NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 4. OKTOBRA 1975 VSEBINA Občina Ilirska Bistrica - ODLOK o grbu in zastavi občine - ODLOK o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede Občina Izola - ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Izola - ODLOK o zaključnem računu proračuna občine za leto 1974 Občina Koper SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta Za gradom Št. 15 - POPRAVEK odredbe o najvišjih maržah za nekatera pomembnejša živila v prodaji na drobno Občina Piran - ODLOK o uvedbi občinskega priznanja občine Piran - PRAVILNIK o podeljevanju občinskih priznanj občine Piran Občina Sežana - Krajevna skupnost Povir - SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja vaških poti v Gorenjah pri Divači in odcepa poti do vasi Gorenje pri Divači OBČIMA tURSKA BtSTRtCA Na podlagi 4. in 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. septembra 1975 sprejela OD LOK O GRBU IN ZASTAVI OBČINE L GRB OBČINE 1. člen Grb občine Ilirska Bistrica predstavlja zlatorumeno ladjo „Libur-no" na modrem ščitu. Ladja ima šest vesel in prislonjeno krmilo ter zastavo na krmnem drogu, obrnjeno proč od smeri vožnje. 2. člen Višina grba je 1,2 njegove širine. 3. člen Organizacije ali društva, ki uporabljajo grb občine za svoj simbol, smejo v zgornjem desnem kotu grba napisati ali vtistniti začetnico imena svoje organizacije. !!. ZASTAVA OBČINE 4. člen Zastava občine Ilirska Bistrica je modre barve z vstavljenim grbom občine Ilirska Bistrica z belim ščitnim robom, v katerem je v spodnjem delu napis ILIRSKA BISTRICA. 5. člen Razmerje velikosti zastave je po širini in dolžini ena proti dve. 6. člen Širina grba na zastavi je enaka polovici širine zastave. 7. člen Položaj grba je v presečišču diagonal spodnjega kvadrata zastave, če ta visi na vodoravnem drogu oziroma v presečišču diagonal kvadrata, ki je blizu droga, če je ta postavljen navpično. 8. člen Grb in zastavo občine lahko uporabljajo vse organizacije združc nega dela, krajevne skupnosti in skupnosti ter družbenopolitične organizacije in društva za okrasitev svojih dvoran, razstavnih prostorov, delovišč in naselij ob proslavah, jubilejih in državnih praznikih. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 010-18/75-2 Ilirska Bistrica, 18. septembra 1975. Predsednik: BOJAN inž. BROZ1NA. 1. r. Na podlagi 32. člena zakona o pospeševanju živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. septembra 1975 sprejela ODLOK O UKREPIH ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE IN O PRISTOJBINAH ZA VETERINARSKO-SANITARNE PREGLEDE 1. člen Za vodenje registra rejcev kvalitetne plemenske živine in registra elitne plemenske živine se pooblašča Kmetijsko veterinarski zavod v Novi Gorici. 2. člen Krave in telice sc oplodijo samo z umetnim osemenjevanjem. Druge vrste živali se osemenjuje z naravnim pripustom liccnciranih plemenjakov. Licenciranje opravlja posebna komisija. 3. Člen Organizacija in strokovno delo reprodukcije se poveri Kmetijskemu veterinarskemu zavodu v Novi Gorici. 4. člen Skupščina občine Ilirska Bistrica imenuje komisijo za ocenjevanje in določitev odškodnine ubitih ali zaklanih živali in uničenih predmetov ob pojavu nalezljivih bolezni. 5. člen Zdravstvena spričevala za živino na območju občine Ilirska Bistrica izdajajo krajevni urad Knežak in Podgrad ter sprejemna pisarna Skupščine občine Ilirska Bistrica. 130 tURAJDNE OBJAVE* 4. oktobra 1975 — St. 15 Pristojbine za veterinarsko-sanitame preglede 6. člen 1. Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled klavne živine ob zakolu in mesa, se zaračunava naslednje pristojbine: dinarjev - za govedo 20 - za prašiča s trihinoskopskim pregledom 10 - za tele 10 - za druge male živali in divjad 5 - za perutnino 1 - za pregled prašičev in divjadi v gostilnah 50 2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mleka in mlečnih izdelkov v mlekarnah (odvzemi vzorcev in laboratorijski pregled vzorcev za higiensko kakovost, na mastitis in na prisotnost antibiotikov), za kravje mleko, ki se uporablja za obdelavo ali predelavo po litru 0,005 dinarjev ali po pogodbi. 3. Za veterinarsko-sanitarni pregled mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, rib, jajc na tržnicah in v skladiščih se zaračunavajo naslednje pristojbine: dinarjev - za pregled odojkov in zaklane perutnine po kg 0,20 - za pregled prašičev s trihinoskopskim pregledom (po kosu) 10 - za pregled sme po kosu 5 - za pregled zajcev po kosu 1 - za pregled rib po kg 0,01 - za pregled mlečnih in mesnih izdelkov po kg 0,05 4. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se opravlja s prevoznimi sredstvi izven občine oziroma mesta, se zaračunavajo naslednje pristoj- bine: dinarjev a) za kamionske in vagonske pošiljke 50 b) za kosovne pošiljke: - za veliko žival 20 - za malo 10 5. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živil živalskega izvora, ki se odprem-ljajo s prevoznimi sredstvi, se zaračunavajo naslednje pristojbine. dinarjev - meso, mesni izdelki, sir in jajca - kamionska pošiljka 50 6. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled uvoženih ali izvoženih pošiljk živine, živinorejskih proizvodov ali odpadkov, se zaračunavajo naslednje pristojbine: dinarjev a) za vagonske, kamionske pošiljke 100 b) za kosovne pošiljke za veliko žival oziroma, 10 majhnih živali ali za 50 kosov perutnine 40 7. člen (e pošiljatelj oziroma prejemnik pravočasno ne pripravi blaga za pregled, pa delavec veterinarsko-sanitame kontrole pride ob določenem času na nakladališče ali razkladališče, mora pošiljatelj oziroma prejemnik blaga za vsako zamujeno uro plačati 100 din zamudnine. 8. člen Pristojbine iz 6. in 7. člena tega odloka so namenjene za pokrivanje obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov in drugih vete-rinarsko-sanitamih pregledov in so dohodek organa ali organizacije, ki opravlja te preglede. 9. člen Pristojbine za veterinarsko-sanitame preglede iz 6. in 7. člena tega odloka so dolžne plačati vse delovne organizacije in zasebniki po določbah 48., 49., 53. in 54. ter 58. člena temeljnega zakona o pospeševanju živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine. 10. člen Za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov na območju občine Ilirska Bistrica se pooblasti Veterinarsko postajo v Ilirski Risbici ' H.čten Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede (Uradne objave, št. 10/67) in odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede (Uradne objave, št. 16/71). St.: 322-20/75-4/6 Ilirska Bistrica, 18. septembra 1975 Predsednik inž. BOJAN BROZ1NA, 1. r. 0BČMA MOLA Na podlagi 54., 55., 56. in 57. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 169. in 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 23. septembra 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATOV, KI JIH DELEGIRAJO DELEGACIJE OZIROMA KONFERENCE DELEGACIJ V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE IZOLA 1. člen Prva alinea 1. točke 1. člena odloka o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Izola (Uradne objave, št. 5/74) se spremeni in se glasi: — „z gospodarskega področja 17 delegatov**. 2. člen V 2. členu se doda za 5. točko nova 5 a točka, ki se glasi: - „5 a. Podjetje za popravilo in rekonstrukcijo plovnih objektov 2. Oktober Koper, Izola - 1 (en) delegat**. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-24/75 Izola, 23. septembra 1975 Predsednik JOŽE BOLJE Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 246. členu statuta občine Izola (Uradne objave, št. 7/74) je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora -krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. septembra 1975 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1974 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Izola za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna za leto 1974. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1974 so znašali: I. PRORAČUN: dinarjev DOHODKI 12.956.470,50 IZDATKI 12.588.787,20 Presežek dohodkov nad izdatki 367.683,30 II. REZERVNI SKLAD DOHODKI 378.226,05 IZDATKI o,oO Presežek dohodkov 578.226,05 Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1974, v višini 367.683,30 dinarjev prenese kot dohodek proračuna občine Izola za leto ! 975. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 578.226,05 dinarjev se prenese kot dohodek rezervnega sklada občine Izola za leto 1975. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št.: 400-43/75 Izola, 23. septembra 1975 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. Zaprta padata in izkušnja več Med novimi prvaki, pehar za organizatorja — Sečo-veijski gasiici so pridno -gasiti- — Nikjer na obaii tako poceni pijače! Avditorij si je omisiii odiično vizitko — iz Ptuja da, Pivka je predaieč — Zdaj iahko dežuje, mi gremo domov! Prvo evropsko padalsko prvenstvo je mimo. Padalci so se naskakali, etalci naleteli, ljudje nagledali. Vse e šlo kot po maslu. Nikjer se ni nič mtaknilo. Organizator, ducat izkušenih ljudi je prekosil samega sebe. četudi so zadnje dneve pridno brleli telefoni, ni bilo ničesar, kar bi osenčilo celoto: Portorožu bi lahko )b vseh zlatih odličjih padalcem doletih vsaj srebrno, saj se ni mogel )o!je odrezati. Kar zadeva propagando: za ne-tbveščenega je bila najboljša inior-nacija o dogajanju na letališču v ieČovljah kopica pada! visoko v zra-;u, ki so ga morala zadržati v obču-ovanju poguma in spretnosti naj-oljših v Evropi. Zastonjkarji so radi avili v grmovje ob cesti, od koder je il lep razgled. Drugače je bilo par-irišče skozi štirinajst dni zmerno olno avtomobilov raznih registra- j. Sečoveljski gasilci so imeli precej :!a, saj so bili to pot odgovorni za d in disciplino. Organizator ni v ničemer zatajil: !o usluge gostincev mu niso u3e iz k. Pijača je bila tako poceni, da eprostež ni verjel. Dinar je prido- na veljavi! Sicer je bila ponudba lovoljiva. Celo ptujska Perutnina pri3a, da o Ljubljanskih mlekar-i ne govorimo. Padalci so imeli v ku prostora na pretek, publika na nlji. Nobene gneče, nihče ni bi! krajšan za opazovanje najatraktiv-šega, dotika tekmovalcev v čisto ničlo. Gledalci so bili sproti se-tnjeni z razvojem tekmovanj. Za-1 za turizem Portorož je poskrbel ozvočenje, organizator za napoto valce, ki so v vseh evropskih ikih seznanjali z dosežki v skokih doskokih. Predvsem je prevladovala točnost: nobenih zamud, vse se je odvijalo po programu. Dvoje letal je kar naprej vzletalo, dosegalo domenjeno višino, padalci so odskakovali, letali sta spet pristajali, padalci so doska-kovali in letali sta se spet dvigovali z novimi ekipami v nebo. Tik ob doskočišču, kjer je tekmovalna komisija zapisovala rezultate, je služba za novinarje sproti beležila najnovejše v ciklostil. Tako je bila izvzeta kakršnakoli zmota! PTT služba v Sečovljah je bila vseskozi pripravljena, PTT v Portorožu v času tekmovanja sploh ni zaprla vrat. Nekaj superlativov smo Slovenci že zabeležili na račun organizacije raznih evropskih in svetovnih prvenstev. Tole, trenutno poslednje, si Slovenija lahko zapomni: bilo je brezhibno. Ljudje, publika iz raznih krajev ožje in širše domovine, iz zamejstva, od kdo ve kje, niso imeli pripomb, tekmovalci, hudo občutljivi za kakr&rekoli spodrsljaje, še manj. Pač, jugoslovanska ekipa ni bila zadovoljna s polovičnimi dnevnicami, a kaj, ko je bilo z denarjem do konca na tesnem. Portorož se je odrezal še po drugi plati: Lucija, gostitelj padalcev in organizatorjev, je bila v vsem tako zelo skrbna, da človek ne bi v ničemer pomisli! na posezonski čas. Klobuk z glave pred Metropolom! Tekmovanja je konec. Padalci odhajajo. IzkuShja več ostane. Portorož je zadovoljen. Kar je mogel in moral, je storil. Svoj delež je dalo tudi vreme, saj si boljšega ni mogel nihče misliti. Ob odhajanju je bilo torej vmesno vprašanje, če bo Por- Zadnji padalec letošnjega tradicionalnega tekmovanja v Portorožu — je doskočil. Čez dve leti, takšna je želja udeležencev 1. evropskega padalskega prvenstva, nasvidenje na drugem, če bo šlo vse po sreči! Od jutra do večera skozi vseh štirinajst dni ni Franc Sluga, domačin iz Sečovelj in član tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, niti za trenutek zatajil. Sploh je imelo domače gasilsko društvo te dni dela na pretek! (Foto: Jovičič) torož čez dve leti spet v središču pozornosti sveta!? Z izvedbo prvega evropskega padalskega prvenstva se ie s svoiim tradicionalnim POMORSKA SREDNJA ŠOLA V PORTOROŽU v sodeiovanju s SPLOŠNO PLOVBO PtRAN razpisuje vpis v 6 mesečni NAVTtČM TEČAJ tZREDNA PRtLOŽNOST ZA ABSOLVENTE SREDNJM ŠOL. OA POSTANEJO ČASTNiK! TRGOVSKE MORNARiCE Slovenska trgovska mornarica je zadnja leta povečala svoje zmogljivosti na 24 sodobnih prekooceanskih ladij s skupno nosilnostjo 340.000 ton. Nenehno širi tudi poslovne aktivnosti v linijskj in prosti plovbi. V gradnji ima še pet najsodobnejših linijskih ladij, ki bodo imele nosilnost po 18.000 ton in bodo pod zastavo Splošne plovbe že do začetka leta 1977. V preteklih letih je bil vpis v navtični oddelek srednje pomorske šole manjši od kadrovskih potreb slovenske trgovske mornarice. Nastala je vrzel, ki jo lahko zapolnite tisti, ki imate veselje do pomorskega življenja in dela. 3. novembra letos prične na Srednji pomorski šoli v Portorožu 6-mesečni navtični tečaj. Slušatelji bodo dobili osnovno znanje iz navtike, pomorstva, meteorologije, signalizacije, blagoznanstva in pomorske angleščine. V tečaj se lahko vpiše vsak zdrav kandidat, kije uspešno konča! katero koti srednjo šolo, v kateri je poleg angleškega jezika absolviral še en tuj jezik. Vsem slušateljem tečaja bo Splošna plovba plačala zdravniški pregled, prenočišče med tečajem in jim odobrila še po 1.000 din študijskega posojila mesečno. Slušatelji, ki bodo uspešno zaključili tečaj dobijo enakovredno spričevalo končane srednje pomorske šole plovbnega oddelka. Po končanem tečaju se bodo vkrcali za 3 mesece na eno od ladij Splošne plovbe v svojstvu pripravnika-kadeta. V tej tromesečni praksi jim bodo najboljši častniki Splošne plovbe dopolnili teorijo s praktičnim znanjem. Ker je minimalni pripravniški staž eno leto, se bo vsak slušatelj lahko takoj vkrcal še za 9 mesecev na eno od ladij Splošne plovbe kot pripravnik-kadet. Po končani praksi se vsak lahko priglasi k izpitu za poročnih trgovske mornarice, enako kot redni absolventi Srednje pomorske šole. Vsem je zagotovljena zaposlitev v svojstvu 11!. ali H. častnika krova. Vsem, ki bodo želeli, bo Splošna plovba omogočila tudi nadaljnji študij na dveletni Višji pomorski šoli. V prvem letniku je študij organiziran po načelih izrednega študija, za H. letnik pa slušatelj lahko dobi štipendijo in povrnjene stroške za uspešno opravljen kapitanski izpit. Absolventi gimnazij, srednjih strokovnih šol, delavci s srednjo izobrazbo, ki čutite nagnjenje do pomorstva, poskusite svojo življenjsko priložnost na morju. Prijave sprejema do 25. oktobra 1975 TEHNIŠKA POMORSKA, STROJNA in ELEKTRO ŠOLA - PIRAN Pot nomori^Akov A — J SPOMM Jf/.V/I gjf/ PRESKA DA B! NE B)U LE SEZONSK) TURiSTiČNi ZAMAŠEK Nekaj drobtinic z mize mtadinskega servisa v Postojni Pionirska obaina !iga Turistična sezona sc polagoma umirja, na mladinskem servisu, ki že od !eta 1972. skrbi in usmerja sezonsko delovno sito študentov in dijakov, pripravljajo končno analizo in obračun in vse (pre)večkrat poslušajo godrnjanje in negodovanje obiskovalcev, ki prihajajo po zaslužen honorar, a denarja ni, ker nekatera podjetja, ki sezonsko delovno silo zaposlujejo, ne morejo spraviti skupaj nekaj tisočakov, da bi z njimi poravnali servisne račune. Pa so se študentje in dijaki prav zato in samo zato sezonsko zaposlili, da bi si kakšen dinar prislužili. Res, v letošnji sezoni smo zaposlili skoraj 250 študentov in dijakov, pravi sogovornica Stanka Rebec, ki letos vodi delo servisa. Največ jih je bilo julija, okrog 130, avgusta še skoraj 100 in septembra le še 20, ker so dijaki s septembrom morali v šolo. Pretežni del jih je delalo v THP Postojnska jama kot jamski vodiči, precej tudi v gostinstvu, manj v direktni turistični dejavnosti t. j. v turističnih uradih. Nekaj jih je dobilo delo pri „ Javorju", na PTT podjetju, pri NANOSU, na Sloveniki in še kje. Le Petrol in Kompas gresta mimo servisa. Menim, da bi moralo biti zaposlovanje mladih enotno in le preko servisa, ker bi bila tako tudi politika nagrajevanja enotnejša in še marsičemu bi se tako lahko izognili. Popolnoma jasno je, da nam ni prav, da številni dobe delo „pod roko'*, mimo naše evidence in so pri tas le na plačilno listo prilepljeni. Premalo je resnega kontaktiranja in ;vetovanja, pa vse preveč samovolje pri zaposlovanju sezonske delovne àie. Kaj naj bi rekla o honorarjih? lo, da so za mesečno zaposlitev na lasem področju problem zase. Prav gotovo so najnižji v Sloveniji. Zakaj tako, si ne znam odgovoriti, in še marsikdo ne, nekdo pa to le ve. V Ljubljani je na primer najnižja postavka 20 din na uro, v Postojni pa ic narviHa H dinatiev m to na avto- lija, mi na servisu pa smo tarče, češ da ne znamo nastopiti in zahtevati izpolnjevanje pogodb. Vsekakor bomo morali delo servisa postaviti na trdne temelje. Cc je povsod prav in v redu, zakaj bi ne bilo tudi v Postojni, kjer je povpraševanje po sezonski delovni sili večje, kot so zmogljivosti. Le ob pravem času bo treba pričeti z organizacijo in vanjo vključiti vse, ki od „tega kaj imajo'*. Predvsem pa bo treba v bodoče pri zaposlovanju upoštevati tudi naslednje elemente: socialno stanje, izobrazbo, sposobnost in prakso ter resnično veselje do dela in tudi družbeno angažiranost prosilca. Vsi si bomo morali prizadevati, da bo sezonska delovna sila zares kvalitetno vključena v turistično in gospodarsko dogajanje in ne bo samo prepotrebni sezonski turistični zamašek. Z vodjo servisa STANKO kramljal BALO V pionirski obalni ligi nogometašev so odigrali tri kola. Po treh kolih je v vodstvu ekipa Kopra, kije vse svoje nasprotnike premagala. Ostali rezultati so več ali manj pričakovani. KOPLR BRANIK JADRAN IZOLA TABOR PIRAN HRVATINI 3 3 00 7:1 6 2 20 0 7:0 4 3 20 1 7:6 4 2 110 100 3 20 11 0:3 1 3 00 3 3:9 0 3 00 3 1:16 0 R. VELlC MART1NSKA JAMA RAZISKANA - trije jamarji jamarskega Iduba „Dimnicc" iz Kozine so prejšnji teden tri dni taborili v Mart inski jami pri Marko vščini. Jamo so dokončno raziskali, odkriii so ostanek zgornje etaže in izogibališče prvemu breznu ter preplezali zadnje 5S m globoko brezno. Jamo so tudi izmerili in narisali načrt 900 m dolge in 109 m globoke Martinske jame. Drždvnd zdložbd Slovenije Pravkar izšlo Jutes Romains: NENAVADNA ŽENSKA 232 strani PREiSKAVA 155 strani SPOMiN! NENAVADNE ŽENSKE 406 strani sraz v spominu primer, ico je :n tka moraia za napako de iati za-onj skoraj poine 3 mesecef Vzpod-dno, kaj ne? Gotovo, velika krivda je zato na žbah, ki pravočasno ne planirajo treb. Za določena mesta bi morali dčasno tudi usposobiti ljudi. In večji razpon bi moral biti med ovnimi mesti z rizikom ali brez ga. Dva dinarja razlike na uro pa ni nikakršna stimulacija. Ta problem, oziroma mnenje, da tk oz. študent ne more zaslužiti ko kot tisti sezonec, ki sklene asno delovno razmerje, a oba avljata enako delo, je nesprejem-o. Je pa tudi škodljivo. Saj prav sezoncih — dijakih podjetja tate na lahko zaslužijo 5 do 6 di-jev na uro, ker za dijake ni treba LČati nikakršnih prispevkov. Cisto razumljivo, mladi se zapojejo zaradi zaslužka. Za kaj in to ga porabijo, je njihova stvar, veda pa bi večina njih rada delala po pol meseca in po 12 ur na dan, r pa je seveda, posebno za turi-čne urade zelo težko, saj se s tem činom komaj privadi delu, pa je novinec spet na vrsti. To se v tdoče ne bo smelo več dogajati. Pa di kvaliteta dela trpi in lažje pride ) napake zaradi preutrujenosti. V m pogledu bo nujno potrebna upna govorica, ki pa jo bo treba išati že zgodaj spomladi. Kako izpolnjujejo podjetja svoje zveznosti do servisa? Nekatera žal :lo slabo. Zaposleni so dolžni iravljati delo vestno, druga stran i je za obveznosti „gluha", čeprav avi pogodba, da mora delovna or-uiizacija v treh dneh poravnati ser-su račun. To dobro vedo pri PTT, ri Nanosu, na Avtocesti in še kje, i za poravnavo računov najdejo govore, ki so največkrat „iz trte iti**. Ni denarja, referent je na spustu, nepopolni podatki. Ncka-ri te izgovore ponavljajo že od ju- Koper tretji na igrah iuških deiavcev Na tridnevnih igrati luških dclav-v v Beogradu, ki sc jih je udeležilo ; ekip z 800 tekmovalci, so po mih športnih in petih delovnih ;ciplinah tekmovalci iz Luke Ko-r osvojili zelo dobro tretje mesto, nacatn i(* « ton Poklic naročnika: (Ustrezno, prosimo, označite, naročilnico pa izpišite s tiskanimi črkami!) ! Kraj in datum:.................................................Podpis naročnika: Hermann Kesten: MOŽ ŠESTDESETIH LET 212 strani %****^.U*V**' * CtOVCSKTTi TiraVT. Cena v platno vezanih treh knjig: 450 din SONČMCA NAROKA SLOVO !vo Zorman: SONČNICA NA VADNA 320 strani Priviačen roman iz siovenskega sodobnega živtjenja Cena: p). 150 din Stanisiaw Dygat: SLOVO 192 strani Zadnji roman tudi pri nas znanega nemškega pripovednika: ..Mojstrovina duhovitosti, psi hotoških tančin in ironije". Cena: pi. 140 din Pomembno de!o iz sodobne poijske titerature: ..Roman, ki sodi med najtepše tjubezenske zgodbe ..." Cena: p). 135 din Komptet vseh šestih knjig iz zbirke ..AMFORA" dobite po ceni 770 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah, naročita pa sprejema tudi zatožba. Če naročite knjige v vrednosti nad 250 din, vam zatožba nudi možnost obročnega odptačevanja v mesečnih obrokih po 100 din. Državna založba Stovenije, Mestni trg 26, Ljubijana NAROČ)LNtC/\ Nepreklicno naročam naslednje knjige: — Romains (trilogija) (450 din) ...............................- :......................... — Zorman (150 din)......................................................................... — Kesten (140 din)......................................................................... — Dygat (135 din) ......................................................................... — komplet šestih knjig (770 din) .......................................................... Znesek ... din bom poravnal: takoj ali v ... mesečnih obrokih po 100 din. Knjige mi pošljite na naslov to ve, če koga od (eh na stiki in sptoh mnoge od vseh, ki so ure in : strmeti v bteščeče sončno nebo, ne boti vrat te dni in jih še temm ne ščeme oči! Kakorkoti, vredno je bito pogtedati, saj tuoznostim v zraku ni bito konca ne kraja. ^ !20tA197$ 1SH.B oyg ^ ! Predsednik občinske skupščine tzota Jože Botje je v soboto, 27 {eptembra v parku A trigoni v tzoti razvit prapor izotske tovske iruiine (na sliki). Prireditev je privabita veliko število obiskovalcev in se razvila v pravo družabno srečanje. Ob tej priložnosti so nekateri člani prejeli tovske diptome in odlikovanja za svoje lolgoletno delo v lovski otganizaciji. Srečanja so se udeležili un umu nramuvmnv, ue on se odrekli nečemu izrednemu, kar je že davno tradicija, kar naposled le privablja čedalje večje število obiskovalcev in občudovalcev! DORE PERTOT E a SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PRIOVOR PR! KOPRU prirejajo kakor vsa povojna leta tudi letos svoj KRAJEVN! PRAZNIK v spomin na ogromni krvni davek med NOB — dne 2. oktobra 1943. Letos bodo na svojem prazniku počastili tudi 30-letnico svobode. Praznovanje bo dne 5. OKTOBRA 1915 (v nedeljo) s pričetkom ob 15. uri pred spomenikom padlih, kjer bo komemoracija, nato ogled razstave umetniških slik pod imenom »Istra«. Sledil bo kulturni spored v obnovljeni dvorani. Sodelovali bodo: Pevski zbor »Primorec« iz Trebč pri Trstu, domača godba in pevski zbor PD »Svoboda«, učitelji in učenci osnovnih šol Prade in Janka Premrla-Vojka iz Kopra ter lovski pevski zbor iz Dekanov. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI Z DRUZBENOPO L1T1ÙN1M1 ORGANIZACIJAMI PRIOVOR vtjudno vabi vse prebivalstvo na svoj praznik. OB TEJ PRILOŽNOSTI CESTITA vsem krajanom in prebivalcem pobratenih Trebč, zlasti pa članom pobratenega kolektiva »2. OKTOBER« Izola. Komisijo za kadrovska vprašanja pri OSNOVNi ŠOL! ..SREČKA KOSOVELA" SEŽANA RAZPISUJE DELOVNO MESTO UčiTELJA V PB, oziroma supienta Delovno mesto je za nedoločen čas. POGOJI: U PRU ali P POKUCMA KOVINARSKA Ml AVTOMEHANIKA ŠOLA KOPER OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA ZA: 1. KOVAČA aii VARiLCA s poinim deiovnim časom 2. REZKALCA s poiovičnim deiovnim časom S. STROJNEGA KUUčAVNičARJA s krajšim deiovnim časom 2,5 ure dnevno POGOJI: pod 1. in 2. kvalificiran delavec in po možnosti 3 leta delovne prakse v poklicu. Poskusno delo 3 mesece; pod 3. visokokvalificirani delavec in 10 let delovne prakse v poklicu. Stanovanj ni. Pismene prijave z osebnimi podatki in podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema tajništvo šole 8 dni od dneva objave oglasa. OSNOVNE ŠOLE ..DUŠANA BORDONA" SEMEDELA, . JANKA PREMRLA-VOJKA" KOPER !N . PiNKA TOMAŽičA" KOPER # obveščajo, # do bo VPtSOVAMJE V 1. RAZRED za šotsko teto # 1976/1977 dne 6.. 7., 8. !n 9. oktobra 1975 od # 10. do 12. ure !n od H. do 17. ure. # Vptsovat! bomo otroke, rojene teta t969. Pogojno bomo vpisovali tudi otroke, rojene od 1. januarja do 30 junija 1970 Vpisovanje bo v prostorih posameznih šol. Osnovna šola 'Dušana Bordona* Semedela — Koper vpisuje otroke, ki stanujejo na območju tamkajšnje krajevne skupnosti in Olma. Ob vpisu je treba predložiti rojstni list za tiste otroke, ki niso rojeni v Kopru 4. oktobra 1975 — Št. 15 OBčtMA KOPER Na podlagi H. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67) in 270. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 23. septembm 1975 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta „Za gradom", ki ga je izdelal Invest-biro Koper pod št. 75-87 v juliju 1975. 2. Javna razgrnitev traja en mesec od dneva objave tega sklepa. 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala predlog: - v veži upravne zgradbe skupščine občine Koper, Trg revolucije št. 3. Ogled razgrnjenega osnutka je možen vsak delavnik, razen sobote od 7. do 14. ure; - v prostorih KS Semedela, Tomšičeva št. 5. Ogled je možen vsak delavnik, razen sobote od 8. do 12. ure; - v prostorih Hotela Žusterna - dvorana pri bazenu. Ogled je možen vsak delavnik razen ponedeljka od 8. do 18. ure. 4. Na razgrnjeni predlog lahko dajo občani, organizacije in organi v razgrnitveni dobi pripombe, oddelku za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve skupščine občine Koper. St.: 350-20/70 Koper, 23. septembra 1975 Predsednik DARJO VALENTIČ, l.r. POPRAVEK ODREDBE O NAJVlSjlH MARŽAH ZA NEKATERA POMEMBNEJŠA ŽIVILA V PRODAJ! NA DROBNO V 2. točki odredbe o najvišjih maržah za nekatera pomembnejša živila v prodaji na drobno (Uradne objave, št. 14/75) se beseda „odloka" nadomesti z besedo „odredbe". OBRHA PtRAH nega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Predlogi morajo biti pismeni in obrazloženi, tako da sta iz njih jasno razvidna dejavnost in doseženi uspehi dela kandidata, skupnosti oziroma organizacije. 6. člen Priznanja določa odbor za priznanja, ki ima predsednika in 8 članov. Predsednika in člane odbora imenuje občinska skupščina na predlog predsedstva občinske konference SZDL Piran. 7. člen Odbor dela po pravilniku, v katerem se določijo način in pogoji za dodeljevanje občinskega priznanja in način dela odbora za priznanja. Pravilnik, ki se objavi v Uradnih objavah, sprejme skupščina občine Piran. 8. člen Za posebne zasluge na področju širjenja medsebojnih odnosov m sodelovanja podeljuje predsedstvo skupščine občine Piran plakete. 9. člen Finančna sredstva za izdelavo občinskih priznanj, listin o priznanjih in plaket se zagotovijo v proračunu občine Piran. 10. člen Administrativna opravila za odbor opravlja strokovna služba skupščine občine Piran, ki vodi tudi posebno knjigo dobitnikov občinskih priznanj in plaket. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 17-1/75 Piran, 12. septembra 1975. Predsednik: IVAN BAŽEC. 1. r. Na podlagi 7. člena odloka o uvedbi občinskega priznanja občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 12. septembra 1975 sprejela Na podlagi 12. in 145. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 12. septembra 1975 sprejela ODLOK O UVEDBI OBČINSKEGA PRIZNANJA OBČINE PIRAN 1. člen Občinsko priznanje občine Piran je znak priznanja, ki sc podeljuje za posebne zasluge v družbenopolitičnem in družbenoekonomskem razvoju občine Piran. 2. člen Občinsko priznanje ima obliko plakete z grbom občine Piran. Listina o priznanju vsebuje naslov priznanja, področje, za katero sc je podelilo, ime dobitnika priznanja in podpis predsednika občinske skupščine. 3. člen Občinsko priznanje se lahko podeli občanom, (temeljnim) organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim ter drugtm samoupravnim organizacijam in skupnostim. 4. člen Občanu, (temeljni) organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti ter drugi samoupravni organizaciji a!i skupnosti, ki je dobitnik občinskega priznanja, se izročita priznanje in listina o priznanju ob občinskem prazniku na svečani seji skupščine občine Piran 5. člen Predloge za občinska priznanja dajejo odboru za priznanja dru/bt. nepolitične in družbene organizacije, (temeljne) organizacije zdruze- PRAVILNIK O PODELJEVANJU OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE PIRAN 1. Občinsko priznanje občine Ptran se podeli občanom, (temeljnim) organizacijam združenega dela. krajevnim skupnostim ter drugun samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki s svojim nesebičnim delom na področju dejavnosti krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in z izrednimi dosežki na področju gospodarstva prispevajo k vidnemu napredku in razvoju na teh področjih. i Občinska priznanja se podeljujejo vsako leto ob občinskem prazniku na svečani seji skupščine občine Piran. 3. Odbor za priznanja določi število priznanja vsako leto najkasneje do 31. julija, izjema velia le za leto 1975. ko to lahko stori najkasneje do 20. septembra. O določitvi števtla priznanj obvesti javnost prek javtuh intormativ-nih sredstev ali na drug primeren načtn. 4. Predice za občinska priznanja dajejo odboru /a pti/nanja družbenopolitične organizacije, (temeljne) otgamzacije združenega dela. krajevne in samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne otganizacije tn skupnosti. Predlogi morajo biti pismeni in obrazloženi, tako da sta iz njih jasno razvidna dejavnost in doseženi uspehi dela kandidata, skupnosti oziroma organizacije. 132'URADNE OBJAVE*4. oktobra 1975 — St. 16 Predlogi se dostavijo odboru za priznanja najkasneje do 15. septembra v letu, izjema velja le za leto 1975, ko se predlogi lahko dostavijo do 30. septembra. 5. Odbor za priznanja lahko zahteva od predlagateljev dodatno obrazložitev predlogov, lahko pa vpraša za mnenje tudi druge organe in organizacije. 6. Odbor za priznanja obravnava dospele predloge na svojih sejah. Sklep o podelitvi priznanj mora biti sprejet najmanj tri dni pred podelitvijo. 7. O podelitvi priznanj odloča odbor z večino glasov vseh članov odbora. Za vsako priznanje poda odbor kratko utemeljitev. 8. Občani, (temeljni) organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti ter drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, ki je dobitnik občinskega priznanja, se izročita plaketa z grbom občine in listina o priznanju, iz katere je razviden naslov priznanja, področje, za katero se je podelilo, ime dobitnika priznanja in podpis predsednika občinske skupščine. 9. Priznanje in listino o priznanju podeli predsednik ali podpredsednik skupščine občine Piran, predsednik odbora za priznanja pa poda kratko obrazložitev k vsaki nagradi. 10. Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. $t.: 17-1/75 Piran, 12. septembra 1975. Predsednik: !VANBAŽEC,l.r. OBČtNA SEŽANA \ KRAJEVNA SKUPNOST POVIR Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Povirje svet krajevne skupnosti Povir na seji dne 15. septembra 1975 sprejel SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA VAŠKIH POTI V GORENJAH PRI D1VAC! !N ODCEPA POT! DO VAS! GORENJE PR! D! VA C! 1. Za va\ Gorenje pri Divači se uvede samoprispevek v denarju in de!u za sofinanciranje asfaltiranja vaških poti v Gorenjah pri Divači in odcepa poti. 2. Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik vasi Gorenje pri Divači in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splosh volilni imenik. 3. Referendum bo v nedeljo, dne 19. oktobra !975 od 7. do 19. ure na posebej določenem glasovalnem mestu. 4. Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: „Krajevna skupnost Povir glasovnica Referendum dne 19. oktobra 1975 o uvedni samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje asfaltiranja vaških poti v vasi Gorenje pri Divači in odcepa poti do vasi. Samoprispevek se uvede za dobo šestnajstih mesecev in sicer od 1. decembra 1975 do 31. marca 1977. Zavezanci za samoprispevek v denarju so: - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil, po stopnji 10 %, - občani, ki imajo dohodke od pokojnin, po stopnji 10 %, - občani, ki prejemajo kmečke pokojnine, po stopnji 10 %, - občani, ki so zavezanci od opravljanja obrti od osnov za odmero prispevkov oziroma davkov, po stopnji 10 %, - vsaka hišna številka plača znesek 1.000 dinarjev, najkasneje v roku 3 mesecev po uvedbi samoprispevka. Zavezanci za samoprispevek v delu so občani, ki so zavezanci samoprispevka v denarju, in znaša 20 delovnih ur na vsakega zavezanca. Obveznost v delu se lahko izpolni tudi v denarju in sicer po 25 dinarjev na delovno uro. Za oprostitev samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku. Oprostitve od samoprispevka, določenega v peti alinei in samoprispevka v delu lahko uvede tudi odbor za izvedbo referenduma. Glasujem „ZA" „PROT!" Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži „ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo „PROT!" pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 5. Vrednost del, določenih v 1. točki tega sklepa bo znašala 360.000 dinarjev. Predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom bo znaša! 320.000 dinarjev. 6. Svet krajevne skupnosti Povir imenuje 6-članski odbor, ki ima naslednje naloge: - izvrši tehnične priprave za referendum, - določi glasovalno mesto, - imenuje odbor za izvedbo glasovanja in nadzoruje njegovo delo, - ugotavlja izid referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma. Pri ugotavljanju izida se uporabljajo določbe 9. člena zakona o referendumu. 7. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Povir, če se bo večina vseh vpisanih volivcev z območja, ki je določeno v 1. točki tega sklepa, izjavila zanj na referendumu. Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabila za asfaltiranje vaških poti v Gorenjah pri Divači in odcepa poti do same vasi. 8. Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Povir, ki bo tudi izvajal nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom. 9. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Povir, 18. septembra 1975 Predsednik KS, EVGEN ŠTOK. 1. r