41), štev, V Kranju, dno 0. decembra 1905, VI, leto, GORENJEC \ ———— Političen in gospodarslq list. ===== Izhaja vsako soliólo zvečer. Stane 7.a celo lelo 4 K, za pol lela I K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župne leta 1 K. Za drugI države stane K ('tO, Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvii naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naroči«- brez istoilolme vpošiljatve naročnine se ne ozira. - /a oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi plačuje za petil-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo, tri n ii^K_)*\tfmp~m 1í>_i^i_]" u iti ' ijlii * iTiii—ul' ii * i/*i»—iru* t_ii ' ij*f"^ i*u" ti * fu ~~ h' 1i * ~ I * 'n * 'n * 'n * if*i " Vi ' /*i "* 'ii " ' f*i ^ 'n * čut, kakor hi prišla v deželo nova pomlad in ^Slovenec ■ pravi, da ji' to zgodovinski dogodek. Nam pa se vsiljuje v prvi vrsti eno vprašanje. Kaj pa je s programom stranke? Ali ic ostal isti, ali se je izpremenil':' Če se program ni izpremenil, zakaj se izpreminja ime, če pa se je izpremenil, zakaj se to no pove. Nobena resna politična stranka ne išče imena po pratiki, kakor kaka bogata rodbina, ki je dobila prvega sina in kateri je na tem, da prvorojenček dobi lepo, blagoglasno, imenitno ime. Ime stranke naj označi njen program. Nihče pa ne bo tajil, da pomeni katoliško-narodna stranka vse kaj druzega, nego slovenska ljudska stranka. Prva teži v prvi vrsti za verskimi, druga za ljudskimi cilji. V eni ima duhovščina prvo in odločilno mesto, v drugi ni izključena, ali popolnoma enakopravna je z drugimi pristaši. Nobena resna stranka pa ne more izpremeniti svojega imena kakor Martin srajco, če pride v soboto zvečer od dela. Mi za sedaj nimamo nikakega povoda, veseliti se te metamorfoze, ampak čakati hočemo, ali je katoliško-narodna stranka, ki se je zadušila v svojih grehih, s tem, da je oblekla novega Adama, tudi poslala drug človek. Prireditelji shoda zaupnikov niso pripeljali škofa Jegliča na shod in to so prav modro ukrenili. Ali če je ta krst sploh kaj druzega, nego navadna vaba za manj razsodne elemente narodno-napredne stranke, moralo se bo kmalu pokazati v dejanju. Za kandidate katoliško - narodne stranke je postavljal škof Jeglič vso svojo stanovsko avtoriteto in vsa mnogobrojna cerkvena sredstva v boj. Za te kandidate se je razpostavljalo Najsvetejše, žugalo z večnim pogubljenjem, pridigal se je bojkot, pretilo se je ljudem, da te.jim bodo odrekla vsa verska tolažila na zadnjo uro. Ali vendar klerika-lizma ni. Nasprotno pa so na ta način voljeni poslanci šli škofu na roko, ko je iztiskal denar iz ljudstva za svoje zavode, nalagal najubožnejšim slojem cerkveni davek, podpiral one špekulante, ki so gonili naše ljudstvo ob največjem delu trumoma po božjih potih in vtrjevali ga v vražah in prazneverstvu. Ti ljudski zastopniki podpirajo škofa v njegovem stremljenju, da zatro vsak prosti dihljaj v znanosti in umetnosti. In vendar je klerikalizem prazen strah. Mi smo vedno mislili, da je to klerikalizem, in smo trdili, da je narodnemu gospodarstvu škodljivo početje in sicer škodljivo in graje vredno na strani škofa in na strani njegovih izvoljencev. Ali dosedaj je imel škof vsaj izgovor, da se gre za katoliške namene. In ravno tako so se izgovaijali izvoljenci vsaj pred svojo vestjo, da slone njihovi mandati na cerkvenem uplivu. Ta izgovor je sedaj otežkočen. Najzabi-tejši kmet mora sčasoma izprevideti, da s 1 o-venska ljudska korist ne zahteva, da vzdržuje škof na narodove stroške srednješolski zavod, Slovenska ljudska stranka. Dne 27. novembra t. I. je imel zopet dr. Šušteršič svoj dan. V hotelu «l'nion» v Ljubljani so zborovali zaupniki ranjke katoliško narodne stranke, namreč: Dr. Šušteršič, Franc Šuklje, dr. Sehucitzer, veliko število župnikov in kapelanov ler tisti ljudje, katere so ravno navedeni pripeljali s seboj v Ljubljano. Dr. Šušteršič je vnovič trdil, da klc-rikaiiznia na Kranjskem ni. In, kakor pred leti v «Slovenskem Listu«, tako je tudi sedaj udarjal na sentimentalno struno. Milo je tožil, da slovenske inteligence še sedaj ni v njegov tabor in da so temu krivi le predsodki in strah pred klerikalizmom, katerega pa — kakor rečeno — ni. In da bi izginil ta strah popolnoma in za vedno, izvlekel je dr. Krek bel listič iz žepa in predlagal, da se od 27. novembra 1.1. naprej katoliško-narodna stranka na Kranjskem imenuje: slovenska ljudska stranka. In kakor je Bog pri stvarjenju sveta mignil in je nastala iz teme luč, tako je izginila katoliško-narodna stranka, ki je pro-vzročila toliko bojev in sovraštva, ustanavljala in pokopavala konsume, organizirala ljudstvo po Marijinih bratovščinah, stranka, ki je zadrževala skozi štiri leta vse delovanje deželnega zbora in odjedla deželi na sto- in slotisoče državnih podpor, in na njeno mesto je stopila nova stranka, bela kot lilija in nedolžna kot angelj. In po dvorani je nastalo nepopisno navdušenje, Franc Šuklje je imel PODLISTEK. Anton Linhart. Ob stopeldesetletnici njegovega rojstva. Anton Linhart se je rodil dne 11, decembra I. 175G. v Radovljici na Gorenjskem. Ko je izvršil srednje šole, je mislil vstopiti v jezuitski red, ki so ga pa prav tedaj odpravili. Zato se napoti v cistercijanski samostan stiski in vstopi vanj pod imenom Kristijan. Pa tudi v Stičini mu ni ugajalo. Gre torej na Dunnj in se ondi posveti juridičnim študijam. Po dovršenih študijah se vrne v Ljubljano in vslopi kot uradnik v knežješkolijsko pisarno, kjer ostane od 1. 1770. do 17HÎÎ. Potem pa prestopi kot protokolist k c. kr. okrožnemu uradu ljubljanskemu. Ne traja dolgo, ko mu podele mesto c. kr. okrožno-šolskega komisarja in pozneje tajništvo kranjskih deželnih stanov. To službo je opravljal do svoje zgodnje smrti. Umrl je, star šele devetintrideset let, dne 14. julija leta 1795. V svoji mladosti je Linhart pesnikoval, in sicer v nemškem jeziku. Leta 17H0 je izdal žaloigro v petih dejanjih «Miss .leny Lome», nastopno leto pa zbirko svojih izvirnih nemških pesmi. Nemški je pisana tudi njegova zgodovina Kranjske. Naslov ji je: Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Österreichs (Poskus zgodovine kranjske in ostalih Jugoslovanov avstrijskih). Izšla je v dveh delih, prvi I. 1788., drugi I. 1799. V prvem delu govori o ljudslvih, ki so prebivala na Kranjskem, dokler se niso ondi naselili Slovani; v drugem pa razpravlja zgodovino Slovanov do onega časa, ko so jih podjarmili Franki. Škoda, da Linhartu ni bilo dano, izvršiti svojo zgodovino. Posebno zasluge pa si je pridobil Linhart za svoj narod, da je priredil za slovenske igralce dve gledališki igri. Prvi igri je naslov: «2upanovaMicka» (priredil jo je po Puchterjevi «die Feldmtihle»). Igrali so jo prvič v Ljubljani dne 28. decembra I. 17H9. diletantje iz najodiičr.ejših krogov ljubljanskih. Igra se je posebno prikupila. Igrali so jo že neštetokrat po najrazličnejših krajih naše domovine. Druga igra se zove: »Veseli dan ali Matiček se ženi». Naslanja m na igro francoskega dramatika Deaumarchaisa. Imenovani igri nista izvirni Linhartovi. Vendar stu srečno preloženi in prikrojeni našim razmeram. Z njima je položil Linhart ko imamo v deželi štiri višje in eno nižjo državno gimnazijo, eno državno iu eno mestno realko. Najbolj omejeni plan lar mora sčasoma pregledati, da to ni slovenska ljudska zadeva, če sla si nasproti dva slovenska kan-didata in se za enega izmed njih moli v cerkvi, na izvolitev druaega pa slavi večno pogubljenje. Gfl pomislimo na visoki polet, v kateri se je spustil "Slovenec* spomladi, ko jo sprožil idejo »slovenske ljudske stranke«, ki naj bi obsegala vse slovensko ozemlje, z dogodkom v bolelo t Union», mOfimo priznati, da so goapodje postali celo pohlevni, tu je res gora, kateio je ltresel potres, rodila miško. To bi se dalo naplavili mnogo ceneje, kajti, nobeden udeleženec tega shoda hi na bil ugovarjal, ko bi bil «SloveneC» prinesel poročilo, da se katoliiko*narodna itianka imenuje od danea naprej slovenska ljudska stiauka. Mi hočemo eakati dejanj, de bo slovenska ljudska stranka lo, kar obela njeno ime, bomo imeli kmalu najlepši mir v deželi. V I o svrbo pa je v prvi vrsti njena dolžnost, da popravi ali vsaj ne ponavlja grehov kaloliško-narodne stranke. V prvi vrsti naj pazi na to, da škof Jeglič ne bo zlorabljal verskega čuta našega ljudstva v nesrečne svoje liiiančne iu verske špekulacije; da ne bo zlorabljal cerkvenih sredstev v politične namene, da se bo brigal le za svoj posel, nuj se postavi v vrsto onih, ki pravijo, da duhovnik sodi v cerkev in ne v politično agitacijo in slačimo, naj se vpelje v naše farovže zopet disciplina in nravstveno življenje, naj se na ljudstvo upliva v tem smislu, da naj v nedeljo moli in počiva, med tednom pa dela, naj se ga uči, da smo vsi bratje, četudi smo različnega političnega mišljenja in naj se ima pred očmi glavna naloga lake stranke skrbeli za ljudsko izobrazbo. V tej smeri bi imela prava slovenska ljudska stranka še obširno in zelo hvaležno torišče, tako delo bi dvignilo naše ljudstvo gospodarsko in duševno. Ne dvomimo, da bo, če krene no so počena stranka na to polje, imela kmalu v svoji sredi vso slovensko inteligenco. Dosedaj pa temelj naši gledališčih književnosti. In to mu zagotavlja častno mesto v naši kulturni zgodovini. Kol član kmetijska družbe je priredil po VValdtteinu za živinorejce jako porabno knjigo: llukve od kug in bolezen goveje živine*. Tiskana je bila I. 17'J2. v Ljubljani. To so kratke poteze o Linhartovem življenju in delovanju. Kdor se pa hoče natančneje poučili o tem zaslužnem možu, la naj se blagovoli prihodnjo nedeljo, dne 17. 1. m. popoldne udeležiti ljudskega predavanja v Kranju, kjer se bo obširneje razpravljalo o njegovem življenju in delovanju. V Bohinj in k bohinjskemu Jezeru! Potopisi in zgodovinski utrinki. Pita Km njo P—c. * Dalje. »Ajdovi gradeč- in Bitnje. Sedaj smo kmalu na Bistrici, Prisedši izza cestnega ovinka pod Bitnjem, oziroma pred novim železniškim mostom med Ditnjem smo skeptični, klerikalizrm obstoji in steza svoje kremplje po gospodarstvu v deželi. Nikakor ne moremo se strinjati z optimizmom Franceta Sukljcja, da jO vsled novega imena prišla v deželo že nova pomlad. Doktor ne vidimo dejanj, ponavljamo: ČujcniO sieer poročilo, ali nedoslaja nam vere. Čakamo dejanj, dotlej po I rdimo, kaloliško- narodna itrehka ali slovenska ljudska stranki lo so besede. Denarni zavodi v radovljiškem okraju in podjetnost Gorenjcev. h. 6,461,868 kron, lorej skoraj polsedmi milijon kron je bilo naloženega koncem hla 1904 v denarnih zavodih radovljiške ga okraja. Temu nasproti je znašalo stanje posojil v omenjenem času 4,469,084 kron, lorej približno polpeti milijon kron; okraj je v tem oziru torej aktiven za kaka dva milijona. Ako upoštevamo dejstvo, da velika nemška podjetja kakor tudi posamezni Nemci ne vlagajo svojega denarja le iz strankarskega stališča v slovenske hranilnice. — Bclopočnni imajo raji zve/o i koroškimi denarnimi zavodi — vidimo, da je skoro ves naloženi denar le last domačega ljudstva, kmeta, trgovca in obrtnika. Ne smemo pa prezreti, da je še mnogo oseb v okraju, ki vlagajo po stari navadi svoj denar v kranjsko hranilnico, i.ekaleri tudi v meslno hranilnico v Ljubljani, (iotovo tudi ta svota naloženega denarja presega milijon, ki se pa približno izjednači s posojili hranilnic izven okraja. Ko bi imelo nase ljudstvo malo več podjetnega duha, dalje nekoliko neustrašenih in previdnih gospodarskih voditeljev, bi pač toliko milijonov ne ležalo brezskrbno v hranil-Cfth v okraju, ki ima po svoji legi z neprecenljivimi vodnimi močmi, velikimi gozdovi, na križišču dveh velikih železnic vse pogoje zalo, da postane eden najbolj industrijskih okrajev v državi. Ako bi se le par milijonov lee'a naloženega denarja investiralo za po-vzdigo prometa s tujci, sezidalo par planin- iii »Ajdovskim gradeem», že zagledamo najprej visoka cerkvena stolpa in lična poslopja takozvane • nove- Bistrice in poleni dalje v ozadju tudi večinoma z deskami krile streho «slare» Bistrice, Kdo bi si mislil, da se Bistrica šopiri v tako razprostrti, prirodiiih krasot razkošni ravani med temi kamenltimi orjaki in gorskimi velikani'< tAjdovski gradeč* in Bitnje! Historični imeni sta to in zasluzita, da se jih mimogrede spominjamo, se predno se odpočijemo »pri Becu» na Bistrici. Ajdovski gradeč je nam Sploino poznan iz Prešernovega »Krstu pri Savici*; v tem grudu je bil namreč doma okrog sedmega stoletja Prešernov junak ajdovski Črtomir, Seveda, kdor ni pesnik, mu tega ni treba verjeti do pičice, pesnikom pa bi bilo odveč, raziskuvuli, da o postavku tega ajdovskega gradca m; danes nimamo popolnoma zanesljivih izvirnih poročil. Toliko je pa vendar dognano že kot verjetno, da je bila tu še za časa rimskega gospodslva pra-zgodovinsku topilnica za železo. Sledove taiste nahajamo islotako na temu ajdovskemu gradcu sličnein griču pri Jereki, «Dunaj» ime- skih hotelov ali kaj podobnega, bi denar ne donašal lastnikom samo I "/„ obresti, temveč gotovo polovico več in bi zraven oni, ki nimajo kapitala, lahko uživali dobrote razvile lujfke industrije. Toda vsak preobrat v nazorih kakega ljudstva potrebuje stoletja in vsa znamenja kažejo, da se s povziligo izobrazbe tudi duh podjetnosti razvija sicer polagoma,toda vztrajno pri našem Gorenjcu. Pospešila pa je la preobrat v mišljenju velika gospodarska evolucija v radovljiškem okraju, katera je nastala vsled gradho dveh velikih predorov in karavansko- bohinjske železnice. Ali bi so ne mogla ustanovili v okraju zadruga ali delniška družba, katere glavni namen naj bi bil pospeševanje prometa s tujci z zidanjem vil, hotelov, z napravo planinskih zdravišč i. t. d.? Ali bi se ne moglo ustanovili kako večje domače industrijsko podjetje? Nova bohinjska železnica nas je naenkrat postavila pred vrata našega največjega morskega ligovisča — Trsta, in velike investicije kranjske obrtne družbe kažejo, da ona spoznava ugodni položaj, ki se ji bliža, dočiin naši domači podjetniki spe. Naši kmetje se hodijo kmetijstva učit v Švico, naj bi tudi naši gostilničarji, ki imajo opravili z leloviščarji iu turisti, napravili poučen izhl v Švico. Tam bodo šole spoznali, kaj se mora nuditi tujcu, da se ga privadi in I u d i o bd rži. Kmetski pogovori. V boju za obstanek. III. In pri nas! Deželnozborske volitve. Pred cerkvijo izkliče občinski sluga: ta in la dan se vrte deželnozborske volitve. Nekaj zainčevalnih, neslanih opazk in vse posvetovanje je končano. Par najetih agitatorjev gre po vasi, podpiše volilne listke in volilna l.orba je končana. Kandidat razglasi svoj program, največkral pa še tega ne stori. Nihče ga ne razume, mnogokrat niti sam ne. Dovolj je, da ga priporoča duhovščina. Kandidat ne razume volilcev, volilci ne njega. — Kdo bi si (udi drznil sestaviti kandidatu DOVanem, 0 tem poroča na podlagi lastnih raziskavanj tedanji oskrbnik bohinjskih plavže v in poznejši profesor montanistiks in železarstvu v Ljubnem, Franc Sprung v svojih zapiskih »Jahrbucb der k. k. geol, Reichsanstalt, II. Jahrg., p, 199'. /. iijim se strinja ludi znani geolog A. pl. Mcrlol (1*4!)). K. II. Coslu omenja v svojih »Heise-Krinnerungen* lrt4t>, p. 179, tudi ta znameniti kraj. Po njegovi, oziroma profesorja Hiehlerju sodbi, jo morala biti na leni griču važna rimska vojaška postojanka, ki se je bila opustosihi za časa ljudskega preseljevanja. To domnevanje se sicer itak lahko nanaša na poznejši čas srednje dobe, ko so Rimljane nadomestovali drugi narodi, ali brez domnevanja je pa tudi gotovo, da so se lastniki lega gradu, bodisi že Rimljani, ali Obri, ali Franki, ali (iotje kol vojšcuki ali le njih podložniki, oziroma teli potomci kot rudokopi, znali izdatno zavarovati pred sovražnim napadom. To nam potrjujejo močni okopi ali nasipi okoli gradu. Nasip jo bil približno 60 metrov dolg iu 70 metrov širok. Seveda so danes sledovi Lega nalipa večinoma že uničeni, kajti pripoveduje 1. priloga »Gorenjcu" št. 49 iz 1. 1905. program in zahtevali od njegn, da ga podpiše. --- Dobi^se^scndertja mož, ki se zaveda svojega stanu, in priporoča v tem važnem trenutku posvetovanja previdnosti in zatrdila, da bo delaPizvoljenec v prvi vrsti za koristi svojih volilcev. — £Gorj'v.mu! (Jarjcva 0VCS, brezverce, liberalec, pohotno?., nepokornež, izmeček človeštva, hujskač i. t. d. leti na njegovo glavo. Strt. zaničevan, osramočen, od tovarišev-kmetov preziran, mora utihniti I krvavečim srcem, umolkniti mora in naj mu poka srce. — Junaško drve čez uničenega in strtega tovariša, čez onega, ki jih je svaril pred pogubo - v pogubo. Deželnozborska volitev je končana. Kmet je ostal tam, kjer je bil, novoizvoljeni poslanec pa gleda zaničevalno s prezrljivim nasmehom na pokornega in spleta bič, ki pada od časa do časa po njegovih plečih. Ponižen sluga je pa onih, ki so ga dvignili do slave knietskiga poslanca, in pokorno čaka ukazov od zgoraj, ki jih tudi točno izpolnjuje in naj I udi poginja oni, za čigar koristi in napredek bi moral skrbeti, — ubogi kmet — Povejte mi, dragi tovariši-sotrpini, kmetje, ali ni čista resnica? Kje je tukaj samozavest? Ali nam je mogoče napredovali, ali nam je mogoče doseči blagostanje, če sami teptamo svoje pravice z nogami, če sami spletamo bič, ki pada po naših plečih. — Ne bom klical: »Zdramimo se!», temveč le: »Učimo se spoznavati samega sebe in svoje koristi!« Ponosni bodimo na svoj stan, ki je najimenitnejši in najpotrebnejši r.a svetu. — In, če bodemo enkrat ponosni na svoj stan, ne bo demo dopuščali, da bi se blatil in zaničeval. Z žuljavimi rokami bodemo ponosno branili svoje pravice in koristi. — Oe to dosežemo, ne bodo sluge poslopja, v katerem se sklepa o naših prošnjah, nam ukazovali, da si osna-žhno črevlje. — Ne bodemo prosili, temveč zahtevali bodemo! Oddaljil sem sc žc nekoliko od svojega namena, razpravljati o naših kmetskib ranah; to ravnokar omenjeno spada tudi k temu, zatorej mi boste že oprostili, saj se na to de vrnemo. — — se, da se je največ kamenja iz lega nasipa porabilo za zgradbo bitenjske cerkve. Grič sani na sebi kakih HO metrov, dvigajoč se nad ravanjo Savice, je skrajna točka Ročevnice, kol severozapadnega izrastka Jelovice. Raz gričevi slemen se nudi potniku krasen razgled čez celo južnobohinjsko dolino od ravne Bistrice do skalovitih visokih pragov nad bohinjskim jezerom. V dokaz svojedobne rimske naselbine na tem griču naj bodo konečno se omenjene znamenite prazgodovinske izkopine, ki so se svoj čus našle na tem mestu, ko sta namreč učitelj Jakob Mencinger in tedanji ka-pelan Brence pustila na vrhu griča kopati zemljo za vrt. Bazen rimskih iibul so se našli takrat tudi mnogi drugi železni in bronasti okraski in razna orodja. Vzhodno pod nekdanjim nasipom sc nahaja na več krajih gosto raztresena žlindra v tazličnib skupinah iu značajih. Pod gričem znpadno doli ju majhna prijazna vasica Bitnje s svojo starodavno cerkvijo in več drugih ostankov iz davno minulih vekov. Pred 1 H. leti jo izkopal knez \VindischgrAtz pred cerkvijo nasproti ajdovekemu gradcu 1H koslenjakov, več orodja iu okraskov iz rimske dobe. Koncem vasi se deli cesta na Srednjo vas in Bohinjsko Bistrico. _ Dulj« priti. Deželni zbor kranjski. XII. (zadnja) seja dne 24. novembra. Poslanec Hribar nujno predlaga, naj se za podporo barjanom, ki imajo vsled po vodnji veliko škodo, dovoli 8000 K. Predlog takoj utemeljuje poslanec Hribar in končno podlaga, naj se seja pretrga, da more finančni odsek sklepati o tem. Potem, ko govore še poslanci dr. Š u š t e r š i č, grof B a r b o, dr. Žitnik. Povit, Drobni č in Ar ko, glavar prekine sejo, da je mogel imeti li nančni odsek sejo. Ko se sejo zopet otvori, poroča poslanec Hribar in predlaga v imenu finančnega odseka, da naj se dovoli podpora vsem krajem, ki so imeli škodo vsled po-vodnji. Sklene se, pooblastili deželni odbor da sme do 20.000 K dovoljevati podpore po povodnjih prizadetim krajem. Pozove se tudi vlado, naj tudi ona kaj prispeva. O nujnem predlogu narodno - napredne stranke radi uravnave službenih prejemkov učiteljskega osobja na ljudskih šolah poroča poslanec Hribar in predlaga v imenu šol skega odseka: Ožcnjenim ljudskošolskim uči teljem v deželi kranjski se dovoli od 1 dne decembra t. I. nadalje v mesečnih naprejšnjih obrokih izplačljiva draginjska priklada v visokosti 25% njihovih sistemizovanih stalnih temeljnih plač, in sicer za tako dolgo, dokler se delinitivno ne urede službeni prejemki učileljstva na ljudskih šolah v deželi Kranjski. — V debati, ki se vname k temu predlogu, govore poslanci: dr. Šušl erši č, dr. Tavčar, Božič, Jaklič in poročevalec Hribar. — Odsekov predlog se na lo sprejme. O zavarovanju življenja in starostnih rent poroča dr. Krek, ki predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da ustanovi čimprej socialno - politiški svet po sledečih načelih: a) socijalno- politiški svet ima informativni in posvetovalni značaj za socialno -po-litiške stvari, v kolikor spadajo v avtonomni delokrog kranjske dežele, b) Ta svet ima G oseb: zastopnika dež. odbora, zastopnika dež. vlade, dva zastopnika delodajalcev, ki ju določa trgovska in obrtna zbornica, in dva zastopnika delavcev, ki ju določijo delavske organizacije; in sicer enega kršč. socijalna zveza v Ljubljani, drugega pa strankino vodstvo jugoslov. socijalne demokracije v Ljubljani, c) Temu svetu predseduje zastopnik deželnega odbora. Opruvilnik si določa svet sam po predlogu, izdelanem in v prvi njegovi seji predloženem od deželnega odbora, č) Delavska zastopnika prejemata za vsako sejo potne stroške in odškodnino, ki jo določi socijalno - politiški svet v sporazumu z dež. odborom, d) zapisnik o sejah, kakor ga sklene svet, naj predloži dež. odbor koncem vsakega leta dež. zboru, e) Poslovna doba članov socijalno-poliliškega sveta se določa na tri leta. tj Deželni odbor se pooblašča, da sme izvršitev teh sklepov potrošiti za to potrebne vsote iz deželnega zaklada. 2. Poročilo deželnega odbora o zavarovanju življenja in starostnih rent se predloži socijalno - politi-škemu svetu v presojo. Ta predlog upravnega odseka se soglusno sprejme. O prošnji društva »Jednakopmvnost* zaradi cenenih delavskih stanovanj poroča dr. K r e k. Predlog se po priporoč Iu poslanca Al. Arkota sprejme. O preložitvi okrajne ceste Čatež-Lipa poroča poslanec Jaklič, o predlogu za dovolitev vodovodne naklade v Novem mestu dr. Kerjančič, o podpori kmetijske družbe (dovoli se 7000 kron), poslanec Po vše, o zvišanju potrebščine za uravnavo Mirne pa poslanec dr. Žitnik. Vsi predlogi se sprejmejo. Ravnoiako se sprejme: preložitev ceste na Sliklje (poroč. baron A p-fnltrern), prošnja vodstva dekliške sirotišnice baronice Lichtenturnove za podporo (poroč. Pogačnik), prošnja obč. sveta ljubljanskega za zvišanje doneska novemu šesl-razrednemu dekliškemu liceju (poročevalec dekan M. Ar ko), prošnja različnih učiteljskih vdov in sirot za podaljšanje miloščine (poročevalec župan Hribar) in prošnja podpornega društva kočevske gimnazije (poročevalec Pogač n i k). O prošnji »Dramatičnega društva* v Ljubljani za podporo poroča Hribar ter prodlaga: «Dramatičnemu društvu* se dovoli deželna podpora za sezono 1004/5 in 1005/0 v skupnem znesku 25.200 K in izplača po odbitku prepuščene izjemni te za lože v skupnem znesku 13.200 K, dveh obrokov dovoljenega posojila v skupnem znesku 1200 K in za kurjavo v lanski sezoni odmerjenega zneska 488 K 7(i h, skupaj 14.8K8 K 7G h, torej v ostanku 10.."H1 K 24 h. — Razvije se živahna debata, v katero posežejo poslanci: dr. Sušteršič, dr. Tavčar, grof Barbo, dr. Krek in poročevalec Hribar. Pri glasovanju so bili sprejeti odsekovi predlogi z narodno-naprednimi in veleposestniškimi glasovi, klerikalci so glasovali proti. Pogorelcem v Ratečah se dovolili 10.000 kron podpore. Reši se na to še več drugih več-alimanj važnih prošenj z Dolenjskega in Notranjskega. O samostalnem predlogu poslanca dr. Ferjančiča in tovarišev za zgradbo ceste skozi Črno v kamniškem okraju do štajerske meje poroča Mejač. Sklep: Deželnemu odboru se naroča, da zaradi zgradbe ceste skozi Črno do kranjsko-štajerske meje v namen zveze skozi Lučensko dolino do Luč zaukaže poizvedbe; da stopi v dotiko s štajerskim deželnim odborom radi nadaljevanja te ceste na štajerskih tleh in z interesenti osobito grajščino gornjegradsko in c. kr. vlado radi prispevkov in da po izvršenih poizvedbah poroča deželnemu zboru in rndi zgradbe stavi primerne predloge. • O uvrstitvi okrajnocestne proge od Ze-znikov do Podrošta in pa o prevzetju in uvrstitvi nove ceste od Podrošta do Petrovega brda na deželni meji med deželne ceste poroča Demšar. Sklep: I. preko predlogov ueželnega odbora, naj se uvrsti okrajno-cestna proga od Železnikov do Podrošta med deželne ceste in naj se prevzame nova cesta Podrošta do Petrovega brda med deželne ceste, se preide na dnevni red; II. deželnemu odboru se naroča, da ne izplača prej še ne izplačane od deželnega zbora dovoljene vsote za imenovano cesto, dokler se temeljito ne popravi, o čemur pa naj deželni odbor poroča deželnemu zboru. O samostalnem predlogu dr. Maj ar on a iu tovarišev o davčnih in pristojbinskih oprostitvah za industrijska podjetja poroča dr. Krek. Sklep: C. kr. vlada se naprosi, naj brez odloga izposlujo, da se one davčne in pristojbinske oprostitve, ki veljajo za nova industrijska podjetja v Trstu in kalastralni občini Milje po podaljšanem zakonu dne 10. avgusta 1805, št. L'll drž. zak., raztegnejo tudi na celo kranjsko Atlete. — 1'osl. Luck-niam pozdravlja predlog in poudarja, da je ra/.voj industrije nujno potreben M Atlete, iin pa so sc mu delal«- ovire. Zlasti krivično jo, da se akcijskim družbam že plačani davek vračana med čisti dobiček, tako da morajo od plačanega davka še posebej plačevali davek. Tudi dokladc so neznosne. 0 samostojnem predlogu Ivana Hribarja o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani poroča dr. Krek. Sklenilo se je: 1.) G. kr. osrednja vlada sc glede na sklepe deželnega zbora kranjskega v sejah dne 28. fcbiuarja in 2*. decembra 1898 nujno poživlja, da poteši vse predpriprav* za ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modro-slovno fakulteto v Ljubljani iu da kar naj-preje mogoče pri državnem zboru izposluje ustanovitev takega vseučilišča. 2.) Izvoli sc pod predvodiloljstvom deželnega glavarja od-poslanslvo še dveh članov deželnega zbora v ta namen, da zaprosi avdijenee pri Njegovem Veličanstvu cesarju ter ob vznožju Najvišjega prestola izroči najudanejšo prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. 8.) Izvolijo naj se iz deželnega zbora trije člani v ta namen, da stopijo v stalen vseučiliški odbor, v katerem naj bodo z enakim številom odposlancev zastopani: občinski svet ljubljanski, »Malica Slovenska«, društvo »Pravnik« in profesorski zbor knezoškolijskega semenišča v Ljubljani. Ta odbor naj stopi na primeren način \ dotiko ludi z zastonniki slovenske akademične mladine na dunajskem, graškem in praškem vseučilišču. i,) Dovoli se iz deželnega zaklada vsota iiOOU kron, ki naj se izplača navedenemu vseučiliškemu odboru v la namen, da razpiše derila po 1000 kron za troje najboljših znanstvenih spisovi katerih eden naj bode pravoslovne, drugi modroslovnc, tretji pa bogoslovne vsebine in katerih vsak obsegaj najmanj pet tiskanih pol. Ta vsota izplača se pa temu odboru le tedaj, če se zaveže poskrbeti za to, da oni spisi, katerim prisodi darila, izidejo v tisku. — V debati govore poslanci: grof B a r b o, Hribar, dr. .Š u š t e r š i č, dr. Krek in dr. Schvvartzer. 0 nujnem predlogu poslanca Povšeta proti uvozu prašičev iz Italije, proti odpravi mejne zaprimo proti uvozu živine iz Rusije in balkanskih držav ter za državno podporo v prospeh živinoreje poroča Mejač. Sklenilo se: 1. Odredba državne vlade, ki dopušča, da prihaja iz Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo uvoz prašičev, je naši prašičereji silno kvarna. Zalo zahtevamo, da se temu uvozu zopet zapro naše meje. 11. Deželni zbor nujno prosi, da se pod ni-kakimi pogoji ne odpravi dosedanja mejna zaprtimi proti živini iz Rusije in balkanskih držav, ter da državna vlada skrbno ščiti pri sklepanju trgovskih pogodb našo živinorejo, to najvažnejšo panogo našega kmetijskega gospodarstva. 111 Državna vlada se prosi, da z izdatnimi državnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh vrst naše živinoreje tako, da bo domača živinoreja kar najbolje zmožna oskrbovati ves domači trg in tudi še znaten del razpolagali za izvoz. Ko se odobri se nekaj prošenj in peticij, se zasedanje deželnega zbora odloži. Dopisi. Iz Kranja. (Meščanska godba) je imela svoj leilni občni zbor dne JJ. I. m. v mestni dvorani. Iz poročila društvenega tajnika gosp. Rudolfa Pibroulza posnemamo, da sc je število izvršujočih članov pomnožilo za enajst oseb, lako tla godba obstoji iz kapclnika in 24 mož, kateri stalno bivajo v Kranju. Godb« toraj ni več odvisna od tujec v. Zanimanje za godbo je bilo splošno; to dokazuje dejani, da je odbor pridobil 42 novih podpornih članov. Za iz-vežbanje in napredek godbe je odbor posebno skrbel. Vaje izvršujočih članov so se vršile dvakrat na ledin pod nadzorstvom društvenega lajuika in so bile redno obiskane. Za naraščaj godbe je skrbel odbor s leni, da je ustanovil godbe no šolo pod nadzorstvom g. prof. dr. J. Zmavca. I'speli te šole je bil zelo povoljen. Za povzdigo civilni godbi neobhodno potrebne discipline je odbor poleg drugih določil tudi »Hišni in službeni red» za izvršujoče člane in gojence. V pretočenem letu se je društveni inventar zdatno pomnožil. Odbor je preskrhel tudi nove uniforme za 24 mož. (ilede javnih nastopov je poročal društveni tajnik, da je godba priredila 12 promenadnih in 11 kon-ceitov z vstopnino, dalje mirozove in hudniee. Godba je sodelovala izvzemši en slučaj pri vseh prireditvah tukajšnjih društev. Izven mesta je godba sodelovala pri različnih slav-nostib in veselicah v Ljubljani, Št. Vidu nad Ljubljano, Jesenicah, Ilrušici, Kranjski gori, Školji Loki, Železnikih, Tržiču in Slra-žišču. Povabljena je bila godba tudi še ope-tovano v Ljubljano, Logatec in Laski trg, kjer pa ni mogla sodelovati, ker je bila za dotične dneve že oddana. Godba se je udeležila vseh cesarskih in cerkvenih slavnosti in pogrebov društvenih podpornih članov, oziroma članov njih družine. Pesnika Prešerna proslavila je na predvečer odkritja njegovega spomenika v Ljubljani, 75 letnico vladarja pa s slavnostnim koncertom. — Blagajnik g. K. VVindischer poroča o premoženjskem stanju. — Društveni odbor je bil soglasno zopet izvoljen, namreč gg.: Kerd. Hlebš, predsednik; Josip Fuso, podpredsnik: Rudolf Pibroutz, tajnik; K. \\ iudiseher, blagajnik; I. Gof, I. Jagodic, Iv. Pr. Lampret, Tomo Pavšlar in Ed. Rooss, odborniki. V prvi odborovi seji so se dalje volili gg.: Rudolf Pibroutz, načelnikom, Iv. Pr. Lampret in K. \Vindischer priseduikom finančnega odseka in odseka za reklamo ter oddajo godbe; Tomo Pavšlar, načelnikom, Josip Fuso, arhivarjem, Kdmund Rooss inkapelnik \V. Wlassnk, pri-ednikom gospodarskega odseka. Vaje izvršujočih članov bode nadzoioval g. R. Pibroutz, šolo gojencev pa g. 1. Jagodic. Iz Krope. (Brezsrčen duhovnik.) Prejeli smo nastopni popravek) -Slavno uredništvo! Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona z dne 17. dec. 18G2. diž. zak. štev. G ex 18u.'i zahtevam z ozirom na dopis: „lz Krope (brezsrčen duhovnik)" objavljen v 1. prilogi „Gorenjca" štev. 47 iz leta 1905, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem Rezo Kožuh pripravil do tega, da je ves denar zapustila cerkvi, res je pa, da jo na to nisem nikdar pripravljal 2. Ni res, da je bilo 800 K, res jr. da jo bilo le 500 K. I. M ros, da ni In al nje nič dobil, res je pa, da je dobil svoj postavni delež. 4. Ni res, da je šlo vse v larško hleiffl, res je pa, da ni šol niti vinar v larško bisago. 5. Ni ros, da hodim na smrtno posteljo priganjal ljudi, da zapusto vse premoženje cerkvi, res je pa, da še nikoli nisem bolnika prigovarjal, komu naj zapusti premoženje. V Kropi 28. novembra 1905. Kr. Hoenigniann, župnik.* — (Svojega dopisnika prosimo, naj odgovori na ta popravek. Op. uredniška.) Loške novice. Reitni občni zbor , je uspel prav dobro. Nad 60 šolskih in drugih otrok je bilo prav bogato obdarovanili. Za prireditev so si slekle posebne zasluge radovljiške dame. — Umrla je dne 4. t. m. najpremož-nejša posestnica v Radovljici, gospa Marij? Hudovernig. — Šolska kuhinja. Po požrtvovalnosti radovljiškega uradništva in meščanstva se je zopet omogočilo, da dobe revni šolski otroci iz okoliških vasi po zimi vsak opoldan gorko kosilo in jim ni treba prezebavali na prostem do popoldanskega pouka. Dolenjske novice. — Mošt raznesel sod 12 vedrov. Ker se o tej nezgodi, ki je zadela sirom zna- nega posestnika paro-žnge in go tilničarja g. Josipu Košičku v Novem mestu tvno sedaj, ko je poslal novomeški bolelni urad nekak popravek v »Slovenca., povsod pri nas tolikanj govori, poprašali smo na pristojnem mestu samem in izvedeli sledeče stvarno dejanje: G. Koši ček je dobil dne 17. oktobra 1 T* barigelj (sodov) vina po železnici iz Gorice. Le-lega je doma od zunaj pretočil v klet. Tako je bilo vkletenib 12 sodov mošta in 3 sode starega vina. Sodi s starim vinom so se zabili, d oči m se je pri sodih z moštom pustilo veh«! deloma na rahlo nad odprtino, deloma so bile vehe kar poleg položene. Obvestil se je novomeški užilninski urad in dacar je prišel vino «zadacat», to je bilo okrog 22. oktobra. G. Košiček je odkazal dacarju, kje je staro vino, in še posebej opozoril, kje je m OŠ t. Na to je dacar sam pečalil in zapečatil vse sode, kakor bilo slaro vino. — Dne 0. novembra popoldne je bil g. Košiček približno 1 uro poprej, ko se je nesreča zgodila, v kleti. Nekako ob G. uri pa je sod z 12 vedri razneslo. Pri tem so počdi vsi trije železni obroči. Ko je prišel nato obveščeni predstojnik urada novomeške dežel, naklade, mu je g. Košiček dobesedno rekel: isov brez poilpisa- ne tnoietno priobčili. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne 4. t. m. Prignalo se jc 205 glav gov«>je živine, S telet, 87 prašičev, 2 ovci in kozlov, 0 buš, bO kg pšenice K 8*50. prosa K 8*75. rži K 7*50, ovsa K S-—, ajda K 7-50, fižol, rib-ničtui K 13*75, koks K 14*75. Loterijska srečka dne 2. decembra 1.1. Gradec: 45 75 35 48 30 | Kdor ljuM kakao in čokola.l«., temu lio
  • r.n : Ivana Hoffa Kandol-Kakao | ki lan najmanj toliča v lalii. j., tor-j najlaže pTC* ! bav. n, n« provzroča n-koli aaprtn.ti in ja ob najboljšem okusu izredno pocani Piiatan urno r. imenom Ivar Hoff /i>"\ \ in 1 'evJ° varitveno znamk L Jjfri A (Pfill) Zavojipo '/,kg90vinarj^v Dobiva sa p>vsod. talili preselitve. Podpisani se usoja naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da je preselil svoj čevljarski obrt od dne ¡29. novembra 1006 v svojo hišo pred hotelom ,Nova pošta* štev. 171 v Kranju. V nadi, da mi slavno občinstvo obrani tudi še zanaprej svoje zaupanje, beležim 203-2 z odličnim spoštovanjem I?an Potočnik čevljarski mojster, ^646 88 Književnost. Jineiič Antoa, Deutsch Sloveniscb.es Hand - Worterbuch. (letita, predelana in pomnožena izdaja, predelal Anton Bartel. Celovec, 11K)5. Tisek in zaloga tiskarne Družbe sv. Mohorja (IV-{-l)(Mi str.). — Cena broširani knjigi (» kron, s pošto 80 vin. več. — Vendar enkrat! Težko smo že pričakovali četrte izdaje Janežičcvega ročnega nemško-slovenskega slovarja. Saj je poteklo dobrih pel let, kar je pošla v knjigolrštvu tretja izdaja, katero je bil predelal prof. Anton Bartel s sodelovanjem nekaterih kolegov. Isti gospod nam je priskrbel četrto izdajo, kakor razvidno iz naslova. Pri tem zaslužnem delu sta mu v prvi vrsti pomagala priznani naš leksikograf, prof. M a k so Pletcršnik in li-ccalni skriptor Luka Pintar: na roko mu je šel tudi Anton Mikuš, ki je prevzel mučni posel korekture in ga sicer podpiral z vrlimi nasveti. Četrto izdajo je prof. Bartel predelal na podlagi slovensko-nemškega besednjaka Plc-teršnikovega in Levčevega «Pravopisa*. Kjerkoli je bilo potrebno, je dodal slovenskim besedam naglas. Iz praktičnih ozirov je uvedel le dve naglasni znamenji, namreč za dolžino f, in za kratčino %\ to postopanje izdajateljevo moremo le odobravali. Za izpopolnitev besednega zaklada je v prvi vrsti rabil obsežne zbirke iz Pleleršnikovega slovensko-nemškega besednjaka, pa tudi izpiske iz raznih učnih knjig, strokovnih spisov in besednih zbirk. Uporabila se je ludi Babni-kova »Nemško-slovenska pravna terminologija*. Vse lo nam priča, da je četrta izdaja v resnici temeljilo in vsestransko predelana in izpopolnjena. In s posebnim zadovoljstvom motamo povdarjali, da se je držal izdajatelj onih osnovnih pravil, katere sta z veliko opreznostjo, treznostjo in premišljenostjo glede našega jezika določila Pleleršnik in Leveč; določila vsaj v onih točkah, ki se dajo pri živem jeziku sploh določiti. Zal, da ima v tem oziru pri nas Bartel tako malo posne-malcev. Zalo pa tudi še ni v doglednem času pričakovati, da bi se storil konec veliki jezikovni zmedenosti, v kateri skušajo naši časnikarji in pisatelji prekositi drug drugega. Kako p.av je imel Stritar, ko je pisal: «ijuut ca pita, tot senteuliae, v*;«k svoje mnenje ima v čisli ! I*n nas pa, oj, Slovenci, je še hujše to: Pet glav, šest misli. (•Drobiž 1S74.) O porabljivosti nove izdaje tukaj pač ni treba govoriti. Dobro nam je še v spominu, kako vrlo nam je služila prejšnja izdaja; redek je bil slučaj, da bi bila pustila človeka na cedilu, ako se je zatekel vanjo, iščoč-sveta iu pomoči. Ker je čelrla izdaja predelana in popravljena in ker je pridobila tudi na obsegu 4 tiskane pole, jc bomo rabili s tem večjim pridom in haskom. Dobrodošel bo vsakemu tudi besednjaku pridejan seznam najvažnejših krajevnih in lastnih imen. Novo izdajo pa najtopleje priporočamo vsem svojim rojakom, bodisi kateregakoli stanu ali sloja. Zlasti pa svetujemo naši srednješolski mladini, da si jo čim preje in v kar najbolj množnem številu nabavi. Naši novost rujarji v jeziko nem pouku sicer nekako od strani gledajo besednjake. Ko sem nekega gospoda nekoč vprašal, kateri besednjak bi se dal najbolje rabiti pri nemškem pouku v nižjih srednješolskih razredih, mi je kratko- malo odgovoril, da ni treba imeli sploh ni-kakega besednjaka. Dodal je la krilato opazko, da bodi učitelj učencem živ besednjak. Jako lepo! Vendar pa ostanem pri svojem prepričanju, da je besednjak dijakom v spodnjih razredih večkrat neobhodno potreben, tudi če imajo -a učitelja slučajno moža, ki je «živ besednjak*. Zato dijakom toplo priporočam v nakup četrto izdajo Janežičevega ročnega nemško - slovenskega slovarja, vsaj dosedaj, dokler nimajo na razpolago nalašč zanje prirejenega slovarja. Prof. Bartla moramo zahvaliti za nemal trud, ki ga je imel, prirejajoč četrto izdajo; družbi Mohorjevi pa bodi hvala, da je prevzela stroške te izdaje in nam jo podala v lični, ukusni obliki, in to za primerno ceno. Z novim ročnim slovarjem smo storili lep korak naprej v naši leksikografiji. In upajmo, da pride tudi skoro čas, ko dobimo v roke predelano, drugo izdajo velikega Ci-galetovega nemško-slovenskega slovarja. Ali ne bi šla la stvar, ako bi se združilo nekaj vnetih mož okrog prof. Bartla in zlasti še prof. Pleteršnika, ki nam je podal izborni slovensko-nemški besednjak. V najem se daje radi bolezni goapo» darjeve gostilna. in sicer na račun ali od lil ra. Naslov pove upravništvo «tiorenjoa». 208—2 Poslano.* Odgovor na ..Poslano" v it. 48 ..Gorenjca". Podpisani si n soja na omerjeno 1'oilano naslednji stvarni odgovor podpisanim p. n. »ver* odje- * Za vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, kolikoi z4hleva ztkon. 212 1 mulcem- v pojasnilo: Okusi in pojmi so jako različni, vendar pri sedanjih vodnih razmerah tožiti o najslabši razsvetljavi, ni kar ni< na mestu; lahko re. em, tu je neresnica. Kes pa je, da je mor električne luči, odkar vodne razmere zadovoljujejo, pravomernu. Ko je ne-dostajalo vode, je bila mor luči v isti meri nezadovoljiva, kolikor večje je bilo razmerje med uporabo električnega toka in med množino dotekajoče vude. ('.e »e rabi l m' vode, tedostaja potem 800 litrov, kolikor jo je bilo n. pr. pretečeno poletje. Um jesenske povodnji kako noč obrat preprečijo ali pomanjšajo, je matematična posledica zakona, da razvija voda gonilno silo v zaprti posodi le, če ima tlak (diferenco med prihajajočo in odhajajočo vedo). Upliv listja v vodi je najbolje, ako neverjetne?, ob prihodnji priliki osebno studita. Podpisanim p. n. odjema I. em hodi tudi povedano, da svetloba žarnic pri uporabi pojema. Nekateri izdelovalci žarnic sicer jamčijo tisočurno gorljivost, a to se pravi, da žarnica sploh le more 1000 ur goreti, ne pa s prvotno svetlobo. 14svečna žarnica n. pr. v našem omrežju pri napetosti 220 voltov med 0 in tečajem prvolno pni s 16 normalnimi svečami. Potem začne svetloba polagoma pojemati ter nima rečena žarnica čet 900 ur več nero približno za 14 norm. sveč svetlobe. Po preteku 500 ur je žarnica popolnoma izrabljena, ker ima svetlobe približno le še za 10 do 12 sveč. LUljno razmerje je še slabeje. Priliko imam opažati razne žarnice. Nekatere 16svečne so lako izrabljene, da komaj ta 5 sveč svetijo. Nabavile si torej novih žarnic in ne boiete imeli povoda pri napetosti '¿'20 voltov tožiti o slabi luči. Da imamo prt dovoljni vodi omenjeno napetost, povabim Vas v centralo, da se o tem prepričate. Da bi holel žarnici 16 normalnih sveč, ki je goivl* 500 ur, dovesU toliko napetost, da bi za 16 norm. sveč svetila, potem bi imele Vase žarnice kratko življenje in popravila v navezavi bi imel čez glavo, ker napetost bi bila čezmerno visoka; isolacija pojema namreč v kvadratičnem razmerju z rastočo napetostjo. Kdor želi več pojasnil glede enakomerno gorečih žarnic, sem mu drage vjje na razpolago. Da električna luč liiintain ugasne in Vas «na cedilu pusti-, so vzrok mnogokrat tazne branke pri hišnem ali celo pri glavnem odkroju na drogu. Branka v električnem omrežju je tako potreba* kot oko v glavi. Novo branko v hišni odkroj uvesti je lahko in storim Vam to po možnosti takoj, da mi le izvolite naznaniti. Vsled poprave celega glavnega odkroja na drogu, katerega sem izvršil poleti, je mogoče tudi to branko takoj ustaviti, kar se zgodi kakor hitro mogoče. Služba in osohje pri elektrarni je iz gotovih vzrokov v sedanjem tiru porazdeljeno, radi česar je možno glavno branko, od koje je večkrat po 60 amperov odvisnih, šele čez delj časa (2 3 ure) ustaviti. Da glavna branka pretopi, je večkrat tuja neprevidnost in radovednost vzrok. Neumestno je torej očitati g. Kreuzbergerju brezbrižnost ter mu dajati svete za redno oakrhnistvo. — Kes je, da ni rezerve, ali na to odgovarjati, ni moj namen. Z velespoštovanjem F. Sax, elektrotehnik. Jtfestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranimica sama. Stanje vlog K 3,829.79031. Stanje hipotečnih posojil K 2.114.32825. 1-28 Izvrstna prilika potovanja v ^merikO je danes čez Hamburg z najnovejšima parobrodoma. s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta : • ImOPlL?9 ^9(J čevlJev dolg, 74 širok, prvi: flUlDIIM 53 glob., nosi22.250ton, f dm>i: Kaiserin ingusta Viktorja «■ S 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Voknja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hambnrg - Amerika Linie Jr. Sennig, Ejubljana, HhMH ***t« G. Tönnies 104-79 lo varna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse ■troje za obdelovanje lesa. F ra n c i s - turbini' o?obito za zaginc naprave zvezane neposredno z vratiloni. Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin za konjsko silo in uro. Najbolje za zobe Ortin se vlekami o. K. Šavnika Kranju. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121 61 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Najcenejša in največja domača Jt^^^O^^^^i RazPoiiljanie švicarskih nr nR eksportna tvrdka. <^V^Š»^^6 vse kra;ic seta! Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalca tudi urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri 3e pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. Št. 502. Nikelnasta anker-remonloar-Roskopf, trpežno kolesje, gld. 2 45, enaka iz pravega srebra gld. 3 95, ista z dvojnatim tršim srebrnim močnim pokrovom gl. 6-50 in naprej. Št. 505. Prava srebrna cilin-der-temontoar, trpežno kolesje in močni pokrovi, gld. 485, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 595 in naprej. 114-22 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom , MERKUR' Peter Majdič v Kranju Zaloga najtrpežnejiih voznih plaht in pokrival Prodaja tomaževe žlindre. za komate. Stanovanje I dvema sobama, kuhinjo in drugimi prilik linami se takoj odda v najem. Več se poizve v trgovini -Merkur v Kranju. tli i Meblirano sobo s prostim vbodom, če možno s hrano, išče nek gospod. 210-2 Naslov port upravnišlvo .Gorenjca . MiManeocuunvmoks comcoum«- tehnični fltCljČ Oton Jcydl pri g", dr. E. Globo čniku ¥ Kranju Zobovja, tudi ne '.ore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu apecijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. krojaški mojster Radovljica št74l~" Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turlstov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist izdelovanju frakov in salonskih oblek. I.-lolam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 8P 25 55 Narodna društva, uvedite „Vseslovenski legltimacijski list", ki se proda]a v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Naročila in Informacije na] se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski legitimacijski list, Dunaj VIII. 1. Alserstrasse 7. II. 17. Naznanilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zdatno zvišali, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. 1'omagati sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Kodelac» v Grabnu. Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje z vclccenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Wohlgemuth sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje šl. 7. 172—8 prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah. IVAN PUJMAN 188-1 vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano Istra (c. kr. dižavne železnice). JOS. WE1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4. Stavbeno - umetno In konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Špecijaliteta: 103-7.1) valjični zastori (Rollbalken). »Dobra Httbarica" spisala M in k a V asi če v a v založništvu Lavosl. Schwentaer-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po požti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za Janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vie: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—58 Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraeke kapljice in slavonska sel, to sta danes dve n:ij|>i itjublj 'iirj-i ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sU si odprla pot na vse strani sveta. Pakradke kapljice: Delujejo izvmtno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjnjo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo.. . Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne mii"jo manjkali v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juridič, lekarnar t Pakracu dt. 107, Slavonija. — Denar se 121—1H Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 V, 4K stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamnlklosli, hripavosti v grlu težkemu dihanju, astmi, proti ho-delijo, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija, pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. T- O A O Z ►o o RJ Z •o TapetniK in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-63 Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 98-23 Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov --v Ljubljani. - Najcenejša in najhitrejša vožnja V nUlCniJOCJe s parniki ,Severnonemškega Iiloyda' iz Bremena v jfevr-Jfork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznane gostiln«: «Pri starem Tislerju>. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi nase društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez G al des t on. Odhod na tej progi iz Bnmena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele svete, kakor Bra. zilija, Ruba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—6 Pariz 1900 „Grand Prix" Najviše odlikovanje. ^ Singerjevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji » vzorni v konstrukciji in izvedbi, Original Singer Šivalni Stroji m neatrpljivi za Öbrl in domačo rabo. Original Singer Šivalni StrOJi soluajbuljrazširionivtovnrniSkiliol.ratoviščih. Original Singer Šivalni Stroji soneprerosljiviglede trpeznosti inzmožnosti, Original Singer Šivalni Stroji so posebno pripravni za moderno umetne vezenje Brezplačni poučni kuiv.i za V80 domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izbori v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Go. šivalni stroji, dein, dražba Ljubljana, sv. Petra cesta št. 4. îjnbljana (Kotizej) IvAJVO na Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli. 184-27 Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. špecljalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. t/% Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*. Ono je BJB/* zajamčeno čisto "Bjsj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „Schicht" in varstveno znamko ,,jelen". Jï K 185-22 Dobiva se povsod! «* JURIJ SCHICHT (ČesHo) največja tovarna jVoje Vrste na eVropsKem kontinent«. (ČesHo) Izdaja konsorcij »Gorenjca.. Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.