-
tnine in drugo sadje, lahkko vmes vrinemo
vinsko trto, vzgojeno v navpične eno-, dvo-
ali večetažne špalirne oblike, s katerimi go-
spodarno izkoristimo vrtni prostor. Hkrati so
takšne vzgojne oblike zelo primerne za saje-
nje ob mejah, ob poteh in kot varstveni zele-
ni pasovi. Vzgajamo jo tudi na pergolah, ra-
zličnih oblikah brajd, tunelskih špalirjih,
nadvse prijetna pa je njena senca, če je vzgo-
jena na raznih senčnicah, terasah ob hišah,
garažah, počivališčih in vrtnih utah.
Ko razmišljamo in se odločamo o brajdah
v vrtu, svetujem dvoje: kot prvo, poslužimo
se knjige dr. Jožeta Colnariča BRAJDE, v
kateri pisec nevinogradnike nauči in seznani
s tem, kako ravnati z vinsko trto, to »najlepšo
rožo«, v posebnih razmerah na vrtu in ob
domovih, da nam bo koristila in olepšala
okolje; in drugo: glede tega, katere sorte,
kdaj in kako saditi v vrtu, so s sadikami in
nasveti na voljo juršinski trsničarji. Predsed-
nik juršinskih trsničarjev Simon Toplak sve-
tuje, da se vrtičkarji čimprej že v jeseni ogla-
sijo pri njih in nabavijo trsne cepljenke, do-
kler je še zadovoljiv izbor. Radi svetujejo, ce-
pljenke pa izdajajo, vse dokler zemlja ne bo
zmrzovala!
• • •
Ce se pri estvi in sajenju rastlinja v vrtu
poslužujemo biokoledarja, je priporočljivo
saditi vinsko trto, ki jo uvrščamo kot vse sad-
Senčnica. (Iz knjige J. Colnariča: Brajde.)
ne drevje med rastlinje, ki ga pridelujemo za-
radi nadzemnih plodov, 7., 9., 17. in 18. de-
cembra, seveda če zemlja ni zmrzla, rastline,
ki jih sejemo ali sadimo zaradi podzemnih
plodov, od 1. do 3. in od 10. dol2. dec., zara-
di lista od 4. do 7. decembra ter cvetnice in
zdravilna zelišča od 12. do 14. decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
Dober den! Pa smo v zodjem mesci totega leta. Tak se je
obrnolo, ke človik skoro vervati nemre. Jutri je že mikložovo. Do-
bro še se spunim, kak smo negda deca trepetali pred parkli in
molili tak, ke bi lehko naravnost v nebesa odleteli. Darila so bla
boj siromačka, po tisten verzi: Fige, rožiče za pridne dekliče in
fantiče . . . Potli smo Mikloža malo pozobli in je bija po vojni de-
dek Mraz boj aktualen in rdeči. Zaj so se cajti obrnoti in je drgoč
Mikloš na ohlost priša. Vete, to je tak: saj Udje so isti, samo Jor-
be in kopaje se menjajo. Zato man jaz za Udi, ki se obročajo tak,
kak veter piha, en lepi izraz, da so preforhanci. Saj človik more
iti s cajton naprej in se prilagojati novim razmeran, moreš pa pri
ten pošten človik ostati. Vete, jaz man enega prijotela ali bojše
povedano znonca, ki je bija v prejšjen sistemi rdeči kak najboj
zreli paradajz, gnes pa je argoc skoro čista na vrhi novej)olitične
lojtre. Pret je v svojo korist odtujeval družbeno premoženje, zaj
pa po domočen povedano dale naprej krodne in to še boj javno
Kak pret.. »Pa nikome ništa,« bi rekli naši Južni sosedi... Eh,
pa kaj hi to, bi rekli moj pokojni dedek, če bi še živeli.
Kak vidite, vojne na Hrvašken še neje kunec. Pre, ke nam
bode zaj poslala Evropa in z njo celi cvet Udi — sldoke z modri-
mi čelodami. Jaz bi bpa boj za to, da bi nam namesto modrih če-
lod poslali Udi z modrimi glovami, ki bi enkrat že naredU kunec
toti noriji in moriji. Saj človeka skoro kop jjrofi, če samo gleda
na televiziji razmesOrjene Udi in porušene hiše. Mesto Vukovar je
resen mesto heroj, je pa na drugi stroni tudi jugoslovanska sra-
mota. CeU svet vidi, da na Balkani ne živijo pametni Udje, pač
pa norci in mesori, ki delajo z lidmi hujše in slabše kak mesori z
živino v klavnici... Pa srečno. Vaš LuJZEK.
Med je dober za
vaše srce
Med imenujemo tudi strd aH ujeti sončni svit. Kot sladilo je med po-
polnoma izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. A v vsej tej slad-
korni zveličavnosti so se vendar začela uveljavljati vprašanja: Ali je med
več kakor zgolj hranilo? AH so se tisočletja motili, ko so v medu videli
nekaj prav posebnega? Spomnimo se samo na kamilice, žajbelj, naprstec
in druga zelišča, za katera je tudi sodobna medicina potrdila, da je slo-
ves njihove zdravilnosti utemeljen.
Med je zares idealna hrana.
Zaradi tega je razumljivo, da
strokovnjaki za fiziologijo, pre-
hrano in mnogi športni trenerji v
ZDA in drugih državah priporo-
čajo, da tekmovalec 15 minut
pred startom vzame 60—80 g
medu zaradi povečanja moči in
vzdržljivosti. Posebno ga dajo
športnikom težke kategorije —
maratoncem, boksarjem, kolesar-
jem, nogometašem, sprinterjem
in košarkarjem. Sir Edmund Hil-
lary, prvi osvajalec najvišje gore
na svetu Mount Everesta, je re-
kel, da se ima zahvaliti medu, ki
ga je jemal ves čas svojega na-
pornega podviga, da je vzpon
kronal z uspehom.
Med je odlično poživilo sr-
čnim bolnikom za njihovo osla-
bljeno srčno mišico. V tem pri-
meru imata posebno vlogo
grozdni in sadni sladkor z gluko-
zo in fruktozo oz. invertni slad-
kor, ki se nanj veže hormon ace-
tilholin; ta pospešuje delovanje
srca, ker takoj prehaja v kri. Ne-
kateri medicinski strokovnjaki so
ga z injekcijami dajali .leposred-
no v kri. Obstaja rek: Med je
oves srca!
Z uživanjem medu skozi želo-
dec se ta hitro vpija Mmfni si-
stem, od koder prehaja v kri in
mišično tkivo. S tem kaže hranil-
ne in krepilne lastnosti. Krepi
delo mišic odraslih ljudi in po-
spešuje rast otrok. Med povečuje
tudi odstotek hemoglobina v kr-
vi, koristi fizično oslabelim in in-
telektualnim delavcem, pa tudi
ozdravelim (rekonvale centnim)
osebam, izčrpanim pc. preležani
težki bolezni.
Ločimo svetle in t ne vrste
medu. Svetli so akaci ■ , cvetli-
čni in lipov med. Lif med ni
za srčne bolnike. Cve čni med
je še posebno pripori jiv, ker
vsebuje acetilholin ■ lajboljši
obliki in odlično delu, la koro-
narne srčne žile. Meša nedi ne
dajejo istih rezultatov cvetli-
čni medi zaradi še ne -skanih
vseh substanc, ki jih ' ijejo.
Vsi .;mni medi odli deluje-
jo na -'boljše nje krvn e (vse-
bujej. nami č mnog .cza za
prenašanje kisika), iljšanje
ješčnosti in nasploh d' 3 poču-
tje.
Dn -vni oh ok medu odrasle
ljudi giblje od 60 di ' g z je-
manjem v več obroki! aj treh,
in sic r 1,5 — 2 up pre djo ali
3 ure po jedi. Pri otro ;o koli-
čino zmanjšamo za poi ico. Pri-
i^oročamo, da med pi razsto-
pljen v mlačni vodi v Kih de-
lih, dobro ga je piti s čajem ali z
mlekom. Topli napitki, čaji in
mleko ne smejo biti prevroči, ker
višja temperatura (nad 40°C)
uniči v medu vso baktericidno
vrednost ter tako izgubi veliko
zdravilnosti.
Zorenja medu je konec tedaj,
ko je specifična teža nad
1,416 kg, kar pomeni, da med
vsebuje pod 20 % vode.
Hranilno vrednost medu (izra-
čunano v džulih — J) lahko vidi-
mo, če ga primerjamo z drugimi
živili, n.pr.: 1 I kravjega mleka
da 2783 J, kg govedine 5666 J, 20
jajc srednje kakovosti 4446 J,
1 kg pšeničnega kruha 9013 J in
1 kg medu 13167 J.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pripravil
Srečko Rupnik
Našli smo psička
Vsak dan po radiu poslušamo oglase last-
nikov izgubljenih psičkov. Še posebno mladi
psi kaj radi gredo na potep in potem kar ne-
kako pozabijo priti domov. Vendar pa vsi
psi, ki se klatijo po naših ulicah, niso izgu-
bljeni. Mnogi lastniki zvestega prijatelja »iz-
gubijo«, ker se odpravljajo na počitnice in bi
jim bil kuža napoti. Marsikdaj se družina tu-
di odseli v drug kraj, p.s si misli: »Saj se pes
tako ne bi navadil!«
Skratka, ljudi brez srca je kar nekaj! Na
vso srečo je več tistih, ki srce imajo, pa štiri-
nožno siroto sprejmejo in skrbijo zanjo. Stro-
kovnjaki ocenjujejo, da kar POLOVICA
psov zaradi kakršnega koli vzroka izgubi
dom. Vsi iščejo novega. In tu se začne težava.
Stari dom je namreč vplival nanje, tam so si
nabirali izkušnje, tako v nov dom prinašajo
dobre in slabe lastnosti in navade. Oblikova-
ne pasje osebnosti ne moremo vzgajati tako
kot mladiča.
Strokovnjaki so zbrali dvanajst priporočil,
ki naj bi novemu lastniku pomagala vzgojiti
psa v zvestega človekovega prijatelja:
L Bodimo čim več skupaj s psom. Pr-
ve dni mu preprečimo, da bi se srečeval z
drugimi ljudmi.
2.	Poskušajmo zvedeti čim več o doteda-
njem življenju psa, če vemo, kdo je bil
prejšnji lastnik. Dobro bi bilo vedeti, kako
je psu ime, kje je živel. Zakaj so se m.u
lastniki odpovedali? Naiv^čkrat pri naj-
dencu vseh teh podatkov ni. Kmalu lahko
sarni ugotovimo, kako prenaša otroke, kaj
ima najrajši za pod zob, s čim se igra idr.
3.	Upoštevajmo, kolikor moremo, njego-
ve stare navade, in če le vemo, kako mu je
ime, ga kličimo s tem imenom.
4.	Ce nimamo nikakršnih dokumentov o
cepljenju, psa odpeljimo k živinozdravni-
ku.
5.	Prve dni se z živaljo zelo veliko pogo-
varjajmo in ljubkujmo.
6.	Na začetku pojdimo na sprehod zme-
rom po istih poteh. Ne puščajmo psa z vr-
vice.
7.	Nikakor si ne kupujmo pasje naklo-
njenosti s priboljški.
8.	Če se pes ponesnaži, mu poskušajmo
dopovedati na lep način, da ne sme.
9.	Psa na vrvici previdno spravljamo v
razne položaje, ki so lahko nevarni: pro-
met na cesti, vožnja z avtom, srečanje s
psi.
10.	Pogosto dobimo psa, ki ne mara biti
sam doma. Urimo ga postopoma. Prvi dan
pustimo samega nekaj minut, nato čas po-
daljšuj mo.
U. Prvi mesec ne obiščimo prejšnjega
. lastnika.
12. Ne izgubimo potrpljenja. Čim starej-
ši je pes, dalj časa traja, da si pridobimo
njegovo zaupaje!
BRANKA KOSENBURGER, dipl. vet.
D'Kronik's in Gospod Sirmak
v Ljubljani
Klub 851 pri študentskih domovih na Gerbičevi v Ljubljani je prejš-
nji teden nudil priložnost za ogled dveh skupin iz vzhodne Slovenije, ki
se od običajnih ročk obrazcev nagibata kjazzu in instrumentalni glasbi.
GOSPOD SIRMAK (iz Mur-
ske Sobote) je učinkovito ime, a
daje povsem drugačno asociacijo
o skupini in njihovi glasbi. Nji-
hov glasbeni izraz je sinteza že
slišanega v filmski glasbi. Speci-
fičnost mu daje solo kitara, ki se
opira na preigravanje kitaristov
šestdesetih let. Kitarist se torej
trudi dobiti čimbolj čist zvok
brez feedbacka, eha in drugih
efektov, ki so tako značilni za
poznejše obdobje psihadelija. Ši-
roka paleta instrumentov (tolka-
la, činele, saksofon in harmonij
poleg običajnih bobnov in kitar-
ske »dvojice«) daje zelo zaokro-
ženo in prijetno glasbeno celoto,
ki ne izziva pretiranih emocij, a
vzbuja poslušalcu občutek po-
polnosti, pri kateri so instrumen-
ti le enakovredni gradbeni ele-
menti zvočne stavbe. Temu bi
dodal še vtis o profesionalni in
neoporečni izvedbi, ki je zna:
uiečenosti, pridobljene« s časom
; tem primeru dolgem pet leti.
:> KR0N1K'S so p-ujsK.mu
občinstvu že dobro znani, zato je
njihov nastop privabil v bunke-^
na Gerbičevi Številne ptujske štu-
dente. Aplavdiranje se je tako
slišalo predvsem iz njihovih vrst,
verjamem, da bolj iz lokalpatrio-
tizma (pač »tu smo«) kot pa iz
dejanskega navdušenja nad nsto-
pom. D'kronik'se sem že nekaj-
krat poslušal, in če sem bil na ne-
katerih njihovih zgodnjih nasto-
pih (nepozabni garažni koncert
na Ptuju) prijetno presenečen
nad konceptom njihovega glas-
benega izraza, ki bi ga lahko raz-
vili v zelo izvirno formo, pa so
me tokrat razočarali. Fantje bi
očitno radi zbežali od prvotne
zasnove (ritmike hard cora, pre-
poznavni v aktualni saksofonski
in kitarski solaciji) v jazz preigra-
vanje. To seveda ni nič slabega, a
jim za tovrstne ekshibicije manj-
ka dvoje: spontanost in discipli-
na. Bil bi nepravičen do tistih, ki
so izvzeti, če bi sem vključil šc
obvladovanj.: instrumentov. Ka-
ko je vse to Videt"? Bas. bobni in
ritem kitara aj bi dr;"-al; pi.-udar-
jen ritem, solo kitara in saksofon
pa naj bi predst:!vljala glavn. in-
strumenta variaciji , ki jo cst ■
potrjujejo. Zatfikne se že pri me-
šalni mizi- ki pri takf.ni dinamik;
potrebuje nekoga, ki od komada
do komada prilagaja jakost glas-
bil zvočni sliki. Tako saksofon
pri povzemanju iniciative ne bi
igral vloge »piskača v ozadju« in
s tem puščal prazen prostor v ča-
su do vključitve solo kitare. Ne-
dopustno je vključevanje solo ki-
tarista v ritem, saj zveni kot po-
skus, da bi prekril napako, ki po-
vsem preglasi ritem kitaro. IVlo-
goče je prav disciplina njihova
najšibkejša točka. Tudi tovrstna
glasba pozna določene naravne
zakonitosti, ki jih spreminjamo
le, da spremenjene učinkujejo. A
v tem primeru gre za pomanjka-
nje občutka za čas: komad se
konča povsem nepričakovano.
Tudi solo kitara in saksofon se
na trenutke prekrivata in ustvar-
jata neprimeren hrup.
Seveda podoba, ki sem jo ori-
sal, ni tako temna. Fantje so sku-
paj komaj pol leta. Očitno kot si-
cer dobri glasbeniki potrebujejo
čas, da bodo upravičili vzardeva-
jočr;. pohvale vojih ptujskih
fantov. Sicer pa lahki- h lavdu-
s -n ■ litam kitarski .iolaciji na
blues. Ta je bila i udi iokrat po-
vsen cool.
Slavkr-- Podbrežnik
Cepljenje
proti gripi
čeprav se aktivnost virusa gripe v sezoni 1991/92 še ni pojavi-
la v epidemičnem obsegu, pa vendar vemo, da je gripa tudi zaradi
posledic javoozdravstveni problem, še posebej zaradi zvišane splo-
sne umrljivosti.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je cepljenje edini ukrep, ki za-
gotavlja neko stopnjo posamezne in kolelktivne za.šČlte. Ne sam da
v večini primerov preprečuje nastanek hujšega obolenja, varuje
predvsem pred zapleti gripe, ki so lahko za nekatere skupine ljudi
usodne.
Cepivo, ki ga uporabljamo pri nas, je izdelano po priporočilih
Svetovne zdrav.stvene organizacije. Cepimo z dvema dozama po
0,5 ml cepiva v presledku enega meseca podkožno, v predel nadlan-
ti.
Posebno priporočljivo je cepljenje za:
—	prebivalce, .stare nad ^ let,
—	bolnike z obolenjem srca in ožilja,	^
—	bolnike s kroničnimi obolenji dihal ali nagnjenostjo okuž-
bam dihalnih poti,
—	bolnike s kroničnimi obolenji ledvic,
—	bolnike z boleznimi presnove ^sladkorna bo^lezen),
—	bolnike z zvišanim knnim pritiskom in izraženo ateroskle-
rozo, tudi mlajše od 60 let,
—	bolnike s kroničnimi boleznimi krvotvornih organov in
vseh, pri katerih ni zadržkov za cepljenje.
Cena kompletnega cepljenja (2 dozi) je 980,00 SLT,
Cepimo vsak dan razen srede in sobote od vključno 7. do
vključno 11. ure v prostorih Higiensko-epidemiološkega oddelka v
Ptuju. Tr^ mladinskih brigad 2.
Obveščamo tudi, da imamo še nekaj do? cepiva proti klopne-
mu mcningoencefalitisu. Cepljenje bi izvedli v ianuarju in februar-
ju 1992 (1. doza januarja, Ii. doza ftSvuarj«.. ^a ta način bi dose-
gli zadostno zaščito do pozne pomla 1;, kd Mku -eni klopi ogrožajo
predvsem ljudi, ki radi zahajajo v gore- ••
Vsa pojasnila lahko dobite po tek-i^nu 771-458.
Vodja HE oddelka Ptuj
dr. Ciril Korpar, specialist
12 - TV SPOREDI
5. december 1991 - TEDNIK
TEDNIK - december 1991
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
5. december 1991 - TEDNIK
TEDNIK - december 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
Kulturni
križemkražem
PTUJ9 Danes oh IS. un
ho 1' Razstavišču oh Dravi ot-
voritev razstave numizmati-
čnega kabineta Sarodnega
muze/a iz Ljubljane Dh ,\'AR-
Nl^nO V ANTIKI .VI SLO-
VENSKLM.
SEŽANA.	BREŽI-
CE • Anel<s lilija Ravnjaka
v produkciji Zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj in v re-
žiji Branke Bezeljuk-Glazer
gostuje tudi v letošnji sezoni
po Sloveniji. 9. decembra ga
bodo videli »• Sežani in dan
kasneje v Brežicah.
nVJm V torek. 12. decem-
bra. ho v- gledališču predstava
glasbena pravljica Taranti-
lova piščalka v izvedbi Kleme-
na Ramovša in igralca Vojka
Zidarja. Naslednji dan ho
predstava po okoliških šolah.
PTUJ • V razstavi.\ču na
gradu je do konca meseca na
ogled razstava Narodne gale-
rije iz Ljubljane NEVIDNE
STRANI VIDNE UMETNO-
STI, ki govori o tem. kako so
likovna dela nastala in zakaj
so takšna, kot se nam kažejo
danes.
TOM'AŽ PRI ORMO-
ŽU • Jutri zvečer oh 18. uri
ho koncert mešanega pevskega
zbora DPD Svoboda iz Ormo-
ža pod vodstvom Jožeta Bari-
na-Turice.
ORMOŽ • 9. decembra ho
v domu kulture gostovalo Slo-
vensko ljudsko gledališče iz
Celja s predstavo Andersena
DALEČ OD DVORCA. Pred-
stava je namenjena šolarjem
osnovnih šol Miklavž pri Or-
možu, Središče oh Dravi in Or-
mož.
SLOVENSKA BISTRI-
CA • V Slomškovem domu bo
d revi miklavževanje s kultur-
nim programom.
SLOVENSKA BISTRI-
CA • 9. decembra ob 16. in
17. uri bo v okviru prireditev
VESELI DECEMBER lutko-
vna predstava za bistriške šo-
larje; 10. decembra bodo pred-
stave še na osnovnih šolah Sp.
Polskava, Poljčane, Makole in
Oplotnica.
SLOVENSKA BISTRI-
CA % 18. decembra ob 18. uri
bo v poljčanski cerkvi BOŽI-
ČNI KONCERT mešanega
^pevskega zbora PRO MUSI-
iz Maribora.	^
Slovenski novinarji o sebi
14. študijskih dneiih slovenskih no*inarje\, ki so tokrut
potekali \ hotelu Špik » (.o^d-Murtuljku, je sodelofulo največ
novinarjev doslej, kako tudi ne, ko pa so bile teme od četrtka,
2H., do sobote, M. novembra, nadvse privlačne in zanimive.
lako je že prvo .srečanje ^ slo-
venskim ministrom za informira-
nje Jelkom Kacinom docela raz-
burilo duhove, predvsem ob
obravnavi predloga novega zako-
na o informiranju, ki naj bi pri-
čel veljati sredi prihodnjega leta.
Sicer pa je bilo na paneini disku-
siji o slovenskem novinarstvu
včeraj in danes izrečenih še pre-
cej pikrih pripomb. V petek je bi-
la ustanovljena novinarska zbor-
nica Slovenije, neke vrste cehov-
ska organizacija, ki bo skrbela za
novinarske interese tako doma
kot na tujem. Beseda je bila tudi
o novinarstvu, etiki in zakonu,
kjer so svoje mnenje kresali enii-
nentni slovenski juristi in komu-
nikologi. Sprejet je bil nov ko-
deks novinarjev Slovenije in za-
radi nepodpisane kolektivne po-
godbe s strani RTV Ljubljana še
pomemben sklep o opozorilni
stavki, ki jo bomo slovenski no-
vinarji izvedli v sredo, II. de-
cembra, če dan pred tem še ne
bo podpisana kolektivna pogod-
ba z nasprotne (delodajalčeve)
strani.	-OM
Minister Jelko Kacin ni bil s svojimi novinarji nič preveč zadovoljen,
(foto: M. Ozmec)
SLOVENSKA BISTRICA
Zasebnih
obrtnikov
vedno več
Po podatkih sekretariata za fi-
nance in gospodarski razvoj je
bilo v občini Slovenska Bistrica
ob koncu oktobra letos 589
aktivnih in 138 popoldanskih
obrtnikov. Že po podatkih iz pre-
teklih obdobij ugotavljajo, da je
bistriška občina po številu obr-
tnikov v samem vrhu slovenskih
občin. Zanimanje za odpiranje
novih obrtnih delavnic in drugih
dejavnosti pa še naprej raste,
največ na področju trgovine in
intelektualnih dejavnosti. Ob
tem je zanimivo, da se je število
popoldanskih obrtnikov zmanj-
šalo.
Med aktivnimi obrtniki je naj-
več (322) takšnih, ki opravljajo
storitveno obrt, na drugem mestu
pa so avtoprevozniki, saj jih je
kar 96.
Na izdajo obrtnega dovoljenja
čaka trenutno 35 občanov, števi-
lo prosilcev pa se še vedno pove-
'	Viktor Horvat
Srečanje najstarejših Turniščanov
v petek je bilo v domu krajanov krajevne skupnosti Turnišče sre-
čanje starejših krajanov. Pripravili so ga člani komisije za socialna
vprašanja skupaj s predsednikom sveta Francem Štruciom.
Zbrani so uživali ob čudovitem petju noneta Obrtnega združenja
Ptuj, zelo pa so jih presenetili otroci iz krajevne skupnosti, ki so sa-
moiniciativno prikazali svoje sposobnosti v govoru in petju.
Z majhnimi darili v znak pozornosti sta bila obdarjena najstarej-
ša prisotna krajana — Terezija Kozina in Jožef Primožič. Najstarejšo
krajanko Frančiško Gerdak pa so člani komisije za socialna vpraša-
nja obiskali v Domu upokojencev Ptuj, kjer preživlja jesen svojega ži-
vljenja.
Člani komisije se skupaj s predsednikom sveta zahvaljujejo
vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da seje srečanje nad 70
let starih krajanov končalo prijetno in za nekatere nepozabno, -anc
ORMOŽ
Obnova grajskega stolpa
Obnova starih stavb, predvsem stolpov, bodisi grajskih ali cer-
kvenih, zahteva veliko znanja in trdega dela, so povedali delavci lju-
tomerskega Proizvodno gradbenega podjetja, ki obnavljajo ormoški
grad. Minuli teden so imeli še posebno zahtevno delo pri ostrešju
grajskega stolpa. Večino tramov so morali zamenjati z novimi. Stolp
so najprej postavili na trdnih tleh, naslednji dan pa so piramido raz-
bili in tram za tramom spravljali v višino 30 m, kolikor je visok stolp
ormoškega gradu.	Besedilo in posnetek: Vida Topolovec
Piramida je bila videti kot skelet
za vesoljsko ladjo.
Grajski stolp bo kmalu brez zi-
darskih in tesarskih odrov.
Drugi dan so delavci skelet razstavili, tramove označili in jih spravljali
na vrh stolpa.
MOPEDIST TRCIL V AVTO
Po lokalni cesti s Koga proti
Gomili se je v torek, 26. novem-
bra, nekaj po 15. uri peljal na ko-
lesu z motorjem Danilo Zabav-
nik s Koga 49. Med vožnjo skozi
naselje Kog je krenil preveč po
levi strani cestišča, zaradi tega je
trčil v osebni avto, ki ga je nas-
proti-,i^>ripeljal Danilo Hlebec,
Kog 19. Pri trčenju se je Zabav-
nik hudo ranil in so ga prepeljali
v ptujsko bolnišnico.
KOLO VAGONA CEZ
STOPALO
Na železniški postaji v Mari-
boru se je v torek, 26. novembra,
popoldne v delovni nezgodi težje
poškodoval premikač Peter Ma-
rinič iz Bresnice 82, KS Podgorci
v občini Ormož. Poskušal je od-
klopiti zadnji vagon premikajoče
se vlakovne kompozicije, pri tem
mu je spodrsnilo, padel je pod
vagon in kolo vagona mu je
zdrobilo stopalo desne noge.
Zdravi se v mariborski bolnišni-
ci.
som obstrelil A. L. iz Vrhloge,
zaradi česar je moral iskati medi-
cinsko pomoč v mariborski bol-
nišnici, kjer so mu od strelne ra-
ne poškodovano roko spravili v
povoje. Vsak primer poškodbe s
strelnim orožjem pa morajo spo-
ročiti policijski postaji, kjer so
ukrepali po predpisih. Samokres
so zasegli, A. L. pa bodo predla-
gali v postopek sodniku za pre-
krške.
ŠEST RANJENIH
V ČELNEM TRCENJU
Po lokalni cesti od Dražencev
proti Selam se je v soboto, 30.
novembra, nekaj pred 14. uro pe-
ljal z osebnim avtomobilom
Franc Peršoh iz Dražencev 77.
Zunaj naselja Draženci je začel
prehitevati avto, ki je vozil pred
njim, in prav tedaj je nasproti
pripeljal z osebnim avtom Dani-
lo Sohar iz Maribora. Prišlo je
do čelnega trčenja, v katerem so
bili hudo ranjeni trije sopotniki v
Šoharjevem avtomobilu: Brigita
Šohar, Geza Murko in 11-letni T.
Š. Prepeljali so jih v ptujsko bol-
nišnico. Lažje ranjeni so bili še
voznik Šohar in 5-letni U. Š. ter
voznik Peršoh, ki v svojem avto-
mobilu ni imel sopotnikov.
FF
NEPREVIDNO S
SAMOKRESOM
V Vrhlogi pri Slovenski Bistri-
ci se je prejšnji teden s samokre-

y poročni dvorani na magistratu v Ptuju je bilo ► soboto. M), no-
vembra, delavno in slovesno. Poročilo se je osem novih parov, opravili pa
so tudi slovesnost dveh zlatih porok. Zlatoporočenci so bili:
FFRDINAND in ANA DFRNIKOVlC iz Pristave 18 v KS t ir-
kulane. Ferdinand je bil rojen 28. 5. 1913 v Pristavi, Ana, roj. Pfeifer,
pa 22. 7. 1919 v Brezovcu. Zlati ženin je upokojen krojač, nevesta pa
je delala in gospodinjila doma. Poročila sta se 29. II. 1941 v Cirkula-
nah. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, danes pa se veselita tudi ob
10 vnukih.
Ferdinand in Ana Dernikovič kot zlatoporočenca. (Foto: Langerholc)
JANEZ in JUSTINA PURG iz Stogovcev 44, KS Ptujska Gora,
sta se poročila 30. 11. 1941 na Ptujski Gori. Janezu je bilo takrat 25
let, doma je bil v Skrbljah pri Majšperku, Justini, rojeni Kojc, iz Pod-
lož pa šele 17 in pol, zato je danes najmlajša zlata nevesta v ptujski
občini. Janez je upokojeni ključavničar, vsa povojna leta do upokoji-
tve je delal v TVl Majšperk, Justina pa je skrbno delala doma in go-
spodinjila. Imela sta tri otroke, ponosna sta nanje, enako kot na pet
vnukov in tudi že enega pravnuka.
Tako prvemu kot drugemu zlatemu paru iskrene čestitke in do-
bre želje tudi v imenu našega uredništva!
FF
Janez in Justina Purg po 50 letih znova pred matičarjem. (Foto: Lan-
gerholc)
RODILE SO - ČESTITAMO:
Natalija Kelemina, Ljubno, Radmirje
68, Mozirje — Barbaro; Zinka Šebe-
la, Kicar 86, Ptuj - Tamaro; Nina Ši-
menko, Krempljeva 10, Ptuj — Sama;
Andreja Kranjc, Zg. Leskovec 23 —
dečka; Terezija Gigec, Velika Varnica
38, Zg. Leskovec — deklico; Slavica
Škrinjar, Turški Vrh 14, Zavrč — de-
čka; Nada Ivančič, Placarovci 15/a,
Gorišnica — Maje; Angela Rep, Gor-
ca 13, Podlehnik — dečka; Dragica
Kaučič, Kariževa 5, Ptuj — Nevo; Li-
dija Hrga, Dornava 116/c, Dornava
— Tino; Lidija Rojič, Žnidaričevo
nabrežje 7, Ptuj — Roka; Sonja Li-
ber-Kazimir, Ul. V. prekom. br. 12 —
Matevža; Milica Klasinc, Trstenjako-
va 9 — Nikolaja; Majda Nemec, Kog
1, Ormož — Jureta; Ida Vučina, Tr-
novci 23, Tomaž — Davorja; Darja
Kokol, Skolibrova 13 — Nina; Tatja-
na Koželj, Hajdoše 77, Hajdina —
Tamaro; Jasna Pesek, Njiverce, Vego-
va 22 — deklico; Tinka Rozman, No-
vinci 6, Vitomarci — Mateja; Katja
Pšajd, Klepova 14, Ptuj — Luka;
Marjana Rodeš, Virje, Ormoška 6,
Cestica — Maria.
POROKE - PTUJ: Vaidi Brajko-
vič, Labin, Štrmac 9, in Brigita Mun-
da, Ormož, Ulica dr. Hrovata 1;
Branko Valenko, Moškanjci 1/e, in
Smiljana Zorko, Moškanjci 2/c; An-
ton Brodnjak, Orešje, Cesta kurirjev
NOV 44, in Angela Šimenko, Placar
19; Robert Hameršak, Apače 280, in
Silva Vinko, Pobrežje 3; Janez Re-
berc, Zamušani 50, in Zdenka Zoreč,
Zamušani 50; Andrej Tumpej, Lo-
vrenc na Dravskem polju 57, in Brigi-
ta Kosenburger, Zgornja Hajdina
156; Zvonimir Holjevac, Oprtalj b.b.,
Buje, in Ksenija Škraber, Ruj, Volk-
merjeva cesta 7.
UMRLI SO: Mihael Tivadar, Kun-
gota pri Ptuju 53, roj. 1933 - u. 26.
novembra 1991; Franc Kostanjevec,
Nova vas pri Ptuju, Ul. Jožefe Lacko-
ve 17, roj. 1940 — u. 26. novembra
1991; Zvonko Majar, Markovci 40,
roj. 1961 - u. 27. novembra 1991;
Franc Toplak, Mostje 4, roj. 1931 —
u. 27. novembra 1991; Ivanka Čurin,
Središče ob Dravi, Slovenska cesta
42, roj. 1911 - u. 1. decembra 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmlgoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračlč, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.250,00 to-
larjev, za tujino 2.450,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.