Cena 1 Oin Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št- 21-09. V lubiiani, dne 22. decembra - «934. Štev. 51 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Tretji član Kraljevega namestništva, f- Perovič Ivo, je nam v Dravski bano-,lni Prav za prav najmanj znan. Vemo le °) da je vršil od leta 1932. dalje visoko ® odgovorno funkcijo bana Savske bano-11J®> Kolikor smo prišli v stike z nacio-ansti iz te banovine, smo se morali iz jjn pripovedovanja prepričati, da je do-,! sosednja naša banovina v njem moža, 1 ni bil samo izreden strokovnjak v vseh pravnih zadevah, marveč tudi mož izred-ega takta, pri tem pa brezkompromisen .ugoslovan, udan z dušo in telesom svo-g u Kralju in svojemu narodu. Sokoli v Jjvski banovini ne bodo nikdar pozabili , ® praktične naklonjenosti, ki so je bili e*ezni pri širjenju sokolske ideje med rvatskim Seljakom! Dr. Perovič ni samo t'j^oval sokolskim zastavam in imel pri akih prilikah ganljivih govorov, on je v osnici gradil sokolske domove in si za-■ užil ono globoko udanost, ki so mu jo obri hrvatski bratje izkazovali vedno in Povsod. Malo životopisa. Rojen v letu 1882. v ^adru je tam dokončal osnovne in srednje ®°le, juridične študije pa na univerzah v ^agrebu, Pragi in na Dunaju. Že kot dijak se je udejstvoval v nacionalnih društvih, on je ustanovil Sokola v Zadru, on je bil duša vsega nacionalnega dela v £adru in okolici. Po dokončanih študijah je postal sodnik in ostal v tej svoji funkciji večinoma v dragem svojem Zadru. , , ? .^ec- 1918 je služboval najprej o- državni odvetnik v Splitu, nato je vstopi ina P?z*v takratne pokrajinske vlade za aimacijo v politično službo ter prevzel •fiesto okrožnega načelnika v Dubrovniku. Aprila 1921 je šel v isti funkciji v Šibenik ter je prj tej priliki organiziral našo upra- vo v prvi in drugi dalmatinski coni po umiku italijanskih čet. Kako je bil priljubljen in vesten kot uradnik, kaže dejstvo da je postal že v decembru 1922 veliki župan Splitske oblasti, kar je ostal do likvidacije velikih županstev. Leta 1925. ga vidimo kot predsednika naše delegacije za izvršitev določb rapallske pogodbe v Firenci, novembra 1929 je postal pomočnik ministra notranjih zadev, kar je ostal, dokler ni postal ban Savske banovine. Ko je blagopokojni Viteški Kralj Ale- Ivo ksander I. Ujedinitelj dne 5. januarja 1934 na Bledu s toliko dalekovidnostjo mislil na vse možnosti, hotel zavarovati svojo ljubljeno Jugoslavijo in svoj ljubljeni jugoslovanski narod pred najtežjimi posledicami ter zbiral one najboljše Jugoslovane, ki naj bi stali ob strani Nj. Vel. kralju Petru II., če bi moral še mladoleten vsled nedoumljivih potov usode stopiti na prestol kraljevine Jugoslavije, je zapisal v svojo oporoko tudi ime dr. Peroviča. Že to samo dejstvo zadošča nam, nacionalistom, ki se zavedamo in čutimo vedno globlje, da je bil blagopokojni Mučenik v resnici prvi Jugoslovan, čegar misli so bile posvečene samo Jugoslaviji in njenemu procvitu. Njegova volja nam je sveta, že samo vsled tega more računati tudi g. kraljevi namestnik dr. Perovič vedno in povsod na popolno udanost jugoslovanskih nacionalistov. To tembolj, iker vemo, da si je g. dr. Perovič to visoko priznanje blagopokojnega Kralja zaslužil s težkim in požrtvovalnim delom za narod in državo. Prav posebej nam je še drago, da je g. kraljevemu namestniku dr. Peroviču dobro znana tudi Dravska banovina, katero pozna vsled svojih ponovnih posetov in jo visoko ceni vsled njenih naravnih krasot. Vsem trem članom kr. namestništva z Nj. Vis. princem-namestnikom Pavlom na čelu pa kličemo: Zdravo, paladini Njeg. Vel. kralja Petra II.! Jugoslovanski nacionalisti Vam bomo sledili, da bo očuvana zapuščina Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja Njegovemu nedoraslemu sinu Nj. Vel. kralju Petru II., upu in nadi jugoslovanskega naroda. I. C. Mir Vam. Jugoslovani! Božič! Ko smo ga obhajali pred letom, VaS“'° vedeli, kako dobro nam je in kako rno čuvata svetlo oko in jaka roka kralja e«sandra nad našo usodo. g, T® mesec sta minuli dve leti od one ^Jasne dobe, ko je bil ves svet prepričan, sm Se nahaJa Jugoslavija pred popolnim raz-DaHi'n ,n 8re *e za dneve, ko bo raz-tr.sa»ia po sebi. Nezreli ljudje so sma-li je prišel čas, ko bodo lahko proved- ,v Prakso svoje sanje o razkosanju velike ni V 8vrh° uresničenja utopističnih sanj v V ’ č*lnbolj samostojnih drobcih, ki bi jih ne .. Seveda oni sami. Navdušenje pri naših si(JPriiateljih je bilo nepopisno in bili so si o nii, (ja hodo y najkrajšem času korakale 0 lc?Ve žete preko jugoslovanskih mej, da °"Ode zasužnjene Slovence in nesrečne vate izpod srbskega jarma. Ko ^VQ- komaj in kakšna izprememba! br iSe- sk°raj ^'e potapljal jugoslovanski ina ’• ^ za8rabil za krmilo naš pokojni Kr-'!l dokazal vsemu svetu, zlasti pa preseje enhn sovražnikom, da je brod Jugoslavije potisk *n zc*rav *n da mu tutii onih par sto v Kan, ki so hotele zagospodariti na njego- sam krovu’ škodovati ne more. In ta brod ni Vom° pryestal viharja, pridružil se je brodo-Poh na^ zavezniških narodov. In tako je stal modrim vodstvom Velikega Krmarja na-ter° Ino‘5no zavezniško brodovje, sredi ka-brod^ plove mirn0 in dostojanstveno naš osa ^adel Je Krmar, toda krmilo ni ostalo kr m leno- Ce ga ne morejo držati dovolj na6 0 sedaj še slabe roke Krmarjevega Si-t ’ ^a Podpirajo druge, moške roke Njegovih ttii tnaUlestnik°v 1° pomočnikov, za kateri-klen cel°kupen jugoslovanski narod, zje-ho e vV *e^ih borbah, sicer resen, pa tudi Desen čuvar svojih pravic! ta na5 br?d danes že očiščen vseh zati t • S° 118 n^em’ še 8e skušajo poka-u m tam, še skušajo cvileče uveljaviti svoje prelenziije, razburjati narod in zavajati njegove misli, da bi pozabil na oni cilj, za katerim mora stremeti ne le po volji padlega Krmarja, marveč v svojem lastnem življenjskem interesu. Tu in tam se pojavijo še vedno posamezniki, ki še niso obračunali s svojo lastno preteklostjo in še vedno mislijo, da bodo lahko preokrenili smer jugoslovanskega brodovja. Motijo se, zapisani so poginu in pozabljenju. Naj nosi še tako lepa imena in blagozveneče naslove, naj se sklicuje na še tolike zasluge v prošlosti, izgubljen je, kdor se ne zna uživeti v sedanjost, pregažen bo, kdor se oklepa separatističnih idej in vodi borbo proti ideji resničnega, praktičnega zedinjenja celokupnega naroda. Ce kličemo za Božič 1934 božični pozdrav »Mir vam bodi« vsem dobrim jugoslovanskim nacionalistom, pošiljamo isti pozdrav tudi vsem onim, ki še lomijo kopja za neko abstraktno slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo, vsem onim, ki še vedno nočejo pojmovati, da je borba za tradicije in značilnosti enega ali drugega dela našega naroda nemogoča, dokler ni naša državna zgradba na zunaj in znotraj tako jaka, da bo prenesla brez vsake opasnosti tudi nekoliko živahnejši razgovor med brati o vrednosti in pomenu ene ali druge značilnosti, ene ali druge tradicije v tem ali onem delu našega naroda. Slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo — vse troje more eksistirati le kot sestavni del jugoslovanske celote. Samo ta jugoslovanska celota more tvoriti okvir, ki spaja te tri dele v solidno povezanost medsebojne enakosti in medsebojnega bratstva. Ko slavi ves krščanski svet spomin onega velikega dneva, ko se je včlovečil naš Odrešenik in nastopil svojo težko pot samo-požrtvovanja in samozatajevanja, ki ga je vodila do smrtnega križa na Golgoti, se zavedajte tudi Vi, mali ljudje z velikimi naslovi in še večjimi ambicijami, da propada inalo zato, da nastaja ono, kar je veliko in sposob- no življenja. Za nastanek Jugoslavije so pretekle reke krvi in so padli milijoni žrtev, za končnoveljavno ugotovitev nujnosti in nenadomestljivosti naša Jugoslavije in našega jugoslovanskega naroda je prelil svojo srčno kri naš padli Kralj. Za krščanstvo so padle neštete žrtve, če bi teli žrtev ne bilo, ne bi bilo krščanstvo zavojevalo sveta, ker žrtve so najboljše seme vsake dobre in zdrave ideje. Za idejo enotnega jugoslovanskega naroda, za idejo edinstvene in nedeljive jugoslovanske države niso padle sorazmerno prav nič manjše žrtve! Samo vsled tega je Jugoslavija tu, samo vsled tega bo Jugoslavija ostala! Mir vam vsem, ki ste malega duha in se ne znate iztrgati iz okovov suženjske prošlosti. Če se ne znate uživeti v sedanjost in bodočnost našega naroda, če ne znate prilagoditi svojih misli tej sedanjosti in bodočnosti, dajte mir samim sebi in ne rinite v ospredje, dajte pa predvsem mir našemu jugoslovanskemu narodu in nam, slovenskim državljanom kraljevine Jugoslavije, ki si ne žele drugega kot mirnega in složnega dela, da bo stala čimprej jaka stavba edinstvene Jugoslavije, v kateri bo imel varno zavetje vsak Slovenec, v kateri bo tudi Slovenec lahko gojil vse to, kar mu je ljubo in dragoceno. To je božična poslanica jugoslovanskih nacionalistov Narodne Odbrane — Slovencev, namenjena vsem, ki so dobre volje in niso toliko zaslepljeni, da ne bi videli ničesar razen sebe in svojih nazorov. Kolikor pa je še takih med nami, tem kličemo: »Ne čakajte Velikega petka, ker niste sposobni niti žrtev niti trpljenja. Ce boste vztrajali v svoji miselnosti in na svojih potih, boste dočakali morda svoj Veliki petek, ne boste pa dočakali dneva Vstajenja, kajti Vstajenje čaka le one, ki žive in trpe za velike cilje. Nam vsem pa more in mora biti ta veliki cilj le: Velika jugoslovanska, vseh separatizmov rešena Jugoslavija!« I- C. Francija in Italija Zopet sloji Evropa pred veliko in važno problematiko. Ni danes prvič, ko se govori o poskusili francosko-italijanskega zbližanjar, navajeni smo na lake poskusa vsa poslednja leta, toda veri ki o se je izkazalo, da so bili le Sizifovo delo, ki po velikem trudu ni prineslo nobene koristi Sedaj našo skepso lahko popravimo vsaj v toliko, da vsaj po zunanjih znakih lahko rečemo, da obstoja večja pripravljenost za sporazumi na eni in drugi strani za ureditev razmerja, ki je doslej variralo le med indiferenco in sovražnostjo. Sicer je vladala na francoski strani tudi doslej ves čas odkritosrčna pripravljenost za sporazum z »latinsko sestro«, toda v Italiji so ta sporazum razumeli tako, da bi račun zanj morala plačati samo Francija. Razmere so v poslednjih mesecih to stališče Italije malo izpreme-nile. Italija je izgubila mnogo iluzij v siv oj ih zunanjih ambicijah, zapravila je važne zunanjo postojanke, razšla se je z Nemčijo in slednjič poleg zunanje nevarnosti tudi svojo notranje politično, zlasti pa gospodarsko nesi-guirnost, tako da je danes naravnost prisiljena iskati si podpore tam, kjer jo je doslej odklanjala. Uvod s katerimi je na zunaj začelo novo zbliževanje Rima in Pariza je malo boljši kakor smo jih bili doslej navajeni. V Italiji sla se vršili minuli teden dve veliki manifestaciji francosko-italijanskega prijateljstva, katerih so, se udeležili francoski in italijanski službeni krogi. Prva je bila v Ženevi, ko se je proslavljalo bratstvo francosko-italijanskega orožja v svetovni vojni, pri katerih je bil prisoten tudi francoski mornariški ministeir Pietri. Posebno svečano pa je bilo odkritje spomenika francoskega velikana Chateaubrianda na Monte Pinciu v Rimu, ki se ga je udelež.il sam ministrski predsednik Mussolini, Francija je pa poslala na slavnost celo delegacijo, pod vodstvom predsednika senatnega cdlbora za zunanje zadeve Berengera, kateremu je bila o tej priliki poverjena posebna misija, ki naj bi olajšala nadaljnji potek pogajanja med obema državama. Berenger ie znan kot naravnost fanatičen pododbomik ltalijan-sko-francoskega zbližanja in ni zato nič čudnega, če je bil njegov govor na Monte Pinciu pravi slavospev na latinsko bratstvo« ter tudi ni zameriti njegovemu optimizmu, če se je pospel do trditve, da so danes vsa nasprotja, ki ločijo še obe državi samo »birokratskega« značaja, tako da jih bo brez posebnih težav mogel rešiti Laval o priliki svojega poseta v Rimu. Po proslavi je pa Berenger, ko mu je minulo navdušenje, gledal stvannejše na dogodke in je o tej poti zunanjega ministra izjavil le, dla je »zelo verjetna« in je Laval res obisk v Rimu, ki je bil prvotno določen za miesec december, navzlic izlivom navdušenja •v Rimu, preložil na kasnejši čas. Nasprotja, ki so obstojala med Francijo in Italijo, gotovo niso bila le površna in birokratska, kakor se je izrazil Berenger. Spominjamo se, da trdi Italija, odkar je prišel fašizem na oblast, da je bila na mirovni konferenci ogoljufana in da niso zavezniki držali napram njej londonske pogodbe. K temu je prišteti še silno idejno nasprotje, ki vlada med demokratsko Francijo in fašistično Italijo, ki je polagoma pripomoglo k temu, da sta si stali obe dtržavi nasproti kot dva nasprotna tečaja, gledajoč se z nekim načelnim nezaupanjem. Pri tem je novi režim v Italiji začel povzdigovati fišistični Rim na stopnjo cesarskega Rima in fašizem je začel očitati Fran-eiji, da je degeneriran narod, ki ima danes ]>o krivici hegemonije v Evropi, katera bi morala prav za prav pripadati novi Italiji. V tem ozračju so vsi spori, ki so nastajali med Italijo in Francijo dobivali zelo resen značaj in povzročali srdite očitke na obeh straneh, pa naj je šlo za regulacijo afriških kolonij, za pomorsko pariteto ali statut Italijanov v Tunisu. Danes rešitev teh vprašanj po poročilih iz Rima ugodno napreduje, ker odstranjene dos?danje psihološke ovire med obema narodoma in je Francija baje pristala že na korekture, ki jih Italija zahteva v Afriki, pravilo pomorske paritete je pa bilo dogovorjeno za Sredozemsko morje. Toda na Quai d’Or-sayju so tudi glede teh napredovanj v pogajanjih nekam molčeči, kar kaže, da se Rimu pri njih očividno mnogo bolj mudi kakor Parizu. Najveeje težave, katerih se v teh razgovorih doslej niso niti še dotaknili, pa nudi vprašanje srednje in balkanske Evrope. Glede Avstrije bi se Pariz in Rini mogoče še sporazumela, ker vodi pri tem oba osnovno načelo, da je neodvisne®* Avstrije nujno potrebna za ohranitev evropskega ravnotežja in miru. Mnogo težja je pa zadeva glede odroSa-jev do Male antante in Madlžarske. Italija se je zaradi svoje imperialistične politike postavila na čelo držav, ki z vsemi sredstvi delujejo za porušetije današnjega evropskega reda, da bi v občem neredu uplivali za seibe kake koristi. Ta evropska nevarnost se iine-(Nadaljevanje na 2. strani) 17. december Meglen, deževen in skrajno žalosten je bil v Ljubljani pretekli ponedeljek, 17. decembra. Enako megleno in skrajno žalostno je bilo na ta dan razpoloženje v naših dušah. Vseh polnih 15 let smo smatrali 17. december kot veliki nacionalni praznik, ker se je na ta dan rodil naš narodni kralj. Bil je to dan rojstva onega, ki je kot nacionalni heroj započel in srečno dovršil v krvavih borbah našo nacionalno osvoboditev, ki je po vojni in našem nacionalnem zedinjenju bil simbol Jugoslovanstva in ona os, okrog katere se je varno in sigurno kljub vsem notranjim in zunanjim viharjem sukalo vse naše državno in nacionalno življenje. Ta dan smo slavili ne po ukazu oblasti, kakor smo bili vajeni in prisiljeni pred našo osvoboditvijo, slavili smo ga spontano in iz srca, iz notranjega duševnega nagiba, hvaležni usodi, da nam je naklonila v najtežjih časih krvavih osvobodilnih borb in pozneje v težkem kaosu notranjepolitičnega urejevanja, prebujanja nacionalnega ponosa in državljanske zavesti Njega. To nesrečno leto nam je kruta usoda iztrgala 'našega kralja in voditelja, katerega telo smo položili ob neizmerni boli in žalosti celokupnega naroda brez razlike stanu, vere in plemena v grobnico na posvečenem Oplencu še predno je napočil ponovno dan njegovega rojstva. »Kralj je mrtev, živel kralj«! Srečni smo, da se je to staro geslo moglo po srečnem naključju tudi pri nas uveljaviti v polnem svojem obsegu — da je mrtvo samo kraljevo telo, da pa njegov duh, njegove ideje živijo nepretrgano in ne samo v svoji imaginerni obliki, ampak v polni inkarnaciji živega in čilega Njegovega sina, našega mladega kralja Petra II., katerega rojstni dan pade na 6. septembra in katerega bo naš narod dostojno proslavil prvič šele prihodnje leto. : Nihče ni ne zahteval ne pričakoval, da se proslavi rojstni dan našega mrtvega kralja tako, kakor smo ga slavili za njegovega življenja. Ravno tako pa nihče ni pričakoval, da se bo zgubil ta dan v večnost, kakor se izgubljajo vsi drugi, ki niso v nikaki posebni zvezi z našim nacionalnim življenjem. Pričakovali smo od merodajnih faktorjev doma in v centrali, da bodo pravočasno našli način, kako bi ta dan dostojno proslavili, kako bi ne mogoče ponovno drezali v težke še dolgo ne zaceljene rane, marveč kako bi se tudi ob tej priložnosti ponovno spomnili Njega, ki je bil in je tudi po smrti ostal simbol našega osvo-bojenja, našega nacionalnega zedinjenja in življenja. Kakor beremo iz dnevnega časopisja, so se vršile vendar spontano skoraj povsod žalne svečanosti, molitve, predavanja po šolah itd., čujemo celo, da so trgovci v Beogradu po lastni volji in ostentativho zaprli za nekaj časa trgovine. Tudi v naši banovini ni povsod minil ta dan tako žalostno in nemarno, kakor v Ljubljani, ker so v Mariboru in Celju imeli vsaj po šolah komemoracije za velikim kralje. Edino svetlo izjemo tvorijo v Ljubljani naši pravoslavni bratje, ki so na svojo roko obavili posmrtne molitve za blagopokoj-nim kraljem v svoji kapeli na Taboru. Ako so imeli mogoče naši merodajni faktorji druge važnejše skrbi in opravke, kakor da bi mislili na občutke in potrebe ljudstva, mogli so to vsaj javiti pravočasno. Trdno smo prepričani, da bi naša nacionalna javnost, naše nacionalne organizacije ne bile prezrle tega dneva in da bi na dostojen način izkazalo naše ljudstvo dolžno pieteto do velikega našega pokojnika. Nacionalno javnost Ljubljane ne zadene krivda za ta propust, ker ni mogla misliti in verjeti, da se s strani oblasti ne bo ničesar storilo. Žalostni 17. december 1934 naj bo nam vsem opomin, da v bodoče ne propustimo takih momentov, da si ne nakopljemo sramoto pomanjkanja pietetnih dolžnosti. Ni dovolj imeti odbore in zbirati prispevke za spomenik pok. kralju. On je zaslužil še veliko večji in trajnejši spomenik od marmorja in granita, spomenik, ki mu ga postavimo v naših srcih in dušah, v našem hotenju in delovanju, v nastojanju, slediti njegovim stopinjam za dobro naroda in države. Ali bomo še kdaj imeli tako sicer žalostno, vendar nad vse prikladno priložnost, da se spominjamo našega velikega Kralja in Mučenika, da njegovo življenje, borbo, trpljenje in mučeniško smrt predočimo naši mladini, da jo po Njegovem svetlem vzoru pripravljamo za delo v bodočnosti. Meglen, deževen in skrajno žalosten je bil v Ljubljani pretekli ponedeljek, 17. december, meglene in žalostne misli so obšle naša srca. Skušajmo se jih ostresti s pozitivnim delom za narod in državo, pazimo, da se taki občutki več ne ponovijo. Tako se bomo najprimernejše oddolžili spominu našega Mučenika. V spomin nacionalnih žrtev Govor ob odkritju olo&e na Suhem baieriu Ko se po 20 letih spominjamo pod našimi nogami večni sen snivajočih mučenikov, žrtev poslednjega sovražnega napora naših stoletnih tlačiteljev, in ko dajemo temu pietetnemu dejanju še posebej viden izraz z odkritjem te spominske plošče, naj mi bode dovoljeno, da izpregovorim nekoliko besed v imenu oblastnega odbora Narodne Odbrane v Ljubljani. Stoletja je naš narod vseh treh plemen roboval tujcu, vsako naše pleme nasilno ločeno drugo od drugega, vodilo je težko borbo ne za politično osvoboditev, marveč za golo življenje, za očuvanje svojega nacijonal-nega bistva. Ko je nastopil po stoletni borbi čas borbe za nacijonalno, politično svobodo, stopila so vsa tri plemena našega jugoslovanskega naroda odločno v borbo. Ta borba je bila različna po svoji obliki in obeležena po prilikah, v katerih smo živeli. Kljub tej razliki karakterizira osvobodilno borbo vseh naših jugoslovenskih plemen skupni cilj, t. j-osvoboditev izpod tujega jarma in združitev v eno enotno nacijo in v eno skupno državo. Pred dobrim stoletjem je zastavil srbski del našega jugosiovenskega naroda pod vodstvom slavnega Karadjordja vse svoje moči za osvoboditev ožje domovine in to osvoboditev tudi dosegel v krvavi nad eno stoletje trajajoči borbi proti tedaj še močnemu turškemu in še močnejšemu avstro-ogrskemu tlačitelju. To gigantsko borbo hrabrih srbskih bratov so spremljale na celi črti naše nuje revizionizem na Madžaaskem, anti-Ev-ropa kot proti teza Evrope v današnji Italiji, dočim stoji Francija z vso svojo moralno in materialno silo za stanjem ustvarjenim z mirovnimi pogodbami. V Franciji tudi niso pripravljeni plačati novega nadvse problematičnega prijateljstva z Italijo, s tem da bi žrtvovali svoje dosedanje zveze, ki so se izkazale zlasti za časa poslednjega ženevskega zasedanja kot najvemejiM borci za iste cilje. Moč Male antante kot celota predstavlja tudi za Francijo v vojaškem oziru in s svojo zemljepisno lego napram Nemčiji tudi v geografskem oziru mnogo večjo pomoč kot bi pa bila pomoč Italije, ra katero se Francija celo, če bi bila vsa sporna vprašanja absolutno rešena, ne bi mogla nikdar popolnoma zanesli, ker nam vsa zgodovina kaže, da Italije v politiki ne vodijo in ne vežejo nobene obveze ali moralna načela, temveč samo en in edini sveti zakon »sacro egoismo«. Zato za Francijo ne more biti vprašanje Italija — Mala antanta izbira med aut-aut, temveč je Italija prisiljena, če si želi sporazum z Francijo, da prej uredi svoje odnošaje do Srednje in Jugo-vshodree Evrope. Tudi ima Francija kakor se vidi iz vseh njenih dosedanjih izjav in n j er.ega nastopa v Ženevi v obeh važnih vprašanjih, ki jo predvsem ločita od Italije v revizionizmu in raz-mei ju do svojih zaveznikov jasno in preko za; črtano črto. Vsa Francija in ne samo njeni politični krogi zahteva, da mora Italija, ako si želi z njo sporazum, revidirati svoje dosedanje stališče do Male antante in Balkana in da mora predvsem izginiti iz fašistične zunanje politike najmanjša aluzija teoritorijalnega revizionizma. Znani publicist Pertinax trdi v »Echo de Pariš«, da je Laval dvakrat celo že zahteval od Mussolinija izjavo, da se odkrito odreka reviziorizma. Vidimo torej, da so minuli časi, ko ja Italija mlalila, dla se bo fran-oosko-italijamisko prijateljstvo zgradilo samo na koncesijah Francije. — s j — borbe za narodno svobodo, vajena slabih in dobrih strani neizprosne borbe, je težko prenesla ta najtežji udarec, a prenesla ga je. Narodna Odbrana kot živ izraz borbenosti in požrtvovanja celokupnega našega naroda črpa moralno moč baš iz porazov in težkih udarcev usode. Ona se zaveda, učeč se iz svetlih primerov Kosova in albanske Golgote, da se narod ne more zatreti ne z ognjem, ne z mečem, dokler živi v njemu narodna in državna zavest, dokler je borben in pripravljen na najtežje žrtve. Težka je bila borba, neizmerne so bile žrtve, srce se krči od boli. V tem mogoče najtežjem momentu, kar ga preživlja naš narod, kliče Narodna Odbrana vsem padlim žrtvam narodne svobode, v prvi vrsti Njemu, našemu največjemu Mučeniku, naši največji žrtvi, Slava, žive pa poziva v okup, na skupno nesebično delo za one cilje, za katere so padli oni, za veliko, močno, nedeljivo Jugoslavijo, za veličino, mir in srečo vsega jugosiovenskega naroda. Naj živi Kralj Peter II., naj živi Kraljevski dom, naj živi Jugoslavija! Brnčič Matko IIIttflfllMIIIIIIMIIll TUNGSRAM in še kal Beograjsko »Vreme« od 16. t. m. prinaša pod naslovom »Kako se je madžarsko podjetje Tungsram, katerega centrala je v Ujpe-štu, za Jugoslavijo čez noč prekrstilo v švicarsko podjetje«. Zanimivo razkritje, kakšnih metod se poslužujejo inozemska podjetja, kadar jim gre za nohte. Ker so se po marsejskem atentatu avstrijski industrijci bali bojkota svojega blaga v Jugoslaviji, so se po- Da bi pa naši državljani in konsumen mislili, da Tungsram ni madžarska firma, s te dni razposlali veliko število okrožnic v po* sebnih kuvertah, na katerih je napisano francoščini: Tungsram societe anonvme d’ele(:; tricite — Zurich. Na tak način so nas hote prepričati, da je žarnica Tungsram švicarskega izdelka. . . Da pa je mera polna, ima omenjena to- »TUNGSRAM' iOClCTE »NONV^e O StSCTRlOtT T.CI R I O H podružnica ZAGREB prodavnlca BCOG) MARTlOCVA UUlCA «a CARA (.A Z AR A t« vroče želje, da bi bila ovenčana z uspehom, ker je narodna duša našega naroda instinktivno čutila, da srbski brat bije boj ne samo za sebe, ampak v enaki meri za vse nas. S strahom in trepetom v duši smo spremljali to borbo naših bratov z veseljem, ponosom in hvaležnostjo smo pozdravljali njih zmage v zavesti,' da so to tudi naše zmage. Tako so te težke borbe srbskih bratov, njih svetli uspehi krepili naša srca, dajali nam poguma, pripravljali in zbujali v naših dušah oni naravni odpor, ono samozavest, ki je potrebna za borbo sužnja proti gospodarju, tlačšna proti tlačitelju. Ko je objel po balkanski vojni ves naš, jugoslovenski jug silen val narodne zavesti, ko so se tudi pri nas začeli pojavljati močni znaki narodnega odpora in zahteva po skupnosti z brati po krvi in jeziku, je smatrala Avstro-Ogrska, da je napočil čas, da končno-veljavno likvidira nevarnost našega narodnega prebujenja, da z enim udarcem uniči ne samo že tedaj svobodne brate Srbe, ampak tudi nas v njenih mejah živeče Jugoslo-vene. — Naš narod je z boljo in srdom v duši moral prijeti za orožje, da se bori v sovražnih vrstah ne samo za dobrobit in veličino svojega stoletnega tlačitelja, marveč da pomaga ugonobiti svojega rodnega brata in da zatre še sam sebe. Bilo je prepozno. Narodna duša je bila prebujena, bila je osveščena. Ne zapori, ne vislice, ne krogle in druga sredstva niso več mogla zatreti in uničiti sadu, ki je zrasel iz stoletnih suženjskih muk, iz trpljenja naroda, negovan in marljivo zalivan s srčno krvjo najboljših njegovih sinov. Tukaj pred nami leži peščica naših mučenikov, ki so neustrašeno dali duška svoji narodni zavesti, ki so šli raje v smrt, kakor da bi prenašali sramoto suženjstva, ali da bi celo dvignili roko in morilno orožje prot« lastnemu bratu. Mi, ki danes stojimo na njihovih grobovih, mi vsi, ki smo po srečnem naključju preživeli strahote osvobodilnih bojev, kakor tudi oni mlajši, ki jim je usoda prizanesla in ki so se rodili, ko je našo zemljo ozar-jala luč svobodnega, toplega jugosiovenskega solnca, znamo in moramo znati ceniti ne samo žrtve teh naših mučenikov, ampak tudi one ideale za katere so padli. Njim — tem žrtvam Suhega Bajerja, žrtvam poslednjega izbruha in obupa naših narodnih sovragov, / kakor tudi z njimi vsem nepreglednim trir^ mam naših borcev in junakov, ki so položili svoja mlada življenja na altar naše svobode, se zaklinjamo in prisegamo, da bomo znali ne samo ceniti njih žrtve, ampak tudi da bomo znali živeti in se boriti za njih ideal za narodno in državno svobodo. Narodna svoboda je najdragocenejše blago, ki se ga more kupiti in plačati samo z srčno krvjo. Ni naroda, ki bi svojo narodno svobodo tako drago plačal in preplačal, kot je to storil) naš jugoslovenski narod. Izgleda, da smo vrednost naše nacionalne svobode podcenjevali in naš krvni davek za to svobodo kljub njegovi veličini precenjevali, ker smo morali ta davek še povečati s srčno krvjo prvega in največjega Jugoslovena, ljubljenca svojega naroda, s srčno krvjo našega Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Tudi On, naš Vzor in Vodja v osvobodilnih bojih je moral pasti za svoj narod, za njegov mir in napredek, za največje ideale celokupnega človeštva za mir in ljubezen med narodi. Narodna Odbrana kot izrazita nositeljica služili sredstev, kakršnih solidni trgovci ne poznajo. Omenjeni list je dobil v roke pismo tovarne Tungsram, ki izdeluje žarnice, kot je gotovo vsem znano. Malo kdo pa ve, da je ta tovarna popolnoma madžarsko podjetje s centralo v Ujpeštu, predmestju Budimpešte, in da nosi sledeči naziv: »Tungsram« Egyes-siilt Izzolampa es Villamossagi Reszveny-tarsasag, Ujpest 4. varna v Jugoslaviji svojo podružnico, ki 1 ne vodi Jugoslovan, temveč Madžar. . Izvajajmo akcijo »Svoji k svojim«, “ imamo žarnice domačega proizvoda in kupujmo nikakih predmetov iz države, KI® je bil organiziran ogabni zločin. Ne pozabim na dan 9. oktobra 1934. Opomba uredništva: K radio - aparato madžarskega izdelka se še oglasimo. Banovinski svet Omladine NO v Ljubljani (Nadaljevanje in konec) Po poročilu brata Šantela, so podali svoja poročila delegati Sekcij: Celje (Plajh Avgust), Domžale (Mišič Franc), Kočevje (Cvar Josip), Krško (Stupar Dušan), Jesenice (Pohar Avgust), Litija (Srečnik Viktor), Ljubljana (Sancin Franjo), Novo mesto (Otavnik Leo), Radeče (Meze Ivan), Trbovlje (Draksler Jože), Zagorje (Klun Franc), Žalec (Gorišek Mirko). Vsem poročilom je sledila krajša ali daljša debata, iz katere so se izkristalizirale želje posameznih sekcij. S temi poročili je bil dopoldanski del skupščine zaključen in skupščina se je nadaljevala popoldne, ko so posamezni bratje podali svoje referate. Kot prvi je prišel na vrsto referat brata Milana Orožna pod naslovom »Kako ustanovimo novo krajevno organizacijo«. Brat Orožen je točno podal način, kako naj postopajo naši člani, ko hočejo kjerkoli ustanoviti novo krajevno organizacijo NO, in je opozoril, na kaj naj pri tem ustanavljanju posebno pazijo. Poročilo je bilo zelo vestno sestavljeno in je bilo vsekakor koristno, ker se je v nato sledeči debati pokazalo, da so se vršile pri ustanavljanju novih organizacij gotove nepravilnosti, toda ne po krivdi NO, oziroma njenih članov. Kot drugi referat je prišlo na vrsto poročilo brata Kopača Leona iz Novega mesta: »Kako uredimo organizacijo«. Tudi ta referat je bil važen in zanimiv. Brat Kopač je do podrobnosti navajal različne primere nered-nosti, ki so se godile v času prejšnje uprave Omladine. V svojem poročilu se je najbolj zavzemal za pravilno gledanje na telesno vzgojo ter za smiselno in sistematično gojenje duhovne vzgoje. Dolga razprava, ki je njegovemu poročilu sledila, je najboljše pa-kazala, kako je bilo to poročilo brata Kopača umestno. Sledilo je poročilo brata Darka Končarja o administraciji v sekcijah Omladine NO. To poročilo je bilo potrebno, ker se je izkazalo, da nekatere sekcije ne poslujejo kot bi bilo potrebno in da so nekatere nerednosti, ki so nastale s tem v zvezi, bile tudi kolikortoliko vzrok nerednemu poslovanju bivšega Banovinskega starešinstva. S tem je bil zaključen prvi del poročil, ki so imela nalogo pokazati, kako morajo postopati Omladinci, ko hočejo ustanoviti, oziroma reorganizirati in voditi naše organizacije. Sledila so poročila o pomenu sekcij. Kot prvo poročilo je bil na vrsti referat brata Stuparja Dušana iz Krškega o delu Omladine na vasi. Brat Stupar se je zavzemal v svojem poročilu za to, da bi sekcije Omladine na vasi zavzele stališče glavnih žarišč prosvete poleg naših šol. V sekcijah naj se goji šport, sekcije naj prirejajo igre in veselice, naj pa nikakor ne zapostavljajo nacionalne vzgoje svojih članov. Sledilo je poročilo brata Ju- vana o prosvetnih sekcijah Omladine NO. \ tega referata smo razvideli, da je ena naj" važnejišh nalog Omladine NO, da ustanavlj prosvetne sekcije, ki naj jim starešinstvo sveča posebno pažnjo. Zadnji je bil na vrs referat brata Meseca Vladimirja pod našlo vom: »Naloge Omladine na srednjih šolah«-Tudi temu poročilu je sledila daljša debata- • Vse referate so spremljali navzoči z največ] pozornostjo in so vsi aktivno sodelovali v Koliko nepotrebnih in neduhovitih opazK a vprašanj! Kako se tu štuli otrokom n ( spačena slovenščina, namesto one nara ki jo govorilno vsi. In vse to naj P. ^oka slovenski starši namesto čitank, ki bi ot vodile v naš narodni in državni svet^_^^0i NAROČNIKI! Prihodnji številki priložimo P°.*°^nlfgjalo prosimo vse naročnike, da poravnajo ,.sp naročnino iz 1. 1934. Prav tako naj P >a naročnino za prihodnje leto. Ne Poaa ’ . živi »Pohod« le od naročnine! OPRAVA- $tev. 51. *POHOD€ Sirdn $. Naša akciia in gasilstvo “»o*«"™ Gasilstvo je v naši državi brez vsakega dvoma najbolj človekoljubna ustanova, ki vsa-omur brez razlike narodnosti, vere in rase Pomaga v različnih elementarnih nezgodah in prav posebno požarnih nesrečah. Tisoči in lsoci morajo biti gasilstvu hvaležni, da je esilo njihovo premoženje pred uničenjem po-J8*3 in jih s tem obvarovalo pred skrajno odo, v katero bi padli v breme občini ali asebni dobrodelnosti. Težke milijone narod-: e^J. Premoženja je rešilo gasilstvo in s tem zvrsilo izredno važno delo za državo, ki za voj uspešen razvoj in svojo moč nujno po-uje vsak dinar narodnega premoženja. V eJ smeri je delovanje našega gasilstva po-senri neoporečno. sil ?aci9nalnem oziru pa pri našem ga-' stvu še ni vse v redu. Pred nastankom na-države je bilo gasilstvo v nekaterih naših Po 1 a11 me.s**k ®teber nemškutarstva. V tem k --e Pozneje precej spremenilo in je . , 'zboljšanju mnogo doprinesel zakon o naš Sasilstva. Vkljub temu ponekod v k' hv, ®as^stvu še vedno obstojajo razmere, oi , u zakona o ustrojstvu gasilstva ne od-S varjajo in niso v skladu z nacionalnim ču-d]em našega naroda. To so ostanki stare sel n os ti in Je na ta način si je mogoče tol-ved deistvo’ da se v našem gasilstvu še Pit i bi se klanjajo tujemu ka- To ’ ie osovražen našfemu narodu, ve zalostno dejstvo, ki da mnogo misliti, daK^r -S* n*smo mogli nikdar predstavljati, n,,-?1 ^?te nekatere gasilske čete v nacional- Qem . oziru tako brezbrižne, da svoje imetje L Požaru in svoje člane proti nezgodam ro^a[u|ej° Pri zavarovalnici »Sava«. O zava-atnici »Sava« je bilo v našem listu že gona! *n smo tedaj navedli, da se v nacio-m aem oziru »Save« ne more prištevati do-^.acim društvom, ker sede v njeni upravi tu-Predstavniki tujega kapitala, in sicer nič n! kot pet pripadnikov italijanskega roda in režima, ki z vsemi sredstvi skuša živT-^ v zasedenem ozemlju naš slovenski v n • *?.avac Je — govorimo v prispodobi — najbližjem krvnem sorodstvu z Assicurazio-1 Generali in mislimo, da ne pretiravamo. če trdimo, da je »Sava« hči pritajene matere »Assicurazioni Generali«, kar dokazujejo naslednja imena članov uprave društva »Sava«: Cav. di Gr. Cr. Edgardo Morpurgo, predsednik »Assicurazioni Generali« v Trstu itd.; Emanuele Ehrentheil, član uprave »Assicurazioni Generali« v Trstu; Stevan Raicevich, generalni predstavnik za kraljevino Jugoslavijo društva »Assicurazioni Generali v Trstu, Beograd; Dr. Walter v. Fischel, direktor »Assicurazioni Generali« na Dunaju; Dr. G. Cleva, generalni direktor zam. »Assicurazioni Generali« v Trstu. Z nacionalnega stališča je pa naravnost vse obsoje vredno, kar je storila »Prostovoljna gasilska in reševalna četa v Celju«, ki ni samo zavarovala pri »Savi«, temveč jo v zahvali, ki je bila priobčena v »Jutru«, označuje kot domačo zavarovalnico in jo vsakomur, predvsem pa vsaki gasilski in reševalni organizaciji v naši kraljevini najtopleje priporoča. Trdno smo prepričani, da toplo priporočilo označene gasilske čete in tudi označba »domače« ne bo nič zaleglo, ker so v pretežni večini naše gasilske čete tako nacionalne, da pri »Savi« ne bodo zavarovale. V tem našem prepričanju nas potrjuje dejstvo, ki je skrajno razveseljivo; znaznali smo, da je neka gasilska četa zavrnila zavarovanje pri »Savi«, katero ji je ista nudila celo brezplačno, ker ni hotela, da bi na njenem domu visela reklamna tablica »Save« in bi se ljudstvo s tem zavajalo v zmoto. Tako postopajo sicer preprosti, toda nacionalno pravilno usmerjeni ljudje in naj bo tako postopanje vsem gasilskim četam v zgled. Prepričani smo, da bo Jugosl. gasilska zajednica v duhu zakona o ustrojstvu gasilstva storila vse, da se zgoraj opisani nacionalni greh ne bo več dogodil ter da postane celokupno naše gasilstvo odločen klicar gesla »Svoji k svojim« in dosledno temu ponese med vse sloje naroda zavest, da je vsak nacionalno misleč človek dolžan zavarovati samo pri zares domačih zavarovalnicah, ne pa morda radi par dinarjev tuje, nam sovražne združbe priporočati in jih celo prikazovati kot domače. Na rojstni dan blagopokojnega Kralja Aleksandra, so se poklonili slovenski akademiki, kakih 300 po števila, velikemu duhu pokojnega Kralja. Iz Ljubljane so se odpeljali s potniškim vlakom, v Zagrebu prestopili na posebni vlak in se skupno z akademiki Zavarili se pri domači zavarovalnici I H. jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani V dneh 28., 29. in P>0. junija 1935 se bo šk SIIUa^u poziva jugoslovanskih katoliških otov vršil v Ljubljani drugi vsedržavni aanstični kongres, to je verska manifesta-jJ? Jugoslovanskih katoličanov za Kristusa v Telesu. Organizacija te velike pri-sm •e’ k* 80 imeli 1. 1925. Hrvati, je padla venr na ‘e M,“' sami’ kl zaznamuje pri Slovencih večer, k. se sam v ožjem pomenu nazivlie pri Srbih in Hrvatih »badnjak« ali »badnji dan«, pri Bolgarih pa »bhdnik« ali budni dan«, je prav verjetno, da pomeni nasprotno od starega boga, ,ki so vanj verovali Slovani za časa poganstva, to je novega, malega ali mladega boga, ki je novi bog ali sin božji. Verjetno pa je tudi, da znači božič pri starih Slovanih zimski sončni kres, to je dobo, v kateri začenja dan rasti in je nasprotje običajnega kresa, to je takrat, ko je dan najdaljši. Prvo pa potrjujejo že lepe besede srbske narodne pesmi: »Božič baje po vsem svetu«, kar pomeni, mladi bog, to je sin božji dela čudeže, na kar nas spominja tudi nemški rek: »Der Samstag gehort dem alten Herrgott, der Sonntag aber dem jungen«. Iz poganske dobe izhaja najbrž tudi beseda »badnjak«, kar je v belokrajnskem narečju »badnik« ali »bednik«. Beseda je iz staroslovenske »bdeti« (vigilare, vigiliae), ker so stari Slovani v tem času čuli, namreč v času dvanajsterih svetih večerov ali treh božičev; to je prvi božič — rojstni dan mladega boga ali Kristusa, drugi — novo leto in tretji — večer pred svetimi tremi kralji ali tretjim božičem. Badnjak ali budnik pomeni danes pri Srbih in Bolgarih sploh poleno, »koje se u oči božiča loži na vatni« (Vuk). Od tod prihaja tudi vera, da se v dvanajstih svetih večerih odpre nebo in človek, ki ga vidi, dobi vse, karkoli si zaželi. Na prvo kaže tudi že gori omenjenemu nemškemu reku sorodna srbska narodna koledniška pesem: »Za staroga za badnja-ka, za mladega za božiča«. Vendar so vsi običaji našega ljudstva svojstveno naši. Vsem Jugoslovenoin je poznana navada, da dekleta, ponekod pa tudi fantje vlivajo na sveti večer v vodo raztopljen svinec, ki se v njej izoblikuje v različne podobe, po katerih dekleta sklepajo in ugibajo, ali bodo dobila ženina in kakšen bo ta; ponekod uporabljajo namesto svinca tudi jajca, jajčni beljak in cin, toda največ raztopljen svinec. Razširjena je tudi vraža, da na božični večer opolnoči govori živina in kdor hoče slišati, kaj se med sabo meni o domači hiši, mora imeti pri sebi praprotovo seme, ki ga je nevede dobil na kresno noč. Manj pa je razširjena ta vera pri Srbih in Bolgarih. Po Krasu in Istri ter pri goriških Slovencih je še vedno navada, da na sveti večer devajo na ogenj lesen panj ali čok, ki ga imenujejo »božiče. Sede okoli odgnjišča, ter prepevajo različne cerkvene in narodne pesmi, ponujajoč »božiču« vina v majoliki in polivajoč ga z njim. (Seveda v sedanjem zatiranju naših ljudi pod Italijo tudi ta prelepa narodna navada izginja, kakor izginjata tudi naš jezik in naša pesem.) Vendar pa to navado, seveda v drugačni obliki, zasledimo tudi drugod, tako med francoskim ljudstvom, o katerem se bere: »Le 24 decembre, vers les six heures du soir, ehaque fa-mille met ii son feu une enorme buche, appellče, souche de Noel. (Memoires de 1’Acaddemie celtique, III, 3). O tem, da se na božično noč odpre nebo in da se človeku, ki ga vidi, izpolni vsaka želja, je najti isto pri vsem jugoslovenskemu narodu. V slovenskih krajih je znana pripovedka o neki ženi, ki je moleč glavo skozi okno in čakaje, da se odpre nebo hotela, ko se je nebo odprlo, v naglici reči: »Bog mi daj debelo kravok, pa se je zmotila in je v naglici zamenjala kravo z glavo, ki ji je v tistem hipu zares zrasla v velikost čebra, tako, da je bilo treba zid prebiti, da je mogla osvoboditi svojo glavo. Isto se pripoveduje o bolgarskem ubožcu, ki je namesto: »Daj mi bože ši-nik zlato!« (mernik zlata), dejal »Daj mi bože ši-nik glava!« Drugod zopet, kjer štejejo dvanajst svetih dni od Sv. Lucije do božiča, sklepajo iz vremena teh dvanajstih dni, kakšno bo vreme v bodočem letu. Slavonci pravijo tem dvanajstim dnevom »brojanicec. Če pa na sveti večer ugasne luč, pravijo, da bo v novem letu smrt v hiši. Prav tako je tudi v srbskem ljudstvu znano sledeče: »Kad se u veče stanu moliti Bogu, onda zapaie božičnu voštanu sveču, pa starešina a i ostali glede, kojemu se od čeljadi ne vidi senka, prema to j božičnoj sveči i za ono drže, da če te godine umreti«. V Beli Krajini se govori, da kadar na sveti večer vrata na senici ali kje drugod loputajo in cvrlikajo, pomeni to mrliča v hiši preden mine leto dni. Na Gorenjskem hodijo deloma dekleta še danes tu pa tam gledat na božični večer v tolmun, ali se jim morda ne prikaže obraz ženina. O tem poroča že Valvazor. To je opisal tudi goriški slavček Šmonca z Vršnega v pesmi »Na sveti večer«: »Pod goro gre dekletce mlado, ko svet obhaja sveto noč, spoznalo bi v potoku rado, kaj višnja ji namenja moč«. Le da se je njegov pogled v vodo usmeril tudi drugam: »Prenagnil bodem se nad vodo, prisluškal, kaj bo val šum-ljal, ne svoje, naroda usodo, v preročnih valih bom iskal!« Po mnogih slovenskih krajih je v navadi, da gospodar, ko pride od polnočnice domov, zbudi vse domače živali in jim da jesti, zlasti pa. konjem in govedu; ponekod speko za živino poseben hlebec iz belega brašna. Med koroškimi Slovenci je običaj, da dajo konjem in goveji živini belega kruha in posvečene soli, češ, da se živina potlej bolje redi in da naj se veseli tudi živina, ko se vse na svetu raduje. Po srbskem običaju se »česnica iznese vruča na ručak, po gornjoj kori namaže medom, pa nanju sune jedna kašika soli. To se posle izreže i ostavi. Ovo je korisno za marvu i lekovito za bolesnike«. (»Česnica« je neke vrste božičen kruh, ki se na poseben način peče v žerjavici.) Pri slavonskih Hrvatih razstiljajo na božični večer [>o tleh snop slame in po mizi sena, potem pa izpod prta vlečejo posamezne bilke in ugibajo plodnost ali ne-rodovitnost prihodnje letine. Tisti pa, ki izvleče najdaljšo biljko, bo najdalje živel. O podobnem srbskem običaju piše Vuk: »U oči božiča, pošto se badnjaci unesu u kuču i nalože na vatru, uzme domačica slame i kvočuči prostre je po sobi ali po kuči, ako nema sobe. Na božič se obično ruča s vreče i sofra se ne diže niti se kuča čisti kroz tri dana.« Bolj kot povsod drugod se je tradicionalno narodno praznovanje in obhajanje božiča obdr- žalo v srbskem in bolgarskem preprostem ljudstvu. Ker je ta pristni narodni običaj bitno slovanski, hočem na kratko orisati le božično praznovanje v srbski hiši, ki se le v maločem razlikuje od bolgarskega, in božiča pri Slovencih ne bom natančneje omenjal, kolikor ga v raznih obi- čajih in vražah nisem že zgoraj, kajti vsakdo od nas ga dobro pozna. Običaji z božičnim drevceni razen jaslic so pa tudi bolj germanski kot slovanski, dasi so se res že vkorenili tudi v našem ljudstvu. Domači in verski običaji v srbskem domu se začno že pred božičem, to je na badnji dan, pred katerim se strogo poste. Ta dan odide domačin še pred solnčnim vzhodom po badnjake, doma pa zakoljejo »pečenicu«, to je prašiča ali ovco. Zvečer stopi domačin z badnjaki v hišo in Po naši zemlji Uubliana Z Aleksandrove univerze Gospod urednik! Zadnja Vaša objava o naših Daničarjih je vzdignila pri nas obilo prahu. Predvsem vlada med vsemi splošno zanimanje za mojo osebo, ker si niso mogli misliti, da bi mogel biti kak »Pohodovec« toliko drzen, da bi se vrinil tudi v to akademsko družbo. Da bomo s stvarjo na čistem, Vam bom podal še eno poročilo, mogoče se bodo potem moji tovariši in sodrugd vendarle zbrihtali, kdo sem in kaj nisem. Zelo me mika, da bi se razpisal o Triglavih. Stari Triglav, Mladi Triglav. Novi Triglav in kdo ve, kakšen Triglav še, vse to so aktuelne zadeve naših slovenskih akademikov. Pa, da boste vedeli, kdo je n. pr. pri Mladem Triglavu, Vam pošiljam seznam njegovih članov. V tem seznamu so v rubriki omenjene vse dobre lastnosti posameznih članov: kolikokrat je kdo predkaznovan, kolikokrat je bil posameznik v policijski preiskavi itd. Ta rubrika nosi logičen naziv »Politični kapital«, iz katerega si nameravajo budni lastniki napraviti bodočnost. Ta seznam je seveda le za Vašo privatno rabo. V soboto smo imeli na Univerzi kaj živahen dan. Bil je občni zbor nekega društva, kjer so govorili in kričali vsi vprek. Naši Slovenci so zmagovali na vsej črti in so s to zmago ponovno dokazali, da so popolnoma zreli za svojo nezrelo politiko. Poročilo o tem zboru Vam pošljem prihodnjič, sedel sem v kotu in si najznačilnejša mesta no-tiral. Seveda vsega ne boste mogli objaviti, pa imejte še tisto za svojo privatno uporabo. Naš klub na oknu se prav lepo razvija. Bradati možje, ki se v njem zbirajo, vodijo usodo našega akademskega življa dokaj uspešno. Tako uspešno, da so jim vsi strokovni klubi zlezli iz rok in sedaj svojih praznih rok ne vedo kam dati. (Dalje prihodnjič) OVADUŠTVO Neki slovenski dnevnik, ki si je 1. 1914. menda vzel patent na ovaduštvo in je vsak <3an prinašal pozive, naj ljudje denuncirajo svoje znance in sosede, če so »srbofili«, prinaša zadnje čase prav pogosto namigavanja in članke — proti ovaduštvu. Citira tudi besede dr. Kreka, ki bi bilo najbolje, da jih obrne nase. Seveda 1. 1914. je šlo za tujo državo, in takrat je bila sveta dolžnost, naznaniti vsakega, ki je proti nji, dandanes pa gre za našo jugoslovensko državo, zdaj pa Bog obvari, da bi n. pr. naznanil človeka, ki deli protidržavne letake. Takrat 1. 1914. te je lahko ena sama nepremišljena beseda stala glavo (čeprav bi država od nje ne imela ni-kake škode, in vendar si moral ovaditi vsakega; danes gre samo zato, da se zatre proti-državna propaganda, a danes — po mnenju tega lista — ni bolj sramotnega dejanja, kakor če bi koga naznanil. Taka je dvojna mera tega dnevnika, ki ga vedno vodi srčno prepričanje. Mi nečemo zagovarjati ovaduštva, ako ima zlohotne namene in se poslužuje nečastnih sredstev, smo pa tega mnenja, da je dolžnost vsakega Jugoslovena čuvati Jugoslavijo in da je po cerkveni zapovedi in tudi po katoliški morali, kakor po državljanski zavesti, napačno — k grehu molčati. Službo išče nacionalist. Sprejme vsako delo. Sposoben za nočnega čuvaja. Akademik - nacionalist želi inštruirati nižješolce, in sicer iz vseh predmetov, razen iz francoščine. — Pojasnilo daje uredništvo > Pohoda«. K rani LEPA NACIONALNA MANIFESTACIJA V KRANJU V nedeljo, dne 16. dec. t. I. je priredil Sokol s sodelovanjem vseh ostalih nacionalnih organizacij lepo svečanost. Zasadili so lipo v spomin blagopokojnega Kralja Aleksandra Ujedinitelja. Po čitanju spominske listine, so to listino vložili v zemljo in starosta vrtnarjev brat Žirovnik je lipo zasadil, nakar je sestra Ku-šarjeva lipo privezala s trobojnico. Nato je navzoče nagovoril starosta Sokola brat Završnik. Njegovemu govoru je sledil enominutni molk v spomin Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Ko je godba zaigrala državno himno, je nagovoril navzoče župan mesta Kranja brat Ciril Pirc. Mladino je nagovoril direktor kranjske gimnazije brat dr. Dolar z naslednjim govorom: Draga mladina naše mlade Jugoslavije! Vsadili smo vitko lipo v sokolskem parku, slovansko drevo, simbol slovanstva, simbol mlade Jugoslavije, v časten spomin na našega največjega sina, najvarnejšega Jugoslovana, v kvaležen spomin na našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Je to izreden dogodek v izredno težkih in napetih časih, v zgodovinsko važnih dnevih. Tragično-pretresljiva smrt našega Velikega kralja zaradi zločinskih intrig in pohlepnosti po naši lepi in bogati zemlji ter diplomatsko zadoščenje v Ženevi, to sta dogodka, o katerih je govoril in se razburjal ves svet, dogodka, ki sta zlasti nas Jugoslovane, še posebej pa Tebe, nepokvarjena mladina, presunila do dna duše. Saj ni bilo drugače mogoče. Naš blagopokojni kralj je izšel iz naroda, živel in delal za svoj narod, še več, žrtvoval je svoje dragoceno življenje za narod; za njegovo mirno sožitje z drugimi narodi iz ljubezni do njega, kar neizbrisno pričajo njegove zlate besede: Čuvajte Jugoslavijo! Draga mladina, to so nepobitna dejstva, mimo katerih ne moreš. Zato smo včeraj vsadili lepo lipo, da te opozarja na ta dejstva in vzpodbuja k neomajni slogi, k neumornemu delu v srečo in pro-cvit naše mlade Jugoslavije. Na drugi strani pa so naši diplomati v Ženevi z našimi zavezniki, zlasti z brati Čehoslovaki nam priborili moralno zadoščenje za marsejski zločin. Naš narod je vzel to formalno zadoščenje na znanje z viteškim duhom, kakor se to spodobi discipliniranemu narodu, ki ceni in uboga svoje voditelje, a pomiril se ni, kajti mi prav dobro vemo, da so sosedni narodi ščitili in branili marsejske zločince prikrito in očito — in taki narodi ne morejo biti naši prijatelji, vsaj tako dolgo ne, dokler tega madeža ne izbrišejo raz sebe. To je drugo dejstvo, ki razburja naše duše, zlasti Tebe, draga mladina, ker imaš priostreno vest za pravico in krivico, ker imaš še neomadeževano in čisto dušo. S tresočo roko smo vsadili to lepo lipo v našo domačo zemljo, ki jo je On tako strastno ljubil, ki ga telesno ni več med nami: nič več ne bomo gledali njegovih živahnih oči, nič več zrli njegovega smehljajočega, očetovskega obraza. A njegov duh živi med nami, živi v njegovem sinu, Njegovem Veličanstvu kralju Petru II., duh očuvanja Jugoslavije. Draga mladina! Mlada je ta lipa, kakor ste Vi mladi in je mlad naš kralj. A rastla bo ta lipa v skrbni naši negi, se razvijala in košatila ter s svojim blagim vonjem privabljala Jugoslovane pod svojo hladno senco. Tako boste i Vi, draga mladina, rastli v jugoslovanskem duhu, v duhu bratstva in ljubezni, v složnem in čvrstem sodelovanju za očuvanje naše Jugoslavije. In kadar bi Vam morda v Vaši življenski borbi opešala vera, upanje in ljubezen do našega naroda in domovine, takrat pridite v senco le lipe ter si poživite in osvežite spomin na pretresljive dogodke, ki ste jih sami doživeli! Od tod odhajate zopet prerojeni z novo silo na krepko delo za oču-vanje našo Jugoslavije, za očuvanje pravic našega naroda vsepovsod, za ohranitev naše svobode kjer- koli! V to nam pomozi Bog in sreča junaška naše nepokvarjene mladine, naše dike in ponosa! Po govoru brata dr. Dolarja je bila svečanost s tem, da so lipo zagrebli, zaključena. Ves čas proslave je bilo vreme skrajno slabo, toda kljub temu je številno občinstvo in prisotna šolska mladina vztrajala do konca. Nas pokret NAKNADNA ZAPRISEGA ČLANOV NARODNE ODBRANE Oblastni odbor NO v Ljubljani sporoča onim članom ljubljanskih organizacij, ki 16. t. m. niso zaprisegli, da bo naknadna prisega v prostorih Oblastnega odbora NO, Še-lenburgova ul. 3/1. v nedeljo 23. t. m. ob 11. uri dopoldne. Položitev prisege je obvezna za vsakega člana NO. Neupravičena odsotnost tvori razlog za izključitev. Tajniki ljubljanskih krajevnih organizacij morajo biti navzoči s članskimi imeniki in štampiljkami. Oblastni odbor NO v Ljubljani. RADIJSKA PREDAVANJA Dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne predava brat dr. Vauko Kanoni o temi: »Usoda proletarskega otroka«. Dne 27. t. m. ob 19. uri bo predavanje: »Kaj sem videl na Koroškem«. Dne 3. januarja 1935 bo predaval brat Franjo Bulc o »Gasilstvu kot narodni pokret«. TUDI ČLANI NARODNE ODBRANE SO PRISEGLI Kot znano, je Središnji Odbor NO odredil, da morajo vse krajevne organizacije zapriseči svoje članstvo. Ljubljanske.organizacije NO so to odredbo Središnega odbora izpolnile v nedeljo, 16. decembra t. 1. Po prisegi vojaških obveznikov se je zbralo veliko število članstva v prostorih klasične gimnazije, ki so bili lepo dekorirani. Lepo svečanost je otvoril s kratkim nagovorom predsednik Oblastnega odbora brat dr. Josip Cepuder. Poudarjal je, da mora tudi članstvo NO kot no-siteljice jugoslovanske nacionalne misli Vr}' seči vdanost kralju in domovini. Naprosil j® brata župnika Barleta, da izvrši svečan aK prisege. Brat župnik je zbrano članstvo najprej nagovoril, povdaril je važnost in pomen prisege ter takoj nato zbrano članstvo zaprisegel. S tem je bila lepa svečanost zaprisege zaključena. _ Prva redna skupščina J. N. A. K. Edinstvo Sledilo je poročilo brata čitalničarja tajnika Miloša. »Vsakemu društvu je neobhodno potrebna čitalnica, ker se tako članstvo potom časopisov, revij in knjig seznanja z vsemi političnimi, kulturnimi, znanstvenimi in gospodarskimi problemi. Nadalje je čitalnica oni faktor, ki privablja članstvo v lokal, kjer se medsebojno spoznava in utrjuje bratstvo, kar je za uspešno delovanje kluba glavni predpogoj!« Nadalje poroča o časopisih in revijah ter knjižnici in opozarja novega čitalničarja, da se naj z vso ljubeznijo in vnemo loti dela ter izpopolni čitalnico. Izpregovorila je še sestra gospodarica Uranič Justina: »Ker je društvo mlado, zato še nima obsežnega inventarja. Ponaša pa se z lepim lokalom na Tyrševi cesti 14. Vendar pa bo treba novih prostorov, ker je letos število članov silno narastlo!« Sledilo je revizionalno poročilo brata predsednika revizionalnega odbora: Krniča Gojka. »Delo kluba v pretekli poslovni dobi moramo deliti v dvoje: dobo notranjega urejevanja in dobo pozitivnega ustvarjanja. Naš klub je danes na taki višini, da ga ne spoštujejo samo prijateljska, marveč tudi nepri-jateljska društva. Vse to je zasluga upravnega odbora kluba. Tehniško delo klubovih odbornikov je v najlepšem redu. O predsedniku Janezu Tomšiču izjavljam, da se morda nobeno akademsko društvo ne more ponašati s tako sposobnim in iskrenim predsednikom. Predlagani, da se naj izglasuje absolutorij celokupnemu odboru; bratom Tomšiču Janezu, Colariču Martinu in Uratariču Bogdanu pa s pohvalo!« Občni zbor je soglasno sprejel predlog brata revizorja. Po desetminutnem odmoru so se vršile volitve. Najprej je bil ob viharnem aplavzu soglasno izvoljen predsednik Janez Tomšič, stud. phil. S tem mu je bila na naj lepši način izrečena zaupnica in spoštovanje ter ljubezen vsega članstva, ki v njem vidi sposobnega in priljubljenega voditelja. Odbor se je volil po listah in izvoljen je bil sledeči odbor: podpredsednik: Colarič Martin, stud. iur., podpredsednica: Brečko Zofka, cand. phil-, tajnik I.: Uratarič Bogdan, cand, phil-, tajnik 11.: Jenko Marjan, cand. iur., tajnik III.: Čotar Branko, stud. teh., blagajnik I.: Kotnik France, stud. teh., blagajnik II.: Vučmič Vuko, stud. teh., gospodar: Gorjanc Karol, stud. phil., čitalničar: Schmidt Ivan, stud. phil., odbornik L: Polič Zoran, stud. iur., odbornik II.: Stevovič Vojislav, stud. ten-, odbornik III.: Tajnik Miloš, stud. iur. Revizonalni odbor: predsednik: Krnič Gojko, stud. teh., revizorja: Vukovič Slobodan, stud. ten-, Tonin France, dipl. phil. Novoizvoljeni odbor in vse izvršno člaB' stvo je nato položilo sledečo prisego: Podpisani, jugoslovanski nacionalist, prJ' segam Nj. Vel. kralju Petru II., na sp<^ min blagopokojnega viteza kralja Aleksandr I. Zedinitelja, na kosti borcev, padlih na bojišču za svobodo vseh Jugoslovanov, na me blagopokojnega viteza kralja in na jugosl°' vansko trobojnico, da bom vedno zvesto ^llV® svojo nedeljeno domovino Jugoslavijo, da bom ostal zvest visoki kraljevski rodbini ^ ' djordjevičevi, da bom izpolnjeval sveto op roko: »Čuvajte mi Jugoslavijo!«, da bom magal aktivno jugoslovanskemu narodu Pr ostvaritvi boljše bodočnosti, da bom zvest sv0" jemu matičnemu klubu Jug. nac. akad. kly _ »Edinstvo« in njegovemu nacionalistično' socialnemu programu. Ako bom prekršil svojo prisego in častno besedo, se že v na' prej pokoravam kazni, ki bo proti meni J*' rečena.« . Vsakogar je presunila lepa in globoK prisega in sleherni je v svojem srcu skleni ■ da bo vedno zvest in požrtvovalen Ju?0' slovan. • Po izvršeni prisegi, katere tekst so v® člani podpisali, so podali sledeči bratje: Sa ' tory Boris, Kotnik Franc, Schmidt Ivan, J®?* ko Marjan, Tajnik Miloš, Uranič Justa, Karol, Kalenič in Uratarič konkretno Pre ! ge za pozitivno delo v bodoči poslovni do&j »» POHOD zm samo « naročnine I želi »dobar večer i čestit badnji dan«; položi jih na ognjišče, nato dene nanje še snop slame in vsa družina se zbere okoli ognjišča. Na vzhodno steno prilepijo voščeno svečo in molijo. Po molitvi pa postavijo voščenico v vrečo ječmena, kjer gori vso noč. Pri večerji sedi za mizo domačin, moški po starosti in ženske. Predno prisedejo, poljubijo domačinu roko, le žena ne. Posta je konec in na mizo pridejo boljše jedi. To noč spe vsi v eni hiši, le pri badnjaku pazi nekdo na ogenj. Božični dan naznanijo zjutraj s streli iz pušk. Domačina umesi z vodo, ki jo dečki prinesejo iz čistega studenca, v katerega namečejo žita »česnicu« iz pšenične moke. Vanjo vlože zlat ali srebrn novec in kdor ga najde v svojem kosu, ta bo srečen tisto leto. Starejši pa odidejo v cerkev. Dokler se ti »crkvari« ne vrnejo, nihče ne je mesnih jedi, ker prineso ti s seboj »navore?, to je obhajilni kruh, ki ga mora vsakdo pokusiti. Tudi živini namečejo klaje. Ko pride zjutraj »po-lažajnik« ali »polaznik«, to je prvi sosed, prijatelj ali sorodnik, ki pride v hišo, ustreli ta iz puške. Ko stopi v hišo pozdravi: »Hristos se rodi k in pospe žita po sohi, domačin pa njega. Nato gre trikrat okoli ognja, vrti badnjake in z vrhom badnjaka, ki se imenuje »vatralj« udari po bad-njakili in pravi: »Ovoliko goveda, ovoliko konja, ovoliko ovaca, ovoliko krmaka, ovoliko sreče i napretka!« itd. Nato vloži v pepel poleg ognjišča novec, potem se Šele pozdravi z domačinom in ostalimi. S strelom naznanijo ručak. Zbero se za mizo in vsak s svečo v roki molijo. Poljubijo med sabo, le mož in žena ne. Pri božičnem kosilu jedo največ meso in pijo vino. Domačin in pola-žajnik razlomita in razdelita česnico, za teni pa prineso na mizo pečenico, le glavo shranijo za novo leto. Tri dni ne odgrinjajo mize in ne čistijo hiše. Do novega leta so pozdravljajo le s: »Hristos se rodi!« in odgovarjajo: >Va islinu se rodi!« Pri Bolgarih natresejo na dan pred božičem, to je »malka koleda« na večer po sobi slame, pogrnejo mizo z belim prtom in na sredo sobe posujejo pest s kadilom pomešane pšenice. Ponekod puščajo slamo tudi po tleh ter jo po treh dneh zbero in podlože perutnini, da bi se bolje redila. Na sveti večer pokadi »domakinc hišo s kadilom. Potem sedejo za mizo, nakar »domakin« in »do-makinja« razlomita budnik in ga razdelita. V božičnih praznikih, ki trajajo tri dni, hodijo koledniki pozdravljat ljudi po hišah. Na budni večer pred novim letom zamesijo kolače, ki jih razdele med sijrvatkarje« to je tiste goste, ki pridejo čestitat novo leto (surva godina novo leto). Ta večer je na mizi svinjsko meso in za mizo sedejo šele, ko hišo pokade s kadilom. Po večerji vtaknejo v skledo, ki jo napolnijo s pšenico »survat-ko , to je drenovo šibo, s katero gredo naslednjega dne »survatkovat«. Na ognjišče sipajo kadilo, odtrgajo od šibe za vsakega domačega popek in po tem, ali se odpre, sklepajo, ali bo dotični čez leto cini še živ in zdrav. Na ogenj denejo za vsakogar pšenično zrno. Če se razpoči, je tisti srečen v novem letu. Drugi dan pa gredo »survalko-vatc, kajti ob božiču hodijo gostje od hiše do hiše in kaže se prava slovanska gostoljubnost, ki je ni najti nikjer drugod. Kakor sem že omenil, se v teh narodnih običajih zrcali čista slovanska duša, preprosta, marsikje vdana naivnim vražam in veram, toda kljub temu dostojanstvena in kulturna. Kakor ima vsak narod svoje posebnosti, tako se tudi naša kultura, ki jo »kulturna« Evropa imenuje barbarsko, kaže prav v narodnem blagu in dokazuje, da jo nas narod bil in je visokokulturen, ker je ta kultura globoko vkoreninjena v njegovem bistvu in z narodom tako močno spojena, da jo lahko s popolno pravico in z dvignjenim ponosom imenujemo nacionalno kulturo. Značaj narodne kulture pa jasno in nedvomno izpričuje, da jo jugoslovenski narod od Tibnenta do Črnega morja tako tesno in močno povezan, ne samo po svojem enotnem in naj-prvotnejšnin izviru v davnini in po svojem razvoju v zgodovini, temveč se je ta vez in ta nacionalna skupnost ohranila tudi v narodnih običajih, ki jih je nešteto in od katerih smo na tem mestu omenili le najznačilnejše in najzanimivejše. Naša dolžnost pa je, da te običaje branimo in hranimo, ker se v njih zreali in izpričuje tesna povezanost nacionalne, geografske, etnološke in zgodovinsko upravičeno eelote, ki se ji po vsej pravico pravi — jugoslovenski narod. Književnost JADRANSKI KOLEDAR Že na naslovni strani morska sinjina in primorsko mesto v gorečih barvah, ki jih tako radi uživamo v vročem poletnem sood naše narodno božično drevo. Tega se naj zavedajo posebno oni, ki bogato žive od tega drevesa. Jadranski koledar lahko pošljemo znancem in prijateljem v daljne kraje in jim bomo napravili najlepše božično veselje. Zato ga smatrajmo vsako leto za svojo narodno knjigo, ki nam ravno ob tem času miru in ljubezni priča o neki visoki kulturni deželi, kjer tega miru in ljubezni ni, ki P. je moramo tem več dati mi, da bomo vreo Odrešenja. »Naša pota«, revija za propagando liuri7;”jfo’ družbo, šport, foto in kino, je pravkar izda a sv«J. prvo številko za prihodnje leto v docela i obliki. Uredništvo je s to številko docela j-i» podčrtalo, da nam želi ustvariti naso pravo »* vensko in jugoslovensko revijo, ki naj nam n* mesti tuje. Zelo umestna je odločitev, da odslej vsi propagandni ali potopisni članki iz % ših krajev objavljeni v srbohrvatskem jeziku-iz izvenslovenskih krajih v slovenskem j®*1 % ker bo le-to revijo uveljavilo tudi v hrvatskih srbskih krajih, ter tako še v večji meri po5*' ševalo zanimanje za naše lepe kraje. e. Iz nainovejše številke te lepe slovenske ^ vije omenjamo dr. Marnovo popotnico reviji drugo leto, Regallyjev članek »Zimski raj u 0j venskim planinama«, Strunovo poročilo o sveto olimpijadi leta 1986., Loosovo poročilo o letoisni . delu mariborske Tujsko prometne zveze, ^ .jarčev članek »Kroz Gorski kotar«, Zorzutovo r£\* r tažo »V pohorskem snegu in soncu« in »I*1*?. go cije za smučarje«. Iz beletrističnega dela, * ,gjj( vanj prispevali svoje članke naši odlični P1"} ' e]oV omenjamo Borkovo »Sodobno pravljico«, »Pogled na Trbovlje«, Pevalekovo kozerijo o » f, Ravljenov »Kadrovski božič« jn Regallyjevo T^0-tažo iz morja nepreglednih žitnih poljan 'n il0yO gradov. Pestrost revije dopolnjujejo Karin .^j poročilo o grafologiji, modni kotiček, . nvCjgiS podatki, književna rubrika, referat o najn filmskih dogodkih, izredno zanimiva foto ru križanka in meh za smeh. ()rSp Revijo izdajata ljubljanska in ^an. _ [Je. Zveza za tujski promet, a ureja jo vladin gally, čigar ime je jamstvo, da bo revija t£1JiO meri vzdržala svojo začrtano smer in n ^tn0 tudi na revijalnem polju nudila nekaj v vsak^ domačega in lepega, kar je obenem oziru enakovredno s tujimi revijami. jZdd0* Novo naslovno stran je urnem™« bo*i« Janez Trpin, a pokazuje poleg jugoslove na? poti Oplenca še mohamedanski 11,01 Triglav. Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja »a Narodno obrambno tiskovno iad~rugo, r. .. , o. Miroslav Mateli«. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Oimar Mihalek). Vsi Ljubljani.