■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU
Matjaž
Debelak,
nekdanji
smučarski
skakalec
str. 26-27
GOSPODARSTVO
SPORT
Lastnik Celjskih mesnin je avstrijsko podjetje str.
Najmlajši slovenski olimpijski up je Timi Zajc iz Hramš
str. 16
St. 6 / Leto 73 / Celje, 7. februar 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Tudi na Celjskem imamo kulturne presežke
Po nekaterih podatkih več kot dve tretjini vsega proračunskega denarja, namenjenega kulturi, ostane v Osrednjeslovenski regiji. To še zlasti velja za nevladno kulturo. Takšna nesorazmernost ni krivična zgolj do kulturnikov, marveč tudi do obiskovalcev tovrstnih dogodkov. Kulturnih presežkov, ki jih obiščejo tudi iz drugih koncev države, imamo tudi na Celjskem kar nekaj. str. 12-13
Potegujte se zr
električne
AKTUALNO
Margareta Guček Zakošek nova direktorica bolnišnice str. 3
Preveč kadmija v krompirju in korenju str. 3
GOSPODARSTVO
Fragmat Tim ostaja v
Laškem str.
CELJE -
Kamnolom ali gradbišče plačljivo parkirišče str. 6-7
LAŠKO-
Smrad v Breznem: ni predpisa, ni ukrepanja
str. 7
PREBOLD -
Krajane razburja pepel
str. 8
Akademija
zdravega življenja
Sport + psihologija + prehrana.+ medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™
str. 35
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI	I TRANSPORT PO SLOVENIJI
TZ1	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
£ do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €)
ш Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €).
i
CM
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg I_
A'
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/Kartet. "P^euta s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Pričakujemo, da bodo kupci, ki jih že imamo, še povečali svoja naročila in da bomo pridobili tudi nekaj novih. Veljamo namreč za kakovostnega in zanesljivega dobavitelja.« Dušan Žužak, eden od direktorjev podjetja Fragmat Tim
»Moja olimpijska medalja je sad truda mnogih ljudi.« Matjaž Debelak, nekdanji skakalec
»Ponosen sem na vsako stvar, ki sem si jo zadal in mi je uspela. Zagotovo pa so med najbolj pomembnimi stvarmi pihalni orkestri, ki sem jih vodil.« Januš Rasiewicz, profesor trobente
»V moji generaciji je bistveni del pouka elektrike predstavljalo delo z malimi sivimi škatlami. Če sem imel srečo, me je malo stresla elektrika, to pa je bil tudi najbolj zanimiv del pouka.«
dr. Uroš Kuzman, matematik in stand up komik
»Ekipa Zagreba je bila boljša v vseh elementih rokometne igre. Mi smo tekmo izgubili že v slačilnici!«
Branko Tamše, trener celjskih rokometašev
SREDA 1	
'a*3	
PETEK I	I SOBOTA
2 ^^^ -2	*
O
»Kaj reči o kulturi, da se č
Osrednja šentjurska prireditev ob kulturnem prazniku
Zgoraj omenjene besede so le del osrednjega govora predsednika javnega sklada za kulturne dejavnosti mag. Marka Repnika na šentjurski prireditvi ob kulturnem prazniku. Tokratna prireditev je glavno vlogo dala najmlajšim kulturnikom.
8. februar, slovenski kulturni praznik, je posvečen spominu na Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Dan, ki Slovence povezuje že od osamosvojitve, je v Šentjurju povezal dve kulturni šoli. Osrednji program prireditve Učitelj kulture so namreč na prireditvi krojili učenci osnovnih šol Planina pri Sevnici in Franja Malgaja Šentjur, ki sta v lanskem letu v okviru projekta javnega sklada za kulturne dejavnosti Kulturna šola prejeli priznanje za izredne dosežke na gledališkem oziroma zborovskem področju. Šola je ustanova, ki večini otrokom omogoča prvi stik s kulturo in pri njih odkriva skrite talente. Številni kasneje uveljavljeni kulturniki
se spominjajo svojih prvih šolskih nastopov, treme, ponosa, zanosa, spoštovanja jezika, sodelovanja z učitelji, razmišljanja o kulturi in sebi. Učitelj ni samo oseba, ki prenaša bolj ali manj uporabno znanje iz učbenikov, pogosto je to tudi oseba, ki mlade uči o spoštovanju kulturne dediščine in spoštovanju ljudi okoli sebe.
Kdor je vljuden, je kulturen
Kulturno obnašanje je v svoj govor v rimah vključil tudi Marko Repnik. »Slovenci smo kulturen narod, kulture imamo veliko, a ne toliko, da bi zmogli še nekaj več. Da bi prijeli brata pod roko in ga odpeljali nekam na boljše. Kdor je vljuden, je kulturen, a najbolj kulturen je tisti, ki rad v javnosti se pojavi, najraje na prireditvi ali proslavi. Ali je kultura tisto, kar nas napravi različne? Kultura je ena sama, velika dama, z njo ravnamo spoštljivo in jo negujemo marljivo, ker je z leti pridobljena in nikomur podarjena.«
NE PREZRITE
Kdo so nagrajenci po drugih občinah?
stran 11
Vsakoletna šentjurska proslava ob kulturnem prazniku je tudi priložnost, da se poklonijo vsem tistim društvom, skupinam ali posameznikom, ki delujejo na podiju ljubiteljske kulture in so v preteklem letu dosegli vidnejše uspehe, in sicer za uvrstitev in sodelovanje na regijskih ali državnih srečanjih v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, če je uvrstitev rezultat strokovnega vrednotenja programskih in izvajalskih dosežkov. Kot je poudarila vodja šentjurske izpostave Nastija Močnik, so v prenekaterem okolju prav ljubiteljski ustvarjalci tisti, ki skrbijo za raznovrstno in kakovostno kulturno ponudbo.
Morda je od vseh segmentov kulture beseda tista, katere namembnost je najbolj jasna in čista. V slabem in dobrem se človek najbolj zaveda, kaj pomeni ena sama slaba beseda. »Prijazna, topla in spoštljiva nam beseda na ustih premalokrat počiva. Smisel življenja lahko najdemo v eni sami besedi. Besede nam prinesejo smeh na usta, a prepogosto tudi žalost. Besede se nikomur ne sme vzeti, ker je od vsakega pravica in nuja. Če je domača ali tuja, mora biti slišana,« je v svojem govoru nadaljeval Repnik.
Nagrajenci, ki so lani presegli lokalno okolje.
VjvJ
Je današnji kulturnik tudi berač?
Besede je najbolj znal zložiti v smiselne verze naš poet France Prešeren. Prvi je doumel, kako krhka in lomljiva je kultura ter kako dolga je procedura, da narod postane ponosen nanjo. »Takrat so bili za
Delavci podjetja Nivo Eko v okviru izvedbe lokalnih protipoplav-nih ukrepov čistijo naplavine iz struge Savinje.
Protipoplavnih nasipov še ni na vidiku
Na Savinji pri Medlogu trenutno čiščenje naplavin iz struge
CELJE - V okviru izvedbe protipoplavnih ukrepov za porečje Savinje je predvidena tudi gradnja protipoplavnih nasipov v mestnem parku in Medlogu. A zaenkrat še ni znamenj, da se bo v bližnji prihodnosti začela.
Glede gradnje nasipa v pogovarjala z ministrstvom mestnem parku, ki bo ta ze- za okolje in prostor. Eden od leni del mesta obvaroval pred rezultatov pogovorov je, da bo posledicami narasle Savinje, občina pripravila projektno se je Mestna občina Celje dokumentacijo za ta nasip.
V občini so si tudi prizadevali, da bi na ministrstvu preverili, ali je v sklopu obsežnega državnega projekta protipoplavnih ukrepov, težkega več kot 40 milijonov evrov, še na voljo denar za gradnjo nasipa v mestnem parku. Z dokončnim stališčem mini-
strstva glede gradnje nasipa v občini še niso seznanjeni. Ko smo o tem poizvedovali na okoljskem ministrstvu, so nam le na kratko odgovorili, da je gradnja tega nasipa v pristojnosti celjske občine.
Je pa ministrstvo za okolje in prostor pristojno za gradnjo protipoplavnega nasipa na območju Medloga. Ta se bo lahko začela, ko bo ministrstvo pridobilo vsa zemljišča, predvidena za ta nasip. To se se doslej še ni zgodilo, saj dva lastnika zemljišč ne želita skleniti pogodbe in tako onemogočata izvedbo protipoplavnih ukrepov, so povedali na ministrstvu. Zaradi še neizvedenih vseh preverjanj zemljine, ki je posledica omenjenih nepodpisanih pogodb z lastniki, tudi še ni mogoče dokončno oceniti vrednosti projekta. Trasa nasipa je bila sicer s celjsko občino usklajena že leta 2016, so še dodali na okoljskem ministrstvu.
V zvezi s trenutnimi deli na Savinji na območju Medloga, za kar smo tudi v naše uredništvo dobili nekaj vprašanj bralcev in poslušalcev, so nam iz podjetja Nivo Eko sporočili, da čistijo naplavine iz struge Savinje in da bodo dela končana v tem mesecu. Gre sicer za zaključna dela v okviru lokalnih ukrepov zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Savinje.
RG, foto: SHERPA
AKTUALNO
3
lovek ne razburi?«

Ц&Ш-- *л
t * ;T r


1 ©i * ЈГ
Priznanja so prejeli Maruša Miheljak, Patri-cija Žvegler, Dejan Štiglic, mladinska folklorna skupina Lintvar, Polona Kitak, Kvirina Martina Zupanc, otroški pevski zbor Osnovne šole Do-bje, otroški pevski zbor Osnovne šole Dramlje, otroški pevski zbor Osnovne šole Planina pri Sevnici, ženski pevski zbor Dramlje, gledališki krožek OŠ Franja Malgaja Šentjur in Teater (nade)budnih OŠ Franja Malgaja Šentjur.
H
kulturo hudi časi, zato so bile njegove pesmi pogosto prezrte. A če pogledamo takratne in današnje vidike, ni velike razlike. Že takrat je umetnik hodil s strganimi hlačami in tudi danes ni kulturnik bistveno več. Je berač.« Ob koncu govora je Repnik izrazil še upanje, da bi kultura in slovenska beseda živeli še dolgo
in da bi ju uporabljali s ponosom in predvsem z razumom.
Na slavnostni prireditvi učenci niso namenili veliko besed Prešernu, precej več so jih največjemu mojstru slovenske besede Ivanu Cankarju, saj letos mineva sto let od njegove smrti. Tako kot Cankarju šola ni preveč dišala, tudi današnjim šolarjem bolj
diši življenje izven šolskih klopi. A nekaj prešernosti je bilo vseeno na proslavi. Prešerno je namreč zazvenela zadnja pesem Vlada Kreslina, ki so jo šentjurski in planinski učenci zapeli skupaj: Poj mi pesem o življenju in prešerna naj zveni ...
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Iz farmacevtskega podjetja v celjsko bolnišnico
Nova poslovna direktorica bo nekdanja poslanka Margareta Guček Zakošek
Naše napovedi, da se zna zgoditi, da bo Splošno bolnišnico Celje vodila ženska, so se uresničile. Člani sveta zavoda bolnišnice so namreč v ponedeljek za novo poslovno direktorico podprli Margareto Guček Zakošek, nekdanjo poslanko in članico stranke SMC. Guček Zakoškova je bila tudi državna sekretarka na Ministrstvu RS za gospodarstvo in tehnologijo.
Kljub temu, da je bil ves čas najmočnejši kandidat za poslovnega direktorja Branko Gabrovec, sicer dober poznavalec zdravstva, se je na seji zavoda zgodil preobrat. Svet je namreč presodil, da Gabrovec ne ustreza razpisnim pogojem, češ da nima vodstvenih izkušenj. S tem se Gabrovec ni strinjal, to je na seji tudi jasno izrazil, zato se bo zaradi izločitve njegove prijave pritožil. Svet zavoda, katerega član je, pa je zapustil, menda tudi zato, ker s svetom zavoda, ki po njegovih besedah dela protipravno, ne more več sodelovati. Neuradno je slišati, da naj bi na Gabrovca, s telefonskimi klici, pred včerajšnjim dnem večkrat politično pritiskali, tudi, da naj kandidaturo umakne.
Poudarek razvoju bolnišnice
Guček Zakoškova pa povezave med položajem poslanke in zdajšnjo funkcijo ne vidi: »Na razpis sem se prijavila, ker želim izkušnje iz korporacij in industrije prenesti v lokalno okolje.« Njena prva naloga bo sanacijski program, saj se je bolnišnica znašla v slabem finančnem stanju, in graditvi dobrega vzdušja v organizaciji.
»Želim tudi nadaljevati projekt bolnišnične novogradnje, ker je to edini način, da zagotovim normalno
Margareta Guček Zakošek. Novo poslovno direktorico Splošne bolnišnice Celje mora zdaj potrditi vlada. Nekateri že menijo, da na tem položaju - ker je pač članica vladajoče stranke SMC - ne bo dolgo, predvsem zaradi političnega ozadja in zaradi najverjetnejše menjave vladajočih strank po parlamentarnih volitvah.
delovanje bolnišnice. Drugi poudarek je razvoj centrov, specialnosti in strok, ki so že danes v Celju uspešne,« pravi Guček Zakoškova. Na vprašanje, ali se je prijavila sama ali je tudi dobila kakšen klic, da naj kandidaturo vloži, je odgovorila, da je takšna odločitev vedno odločitev posameznika.
»Korekten program«
Zaposleni zdaj še toliko bolj verjamejo, da je ozadje njene podpore na svetu zavoda politično, saj je nova direktorica vidna članica vladajoče stranke. Toda njen program je »korekten«, je po seji zavoda dejal strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. »Res pa je, da je to bolj okviren program, ni konkretnih ciljev. Žal mi je, da nismo imeli možnosti programov videti prej. K vabilu na sejo zavoda programov ni bilo
priloženih, niti imen kandidatov. Celoten postopek je pač takšen kot je, pričakovan, politika je prevzela svojo odgovornost in samo upam, da je vse narejeno v dobrobit bolnišnice,« ocenjuje Vindišar.
Ob razrešitvi prejšnjega direktorja Marjana Ferjanca je bil strokovni svet bolnišnice oster, člani so takrat dejali, da s takšnim svetom zavoda ne morejo sodelovati, napovedovali so tudi svoj odstop. Kakšno je mnenje zdaj, po predstavitvi programa nove poslovne direktorice? »Guček Zakoškova bo verjetno prišla na sejo strokovnega sveta in pojasnila nekatera svoja stališča. Mi še vedno menimo, da je bil postopek razrešitve Marjana Ferjanca nepravičen in neustrezen. Zato pričakujemo konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Nato se bomo odločali na podlagi dejstev,« je dodal Vindišar.
Jih bo prepričala?
Pred novo poslovno direktorico, ki jo mora zdaj sicer potrditi še vlada, je tako očitno ena najtežjih nalog: pridobiti zaupanje zaposlenih. A to bo - glede na očitno vmešavanje politike - težko, čeprav je imenovanje poslovnega direktorja vedno politično. »Verjamem, da človek, ki je navajen dialoga, kar sama sem, lahko pomiri strasti. In sicer na način, da se sestane z njimi, se z njimi pogovori in ustvari ozračje, v katerem lahko skupaj delamo in najdemo skupne rešitve,« dodaja Guček Zakoškova. Vlada bo zagotovo njeno imenovanje kmalu potrdila. Je pa zanimivo, da bo Guček Zakoškova na čelo celjske bolnišnice prišla iz farmacije. Nazadnje je bila namreč zaposlena v farmacevtskem podjetju Medis.
SIMONA ŠOLINIČ
Zbrali sedem tisoč evrov
Policijska uprava Celje je v sodelovanju z območnim policijskim sindikatom Celje in IPA Klubom Celje pred dnevi pripravila dobrodelni koncert Policijskega orkestra. Denar so zbirali za otroke, ki živijo pod pragom revščine. Zbrali so več kot sedem tisoč evrov.
V akciji zbiranja denarja so združili moči s humanitarnim društvom Enostavno pomagam iz Celja. Denar bo namenjen tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki jim starši ne morejo omogočiti dostojnega življenja. Del zbranih sredstev so namenili še policistu iz Policijske uprave Novo mesto, ki je po smrti žene ostal sam s štirimi otroki. Koncert, ki je bil v športni dvorani Gimnazije Celje - Center, je obiskalo več kot 1.200 ljudi. Gostje koncerta so bili Modrijani in Isaac Palma.
SŠol, foto: PU Celje
(Pre)več kadmija v krompirju in korenju
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na območju odlagališča v Bukovžlaku
CELJE - V Cinkarni Celje so domačinom, ki živijo v neposredni bližini pod odlagališčem nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB), predstavili rezultate toksikološke ocene tveganja za ljudi. Ta je bila opravljena med septembrom lani in januarjem letos. Njen glavni cilj je predstavljala določitev morebitnih učinkov onesnažene viseče podzemne vode na zdravje ljudi, ki uživajo lokalno pridelane kmetijske pridelke pod odlagališčem Bukovžlak.
Manjši del onesnažene vode pronica v začasne izvire vode v neposredni bližini vrtov prebivalcev in bi lahko vplival na kakovost lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov. Predvidena sanacija ONOB,
ki je delno že izvedena, vključno z namestitvijo sistemov za odvodnjavanje v zahodnem in osrednjem delu ter z utrjevanjem površja, bo na splošno ublažila izpostavljenost onesnaževalom. Ta so prešla na to območje v preteklosti, lahko pa še vedno vplivajo na kakovost danes pridelanih kmetijskih pridelkov.
Zato je Nacionalni inštitut za zdravje, hrano in okolje po navodilih nemškega podjetja CDM Smith septembra 2017 izvedel vzorčenje lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov. V vzorčenje je zajel vse takrat razpoložljive pridelke (19 sestavljenih vzorcev sadja, zelenjave in trave) ter analiziral vsebnost kadmija, svinca, arzena in cinka. V testiranih pridelkih
je izmeril povišane vsebnosti kadmija v krompirju in korenju.
Zelo malo je verjetno, da izmerjene količine kadmija v prej navedenih pridelkih temeljijo na scenariju izpostavljenosti onesnaženi viseči podzemni vodi, ki priteka iz ONOB. Na osnovi zdaj znanega je bolj verjetno, da so vir ugotovljenih vsebnosti v vrtninah tla, vendar z dobljenimi rezultati analiz zaenkrat ni mogoče dokončno potrditi ne vira kadmija ne poti prenosa.
Da bi lahko dokončno opredelili morebitno tveganje, bodo na posameznih zemljiščih, v globino, od vrha do ravni viseče podzemne vode opravili vzorčenje tal.
RG
4
GOSPODARSTVO
»Nikamor se ne selimo, ostajamo v Laškem«
Tako na govorice o postopni selitvi proizvodnje odgovarjajo vodilni v Fragmatu Tim - Prihodnost v embalaži za avtomobilsko industrijo
Laško podjetje Fragmat Tim, ki je od leta 2005 v lasti družine Žgajner iz Sodražice na Dolenjskem, je tudi lani dobro poslovalo. Edini program, ki je spet imel izgubo, je bila proizvodnja termoi-zolacij. Zato so se v podjetju odločili, da jo bodo v Laškem ukinili, stroje in opremo pa prestavili v Ljubljano in na Hrvaško, kjer imajo tudi takšno proizvodnjo. Med zaposlenimi in tudi med Laščani so se zaradi odločitve o ukinitvi proizvodnje termoizolacij začele širiti govorice, da je to začetek konca in da bodo lastniki Fragmata postopoma vso proizvodnjo iz Laškega preselili v svoja hčerinska podjetja, ki jih imajo v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije.
»Govorice nikakor ne držijo, bojazen o selitvi proizvodnje je povsem odveč,« zatrjujeta
Dušan Žužek in Rok Žgajnar,
direktorja podjetja Fragmat Tim. »Dejstvo je, da imamo s programom termoizolacij v Laškem le izgubo, zato ga selimo v svojo proizvodno enoto v Ljubljano in v podjetje Fragmat H, ki ga imamo na Hrvaškem. V obeh družbah je še veliko prostih zmogljivosti in bo veliko bolj racionalno, če bomo proizvodnjo združili le na dveh mestih. Prostor, ki ga bomo s selitvijo dobili v Laškem, bomo izkoristili za širitev programa embalaže, ki postaja za naše podjetje vedno bolj pomemben,« sta pojasnila Žužek in Žgajner.
Odpoved dobilo 12 delavcev
V proizvodnji termoizolacij, ki je bila pred desetletji eden temeljnih programov takratnega podjetja Tim, je bilo zaposlenih od 25 do 30 ljudi. Pribli-
žno polovico so prerazporedili na delovna mesta v preostalih dveh programih, nekaj se jih je predčasno upokojilo, dvanajst jih je dobilo odpoved. Dušan Žužek in Rok Žgajnar pravita, da so bili pri odpuščanju zelo
socialni, saj so pazili, da se na seznamu odvečnih delavcev ne bi znašel kakšen zakonski par, poleg tega bodo odpravnine, ki jih bodo izplačali odpuščenim delavcem, višje, kot določa zakon.
9 1
Direktorja Fragmata Tim Rok Žgajnar (levo) in Dušan Žužek zagotavljata, da se bo podjetje v prihodnosti še širilo, večje naložbe pa lastnik načrtuje šele potem, ko bo zmanjšal zadolženost.
Od delavcev, ki so delali v proizvodnji termoizolacij, se bo na delo v ljubljansko podjetje moral voziti samo eden, zagotavljata Žužek in Žgajner, a še to ne za dolgo časa.
Več kot tretjina prihodkov z izvozom
Fragmat Tim je del skupine Fragmat, ki ima sedež v Sodra-žici, kjer tudi živi lastnica, družina Žgajner. Največje v skupini, ki trenutno zaposluje malo več kot 400 ljudi, je podjetje v Laškem, v okviru katerega delujeta še proizvodna enota v Ljubljani in invalidsko podjetje Svetloba. Na Hrvaškem je podjetje Fragmat H, ki izdeluje lahke cementne plošče in jih večinoma izvaža v Italijo in Avstrijo, v srbskem Šidu pa je podjetje Tim Izolirka, ki se ukvarja s proizvodnjo termoi-zolacij in hidroizolacij. Največ zaposlenih je v Laškem.
»Naše podjetje je edino v Sloveniji, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov za termo-izolacijo, poleg tega je zelo pomemben igralec tudi na področju izdelkov iz stiropora, kjer se že nekaj let poskušamo uveljaviti predvsem v avtomobilski industriji,« pojasnjuje Dušan Žužek. Lani je celotna skupina imela 45 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega je približno 33 milijonov evrov ustvaril Fragmat Tim. Približno tretjino prihodkov je podjetje ustvarilo z izvozom. Njegovi najpomembnejši tuji trgi so države nekdanje Jugoslavije, Avstrija, Italija in Madžarska ter tudi ostale države Evropske unije. Nekaj manjših naročil so do zdaj imeli tudi iz držav izven Evrope.
Zmanjševanje odvisnosti od gradbeništva
Kot pravita Dušan Žužek in Rok Žgajnar, podjetje iz leta v leto povečuje svoj tržni delež v uniji. Pri tem naj bi se povečala predvsem prodaja embalaže za avtomobilsko industrijo. »Pričakujemo, da bodo kupci, ki jih že imamo, še povečali svoja naročila in da bomo pridobili tudi nekaj novih. Veljamo namreč za kakovostnega in zanesljivega dobavitelja,« dodaja Žužek. S povečanjem proizvodnje embalaže želi podjetje
čim bolj zmanjšati odvisnost od gradbene dejavnosti.
Kriza v gradbeništvu je namreč celotno skupino in še zlasti Fragmat Tim hudo prizadela, vendar je vodstvu brez hujših posledic uspelo ohraniti podjetje. Pri tem so imele odločilno besedo banke, s katerimi je sklenilo dogovor o reprogramiranju posojil. Pogoj za to je bila prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Program in blagovno znamko Demit so zato lastniki leta 2016 prodali francoski družbi Saint Goba-in. »Ko smo prodali Demit, je bilo v Laškem - tako kot zdaj ob ukinitvi programa termoi-zolacij - kar nekaj preplaha, a se je pokazal kot neutemeljen. Francozi namreč nadaljujejo proizvodnjo v Laškem in jo tudi povečujejo,« pojasnjuje Žužek.
Zmanjšujejo obveznosti do bank
Poleg Demita je Fragmat prodal tudi večje zemljišče s stavbami v Zagrebu, kjer je že pred leti ukinil proizvodnjo in je prostore oddajal v najem. S kupnino je zmanjšal zadolženost skupine in tudi laškega podjetja. Žužek zagotavlja, da podjetje svoje obveznosti do bank redno poravnava, dolgovi pa trenutno znašajo še približno 9 milijonov evrov. Prav zadolženost je razlog, da v Laškem za zdaj ne načrtujejo večjih naložb, a jih bodo zagotovo čez nekaj let. Bodo pa, napovedujeta Žužek in Žgajner, kupili nekaj novih strojev za povečanje proizvodnih zmogljivosti v programu embalaže.
Kmalu višje tudi plače?
Oba direktorja Fragmata Tim tudi napovedujeta, da bodo v podjetju postopoma povečali tudi plače. Začeli so uvajati tako imenovano stimulativno nagrajevanje, pri katerem je plača posameznega delavca odvisna od njegove produktivnosti. »Plače pri nas res niso visoke, a je treba vedeti, da so redne in da delavcem redno plačujemo tudi vse prispevke in druge dajatve, kar je v naši dejavnosti kar velik uspeh,« poudarja Žužek.
JANJA INTIHAR Foto. SHERPA, arhiv podjetja
Vendarle dogovor o nagradi
Vodstvi Premogovnika Velenje (PV) in HTZ Velenje sta se minuli ponedeljek s socialnimi partnerji dogovorili o izplačilu nagrade za uspešnost za leto 2017. Zaposlenim v družbah Skupine Premogovnik Velenje, ki so poslovale pozitivno, bo izplačan znesek v višini 3,5 evra bruto na izvršeno dnino, torej za opravljen delovni dan.
Podpisniki dogovora, Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije ter Svet delavcev PV in HTZ, so se dogovorili, da delodajalec v skladu s Kolektivno pogodbo PV izplača nagrado za poslovno uspešnost za leto 2017 v višini 3,5 evra bruto za opravljen delovni dan. Nagrada za poslovno uspešnost pripada delavcem, zaposlenim v družbah Skupine PV, ki so leto 2017 zaključile pozitivno. Zaposleni, ki delajo krajši delovni čas od polnega, dobijo nagrado v znesku, sorazmernim s številom opravljenih ur. Izplačilo bodo prejeli ob izplačilu plače za mesec januar, obenem pa jim bo delodajalec izplačal poračun stimulacije v višini 1,94 odstotka na izvršene dnine v prvi polovici leta 2016. K podpisu edini ni pristopil sindikat Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije.	TS
Bo nov partner Gorenja s Kitajske?
Uprava Gorenja je že novembra lani napovedala, da bo začela aktivno iskati strateškega partnerja, ki bi lahko postal tudi nov solastnik družbe. Pri tem je najela enega največjih svetovnih finančnih svetovalcev, skupino Rothschild & Co..
Skupina Rothschild & Co., ki je že lani za velenjsko podjetje pripravila predhodno analizo o razmerah v panogi bele tehnike in o morebitnih priložnostih strateških povezav, je nato decembra v imenu Skupine Gorenje stopila v stik s številnimi mednarodnimi skupinami, dejavnimi na področju gospodinjskih aparatov, ter preverila njihovo zanimanje za morebitno strateško partnerstvo z Gorenjem.
Kot poročajo iz Gorenja, so po podpisu pogodbe o zaupnosti morebitni partnerji v drugi polovici januarja že prejeli pakete informacijskih gradiv ter postopkovno pismo. To med drugim opredeljuje, da morajo svoje ne-zavezujoče ponudbe za partnerstvo s Skupino Gorenje oddati do 7. marca. Po preučitvi ponudb bodo izbrane investitorje povabili, naj opravijo skrbni pregled družbe. V drugi fazi bodo dobili še več informacij, obiskali bodo lahko izbrane lokacije Skupine Gorenje in se sestali z vodstvom skupine ter najverjetneje tudi z večjimi lastniki. V Gorenju pričakujejo, da bi se postopek iskanja strateškega partnerja lahko končal do jeseni.
Potem ko se načrti z japonsko korporacijo Panasonic niso uresničili, se zdaj kot najbolj resen novi strateški partner Gorenja omenja kitajski proizvajalec bele tehnike Haier.	JI
Za Polzelo spet nobene ponudbe
Za nakup tovarne nogavic Polzela tudi tokrat ni prispela nobena ponudba. Stečajni upravitelj se še ni odločil, na kakšen način bo premoženje podjetja, ki je šlo v stečaj decembra 2016, prodajal v tretjem poskusu.
Potem ko je bil prvi krog prodaje julija lani neuspešen, je stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec nov poziv morebitnim kupcem objavil konec lanskega leta. Izhodiščno ceno je z 2,8 milijona evrov znižal na 2,4 milijona evrov. Do zdaj je tovarno prodajal kot poslovno celoto, saj naj bi s tem dosegel višjo ceno, kot bi jo pri prodaji po posameznih delih. Poleg tovarniškega kompleksa, ki meri 30 tisoč kvadratnih metrov, so bile naprodaj tudi prodajalne Polzele v Celju, Novem mestu in Ljubljani, vsa oprema v tovarni in trgovinah ter blagovna znamka.
Hohnjec pravi, da bo kmalu pripravil predlog za tretjo prodajo, kakšna bo vsebina predloga, se še ni odločil. Možnosti je kar nekaj, pravi. Morda bo tovarno spet prodajal kot celoto ali pa bo prodajal njene posamezne dele. Vsekakor bi rad, poudarja, premoženje tovarne prodal še letos. Do zdaj sta si tovarno ogledovala le dva morebitna kupca.	JI
GOSPODARSTVO
5
»Ne vem, kakšen je razlog odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe, saj je zaposleni nismo kršili v nobenem členu. Odgovor, da je pogodba prestara, se nam ne zdi upravičen,« pravi prvi sindikalist Gorenja Žan Zeba.
Sindikat upravo družbe poziva, naj do sredine februarja razveljavi sklep odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe. V minulih dneh je sindikat na zborih članstva po posameznih programih podjetja delavcem pojasnil, kaj pomeni odpoved podjetniške kolektivne pogodbe. Do sredine februarja bo zbiral podpise v podporo stavki, 21. februarja pa se bodo sindikalni zaupniki na posvetu dogovorili o svojih nadaljnjih dejavnostih.
V boj za preklic odpovedi kolektivne pogodbe
Uprava Gorenja meni, da je pogodba zastarela - Sindikat zaradi odpovedi ne izključuje niti stavke
Konferenca Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Poslovnega sistema Gorenje bo do 15. februarja zbirala podpise za podporo stavke zaradi odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe. Do tega dne upravo poziva k razveljavitvi odpovedi kolektivne pogodbe. »Ogrožene so številne pravice, za katere se splača boriti,« pravi prvi sindikalist Žan Zeba.
Socialni partnerji se v Gorenju zadnjih nekaj let pogovarjajo o prenovi določenih zastarelih ali zakonsko neusklajenih določil podjetniške kolektivne pogodbe, ki velja za eno najstarejših v državi, saj je bila sklenjena leta 1991.
Zataknilo se je predvsem pri dopustu. Po predlogu uprave bi kar 68 odstotkov zaposlenih izgubilo od štiri do pet dni dopusta, kar je za sindikat nesprejemljivo. »To je zanka, ki bi si jo sami zavezali okrog vratu. Povprečna starost zaposlenih pri nas je 44 let, povprečno število dopusta je nad 30 dni. Če bi uprava pomlajevala kolektiv, česar zadnja leta ne počne, bi bilo povprečje dopusta nižje,« je dejal predsednik Konference SKEI Ps Gorenje Žan Zeba in dodal, da je bil v dosedanjih pogajanjih sindikat pripravljen pristati na znižanje dopusta do dveh dni.
Padec na minimum?
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je opozorila, da je doslej za zaposlene v Gorenju veljala nadgradnja panožne kolektivne pogodbe, ki določa minimume. »Zaposleni v Gorenju so imeli pravice, večje od minimalnih. Tako pri dnevih dopusta kot pri višini dodatkov in nekaterih zneskov. Če bi njihova kolektivna pogodba prenehala veljati, bi pravice padle na standard kolektivne pogodbe dejavnosti. To lahko pomeni zmanjšanje števila dopusta na 20 dni in zmanjšanje plač na minimalno. Ne verjamem, da bi uprava postopala tako radikalno, lahko pa.« Zeba je dodal, da so
ogrožene še jubilejne nagrade, solidarne pomoči in še številne druge pravice.
Lidija Jerkič je prepričana, da bi pogodbo lahko prenovili s spremembami in z dopolnitvami, ne pa z odpovedjo. »Pogajanje o veljavni kolektivni pogodbi je povsem nekaj drugega kot pogajanje iz nič,« je še dejala.
Veljavne pravice vsaj še leto in pol
Iz Gorenja so sporočili, da bo obstoječa podjetniška kolektivna pogodba, ki po njihovem prepričanju ne ustreza več aktualnim razmeram, prenehala veljati 1. avgusta 2018. Zaposleni in delodajalec vse pravice in obveznosti, ki so veljale po dosedanji podjetniški kolektivni pogodbi, ohranjajo do sprejetja nove kolektivne pogodbe oziroma največ leto dni, torej do avgusta 2019. V sindikatu opozarjajo, če ne bodo stavkali zdaj, bodo čez pol leta.
»Zaupniki so povedali, da so zaposleni zelo prizadeti. Izjemno so razburjeni, saj so naveličani poslušati obljube. Tokrat gre zares,« pravi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS.
V podjetju še zatrjujejo, da si bodo v prihodnjem letu in pol s socialnim dialogom prizadevali celovito prenoviti podjetniško kolektivno pogodbo tako z vidika zakonodaje in socialne varnosti zaposlenih kot tudi z vidika gospodarskih razmer, standardov poslovanja in dolgoročnega razvoja ter konkurenčnosti podjetja.
TS
Foto: arhiv NT (GrupA)
Lastnik Celjskih mesnin je avstrijsko podjetje
Celotno lastništvo celjske družbe preneseno na podjetje v Celovcu - Lastništvo CM Investa si delita Izidor Krivec in Danilo Dujović
Celjske mesnine niso več delniška družba. Njihov 100-odstotni lastnik je po novem podjetje CM Invest, ki ima sedež v Celovcu. Direktor Izidor Krivec zagotavlja, da Celjske mesnine še naprej ostajajo slovensko podjetje in da je on še vedno večinski lastnik. Vse statusne spremembe in spremembe lastništva so, kot trdi, posledica teženj po čim manjših stroških upravljanja podjetja.
Kot je razvidno iz javno objavljenih dokumentov, je bil sklep o preoblikovanju Celjskih mesnin iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo sprejet na nedavni na hitro sklicani seje skupščine. Vendar je bolj kot ta zanimiv sklep, v katerem je zapisano, da je edini delničar Celjskih mesnin družba CM Invest iz Celovca, ki bo po končanem preoblikovanju postala tudi imetnica edinega poslovnega deleža v višini 1,3 milijona evrov. Še decembra lani, kar je prav tako razvidno iz javno objavljenega zapisnika seje skupščine, sta bila v dokumentih kot lastnika Celjskih mesnin navedena Amur inženiring v
Izidor Krivec:« Celjske mesnine ostajajo slovenske, jaz pa njihov večinski lastnik.«
100-odstotni lasti direktorja Izidorja Krivca ter podjetje iz Celovca. Prvi je imel malo več kot 75-odstotni delež, drugi malo manj kot 25-odstotnega.
Na enem od avstrijskih spletnih portalov je zapisano, da je bilo podjetje CM Invest ustanovljeno leta 2013 in da sta njegova lastnika Amur inženiring s 60-odsto-tnim deležem in MIF Invest, ki ima v lasti 40 odstotkov družbe. Lastnik MIF Investa je kranjski poslovnež Danilo Dujović, ki je zapisan tudi kot direktor cM Investa in je bil nepretrgoma od leta 2007 tudi predsednik nadzornega sve-
ta Celjskih mesnin. Dujović, ki so ga nekateri pred časom omenjali kot pravega, a »skritega« lastnika celjske družbe, je bil poleg Mateja Krušnika imenovan tudi za nadzornika Celjskih mesnih po statusnem preoblikovanju.
»Ostajamo slovenski«
Zakaj takšna lastniška »premetavanja« in kaj pravzaprav pomenijo, smo preverjali pri Izidorju Krivcu, ki je glede pojasnil zelo skop. Potrdil je, kar smo že sami izbrskali na spletnih straneh, in poudaril, da so se za statusne in ostale spremembe odločili zato, »da bi čim bolj znižali stroške«.
»Ničesar ne skrivam, vse je čisto in pregledno. CM Invest je bil že prej solastnik Celjskih mesnin, zdaj smo zaradi lažjega poslovanja vse deleže združili v enem podjetju,« pojasnjuje Izidor Krivec. Pri tem še poudarja, da Celjske mesnine ostajajo slovensko podjetje in da bo tako tudi v prihodnje, on pa je še vedno večinski lastnik.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
PR AH. SI
S K u
Višia strokovna šola
N A
PRAH IZOBRAŽEVALNI CENTER www.prah.si
Srednja šola
Programi: •Voznik (SPI) •Bolničar-negovalec (SPI)
•	Gastronomske in hotelske storitve (SPI) •Logistični tehnik (SSI in PTI)
•	Predšolska vzgoja (SSI in PT) •Strojni tehnik (SSI) •Tehnik računalništva (SSI) •Elektrotehnik (SSI)
•	Ekonomski tehnik (PT)
Informativna dneva bosta v petek, 9. 2. 2018, ob 9. in 16. uri, ter v soboto, 10. 2. 2018, ob 9. uri.
Kontakt: Nina Šket, 040 272 332 referat@prah.si
Program Logistično inženirstvo
Informativna dneva bosta v petek, 9. 2. 2018, ob 9. in 16. uri, ter v soboto, 10. 2. 2018, ob 9. uri.
Kontakt: Nina Šket, 040 272 332 referat@prah.si
AREMA
Visoka šola za regionalni management
Visoka šola
Arema - Visoka šola za regionalni management, program Management transportne logistike
Informativna dneva bosta v petek, 23. 2. 2018, ob 17. uri, ter soboto, 24. 2. 2018, ob 11. uri.
Kontakt: Nadja Bezenšek, 030 315 314 info@arema.si
		
Redna usposabljanja poklicnih voznikov za leto 2018		
Celje	Gregorčičeva 4	Sobota, 17.2.2018 ob 7.00
Rogaška Slatina	Kidričeva ulica 28	Petek, 23.2.2018 ob 15.00
Leskovec pri Krškem	Žadovinek 36	Petek, 2.3.2018 ob 15.00
Rogaška Slatina	Kidričeva ulica 28	Sobota, 3.3.2018 ob 7.00
Ptuj	Natašina pot 1	Sobota, 14.4.2018 ob 7.00
Kontakt: Branka Führer, 051 339 988, izobrazevanje@prah.si		
Pridobitev temeljne kvalifikacije voznik (»koda 95«)		
Celje, od petka, 23. 2.	2018, do torka, 27.2. 2018	
Kontakt: Branka Führer, 051 339 988, izobrazevanje@prah.si		
INTI Prah, d. o. o., Žadovinek 36, 8273 Leskovec pri Krškem		
Tečaj CPP Krško: 5. 3. 2018 ob 15.00 (Žadovinek 36, 8273 Leskovec pri Krškem) Tečaj CPP Brežice: 6. 3. 2018 ob 15.00 (Trdinova 1, 8250 Brežice) Kontakt: Branka Führer, 051 339 988, izobrazevanje@prah.si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Celjski župan Bojan Šrot s predstavniki verskih skupnosti
Še naprej zgledni in konstruktivni odnosi
Tradicionalni sprejem celjskega župana za predstavnike verskih skupnosti
CELJE - »V mestu vlada versko sožitje in za to gre največja zasluga prav vodilnim v cerkvah. Odprtih vprašanj ali težav ni, čeprav je treba uresničiti še kakšen projekt, ki je v načrtih, kot je na primer gradnja pravoslavne cerkve,« je župan Bojan Šrot povedal ob tradicionalnem novoletnem sprejemu za predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v občini.
Da vladajo dobri odnosi in sodelovanje s celjsko občino ter med verskimi skupnostmi, sta potrdila tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in Muhamed Mehdi, vodja celjskega odbora Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Namen takšnih srečanj predstavljajo ocenitev med-
sebojnega sodelovanja, izmenjava izkušenj ter pogovor o morebitnih odprtih vprašanjih in načrtih.
Srečanje je sicer tudi priložnost, kot je še poudaril župan, da se v lokalni skupnosti verskim voditeljem zahvalijo za duhovno oskrbo občanov, za karitativno in kulturno dejavnost ter skrb, ki jo posvečajo ohranjanju sakralne dediščine. »Sicer občina namenja nepovratna sredstva za obnovo sakralne kulturne dediščine, v preteklosti smo urejali polje za pokope pripadnikov islamske skupnosti na mestnem pokopališču,« je župan predstavil nekaj aktivnosti občine v prizadevanju za dobro sodelovaje in uresničevanje potreb in želja verskih skupnosti.
V pravoslavni skupnosti se še odločajo o zemljišču
Hkrati je županov sprejem tudi priložnost za pogovor o novih projektih, kot je gradnja nove sakralne stavbe, ki jo načrtuje pravoslavna skupnost v Celju. »Občina v letošnjem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem predvideva prodajo zemljišča pravoslavni skupnosti za gradnjo cerkve, vendar je odločitev seveda odvisna od nje. Verjetno tudi od njenih financ, saj tudi ta skupnost tovrstne stavbe gradi iz donacij oziroma daril vernikov.«
Kot je znano, je celjska občina pravoslavni skupnosti za ta objekt ponudila zemljišče na območju Stare cinkarne.
»Ob opozorilih, kako onesnaženo je to območje, smo se odločili za skrben pregled zemljišča in občino zaprosili za informacije v zvezi z onesnaženostjo zemljišča, ki jih je občina pridobila v postopku sprejemanja prostorskega akta. Občina nam je prijazno predala ta elaborat in ga zdaj naši strokovnjaki preučujejo. Bojimo se namreč, da bi lahko bila sanacija zemljine dražja kot zemljišče, zato moramo pred nakupom preučiti vse možnosti,« je predsednik Srbske pravoslavne cerkvene občine Celje Zoran Šućur predstavil, kakšno je stanje v zvezi z uresničitvijo načrtov za gradnjo pravoslavne cerkve.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Kamnolom Plačljivo pa
Vsaka sprememba parkirnega režima vez
CELJE - »To ni več ničemur podobno,« se je razburjal eden od voznikov, ki je ob koncu delovnega dneva svoj avto na parkirišču pri Tkanini oziroma na Teharski cesti našel prekrit z debelo plastjo prahu. Parkirišče je namreč že od lani v večjem delu spremenjeno v gradbišče. Slovenske železnice so v zadnjih tednih delovišče še razširile. Upravljalec parkirišča zaradi tega ne vidi ne razloga ne možnosti za sorazmerno znižanje parkirnine.
Mestni redarji za slabe parkirne pogoje nimajo posluha. Njihova naloga je zgolj preverjanje veljavnosti dovolilnice za točno določeno parkirišče ali dnevnega potrdila o plačani parkirnini. Brez tega boste ne glede na okoliščine zelo verjetno dobili obvestilo o prekršku in posledični globi. Če ste torej kupili dovolilnico za parkirišče na Teharski cesti, morate tam avto tudi parkirati. Ne glede na razmere. Polovica zemljišča je v lasti Slovenskih železnic, kar pomeni, da parkirišče mestne občine pravzaprav posega na njihovo posest. Ker gre za vzdrževalna dela, za katera izvajalci ne potrebujejo niti dovoljenja, v izvajanje gradbenih del ne more posegati niti inšpekcija, kaj šele ZPO kot upravljalec mestnih parkirišč. »Tik ob železnici ali ob cesti trenutno ni mogoče parkirati, drugače pa mislim, da na tem parkirišču ni večjih težav. Kot upravljalec jih namreč redno pregledujemo. Nenazadnje je tu parkiranje že zdaj zelo ugodno in stane le 25 evrov mesečno,« je pojasnil vodja parkirišč pri ZPO Robert Hostnik.
Tudi najcenejše parkiranje v mestu letno stane 300 evrov.
Poceni parkiranje prinaša omejitve
Ne glede na mnenje upra-vljalca parkirišč je vsaka sprememba parkirnega režima ali cene brez sklepa mestnega sveta neizvedljiva. Enako je tudi pri pobudi za univerzalno veljavnost dovolilnic za najcenejša parkirišča. Za parkirišča na Teharski cesti, v mestnem parku in Oblakovi ulici na primer ne morete kupiti enotne dovolilnice v smislu tretje cone. Hostnik pojasnjuje smiselnost takšne ureditve: »Vsa omenjena parkirišča so cenej-
Nevarnost zaradi iztočnega kanala
Postavili bodo opozorilno tablo in ne zaščite
CELJE - Pred leti je bil ob strugi reke Hudinje v Šmar-jeti pri Celju urejen približno dva metra visok iztočni kanal. Uredili so ga v projektu protipoplavne zaščite. Kanal deluje in »opravlja« svojo nalogo, zato glede tega ni težav. A do težav pride, ker kanal ni ustrezno zaščiten oziroma zavarovan. Je namreč ob poti, ki naj bi jo že vrsto let okoliški prebivalci uporabljali za sprehode.
Na to nas je opozoril Milko Mikola, ki prav tako dnevno hodi po tej poti in vsak dan pomisli, da bi se na tej lokaciji lahko zgodilo kaj katastrofalnega. »Ko se sprehajam s psom, ga imam na povodcu, da ne bi padel v kanal. Po tej poti hodijo tudi otroci,« je de-
jal in dodal, da so tisti, ki kraj poznajo, prav tako pozorni. »Kaj, če se bo tu kdo sprehajal prvič in bo ta kanal spregledal?« se sprašuje. In res, če je tema, se to resnično lahko zgodi, v kar smo se prepričali tudi sami. Zato smo poiskali odgovor na vprašanje, zakaj kanal ni zavarovan. V Mestni občini Celje so nam povedali, da niso bili investitorji objekta, in so nas usmerili na Ministrstvo RS za okolje in prostor.
Tabla in lastna previdnost
Na ministrstvu so nam pojasnili, da je iztočni kanal ob Hudinji na neimenovanem delu potoka, ki teče iz Škofje vasi. Oziroma sta na tem območju dva takšna kanala.
Uredili so ju v okviru gradnje protipoplavnih ukrepov na Savinji in pritokih v okviru kohezijskega projekta. »Po vi-sokovodnem nasipu Hudinje pešpot ni urejena in tudi ni bila predvidena s projektom. Gre za uporabo zemljišča (oziroma nasipa) v državni lasti, ki v nobenem katastru ni evidentirano kot javna pot, zato je gibanje na lastno odgovornost,« so nam še dejali na ministrstvu za okolje.
Toda to še ne pomeni, da tam sprehajalcev ni in da se nesreča ne more zgoditi, saj hoja na tistem delu ni prepovedana niti ni oznake, da bi bilo tam gibanje prepovedano. Tisti, ki bi se na tem delu sprehajal prvič, bi sledil poti, ki je že vrsto let razhojena. Samo v
času, ko smo si sami odšli nevaren iztočni kanal ogledat, je bilo tam več ljudi. Zato nas je zanimalo tudi, ali bo ministrstvo kakorkoli uredilo zaščito. »Vsekakor se zavedamo, da to pot lahko ljudje uporabljajo in da očitno jo, zato je na omenjenem odseku predvidena opozorilna tabla za prehod na lastno odgovornost,« dodajajo ^ na ministrstvu. Upajmo, da bo tudi tabla dovolj vidna, če že kanal ni. Toda opozorilna tabla Mikole ne pomiri: »Tu hodi tudi veliko otrok in vprašanje je, če bodo na tablo pozorni. Lahko bi vsaj kanal nekoliko pokrili ali zaščitili tako, da bi bilo vidno za sprehajalce.« A to se, sodeč po odgovoru ministrstva, ne bo zgodilo. Upajmo, da tudi kakšna tragedija ne.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
■ -JSoiLj


IZ NAŠIH KRAJEV
7
ali gradbišče?
I ■ ■ v v
rkirišče.
ana na sklep mestnega sveta
ša tudi zaradi te omejitve in so zato primerna za ljudi, ki morajo v mestu dnevno parkirati. S trenutnim sistemom omogočamo dostopnost parkirnih mest vsem abonentom. Če je na primer v parku 60 mest, ne moremo prodati 120 dovolilnic.« V izrednem primeru lahko imetnik kartico še v času veljavnosti zamenja. Glede na to, da takšnih zahtev ni veliko, izdajaltelj ne zaračuna niti stroškov nove dovolilnice. »Če uporabnik potrebuje več svobode glede parkiranja, lahko izbere dovolilnico za drugo cono, ki stane 40 evrov.«
Parkomat noče napitnine
Morda se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste poskušali parkirnino za cel dan plačati s kovancema za dva evra in en evro. Ni šlo, saj parkomat sprejema le točen znesek v višini poltretje-ga evra. In ne, pri najboljši volji mu ne morete pustiti napitnine. Kot pojasnjuje Hostnik, parko-mati nikjer na svetu ne vračajo denarja, saj bi to pomenilo izrazite varnostne izzive. »V tem primeru bi moralo biti v avtomatu precej menjalnega denarja, vlomi in vandalizem pa se zgodijo že zaradi nekaj deset
evrov premoženjske koristi.« V Celju je v izogib slabi volji, ker ste brez drobiža, mogoče kupiti pakirne listke ali plačati s pomočjo Monete, plačilnega sistema na mobilnih telefonih.
In s čim imamo uporabniki pakirišč največ težav? Z branjem navodil, pravi Hostnik. »Če bi ljudje prebrali navodila in priporočila, bi si marsikdaj prihranili slabo voljo. Nenazadnje avtomatizacija na vseh področjih zahteva tudi funkcionalno pismenost.« A to je seveda že druga zgodba.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Smrad v Breznem: ni predpisa, ni ukrepanja
Ceroz: čistilna naprava dela - MOP: pomembne mejne vrednosti, ne smrad
LAŠKO - Iz Ceroza, zasavskega centra za ravnanje z odpadki, so povedali, da čistilna naprava na odlagališču odpadkov deluje učinkovito, kar je razvidno iz objavljenih meritev na spletni strani. Tako so odgovorili na ogorčenje krajanov Breznega zaradi ponovnega smradu, ki se je pred dnevi širil iz Brezni-škega potoka, zaradi česar so sklicali protestni zbor, da bi ponovno opozorili na večletne težave. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pri nas nimamo predpisov, ki bi omogočali ukrepanje zgolj zaradi smradu.
V prejšnji številni Novega tednika smo pisali o ogorčenju krajanov, ki razloge za obupne življenjske razmere zaradi smradu pripisujejo izcednim vodam iz čistilne naprave na odlagališču odpadkov Ceroz v Uničnem. Tudi Jože Senica, podžupan in poveljnik civilne zaščite v Občini Laško, kamor so se obrnili krajani Breznega, je povedal, da je občina lani naročila tri meritve površinskih voda Brezniškega potoka in da so rezultati pokazali odstopanja od predpisanega stanja.
»Te iste meritve opravlja tudi izbran izvajalec na podlagi javnega razpisa, rezultati pa so objavljeni na spletni strani Ceroza. Meritve je Ceroz dolžan opravljati vsak mesec eno leto. Na osnovi teh meritev bomo ugotavlja-
li, ali se stanje Brezniškega potoka spreminja glede na izhodiščno stanje,« so odgovorili iz Ceroza.
»V čem je torej težava, da izcedne vode presegajo predpisane normative, in kakšne ukrepe boste sprejeli, da ne bo več prihajalo do smradu?« smo naslovili vprašanji na vodstvo Cero-za. »Izcedne vode obdelamo v čistilni napravi in jih očiščene odvajamo v Brezniški potok. Čistilna naprava deluje
V	pričakovanju prizidka
NAZARJE - Prizidek zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, ki ima sedež v Nazarjah, naj bi začeli graditi najpozneje v začetku prihodnjega leta. Občine se pripravljajo na gradnjo že več let. Ta bo predvidoma stala 3,2 milijona evrov, skupaj z opremo štiri milijone.
Decembra se je prvič sestal gradbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki občin. Po sestanku je bilo objavljeno javno naročilo za pridobitev dokumentacije, ki je potrebna za gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka. Javno naročilo naj bi bilo zaključeno v teh dneh.
Prizidek bo med drugim omogočil priselitev službe nujne medicinske pomoči, ki deluje za celotno dolino še vedno v Mozirju. Delo na dveh lokacijah namreč delovanje zavoda otežuje. Gradnja je med drugim potrebna tudi zaradi prostorov za pediatrično službo in zaradi širitve programov drugih dejavnosti zgornjesavinjskega zdravstvenega doma.
BJ
V	Stranice kmalu po prenovljeni cesti
ZREČE - Za obnovo 360 metrov dolgega odseka od glavne ceste do središča kraja Stranice je Občina Zreče izbrala konjiško podjetje Marguč Gradnje. Obnova bo stala približno 182 tisoč evrov. Približno 105 tisočakov bo zagotovila zreška občina, preostanek država.
V sklopu ureditve javne poti bodo postavili javno razsvetljavo in uredili odvajanje meteornih voda. Prav tako bodo zgradili nove vodovod in položili kabelsko-komunikacijske vode. Cesta bi morala biti prenovljena že lansko jesen, a se je zapletlo z izbranim gradbenim podjetjem Lugariček iz Celja. Podjetje se namreč ni držalo dogovorjenih rokov, zato je Občina Zreče odstopila od pogodbe in konec lanskega oktobra objavila nov razpis za izvajalca del. In kot najugodnejšega ponudnika izbrala podjetje Gradnje Marguč iz Slovenskih Konjic, ki bo začelo delati 15. februarja. Če bo vreme dopuščalo, že prej. Dela morajo biti končana do konca maja oziroma začetka junija letos.
BGO
V Cerozu in na MOP birokratska navajajo predpise in postopke, krajani Breznega pa obupujejo zaradi smradu.
učinkovito in uspešno, kar je vidno iz meritev, ki so javno objavljene in so v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem,« so nam v birokratskem duhu odgovorili iz vodstva Ceroza.
Pri tem velja povedati, da zadnja objava opravljenih meritev za Brezniški potok velja za lanski november. Iz množice številk občan, ki ni strokovnjak za kemijo, težko razume, ali je stopnja onesna-
ženja v skladu s predpisanimi (mejnimi) vrednostmi. Kot konkreten podatek, ki pove o stanju vzorca, lahko prebere, da je »za opis vzorca značilno, da je rumene barve, brez vidnih odplak in brez vonja.«
MOP: več znano po ugotovitvenem postopku
Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da ima čistilna naprava po podatkih Arsa pravnomočno dovoljenje, v katerem je določeno, kako ravnati z vodami, ki jih čistijo. »Upravljavec odlagališča Unično je o izrednem dogodku v čistilni napravi na odlagališču obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor, ta pa Policijsko postajo Zagorje ob Savi. Ugotovitveni postopek glede kršitve predpisov še traja,« so nam odgovorili z okoljskega ministrstva.
Dodali so še, da v Sloveniji nimamo posebnih predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu, zato IRSOP nima pooblastil za ukrepanje zoper moteč smrad. »Inšpektor za okolje ima pristojnost ukrepanja samo na podlagi veljavnega predpisa, v katerem so določene mejne vrednosti, ki jih mora zagotavljati upravljavec naprave na podlagi meritev. Te so dokaz o usklajenih ali prekoračenih mejnih vrednosti, ki jih inšpekcija preverja v svojih postopkih,« so še pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
ROBERT GORJANC Foto: MITJA KNEZ
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
s 1. marcem 2018 se spremeni delovni čas pogodbene pošte 3241 Podplat.
Delovni čas pogodbene pošte 3241 Podplat:
ponedeljek, torek, četrtek, petek:	7.30	- 16.30,
sreda:	7.30	- 18.00,
sobota:	7.30	- 11.30.
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot
na običajni pošti:
•	oddate pisemsko pošiljko ali paket,
•	prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti,
•	vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa,
•	kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice,
•	pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu,
•	storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve.
VQ7 Pošta Slovenije
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Preboldčane razburja pepel
Skupina krajanov ostro proti posipanju pepela po kmetijskih površinah
PREBOLD - Skupino Pre-boldčanov razburjata skladiščenje in trošenje velikih količin pepela na bližnjih kmetijskih površinah. Tamkajšnji ekološki kmetovalec Tomaž Škorjanc pepel vozi iz celjske furnirnice Mer-kscha in ga nato kot gnojilo posipava po travnikih in njivah, ki jih obdeluje, s čimer se ne strinjajo nekateri tamkajšnji prebivalci.
210 krajanov, kolikor jih je podpisalo pobudo o omejitvi odlaganja pepela, je prepričanih, da dejavnost v takšnem obsegu nikakor ne sodi v Prebold. Podpisane v prvi vrsti motijo skladiščenje večjih količin pepela pod graščino v Preboldu in Latkovi vasi, njegovo prašenje med prevozom in nenavadno veliki kupi pepela in žeblji na obdelovalnih površinah. Opozarjajo tudi, da je voda v bližnjem potoku nemalokrat povsem temna. Pobudnik zbiranja podpisov Franci Divjak pravi, da ne nasprotujejo uporabi pepela, vendar ne v tako velikih količinah. »Doseči želimo, da bi Škorjanc uporabljal toliko pepela, kot je koristno za kmetijske površine. Ne more pepela preprosto odložiti na kup in ga tam pustiti, da ga dež spira v podtalnico,« je jasen Divjak.
Tudi preboldski svetniki z županom Vinkom Debela-
Tomaž Škorjanc iz Dolenje vasi po ekoloških načelih obdeluje približno deset hektarjev zemljišč. Kot pravi, uporaba pepela kot gnojila ni nič novega, še posebej je koristen za ilovnata tla.
Občina se strinja z domačini, da se pepel res lahko uporablja kot gnojilo, a pod posebnimi pogoji in ne nenadzorovano, predvsem pa ne v tako velikih količinah.
kom na čelu so na zadnji seji ostro obsodili takšno početje in pozdravili pobudo občanov. Občina je do zdaj obvestila vse pristojne inšpekcijske službe. »Kmetijska inšpektorica je že povedala, da je pepel res gnojilo, a ga ne moreš kar tako prosto trositi po površinah. Nenazadnje, če bi bil res tako čudovit, potem bi ga kot gnojilo uporabil že kdo drug in ga ne bi iz Celja vozili k nam,« je prepričan župan, ki je še najmanj zadovoljen z odločitvijo okoljske inšpekcijske službe, ki pravi, da se pepel iz ostankov kurjenja nepredela-
nega lesa lahko uporablja kot gnojilo. »S tem, da je pepel gnojilo, se strinjam, a ga je treba uporabljati pod točno določenimi pogoji,« še dodaja. Občina sedaj čaka na končno odločitev kmetijske inšpekcije, na katero naj bi se ekološki kmetovalec iz Dolenje vasi Tomaž Škorjanc pritožil.
Povsem naravno gnojilo
Škorjanc pravi, da so vsi navedeni očitki povsem neutemeljeni. Gre namreč za povsem naravno obliko gnojenja, ki so jo poznali že naši predni-
ki. Na ekoloških površinah je po njegovih besedah dovoljena uporaba lesnega pepela pod pogojem, da je ta pridobljen iz kemično neobdelanega lesa. »To pomeni, da pepel ni nastal iz iverk, pobarvanega in impregni-ranega lesa, temveč zgolj iz sekancev, lubja in žagovine.« Škorjanc dodaja, da sta deponiji pod graščino in v Latkovi vasi le začasni, nastali pa sta v obdobju, ko je inšpekcijska služba začasno prepovedala uporabo pepela na kmetijskih površinah. Po odločitvi, da lahko nadaljuje trošenje, zdaj
deponiji počasi zmanjšuje. »Na deponijah pepela nismo nalagali že eno leto in ju le zmanjšujemo. Pod graščino je manjša že za približno polovico, druga, nekoliko večja, pa za približno tretjino. Pepel namreč odvažamo v skladu z dobro kmetijsko prakso.« Kot gnojilo je primeren za različne vrste tal. Še posebej je koristen za ilovnato prst, ki prevladuje na zemljiščih pod Žvajgo, ki so jih Škorjancu v najem oddali Pavlini. »Ilovnata tla akumuli-
rajo zelo malo vode in zraka. Pepel spremeni njihovo strukturo in zadržuje vlago. Lani je bila grozna suša, a nam, kljub temu da imamo mehanizacijo za namakanje, ni bilo treba namakati,« pojasni prednosti uporabe pepela preboldski ekološki kmetovalec.
Kljub dokazilom ostaja dvom
Domačini z županom kljub vsem dokazilom celjske furnirnice in Škorjanca o ustreznosti pepela dvomijo o njegovi neoporečnosti. »Po dolini je veliko kmetov, ki preudarno kmetujejo že dolga leta, a se prav nihče ni odločil, da bi ta pepel, če je res tako čudovito gnojilo, odlagal na svoje površine,« je jasen župan. Nekateri domačini sumijo, da Škorjanc tako velike količine pepela odvaža zaradi zaslužka.
Pravijo, da naj bi za prevoz pepela prejel 250 evrov, a Škorjanc vsa njihova namigovanja odločno zanika. »Res je, da mi furnirnica pokrije del stroškov prevoza, a še zdaleč ne v višini zneska, ki ga omenjajo. Ne zdi se mi človeško, da nekdo podpiše izjavo, ne da bi prej povprašal tistega, ki to počne, ali se o uporabi pepela kot gnojila pozanimal na spletu. Sem domačin in sem prepričan, da večina podpisnikov ve, kje stanujem, pri čemer se tudi srečujemo, a me ni nihče vprašal, kaj in kako delam. Z veseljem bi jim pojasnil.«
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Zakorakali v predpustni teden
VRANSKO - Pustni karneval na Vranskem je eden najstarejših v Sloveniji. Vranšani so ga prvič organizirali že leta 1959. Značilno zanj je, da teden pred osrednjo pustno povorko in karnevalom oblast prevzamejo generali vranarji. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko so v nedeljo te tradicionalne pustne maske razrešile župana in sprejele prav poseben zakonik.
V tem času morajo biti vsi lokali na Vranskem odprti 24 ur na dan, dovoljena je praznična stopnja alkohola v krvi, vse natakarice morajo biti pomanjkljivo oblečene, točiti čez rob kozarcev in brezplačno generalom vra-narjem, danes in jutri pa morajo veliko pivo vsem gostom nuditi po ceni enega evra, kar bo nadziral tudi tržni inšpektorat. Vse te šaljive predpustne aktivnosti so namenjene pripravam na veliki pustni karneval, ki bo to soboto na Vranskem ob 13.59. Na njem bodo sodelovali vozovi s pustnimi maskami, kurenti, Godba Prebold, učenci OŠ Vransko in generali vranarji, ki so zelo aktivni tudi v predpustnem tednu. Z namenom širjenja veselega predpustnega vzdušja obiščejo občine po Spodnji Savinjski dolini, mahnejo jo proti Lukovici in v Tuhinjsko dolino.
ŠO, foto: DARKO NARAGLAV
Generali vranarji so oblast prevzeli v nedeljo. V tednu pred pustnim karnevalom, ki je na Vranskem že tradicionalno na soboto, so uzakonili prav posebne šaljive sklepe.
Franci Čeč novi direktor ZD Radeče
Izkušnje vodenja te ustanove pred leti bodo dobrodošle
RADEČE - Občinski svet je na zadnji seji soglasno potrdil Francija Čeča za novega direktorja zdravstvenega doma. Dan po imenovanju je Čeč na novem delovnem mestu opravil primopredajo z dosedanjo vršilko dolžnosti direktorice Vladimiro Tomšič, ki je to delo opravljala približno pol leta, sicer pa je tudi direktorica ZD Sevnica.
Kot je povedal Franci Čeč, želi čim prej spoznati poslovne procese v zdravstvenem domu in preučiti obstoječo organizacijo dela. »Prevzem direktorskega položaja v ZD Radeče je nov izziv v moji poslovni karieri. Ključni zadevi po prevzemu položaja bosta zagotovo temeljito preučevanje stanja na področju kadrov in preučevanje odnosov z ostalimi ustanovami, ki so kakorkoli povezane z Zdravstvenim domom Radeče.« Prav tako bo ena ključnih nalog vračanje bolnikov, ki so v nedavnih kriznih časih odnašali kartoteke iz ZD Radeče in poiskali zdravniško oskrbo drugje.
Franci Čeč bo delo opravljal za polovični delovni čas, ker se kot podjetnik ukvarja s svetovanjem podjetjem pri domačih in mednarodnih projektih. Potrdil je, da mu bodo pri ponovnem vodenju radeškega zdravstvenega doma zelo pomagale izkušnje izpred približno desetletja,
ko je že bil na čelu te ustanove. A hkrati je priznal, da se je od takrat tudi marsikaj spremenilo. Čeč je bil pred leti tudi predsednik nadzornega odbora občine, tako da ima tudi s tega vidika izkušnje z upravljanjem večjih sistemov v javnem sektorju.
Z odstopom nekdanje direktorice ZD Radeče Ingrid Sotošek Kus (ki je prav tako bila na direktorskem položaju za polovični delovni čas, v preostalem času je delala kot zdravnica), s spremembo statuta ZD (po katerem ima zdaj občina kot ustanoviteljica štiri glasove v svetu zavoda, prej je imela tri) in z imenovanjem novih članov sveta zavoda ter novega direktorja se je končalo nekakšno prehodno obdobje v Zdravstvenem domu Radeče.
»Verjamem, da prihajajo bolj mirni in stabilni časi, ki bodo bolj v zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih,« je potrditev novega direktorja na rade-škem občinskem svetu pospremil župan Občine Radeče Tomaž Režun.
ROBERT GORJANC
9
IZ NAŠIH KRAJEV
Ponosni na svoje dosežke
Delo dijakov in študentov že občutijo v lokalnem okolju - Inovacijo mladih intelektualcev nagradila tudi gospodarska zbornica
Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik (levo) in vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra Darko Lihteneker
VELENJE - Šolski center Velenje skuša z eno od svojih enot - Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (MIC) - čim bolj povezati šolstvo in gospodarstvo. Med njegovimi zadnjimi dosežki so izdelava programskega sistema za simulacije varne vožnje, izdelava 3D-tiskalni-kov in nadgradnja avtomatiziranega sistema izposoje električnih koles.
»Ena zmagovalnih kombinacij je, če dijaki ali študenti v svojih raziskovalnih nalogah razvijejo izdelke, ki jih lahko ob podpori Mica ponudimo
trgu,« pravi direktor ŠC Velenje Janko Pogorelčnik. Med
izdelki, ki jih je trg dobro sprejel, je programski sistem za simulacijo varne vožnje. Tej inovaciji je Gospodarska zbornica Slovenije lani podelila srebrno priznanje. Tretjo, najsodobnejšo različico programskega sistema uporabljajo v Centru varne vožnje Vransko. Vodja Mica Darko Lihteneker poudarja, da je simulacija pomembna tudi za lokalno okolje. »V Velenju je velika težava krožišče. Naredili smo simulacijo, s pomočjo katere se lahko občani vozijo po njem in ne morejo
povzročiti nesreče. A če v vir-tualnem okolju morda trčijo v drugo vozilo, to tudi občutijo.«
Poleg izdelka predajo znanje
ŠC Velenje se lahko pohvali z vlaganji v laboratorije za multimedijo, kjer dijaki in študentje spoznavajo 3D-ti-skanje, 3D-optično branje in graviranje. Vse našteto omogoča lažjo izdelavo prototipov za industrijo, umetnost, zdravstvo. Zato je omenjeno tehnologijo po besedah Po-gorelčnika smiselno v šolski prostor pripeljati čim prej.
V Micu so za znane kupce v Srbiji, Bosni, Sloveniji in na Hrvaškem v zadnjih letih izdelali več 3D-tiskalnikov. Lani so eno takšnih naprav razvili ob pomoči podjetja Gorenje orodjarna, ki ima eno svojih tovarn v srbskem Kragujevcu.
Pogorelčnik pojasnjuje, da sta dva dijaka pod budnim očesom mentorja izdelala 3D-ti-skalnik, tega so nato donirali tehnični šoli v Kragujevcu. Za tamkajšnje učitelje so or-
ganizirali še izobraževanje, da bodo lahko opremo uporabljali in znanje predali mladim. V ŠC Velenje in Micu razvijajo že naslednje generacije omenjenih sodobnih naprav.
S kolesom na potep
V lokalnem okolju delo dijakov in študentov ŠC Velenje med drugim čutijo po razvoju avtomatiziranega sistema izposoje električnih koles. Po uspehu na razpisu Mestne občine Velenje so v Micu že pred leti razvili tako programsko kot strojno opremo. Sistem se je razširil še v občine Šoštanj, Preva-lje, Ravne na Koroškem, Krško. Ponekod so ustvarjalci naleteli na geografske ovire, na hribovito območje, zato so tam za množično izposojo predvideli električna kolesa enega od tujih proizvajalcev.
Dijaki Šolskega centra Velenje med drugim sodelujejo tudi pri gradnji Vzorčnega mesta, ki je svoja vrata odprlo prvi petek februarja. Po besedah Pogorelčnika so v ŠC Velenje nasploh zelo odprti za uvajanje novih tehnologij v izobraževanje.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
»Če nam bo projekt uspelo izpeljali, takšnega prireditvenega odra ne bo daleč naokrog,« pravi vodja urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje Drago Martinšek.
Nenavaden oder na gladini jezera
Prireditveni prostor in oder naj bi sprejela do 30 tisoč obiskovalcev
VELENJE - Mestna občina želi do konca leta 2019 zgraditi prireditveni prostor in oder, ki bosta krepko spremenila današnjo podobo Velenjskega jezera. Obe naložbi sta skupaj vredni 7,5 milijona evrov. Od tega naj bi bilo skupno približno 6 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz naslova kohezijske politike.
Območje ob Velenjskem jezeru postaja zadnja leta vse bolj zanimivo za domače in tuje goste. Velenjsko plažo je lani poleti obiskalo skoraj 100 tisoč obiskovalcev. Občina želi z gradnjo sodobnega prireditvenega odra in prireditvenega prostora še obogatili tamkajšnje dogajanje. Vodja urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje Drago
Martinšek je dejal, da sta naložbi predvideni na območju nekdanjega turističnega jezera, ki je bilo pred približno desetimi leti zasuto. V občini so namreč razmišljali, kako sanirati območje, ki je bilo degradirano zaradi rudarjenja. Izvedli so arhitekturni natečaj in izbrali projekt, ki ga je predlagal projektant Rok Poles. Leta 2012 so za oder pridobili gradbeno dovoljenje in od takrat čakali na eno boljših možnosti sofinanciranja tega projekta.
Tudi v slabem vremenu
»Gre za obsežen, ambiciozen, morda celo ekstravagan-ten projekt,« pravi Martinšek o prihodnjem odru. Ta bo
namreč oblikovan kot večnamenski objekt in bo omogočal dogajanje na prireditvenem prostoru ali na prizorišču nad jezerom. Še ta mesec naj bi pristojna upravna enota izdala še gradbeno dovoljenje za prireditveni prostor. Ta sega na območje, kjer je vsako leto Pikin Festival.
Prireditveni prostor bo po besedah Martinška večnamenska površina za dogodke, kot so sejmi, tekmovanja, festivali in druge prireditve. Namenjen bo tudi tradicionalnim prireditvam. Prireditveni oder in prostor bosta lahko skupaj sprejela do 30 tisoč obiskovalcev. To ob pogoju gradnje tretje razvojne osi po prepričanju Martinška pomeni, da Velenje postaja eno od prireditvenih središč v državi. Prireditveni oder bo deloma pokrit, na prireditvenem prostoru pa, kadar bo to potrebno, predvidevajo postavitev šotora.
Številni zavodi z roko v roki
Mestna občina Velenje je bila z obema projektoma uspešna na razpisu za sofinanciranje z mehanizmom celostne teritorialne naložbe. Gradnja prireditvenega prostora je investicija, ocenjena na 3,1 milijona evrov, od tega
občina predvideva 2,48 milijona evrov nepovratnih sredstev. Postavitev prireditvenega odra je ocenjena na 4,4 milijona evrov, od tega občina predvideva 3,52 milijona evrov nepovratnih sredstev. Medtem ko naj bi bil prireditveni oder zgrajen do jeseni 2019, naj bi občina prireditveni prostor uredila do konca leta 2019.
S prireditvenim odrom in prostorom naj bi upravljal
»V Mestni občini Velenje je kulturni turizem ena od prednosti razvoja. Na ta način skušamo ob šaleška jezera privabiti čim več obiskovalcev in jim približati kulturne, športne in izobraževalne dogodke, ki se dogajajo tukaj. Cilj je, da ima od tega nekaj tudi gospodarstvo,« poudarja vodja urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje Drago Martinšek.
Zavod za turizem Šaleške doline. Številni javni zavodi, na primer športno-rekrea-cijski zavod Rdeča dvorana, Festival Velenje in tamkajšnji
mladinski center, bodo sodelovali s svojimi vsebinami in z logistiko.
TINA STRMČNIK Foto: MOV
Oder in prireditveni prostor, kot si ju je zamislil Rok Poles.
«=ify7i
™	ЛГ
г^ШШ i
i
<>4 * ^V'


f	\ m-r
* /m s. S».

BENEŠKI KARNEVAL
SOBOTA, 10. FEBRUAR, OB 11.,17. IN 19. URI
SOBOTA, 10. FEBRUAR., MED 10. IN 11. URO, OBISK KURENTOV
TOREK, 13. FEBRUAR, MED 17. IN 18. URO, OBISK KURENTOV IN ZABAVA ZA NAJMLAJŠE
KROFI ZA VSE PUSTNE MASKE!
10
KULTURA
Zabavna matematika navdušuje najmlajše. Organizatorji upajo, da bo tudi njihove starše.
Matematika je lahko zabavna
Gostujoča razstava, ki podira splošno prepričanje
V Muzeju novejše zgodovine Celje se bodo lahko najmlajši in tudi njihovi starši ter učitelji do 7. marca igrali z matematiko. Z novo gostujočo razstavo Zabavna matematika, ki sta jo v Slovenijo pripeljala iz muzeja Mathematikum iz nemškega mesta Giessen, celjski muzej v sodelovanju z Gimnazijo Celje - Center podira splošno prepričanje, da je matematika dolgočasna in »zatežena« veda.
»Beseda matematika je povezana z besedo matematikos, ki pomeni ljubezen do učenja. Če matematika v sebi nosi ljubezen, zakaj je večina otrok ne mara?« To vprašanje si je postavila profesorica matematike na Gimnaziji Celje - Center Tatjana Ravničan Ganzitti. S pomočjo
kolegov je v učni proces vnesla ino-vativne metode poučevanja predmeta matematika za otroke. Projekt je poimenovala Čka igra. »Cilj projekta je bilo spremeniti miselnost dijakov, otrok. Vzgojitelji in učitelji moramo poskrbeti, da čim bolje predamo znanje na najmlajše. Da lahko to naredimo, moramo biti nekonvencionalni, zaupati moramo v lastno presojo in matematično pismenost.«
Kako lahko učitelj naredi matematiko zabavno?
»To lahko naredimo zelo preprosto. Otrokom ne damo omejitev, da je treba nekaj narediti samo na en način, ampak jih poskušamo k vprašanju pozvati še kasneje, če se
je njihovo razmišljanje karkoli spremenilo. Treba je dopuščati odprte probleme in otroke spodbujati k temu, da sami kaj predlagajo, kako bi problem rešili,« je prepričan profesor matematike na Gimnaziji Celje - Center Rok Lipnik.
Ker si profesorji matematike želijo, da bi bila ta bolj priljubljena med mladimi, kot je sicer, so razstavo povabili v Hermanov brlog. Tam je zdaj razstavljenih dvajset eksponatov potujoče razstave iz muzeja Mathematikum, ki je profesorje tako navdušil, da so želeli to deliti še s svojimi dijaki. Razstava prinaša vrsto eksponatov, učnih pripomočkov in igralnih kotičkov, kjer se lahko otroci spoznavajo z nekaterimi matematičnimi zakonitostmi in osnovami ma-
tematike. Na razstavi je tako poleg uganke oziroma učnega pripomočka napisan kratek namig, a pot do rešitve mora otrok najti sam. »Razstava je pokazatelj, da je matematika res lahko zabavna. Na razstavi ni poleg eksponatov navodil, ampak le preprost namig - kako bi naredil ali rešil to? Kar pomeni, da lahko vsak rešitev najde po svoje in razvije svojo igro. S tem lahko učitelji tudi vidijo, kako so inovativni njihovi učenci in da jih ne smejo omejevati pri reševanju ugank,« je dodal Rok Lipnik.
Igra tudi za starše
Čeprav je razstava namenjena predvsem otrokom, bodo organizatorji veseli, če se bodo igrali tudi njihovi starši. V času gostovanja
razstave v muzeju pripravljajo pester program za predšolske otroke in osnovnošolce, izobraževanja za vzgojitelje in učitelje ter počitniške delavnice. Program bodo s kustosi Muzeja novejše zgodovine Celje oblikovali učitelji in dijaki tretjega letnika programa predšolske vzgoje, ki so razstavo dopolnili tudi z izvirnimi didaktičnimi igračami. Te so nastale pri predmetu matematika za otroke in v okviru inovacijskega projekta Čka igra.
Ko smo se sprehodili po razstavi in reševali uganke, smo številni ugotovili, da nam matematika na takšen način ne bi pustila slabih spominov na šolski predmet.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Ivan Napotnik v Kvartirni hiši
Les je bil njegov najljubši material
Kustosinja Barbara Drev je postavila celjsko razstavo.
V Kvartirni hiši so na ogled izbrana dela šaleškega akademskega kiparja Ivana Napotnika. Dela so iz stalne zbirke Vile Mayer v Šoštanju. Razstava sodi v sklop dogodkov, ki jih pripravljajo ob Napotnikovem letu 2018, s katerim zaznamujejo 130. obletnico roj-
stva kiparja. Izbor del ponuja vpogled v ustvarjalni opus enega pomembnejših kiparjev slovenskega umetniškega prostora prve polovice 20. stoletja. Razstavljena dela v Kvartirni hiši segajo od ustvarjalnih začetkov Ivana Napotnika do poznejših del.
Ivan Napotnik se je rodil leta 1888 v vasi Zavodnje nad Šoštanjem, kjer je odraščal in preživel večji del svojega življenja. Umrl je leta 1960 v Šoštanju. Že v mladih letih se je navdušil nad rezbarjenjem in oblikovanjem iz gline. »Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline so ga navdušila dela po-
tujočega rezbarja. Obiskoval je ljubljansko obrtno šolo. Leta 1906 je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 začel študirati kiparstvo na akademiji upodabljajočih umetnosti. Do leta 1915 je končal speci-alko,« je na razstavi razložila akademska slikarka in kustosinja Muzeja Velenje Barbara Drev.
Šaleški kipar se je pred koncem prve svetovne vojne vrnil v rodni kraj in tam ustvarjal ter kmetoval. Sodeloval je na več pomembnih razstavah doma in v tujini. Postal je tudi član Umetnostne komisije Narodne galerije v Ljubljani. Leta 1959 je imel v njej veliko pregledno razstavo, katere pobudnik je bil njegov tesen prijatelj dr. Karel Dobida, takratni galerijski ravnatelj.
Debelušne figure
Na začetku ustvarjalne poti se je navduševal nad avstrijskim kiparjem Rafaelom Donnerjem, a kasneje je razvil svoj prepoznaven slog. »Svoje ustvarjanje je v odmaknjeni rodni vasi Zavodnje usmeril v les, ki ga je imel v obilju na voljo v neposre-
dni bližini doma. Upodobil je plesalke, matere z otroki, debelušne in hudomušne dečke, ki še najbolj ohranjajo spomin na baročne kompozicije. Naredil je vrsto ženskih in moških aktov, figur z mitološko vsebino ter portrete prijateljev, znancev in javnih osebnosti,« je še razložila Barbara Drev. Napo-tnikova dela hranijo Narodna galerija v Ljubljani, Galerija
Velenje, Pokrajinski muzej Celje, Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki, Umetnostna galerija Maribor in Mestni muzej Ljubljana, večina del pa je v zasebni lasti. V Celju lahko Napo-tnikovo delo občudujemo pred Pošto Slovenije, kjer je postavljen spomenik padlim poštarjem.
BGO
Foto: SHERPA
Napotnik je napravil vrsto ženskih in moških aktov.
KULTURA
11
Pesem bodi naša slava
Priznana zborovodkinja Jožica Soko ob desetletnici MPZ Jesen Laško
V teh dneh Mešani pevski zbor Jesen Laško obeležuje desetletnico delovanja. Priznana zborovodkinja Jožica Soko je bila med ustanoviteljicami zbora, in sicer ob pobudnici, veliki ljubiteljici petja Danici Klukej, in takratni predsednici Društva upokojencev Laško Karli Pal. Zaradi spleta okoliščin je del članov zbora jubilej zaznamoval drugače, kot so si zamislili, a vseeno predano in prisrčno.
Zbor, ki je najprej nekaj let deloval kot sekcija Društva upokojencev Laško, je prav v mesecu praznika kulture leta 2008 opravil prvo vajo novoustanovljenega sestava pod vodstvom Jožice Soko. Menda je na nastanek zbora vplival Pavčkov Jesenski angel, zato je zbor dobil ime Jesen. Zbor je nastopal na
območnih revijah pevskih zborov Laško-Radeče, regijskih revijah v Celju, Hrastniku in bil izbran dvakrat tudi za državno revijo v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Vedno stremim za tem, da program prilagajam posameznemu nastopu. Vesela sem, da je zbor vsako leto dobil zelo visoke ocene strokovnjakov,« je povedala Jožica Soko.
Do leta 2016 je zbor deloval po ustaljenih tirnicah, potem so se stvari zapletle. V okviru društva upokojencev, pod okriljem katerega je deloval zbor, ni bilo več toliko posluha za njegovo delovanje, kot je bilo mogoče razumeti Jožico Soko.
Odloženo dokončno slovo
»Leta 2016 sem nameravala popolnoma prekiniti
Jožica Soko se bo, kljub zaključku uradne zborovodske kariere in pod odhodu iz sestava Jesen Laško, še naprej ukvarjala z dejavnostjo, ki ji je posvetila življenje.
svoje delo. Pevci so vendarle želeli proslaviti tudi desetletnico delovanja zbora in so me naprosili, da bi delovali naprej, kar se je tudi zgodilo,« je razmišljala ugledna zborovodkinja. Začela je pripravljati program za jubilejni koncert, izbrala nastopajoče, izbrala pomenljiv naslov dogodka Pesem bodi naša slava. A razhajanja so se stopnjevala, zataknilo se je pri denarju, ki ga ni bilo in na katerega so računali, da jim pripada. Brez tega ni bilo mogoče uresničiti jubilejnega dogodka, kot je bilo zamišljeno.
»Zaradi razmer se nas je nekaj članov ob desetletnici odločilo, da bomo končali sodelovanje in zapustili zbor. Zbrali smo se zasebno, prijetna družba petnajstih, in počastili jubilej konec januarja,« je s precej grenkobe pripovedovala Jožica Soko.
Kar tako naprej
Nekdanji člani zbori so se poimenovali kot skupina Kar tak in ob desetletnici obstoja Mešanega pevskega zbora Jesen v zahvalo njegovi umetniški vodji Jožici Soko zapeli pesem Ostanimo prijatelji.
V duhu naslova želenega, a neizvedenega jubilejnega koncerta bodo pevke in pevci v skupini Kar tak nadaljevali delo na bolj neformalen način. A morda zato še bolj pristno in povezovalno in še naprej z zborovodkinjo Jožico Soko. prejemnico državnega priznanja, srebrne plakete Javnega sklada za kulturno dejavnost v RS v letu 2016. »Kdor poje, rad ostane mlad,« je vendarle spodbudno sklenila Jožica Soko.
ROBERT GORJANC
Tedni zgornjesavinjske kulture
V Zgornji Savinjski dolini je kulturna dejavnost izjemno bogata in razvejana. To se zrcali v Mesecu kulture Zgornje Savinjske doline, in sicer s prireditvami, ki se vrstijo že od konca januarja. Trajale bodo do začetka marca. Gre za različne gledališke predstave domačih dramskih skupin ter literarne, pevske, likovne, plesne in druge dogodke.
Mesec kulture Zgornje Savinjske doline je letos že dvainštirideseto leto. Prva leta so prirejali teden kulture, ki se je nato čez
leta zaradi bogate kulturne dejavnosti razširil kar na ves mesec. Za letošnjega so svoje gledališke predstave pripravile dramske skupine KD Lepa Njiva, KD Gornji Grad, KD Ljubno ob Savinji in Gledališča Mo-zirskega. Gledališka dejavnost je namreč v Zgornji Savinjski dolini izjemno bogata.
Na likovnih razstavah se bodo predstavili domače društvo likovnih ustvarjalcev Gal, Stojan Špegel in Sara Štorgelj. Svoj nov literarni zbornik bo predstavilo društvo Stopinje. Literarni večer bo pripravilo KUD
Toneta Mlačnika Luče, v tem kraju bo tudi koncert Okteta Žetev s prijatelji. V mesecu kulture se bo po vsej dolini zvrstilo približno štirideset prireditev.
Danes, 7. februarja, bo v Nazarjah osrednja skupna zgornjesavinjska akademija v počastitev kulturnega praznika. Med njo bodo podeljena letna priznanja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Priznanja sveta izpostave bodo prejele Anica Podlesnik, Mojca Štancar, Betka Ročnik in Marjana Rakun Jurič.
Podlesnikova se udejstvuje na različnih področjih, Štancarjeva na plesnem, Ročniko-va zlasti na folklornem ter Rakun Juričeva v KUD Utrip. Prav tako bodo podeljena štiri priznanja za posebne dosežke v lanskem letu. Prejeli jih bodo pevski zbor mozirske osnovne šole, otroški gledališki skupini luške in rečiške osnovne šole ter gledališka skupina KD Gornji Grad. Podeljenih bo tudi več jubilejnih priznanj. Prireditev bo v domu kulture ob 18. uri.
BRANE JERANKO
Kulturi v čast
V Preboldu in Žalcu že podelili priznanja - V preostalih štirih občinah Spodnje Savinjske doline proslave ob kulturnem prazniku nocoj
Vse občine Spodnje Savinjske doline bodo v dneh pred kulturnim praznikom pripravile občinske proslave. Nekatere na njih podelijo osrednja občinska kulturna priznanja. V Preboldu in Žalcu so dobitniki že znani, medtem ko na Polzeli prejemnik Prešernovega cekina ostaja še skrivnost.
Prva v nizu proslav je bila v ponedeljek zvečer v Preboldu. Letošnji dobitnik nagrade dr. Antona Schwaba za življenjsko delo je postal Konrad Kos oziroma po domače Pečnikov Kondi iz Marija Reke, ki glasbi ostaja zvest tako ali drugače že vse življenje. Že od leta 1950 je organist in vodja cerkvenega pevskega zbora. V 50. letih je bil član igralske skupine, z bratrancem Jožetom Zupanom sta predstave opremljala tudi z glasbo. V 70. letih sta se jima s citrami in z violino pridružili Cita in Erika Zakonjšek. Nastal je ansambel Prijatelji izpod Reške planine. Na začetku 90. let je z nečakinjo Cito Galič ustanovil Ljudske pevce iz
Marija Reke, s svojim glasbenim udejstvovanjem pa je leta 1997 nenazadnje pripomogel tudi k vzpostavitvi glasbeno-družabne prireditve Pod Reško planino veselo živimo.
Podelili mala in »velika« Savinova priznanja
Občina Žalec ob kulturnem prazniku na osrednji občinski proslavi, ki je bila v torek zvečer v domu II. slovenskega tabora, podeljuje Savinova odličja. Savinovo plaketo z denarno nagrado za življenjsko delo je prejel profesor trobente v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec Januš Rasiewicz (več o njem v drugem delu časopisa), Savinovo plaketo je prejela učiteljica slovenščine v OŠ Petrovče Marjana Lešnik in Savinovo priznanje učiteljica razrednega pouka ter petja v I. OŠ Žalec Anja Krajnc Zakonjšek. Že dopoldne je bila v domu II. slovenskega tabora šolska občinska prireditev, na kateri je župan Janko Kos tudi letos
učencem in njihovim mentorjem podelil mala Savinova priznanja za vidne dosežke na različnih kulturnih področjih v preteklem letu.
Največ jih bo nocoj
Preostale štiri spodnjesavinj-ske občine se bodo slovenskemu kulturnemu prazniku z občinsko proslavo poklonile nocoj. Na Polzeli bodo na njej že tradicionalno podelili Prešernov cekin za dolgoletno delo na področju kulture. Slavnostni govornik bo župan Jože Kužnik, gost večera bo gledališki in filmski igralec Pavle Ravnohrib. Prav tako ob 18. uri bo osrednja proslava v Domu krajanov Gomilsko. Občina Bra-slovče jo že tradicionalno pripravi v sodelovanju s Kulturnim društvom Gomilsko. Pomembno vlogo v programu imajo tamkajšnji osnovnošolci. Tudi občinski proslavi na Vranskem in v Taboru bosta ob 18. uri. Na Vranskem bo v tamkajšnjem kulturnem domu in v Taboru v domu krajanov.
ŠO
Kulturna priznanja na Konjiškem
V	Slovenskih Konjicah so priznanje prejeli Aleš Jelenko za dosežke na literarnem področju, Klub študentov Dravinjske doline za dolgoletno kulturno udejstvovanje in Anton Noner st. za dolgoletno pevsko udej-stvovanje.
V	Zrečah so za dolgoletno delo na področju kulture prejeli priznanje Anton Gričnik, Dragica Černigoj Kropf in Marija Jelenko.
V	Vitanju je priznanje dobil Blaž Šef, akademski igralec, ki deluje v Slovenskem mladinskem gledališču, pisno priznanje je dobila Jasmina Vidmar za večmesečno zbiranje gradiva in ureditev zbornika ob 140. obletnici obstoja Prostovoljnega gasilskega društva Vitanje. Pisno priznanje Občine Vitanje so dobili tudi Jože Hribernik, Alojz Klokočovnik, Tone Ošlak in Andrej Kuzman za dveletno zbiranje gradiva in ureditev knjige ter zloženke o mlinih in žagah na Vitanjskem.
BGO
Selčanu za življenjsko delo
V	Novi Cerkvi je bila pred slovenskim kulturnim praznikom slovesnost, na kateri je bilo podeljeno letošnje občinsko priznanje za življenjsko delo na področje kulture. Prejel ga je krajan Peter Selčan.
Do leta 1986 je bil organist in pevovodja župnijskega zbora v Novi Cerkvi ter od leta 1978 do 2014 - s krajšimi prekinitvami - zborovodja tamkajšnjega moškega pevskega zbora. Prav tako je deloval v dramski sekciji. V KUD Nova Cerkev je dolgoletni predsednik, bil je tudi podpredsednik. Med drugim je bil dejaven v izvršnem svetu celjske območne enote javnega sklada.
Za podelitev priznanja za življenjsko delo na kulturnem področju je prejela Občina Vojnik tri predloge, iz vsake krajevne skupnosti po enega. O prejemniku priznanja je nato odločil občinski svet.
BJ
12
NAŠA TEMA
Kultura
je gonilo človeškega
razvoja, in sicer v prestolnici in na
podeželju
lü ■Ss »f
Uspešnost na državnih kulturnih razpisih - Ali lokalno okolje prenese kulturne presežke?
Ali res vsa kulturna sredstva ostajajo v Ljubljani? Ali je najboljša kultura res samo v prestolnici? Koliko lokalna oblast financira kulturo? Ali je na lokalni sceni na voljo samo ljubiteljska kultura? Koliko so celjske nevladne organizacije uspešne pri razpisih oziroma ali je res tako vse črno, kot se nam zdi? Na vsa ta vprašanja smo poskusili poiskati odgovore, predvsem pa želimo poudariti, da se odlične kulturne stvaritve dogajajo tudi na lokalni sceni.
Ministrstvo za kulturo je pred nekaj dnevi objavilo rezultate programskega razpisa za nevladne organizacije v kulturi, kar je predvsem med tistimi, ki denarja niso dobili, zanetilo precejšnjo jezo. Med neuspešnimi prijavitelji je bil tudi celjski nevladni zavod Hiša kulture Ce-	lje.
Razpisna komisija v svoji skopi in pavšalni obrazložitvi sicer ugo-tavlj a, da hiša kulture s svojimi številnimi aktivnostmi zagotovo predstavlja enega osrednjih kulturnih dejavnikov na šir- š e m območju regije, med katerimi posebej izpostavlja prizadevanja za izobraževanje mladih in vzgojo občinstva, vendar komisija meni, da je vprašljivo, ali je razvejan program treh abonmajev in kopice spremljevalnih dogodkov, ki ima v sezoni več kot deset tisoč obiskovalcev, dovolj pomemben za razvoj nacionalnega interesa.
Hiša kulture Celje je zavod, profesionalna organizacija, ki deluje na
področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Poleg tega, da že deset let pripravlja programske sklope, v mestu skrbi tudi za povezovanje celjskih in kulturnih ustvarjalcev, mreženje kulturnikov in predvsem snuje presežne kulturne projekte. Njen zadnji in še vedno dejaven muzikal je Veronika Deseniška, ki bi nekako lahko preskočila besedno zvezo nacionalni interes.
Program zavoda že deset let sestavlja pisana prijateljska druščina, ki vse delo opravlja zelo vzneseno in seveda prostovoljno. A njihovo delo je vse prej kot ljubiteljska, popoldanska umetnost. »Neskromno lahko rečem, da delamo odlične stvari, smo delu in kulturi predani in delamo zelo profesionalno, Mogoče celo bolje kot katerikoli javni zavod, smo mladi in usposobljeni,« je razložil Matija Kovač, eden od programskih vodij Hiše kulture Celje.
Dve tretjini sredstev stečeta v Osrednjeslovensko regijo
Ko smo pogledali razpis in še kakšnega zraven, se je nekako zazdelo, da res vse preveč denarnih sredstev ostane v Ljubljani. Naše domneve je potrdil dr. Andrej Srakar, ki se že dlje ukvarja z eko-nometričnimi študijami na področju kulture. »Na ravni Slovenije se res več kot dve tretjini sredstev stečeta v Osrednjeslovensko regijo, kar je močno nesorazmerno. Še posebej takšna centraliziranost velja za nevladno kulturo. Na primer na programskih razpisih sredstva že po >tradiciji< prejemajo skoraj izključno organizacije iz Ljubljane. V bran sedanjemu razpisu lahko povem, da se tu stanje v zadnjih letih
malenkost popravlja, čeprav je še vedno izrazito pristransko. Vendar po mojem mnenju to ni zgolj težava podeljevanja javnih sredstev ali celo pristranskih razpisov, ampak bolj splošne geografske porazdelitve organizacij - že ta je izrazito neenakomerna, tudi tu bi veljalo bistveno več postoriti kot doslej.«
Zagotovo je Ljubljana ne samo politično središče, ampak tudi kulturno središče države, zato je v mestu precej več kulturnih ustanov in različnih kulturnih organizacij. Prav nič drugače ni kot drugje po svetu. A če že država z razpisi denar obdrži v Ljubljani, bi se pričakovalo, da bodo občine bolj poskrbele za svoje kulturnike. V nekaterih občinah smo preverili, kolikšen odstotek proračuna namenijo kulturi.
Pomoč lokalne skupnosti ni samo dobrodošla, ampak je nujna
Matija Kovač je ob tem izpostavil, da na državni ravni Hiša kulture Celje ni uspešna na razpisih tudi zato, ker je lokalna skupnost finančno ne podpira dovolj. »Na razpisu leta 2014 je v uradni obrazložitvi pisalo, >da v oči bode predvsem slaba finančna participacija lokalne skupnosti, predvsem z ozirom na doprinos, ki ga program v lokalni prostor vnaša<. Po našem mnenju obstaja povezava, saj se programsko financiranje podeljuje tudi glede na status zavoda v trenutku prijave. Dodatne zaposlitve, kakovostnejši program
in druge s financiranjem povezane zadeve bi lahko prispevali k boljši oceni na razpisih,« je razložil Kovač, ki je ob tem poudaril, da bi rešitev predstavljalo sistemsko financiranje zavoda, ki bi sovpada lo z razvojno kulturno politiko. »Mislim, da imamo v Celju dobro kulturo, a vedeti morajo, da ne obstajajo samo javni zavodi in ljubiteljska kultura, kot je bilo v Jugoslaviji, temveč ob omenjenih še, nepoklicna ali poklicna nevladna kulturna scena ter ljubiteljska kultura. To vmesno polje v Celju ni formalno prepoznano in ni sistemsko urejeno.« Mestni svetnik Srečko Erjavec je oddelku za družbene dejavnosti poslal pobudo, da bi se tudi to področje zakonsko in sistemsko uredilo.
»Prilagodila sem se na račun lastne ustvarjalnosti«
Gordana Stefanović Erjavec,
plesna pedagoginja, ustanoviteljica in umetniška vodja Plesnega foruma Celje, je na Celjskem ime, ki je lokalno omejitev že zdavnaj preseglo. Žal lahko kot številni nemočno opaža, da njeno delo nima nacionalnega pomena. »Prijavljam sem na razpise ministrstva za kulturo in tudi na razpise javnega sklada za kulturne dejavnosti. Nekaj res dobim od sklada, medtem ko ministrstvo za kulturo mojega avtorskega dela ne prepozna več. Če
naredim primerjavo s stanjem pred dvajsetimi leti, zdaj na razpisih dobim razpolovljen denar. S plesalci smo bili mednarodno aktivni, širili smo plesno področje izven meja Slovenije. Zato se mi zdi zelo ignorantski odnos države do nas,« je bila razočarana celjska plesna pedagoginja. Prav njeno pedagoško delo je tisto, kar ji na razpisu oporekajo. »Na ministrstvu za kulturo sem prijavljala svoje avtorsko delo, za kar sem pred desetletji dobivala redno podporo kot samostojna umetnica. Nato so me zavrnili z razlago, da je moje delo cenjeno z umetniškega vidika, vendar ker delam z mladimi, je bolj pedagoškega kot umetniškega značaja. Kot samostojna umetnica imam status ministrstva za kulturo, a po drugi strani mi ne dajo podpore, ker delam z mladimi. Le kako naj delam s profesionalnimi plesalci, če nimam sredstev? Zadnja leta sem se umaknila in se prilagajam situaciji. Žal se to pozna pri opremi projektov. Sceno, kostumografijo sem omejila. Prilagodila sem se na račun lastne ustvarjalnosti.«
Plesni forum Celje se tudi kot kulturno-umetniško društvo redno prijavlja na občinske kulturne razpise. Njegov denarni dotok je odvisen od števila prijaviteljev na razpis. »Če se prijavi veliko društev in zavodov, potem dobimo manj, to je približno tisoč evrov. Če je manj prijaviteljev, potem je kos pogače malce večji, to je dva tisoč evrov. Občinski sistem financiranja kulture je brez kriterijev. Naša občina nas odpravi in
NAŠA TEMA
13
Odstotek proračuna za kulturo v letu 2017
Slovenija	1,6
Mestna občina Velenje	5,7
Žalec	5,7
Braslovče	5,5
Mestna občina Celje	4,6
Rogaška Slatina	4,2
O	izdatki gospodinj-	izdatki države za
1— Ш	stev za kulturo	kulturne storitve
	(EUR na prebivalca)	(EUR na prebivalca)
2010	153	156
2011	157	150
2012	156	139
2013	151	138
2014	157	139
2015	157	133 Vir: Surs
Proračun ministrstva za kulturo se je od leta 1992 do leta 2009 nominalno zviševal (z 22 na 204 milijone evrov), leta 2010 pa je začel padati in je leta 2016 pristal na ravni leta 2005 - približno 147 milijonov evrov. Leta 2017 je bil sprejet proračun ministrstva za kulturo 152 evrov, za leto 2018 pa 167 milijonov evrov. »Upamo, da bo proračun še rasel in bo nekje okrog 2 odstotka v državnem proračunu, kar bi bila idealna, zaželena in realna ter dobra raven, vendar jo bo zelo težko doseči. Morda s tem, da bo kultura resnično dokazala, da je gonilna tudi v razvojnem smislu, in tu ne mislim zgolj v ekonomskem. Tu je še veliko vidikov družbenega razvoja, kjer bi kultura lahko igrala bistveno večjo vlogo kot doslej,«je razložil dr. Andrej Srakar.
se ne poglablja strokovno v to, kaj potrebujemo. V istem košu smo z vsemi društvi, ki jih je v Celju veliko. Nekateri se dobivajo ljubiteljsko, v prostem času, da nekaj naredijo za svojo dušo. Drugi delamo, da ustvarjamo projekte in ponudimo nekaj novega, da ustvarjamo nove generacije. Mislim, da ni prav, da smo v istem košu. Morali bi ločiti profesionalne in ljubiteljske kulturne ustanove oziroma društva.«
Prav tako poudarja, podobno kot Matija Kovač, da če bi jim občina namenila več denarja, kar bi pomenilo, da bi tudi bolj vrednotila njihovo delo, bi bili uspešnejši na državnih razpisih.
»Če nas je država odrinila, nas mesto podpira«
Da lokalna skupnost ceni njihovo delo, se je pohvalil Ivo Stropnik, glavni urednik Velenjske knjižne fundacije in vodja mednarodnega festivala Lirikonfest Velenje. »Naša lokalna skupnost prepozna vrednost projekta in če nas je država odstranila, nas Velenje podpira. Vseh petnajst let je festival Liri-konfest Mestna občina Velenje nadpovprečno podpirala,« je zadovoljen urednik. A še dve leti nazaj je pisal o pogubnem emonocentrizmu tudi v slovenski književnosti. V javnem pozivu je opozarjal, da se vse osrednje literarne festivalske prireditve žal zgodijo v Ljubljani. Javna agencija RS za knjigo naj bi se zaradi ozemeljskega dometa pre-
imenovala v JAK Ljubljana. Opozoril je tudi, da je vse, kar prihaja iz Ljubljane, ovrednoteno kot vrhunsko, kar prihaja izven prestolnice, je označeno za lokalno. Svoje razmišljanje je zapisal in poslal javni agenciji za knjigo. Odgovora seveda ni dobil, vendar je opazil, da se z novim vodstvom stvari spreminjajo. »Še dve leti nazaj se je izlilo veliko žolča, zdaj se je zamenjala vodstvena garnitura, zato upam, da se bodo zgodile spremembe. Ne vem, če je moje pismo karkoli zaleglo, a je slonelo na analizi, ki je potrdila, da moraš biti za denarna sredstva medijsko prepoznaven. A medijsko prepoznaven si samo tri kilometre stran od javne televizije in radia. Kako naj potem enakovredno primerjaš velenjskega in ljubljanskega izvajalca? Ni pošteno. Naj kultura povezuje, saj je vseeno, od kod so ustvarjalci. Težava pri razpisih so čudni kriteriji, poleg tega bi morali biti v komisiji predstavniki iz različnih regij, ne samo iz Ljubljane,« je razmišljanje zaključil Ivo Stropnik.
JAK ne, minister da
Za mnenje na kul-turno-knjižnem področju smo povprašali tudi Jožeta Volfanda, prokurista podjetja Fit media in osebo, ki je Celje na literarno mesto postavila tudi zaradi nagrade za poezijo. Letos bodo namreč podelili že 22. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v Sloveni-
ji. »Fit media je Veronikine večere financirala izključno s sponzorski-mi sredstvi gospodarstva in z njegovim velikim razumevanjem. Veronikino nagrado je podprla najprej Mestna občina Celje, šele potem -in to razmeroma skromno - Javna agencija RS za knjigo. V zadnjih letih smo dobili po dva tisoč evrov letno. Javna agencija kljub obljubi ni podprla nacionalnega knjižnega projekta Portreti slovenske literature (1991-2016), čeprav je to prvi slovenski monografski pregled vseh nagrajenk in nagrajencev za literaturo. Nato smo prošnjo naslovili na kulturnega ministra Antona Peršaka, ki je iz ministrske kvote namenil knjigi pet tisoč evrov. Ministra sicer res poznam še iz prejšnjih časov, a bolj na daleč, tako da to znanstvo ni vplivalo na odločitev. Res pa je spremljal Veronikino nagrado dvakrat in sem dobil občutek, da ga je kulturni dogodek zelo prepričal,« je razložil Volfand in dodal, da za vse druge založniške projekte poiščejo partnerje na trgu, pri celjskih monografijah pa je vedno finančno sodelovala tudi Mestna občina Celje. »Včasih je Ljubljana od Celja oddaljena bolj kot kilometri avtoceste, a res je, da bi se morali tudi vprašati, koliko in kateri Celjani sodelujejo tam, kjer se odloča o kulturni pogači, in ali znamo sodelovati s Celjani, ki so na položajih v Ljubljani,« je zaključil Volfand.
Vprašanje o sestavi komisij smo poslali tudi na kulturno ministrstvo in javno agencijo za knjigo, žal do izdaje tednika nismo dobili odgovorov.
Kako decentralizirati Slovenijo?
Vsaka država, pokrajina, občina in krajevna skupnost ima svoje središče. Koliko je Slovenija drugačna od drugih držav? Verjetno ne precej. A najprej je potrebna temeljita analiza razlogov, zakaj imamo stanje, kot ga imamo. »Iz literature vemo, da je določena raven cen-traliziranosti dobra, zato ni pametno na pamet bezljati z ideologijo glede tega. Velja pa vseeno hitro napraviti natančno analizo vzrokov in možnosti glede tega in potem tudi sprejeti ustrezne ukrepe. Nekatere regije, kot je Pomurje, bi res nujno potrebovale več pozornosti in razumevanja, kaj se tam dogaja. Glede razmerja med državo in občinami mislim, da bi morali razmisliti o približevanju razmerjem, kot so v tujini, vendar je to zelo zapleteno vprašanje, ki zadeva celoten regionalni sistem, ki je zapleten -ni mogoče le s čarobno paličico na pamet in na hitro popraviti vsega. Glede državnega proračuna menim, da je temu namenjene preveč pozornosti, višina javnega proračuna za kulturo ni osrednja težava slovenske kulture. Nujno bi bilo treba nameniti večjo pozornost slovenske kulturne politike, ki bi kot enega problemov vseeno vključevala tudi financiranje kulture prek javnih sredstev,« je še dodal ekonomist Andrej Srakar.
Srakar je poudaril, da če različne kulturne ustanove ne dobijo dovolj za lastno financiranje, bi se morale občine potruditi, da bi kulturi namenile več sredstev. »Žal so bolj usmerjene v infrastrukturo, gradnjo in obnovo cest, vodovode in podobno.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA, GrupA
OB ROBU
Zakaj umetniku denar?
Kako naj se financira kultura? Zakaj podpirati kulturo? Bi Slovenci sploh obstajali, če nas stoletja in desetletja nazaj ne bi kulturniki rešili pred tujo nadvlado?
Letos je Cankarjevo leto, saj mineva sto let od njegove smrti. Ivan Cankar velja za največjega slovenskega literata in domoljuba. Da se je lahko posvečal kulturi, lepi besedi, da je lahko vzdrževal neizmeren občutek za sočloveka, da je v tedanjih tednikih objavljal svoja dela in tudi politične satire, v katerih je bil zelo pogumen in radikalen, je razlog tudi, ker je bil svoboden, saj je bil prvi slovenski profesionalni pisatelj. Imel je založnika, ki se je potrudil za svojega avtorja, da je ta v miru ustvarjal.
Njegovo razmišljanje, da sta umetnikov edini poklic kritika in boj, ker umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik, je še sto let kasneje zelo aktualno. Da bodo kulturniki jedro razuma, morajo imeti denar, zato kulturna nikoli ne sme biti prva proračunska postavka, ki se ji denar znižuje. Ker pod težo kapitala pada zdravorazumsko razmišljanje, je mogoče prav, da država ali občina, ki ne bi smeli biti pod vplivom denarja, ocenita in plačata presežke. Dejstvo pa je, da presežki že dolgo niso več omejeni na Ljubljano.
Prav ponosno poročam o kulturnih presežkih, ki jih pokrivam na Celjskem, in poročam nekdanjim novinarskim kolegom v Ljubljani, kaj vse imamo in kakšne neverjetne ustvarjalce srečujem na svoji poti. Žal se tudi v kulturi srečujemo z ljubezensko tematiko, ki pravi daleč od oči, daleč od srca. Vse prepogosto je sto kilometrov od Ljubljane zelo daleč od državne proračunske malhe. A pojavlja se tudi vprašanje, ali naredimo dovolj, da nas opazijo v prestolnici. Jih znamo res z malce več truda mamiti na lokalne kulturne zgodbe? Kaj jim lahko damo, česar ne dobijo v prestolnici?
BARBARA GRADIČ OSET
14
KRONIKA
r* t	"V 1 g V 1	■ I ■	v
Starejši težje najdejo pomoč
Kar 75 odstotkov samomorov bi bilo mogoče preprečiti s pravočasno pomočjo
Samomorilno vedenje se začne s samomorilnimi mislimi, ki se vedno bolj stopnjujejo do trenutka, ko sta pri posamezniku vedno bolj izraženi želja in odločitev, da bo končal svoje življenje. Naslednja stopnja je načrt, kako bo to storil, temu sledi tudi dejanje. Družba bi zato morala prepoznati te stopnje pri nekom, ki je temu podvržen.
V zadnjem obdobju je bilo na našem območju nekaj primerov, v katerih so si življenje odločile vzeti starejše osebe. Na celjski policiji pravijo, da sicer število samomorov na Celjskem upada, a kljub temu prihaja do občasnih zgostitev takšnih tragičnih dogodkov. »Lahko bi jih kot družba preprečili,« pravi Aleksander Podgrajšek iz Policijske uprave Celje, ki že vrsto let opozarja na pravočasen odziv vseh, ki pri svojcih opazijo besedne ali nebesedne znake, ki kažejo, da nekdo razmišlja, da bi posegel po svojem življenju. »S pravočasno pomočjo bi lahko preprečili kar 75 odstotkov tovrstnih smrti,« pove sogovornik in navede podatek, nad katerim bi se moral slehernik v družbi resnično zamisliti.
Leta 2016 je bilo na Celjskem 83 samomorov, lani 72. To sicer kaže na upad, vendar Podgrajšek pravi, da je vsako življenje dragoceno, zato je samomorov še vedno preveč. Policija je le en del sistema, ki prispeva k odpravljanju ali pravočasnemu zaznavanju razlogov za samomore. Do zdaj so celjski policisti na našem območju rešili ogromno življenj ravno v trenutku, ko so posamezniki hoteli storiti samomor, a
Pot iz
Kako pomagati
Stopnja samomora (število samomorov na sto tisoč prebivalcev) je med osebami, starimi 65 let in več, bistveno višja kot med mlajšimi od 65 let in s starostjo močno narašča. Misel, da bi končali svoje življenje, je najbolj prisotna pri tistih, ki svojo situacijo doživljajo kot brezupno, brez prihodnosti oziroma možnosti rešitve, meni Nuša Konec Juričič, dr. med., iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Doživljanje brezupa in samomorilne misli so pri starejših v velikem deležu posledica duševnih motenj, še zlasti depresije. To depresijo pri starejših mnogokrat spregledamo, ker se kaže drugače kot običajno, ali jo, tudi če jo odkrijemo, jemljemo kot običajen znak starosti. A ni tako, depresija je bolezen, ki jo je tudi pri starejših treba zdraviti. In zdravljenje je lahko uspešno,« pravi Juričičeva.
Dejavnik tveganja pri starejših je, da so morda že v preteklosti kdaj poskušali storiti samomor, še posebej če so v starosti prisotni tudi dejavniki, ki lahko sprožijo samomorilno vedenje. »Med
so jim to preprečili. Nekateri policisti so zato dobili tudi posebna priznanja.
Najpogostejši razlog je bolezen
Zaznati pravočasno, da nekdo razmišlja o samomoru, pomeni, da mu lahko oseba, ki znake prepozna, nudi podporo pri iskanju pomoči. Sploh pri starejših, ki nimajo dostopa do spleta, kjer mladi, ki se znajdejo v dušeni stiski, to lažje izrazijo. Starejši so pogosto osamljeni in sami, pogosto so brez družbe. In na to je treba biti pozoren. Podgraj-šek sicer pravi, da se tudi pri starejših v zadnjih letih kaže upad odločanja za samomor.
Zaskrbljujoči so predvsem podatki policije, ki kažejo na vzroke za samomore v lanskem letu. V sedmih primerih naj bi bil vzrok alkoholizem, v šestih družinske zadeve, kar v 22 je bil razlog bolezensko stanje. V ostalih primerih so bili še drugi razlogi. Ravno bolezenska stanja so poleg občutka osamljenosti lahko razlog za samomore starejših ljudi. Največ samomorov je v določenih obdobjih, ki največkrat povečajo občutek nemoči in samote. To je predvsem čas okoli 1. novembra ali praznikov, ki so po tradiciji obarvani družinsko.
sprožilci samomorilnega vedenja so pri starejših pogosteje kot pri mlajših prisotni pešanje telesne in psihične moči, nespečnost, telesne bolezni, zlasti tiste, ki so povezane s hudimi bolečinami, z oviranostjo ter odvisnostjo od drugih. Sprožilci so lahko izgube, kot so smrt partnerja ter odsotnost ali slaba podpora bližnjih in drugih, tudi nasilje in zlorabe nad starejšimi. S samomorom so povezane tudi nekatere osebnostne lastnosti, na primer agresivnost in nezmožnost prilagajanja novim situacijam,« pojasnjuje zdravnica in dodaja, da sta pri starejših želja in odločitev, da bodo končali življenje, bolj trdni in premišljeni. Zato se morajo bližnji pravočasno odzvati in pomagati pri iskanju strokovne pomoči.
Prisluhnite, poiščite pomoč
»Ko nas starejša oseba seznani z občutki brezupa, morda tudi z mislimi o samomoru, vzemimo to resno. Prisluhnimo, ne obsojajmo, dajmo upanje, odstranimo morebitna sredstva, ki bi jih lahko uporabila za samomor, in poiščimo strokovno pomoč. A pogosteje starejši
Pomoč psihiatra naj ne bo tabu
Ko so policisti obveščeni o najdbi trupla in sumu samomora, morajo vedno preveriti vse okoliščine smrti. Izključiti morajo tudi možnost, da je šlo morebiti za umor, a je storilec želel na kraju prikazati, da je žr-
Nuša Konec Juričič, dr. med., iz celjske območne enote NIJZ. Celjska regija je bila pred leti v državnem vrhu po številu samomorov. Ravno projekti, delo in svetovanje Konec Juričičeve so pripomogli, da se je stopnja samomorov na našem območju v primerjavi z desetletjem prej zelo znižala. Foto: GrupA
ne spregovorijo o svojih občutkih, zato bodimo pozorni na njihovo vedenje, na primer na nenadno veselje in zgovornost po dolgem obdobju odmaknjenosti, raz-dajanje denarja, premoženja ter vrednih stvari, ki lahko govorijo o sprijaznjenosti s smrtjo oziroma o odločitvi
tev storila samomor. Takšni primeri so se že dogajali. Kazenski zakonik predvideva do pet let zapora tudi za tiste, ki nekoga (tudi osebe, odvisne od storilca) prisilijo k samomoru, in do deset let zapora za tiste, ki k takšnemu dejanju prisilijo otroka ali osebo, ki ima posebne potrebe in je zaradi
za samomor,« navaja Konec Juričičeva.
Pomoč je v takšnih situacijah možno poiskati tudi pri osebnem zdravniku, ki osebo pregleda in se odloči za način pomoči. »Če osebni zdravnik ni na voljo ali če gre za nujen primer, pomoč poiščemo v dežurni ambulanti urgentnega centra ali kar v dežurni ambulanti psihiatrične bolnišnice, kamor lahko pride oseba brez napotnice,« še svetuje Juri-čičeva.
Veliko lahko za dobro počutje in preventivo pred samomorom stori človek sam. S skrbjo za svoje zdravje, z ohranjanjem socialnih stikov, s skrbjo za lasten finančni položaj, z aktivnostmi, ki mu osmišljajo življenje. Na drugi strani je naloga družbe in sistema, da ljudem z mislijo na samomor nudita dostop do pravočasne in primerne zdravstvene ter socialne oskrbe. »K temu bo pripomogel tudi Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, katerega besedilo predloga je ravno januarja potrdila vlada in ga poslala v nadaljnjo obravnavo v državni zbor. S sprejetjem tega programa lahko računamo na okrepitev služb in programov za duševno zdravje enakomerno v vsej državi ter na večjo povezanost vseh v skrbi za duševno zdravje na državni, regijski in lokalni ravni,« zaključuje Konec Ju-ričičeva.
tega njena zmožnost razumevanja nižja. Ko izključijo te možne okoliščine, iščejo vzroke za samomor. Pri tem najdejo pogosto tudi poslovilna pisma ali oporoke, ki so spisane tik pred samomorom. Ravno iz poslovilnih pisem se da sklepati ali dokazati vzrok za tragično dejanje.
Težko ekonomsko stanje je tudi lahko razlog za samomor. In to je vidik, ki ga dandanes ne smemo zanemariti, ko vlada v družbi prepričanje, da se je stanje - glede na gospodarsko krizo v preteklosti - nekoliko izboljšalo, poudarja sogovornik. Stanje vseh se namreč ne izboljšuje. In to je treba vzeti v ozir. »Na žalost nekateri ljudje še vedno menijo, da oseba, ki potrebuje psihiatrično pomoč, ni zanesljiva, kar ne drži. Svet je takšen, da hiter tempo vpliva tudi na osebnost človeka, zato je pomoč psihiatra vedno dobrodošla. V razvitem svetu je normalno, da ima vsak psihiatra, pri nas je na žalost to še vedno tabu tema. Z drugačnim razmišljanjem in s pravočasno pomočjo bi lahko ohranili marsikatero življenje,« zaključuje Pod-grajšek.
SIMONA ŠOLINIČ
Veliko vlogo pri prepoznavanju znakov samomorilnega vedenja pri starejših imajo predvsem osebni zdravniki. V njihovih ambulantah se po nekaterih raziskavah največkrat znajdejo tisti, ki so osamljeni in ki potrebujejo pogovor. Še vedno se dogaja, da je duševna stiska mnogokrat prepozno prepoznana ali spregledana.
Umrla mlada voznica
Celjske ceste so pretekli teden zahtevale prvo smrtno žrtev letos. V prometni nesreči, ki se je zgodila v četrtek ob 19.31, je umrla komaj 32-letna ženska.
Voznica je bila na poti iz smeri Laškega proti Vojniku, nakar je v križišču Bežigrajske in Dečkove ceste iz neznanega razloga zapeljala s ceste in trčila v prometni znak ter semafor. Na kraju so ji prvo pomoč nudili celjski reševalci nujne medicinske pomoči in celjski poklicni gasilci, a je približno uro po nesreči umrla v Splošni bolnišnici Celje. Tudi lani se je v istem obdobju na Mariborski cesti v Celju zgodila tragedija. Takrat je umrl pešec, v katerega je trčil voznik avtomobila.
V četrtek se je uro pred tragično nesrečo prav tako na Mariborski cesti zgodila še ena nezgoda. 39-letni voznik avtomobila je vozil iz smeri trgovskega središča Tuš in je v križišču zavijal levo na Mariborsko cesto. V tistem trenutku je iz smeri trgovskega središča - po kolesarki stezi - pripeljala 72-letna kolesarka. V trčenju se je ženska hudo poškodovala. Hude poškodbe je dobil tudi 69-letni voznik, ki je bil udeležen v nesreči isti dan v križišču lokalnih cest v Trnovcu na območju Rečice ob Savinji. 69-letnik je izsilil prednost 23-letnemu vozniku avtomobila, ki se je v nesreči lažje poškodoval.
Pretekli teden je počilo tudi pri Podčetrtku, kjer sta se poškodovali dve osebi. 20-letna voznica osebnega vozila hitrosti in načina vožnje ni prilagodila razmeram na cesti in je v ostrem desnem ovinku izgubila oblast nad vozilom. Avtomobil je zato zaneslo čez nasprotni vozni pas, kjer je trčil v odbojno ograjo. V tistem trenutku je pravilno pripeljala 49-letna voznica drugega avtomobila in čelno trčila v 20-le-tnico. 49-letnica se je huje in 20-letnica lažje poškodovala.
So vas poskušali okrasti?
Policija poziva oškodovanko, ki jo je v torek, 30. januarja, v središču Celja poskušal okrasti moški. Storilec je v Lilekovi ulici v Celju starejši ženski iz rok iztrgal torbico in pobegnil. Dogajanje je opazil občan, ki je bil v bližini in je stekel za storilcem. Ta je torbico, ko je videl, da občan teče za njim, odvrgel. Občan je torbico nato oškodovanki tudi vrnil. Glede na to, da je policija storilca izsledila, zdaj naproša občanko, naj se oglasi na Policijski postaji Celje.
brezupa obstaja
nekomu, ki ima samomorilne misli?
KRONIKA
15
Pijana do onemoglosti za volanom
Policisti so na Celjskem pretekli teden ustavili voznika, ki sta vozila močno pijana. Oba sta napihala skoraj tri promile alkohola. Gre za primera, ki jasno kažeta, da je alkohol še vedno preveč prisoten na cestah naše regije.
Prvega voznika sta operativnokomunikacijskemu centru prijavili dve osebi, ki sta ga opazili, kako je v Šentjurju v križišče zapeljal pri rdeči luči na semaforju, vijugal po vozišču in pred Šmarjem pri Jelšah skoraj povzročil prometno nesrečo. Šmarski policisti so ga nato ustavili v Mestinju in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal 1,31 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma več kot 2,6 promila alkohola v krvi. 45-letnemu vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje in mu napisali obdolžilni predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter vožnje po levi strani vozišča. Podoben primer so policisti obravnavali še v Medlogu. Voznik avtomobila je pripeljal iz smeri Levca, zapeljal na nasprotni vozni pas, trčil v voznico, ki je pripeljala nasproti, in nato s kraja nesreče odpeljal, ne da bi ustavil. 42-letnega pijanega voznika so nato izsledili v Laškem. Alkotest mu je pokazal 1,43 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je več kot 2,8 promila alkohola v krvi. Zaradi zapustitve kraja prometne nesreče je dobil plačilni nalog v višini 500 evrov, ovaden pa bo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. Lani je na območju Policijske uprave Celje v prometnih nesrečah umrlo osemnajst ljudi. Štirje povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so vozili pod vplivom alkohola.
Še vedno v kritičnem stanju
62-letnik, ki je 22. januarja na območju Slovenskih Konjic umoril svojo enako staro ženo, je še vedno v smrtni nevarnosti v mariborskem kliničnem centru. Policija zato z njim ni mogla opraviti razgovora.
Kot je znano, je žena umrla zaradi udarcev po glavi s topim predmetom. Moški se je po kaznivem dejanju odpeljal v Poljčane, kjer se je v bližini železniške postaje, postavil pred vlak. V trčenju se je izredno hudo poškodoval. Preiskava še vedno ni končana, kriminalisti določene okoliščine še preverjajo. Os umljeni, ki je še vedno v smrtni nevarnosti, je bil predlani že obsojen zaradi nasilja v družini.
Zaklenila jo je na teraso
Policisti iščejo neznanca, ki sta preteklo sredo na Lopati v Celju poskušala drzno oropati lastnico stanovanjske hiše.
Moški, star približno petdeset let, in ženska, stara približno trideset let, sta dopoldne prišla do hiše, v kateri živi starejša občanka. Moški jo je zamotil z vprašanji, ženska pa se je medtem izmuznila v hišo. Ko je lastnica opazila, da je ženska v hiši, jo je uspela zakleniti na verando in obvestila policijo. Moški je medtem pobegnil. Skozi okno je pred prihodom policije uspela zbežati tudi neznanka. Ukradla nista ničesar.
Delili bodo tudi kresničke
Ta teden traja po vsej Sloveniji preventivna akcija Pešci, poskrbite za svojo vidnost, vozniki, bodite previdni. V akciji, ki bo trajala do 11. februarja, bodo policisti tudi poostreno nadzorovali promet.
Pešci so še vedno najranljivejša skupina udeležencev v prometu in so zato tudi pogosto žrtve nesreč. Še vedno smo v obdobju, ko je svetli del dneva krajši, zmanjšano vidljivost pešcev pa povzročata tudi občasna megla in slabo vreme. Glavna cilja akcije sta povečanje uporabe odsevnih teles in zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Največ prometnega nadzora bo v teh dneh predvsem v bližini prehodov za pešce in na najbolj kritičnih točkah, kjer se nesreče pogosto dogajajo. Pešce bodo policisti opozarjali na varno udeležbo v cestnem prometu in jim razdelili tudi nekaj odsevnih teles za večjo varnost.
»jI	"I	N/	■ V V ■
Vlomilce se iščejo
Konec preteklega tedna je bilo na našem območju več vlomov v hiše. Neznanci so vlomili v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Vrhovem na območju Policijske postaje Laško. Storilci so v prostore vstopili skozi okno in ukradli starinsko uro ter zlato verižico.Policisti preiskujejo tudi vlom v hišo v Bado-vinčevi ulici v Celju. Tudi v tem primeru je neznanec v hišo vlomil skozi okno, a ukradel ni ničesar. O vlomu poročajo tudi velenjski policisti, ki iščejo vlomilca v stanovanjsko hišo v Šaleku. Tat je vlomil skozioXo in odnesel več zlatnine. Vlomljeno je bilo tudi v enega od gostinskih lokalov v Velenju. Tat je nabral večjo količino cigaret.
Kmalu nov vodja okrajnega sodišča?
Člani Sodnega sveta RS so pretekli četrtek v Ljubljani obravnavali kandidature za mesto predsednika Okrajnega sodišča v Celju. Javni poziv za prijave za to delovne mesto je bil objavljen oktobra lani.
Dosedanjemu predsedniku celjskega okrajnega sodišča Darku Belaku se bo namreč iztekel mandat. Na javni razpis naj bi se prijavila samo ena kandidatka, sicer tudi zaposlena kot sodnica na Okrajnem sodišču v Celju. Šlo naj bi za sodnico Polono Kovač. Sodni svet je o kandidatki seznanil tudi ministrstvo za pravosodje, ki mora sodnemu svetu nato podati mnenje o tem. Ali bo Kovačeva za predsednico celjskega okrajnega sodišča tudi imenovana, je še prezgodaj domnevati.
Iz vrst tožilcev med sodnike
Pred predsednikom državnega zbora dr. Milanom Br-glezom so minuli petek zaprisegli novi slovenski sodniki, med njimi tudi Edvard Ermenc, ki je bil zadnja leta eden uspešnejših celjskih okrožnih državnih tožilcev.
Ermenc je zdaj višji sodnik na Upravnem sodišču Republike Slovenije, in sicer na zunanjem oddelku v Celju. Kot tožilec je imel primere zoper najhujše storilce kaznivih dejanj, za zapahe mu je kar za trideset let po pritožbi na višje sodišče uspelo spraviti storilca in sostorilca umora, zatem ko ju je celjsko sodišče izpustilo na prostost. Ermenc se je pred leti prijavil tudi za vodjo koprskega okrožnega državnega tožilstva, saj je izpolnjeval vse pogoje, a se je nato zapletlo zaradi pritožb protikandidata. Nekaj časa je bil tudi tožilec na specializiranem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je bil najmlajši tožilec v teh vrstah.	Sšol
»Ugled pravosodja v javnosti ni najboljši, saj naši državljani povsem upravičeno vidijo razlike pri obravnavi oziroma končnem epilogu med t. i. elitnimi storilci in navadnimi ljudmi, pri čemer se v postopkih prevelikokrat spotikamo ob postopkovne prepreke in razlage zakonskih določil, ki z vsebino nimajo nobene zveze. Lahko bi rekel, da velikokrat oblika prevlada nad vsebino. To državljani povsem razumljivo težko sprejmejo in se s tem tudi sam ne strinjam,« je Edvard Ermenc dejal pred dvema letoma v intervjuju za Novi tednik.
Enostavno priklopite internet, kjerkoli ste
Hitra in zanesljiva komunikacija ter dostopnost do hitrega interneta v današnjem času igrajo pomembno vlogo, saj nam omogočajo, da lahko v vsakem trenutku pridemo do želenih informacij in vsebin. Zato danes ne govorimo le o dostopu do interneta, temveč tudi o hitrosti in enostavnosti povezovanja.
Širokopasovni internet na območju belih lis
Takojšnja komunikacija s svetovnim spletom je pomembna za vse uporabnike - od učencev, dijakov in študentov, vse do upokojencev. Dobra povezava pa je ključna za poslovneže, podjetnike in strokovnjake, ki internet potrebujejo za svoje osnovne dejavnosti. Širokopasovni internet je zaenkrat še vedno prednost le za nekatere, saj mnogi še vedno živijo na območjih, kjer širokopasovni priključki niso omogočeni. Gre predvsem za ruralna območja z manj prebivalci in območja z razgibanim terenom, imenovana bele lise. Problem takšnih območij je A1 Slovenija začel reševati s postavitvijo baznih postaj za zagotavljanje hitrega mobilnega interneta. Prebivalcem so tako olajšali dostop do vsakodnevnih informacij, glasbe in zabavnih vsebin ter upravljanje s financami.
Dostop do interneta brez vrtanja sten in polaganja kablov
Pri A1 Slovenija so pokritost države z omrežjem 4G/LTE odlično povezali z naprednim produktom A1 Domači net. Gre za mobilni internet za vaš dom, pri čemer je dobra pokritost z omrežjem vse, kar potrebujete. A1 Domači net omogoča hiter in neomejen internet prek prenosnika, hišnega računalnika
ali drugih naprav. Še zlasti dragocena je storitev za tiste uporabnike, ki niso zadovoljni s trenutno hitrostjo interneta ali pa nimajo možnosti dostopa do hitrega širokopasovnega interneta na fiksnem omrežju. Vse več je tudi uporab-
nikov, ki se za A1 Domači net odločijo zaradi njegove preprostosti, saj predhodno usklajevanje in obiski tehničnega osebja niso več potrebni. Produkt je zelo praktičen za študente, še zlasti, če živijo v najemniških stanovanjih, kjer
večji fizični posegi, kot je vrtanje sten in polaganje optičnih kablov, niso zaželeni. Z A1 Domačim netom imajo vedno hiter in varen dostop do interneta, za vzpostavitev povezave pa potrebujejo le električno energijo. Več na Al.si.
16
ŠPORT
Začetek iger v petek, smučarski skakalci v kvalifikacijah že jutri
Zimske olimpijske igre med 9. in 25. februarjem - Kar dvanajst olimpijcev s celjskega območja
Južna Koreja bo prvič gostiteljica zimskih olimpijskih iger (ZOI). Osrednje prizorišče bo Pjongčang, okrožje v provinci Gangwon. Slovenijo bo zastopalo 52 fantov in 19 deklet, kar je naša najštevilnejša odprava na zimskih olimpijskih igrah doslej.
Slovenija je na ZOI osvojila 19 medalj, od tega kar osem na zadnjih igrah v So-čiju (2014). Po dve olimpijski kolajni v zimskih športih imajo štirje tekmovalci, tudi Braslovčan Matjaž Debelak, poleg njega pa še Tina Maze, Peter Prevc in Žan Košir.
Timi najmlajši
Najstarejša slovenska udeleženca sta hokejista (Kranjc in M. Rodman), najmlajši športnik v slovenski ekipi s 17 leti in manj kot 300 dnevi pa je smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš. Član SSK Ljubno je aktualni državni prvak. Lani je na olimpijskem festivalu evropske mladine osvojil dve zlati medalji, v tej sezoni je bil dvanajsti na tekmi svetovnega pokala v Nižnem Tagilu. S podjetjem BTC iz Ljubljane je podpisal pogodbo o osebnem sponzorstvu, ki je na ravni
O Braslovčanu Matjažu Debelaku in njegovem olimpijskem podvigu pred 30 leti pišemo v drugem snopiču, na straneh 26 in 27.
Ana Drev je izkušena olimpijka. Leta 2006 je bila v Torinu v veleslalomu deveta, štiri leta kasneje pa v Vancouvru devetnajsta. V Sočiju ni nastopila. Morda je končno napočil trenutek za njen vzpon.
nekaterih drugih vrhunskih športnikov, na primer Tine Trstenjak. Ker je Timi še mladoleten, je pogodbo podpisal tudi njegov oče Boštjan.
Najštevilnejši deskarji
Med igrami, 23. februarja, bo 19 let praznovala de-skarka Kaja Verdnik. Članica kluba Medvedi Griže bo nastopila v snežnem žlebu. V isti disciplini bo tekmo-
val še en najstnik, 19-letni Celjan Tit Štante, član kluba Deska Velenje. Pri tem društvu je tudi Velenjčan Tim Kevin Ravnjak, ki se bo preizkusil v snežnem žlebu in snežnem parku. Mladinski svetovni prvak je bil v Sočiju osmi, na članskem SP je osvojil bronasto medaljo. Deskarji so še dva Celjana, Rok Marguč in Tim Mastnak, ter Velenjčanka Gloria Kotnik, ki bodo vijugali med vratci. Olimpijska
disciplina je le še veleslalom. 31-letni Marguč ima štiri medalje s SP in odločno pravi, da želi izboljšati uvrstitev iz Sočija, kjer je bil peti. Torej uvrstitev v polfinale, potem pa v naslednjih dveh dvobojih dobiti vsaj enega ... Mastnak je pred dnevi dopolnil 27 let. Tudi njegova formi niha, toda na Rogli se je dvakrat uvrstil v četrtfinale. Največ obeta Kotnikova, ki je pri 28 letih v življenjski formi.
Bo presenetila smučarska vrsta?
Kaj lahko pričakujemo od alpskih smučarjev? Zdi se, da sta vrhu trenutno bližje Ana Drev iz Šmartnega ob Paki in Tina Robnik iz Luč kot Celjan Martin Čater. Toda dekleti bosta tekmovali le v veleslalomu, medtem ko »Tinči«, član SD Unior Celje, še boljše predstave kot v smuku kaže v superveleslalomu in
kombinaciji. Presenečenja na smučiščih blizu morja niso izključena. Zrečan Marjan Jelenko je član SSK Velenje in bo nastopil v nordijski kombinaciji. Kaj pa najhitrejša moštvena igra? Prvo tekmo bo slovenska hokejska reprezentanca odigrala v sredo, 14. februarja, proti ZDA (13.10). V naši izbrani vrsti bo tudi Celjan Ken Ograjenšek. Vsi ljubitelji športa boste prišli na svoj račun predvsem pri spremljanju obsežnega programa na Televiziji Slovenija. Včasih bo treba bedeti tudi ponoči, večinoma pa vstati zgodaj zjutraj. Ne pričakujmo preveč od naših športnikov. Po osamosvojitvi so se vrnili praznih rok iz Albertvilla (1992), Nagana (1998) in Torina (2006). Seveda se bomo neizmerno veselili vsakega podviga. Če bi le bil junak še z našega konca, bi bili še bolj radostni in celo razposajeni.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, arhiv NT
Otvoritvena slovesnost ZOI se bo v petek začela opoldne. Mnogi napovedujejo, da bodo igre v Pjong-čangu najbolj mrzle doslej. Na petkovem odprtju se utegnejo temperature spustiti do 20 stopinj Celzija pod ničlo, zato v nekaterih reprezentancah razmišljajo, da se športniki in funkcionarji uvodne slovesnosti ne bi udeležili.
Martin Čater
Tina Robnik
Tim Mastnak
Gloria Kotnik
Tim Kevin Ravnjak
Kaja Verdnik
Tit Stante
Marjan Jelenko
Rok Marguč
Ken Ograjenšek
Ana Drev
Timi Zajc
ŠPORT
17
Celjska obramba dopustila 19 golov do odmora!
Zagrebški rokometaši so se v Zlatorogu sprehodili do zmage
V turobnem nedeljskem večeru, prežetem z meglo, ni bilo zahtevno najti prostora za jeklene konjičke pred dvorano Zlatorog. V njej se je zbralo okoli tisoč gledalcev, pomerila pa sta se se Celje Pivovarna Laško in - Zagreb. Zdaj temu dvoboju pravijo tudi balkanski »ei clasico«, vendar tega imena, vsaj sodeč po obisku, še zdaleč ni upravičil.
Celjski rokometaši so v 13. krogu lige Seha doživeli nepričakovano visok poraz. Gostje iz hrvaške prestolnice so bili boljši kar s 30:23. Uvodna polovica prvega polčasa tega ni dala slutiti, »pivovarji« so namreč vodili s 7:5. Nadaljevanje je bilo obupno, sledil je delni izid 1:8. V prvem polčasu so gostitelji prejeli kar 19 golov!
Izgubili tekmo in Malusa
Trener Branko Tamše je
bil jezen na svoje varovance, ki že dolgo časa niso tako slabo igrali. Po porazu jim je povedal par krepkih, kasneje pa je za javnost takole zbral misli: »Ekipa Zagreba je bila boljša v vseh elementih rokometne igre. Mi smo danes tekmo izgubili že v slačilnici, na našo in žalost vseh navijačev, ki so nas prišli podpret v poznem terminu. Po dokaj zmedenem začetku smo povedli s 7:5, nato pa smo prenehali igrati. Zagreb
je to znal kaznovati in si je priigral kapitalno prednost sedmih golov. V drugem polčasu je to z rutinirano igro, počasno v napadu, znal zadržati in je povsem zasluženo zmagal.« Skušal je najti razloge za klavrno predstavo: »Vsi skupaj smo se spraševali, v kakšnem stanju smo po dolgem premoru zaradi evropskega prvenstva. Prijateljske tekme niso realen pokazatelj stanja. Še veliko moramo postoriti do nedeljske tekme lige prvakov. Ostali smo brez Jake Malusa, ki ima težave s prepono. Upam, da se bo čim prej vrnil na treninge.«
»Sproščeno proti PSG«
Hrvaškim prvakom je čestital tudi Borut Mačkovšek, s sedmimi goli najboljši strelec Celja: »Naš začetek ni bil slab. Od 15. minute nam je popustila zbranost. Izgubljali smo žoge drugo za drugo. Gostje so zlahka zadevali v protinapadih. Kasneje smo jih samo še lovili. Igra v obrambi je bila zelo slaba.« Zagrebčani so brez težav zadevali tudi na postavljeno celjsko obrambo. »Res je, njihovi strelci z razdalje so bili razigrani. Katerega od strelov bi morda naša vratarja lahko obranila. A kriv je predvsem naš obrambni blok. Do tekme s PSG moramo to izboljšati. Izvedeli
Celjsko moštvo je bilo tokrat neprepoznavno.
smo, da je dvorana praktično razprodana. Ne bi bilo dobro, če bi ponovili igro s tekme proti Zagrebu.« Dvomov glede uvrstitve na zaključni turnir lige Seha ni, obstaja le nevarnost glede padca na četrto mesto, kar bi v polfinalu prineslo obračun z Vardar-jem, česar si nihče ne želi, še zlasti ne v primeru, če bo »final-four« v Celju. »O tem sicer nisem razmišljal. Cilj pred sezono je bil uvrstitev
na zaključni turnir, kar nam bo po mojem mnenju uspelo, obenem pa bomo ob pričakovanem razpletu tekem vsaj tretji po rednem delu.« Tudi tekma s PSG bo v nedeljo. »Ničesar ne moremo izgubiti. Malokdo verjame, da lahko premagamo Pariža-ne, ki so absolutni favoriti. Naš recept za presenečenje je sproščena igra. Zavedati se moramo, da lahko le pridobimo. Uživati moramo.«
Ustavili hitro celjsko igro
Zagreb ima zdaj na drugem mestu 28 točk, Celje jih je zbralo 26, četrti Brest s tekmo manj pa 22. Trener Zagreba Zlatko Saračević je dejal: »Po poldrugem mesecu premora na klubskem področju se je bilo težko vrniti v običajen ritem, Nismo vedeli, v kakšni formi smo. Zbirali smo se celoten teden.
Na RZS so izžrebali pare četrtfinala pokalnega tekmovanja. Celjani bodo gostili mariborski Branik, velenjsko Gorenje pa se bo v Ormožu pomerilo z ekipo Jeruzalema. Preostala para sta Mokerc - Krka in Dol -Koper. Tekme bodo v sredo, 14. marca.
Zadovoljen sem s prvim polčasom. Sicer smo imeli v uvodnih desetih minutah težave proti najmočnejšemu celjskemu orožju, hitremu izvajanju s sredine igrišča in protinapadi. Prepočasi smo se vračali v obrambo. Kasneje smo to popravili. V drugem polčasu smo se v nasprotju z mojimi zahtevami ustavili in igrali počasneje. Upam, da poškodbe mojih igralcev niso resnejše.« Vratar gostov Urh Kastelic je zaustavil deset strelov svojih nesojenih soigralcev: »Pričakoval sem povsem drugačno tekmo. Uspelo nam je preprečiti hitro celjsko igro, zato smo domov odnesli tri točke.« Rokometaši Gorenja so slabo začeli tudi leto 2018. V Velenju so s hrvaško ekipo Nexe iz Našic igrali neodločeno 30:30. Žarko Pejović je dosegel šest golov za Gorenje, ki je na lestvici peto, zdaj še z manj možnostmi za preboj na četrto.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Zlatorog za obstanek
V	zadnji tekmi 16. kroga 1. slovenske košarkarske lige so Laščani gostovali v Ljubljani pri Iliriji in izgubili z 88:70, obenem pa zapravili možnosti za preboj v ligo za prvaka. Še več, bivši pokalni prvak in finalist državnega prvenstva Zlatorog se bo boril za obstanek med elito.
Podobna usoda se obeta Hopsom, toda upanje, da v zadnjih dveh krogih prehitijo Šentjurčane, še tli. Medsebojni dvoboj bo na Polzeli v soboto. 2. decembra so Hopsi v dvorani Hruševec slavili z razliko 20 točk. Polzelani potrebujejo dve zmagi v lokalnih derbijih, tudi v zadnjem krogu v Treh lilijah, in poraz Šentjurčanov, ki bodo gostili Slatinčane. V dvorani Hruševec so gostitelji z 82:66 premagali ljubljansko Olimpijo, ki je pripotovala s pomlajeno zasedbo, brez Begića, Morgana, Oliverja, Hrovata, Špana, Lorbka in Barbariča. Vse skupaj daje prav tistim, ki dvomijo o regularnosti prvenstva.
V	2. ligi so do konca preostali trije krogi. Terme Olimia Podčetrtek ima zagotovljeno mesto v končnici za napredovanje. Celjski košarkarji so gostovali na Ježici, kjer so bili Parklji boljši s 93:87. Celjani so vodili že za 14 točk, povsem so popustili v zadnji četrtini. Da bi se dokopali do četrtega mesta, morajo v zadnjih treh krogih le zmagovati in obenem upati na spodrsljaj Škofjeločanov.
DŠ
»Klub zaplul v varne vode«
Celjski nogometaši se pripravljajo v Umagu. Za sabo imajo tri prijateljske tekme v Sloveniji. Na prvi so s 6:1 premagali celjski Šampion, sledilo je neodločenih 1:1 s ptujsko Dravo, na tretji tekmi so s 5:0 odpravili ravenski Fužinar. V Istri se bodo danes pomerili s Širokim Brijegom (BiH), v soboto z Zemunom (Srbija), ob koncu priprav na hrvaški obali pa čez teden dni še z ljubljanskim Bravom.
Zadnji preizkus jih čaka v soboto, 17. februarja, z državnim prvakom v Mariboru. Vodstvo NK Celje je pripravilo izredno skupščino, ki ni prinesla bistvenih sprememb, le popravke v pravilih statuta. To je potrdil predsednik kluba Miloš Rovšnik in nakazal smernice nadaljnjega razvoja kluba: »Na skupščini smo potrdili spremembe pravil kluba. So logična posledica po spremembi delovanja kluba, ki se je zdaj oprl na lastne sile. Vse moči moramo usmeriti v širitev in vsebinsko nadgradnjo naše nogometne šole, tako da bo omogočila nabor igralcev za člansko moštvo. Mlade igralce bomo iskali tudi v širši okolici. Klub je po razburkanem obdobju zaplul v varne vode s stabilnim finančnim položajem.«
DŠ
Tri medalje za Izabelo
V mariborskem Pristanu je bilo od petka do nedelje zimsko ekipno in posamično prvenstvo Slovenije v plavanju za dečke in deklice.
S številnimi visokimi uvrstitvami med svojimi vrstniki so se od mladih neptunovcev izkazali predvsem Izabela Pakiž Rumpf, Sebastjan Jug in Gašper Pevec. Jug se je v tekmovanju med svojimi letniki šestkrat povzpel na oder za zmagovalce, Pevec pa trikrat. Med vrstnicami je izstopala Pakiž Rumpfova s petimi zmagami, osvojila pa je tri medalje na tokratnem DP, srebrno na 50 hrbtno ter bronasti na 200 prsno in 100 hrbtno. V popoldanske finalne nastope so se uvrščali še Staša Jezovšek Špiljar, Ajda Brenčič in Eva Cvibošek. V soboto in nedeljo bo celjski plavalni klub Neptun v bazenu Golovec gostil državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice. Dopoldanska predtekmovanja bodo med 9.00 in 12.30, slavnostno odprtje prvenstva pa bo v soboto ob 16.45. Zaključni boji bodo med 17. in 20. uro.
DŠ, foto: PK NEPTUN
Izabela Pakiž Rumpf
NA KRATKO
S štirimi iz Dobovca
Ljubljana: Slovenska futsalska reprezentanca je v ponedeljek končala nastope na evropskem prvenstvu. V četrtfinalu jo je premagala aktualna evropska podprvakinja Rusija z 2:0. Slovenija je tekmo odigrala brez kaznovanega Roka Mordeja, kar se je močno poznalo. Pravice nastopa ni imel zaradi rumenih kartonov. Kapetan Dobovca je bil najboljši igralec tekme z Italijo (2:1). Slovenija je pod vodstvom Andreja Dobovičnika najprej igrala neodločeno s Srbijo (1:1). K uspehu so pripomogli še trije Mordejevi soigralci pri Dobovcu, Kristjan Čujec, Damir Puškar in Žiga Čeh.
Četrti v prvenstvu
Jesenice: Hokejisti ECE Celja so na Gorenjsko odpotovali po porazu na prvi polfinalni tekmi dr-
žavnega prvenstva s 4:2. V dvorani Podmežakla so povratni obračun izgubili s 5:1. Uvodna tretjina se je zavoljo dobre celjske obrambne igre zaključila brez golov, v prvi minuti druge tretjine pa je za domačine zadel Tavželj. Celjani so nemudoma izenačili, po akciji Aljaža Ogrizka in Mihe Mercine je bil strelec Nejc Kastelic. Državni prvaki so močno pritisnili in do konca dvoboja dosegli štiri gole. V ligi IHL bo v Celju v četrtek gostovala ekipa Bleda.
Priznanja PZS za leto 2017
Ljubljana: Planinska zveza Slovenije je na alpini-stično-plezalnem večeru na Gospodarskem razstavišču podelila priznanja za vrhunske dosežke za leto 2017. Najuspešnejša športna plezalka je že drugič zapored Janja Garnbret iz Šaleškega alpinističnega odseka Velenje. Priznanje za vrhunske dosežke na tekmovanjih je prejel tudi Jernej Kruder iz Športno plezalnega odseka Planinskega društva Celje Matica. Komisija za alpinizem je izpostavila še Luko Lindiča iz alpinističnega odseka celjskega kluba. (DŠ)
18
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Oporne nogavice
za lažji korak
Družinsko podjetje Pro-teks, d. o. o., s Polzele je specializirano za proizvodnjo in prodajo modnih in preventivnih kompresijskih nogavic (1. stopnje) ter drugih ortopedskih pripomočkov. Svoje izdelke prodaja v lekarnah, trgovinah z medicinskimi pripomočki in na sedežu podjetja, to je na Rimski cesti 188, Šempeter.
Kompresijske nogavice
Krčne žile so posledica venskega popuščanja v spodnjem delu nog. Simptomi so občutek težkih in bolečih nog, topa in pekoča bolečina, nočni krči, srbenje, nemirnost, otekli gle-žnji in stopala, drobne razširitve povrhnjih ven, razširjene večje vene ... Razvijejo se pri moških in ženskah pri katerikoli starosti. K nastanku v največji meri prispevajo dednost in način življenja s premalo gibanja, veliko sedenja in stanja, debelost, nezdrav življenjski slog in neprimerna obutev. Pomembni so tudi hormoni, ki se pogosto
pojavijo v nosečnosti, zato je na splošno tovrstna bolezen pogostejša pri ženskah kot pri moških. Vsekakor pa ni nobenega pravila, kako krčne žile vplivajo in kdaj se pojavijo pri posamezniku.
V	izogib razvoju bolezni in bolečinam, ki se pojavijo predvsem zvečer, zdravniki poleg gibanja in zdravega načina življenja priporočajo nošenje preventivnih kompresijskih oblačil.
V	nasprotju z medicinskimi kompresijskimi nogavicami, ki jih posamezniki ne morejo nositi zaradi težkega obuvanja, je oporne nogavice bistveno lažje obuti. Takšne nogavice bistveno manj stisnejo, zaradi manjšega opora in stiska. Kljub temu redno nošenje takšnih nogavic spodbudi delovanje ven, pospeši krvni obtok in učinkuje proti oteklinam.
Oporne nogavice so eden od načinov, kako zagotavljati preventivo pred venskimi boleznimi v primeru občasnih obremenitev (na primer pri poklicih, kjer se veliko stoji ali
sedi, na dlje trajajočih potovanjih z avtom ali letalom).
Podjetje Proteks izdeluje kompresijske nogavice do kolen in dimelj (samostoječe nogavice), hlačne nogavice in hlačne nogavice, primerne za nosečnice.
Predpogoj za dobro prilega-nje oblike nogavic je pravilna izbira velikosti. Pri tem je pametno upoštevati tip postave (višina telesa, teža in velikost čevljev). Če se pri izbiri velikosti ne morete odločiti, vam bodo pri Proteksu z veseljem priporočali.
Ostali ortopedski pripomočki
V podjetju so tudi specializirani za proizvodnjo in prodajo navlek za krn, grelnih kolenčni-kov, zaščitnih rutic in usnjenih prstnikov.
Vse pripomočke lahko naročite tudi po telefonu 03 705 00 48 ali na spletni strani www. proteks.si. Naročniki Novega tednika imajo 5-odstotni gotovinski popust pri nakupu nad 30 evrov.
L
miOTEKS
ortopedski pripomočki
tel: 03 705 00 48 e-mail: branko.novak@siol.net www.proteks.si
Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj!
An.nika
/medicinska pedikura
Najsodobnejši center^ vj, medicinske pedikure
Rezervirajte svoj termin: 051 661 665
Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark)
www.annika.si
BftdG?
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
Partner First Silver
^opbalnka
Ч^г '
z5™. шшшш

MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
KUPIM
СЛШШ I9M
Ovoritev občasne razstave
CALGARY 1988-CELJE 2018: 30 let olimpijskih medalj Matjaža Debelaka,
v četrtek, 8. februarja 2018, ob 10. uri v Knežjem dvoru
(Trg Celjskih knezov 8, Celje).
■päwftjs. jä pokrajinski muzej celje ■ Гл ^ 1&Г z'	https://www.poknnLiz-ce.5i/sl/al
Celje
( i\ Celeia V._L ,V ANT1QVA
Rimska Celeia
Herkulovo
svetišče
Miklavški hrib
w https://www.poknnLi2 E: muzej @pokmuz-ce.sr t: 03 428 09 62
Predavanje dr. Maje Jerala
BOGOVI NAD MESTOM: Herkulovo svetišče na Miklavškem hribu,
v četrtek, 8. februarja 2018,
ob 12. uri V dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru
(Trg Celjskih knezov 8, Celje).
MOTORNA
VOZILA
SEAT ibiza 1,4 16V, letnik 2007, odlično ohranjen, redno servisiran, prodam. Telefon 051 648-647.	238
PRODAM
ШШШ
VW golf IV karavan 1,4 »bencinar«, prevoženih 219.000 km, letnik 2002, 2. lastnica, prodam za 1.300 EUR. Telefon 041 522-665.	203 PEUGEOT 307 1,6 dizel, letnik 2006, lepo ohranjen, prodam za 2.650 EUR. Telefon 031 331-753. 222
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
STROJI
I
Ш
PRODAM
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
CITROEN picasso 2,0 hdi, letnik 2005/6, vsa oprema, servisna knjiga potrjena, prodam. Telefon 070 724-203. 222 GOLF III dizel, klima, letnik 1999, registriran, vozen, prodam. Telefon 041 951-527.	231
ČELNI nakladalec za traktor, moči od 40 do 90 KM, čelno hidravliko in hidravlični dvig za Sip Spider 350 prodam. Telefon 041 999-910.	p
NOV Wap Kranzle 175 prodam ali menjam za drva, les ali kak drug stroj ali živino. Telefon 031 840-078. 195 ROČNI luščilec za koruzo in za šrotanje in lesen klepec prodam. Telefon 041 951-527.	231
ZAGANJAČ za traktor Univerzal prodam. Za več informacij pokličite 051 203305, okolica Laškega. 235 TRAKTORSKO kosilnico Gaspardo 175, letnik 2008, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 805-110. l 21
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, mo-tokultivator, frezo, mulčar, koso in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	9
TRAKTOR in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 070 519-447.	p
POSEST
PRODAM
PISARNO v Celju, 30 m2, Razvojni center, ugodno prodam ali menjam za osebno vozilo. Telefon 041 807-060. 183 V BLIŽINI Celja prodam hišo z manjšim gospodarskim poslopjem, na 3.000 m2 skupne površine, na lepi lokaciji, približno 1.800 metrov do uvoza na avtocesto. Informacije po telefonu 051 207-041.	217
ZAZIDLJIVO zemljišče, veliko 1.500 m2, na lepi sončni legi v Zagradu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263497.	242
STANOVANJE
ODDAM
OPREMLJENO dvosobno stanovanje, 68 m2, oddam za 180 EUR. Telefon 041 650-737.
PRODAM
BELO otroško zibelko, vključno z balda-hinom, vzmetnico in obrobo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 280710.
PRODAM
TELICO, rjavo, prodam. Telefon (03) 5778649.	210 PRAŠIČA za zakol, hranjenega z domačo kuhano hrano, mesnati tip, težkega približno 210 kg, cena 1,80 EUR/kg, okolica Šempetra v Savinjski dolini, prodam. Možen zakol pri nas, lahko tudi samo polovico. Telefon 5702-634, 041 823-925. 216 PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Nudim zakol ali prevoz. Telefon 041 295-239.
213
DVE telički simentalki, težki 140 in 200 kg, prodam. Telefon 070 250-441.111 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p PETELINE brama, domače pasme, golovra-te, za pleme ali zakol, prodam. Telefon 041 797-052.	219
TELICO simentalko, brejo v 8 mesecu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 515-801.	223
VISOKO breje, pašne telice, ČB ali LS, prodam ali menjam za kravo, telico, bika za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745.	p
240
ПГ ur-^^ last	»!Ш
	rologlnia
0906430	
235
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p BIKCE različnih pasem, težke od 120 do 200 kg, prodam. Telefon 041 996-166.
191
POLOVICO približno 120-kilogramskega prašiča, krmljenega s kuhano hrano, možna dostava, prodam. Telefon 031 840-078.	195
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Nad 100 kg - cena zelo ugodna. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	202 BURSKEGA kozla, starega dve leti, prodam ali zamenjam za odojka. Telefon 070 566-605. 215
KUPIM
Sobota, 10.2.2018,10.00 Muzej novejše zgodovine Celje
v otroškem muzeju
" SoY)
Velika glasba za male otroke
Kako je plesal France Prešeren?
PRODAM
KRMO v rinfuzi, trava lucerna, prodamo.
Telefon 041 505-832. 206 JEDILNI in krmni krompir prodam. Telefon 041 505-832.	206
DVAJSET silažnih bal prodam. Telefon 041 741-028. Kmetija Zorko, Babno, Celje.
221
DRVA, dolga, v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	89 HLODOVINO in drva prodam. Telefon 041 472-380. 160 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, in silažne bale prodam. Telefon 031 559-820. 194
ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
TRI bikce pasem limuzin, belgijska plava in črno bela, stare 14 dni, prodam. Telefon 041 996-166. 225 PRAŠIČE, mesne pasme, od 60 do 80 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Možna dostava. Telefon 041 922-485.
229
TELICO, 850 kg, prodam. Možna tudi menjava za hlodovino. Lahko dobite tudi meso. Telefon 068 681-374. 228 TELIČKO simentalko, staro 4 tedne, prodam. Telefon 031 641-540. 239 TELIČKO limuzin, težko 250 kg, prodam. Telefon 041 324-256. l 19
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286.	Š 031
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
JALOVE krave in telice nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p BREJO kravo ali telico, 200 do 250 kg, pašno, kupim. Telefon 031 249-801.
Š 004
telemach ■ ^ kanal 271 kanal 152
	novi tednik
Ime in priimek:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika:
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, oma, teta, soseda in prijateljica
MARIJA BEBA ŽUGELJ
iz Malgajeve ulice 14 v Celju (7. 10. 1927 - 26. 1. 2018)
Imeli smo privilegij, da smo bili gostje na tvoji poti skozi vse preizkušnje življenja, na kateri so nas varovali tvoja plemenitost, modrost in ljubezen. V večni hvaležnosti te ohranjamo v spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli.
V SPOMIN
V ponedeljek je minilo 21 let, kar nas je zapustil naš dragi
VANCI ZDOVC
iz Laškega
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoča žena Štefka
Tih zimski dan, za vedno odšel si stran, tam ni trpljenja in skrbi,
tam le mirno spi. Solza po licu zdaj drsi, boleče srce v prsih drhti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, brata in strica
BOGOMILA PODPEČANA
iz Marija Dobja (20. 5. 1947 - 28. 1. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali ter nam pisno in ustno izrazili besede sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za kardiologijo, ki ste polepšali zadnje dni njegovega življenja. Hvala gospodu župniku Niku Kranjcu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Dra-melj za odpete žalostinke in pogrebni službi Žalujka
za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste mu poklonili svoj čas in spomin ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Ruža, hčerki Sonja in Klavdija z družinama ter bratje Edi, Marko in Rudi z družinami
Ni te več na pragu ne v hiši, tvoj glas se več ne sliši. Ostala je praznina,
v naših srcih pa globoka bolečina.
V SPOMIN
JOŽEFI PILKO
iz Vršne vasi 22, Zibika (18. 4. 1929 - 22. 1. 2017)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in se je spominjate v molitvi.
Žalujoči: vsi njeni
ZGRABLJALNIK Fella 295 rds, kopirno kolo, tračni obračalnik 220, na katerem je treba zamenjati jermene, bukova ali mešana drva, sečnja oktober, kosilnico Bucher in približno 400-kilo-gramskega bikca simentalca, prodam. Telefon 041 824-851.	167
INVALIDSKI skuter - voziček, močnejši, električni, primeren za starejše, ugodno prodam, lahko dostavim. Telefon 041 517-900.	p
KUPIM
4 m3 suhih drv, z razrezom in dostavo, kupim. Telefon 041 650-737. 240
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^»
041420 HI* Ml 954 2M
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
UPOKOJENEC, star 73 let, bi rad po tej poti spoznal gospo, staro do 70 let, za skupno življenje. Samo resne. Živim v Rimskih Toplicah. Telefon 041 9921 53.	233
ZAPOSLITEV
Hiša A Levec in Oštarija Citycenter Celje
ZAPOSLITA KUHARJA in KUHARJA POMOČNIKA
Informacije na telefon:
041 680 809
KAVA IN TI d.o.o., Levec 4a, Petrovče
AVTO Princ, d. o. o., Bukovžlak 63a, 3221 Teharje zaposli avtokleparja. Telefon 041 372-085.	124
ZAPOSLIMO osebo za delo na klasični univerzalni stružnici in za vzdrževalna dela. Vulkanizacija, d. o. o., Kosova ulica 1, Celje, telefon 041 743-716. n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
TRAVNIKE in njive vzamem v najem v letošnjem letu v okolici Celja. Kupim seno. Telefon 031 228-276. 171 KRMO v rinfuzi, otavo, seno, prodam. Kupim traktor, okolica Slivniškega jezera. Telefon 051 203-387. 208
Bog bo obrisal vse solze iz njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja,
ne vpitja, ne bolečine. Zakaj, kar je bilo prej, je minilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
JOŽEFE SELIČ
iz Jezerc 20, Dobje (15. 3. 1935 - 13. 1. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala Sabini in za vso pomoč na domu v času njene bolezni. Iskrena hvala sodelavcem RC IRC Celje in SB Celje. Hvala gospodu župniku Petru za opravljen obred, pevcem skupine Gora za ganljivo petje, gospodu Bezenšku za besede slovesa, pogrebni službi Žalujka in trobentaču za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in jo v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
Od dela pridnih rok ostale so sledi povsod ...
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi ata, stari ata, brat in stric
FRANCI SAMEC
(6. 12. 1934 - 23. 1. 2018)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Zagajšek, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala govorniku in sindikatu Železarne Štore. Iskrena hvala vsem, ki se nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, še posebej družinama Žavski in Rom.
Dragi ata, zelo te bomo pogrešali.
Žalujoči: vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sestre, tete, mame in babice
MARIJE HRASTNIK
(28. 12. 1942 - 23. 1. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in trobentaču
za odigrano pesem. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Lipa in hvala vsem, ki ste ji stali ob strani v času bolezni in jo s tiho bolečino in z globokim spoštovanjem pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
L 20
n
p
radio celie
INFORMACIJE
21
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli.
V SPOMIN
Letos mineva 25 let, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati in brat
KARLI ŽERJAV
iz Slatine 15, Šmartno v Rožni dolini
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
2 24
Ostale bodo ptice in pele, ostal bo Tvoj travnik in vrt, v njem zeleno drevo in vodnjak...
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, atija, dedija Vanča, tasta, brata in strica
IVANA - VANČA OZIMEKA
iz Lahomška pri Laškem
ki je 25. januarja 2018 odšel v mir, svet brez bolečin in v spomine, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, njegovim sošolcem, servisni službi Pivovarne Laško, njegovim nekdanjim
sodelavcem in Pivovarni Laško. Hvala številnim sodelavcem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za izraze sožalja, cvetje in sveče. Zahvala dr. Zlatečanovi in zdravstvenemu osebju ZD Laško. Hvala gospodu župniku Klemnu Jagru za lepo opravljen poslovilni obred in sveto mašo. Hvala gospodu Petru Ojsteršku. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Komunali Laško, gospodu Matjažu Piklu, kvartetu pevcev za odpete pesmi in fligehornisto-
ma za odigrano žalostinko. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste pokojnega v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Tončka, sinova Robi in Janez z družinama, sestra Ani in svak Jože
226
V šumenju vetra slišim tvoj glas, v šopku cvetja vidim obraz. Nič več ne bo, kot je bilo, le jutri bo in veter bo, ki pel bo pesem žalostno in jokal, jokal v slovo.
V SPOMIN
5. februarja je minilo leto, kar si za vedno zaspala, draga
ANICA METULJ
(19. 12. 1942 - 5. 2. 2017)
Hodim, in glej, v trenutku te zagledam pred seboj, stopim hitreje, da bi te dohitela, a vedno si korak pred menoj.
Jaz pa si tako želim, da bi ti pogledala v oči in rekla hvala ti.
Greta
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, za vselej v večni sen
odpotovati. »Ati, ti kar mirno spi, zdaj vsaj nič več te ne boli.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedija
ANDREJA BEVCA
s Trnoveljske ceste 109, Celje (17. 8. 1945 - 21. 1. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in Društvu upokojencev Škofja vas za izražena ustna in pisna
sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Katji Presečnik Čebular, sestri Vandi in osebju patronažne službe ZD Celje za vso pomoč, Olgi za neomajno skrb in podporo, članom PGD Trnovlje pri Celju za izkazano čast na zadnji poti, gospodu župniku Slavku Pajku in pogrebni službi Raj za lepo opravljen obred, gospe Mileni Jurgec za govor ob zadnjem slovesu in pevcem za
odpeti žalostinki. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoča hči Lucija z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tašče
ŠTEFANIJE DEŽELAK
iz Curnovca 3 (22. 12. 1934 - 27. 1. 2018)
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravnikom in osebju kardiološkega oddelka ter medicinski sestri Luciji Tovornik, ki je zadnja tedna negovala in skrbela za svojo babico. Hvala gospodu Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred, Jožetu Kaplu za besede slovesa ter praporščakom RK, invalidov, zveze borcev in upokojencev. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, pevcem in za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ohranimo jo v lepem spominu! Žalujoči: mož Toni, hčerke Silva, Anica in Elica, zet Silvo in sestra Terezija z družinami
Za vso dobroto in delo pridnih rok naj ti poplača v nebesih Bog!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in pradedija
FRANCA POLENŠKA
iz Novak 12, Nova Cerkev (7. 10. 1944 - 25. 1. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in za svete maše. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev za lepo odpete pesmi, gospe Mileni Jurgec za besede slovesa, gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti slovesa.
Žalujoči: vsi domači
200
L 18
V tihi spomin Zinki, ki smo jo imeli radi. V mislih in srcu bo vedno z nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
ZINKE PINTER
iz Jakoba pri Šentjurju (1956 - 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali sveče, cvetje, denarne prispevke in za svete maše. Posebna zahvala je namenjena ZD Šentjur, podjetjem Celjske mesnine, Simbio, Šumer, Tattenbach in Dok ter gospodu župniku in pogrebni službi Zagajšek.
Žalujoči: mož Jože ter hčerki Damjana in Mojca z družinama
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek in tast
JOŽE ŠINKOVEC
iz Pregljeve ulice 9 v Celju (12. 12. 1937 - 21. 1. 2018)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sošolcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen poslovilni obred, pogrebni službi Veking za
organizacijo pogreba in pevcem skupine Idila. Posebna zahvala je namenjena dr. Smoletovi in pa-tronažni službi ZD Celje za dolgotrajno oskrbo.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko ostane človek brez najdražjih, se odpre skrinjica spominov. Temna je in danes boleča, a neskončno naša in neizmerno dragocena.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubeči mož, ati in dedi
JANEZ - IVAN MRAVLAK
iz Ulice Dušana Kvedra 35, Šentjur (2. 3. 1949 - 19. 1. 2018)
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala gospodu župniku Čonču za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek, govornici gospe Zdenki Orač, pevcem skupine Eros, trobentaču, bivšim sodelavcem Jeklarne Štore Steel in sostanovalcem iz Ulice Dušana Kvedra 35. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Celje, oddelku za hematologijo in onkologijo, gastro oddelku, oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo, protibolečinski ambulanti, voznikom reševalnega vozila, Diagnostičnemu centru Šentjur in patronažni službi ZD Šentjur. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Irena, sin Matjaž in vnuk Žan-Luka
232
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 8. februar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 9. februar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	KYGO FT. KODALINE - RAGING	(4)
2.	CAMILA CABELLO - NEVER
BE THE SAME	(5)
3.	KESHA - HUNT YOU DOWN	(2)
4.	JUSTIN TIMBERLAKE - FILTHY (3)
5.	TOKIO HOTEL - EASY	(5)
6.	PRETTYMUCH FEAT. FRENCH MONTANA - NO MORE	(1)
7.	THE NEIGHBOURHOOD -
STUCK WITH ME	(4)
8.	ENRIQUE IGLESIAS FEAT.
BAD BUNNY - EL BANO	(3)
9.	MOON TAXI - NOT TOO LATE	(2)
10.	PINK - BEAUTIFUL TRAUMA	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - TINTA IN PERO (2)
2.	JACKSON - PODIRA SE SVET (6)
3.	ŽAN SERČIČ & EVA BOTO -
NE MISLI LE NASE	(5)
4.	NINO - NEKAJ JE NA TEBI (4)
5.	BIG FOOT MAMA - SANJA
SE TI NE	(2)
6.	BILBI - SVET POD NAMA (1)
7.	LEA SIRK - BACK TO BEING ME (3) 8 ANDREJ ŠIFRER - OČE NAŠ (4)
9.	NASTJA GABOR - TO
JE ŽIVLJENJE	(3)
10.	POP DESIGN - NORCU PODOBEN	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
GEORGE EZRA - PARADISE DUA LIPA - IDGAF
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
LEONART - DIVJI RITEM CHALLE SALLE - GUD VAJB
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 10. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 11. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 12. februar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re-
gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 13. februar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 14. februar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Storžič: Najlepše dekle
2.	Ideja: Staro kolo
3.	Frančič: Me gledal je
4.	Ans. S. Avsenika, Grega in Monika Avsenik: Morda pa nekoč
5.	Brkinci: Kdo še verjame
www.nt-rc.si
DOGODKI MED 8. in 16. 2. 2018
ČETRTEK, PREŠERNOVANJE 2018 8. februar, od 8. do 13. ure v prostorih knjižnice od 8. ure Veseli bomo vašega obiska!
ČETRTEK, GLASBA FILM
8. februar, Z branjem do zvezd 2018 ob 9. uri Čajanka s predstavitvijo knjig za sedmo bralno značko za odrasle
ČETRTEK, AVLA KNJIŽNICE
8. februar, Smiljan Rozman, celjski mladinski pisatelj in slikar ob 11. uri Odprtje razstave s kulturnim programom
ČETRTEK, GLASBA FILM
8. februar, Predstavitev: E-domoznanska dejavnost, Kamra, ob 12. uri D-lib in Celjsko-zasavski biografski leksikon
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. februar, Kitajska in njeni vrtovi ob 17.30 Predava Tatjana Nekrep Perc
TOREK, GLASBA FILM 13. februar, Cikel ruskega filma ob 17. uri Dvajset dni brez vojne
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 14. februar, Pravljične dogodivščine ob 17. uri s pravljičarko Mojco
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 15. februar, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta
PETEK, GLASBA FILM 16. februar, Proces prisotnosti ob 17. uri Predava Romana Strašek

SREDA
19.00 Pokliči me po svojem imenu - drama, romantični ČETRTEK
19.00 Trije plakati pred mestom - drama PETEK
18.00 Trije plakati pred mestom - drama SOBOTA
18.00 Manifest - drama
20.00 Madame - komična drama
NEDELJA
18.00 Po nevihti - drama 20.00 Pokliči me po svojem imenu - drama, romantični SREDA
19.00 Trije plakati pred mestom - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Najtemnejša ura - zgodovinska biografska drama 18.15 Fergie: Zabava na podeželju - družinska avantura 20.00 Družina - dokumentarni 20.15 Petdeset odtenkov svobode - romantični triler 22.15 Prava nota 3 - glasbena komedija SOBOTA
18.00 Vampirček - animirana avantura, sinh.
18.15 Fergie: Zabava na podeželju - družinska avantura 20.00 Petdeset odtenkov svobode - romantični triler 20.30 Družina - dokumentarni NEDELJA
16.00 Vampirček - animirana avantura, sinh
17.30 Fergie: Zabava na podeželju - družinska avantura 18.00 Petdeset odtenkov svobode - romantični triler 19.00 Družina - dokumentarni 20.15 Najtemnejša ura - zgodovinska biografska drama
PONEDELJEK
18.00 Petdeset odtenkov svobode - romantični triler 20.00 Lunapark - drama
Kulturne prireditve
SREDA, 7. 2.
18.30 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec Nastop učencev godal iz razreda prof. Andraža Slakana in prof. Maje Keblič vstop prost
20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Čakalnica
komedija; Špas teater
ČETRTEK, 8. 2.
17.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
izven abonmaja
18.00 Center Rinka_
Romeo in Julija
KD Franc Herle Solčava
20.30 Max klub Velenje Kukushai
Max Klub Jazz festival 2018; 3. koncert
PETEK, 9. 2.
17.00 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
Nastop učencev trobil iz razreda prof. Januša Rasiewicza; vstop prost
SOBOTA, 10. 2.
10.00 Kinodvorana Kozje
Pika in Cene v pravljici
Zmajčkov abonma; nastop Gledališča Kukuc
10.30 Dom kulture Velenje
Muca Copatarica
Maksi(4), Mega Pikin abonma in izven; PG Kranj
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje celjski
javno vodstvo po razstavi
19.30 SLG Celje_
Michele Riml: Dokler naju seks ne loči
izven abonmaja; dve vstopnici za ceno ene
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
50 odtenkov ženske
komedija; Talija gledališče
NEDELJA, 11. 2.
17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec
Tajda Krajnc
4. koncert za citrarski abonma in izven
PONEDELJEK, 12. 2.
9.00 Kulturni dom Mozirje Mala in velika luna
gledališka predstava: OŠ Rečica ob Savinji
16.00 Glasbena šola Velenje Lara in Žan Šlibar Verovšek, klavir
koncert iz cikla Pianissimo
18.00 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
Nastop učencev tolkal iz razreda prof. Dejana Tamšeta
vstop prost
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Vlažne duše
predstavitev knjige Mohorja Hudeja
TOREK, 13. 2.
19.30 Dom kulture Velenje
Peter Kušter
Beli abonma (4), A la carte in izven; SNG Nova Gorica
SREDA, 14. 2.
16.30 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
Nastop učencev kitare iz razreda Urše Tekavc
vstop prost
19.30 Celjski dom_
Kvartet flavt Traverso
koncert za abonma GM oder in izven
Praznovanje slovenskega kulturnega praznika
SREDA, 7. 2.
8.00 Osnovna šola Lava
Prešernovanje 2018
Mladi in kultura, osrednja proslava
16.00 Dom sv. Jožef Celje Prešernovanje 2018
praznik kulture na Jožefovem hribu
18.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Dom kulture Nazarje
Otvoritvena slovesnost praznovanja meseca kulture s podelitvijo priznanj za leto 2017 ustvarjalcem in poustvarjalcem na kulturnem področju
18.00 Večnamenski center Kozje Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev priznanj
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
recital o Prešernu z glasbo
NAPOVEDNIK
23
21.00 Celjski mladinski center (Ba)kanal
cikel akustičnih sobot
PONEDELJEK, 12. 2.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Knjižnica Vojnik
Pravljična ustvarjalna urica
17.30 Osrednja knjižnica Celje Kitajska in njeni vrtovi
predavanje Tatjane Nekrep Perc
18.00 Mestna knjižnica Velenje Slavko Skarlovnik: Knjižni opus
z avtorjem se bo pogovarjala Mira Mori
TOREK, 13. 2.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Dvajset dni brez vojne (1976), vojna drama
cikel ruskega filma
17.30 Srednja šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Ekološki vrt brez prekopavanja in pletja predava: Jerneja Jošar
SREDA, 14. 2.
11.00 Celjski dom_
Herpes in vse njegove oblike
predava Karmen Štih
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco; vstop prost
17.00 Knjižnica Dobrna
Pravljična ustvarjalna urica
19.00 Dom sv. Jožef Celje Terra Sancta
odprtje razstave; razstavo je pripravil Marko Frelih
19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec
Valentinov koncert Tanje Žagar
Dobrodelne prireditve
SREDA, 7. 2.
18.00 Telovadnica OS Dramlje Slovenska beseda v pesem ujeta
dobrodelni koncert ob slovenskem kulturnem prazniku; sredstva bodo namenjena za nakup montažnega prireditvenega odra
mielmu
veLiKe LJUB6ZNI
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
18.00 Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Dom kulture Velenje
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Kulturni dom Polzela
Osrednja proslava Občine Polzela ob Prešernovem dnevu
podelitev Prešernovega cekina za dolgoletno delo na področju kulture v Občini Polzela
19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Prešernovanje 2018
odprtje skupinske fotografske razstave članov Fotokluba Štore Steel, Foto krožka DLT Cinkarna Celje, Društva fotografov Svit in Fotografskega društva Celje
19.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Prešernovanje 2018
predstavili se bodo poeti in ljubitelji poezije
19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici
Šaleški študentski oktet
koncert ob kulturnem prazniku
ČETRTEK, 8. 2.
8.00 do 13.00 Osrednja knjižnica Celje_
Prešernovanje; ob 11.00 odprtje razstave Smiljan Rozman (1927-2007)
9.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku
9.00 do 17.00 Stari grad Celje Prešernovanje 2018
vstop prost
9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Prešernovanje 2018
brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav, muzejski mozaik in brezplačna javna vodstva;
Živeti v Celju: sprehod skozi muzejsko razstavo z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji
10.00 Pokrajinski muzej Celje
Prešernovanje 2018
odprtje občasne razstave Calgary 1988-Celje 2018, 30-letnica olimpijskih medalj Matjaža Debelaka; predstavitev medalj in pogovor z Matjažem Debelakom
10.00 Ipavčev kulturni center Sentjur
Košarkar naj bo
film; ob slovenskem kulturnem prazniku
10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov
Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku
brezplačen ogled razstav in zbirko mineralov
10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Prešernovanje 2018
Prešernovanje na Prešernovi, tradicionalno druženje ob prebiranju slovenske poezije
10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Prešernovanje 2018
prost vstop za ogled razstavljenih muzejskih zbirk v Knežjem dvoru in Stari grofiji
10.00 do 20.00 Galerija Velenje
O slovenskem kulturnem prazniku v Galerijo Velenje
ogled razstave domačina Iztoka Šmajsa - Munija
11.00 Pokrajinski muzej Celje Prešernovanje 2018
brezplačen voden ogled po Kulturno zgodovinski razstavi
11.00 in 16.00 Stari pisker Celje
Prešernovanje 2018
brezplačno javno vodstvo po spominski sobi
11.00 Avla Osrednje knjižnice
Celje_
Prešernovanje 2018
odprtje razstave, Smiljan Rozman (1927-2007), avtorja razstave sta Bernarda Lukanc in Vlado Vrbič; vstop prost
12.00 Pokrajinski muzej Celje
Prešernovanje 2018
Bogovi nad mestom: Herkulovo svetišče na Miklavškem hribu; predava dr. Maja Jerala
14.00 Pokrajinski muzej Celje Prešernovanje 2018
brezplačen voden ogled razstave Steklo na Celjskem od 18. stol. do danes
16.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini Prešernovanje 2018
prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku; vstop prost
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Prešernovanje 2018
Kulturnica v muzejski dnevni sobi: Zakaj? Z Lilo Prap
17.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_
Prešernovanje 2018
brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Prešernovanje 2018
brezplačno vodstvo po razstavi Jusuf Hadžifejzović: Prodajalna praznine v družbi s kustosinjo razstave Majo Antonič
18.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
podelitev priznanj in nagrad za dosežke na področju kulture v Občini Zreče
18.00 Kulturni dom Bistrica ob
Sotli_
Mozaik
proslava ob kulturnem prazniku; nastopili bodo mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli, Andrej Černelč
18.00 Kulturni dom Virštanj Amerikanski dolarji
komedija ob kulturnem prazniku v izvedbi gledališke skupine DKD Svoboda Senovo
19.00 Galerija Velenje_
Hotenja v plesu
plesno-literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 eMCe plac Velenje
Neki fajnega ob kulturnem prazniku, Best of the best
PETEK, 9. 2.
18.00 Kulturni dom Škofja vas
Prešernovanje 2018
prireditev počastitev slovenskega kulturnega praznika; vstop prost
18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Osrednja proslava ob kulturnem prazniku
19.30 Gledališče Zarja Celje
Prešernovanje 2018
gledališka predstava Blazinec v izvedbi Gledališča Zarja; vstop prost
SOBOTA, 10. 2.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Prešernovanje 2018
Kako je plesal France Prešeren?; predstavljajo se tolkalci Glasbene šole Celje; 4. glasbena sobotnica
NEDELJA, 11. 2.
17.00 Dvorana Krajevne skupnosti Teharje Prešernovanje 2018
Trubar in njegovi - recital v počastitev slovenskega kulturnega praznika, v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje; vstop prost
SREDA; 14. 2.
17.00 Vila Bianca Velenje Razkrite skrivnosti
odprtje razstave ob slovenskem kulturnem prazniku; z deli se bodo predstavili člani Društva likovnih umetnikov Rifnik iz Šentjurja
Pustovanja
SOBOTA, 10. 2.
10.00 do 14.00 Celjski mladinski center
Celjski pust 2018
PUSTovanje za male in velike
11.00 Po Termah Olimia_
Pustna povorka
13.59 Vransko_
Pustni karneval s povorko
14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke
15.00 Kulturni dom Trnovlje
Celje_
Celjski pust 2018
tradicionalna otroška maškarada z nagradami za najlepše maske
17.00 Kulturni dom Bistrica ob
Sotli_
Pustno rajanje za otroke
18.00 Celjski dom_
Celjski pust 2018
25. brezova metla; otroška plesna prireditev, vstop prost
19.00 Kulturna dvorana Solčava
Vinarska, pustna prireditev
KD Franc Herle Solčava 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Pustovanje 2018
na temo: Vikingi, Dj Lenx; najizvirnejše maske bodo nagrajene
21.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Pustovanje
21.00 eMCe plac Velenje_
ŠŠK pustovanje
22.00 Branibor club
Celjski pust 2018
veliko nagradno pustovanje; vstop prost
NEDELJA, 11. 2.
14.00 Poš Trje_
Otroško pustno rajanje z Medom in Mašo
15.00 Gasilski dom Ljubečna Celjski pust 2018
tradicionalna otroška maškarada; vstop prost
15.00 Zbor mask na Zreški tržnici
Maškarada 2018
pustno rajanje v Zrečah
15.00 Dom krajanov Tabor Otroška maškarada
16.00 Dom sv. Jožef Celje Celjski pust 2018
pustovanje na Jožefovem hribu
16.00 Dom krajanov Zagrad Celje Celjski pust 2018
tradicionalna otroška maškarada; vsaka maska bo nagrajena, vstop prost
PONEDELJEK, 12. 2.
17.00 Mestna knjižnica Velenje Pustna ustvarjalna delavnica za otroke
z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
TOREK, 13. 2.
9.15 Mestna četrt Lava
Celjski pust 2018
začetek povorke na Trgu celjskih knezov, sprehod po mestnih ulicah na Krekov trg ter zaključek ob 11.45 na Trgu celjskih knezov; pustna povorka zaposlenih in učencev OŠ Lava kateri se bo pridružila skupina mask iz II. OŠ Celje
13.00 Krčma TamKoUčiri Celje Celjski pust 2018
brezplačen pustni zajtrk
16.00 Šlandrov trg Žalec_
Otroško pustno rajanje
Damjana Golavšek, čarodej Jani, mažorete iz Liboj in kurenti
16.00 Ploščad za petrovško baziliko
Pustovanje v Petrovčah
16.00 Mestni trg Šentjur Pustno rajanje
v primeru slabega vremena bo prireditev na tržnici Šentjur
16.00 Podčetrtek
Pustovanje s čarodejem Sam Sebastianom
17.00 do 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Pust, pust, krivih ust
zabavno družinsko pustovanje; najizvirnejše maske bodo nagrajene
SREDA, 14. 2.
16.00 Krekov trg
Celjski pust 2018
pokop pusta
10.00 do 12.00 Mestno središče Celjski pust 2018
ocenjevanje najlepše okrašenih pustnih lokalov
15.00 Trg celjskih knezov
Zbiranje pustnih mask
15.30 Ulice mestnega jedra
Pustna povorka 16.00 Krekov trg
Veliko pustno rajanje s skupino Zaka' pa ne in z animatorji
16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Celjski pust 2018
pustni javni nastop učencev osnovne stopnje: 1. in 2. razred, sledi 3. in 4. razred
Ostale prireditve
SREDA, 7. 2.
6.30 Celjski mladinski center Zdrav slovenski zajtrk
8.00 do 18.00 Dvorana Golovec
Celje_
12. mednarodni sejem učnih podjetij
10.00 Mestna knjižnica Velenje
Moč branja
bralni klub za odrasle
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico; vstop prost 17.00 Mestna knjižnica Velenje
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
primerno za otroke starejše od treh let
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalno druženje
ustvarjalna delavnica za odrasle z Admiro Robin
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Periferija v kulturi
okrogla miza Hiše kulture Celje; vstop prost
ČETRTEK, 8. 2.
9.00 do 12.00 Atelje v župnišču Solčava
Dan odprtih vrat ateljeja s prikazom polstenja
18.00 Narodni dom Celje Citrarka Tanja Zajc Zupan in klapa Volosko iz Hrvaške
koncert; slovensko-dalmatinski večer
SOBOTA, 10. 2.
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec
Marko Škugor, prvi glas Dalmacije
valentinov koncert
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Od juga Argentine do skrajnega roba Aljaske
Konjičan Oliver Tič peš po najdaljši cesti na svetu
»Ne bi rad prehiteval,« se je namuznil, ko smo ga predlani ob obisku v studiu Radia Celje spraševali, kam naprej. Oliver Tič je opozoril nase, ko je peš prehodil Združene države Amerike od zahodne do vzhodne
obale. »Kaj bi lagal, hoja je postala način življenja in zlezla mi je v kri,« se je nasmehnil. Jeseni se bo napotil od skrajne točke Južne Amerike do skrajne točke Severne Amerike. Za 24 tisoč kilometrov dolgo
pot bo potreboval skoraj tri leta.
Doma in po svetu je postal slaven po vzdevku Oli Walker. Njegovo spletno stran in objave na družabnem omrežju so spremljali tako Američani kot Slovenci.
S svojim legendarnim vozičkom je Oliver prehodil Ameriko od obale Pacifika do obale Atlantika.
Prvič se je na pot odpravil, ker enoličnost vsakdanjega življenja nekako ni zanj. Na prvi pogled umirjen in neizstopajoč mladenič prestavlja mejnike možnega in preizkuša skrajnosti svojih sposobnosti. »Žuljev se ne bojim,« pravi, »čeprav si ne delam utvar, da bo prvi mesec minil brez njih. Ampak tokrat bo pot nekoliko lažja vsaj v tem pogledu, da ne bo toliko časovnega pritiska.« Ko je namreč pešačil čez ZDA, je bil vezan na veljavnost vize. Pri tokratnem podvigu bo lahko vize urejal sproti in kot pravi, je malo verjetno, da katere od držav v določenem časovnem obdobju ne bi mogel prehoditi.
Pomoč donatorjev in gostoljubje srčnih ljudi
Ko je Oliver pred časom na spletnem omrežju v živo predstavil svojo najbolj drzno idejo doslej, je doživel lepo podporo. A upa, da je bo do začetka oktobra deležen še več. Predvsem bo moral do takrat zbrati potrebna
Zmagoslavni konjiški trenutek ob koncu ameriške poti.
finančna sredstva. »Če bom ostal v okviru desetih evrov na dan, bom za ta podvig potreboval približno deset tisoč evrov. Upam, da mi bo do jeseni denar uspelo zbrati.« 5. oktobra bo sedel na letalo in se odpeljal na jug Argentine, vozovnico že ima, kar pomeni, da je odločitev dokončna. »Glede ostalih stroškov imam še nekaj časa, sicer pa bo pot zelo raznolika. Mislim, da bom v Južni Ameriki lahko živel
zelo poceni, za severni del, predvsem v Kanadi, pa tega ne morem reči. Oliver se bo na pot odpravil ne glede na to, koliko denarja bo uspel zbrati. »Izkušnja izpred dveh let me je naučila, da je na svetu veliko srčnih, dobrih in gostoljubnih ljudi.« Njegovo pot bomo lahko spremljali tudi na videoposnetkih, ki jih bo objavljal na spletu in družabnem omrežju.
StO
Foto: osebni arhiv
■n
Ted ni ko ve
zaodbe
St. 6 / Leto 73 / Celje, 7. februar 2018
V družbi ustvarjalnih, igrivih in sproščenih otrok „ «
Najsodobnejša učilnica v Portret: Januš Rasiewicz Prešernove kroglice str. 33
Evropi str. 28	str. 32
26
INTERVJU
Savinjski želodec in sla
zaslužna za neizmerno
Minilo bo trideset let od osvojitve dveh olimpijskih medalj smučarskega skakalca iz Braslovč - O tem bodo pripravili razstavo v Pokrajinskem muzeju Celje
Zimske olimpijske igre v Pjongčangu so pred vrati, med številnimi slovenskimi športniki so med kandidati za odličja tudi smučarski skakalci. Pred tridesetimi leti med morebitne dobitnike medalj niso uvrščali Matjaža Debelaka. Potem je v Calgaryju šokiral tedanjo slovensko, jugoslovansko in predvsem svetovno športno javnost. Pred tremi desetletji ni osvojil zgolj ene, temveč dve medalji, bronasto v posamični preizkušnji in srebrno z ekipo.
Rojen je 27. avgusta 1965. Kaj kmalu ga je oče postavil na smuči, pravijo, da pri štirih letih. Ivan je bil skakalec in želel si je, da bi to postala tudi Matjaž in tri leta mlajši Janez.
Najprej ste imeli alpske smuči, prve skakalne so vam poslali po pošti iz begunjskega Elana. Se tega spominjate?
Na »farovškem« hribu v Braslovčah smo skakali z alpskimi smučmi. Oče je nato priskrbel skakalne smuči, a ne le za naju z Janezom, temveč tudi za druge Braslovčane. Tedaj so ljudje v našem kraju vedeli, kaj so hoteli. Gradili so skakalnice, obnovili so jo v Kalovjem. Ko sem bil star devet let, je bil naš trener Kranjčan Marjan Mesec, ki je končal kariero. Mama je šivala kombinezone in pletla puloverje. Nekateri smo imeli modre, drugi rdeče. Bili so klubi Braslovče, Andraž, Ljubno, Mislinja, Velenje. Imeli smo zelo dobre pogoje. Ko ni bilo snega, so nas vozili na Pokljuko ali Golte. V Muldi na Golteh smo skakali cel dan. Popoldne smo premraženi in izmučeni pešačili do gondole s smučmi na rami. A spomini so
lepi. Ko prejšnji mesec ni bilo snega v naši regiji, so otroci skakali na plastični skakalnici. Predsedniku velenjskega kluba sem povedal, kako so v našem času skrbeli za nas.
Tudi zato ste bili slovenski prvak, tedaj republiški seveda, med mlajšimi pionirji in starejšimi, nato še med mladinci. Že leta 1978 ste prestopili k ljubljanski Iliriji. Kaj vse je to terjalo od družine, misleč na vožnje na treninge, tekme?
Oče je uvidel, da moramo v želji po napredku poiskati pomoč. Moram se zahvaliti marsikomu, predvsem načrtnemu delu v Braslovčah, ki so si ga zamislili starši, in vsem v dolini, ki so nam pomagali na športni poti. Neka sila me je ves čas vlekla naprej, da sem vztrajal in treniral. Imel sem pogoje, da sem se lahko vsega naučil. Zame je bilo značilno, da sem napredoval po etapah. Ko se je moja rast umirila, sem bil spreten, ko se je stopnjevala, sem imel težave s koordinacijo. Na svoji koži sem najbolj občutil, kako morajo starši ravnati z otroki. Nikakor ne smejo prehitevati, ne smejo si želeti preveč ne v športu in tudi v šoli ne. Vsak si mora utirati svojo pot, svojo življenjsko zgodbo. Velikokrat sem bil poškodovan, a me to ni iztirilo. Delal sem. Lovil sem svoje vrstnike in ni jih bilo med poklicanimi, ki bi v meni videli kaj več. Vse skupaj se je obrnilo na glavo čez noč.
Olimpijske zgodbe nosijo določen čar, prežete so z napetostjo, s srhljivimi razpleti, z neskončnim veseljem. Ste imeli možnosti postati olimpijec že leta 1984?
»Zame je bilo značilno, da sem napredoval po etapah. Ko se je moja rast umirila, sem bil spreten, ko se je stopnjevala, sem imel težave s koordinacijo.«
»Jeseni 1987 sem bil v izredni formi. V Berch-tesgadnu smo trenirali z Nemci in Avstrijci. Z dveh, treh zaletnih mest nižje sem zapeljal v smučino, a sem vse kot za šalo preskakoval. Imel sem izjemno dober občutek.«
»Njegovi računi so pokazali, da bi bilo bolje, če bi bile igre v Calgaryju teden kasneje. Toda program na veliki
skakalnici se je zavlekel zaradi slabega vremena, predvsem močnega vetra. In tekma je bila večkrat odpovedana ter prestavljena. Tušak je imel prav.
Jaz pa sem imel srečo.«
INTERVJU
27
bo vreme
atjaža Debelaka
»V Mariboru je bil moj sošolec brat sedanje žene. Vedel sem, da imajo dobro meso. Odpravil sem se po savinjski želodec. Zagledal sem Vido. Od tistega trenutka je ostala v mojih očeh in upam, da bo za zmeraj.«
Slovenija je bila že tedaj velesila, vsaj sodeč po rezultatih. Tekmecev v slovenski reprezentanci je bilo veliko. Rezultati so govorili meni v prid, sploh če mi je uspelo združiti dva dobra skoka. Nekateri so si zatiskali oči in v ogenj pošiljali druge, mene pa pustili ob strani. Le redki so verjeli vame. Leta 1983 se je pokazalo, da sem zmožen dobrih rezultatov, a me je pred olimpijskimi igrami v Sarajevu zaustavila poškodba.
Je bilo napeto pred Calgaryjem? Kakšno vlogo je imel psiholog Maks Tušak, a ne pri vas, ampak pri vodilnih možeh? S čim jih je prepričal?
Vlil mi je samozavest. Prepričeval sem ga, da so drugi boljši, a on je trdil, da se jim iz dneva v v dan približujem po meter. Leta 1985 sem bil na
»Mama je šivala kombinezone in pletla puloverje. Nekateri smo imeli modre, drugi rdeče. Bili so klubi Bra-slovče, Andraž, Ljubno, Mi-slinja, Velenje. Imeli smo zelo dobre pogoje.«
svetovnem prvenstvu v Planici v obrobni vlogi. Preskočil sem 185 metrov, kar bi bil uro prej svetovni rekord. V svetovnem pokalu sem bil tudi med deseterico. Norma za Calgary sta bili dve uvrstitvi med petnajsterico. Jeseni 1987 sem bil v izredni formi. V Berchtesgadnu smo trenirali z Nemci in Avstrijci. Z dveh, treh zaletnih mest nižje sem zapeljal v smučino, a sem vse kot za šalo preskakoval. Imel sem izjemno dober občutek. Zdelo se mi je, da letim nad gledalci. V Kanadi in ZDA sem nemudoma izpolnil normo. Na novoletni turneji sem se močno prehladil. En mesec sem se »cajtal«, kajti tudi ledvice niso bile v redu. A Tušak je vodstvu reprezentance predstavil tezo, da bom v dnevih med olimpijskimi igrami na višku psihofizične pripravljenosti.
Prva tekma v Kanadi je bila na 70-metrski skakalnici, vi pa niste bili med jugoslovansko četverico. Prednost so dobili Rajko Lo-trič ter Miran Tepeš, Primož Ulaga in Matjaž Zupan. Za 90-metrsko skakalnico ste bili le uvrščeni v ekipo. Noč pred tekmo ste prespali nepričakovano dobro, toda pojavile so se sanje, celo prava mora. O čem ste sanjali?
Sanjalo se mi je, da so olimpijske igre v Braslovčah. Ljudi je bilo ogromno in komaj sem se prebil do skakalnice, ki je bila ob žov-neškem gradu.
Skoraj ste zamudili olimpijsko tekmo v Braslovčah, toda podobno je bilo v resničnosti, v Calgaryju!
Ni skrivnost, da sem se držal bolj zase po razočaranju glede male skakalnice, na kateri nisem nastopil. Še zdaj mi ni jasno, kako nisem vedel za odhod avtobusa. Ulovil sem zadnjega.
Po prvi seriji ste bili deveti, najbrž dokaj zadovoljni. Ali pa je v vas tlela želja po čem višjem?
Zavedal sem se, da lahko zelo napredujem, kajti tekmovalci pred mano niso imeli občutne prednosti. Imel sem številko 2 in v prvi seriji bi moral prejeti boljše ocene, a te so bile tedaj rezervirane za skakalce, ki so nastopili proti koncu. Moram poudariti, da sem rad skakal, ko smo imeli nižjo hitrost. Bil sem močan, eksploziven. Kar nasmejalo se mi je, ko so pred drugo serijo občutno znižali zaletišče. Preskočil sem vse, tudi Mattija Nykänena.
Imeli ste olimpijsko medaljo okoli vratu, a po glavi so vam rojile misli na dom. Kako ste vzpostavili telefonski stik?
Doma se nihče ni oglasil. Ne spomnim se točno, ali je bil telefon ves čas zaseden ali sploh niso slišali zvonjenja, takšen direndaj je bil po hiši. No, dekle Vido mi je uspelo priklicati.
Še žlahtnejšo olimpijsko kolajno ste dobili po ekipni tekmi. 26. februarja Braslovčani ne bodo nikoli pozabili, na sprejemu se je zbralo več kot šest tisoč ljudi. V Novem tedniku je tedaj pisalo: »Krajevni fantje so stopili skupaj, kajti Matjažu je bilo treba pripraviti sprejem, kot se za nosilca medalje spodobi. Nosilno vlogo sta prevzela domačina Franc Kralj in smučarski zanesenjak Jože Oblak. V tistem trenutku pomoči nihče ni odpovedal. V izložbenem oknu so pripravili razstavo Matjaževih slik od rojstva do danes. Že dobro uro pred uradnim začetkom je bil glavni trg poln. Huronsko vpitje je pozdravilo prihod naših skakalcev, temno nebo so osvetlile rakete, za veselo razpoloženje sta igrala godba na pihala iz Prebolda in kvintet Mira Klin-ca.« Kaj pa je ostalo v vašem spominu?
Sprejem je bil seveda nepozaben. Še enkrat se zahvaljujem vsem, tudi zaslužnim iz žalske občine, ki so nam omogočili, da smo
se lahko ukvarjali s športom. Moja olimpijska medalja je sad truda mnogih ljudi.
Jugoslovanski rekorder ste postali kot vojak, ko ste poleteli do 185 metrov.
Vojaški rok sem služil v Tolminu. K vojakom sem odšel zaradi razočaranja po Sarajevu. V tistem letu sem lahko veliko in kakovostno vadil. V Podvrhu smo odprli 65-metrsko skakalnico. Dva tedna sem na njej skakal od jutra do večera. Celotno zimo sem bil v Planici. Na tekmi sem najprej preskočil za tedanje čase odličnih 173 metrov. Pred mano je Američan Mike Holland poletel do 186 metrov in Finec Matti Nykänen do 187 metrov. Potem je meni uspelo do 185 metrov. Malo sem »zamudil« svetovni rekord. Na podlagi tega rezultata sem se vrnil v A-reprezentanco. Skakal sem s starim kombinezonom od Mirana Tepeša in obrabljenimi smučmi od Vasje Bajca.
Ste oče petih otrok. Še imate datume rojstev v glavi?
Imam. Jaka, ki je bil tudi smučarski skakalec, zdaj končuje fakulteto za šport. Je letnik 1991. Tri leta mlajši je Matej, ki je bil na dveh svetovnih prvenstvih v ju-jitsu, sicer pa je študent ekonomije. Rodila sta se v Ljubljani. Z ženo sva Savinjčana in sva se vrnila v Savinjsko dolino. Nato se je leta 1998 rodil Andraž, ki je bil poleg ju-jitsa dober tudi v plavanju. Kasneje sva dobila še hčeri, Ano leta 2002, ta je plavalka, in leta 2005 Nežo, ki igra odbojko za Ljubno.
Kaj pa obletnica poroke, se še spominjate datuma?
Se, se. Bilo je 9. julija 1988. Torej bo tudi 30. obletnica letos.
Kje ste spoznali najpomembnejšo osebo v svojem življenju?
Kar na njenem domu. Začelo se je tako. Maks Tušak mi je rekel, naj mu prinesem dober
»Nekateri so si zatiskali oči in v ogenj pošiljali druge, mene pa pustili ob strani. Le redki so verjeli vame. Leta 1983 se je pokazalo, da sem zmožen dobrih rezultatov, a me je pred olimpijskimi igrami v Sarajevu zaustavila poškodba.«
»Bil sem močan, eksploziven.
Kar nasmejalo se mi je, ko so pred drugo serijo občutno znižali zaletišče. Preskočil sem vse, tudi Mattija Nykänena.«
Matjaž Debelak
»Na tekmi sem najprej preskočil za tedanje čase odličnih 173 metrov. Pred mano je Američan Mike Holland poletel do 186 metrov in Finec Matti Nykänen do 187 metrov. Potem je meni uspelo do 185 metrov.«
savinjski želodec. V Mariboru je bil moj sošolec brat sedanje žene. Vedel sem, da imajo dobro meso. Odpravil sem se po savinjski želodec, zagledal sem Vido. Od tistega trenutka je ostala v mojih očeh in upam, da bo za zmeraj.
Kaj mora prestajati dekle, žena vrhunskega športnika?
To najbolje ve ona sama. Sicer pa mi je Vida pomagala pri fizični pripravi, saj je bila študentka na fakulteti za šport. Imela je informacije od Maksa Tuška, ki mi jih nista zaupala. Izračunal je moj bioritem. Njegovi računi so pokazali, da bi bilo bolje, če bi bile igre v Calgaryju teden kasneje. Toda program na veliki skakalnici se je zavlekel zaradi slabega vremena, predvsem močnega vetra. In tekma je bila večkrat odpovedana ter prestavljena. Tušak je imel prav. Jaz pa sem imel srečo.
Dvakrat ste bili pred kratkim v Celju, nosili ste olimpijsko baklo. Kaj menite o sedanjem rodu slovenskih skakalcev? Poznate na primer Timija Zajca iz Hramš?
Sledim dogodkom in sem vesel, da je Timi iz »naših koncev«. Naj naši odlični skakalci v Južni Koreji prikažejo, kar znajo, in bomo veseli.
V Celju ste se kasneje mudili v Pokrajinskem muzeju. Ideja za razstavo je odlična, zagotovo vas je razveselila.
Z veseljem sem prinesel svoje spominke. Prostor je zelo primeren za razstavo. Vabim ljudi, naj si jo ogledajo. Tam bosta tudi olimpijski medalji.
Hodite v Planico, na Ljubno?
Da. Pomešam se med ljudi, da slišim, kako se odzovejo ob takšnih in drugačnih skokih.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, arhiv MATJAŽA DEBELAKA
28
REPORTAŽA
»Mladi so Vzorčno mesto sprejeli kot svoje. Mentorji smo to občutili tako, kot da bi otroci prihajali k nam na obisk v nekakšno dnevno sobo,« je o prvih izkušnjah obiskovalcev dejal Erik Kapfer.
Najsodobnejša učilnica v Evropi
Stik z znanostjo po zaslugi hologramov, robotov in virtualne resničnosti
V zadnjih 150 letih so se močno spremenili telefoni, avtomobili in številne druge nepogrešljive stvari v našem vsakdanjem življenju. A izobraževanje je v marsičem ostalo takšno, kot se ga spominjajo naši starši in stari starši. Velenje je prvo mesto v državi in Evropi, kjer se bomo lahko odslej učili na sodoben način. Torej z igro.
Očeta Vzorčnega mesta sta domačina - ustvarjalec vizua-lizacij in interaktivnih pametnih tehnologij Erik Kapfer ter strokovnjak za virtualne komunikacije in nove metode izobraževanja Miha Cojhter.
Pojasnila sta, da sodoben način izobraževanja ne more nadomestiti klasičnega učenja in to pravzaprav niti ni njegov cilj. Cilj Vzorčnega mesta je, da klasično izobraževanje dopolnjuje s tem, česar slednje ne zmore. Njuno pobudo k dvigovanju di-
gitalne in znanstvene pismenosti so podprli v Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje in tamkajšnji mestni občini. V letu so skupaj ustvarili prostor, ki med drugim omogoča tudi priprave digitalnih rešitev za gospodarstvo.
»Otrokom hočemo pomagati, da se ne bi bali znanosti, da jih ne bi bilo strah delati napak. To dosežemo s tem, da jim omogočimo, da se med izobraževanjem igrajo,« poudarja Miha Cojhter.
»Ob obisku Vzorčnega mesta sem si zaželel, da bi se rodil dvajset let kasneje. V moji generaciji je namreč bistveni del pouka elektrike predstavljalo delo z malimi sivimi škatlami. Če sem imel srečo, me je malo stresla elektrika, to pa je bil tudi najbolj zanimiv del pouka,« se je pošalil dr. Uroš Kuzman, matematik in stand up komik, ki je med drugim tudi promotor Vzorčnega mesta.
Vzorčno mesto je januarja sprejelo okoli tisoč radovednežev, ki so bili nad izkušnjo navdušeni. To, da lahko sami delajo poskuse, da lahko sprašujejo, delajo napake, mladim daje občutek, da zares živijo. »Če mlade ves čas
Erik Kapfer (desno), ki zagovarja razvoj družbe v sožitju s tehnologijo, je pet let živel v Amsterdamu, kjer se je ukvarjal z razvojem pametnega mesta, koncepta, ki se vedno bolj približuje tudi Sloveniji. Miha Cojhter je magister virtualnih komunikacij in novih metod izobraževanja, ki je s svojim delom na interaktivne postavi tve v Linzu pritegnil šolarje iz vse Avstrije. Odtlej išče nove načine, kako otroke pritegniti v proces učenja, razvija nove učne sisteme, doživljajska učenja in predvsem ustvarja zabavo za učenje.
Obiskovalci Vzorčnega mesta bodo letos raziskovali elektriko in robote. Potopili se bodo tudi v morski svet in z virtualnim učiteljem spoznali življenjsko okolje rib. Ali pa s pomočjo vizua-lizacije in zgodb gotovili razloge za zapletene in večplastne zgodovinske dogodke kot so
omejujemo z določenimi pravili, če od njih zahtevamo, da delajo po začrtanih smereh, jim odvzamemo možnost, da se zmotijo. Motiti se je nekaj najbolj naravnega. Če se ne moreš zmotiti, ne moreš dojeti nečesa novega. Vse inovacije so nastale iz zmot in napak,« je dejal Kapfer.
Druga pot do novih znanj
Številni mladi imajo odpor do določenih predmetov, tudi do matematike, fizike, kemije ... A ne zato, ker jim predmeti ne bi bili blizu, temveč zaradi načina, kako jim mentorji podajajo snov. Po besedah Kapferja je naravoslovje za najstnike pogosto abstraktno. In kar je abstraktno, je toliko težje pojasniti tako, da je mladim blizu. V preteklosti učitelji niso imeli na voljo multimedije, s katero bi otrokom približali določene vede. Izkušnje mladih, pribli-
žno tisoč jih je namreč Vzorčno mesto obiskalo v januarju, kažejo, da ob sodobnem načinu izobraževanja začutijo več zanimanja za vede, ki so jih v šolskih klopeh morda dolgočasile. Cojhter dodaja, da med mladimi ne nastaja tekmovalnost. Prav vsak lahko namreč sodeluje pri poskusih, ki so na voljo. Nikogar ni sram, mentorji jih spodbujajo k sodelovanju.
Zanimivo je, da so že ob prvem tipanju, kakšno je zanimanje za postavitev takšne sodobne učilnice, razprodali proste termine kar za pol leta. »Pokazalo se je, da učitelji in ravnatelji potrebujejo nekoga, ki bi jim z novimi izobraževalnimi metodami, z novo izobraževalno tehnologijo pomagal popeljati učence, dijake in študente ter tudi odrasle do novih znanj,« je dejala direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Bri-gita Kropušek Ranzinger.
Ekosistem za raziskave in razvoj
Obiskovalci vzorčnega mesta se lahko trenutno kalijo v roboelektriki. Različne starostne skupine vedoželjnežev spoznavajo, kako nastane elektrika, kako kroži, kakšne so različne elektrarne. Glede na starostne skupine lahko opravijo nekatere poskuse, prisluhnejo zgodbam o zgodovini elektrike, ki jih po zaslugi sodobne tehnologije pripovedujejo kar veliki znanstveniki, pri čemer gre za animirane pripovedovalce. Ustvarjalci mesta sicer opozarjajo, da je prostor kot nekakšen ekosistem. To pomeni, da različni obiskovalci ob svojem raziskovanju doživijo različne izkušnje, saj tudi sami vplivajo na prostor. Naslednji učni postavitvi v Vzorčnem mestu bosta posvečeni 10 tisoč miljam in vojnam sveta. TINA STRMČNIK, foto: GrupA
REPORTAŽA
29
Nove ideje za pozabljene prostore
Razmišljanje ob razstavi v likovnem salonu - Liminalni prostori: pet pogledov na v času obstale prostore
Na področju arhitekture v Celju dolgo ni bilo skupne akcije, zato je takšna skupinska razstava odličen premik.
Pet mladih arhitektov, pet prijateljev, ki delujejo v Celju, se je v svojih magistrskih nalogah ukvarjalo s problematiko praznih in neizkoriščenih prostorov knežjega mesta. S svojimi idejami ne rešujejo le zagat posameznih parcel, temveč iščejo razvojne odgovore za celotno mestno okolje.
Liminalni prostor izhaja iz latinske besede in pomeni prostor prehajanja, pričakovanja in neznanega. »Za naše projekte to pomeni kraj ali prostor, na katerih je bilo v preteklosti nekaj že narejeno, a ne vemo, kaj se bo z njimi zgodilo v prihodnosti,« je razložila naslov razstave pobudnica projekta arhitektka Maša Matoša Žgank. V magistrskih nalogah se mladi arhitektki ukvarjajo s petimi prostori v Celju, ki so ali pozabljeni ali dotrajani in potrebni osvežitve. Mladi arhitekti so pri izbiri prostorov poiskali pomoč v Mestni občini Celje. »Na oddelku za okolje in prostor so nam pomagali poiskati problematike zadnjih let, za katere tudi sami iščejo odgovore. Zanimala nas je trenutna problematika prostora v Celju, saj se nam je zdelo nesmiselno, da bi gradili ali projektirali nekaj na novo, glede na to, da je treba rešiti stare probleme. Vsak se je sam odločil, s kakšno problematiko se bo ukvarjal, in čeprav so projekti različni, se programsko dopolnjujejo,« je še razložila Maša Matoša Žgank.
Radi imajo mesto in veliko razmišljajo o prostoru
Matija Kovač je z dvorcem Zgornji Lanovž povezan že od srednje šole, zato se je tudi v magistrski nalogi zelo
ambiciozno lotil oživitve podeželskega dvorca, ki ima renesančno podobo in srednjeveški izvor. »Ta dvorec je ostalina sredi industrijske cone, zato mu renesančnega videza ne bi bilo smiselno povrniti. Razmišljal sem, da bi mu vlil novo življenje z industrijsko dejavnostjo. Vanj sem vgradil mizarsko delavnico in na njem preizkušal tehnološke novosti.«
Maša Matoša Žgank je v svoji nalogi obudila staro betonarno ob Savinji, ki je zaprt kompleks industrijskih hal in je že nekaj let v stečaju. Za cilj si je postavila spremembo degradiranega prostora v športno-rekre-acijski program. Če je bil ta prostor prej namenjen industriji, si ga je avtorica zamislila v športnih okvirih. »Predvidela sem mestno plažo na mestih, kjer je že zdaj ilegalna plaža, nato bi jo povezala s športnimi objekti v nekakšen parkovni ambient. Seveda je vprašanje, koliko je to uresničljivo glede na omejitve in predpise, ki jih imamo za gradnje ob rekah.«
Celjski sejem je prostor, kjer je avtorica Mojca Čre-šnik predlagala vsebinsko osvežitev, saj je sejemski program vedno manj aktualen, poleg tega je v zadnjih dveh desetletjih ob divji pozidavi okolice in slabo premišljenih posegih znotraj kompleksa ostal nekoliko od oči odmaknjena enota. »Ta prostor bi prenovila s kongresno in hotelsko dejavnostjo, ki bi Celju kot središču močne turistične regije s ponudbo večje prireditvene dvorane in poslovnih namestitev lahko dali nov zagon. Sejem bi moral zadihati.«
Monika Tominšek se je v nalogi ukvarjala z idejno
zasnovo otroškega vrtca v Celju. »Trenutni vrtec v Ška-pinovi ulici ima premalo prostorov, a sama sem majhnost lokacije obrnila v prednost, kajti dogajanje se lahko razširi izven okvira štirih sten, s čimer dinamika znotraj vrtca postaja svobodnejša.«
Vita Posinek se ukvarja z vrzeljo v starem mestnem jedru na zahodni strani Stare grofije, zgodovinsko pomembne stavbe. »Pogoji za izvajanje restavratorske dejavnosti so v Celju zelo slabi. Prostori so razdrobljeni po mestu, zato je bil osnovni program moje naloge nov restavratorski center. A ker v mestu potrebujemo sodobno prireditveno dvorano in razstavni prostor za stalno zbirko centra sodobne umetnosti, je bila moja rešitev zlitje vseh treh stvari
v celoto,« je razložila arhitektka.
Uresničljivi projekti, a ne ravno poceni
Arhitekti so želeli dati prostorom druge priložnosti in možnosti, da bi ponovno zaživeli v očeh Celjanov. A ob teh smelih načrtih se pojavi vprašanje, koliko so uresničljivi. »Vsi projekti so uresničljivi, saj smo z njimi magistrirali na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Pri tem se zavedamo, da je naložbena zmožnost mesta premajhna za naše projekte. Mogoče je še najbolj uresničljiva zasnova vrtca, a bi morala biti politika, ki se ukvarja z javnimi vrtci, malo bolj gradbeno ambiciozna,« je razložil Kovač
in še poudaril, da bi smele načrte zagotovo pograbili v zahodni Evropi, kjer je več denarja za takšne projekte. »Pri nas je v zadnjih letih zelo malo presežkov v javni gradnji. Mogoče so naše naloge preobsežni projekti za Slovenijo, Nemčija, Danska, Švedska takšne projekte z lahkoto prenesejo v resnično življenje.«
Na odprtju razstave je bilo precej ljudi, ki se jim prostorska tematika zdi zanimiva. Tam je bila tudi Darja Zabukovec z oddelka za okolje in prostor v MOC, ki je mlade arhitekte podprla pri idejah. Koliko imajo upanja, da bo občina pokazala kaj več od zanimanja oziroma ali da bo kakšen projekt tudi podprla? »Nismo prvi, ki smo se ukvarjali s prostorskimi težavami
Celja. Včasih so obstajale arhitekturne delavnice, ki jih je pripravila fakulteta za arhitekturo. Občina je vabila študente, da so na primeru mesta delali arhitekturne poskuse. Danes teh stikov ne vzpostavlja več. Žal tudi vedno ostane pri poskusih, a tisto, kar se v resnici uresničuje, je nekaj drugega, kar imamo mladi v svojih načrtih,« je bila kritična Monika Tominšek.
Zadnji celjski primeri res niso višek arhitekture
»Moramo biti kritični do starejših kolegov, saj je celjska praksa na zelo nizki ravni. Če so pred tridesetimi leti v razvojnem centru ljudje delali res krasne stvari, so pod pritiskom malomarne politike in kapitala vedno znova klonili in so zame zdaj brez strokovne integritete,« je bil glasen Kovač. Tominčeva je takoj opozorila, da je telovadnica pri I. gimnaziji v Celju največje arhitekturno »skropucalo«. »To ni nobena sodobna arhitektura. Arhitekturno ta telovadnica degradira območje z vilami.«
Vseh pet se je strinjalo, da je prenovljena Osrednja knjižnica Celje arhitekturno dober primer. Dobro je povezana z uporabniki, ljudje radi hodijo vanjo in se radi zadržujejo v njej. Da so določene izvedbe malce slabše, je že druga stvar.
Zrele družbe izobražujejo mlade o arhitekturi in prostoru, kajti tudi zaradi dobre arhitekture je kakovost bivanja boljša, zato je potrebnih čim več podobnih razstav in ob tem tudi okroglih miz. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
30
REPORTAŽA
Družinski stebri s papriko, z rezanci in s sveže pečenim kruhom
Na obisku pri bratih in sestrah Selič - S Kalobja v Štore in nazaj
Malo turoben zimski dan je že na parkirišču izgubil košček svoje sivine. Na potki čez zelenico je že skoraj posijalo sonce. V skrbno urejeni hiši z vrtičkom in neštetimi zeliščnimi ter cvetličnimi gredicami v Kompolah živi gospa Angela. Je tiste vrste babica, pri kateri vedno diši po pecivu, svežem kruhu in kavi ali čaju. Tokrat so se ob njeni mizi zbrali še brata in sestra. Štirje od šestih Seliče-vih otrok iz Trške Gorce pod Kalobjem.
Verjetno vsakdo pride v leta, ko je starost samo še številka, in prav to je bil razlog, da o njihovih besedah nisem dvomila. V resnici bi vsakemu pripisala vsaj deset, če ne dvajset let manj. Tako je gospa Angela stara 93 let, njena mlajša sestra Fanika 84 let, brat Franci jih šteje 88, medtem ko bo Ivan kmalu obeležil okroglih 90 let. Najstarejši, žal že pokojni brat Rudi, je bil rojen daljnega leta 1922. Sestra Mimika, ki je v domu starejših, je le leto mlajša. V spominih, ki so jih Seli-čevi otroci do dneva natančno nizali v pogovoru, sta bila oba z nami. »Z ničemer več nismo obremenjeni, nihče nas ne jezi in osredotočamo se na dobre in lepe stvari v življenju,« je prešerno razložil Ivan, ko je Angelina vnukinja Sandra namignila, da na vsako družinsko srečanje pridejo bolj čili in mladostni. Ne glede na to,
oče zapustil in je celotno breme ostalo na maminih plečih, seveda k blagostanju družine ni ravno pripomoglo. »Obdelali smo vsako ped zemlje, naj je bila še tako hribovita. Na smrekovih vejah smo vlačili gnoj na njive ter s koši travo in listje v hlev,« se spominja Fanika. Njena sestra Angela je morala kot najstarejša deklica
dela. Še dobro, ker bi moral sicer kam drugam.«
Dezerter na podstrešju, nacisti v veži
O prigodah, ki jih je Seličeva družina preživela med drugo svetovno vojno, bi lahko posneli film. »Bili smo mladi in veliko hudega smo doživeli,
vendar nas ni pretirano zaznamovalo, kaj šele uničilo,« se je nasmehnil Franci. Tisti časi so med brati in sestrami danes samo še eden skupnih spominov, ob katerem se nasmejejo in se zahvalijo za Božjo previdnost. Rudija so kot najstarejšega Nemci leta 1944 prisilno mobilizirali. Opravil je vojaške priprave in dobil dovolilnico za
prvi dopust. Pisal je domov, da ga lahko domači v Avstriji obiščejo, in v šifrah naročil, naj mu prinesejo civilna oblačila. »Na sebi sem imel dvojno obleko. Vlak, s katerim sva se vračala, je bil poln vojakov, SS-ovskih oficirjev in obveščevalcev. Lahko si predstavljate, kaj sva kot dezerterja preživljala na tej poti. A sva sreč-
»Skrivnost dolgega in zdravega življenja je predvsem v skromnosti in delavnosti. Živeli smo predvsem od zemlje, jedli smo tisto, kar je zraslo na domačih tleh. Na mizi so bili v glavnem žganci, tudi ajdovi, zelje, krompir, fižol, repa, močnik in prežgana juha. Poleti kislo mleko in pozimi veliko suhega sadja. Predvsem pa smo vstajali ob svitu in hodili spat ob mraku.«
da se vrtijo blizu 90. križa, o pritoževanju ni duha ne sluha. Franci in Ivan za svoje bližnje naredita še goro rezancev, kaj skuhata in popravita. Njuni sestri pri tem niti približno ne zaostajata. Vsak obdeluje svoj vrt, pridela sadike paprike in paradižnika, nabira zeli in je strokovnjak za ljudsko zdravilstvo. Njihov spomin je oster kot britev in misel živahna kot le kaj. Nikomur ni bilo dano prav veliko hoditi v šolo, a vendar so znali v polnosti izrabiti svoje talente in zdravo kmečko pamet. In tako Angelca še danes uspešno rešuje križanke. Brez pametnega telefona ali ugankarskega slovarja.
Pri devetih letih za pestrno in služkinjo
Seličevi so se preživljali na majhni hribovski kmetiji na slemenu Trške Gorce, razvlečene vasi pod Kalobjem. Približno trije hektari zemlje bi že tako ali tako težko preživeli šest otrok. To, da jih je
že pri devetih letih od hiše. Šla je služit za pestrno. »Najprej sem bila na kmetiji v soseščini, potem na Koroškem in v Šentjurju pri dveh kmetijah. Vzeli so me za varuško, potem se je običajno obrnilo tako, da sem morala opravljati vsa mogoča hišna dela.« Otroci z revnih domačij, ki so morali na ta način na mah odrasti, so doživljali podobne usode, razlikovale so se le po dobrotljivosti in prijaznosti gospodarjev pri hiši. Sestra Mimika je na primer služila pri gospodinji, ki je z zajtrkom postregla šele, ko se je prikazala prva muha. »In to pozimi! Tri mesece je zdržala, potem je jokala, da ne zdrži več. Ker sama ni upala povedati gospodarici, sem morala jaz z njo. Da mama ne zdrži brez Mimike, sem razložila in sestro odpeljala domov,« je povedala Angelca. Ivan je imel srečo, da so ga kot pomočnika vzeli v bližnji trgovini. »Čeprav je bila vojna, je bila preskrba na karte še kar dobra. V trgovini je bilo veliko
»Že kot otroci smo bili vsega vajeni. In tudi ko smo se postavljali na svoje noge, smo znali živeti tako v dobrem kot v slabem. Najbolj smo ponosni, da smo to znali prenesti tudi na svoje otroke, vnuke in celo pravnuke,« so sklenili Gelca, Ivan, Fanika in Franci.
Angela z vnukinjo Sandro Čater, sicer tudi našo radijsko sodelavko, in pravnukinjo Heleno. Druga San-drina hči ima dveletnega sinka, ki je od praprababice mlajši natančno 91 let.
Fanika je ovdovela pred osmimi leti, Franci pa bo z ženo Angelco letos na valentinovo obeležil 65 let skupnega življenja oziroma diamantno poroko. V razvejani družini Seličevih otrok, vnukov in pravnukov ima Franci tudi pravnukinji dvojčici. Kot pravi, imajo tudi to v genih.
no prispela domov - jaz sem izstopil v Šentjurju, Rudi na Grobelnem,« je povedal Franci. Rudija so na domačiji skrivali vse do konca vojne. Skrivališče je imel na podstrešju, v hlevu, sosedovi lopi in celo sodu. »V sosedovi lopi sva v senu skopala pravo sobico. Nemogoče ga je bilo najti. Bala sva se le ognja. Vsako jutro sem straho-ma pogledal v dolino, če uta še stoji,« pripoveduje Franci. V trenutkih zatišja je Rudi izdeloval grablje, luščil fižol ali kuhal žganje. Nekajkrat se je zgodilo, da je straža zatajila in bi ga Nemci skoraj ujeli. »Takrat nas je bilo res strah,« še vedno malo zgroženo doda Fanika. A na srečo tudi Nemci, ki so dezerterja iskali, niso bili med najbolj zapriseženimi in zavzetimi nacisti.
Partizan v kočevskem snegu, brat in sestra v strelskem jarku
Za Rudija je družina dobivala živilske karte tudi v času, ko je veljal za pogrešanega. Ko je septembra 1944 v partizane odšel Ivan, je bilo milosti konec. Do sladkorja, soli in še kakšne druge nujne potrebščine je mama prišla le z veliko iznajdljivosti in pomoči preprodajalcev. Ker se Ivan seveda ni odzval na nemški poziv, sta morala iti strelske jarke v Rogaško Slatino kopat mlajši brat Franci in sestra Angelca. »Imel sem štirinajst let in sredi zime smo stali v ledeni vodi. Nič nismo skopali, trpeli pa smo zelo hudo. Znanec ob meni mi je v nekem trenutku rekel, naj ga udarim s krampom po glavi, da bo konec teh muk,« pripoveduje Franci. Za božič sta se s sestro lahko vrnila domov. Pešačenja v visokem snegu iz Rogaške Slatine se še danes spominjata do vsake podrobnosti. Ivanu, ki je bil medtem v partizanih, se ni godilo veliko bolje. »Najprej sem bil v Kozjanskem odredu, potem smo šli s Planine na Dolenjsko. Približno 2.400 nas je šlo takrat iz teh krajev. Imel sem približno šestnajst let. Poleti je še nekako šlo, ampak zime na Kočevskem, ko je zapadlo tudi do meter in pol
»Naš dedi je kmet ta pravi, vsako jutro se z lopato in motiko na vrt odpravi, tam štiha, koplje in obrača. Jeseni, pravi, se to vse poplača. Tako mi je vnukinja prvošolka napisala pesem. In res bo nekaj na tem,« se nasmeje Franci.
snega, so bile resnično hude. Domov sem prišel konec leta 1945 in mislim, da ni bil nihče tako zelo vesel, kot sem bil jaz,« se nasmeje. Ob trpljenju in hudih časih, ki so jih preživeli, danes pričata dve kapeli. Eno je pri svojih hiši postavil Rudi, drugo nedaleč stran Franci. »>Na prelepem hribčku tem zahvala tebi, o, Marija, in dobrim vsem ljudem. Zato te vedno bomo častili in tu pred tabo še Boga molili, da on nam milost podeli, nam in v dobro vseh ljudi,< sem napisal nanjo,« ganjeno zrecitira.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
31
Čez trnje do samostojnih korakov
Da bi Loti Ledinek lahko shodila, potrebuje dodatne terapije - Deklici na pomoč priskočili tudi v vrtcu Danijelov levček
»Zapojmo kakšno pesmico,« je veselo dejala, ko sta jo mama in oče prinesla v garderobo vrtca Danijelov levček v Aškerčevi ulici v Celju. In takoj dodala, da bi si rada sama slekla in obesila bundico. Nič posebnega, boste pomislili, a šestletna Loti iz okolice Slovenskih Konjic se mora za samostojno gibanje potruditi mnogo bolj kot ostali otroci. Ker je bila rojena prehitro in je njeno zdravljenje otežila še zdravniška napaka, ima cerebralno paralizo četrte stopnje.
Mala borka se je že večkrat zoperstavila bolezni. Da bi se kmalu lahko ponovno postavila na svoje noge, pesti zanjo stiskajo tudi otroci iz že omenjenega vrtca. Z ustvarjanjem voščilnic in organizacijo dobrodelnega bazarja so za svojo vrstnico zbrali tisoč evrov, za njene terapije pomagajo tudi z zbiranjem zamaškov in papirja. Širok nasmeh na njena lica narišejo, ko ji zapojejo pesmice in ko eden od pobudnikov dobrodelne akcije, vzgojitelj Melvin Majcen, zraven zaigra na harmoniko ali kitaro.
Loti se je rodila v 25. tednu nosečnosti. »Še nekaj dni pred tem sem bila na pregledu in vse je bilo videti v redu,« pove njena mamica Dolo-rez Ledinek. Ponoči je začutila močne popadke. Deklico so po rojstvu iz celjske porodnišnice odpeljali v Ljubljano, kjer je bila priklopljena na vse mogoče naprave. Zdravniki so ji s pomočjo aparatov dovajali kisik, pomagali so njenemu srcu. Hranili so jo s pomočjo popkovnega katetra, ki ga vstavijo kirurško. Četrti dan so ugotovili, da je prišlo do zapleta. Deklica hrane namreč ni prejemala v črevesje, ampak v trebušno votlino. Posledice tega zapleta so bile krvavitve v glavi. »Najina hči ima danes težave tudi zaradi človeške napake, delno pa tudi zaradi tega, ker je bila rojena prehitro,« pravi Dolorez Ledinek.
Preizkušnja za preizkušnjo
Mala borka je zaradi krvavitev prestala že enajst operacij glave, ki jo je na dan našega pogovora krasil navihan čopek spetih rjavih las. Zdravniki so ji po več punkcijah možganskega likvorja dvakrat vstavili notranjo drenažo, devetkrat so ji kirurško vstavili tudi zunanjo. Dekličina mamica pojasni, da je vmes drenaža zatajila in zdravstveno stanje Loti je bilo spet kritično.
Pred dvema letoma je dobila še epileptične napade. »To je bila za nas spet huda preizkušnja. Zdravniki so najprej menili, da je kaj narobe z obvodom v glavici. Kasneje so ugotovili, da gre za epileptični napad. Ta jo je mučil kar dve uri in pol, preden smo prišli do Ljubljane in preden je malčica dobila pravo zdravilo.«
V mavcu od prsi do gležnjev
Deklica zaradi cerebralne paralize težko uporablja predvsem levo roko in nogo. Pred časom je lahko s pomočjo železnih opornic, ki so po besedah mamice podobne tistim, ki jih je v istoimenskem filmu nosil Forest Gump, nekaj trenutkov že stala na svojih nogah. S pomočjo hodulje je naredila nekaj korakov.
Marca lani se ji je izpahnil levi kolk. Zato je morala še na eno zahtevno operacijo. Da so kolk namestili v pravi položaj, so morali zdravniki prerezati stegnenico. Takšen poseg je zahteven celo za odraslega človeka, kaj šele za malo Loti, ki jo pesti epilepsija.
»Na hodniku med porodno sobo in izhodom sem za trenutek prvič videla hčerko, zelo majhno glavico v prenosnem inkubatorju, zavito v folije, grelne blazine, priklopljeno na kisik, ker ni mogla sama dihati. Njena porodna teža je bila 980 gramov, obseg glavice je imela 25 centimetrov, merila je le 36 centimetrov,« se prvih trenutkov po porodu spominja mamica Dolorez.
»Moč, da se s partnerjem boriva za svojo deklico, črpava predvsem iz naše družine. Ko smo z Loti prihajali domov iz bolnišnice, sta nas bili vedno veseli tudi starejši hčeri. Ogromno energije nam vsem daje Loti. Ko se nasmeji, zažarimo tudi vsi ostali. Za najine deklice bi naredila vse,« pravi Dolorez Ledinek.
Loti v objemu mame in očeta.
Vzgojitelji in otroci iz Vrtca Danijelov levček, enote Center, Loti radi povabijo v svojo družbo. »Naše vodilo je vzgajati z ljubeznijo. Ta nežnost se prenaša na naše najmlajše. Še posebej pomembno je, da se ob vsem tem učijo, da se da s skupnimi močni uresničiti zadane cilje,« je povedal vzgojitelj Melvin Majcen.
Po operaciji je mala junakinja kar osem tednov preživela v mavcu, ki je segal od prsi do kolena na eni in do gležnja na drugi nogi. Mavec je dovoljeval prostor le za pleničko. Poseg je s seboj prinesel bolečine in posledično epileptične napade. Nogici sta bili ves ta čas v enakem položaju. Zdaj ju mora ponovno razgibati in sprostiti. Pri tem ji pomagajo predvsem na nevrofizioterapijah, ki jih obiskuje pod okriljem celjskega zdravstvenega doma. Kmalu bo lahko začela obiskovati še hipoterapije oziroma terapije s konji, glede na njene težave je zelo priporočljivo tudi plavanje.
Hvaležni za vsako dobro gesto
Starša si želita, da bi Loti lahko spet kmalu stala na svojih nogah. Zdravstvena zavarovalnica na napotnico omogoča le eno terapijo na teden. Deklica terapije potrebuje trikrat tedensko, zato jih morata starša plačati iz svojega žepa. »Hči po zaslugi terapij izjemno napreduje. Poskuša vstati, prestavlja nogice, ponovno dobiva občutek, da bo lahko hodila. Vsak uspeh ji daje nov zagon,« pravi Dolorez. Ta je zato, da lahko Loti neguje in se posveča še ostalima dvema otrokoma, ostala doma. Zaposlen je le oče. Denarnih bremen je obilo. Družini z donacijami na srečo ves čas ob strani stojijo dobri ljudje.
Družinska prijateljica je pred časom na družbenem omrežju Facebook ustvarila profil Pomagajmo Loti. Kmalu zatem so denar za Lotijine terapije zbirali na koncertu Vransko summer night. Svoj prispevek za terapije so namenila nekatera podjetja, družino pri njenih prizadevanjih podpirata društvi Vesele nogice in Sonček. Ledinekovi so seveda iz srca hvaležni tudi Vrtcu Danijelov levček, kjer so moči združili zaposleni, otroci in starši iz vseh treh enot - Center, Slomšek in Vojnik.
Prihodnje leto v šolo
In kaj Loti počne v prostem času? Deklica je veliko zunaj, v naravi. Z mamico se radi odpravita na sprehod, družbo jima delata tudi dva psa. Loti ob tem hitro pristavi, kako je ime mucama, ki ju imajo pri hiši, in kakšnih barv sta. Barvi pove še v angleškem jeziku in nato po angleško prešteje še do deset. Ob pomoči lahko vozi prilagojeno kolo. Še posebej rada v roke prime mobilni telefon in prisluhne kateri od priljubljenih pesmic.
Veliko znanja dobi v vrtcu, kjer s svojo spremljevalko tudi reže, riše, ustvarja mozaike in druge izdelke. Jeseni bo začela obiskovati Osnovno šolo Pod goro Slovenske Konjice. Povedala nam je, da bo potrebovala šolsko torbo, malo manj ji je všeč, da se bo morala učiti. A za zvedavo brihtno glavico, ki je v najbolj nežnih letih prestala res hude preizkušnje, bo odhod med šolarje najbrž čisto majhen zalogaj. Le pogumno, navihano in srečno še naprej!
TINA STRMČNIK, foto: GrupA
Šestletna Loti se je že večkrat zoperstavila bolezni. Da bi se kmalu lahko znova postavila na svoje noge, potrebuje pomoč pri plačilu dodatnih terapij.
Vsi, ki bi želeli nameniti denar, ali z zbiranjem zamaškov ali papirja pomagati, da bi Loti lahko obiskovala čim več terapij, lahko svoj prispevek nakažete na
Ko Loti obišče Vrtec Danijelov Levček, vso družino navdušeno sprejmejo otroci, vzgojitelji ter ravnateljica Renata Koštomaj. V igralnici se razlegajo smeh, pesem in veselje. »Hvaležni smo vsem otrokom, njihovim staršem ter prav vsakemu posebej. To je res velika skupnost ljubezni,« je povedala Dolorez Ledinek.
Loti Ledinek, Ziče 88c Deželna banka TRR: SI56 1964 05012576052 Koda namena: CHAR
ali na račun Zveza prijateljev mladine Slovenije
Dimičeva 9, 1000 Ljubljana Davčna št.: SI95609091 TRR: SI 56 6100 0000 3512 232, odprt pri Delavski hranilnici, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana
TRR: SI 56 0510 0801 5645 025, odprt pri Abanka, Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana
32
PORTRET
Želel je igrati kot Louis Armstrong
Profesor trobente Januš Rasiewicz je letošnji dobitnik Savinove plakete za življenjsko delo - Zadnjih trideset let ostaja zvest Glasbeni šoli Žalec
Želeli so, da bi postal zdravnik, a je bil zaljubljen v glasbo. Najprej je igral klavir, kasneje je izbral trobento, nad katero se je navdušil predvsem po zaslugi slovitega ameriškega džezovskega glasbenika Louisa Armstronga, ko je kot prvi gost igral v ljubljanski Hali Tivoli. Rasiewicz je na svoji glasbeni poti jadral skozi različne zvrsti glasbe. Navduševal se je nad džezom, bil tro-bentar v sarajevskem orkestru in orkestru ljubljanske opere, vodil godbe in več let kot član narodnozabavne-ga ansambla zabaval občinstvo v Švici, Avstriji in Nemčiji. Zadnjih trideset let ostaja zvest pedagoškemu delu, ki mu je posvetil tudi nekaj prvih let svoje poklicne poti.
Po mami je Slovenec, po očetu Poljak, ki ga je v tedanjo Jugoslavijo pripeljala druga svetovna vojna. Po njenem koncu je bil sprva rudniški zdravnik v Zabu-kovici, od leta 1957 pa je kot zdravnik služboval v Žalcu. Poročil se je z Žalčanko, si ustvaril družino in v Spodnji Savinjski dolini ostal vse do smrti. Vsi so pričakovali, da bo tudi njegov sin Januš Rasiewicz stopal po njegovih stopinjah, a se je ta odločil za drugo pot.
Zaljubljen v džez
Kot majhen deček je želel igrati violino, a so mu svetovali igranje klavirja. »To so bila zame mučna štiri leta. Doma ga nismo imeli, zato sem vadil pri stricu in teti. Vaje mi nikakor niso dišale. Še sreča, da sta imela mačka, s katerim sem se zelo rad igral med igranjem. Postavil sem ga na tipke, ga stisnil za rep, on pa je stekel. To mi je bilo strašno všeč,« se danes v smehu spominja Januš, za katerega je bilo nato prelo-
Kot deček je najprej igral klavir, kasneje si je izbral trobento, nad katero se je navdušil predvsem po zaslugi slovitega ameriškega džezovskega glasbenika Louisa Armstronga, ko je kot prvi gost igral v ljubljanski Hali Tivoli.
»Savinova plaketa za življenjsko delo je zagotovo priznanje, ki pomeni, da te ljudje, s katerimi delaš in sodeluješ, cenijo, upoštevajo in opazijo tvoje delo. Čeprav se po drugi strani človek vpraša, ali sem res že toliko star. Pripravljen sem še veliko delati, tudi energije imam še dovolj.«
Občina Žalec je tudi letos Savinova odličja podelila na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku, ki je bila v torek zvečer v domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Profesor v Glasbeni šoli Žalec Januš Rasiewicz je prejel Savinovo plaketo z denarno nagrado za življenjsko delo, učiteljica slovenščine v OŠ Petrovče Marjana Lešnik je prejela Savinovo plaketo in učiteljica razredna pouka v I. OŠ Žalec Anja Krajnc Zakonj-šek Savinovo priznanje. Lešnikova je plaketo prejela za aktivno sooblikovanje kulturnega dogajanja v šoli, kraju in občini, s čimer prispeva k razvoju kulturne dejavnosti, Krajnc Zakonjškova pa priznanje za delo z učenci, ki jih tako v matični šoli kot obeh podružničnih šolah uvaja v lepote zborovskega petja in jih pripravlja za vstop v mladinski pevski zbor.
mno leto 1963, ko je v Hali Tivoli nastopil Louis Armstrong. »Zelo všeč mi je bil džez. Nastop Armstronga v Ljubljani je v meni povzročil pravo eksplozijo. Zaradi njega se je za učenje trobente v glasbeni šoli odločilo vsaj deset fantov. Med njimi tudi jaz. Vztrajala sva le dva.« Prišla so leta, ko je Rasiewicz sledil vsem džezovskim dogodkom in novicam. Še posebej rad je poslušal radijsko oddajo Za ljubitelje džeza, ki jo je pripravljal Aleksander Skale.
Od Sarajeva do Švice
Sprva se je vpisal na I. gimnazijo v Celju, a ta ni bila zanj, zato se je odločil in se prepisal v srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer je za-žarel v svojem pravem sijaju, sčasoma pa so tudi njegovi
V prostem času rad ustvarja izdelke iz lesa. Še posebej je ponosen na leseno uro, ki jo je izdelal iz flidra, ki je rasel ob hiši v Založah, kjer z ženo živi zadnjih sedem let.
»Ponosen sem na vsako stvar, ki sem si jo zadal in mi je uspela. Zagotovo pa so med najbolj pomembnimi stvarmi pihalni orkestri, ki sem jih vodil.«
domači spoznali, da bo le nekaj iz njega. Že v času študija se je zaposlil v ljubljanski operi, kjer je kot trobentar igral v orkestru, in kasneje v Glasbeni šoli Kamnik, kjer se je srečal z vodenjem tamkajšnje mestne godbe in ostal njen kapelnik do jeseni 1977, ko je odšel na služenje vojaškega roka v Sarajevo. V bosanski prestolnici je ostal tudi po vojaških obveznostih. Poročil se je z domačinko, ki jo je sicer spoznal že v času študija v Ljubljani, kot solo trobentar deloval v orkestru sarajevskega Na-rodnoga pozorišta in postal oče prvemu od dveh sinov. V Slovenijo se je vrnil leta 1979 in ponovno nastopil službo v kamniški glasbeni šoli, kjer je postal celo njen ravnatelj, a mu nemirni duh ni dal miru. Želel si je okusiti še drugačno življenje. Navdušil se je nad »oberkrainer« glasbo. Z narodnozabavnim ansamblom, ki se je najprej imenoval Planica kvintet in nato zaradi nemško govorečega trga Untersteiermark quintett, je leta 1983 odšel najprej na Norveško, potem v Nemčijo in od tam v Švico. »Tam smo lahko skupaj igrali največ devet mesecev, nato smo morali za tri mesece zapustiti državo. V tem
Vodil je različne pihalne orkestre - Godbo Liboje, Godbo Zabukovica, Pihalni orkester Mozirje in Godbo Emo Celje.
času smo igrali v Avstriji in Nemčiji.« Po štirih letih nastopanja po Evropi se je leta 1987 vrnil v Slovenijo, a je bil prepričan, da se bo v tujino še vrnil. Načrte mu je med drugim prekrižal tedanji ravnatelj žalske glasbene šole. »Kar na dom me je prišel vprašat, če bi v žalski glasbeni šoli poučeval trobento. Prepričal me je.«
Službovanje v Žalcu
Zdaj v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec poučuje že več kot tri desetletja. Sodelavci si brez njega ne znajo predstavljati delovanja trobilskega oddelka in tudi ne pihalnega orkestra, ki ga uspešno vodi že vrsto let. Njegov ustvarjalni in raziskovalni duh se je v preteklosti mnogokrat izkazal tako na glasbenem
kot tudi na raziskovalnem področju. Mnogo let je organiziral Mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi, vodil različne pihalne orkestre - Godbo Liboje in Zabukovica, Pihalni orkester Mozirje in Godbo Emo Celje - ustanovil je plesni orkester in se posvečal zborovskemu petju. Sodeloval je tudi kot član orkestra pri uprizoritvah operet v Žalcu. Svoje poglede na glasbo je rad izražal s pisanjem kritik in prispevkov za različne medije, v današnjem času pa mu velik izziv še vedno predstavlja pisanje priredb za različne glasbene sestave. »Ponosen sem na vsako stvar, ki sem si jo zadal in mi je uspela. Zagotovo so med najbolj pomembnimi stvarmi pihalni orkestri, ki sem jih vodil. Ostaja pa ena velika odprta
rana. To je leta 1995 ustanovljen plesni orkester, ki je zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin propadel, za kar mi je zelo žal,« priznava letošnji dobitnik Savinove plakete za življenjsko delo.
Večino svojega življenja je preživel v Žalcu, zadnjih nekaj let z ženo živi v Za-ložah pri Polzeli. V svojem prostem času rad poprime za les. Izpod njegovih prstov nastajajo zanimivi lesarski izdelki, kar niti ne preseneča, saj se po njegovih žilah pretaka tudi mizarska kri. Njegova mama izhaja iz znane žalske mizarske družine Strahovnik. »Sam sem izdelal skoraj vse domače pohištvo, medtem ko je žena zidala škarpe,« v smehu ob koncu še doda Januš.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
KULINARIKA
33
EVI NA л ^ Ne le mozartove, KUH'NA tudi prešernove
Prešernove kroglice
Polnjenje fig
Kroglice sem pripravila iz 12 fig. Te sem najprej namočila v topli vodi, da sem jim kasneje lažje odstranila semena.
Po približno desetih minutah so se fi ge toliko zmehčale, da so dobile bolj pravilno obliko, ko sem jih narahlo stisnila z dlanjo. Ko sem odstranila semena, sem skozi luknjico potisnila orehovo jedrce.
Obleka za fige
200 gramov maslenih piškotov sem zmlela in jim dodala žlico sladkorja.
Zmlete piškote s sladkorjem sem prelila z decilitrom mleka. Vse skupaj sem dobro premešala in tako dobila maso, ki ne razpada in se lepo oblikuje. Fige sem »oblekla« v pripravljeno maso. Medtem sem stopila 150 gramov jedilne čokolade, ki sem ji dodala nekaj kapljic olja.
Z obleko v čokoladno
Med topljenjem čokolade sem v drugi posodi pripravila še kokosovo moko. Nato je bil postopek dokaj preprost. Z orehi napolnjene in »oblečene« fige sem najprej »okopala« v čokoladi, nato sem jih povaljala v kokosovi moki. Prešernove kroglice sem nato pustila v hladilniku približno 15 minut.
Jutri bomo Slovenci obeleževali Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. In če ima svoje kroglice veliki Mozart, zakaj jih ne bi imel še naš veliki Prešeren. 8. februarja praznujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na državni proslavi zaslužni prejmejo Prešernove nagrade. Če ves teden Slovenija diha v pričakovanju prostega dne in ogromno ljudi obišče katero od mnogih kulturnih prireditev, zakaj ne bi tega občutka prenesli tudi na krožnike?
Razmišljala sem, s kakšno sladico se lahko poklonimo največjemu slovenskemu pesniku ... Vedela sem le, da moram vključiti fige. In če ima Mozart svoje kroglice, zakaj jih ne bi imel še Prešeren. Prebrskala sem nekaj spletnih strani, vprašala nekaj izkušenih kuharic in izbrala prešernove kroglice, ki ne potrebujejo peke, prav tako naj bi bila priprava dovolj enostavna za nas, ki se s kuhinjo še nismo čisto spoprijateljili. Na kratko, če so uspele meni, jih tudi vi lahko pripravite in postrežete v teh dneh.
Sprehod med trgovskim1 do I i cam i
V nakupovalno košarico sem položila fige, maslene piškote, jedilno čokolado, orehova jedrca, kokosovo moko in mleko. Potrebovala sem tudi malo olja in sladkor.
_
Velikost prešernovih kroglic je sicer odvisna od velikosti fi g, a ponavadi so končane precej velike, saj je tudi večje fige lažje napolniti z orehi. Preden jih torej postrežemo, vsako kroglico razrežemo na četrtine. Tako je posamezna kroglica ravno prav velika, prav tako so zelo lepo vidne plasti različnih sestavin.
OCENA
Priprava
nezahtevna
Okus
dostojen poklon dr. Fig Figu
34
ZA ZDRAVJE
Pravočasen pregled pomeni tudi življenje
V Sloveniji letno zaradi raka dojk zboli 1.200 žensk, približno 430 jih umre
Od sredine decembra deluje tudi v Splošni bolnišnici Celje presejalni center za zgodnje odkrivanje raka dojk - program Dora. Znano je, da je program Dora namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk z mamografijo, še preden se pojavijo tipni ali vidni
fü
znaki bolezni in ko je zdravljenje lahko še zelo uspešno. Gre za preglede žensk v obdobju od 50 do 69 let in za pomemben korak k cilju, da bi umrljivost žensk zaradi tega najhujšega obolenja zmanjšali za tretjino.
Dora
DRŽAVNI PRESEJALNI PROGRAM ZA RAKA DOJK
V Celju naj bi še en center Dora letos odprli tudi v zdravstvenem domu.
»S programom želimo diagnostiko in zgodnje odkrivanje še izboljšati, kot so to storili na primer v Angliji, na Švedskem in Finskem. To bi nam lahko uspelo v petih do desetih letih. V Sloveniji letno zaradi raka dojk zboli 1.200 žensk, približno 430 jih umre,« pravi Maksimiljan Kadivec, dr. med., ki je tudi vodja državnega programa Dora. »Pregled v okviru programa je enostaven in kratek. Preiskovanko sprejme in na digitalnem mamografu opravi slikanje dojk strokovno usposobljena radiološka inženirka, posebej izobražena za program Dora, hkrati je ta pod stalnim nadzorom onkološkega
inštituta. Rentgenske slike nato neodvisno pregledata dva zdravnika radiologa. Kadar radiologi pri odčitavanju mamografskih slik vidijo spremembe na dojki, povabijo žensko na dodatne preiskave na Onkološki Inštitut Ljubljana, kjer poteka tudi zdravljenje morebitnega raka. Če na slikah ni vidnih posebnosti, je pisni izvid mamografije poslan na naslov preiskovanke v petih delovnih dneh, na naslednjo presejalno ma-mografijo pa je ženska povabljena spet čez dve leti, in sicer vse do dopolnjenega 69. leta,« pojasnjuje Nataša Pfeifer, dipl. inž. rad. teh., iz Splošne bolnišnice Celje.
SŠol
Mamografija je trenutno najzanesljivejša preiskava za odkrivanje bolezenskih sprememb dojk.
Z mamografijo je mogoče odkriti veliko sprememb, ki pomenijo začetnega raka dojk, vendar ne vseh.
Najmanj jih odkrije pri mlajših ženskah (pred 50. letom), ki imajo gosto in nepregledno strukturo dojk.
Če mamografija ne odkrije bolezni in je izvid negativen, si mora ženska še vedno redno samopregledovati obe dojki (enkrat mesečno) in na vsaki dve leti ponoviti postopek mamografije.
Presejalni program za odkrivanje raka dojk v zgodnji fazi vključuje tudi ženske s kozmetičnimi silikonskimi vsadki. Silikonski vsadki v dojki sicer nekoliko zmanjšajo prikaz tkiva, vendar je preglednost še vedno zadovoljiva. Pri sumu, da gre za poškodbo vsadkov, preiskava ni priporočljiva.
Pravilen postopek samopregledovanja dojk
Ženska si mora dojke pregledovati vsak mesec. Do menopavze naj bo to reden samopregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, . kasneje na izbrani dan v mesecu.	M
Pozorna mora biti na spremembo dojke (večja, vdrta, izbočena, spremenjena bradavica, trdota), morebiten izcedek in na bolečino. V primeru sprememb mora čim prej obvestiti svojega zdravnika.
Ženska dvigne desno roko in položi levo dlan na desno dojko. Iztegne prste in jih primakne skupaj ter s krožnimi gibi pretipa celo dojko. Začne na zunanjem obodu in se z roko premika proti bradavici.
Ne preslišite najlepših trenutkov.
Nato se nagne naprej in podpre desno dojko z desno roko. Z nežnimi krožnimi gibi leve roke rahlo pritiska na dojko.
Nagne se naprej, spusti levo roko. S prsti desne roke pretipa levo pazduho, nato ponovi pregled še z razprtimi prsti
Postopek ponovi še pri drugi dojki.
Po kopanju si ogleda dojke v ogledalu in jih primerja. Prepriča se, da ni nobenih vidnih sprememb. Nato sklene roke za glavo in ponovno preveri, da ni sprememb
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
35
Ta teden se je začela Akademija zdravega življenja, trimesečni projekt, ki ga medijska hiša Novi tednik in Radio Celje pripravlja z ekipo 24ali-fe, ki je partnerica svetovno znane Mayo klinike. V treh mesecih bomo udeležencem, ki smo jih izbrali na podlagi strokovnih kriterijev, spremenili življenjski slog. Akcija se bo končala konec aprila. V tem času besede »hujšanje« ne bo, kajti ta prinaša samo stres, ampak bodo vsi v akademiji »postajali fit«. Novost projekta je, da ne gre le za izgubo odvečnih kilogramov, ampak tudi za celostno odpravo slabih življenjskih navad.

Dobili so že domačo nalogo
Skupina izbranih bo v tem času spoznala ključne stvari, na podlagi katerih bo ne le spremenila življenjski slog, ampak tudi svoje dojemanje samopodobe. Eden od stebrov, na katerih temelji projekt Akademija zdravega življenja je psihologija. Ostali trije stebri so medicina, šport in prehrana.
Prvo srečanje je minilo v spoznavanju aplikacije 24ali-fe. Ta je za vadbo sodelujočih v akademiji izjemnega pomena. Je namreč ključna vez s strokovno ekipo tudi v času, ko udeleženci ne bodo vadili
skupaj, ampak doma. Aplikacija bo natančno merila njihovo aktivnost in beležila, kako aktivni so bili, podatke o tem pa bodo dobivali in nadzorovali strokovnjaki iz 24alife.
In skupina je že dobila domačo nalogo. V naslednjem tednu morajo sodelujoči biti trikrat aktivni najmanj pol ure. To pomeni vadbo ali sprehod do takšne zmogljivosti, da se bodo dodobra spotili. Ali bodo domačo nalogo opravili, bo ekipa 24alife vedela takoj, saj ji bo to sporočila aplikacija. Ta bo udeležence vodila tudi skozi vse vaje, prav tako
bodo lahko v videoposnetkih spremljali pravilen potek in način vadb. Vsak udeleženec bo imel svoj individualen program vaj in koledar aktivnosti, ki jih bo izvajal doma.
Ves čas bo na voljo osebni stik s vsemi strokovnjaki, torej s kineziologoma, ki sta trenerja, s psihologom in z nutricio-nistko. Kakršnokoli vprašanje bodo lahko sodelujoči vsak trenutek poslali ekipi in bodo tudi dobili odgovor.
Uvodno predavanje o aplikaciji - ki jim bo zagotovo kdaj vzbudila tudi slabo vest, ker bo natančno beležila, kako
Svoj življenjski slog bodo v Akademiji zdravega življenja spremenili: Tamara Volasko,
Lea Kolar, Sladjana Komac, Tatjana Dremelj, Tanja Hribernik, Ivanka Kranjc, Cirila Suša, Magdolna Pajič, Jože Dimec, Marjeta Jager, Petra Plevnik in Tomo Banovšek. V skupini sta tudi naša sodelavca Branko Ogrizek in Luka Žerjav.
Podrobneje jih boste spoznali v naslednji številki Novega tednika.
je kdo priden tudi doma, ne samo v skupinskih vadbah - se je nato nadaljevalo s testom vzdržljivosti v fitnesu in s preverjanjem teže. Vadbe bodo narejene tako, da bodo individualne, torej vsi v naslednjih treh mesecih ne bodo izvajali enakih vaj. Kot darilo so zato dobili tudi merilce srčnega utripa, ki bodo vadbo usmerjali glede na t. i. varno območje srčnega utripa. Ta vodi vadbo na način, da nihče pri tem ne tvega poslabšanje zdravstvenega stanja.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grupa
Je prvo srečanje kaj dvignilo pritisk?
/AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
V fitnesu, kjer bo skupinska vaja, bodo prav tako ves čas pod strogim nadzorom. Skupne vadbe bodo postopne in pravilno izvedene. Za to bosta ves čas skrbela kineziologa Matevž Klevže in Katja Plaskan, ki sta že na prvem srečanju sodelujoče testirala in motivirala, da na njihovi poti do cilja ni nič nemogoče.
Aplikacija, ki omogoča tudi nadzor na daljavo. Naslednji teden se bo tako že videlo, kdo je najbolj priden in aktiven.
Udeleženci se bodo v akademiji naučili, kako se ločiti od večletnih slabih navad, dobili bodo motivacijske nasvete, s katerimi bodo izboljšali samopodobo, če je ta morda zdaj slabša. Ves čas v naslednjih treh mesecih bo sodelujočim pomoč nudil psiholog Iztok Žilavec. Nutricionistka Damijana Presečnik jih bo naučila zanimivih in poučnih stvari na področju prehrane. Saj veste, štetja kalorij tokrat ne bo ...
нЛ
Vsak v skupini je zapisal svoje cilje. Verjemite, da jih bodo z upoštevanjem navodil in z aktivnostjo uresničili!
- 1 ч ' « * * " «vjoJ^xWOaTU^ uxAlOjJf
36
AKCIJA
Začenja se sedma sezona akcije Naj maturantka in naj maturant. Bralci boste lahko v naslednjih mesecih ponovno izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - skuter in električno rolko - pomerila na javni prireditvi.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
V februarskih številkah časopisa se bo zvrstil prvi krog kandidatov, marca in aprila bomo predstavili še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU),
■	ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ),
■	SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT) in
■	EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC).
Pravila glasovanja
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
NAJ MATURANTKA
IN NAJ MATU^H
SEDMA SEZONA AKCIJE, foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja
1. Vid Podgrajšek
3. CV, SŠHVU
2. Nika Škruba
3. CV, SŠHVU
3. Matej Verbuč 4. AT, SŠHVU
4. Dolores Hercog
4. AT, SŠHVU
5. Tim Čurči 4. HT, SŠHVU
6. Janja Bevc 4. HT, SŠHVU
7.Aldin Sinanović 5. DHT, SŠHVU
8. Julija Cvelbar 5. DHT, SŠHVU
9. Andraž Hrastnik
2 KPTI, ŠCŠ
10. Lara Kovač
2 ŽPTI, ŠCŠ
11. Matjaž Meklav
3 AM, ŠCŠ
12. Nejc Kovač
3 BM, ŠCŠ
13. Ambrož
Voga 3 SP, ŠCŠ
14. Valerija Drolc
3 SP, ŠCŠ
15. Martin Pevec 4 T, ŠCŠ
16. Alenka Gradišnik 4 T, ŠCŠ
17. Filip Burnik 4. A, SŠGT
18. Marjeta
Tržan 4. A, SŠGT
19. Matic Rupnik
4. B, SŠGT
20. Anja Turk
4. B, SŠGT
21. Blaž Stanko
4. C, SŠGT
22. Luka Rakovič
4. Č, SŠGT
23. Neža Pratengrazer
4. Č, SŠGT
24. Tomaž Ostreuh
3. D, SŠGT
25. Nuša Maloprav
3. D, SŠGT
26. Tristan Romih
3. E, SŠGT
27. Monika Vrečko 3. E, SŠGT
28. Albin Nura
4. A, EŠC
29. Tinkara Velenšek 4. A, EŠC
30. Žiga Žgajner
4. B, EŠC
31. Ula Matek
4. B, EŠC
32. Rok Fale
4. C, EŠC
33. Alja Pečovnik
4. C, EŠC
34. Luka Cerovšek 4. F, EŠC
35. Ana Teržan 4. F, EŠC
Novi tednik in Radio Celje
www.nt-rc.si
Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko
Pod zaporedno številko: ^^ Ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
Ime in priimek:
Naslov:
Ste naročnik Novega tednika? U DA И NE
Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 27. februarja. Zmagovalca februarskega kroga glasovanja bomo objavili 1. marca.
Glasujte za svojega kandidata
Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta
skuter in električna rolka!
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
FRIMOBILcrty/center
Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado.
9
Andraž Hrastnik
ic
Valerija
Drolc
AKCIJA
37

Lara Kovač
џ Martin Pevec
11. Matjaž Meklav
Nejc Kovač
Ambrož Voga
■™™pj»<ru,„„
Alenka Gradišnik
^^ m	^^^ Marjeta Tržan
| X Filip Burnik	f
38
VRTNARIMO
V aplikaciji so informacije o več kot 60 vrtninah, zbrane iz različnih strokovnih knjig.
Večina funkcij digitalnega vrtnarskega pomočnika je zastonj, ker avtorji želijo, da se znanje in ideje prosto pretakajo.
Osebnega sodobnega pomočnika za vrtnarjenje boste našli na spletni strani posadi.si, uporabniki android telefonov pa ga poiščite v trgovini Google Play. Aplikacija je na voljo tudi lastnikom iOS (Apple) telefonov.
Bi tudi vi imeli osebnega
pomočnika na vrtu?
Zdaj je dostopen vsem - Posadi.si je sodobna in nepogrešljiva vrtnarska pomoč Čas za presajanje je do 11. °b 24. uri.
NE PREZRITE
V naslednji številki Novega tednika bomo predstavili, kako lahko zasnujete zasaditev na vrtu s pomočjo posadi.si.
strani 44-45
Setveni koledar
t
Tudi najbolj poučeni vrtnarji pogosto iščejo odgovore na »zelena« vprašanja. Ker so tudi rastline in zelenjava živa bitja, ki imajo svoj življenjski cikel, na katerega vplivajo različni okoljski in človeški dejavniki, vprašanj nikoli ne zmanjka. Še več jih imajo tisti, ki veljajo za »sveže« vrtnarje začetnike. Za vse omenjene je skupina strokovnjakov z različnih področij povezala svoje znanje in pripravila edinstven vrtnarski pripomoček, to je digitalni asistent za vrtnarjenje. Imenuje se posadi.si, sestavljata pa ga spletni portal in mobilna aplikacija.
Idejni vodja projekta Bojan Blažica, dr. informacij skih in
komunikacijskih znanosti, je navdih za aplikacijo dobil doma, in sicer pri očetu, navdušenem vrtnarju. »Prešinilo me je, da bi bilo očetove obširne zapiske o pridelovanju zelenjave mogoče v digitalni različici narediti bolj pregledne. Poleg tega so nasveti na vrtu enostavneje dosegljivi preko mobilnega telefona kot med goro papirjev.« Tako je z ekipo razvil vsebine in spletno mesto posadi.si. Člani so sodelovali še s priznanimi strokovnjaki iz Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije in s sodelavci
cije Republike Slovenije za okolje.
Osnova aplikacije je setveni koledar Marije Thun, v katerem lahko preverite, kateri dnevi so primerni za delo s posameznimi vrtninami. Lastne ugotovitve in metode lahko v aplikacijo zabeležite za prihodnje sezone. Dodano vrednost posadi.si predstavljajo vremenska napoved za vaš kraj, možnost nastavitve opomnikov za posamezna vrtna opravila, a tudi nasveti o gnojenju, zatiranju škodljivcev, najboljši razporeditvi vrtnin in druge informacije. Aplikacija je prilagojena po-
Delovanje aplikacije
»Nekega zimskega večera se gospa Koren odloči, da bo pripravila načrt za prihodnjo vrtnarsko sezono. Na portalu posadi.si odpre planer vrta, ki ji ob upoštevanju njenih želja, podatkov iz prejšnjega leta in dobrih medsosedskih odnosov med vrtninami svetuje, kako naj vrtnine razporedi po gredah. Na podlagi tega načrta mobilna aplikacija gospo Koren kasneje opomni, da je čas za okopavanje, ponudi ji
7. SR		cvet
8. ČE		cvet do 10. ure, od 11. ure list
9. PE		list
		
10. SO	list	
11. NE		
		plod
12. PO	plod	
13. TO	plod do 13. ure, od 14. ure korenina	
14. SR	korenina	
Ekipa, ki je zasnovala aplikacijo: Tilen Blažica, Bojan Blažica, Vanja Blažica, Marko Novak, Marko Koren
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
jih bo potrebovala,« bistvo aplikacije opisujejo njeni avtorji. »Če gospa Koren na primer na fižolu opazi črne pikice in ne ve, za kaj gre, jih s telefonom fotografira ter pošlje vprašanje na forum, kjer ji v kratkem času odgovori strokovnjak ali drug izkušen uporabnik, da gre za fižolovo listno uš. Sogovornik ji tudi svetuje, kako se nadloge najlažje znebi. Ko po upoštevanju nasveta fižol obilno rodi, gospa Koren s pomočjo aplikacije poišče nove recepte s fižolom. Ponosna na svoj dosežek fotografira fižol in fotografijo deli z drugimi s pomočjo spletnih omrežij. Ob tem opazi, da je nedaleč stran gospod Česnik pridelal čudovit krompir, in se takoj dogovori za menjavo.«
Po podatkih avtorjev osnovno aplikacijo uporablja že več kot 7.500 vrtnarjev. Aplikacijo si lahko naložite na telefon ali do nje dostopate preko računalnika. Za simbolično doplačilo lahko dobite še dodatne vsebine.
MRL
Foto: posadi.si
PISMA BRALCEV
39
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pismabralcev).
UREDNIŠTVO
V spomin
Odšla je celjska glasbena legenda
Po mesecu, preživetem v celjski bolnišnici, je 18. januarja letos preminil Oto Pestner st. Žal se bolezni ni dalo premagati.
Oto Pestner st. se je rodil 4. oktobra 1930 v Mostah pri Komendi. Bil je edinec mame Brigite in očeta Antona. Čeprav niso živeli v razkošju in je njegovo mladost zaznamovala tudi vojna, so mu starši pri enajstih letih kupili prvo harmoniko. Ta je od takrat do zadnjih dni ostala njegova velika ljubezen. Postal je poklicni glasbenik. Vedno je poudarjal, da je samouk. Čeprav ni poznal nobene note, so melodije, ki jih je izvabil iz glasbil, zvenele popolno.
Soprogo Ružico je spoznal pri dvajsetih letih v Krapini. Takrat je Oto z družino bival tam in pomagal v zabaviščnem parku. Z ženo si je dom ustvaril v Celju, kjer sta se jima rodila hči Liljana in sin Oto. Oba je imel zelo rad, s ponosom v očeh ju je spremljal celo življenje.
Veliko je igral in potoval ter na ta način živel svoje sanje. Pomagal je mladim glasbenikom, najbolj seveda svojemu sinu Otu in New Swing Quarte tu. S svojim igranjem je pustil velik pečat v tujini in domačem Celju. Tu je igral v hotelih, kavarnah in po vrtovih. Glasba je njegova
največja zapuščina. Njegovih nastopov ne bomo nikoli pozabili, s ponosom lahko zapišemo, daje celjska glasbena legenda. V enem od Otovih ansamblov je igral tudi oče Anton, včasih se je pridružil takrat sedemletni sin Oto ml. Pri Pestnerjevih se je glasba prenašala iz roda v rod. Glasbeno pot je Oto st. zaradi bolezni zaključil leta 2004 v kavarni Hotela Evropa v Celju. Kljub temu je ljubezen do glasbe prenašal naprej na svoje vnuke. Še samo nekaj dni pred svojim zadnjim izdihljajem je v bolnišnici z nasmeškom na obrazu vnukoma prepeval pesem Na planincah.
V zadnjih letih življenja je vzljubil fotografijo in računalništvo, za kar je v veliki meri zaslužen njegov najboljši prijatelj Mirko.
Pogrešali te bomo, čeprav nikoli ne boš zares odšel. Z nami boš ostal v naših srcih.
INES MEDANOVIĆ in LILIJANA PESTNER
Modri telefon
Evropska kartica
Poklicala je občanka, ki namerava oditi za dlje časa k hčeri v Nemčijo. Zanima jo, kako je z uveljavljanjem evropske kartice za zdravstveno zavarovanje v drugih državah. H kateremu zdravniku mora, da bo račun plačalo slovensko zdravstveno zavarovanje in kakšen je postopek uveljavljanja zdravstvene usluge? Prav tako jo zanima, za katere storitve lahko uporablja evropsko kartico za zdravstveno zavarovanje.
Odgovarja mag. Sergeja Travner iz celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
»Zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Sloveniji, imajo v času začasnega bivanja v drugih državah pravico do nujnega oziroma potrebnega zdravljenja. Posto-
pek uveljavljanja in obseg pravic do zdravstvenih storitev sta odvisna od tega, v kateri državi zavarovane osebe uveljavljajo zdravstvene storitve.
Bralka se zanima za Nemčijo, ki je članica Evropske unije. V državah članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter v Švici imajo zavarovane osebe med začasnim bivanjem pravico do nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev, in sicer neposredno pri zdravnikih ter zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Velja torej enako pravilo kot v Sloveniji, kjer lahko uveljavljamo storitve pri izvajalcih, ki imajo sklenjeno pogodbo z zavodom. Zdravnik v teh državah je dolžan nuditi storitve nujne pomoči in nujnega zdravljenja, poleg teh pa tudi vse tiste storitve, brez katerih bi se zdravstveno stanje osebe v času bivanja v tej državi lahko poslabšalo. Torej je pomembna tudi dolžina bivanja v drugi državi. Posebej
je treba opozoriti, da veljajo v času začasnega bivanja v tujini predpisi posamezne države. Za bralko so to nemški predpisi -tako glede obsega pravic kot tudi morebitnih doplačil. Več držav ima v zdravstvenemu sistemu tako imenovano participacijo, kar pomeni, da morajo bolniki pri uveljavljanju storitev, kljub temu da stroške prevzame zavod, plačati določen znesek samoudeležbe. Za uveljavljanje pravic izda zavod zavarovanim osebam evropsko kartico.
Predvidevam, da bo poslušalka potovala še v katero drugo državo, zato ne bo odveč tudi informacija za ostale države. V državah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene meddržavne sporazume o socialnem zavarovanju (to so Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija, Črna gora, Avstralija), imajo zavarovane osebe med začasnim bivanjem pravico le do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zdravnikih, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Obseg pravic je torej omejen le na nujna stanja, ki so predmet urgence. V teh državah uveljavljajo zavarovane osebe zdravstvene storitve prav tako z evropsko kartico (le v Avstraliji je treba k tej priložiti tudi potni list).
V ostalih državah (Egipt, Indonezija, Turčija, ZDA ...) imajo zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči. V teh državah evropska kartica ne velja, zato svetujemo skleni-
1 Љ JST f - *,	-
" '.......
IV ' Ц
Џ L
tev komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini.
Zavarovane osebe lahko naročijo evropsko kartico na tri načine: • Na spletni strani ZZZS (na naslovu https:// www.zzzs.si/ z uporabo hitrega gumba »naročanje evropske kartice« na vstopni strani). • S pošiljanjem SMS-sporočila na telefonsko številko 031 771 009. SMS-sporočilo vsebuje besedo »EUKZZ« in ZZZS--številko zavarovane osebe. Na primer: vsebina SMS--sporočila za osebo z ZZZS--številko 032822733 je »EU-KZZ032822733«. • Osebno v času uradnih ur v izpostavah in območnih enotah ZZZS.
Če je prejšnja kartica še veljavna, a je neuporabna (na primer če smo jo izgubili, je bila ukradena ali je uničena), potem lahko novo naročimo le osebno.
In še o povračilu stroškov: če zavarovana oseba potrebuje v tujini zdravniško pomoč in mora storitve plačati, lahko vloži zahtevek za povračilo stroškov v vseh enotah in izpostavah zavoda. Zavod v skladu z določbami veljavnih predpisov, meddržavnih sporazumov ali direktiv oziroma uredb EU uvede postopek in ugotovi morebitno upravičenost do povračila stroškov. V ta namen je treba predložiti vso razpoložljivo dokumentacijo in originalne račune. Če stroški nastanejo v državah EU, EGP, v Švici, BiH, Makedoniji ali Srbiji, jih zavod povrne v višini, kot bi jih priznala tuja zdravstvena zavarovalnica. Stroške nujnih zdravstvenih storitev, ki jih zavarovane osebe plačajo v državah, s katerimi Slovenija nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o socialnem zavarovanju, zavod v upravičenih primerih povrne v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji.
Treba je poudariti, da evropska kartica ne krije: • stroškov prevoza zavarovane osebe iz tujine v domovino • stroškov zdravstvenih storitev, ki jih nudijo turistične ali druge zasebne ambulante, ki niso del javne, državne zdravstvene mreže • stroškov zdravljenja oziroma poroda v tujih državah, če sta namen bivanja zavarovane osebe v tujini zdravljenje oziroma porod • v večini tujih držav stroškov prevoza zaradi poškodbe na smučišču (helikopter, reševalne sani).
Več informacij o postopkih uveljavljanja v posameznih državah, o naročanju listin za tujino in posebnostih v posameznih državah lahko preberete na spletni strani http s ://za varovanec .zzz s. si/. Če bralko zanimajo še katere podrobnosti, ji svetujemo, naj nas pokliče ali se osebno oglasi v zavodu.
Šentjur ga^ zaračuna, Šmarje ne
Poklical je občan Šentjurja, ki je postavil pred svojo hišo v občinskem središču nadstrešek za avtomobil. Zaupal nam je tudi svoje osebne podatke. Omenil je, da je za dovoljenje za postavitev plačal 440 evrov, in zatrdil, da je treba plačati v sosednji občini Šmarje pri Jelšah za takšno dovoljenje le 27 evrov. Po nje-
govih podatkih naj bi to stalo v Medvodah le 22 evrov. Prosi za pojasnilo, čemu takšna razlika med Šentjurjem in drugimi občinami.
Odgovorila je Polonca Ma-stnak iz Kabineta župana Občine Šentjur:
»Investitor je lani julija v Občini Šentjur oddal vlogo za odmero komunalnega prispevka za gradnjo nezahtevnega objekta. Gre za nadstrešek avtomobila v velikosti 27 kvadratnih metrov.
Na podlagi 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta. To je tisti, ki objekt na novo priključuje na komunalno infrastrukturo ali povečuje njegovo neto tlorisno površino oziroma spreminja njegovo namembnost. Osnova za odmero komunalnega prispevka je določena v 6. odstavku 39. člena Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur in 2. členu Odloka o programu opremljanja in podlagah ter merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Šentjur. Investitor je na podlagi izdane odločbe poravnal odmerjen komunalni prispevek v višini 380 evrov in upravno takso v
višini 22 evrov. Za preostali znesek v občini ne razpolagamo s podatkom, menimo pa, da je vanj vključen strošek upravne takse na upravni enoti.
Razlike med občinami pri izračunu komunalnega prispevka nastajajo zaradi več razlogov. Na izračun vplivajo vrsta in obseg zgrajene komunalne infrastrukture ter obseg stavbnih zemljišč na območju občine. Prav tako nekatere občine nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov in odlokov za odmero komunalnih prispevkov po veljavni zakonodaji.
In kako je z zaračunavanjem komunalnega prispevka v sosednji občini Šmarje pri Jelšah, ki jo je omenil naš bralec? V šmarski občini nam je odgovorila Sergeja Javornik: »Gradbena dovoljenja izdajajo krajevno pristojne upravne enote in ne občine. Eden od pogojev za izdajo posameznega gradbenega dovoljenja je lahko tudi vloga za izračun komunalnega prispevka. Občina Šmarje pri Jelšah za nezahtevne objekte - med katere sodi tudi nadstrešek navedene velikosti v vprašanju občana občine Šentjur - ne obračunava komunalnega prispevka.«
BJ
Valentinovo kulinarično razvajanje na gradu Tabor Laško
Trikrat Valentinov pozdrav iz kuhinje ★
hrustljavo tekoč rumenjak/tartufi/gomolj zelene/kaviar ★
mariniran losos/tatar, daši in zemlja rdeče pese/bezgove jagode ★
gosji tortelini, krema pistacije, gosji konzome, vložene češnje ★
brancinov file in tatar, limonin pire, in trikrat cvetača ★
topinamburjev sladoled/pasijonkin crčme brOlše in kaviar, espuma in drobljenec ★
čokoladni tartufi
i« w
novi tednik
Pavus
(УаАТЛ^^^0
74. februarja se bosta v Jutranjem ritmu z Evo in Dejanom pomerila dva para, ki bosta morala dokazati, kako dobro se poznata. Zmagal bo par, ki bo dosegel največ točk. Kuharski mojster Marko Pavčnik bo zmagovalnemu paru podaril Valentinovo večerjo v dvoje v svoji restavraciji Pavus na gradu Tabor Laško. Sodelujete lahko s kuponi, na Facebookovi strani Novi tednik in Radio Celje
ter spletni strani www.radiocelje.com in www.novitednik.com	^jP
Ime in priimek:
Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Tel. številka:
Podpis:
Datum:
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje s pripisom VALENTINOVO, ali pa ga prinesite na oglasni oddelek do 12. februarja do 16. ure.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
•kamra
Iz družinske kronike Antona in Marije Puncer (i)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Anton in Lojze postaneta siroti
Anton Puncer z izvoljenko Marijo Gros, ko je bil med vojno leta 1915 krajši čas na dopustu.
Anton (Tona) Puncer je bil rojen 6. 6. 1893 v Podgorju pri Letušu Francu Puncerju in Agnes (Nežki) Puncer, roj. Primožič, kot mlajši otrok. Puncerjevi so bili dokaj premožni, a ker sta starša kmalu umrla, so Antona kot otroka dali v rejo.
Imel je še starejšega brata Alojza, roj. leta 1886, ki je od Puncerjevih tet, ki nista imeli otrok, v dar dobil kmetijo, kjer se je po domače reklo pri Pla-hutih, v Paški vasi. Teti pa sta živeli v Podgorju na kmetiji, ki se ji je reklo pri Francetu. Od leta 1937 do 1939 je bil Alojz župan Šmartnega ob Paki (umrl je leta 1939). Imel je veliko družino, od devetih otrok je bilo pet poslanih v koncentracijska taborišča Auschwitz in Mathausen, dva sta bila poslana v celjski Stari pisker. Štirje se niso nikoli več vrnili domov.
Anton je po smrti staršev dobil izplačilo v denarju, ki je po prvi svetovni vojni zaradi menjave države in s tem tudi valute povsem izgubil vrednost. Zanj si je lahko kupil samo še obleko.

• •

Torek, 13. februar
►	9.15 MESTNA ČETRT LAVA
►	10.15 ZAČETEK POVORKE NA TRGU
CELJSKIH KNEZOV, SPREHOD PO MESTNIH ULICAH NA KREKOV TRG TER ZAKLJUČEK OB 11. 45 NA TRGU CELJSKIH KNEZOV PUSTNA POVORKA zaposlenih in učencev OŠ Lava kateri se bo pridružila skupina mask iz II. OŠ Celje.
Več: spletna stran OŠ Lava,
03 425 09 00.
OŠLava
►	10.00 do12.00
MESTNO SREDIŠČE
OCENJEVANJE NAJLEPŠE OKRAŠENIH PUSTNIH LOKALOV
Turistično in kulturno društvo Celje v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje
Torek, 13. februar
Na pustno povorko in rajanje
.00 TRG CELJSKIH KNEZOV
ZBIRANJE PUSTNIH MASK
►	15
►	15. 30 ULICE MESTNEGA JEDRA
►	16
• •
Sreda, 14. februar
Z
16.00 KREKOV TRG POKOP PUSTA
KD Svoboda Zagrad Celje v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje
Na pustni torek, 13.2. 2018, od 6.00 ure do 17.30 ure se bo odvijala popolna zapora Prešernove ulice za motorni promet in prepoved parkiranja osebnih vozil na parkiriščih v Prešernovi ulici, Trgu celjskihknezov in v peš coni starega mestnega jedra.
.00 KREKOV TRG
VELIKO PUSTNO RAJANJE S SKUPINO Zaka' pa ne in z animatorji
Najlepše maske v kategoriji Skupinska, Individualna ter Otroška maska kot tudi najlepše okrašen lokal v mestnem središču po izboru komisije, bodo prejeli bogate nagrade v obliki mestnih bonov v vrednosti 500, 250 ter 100 EUR ter nekaj lepih tolažilnih nagrad.
• •
Organizator popoldanske pustne povorke 13.2.2018
Pokrovitelj popoldanske pustne povorke 13.2.2018
Medijski pokrovitelj popoldanske pustne povorke 13.2.2018
ZAVOD CELEIA CEIJE
simbto
Bil je bil izkušen in daleč naokoli znan kot zelo dober čevljar. Ker v njegovem poklicu ni bilo dela, se je najprej zaposlil na pošti. Iz Šmartne-ga ob Paki je s konjem vozil pošto v Zgornjo Savinjsko dolino.
Anekdota
Ko se je Anton nekega dne vračal iz službe domov, so ga na vrhu gorenjskega klanca (na cesti Velenje-Mozirje, nad vasico Gorenje v občini Šmartno ob Paki) pričakali trije fantje, Letušani, in od njega zahtevali, naj jim da denar ali dušo. Rekel je: »Vam bom dal dušo in vse tri premlatil!« Res se je tako zgodilo. Zamenjali so ga namreč s splavarjem. Ti so običajno imeli ob vračanju s splavarjenja pri sebi veliko denarja. Prosili so ga, naj jih ne zatoži njihovemu očetu. Obljubil jim je, da bo njihov »spodrsljaj« zadržal zase.
Anton je v Zgornji Savinjski dolini spoznal Marijo Gros (po domače Soldatovo Micko), rojeno leta 1890 v Žlaborju 15 pri Nazarjah staršema Jakobu Grosu in Frančiški Gros, rojeni
Alojz Puncer je bil od leta 1937 do 1939 župan Šmartnega ob Paki.
Seničar. Domačiji se je po domače reklo pri Soldatih. Bila je izredno bistro dekle, vpisana v zlato knjigo v šoli v Rečici pri Savinji.
Z enaindvajsetim letom je Anton je kot prostovoljec odšel v avstro-ogrsko vojsko. Med vojno, leta 1915, se je rodila prva hči Katarina (Katka). Ker je bil na fronti, se z Marijo nista mogla poročiti in tako je
bila Katka do njune poroke, 8. januarja 1919, nezakonski otrok.
To leto se jima je rodila druga hči Marija, Micka. Mlada družina je živela na Marijinem domu v Žlaborju 15 v Nazarjah.
BOŽENA TANŠEK
Prihodnjič: Anton kot prostovoljec avstro-ogrske vojske
• •
ALBUM S CELJSKEGA
Zimske radosti ob Savinji, ok. 1955
Elizabeta Jenšterle na saneh na Savinjskem nabrežju s pogledom na nekdanji leseni most čez Savinjo, danes je približno na tem mestu Splavarjeva brv s celjskim Starim gradom v ozadju. Fotografirano približno na lokaciji pri današnji celjski knjižnici oziroma Kavarni pri Mišku Knjižku. Sinovi Elizabete Jenšterle se z nostalgijo spominjajo krasnih s snegom bogatih zim in s tem povezanih zimskih radosti ter lepega brezskrbnega otroštva, ki so ga celjski otroci v petdesetih in šestdesetih letih preživljali na obrežju Savinje.
Prispevala: Cvetka Jenšterle
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
FB Celje - knežje mesto, www.celje.si • J -
novi tedniki radio celie
BRALCI POROČEVALCI
41
Dobrodelna akcija za brezdomce in ljudi v stiski
Društvo Beli tiger je pripravilo akcijo zbiranja zimskih oblačil in obutve z naslovom Ogrej mi telo, ogrej si srce. Društvo je zbralo 14 velikih kartonov oblačil. Društvo UP-ornik (Boris Karabonja) iz Maribora je darovalo konzerve rib in vrečo sladkarij. Z nami v vsaki dobrodelni akciji sodeluje tudi Studio kchake, slaščičarstvo Klemen Siter, s. p, Miklošičeva ulica 1, Celje, ker vedno podari zakladnico svojih dobrot, tortic in peciva. Vsem smo iskreno hvaležni za vse podarjeno.
Vsi ljudje ne morejo v zavetišča za brezdomce (kapacitet je še vedno premalo), zato v društvu Beli tiger dajemo velik pomen pomoči v različnih situacijah, da posameznik najde novo identiteto, nove cilje in novo perspektivo. Zato se podajamo osebno med ljudi, kajti le tako lahko v odnosu z drugim pridemo do globljega stika s svojim bistvom in dobi naše življenje smisel. Prva naloga društva je, da posamezniku povrnemo njegovo dostojanstvo in vredno-
te, s katerimi bo zanj svet spet takšen, kakršen je že bil. Če ima posameznik varno okolje, ki se mu reče dom, lahko skupaj z bližnjimi in drugimi, ki so mu ponovno pripravljeni dati neko dostojanstvo, vzpostavi svojo lastno vrednost in občutek koristnosti, prav tako hitreje pride iz krize in začuti, da lahko ponovno zaživi.
26. januarja je društvo Beli tiger s prostovoljci vsa zbrana oblačila in donacije odneslo med ljudi in jim jih izročilo. Vizija društva je, da vsako donacijo dobi človek, ki jo potrebuje, osebno. V Celju je bila akcija deljenja pomoči pred železniško postajo. Oblačila za otroke in mamice so člani predali Varni hiši Celje in Materinskemu domu Bresternica pri Mariboru.
Društvo Beli tiger načrtuje nekaj večjih projektov za ljudi na ulici tudi letos, vsekakor pa je v dolgoročni cilj zapisalo tudi ustanovitev podružnic in upamo, da bo prva kmalu tudi v Celju.
MP
Likovna govorica dijakov
V četrtek, 25. januarja, so v avli doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli tradicionalno razstavo, ki so jo letos poimenovali Likovna govorica dijakov. Na njej so dijaki likovne smeri Gimnazije Celje - Center predstavili svoje likovne izdelke. Razstava bo na ogled do 15. februarja.
Na odprtju je v uvodu govorila Lidija Koceli iz ZKŠT, nato je šolo in dijake predstavila dijakinja Lava Volk Petrovski iz Zabukovice, koncu je zbrane nagovoril tudi ravnatelj Gregor Deleja ter se ZKŠT Žalec zahvalil, da so lahko njegovi dijaki vsako leto gostje v Žalcu in da lahko
dostavijo svoje stvaritve. Za popestritev odprtja je poskrbela Nili Zlatoper, ki je na saksofon zaigrala nekaj skladb.
Program likovne smeri umetniške gimnazije je najmlajši od treh (še gimnazija in predšolska vzgoja) na Gimnaziji Celje - Center. Vanj se že 15 let lahko vpisujejo osnovnošolci iz Celja in širše regije, ki jih zanimata umetnost in umetniško ustvarjanje ter želijo poleg splošnega znanja pridobiti še poglobljen pogled na umetnost in razviti svoj dar ter veselje za lastno ustvarjanje. Po štirih letih šolanja in opravljeni splošni maturi se odločajo za zelo različne
študijske programe - tako umetniške (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, vizualne umetnosti, restavratorstvo, hortikultura, oblikovanje tekstilij, svetlobe ...) kot neumetniške (zgodovina, slovenščina, matematika, tuji jeziki - angleščina, nemščina, ruščina ..., pomorstvo, pravo ...), umetniško ustvarjanje pa ohranijo kot prosto-časno dejavnost. Šolsko delo je obogateno še z mnogimi zanimivimi obšolskimi dejavnostmi v šoli in izven nje (ekskurzije, tabori, izmenjave ...), ki dijakom širijo znanje in obzorje ter oblikujejo njihovo osebnost.
TT
Popolni na maturantski ples
Tilen in Ajta v eni od preobrazb
BRALCI POROČEVALCI
@
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ((Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13 in 93/15) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Otok I
I.
(1)	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta Otok I. Predmet OPPN je pridobitev pogojev za gradnjo, obnovo in rekonstrukcijo objektov, javnih in zelenih površin ter sanacijo in dograditev komunalne, prometne in druge infrastrukture.
(2)	Območje OPPN vključuje naslednje zemljiške parcele: 874, 873/5, 873/3, 873/6, 869, 870, 871, 872, 797/21, 797/7, 873/1, 797/7, 865, 866, 867, 797/23, 860, 861, 862, 863, 864, 798/1, 799/1, 800/1, 801/1, 802/1, 798/1, 799/1, 802, 803, 804, 797/4, 797/6,797/15, 854, 855, 856, 857, 858, 859, 797/39, 797/90, 853, 852, 797/20, 797/16, 797/37, 846, 847, 848, 849, 850, 851, 797/11, 797/12, 1151, 1152, 1153, 1154, 1155, 1187, 1188, 1189, 1190, 836, 837,838, 839, 840, 845, 797/10, 1150, 825, 826, 827, 828, 829, 830, 831, 832, 833, 834, 835, 797/9, 815,816, 817, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 797/95, 797/94, 797/93, 797/92, 797/67, 797/67, 797/68,797/69, 797/70, 797/71, 797/72, 797/73, 797/8, 797/13, 1156/1, 1156/2, 1157, 1158/1, 1159/1,1158/2, 1160/1, 1160/2, 1160/3, 1161, 1159/2, 1161, 1162, 1166, 1167, 1168/8, 1168/7, 1168/10,1169, 1168/2, 1170, 1171, 1172/1, 1165/2, 1165/3, 1165/4, 1164/1, 1164/5, 1164/2, 1163, 1172/1,1172/2, 1172, 1174, 1175, 1176, 1177, 1177/1, 1177/2, 1177/3, 1180, 1182, 1183, 1184, 1173,1184/1, 1184/2, 1184/3, 1184/4, 1184/5, 1184/6, 1185, 1186, 1191/2, 1191/1, 1193/4, 1193/1, 1193/2, 1193/3, 1193/4, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 797/3, 797/40, 797/42, 797/44,797/46, 797/48, 797/50, 797/74, 797/75, 797/76, 797/77, 797/78, 797/79, 797/80, 797/81, 797/82,797/83, 797/84, 797/85, 797/86, 797/87, 797/88, 797/89, 797/52, 797/54, 797/56, 797/58, 797/22, 797/19, 1178/4, 1178/6, 1178/7, 1178/8, 1178/9, 1178/5, 1179/2, 1179/1, 1193/5, 1193/6, 1193/7,1193/8, 1193/9, 1193/10, 1193/11, 1193/12, 1193/13, 1193/14, 1193/15, 1192, 1194, 1199/1, 1199/2, 1198, 1201, 1202, 1203, 1196/2, 1204/2, 1199/1, 1200, 1196/2, 1197, 1195/1, 1195/2, 1199/1, 1199/2,1199/3, 1199/4, 1199/5, 1199/6, 1199/7, 1199/8, 1199/9, 1199/10, 1199/11, 1199/12, 1195/2, 1195/1,1196/1, 1191/3, 2503/2, 1205/1, 1206, 1206, 1208, 1205/2, 1206, 1199/1, 1205/1, 1209/1, 1221/4,1221/1, 1221/3, 1221/5, 1221/6, 1221/7, 1221/8, 1221/9, 1221/10, 1221/11, 1221/12, 1221/2, 1224/3,1224/2, 1224/6, 1224/7, 1224/5, 1225, 1209/2, 1226, 1225, 1227/2, 1227/3, 1227/4, 1227/5, 1227/1, 873/1, 797/7, 797/25, 797/26, 797/27, 797/28, 797/29, 797/30, 797/31, 797/32, 797/35, 873/7, 873/2,873/4, 798/3, 798/2, 798/5, 799/2, 800/2, 798/4, 873/8, 873/2, 873/7, 797/33, 797/63, 797/64, 797/40,797/41, 797/43, 797/45, 797/47, 797/49, 797/51, 797/53, 797/55, 797/3, 797/96, 797/3, 797/65,797/66, 797/61, 797/60, 797/59, 1168/9, 1168/11, 2544, 1175, vse k.o. Celje.
II.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 9. 2. 2018 do vključno 12. 3. 2018
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja, Trg celjskih knezov 9, Celje in
-	na sedežu Mestne četrti Kajuh, Malgajeva 4, 3000 Celje.
III.
Javna obravnava bo 7. 3. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 12. 3. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN-Otok«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje:
http://moc.celje.si/moc planiranje stalisca in na mestih javne razgrnitve.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Številka: 3505-4/2016	Bojan Šrot
Datum: 25. 1. 2018	župan
Zaključek humanitarne akcije pomoči Rednakovim
Požar je 2. decembra lani popolnoma uničil stanovanjsko hišo Emila Rednaka in njegove partnerke Kristine, ki je bila tik pred porodom. Težka situacija se nas je gasilk in gasilcev PGD Šalek tako dotaknila, da smo organizirali in izvedli humanitarno akcijo, s katero smo zbirali finančna sredstva za pomoč pri obnovi doma. Humanitarno akcijo smo zaključili v četrtek, 25. januarja, v prostorih PGD Šalek, kjer smo šaleški gasilci Rednakovima simbolično predali ček v vrednosti 6.892 evrov.
K temu lepemu znesku je prispevalo več kot 160 darovalcev: ljudi dobre volje, društev, podjetij, občin in drugih organizacij iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Nad odzivom in rezultati smo
bili presenečeni. Nakazila so prihajala tudi iz Nemčije, Srbije in celo iz Saudove Arabije.
Iskrena zahvala vsem, ki ste priskočili na pomoč, prispevali in pomagali s širjenjem našega poziva po družabnih omrežjih. Hvala tudi VTV Studiu, podjetju Naš čas in drugim medijem za objave ter promocijo humanitarne akcije.
Ob predaji čeka smo se pošalili, da je zbranih sredstev ravno za nove temelje družinske hiše. In kakšni temelji bodo to! Zgrajeni in povezani s prijateljstvom, sočutjem in skrbjo za sočloveka.
MG
Zdravju naproti 750 pohodnikov na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je tretjo soboto v januarju pripravilo 36. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letošnji je potekal v sončnem vremenu, ob začetku pohoda je živo srebro kazalo okrog minus dve stopinji Celzija.
Pohoda se je, kot je povedal predsednik PD Polzela Miroslav Jegrišnik, udeležilo približno 750 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške. Voden pohod je bil s Polzele, pohodniki pa so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Andraža nad Polzelo. Že po tradiciji so pohodniki na cilju pri Planinskem domu na Gori Oljki (726 metrov nadmorske višine) dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, in čaj, podelili pa so jim tudi priznanja.
Za deseto udeležbo je priznanje dobilo osem pohodni-kov, za dvajseto pet, za trideseto Slavko Škrubej iz Celja, na novo pa se je vpisalo 64 pohodnikov. Vseh 36 pohodov se je udeležil Ferdo Glavnik s Polzele.	TT
BRALCI POROČEVALCI
43
Medgeneracijsko povezovanje
Projekt medgeneracijske-ga povezovanja in sodelovanja ima v OŠ Lava 12-letno tradicijo in ves ta čas med drugim šola sodeluje z Domom ob Savinji. Vsako leto v okviru medgeneracijskega sodelovanja učenci obiščejo starejše v domu in z njimi ustvarjajo, se pogovarjajo ter spoznavajo drug drugega.
Učenci so vsako leto zelo navdušeni nad skupnimi ustvarjalnimi delavnicami. Naše dolgoletno sodelovanje izkazuje pozitivna doživetja učencev in oskrbo-
vancev doma, saj se znajo pogovarjati, sodelovati, učiti drug drugega ter se zabavati. Oboji so navdušeni nad druženjem.
Učenka Tina Lipovšek je zapisala svoje vtise.
V četrtek, 25. januarja, se je nekaj učencev 4.b-razreda udeležilo obiska varovancev Doma ob Savinji. Skupaj smo ustvarjali pomladne šopke in se prijetno družili.
Vsi so bili zelo prijazni. Postregli so nam s keksi in pijačo. Vse je bilo zelo lepo okrašeno in dišeče. Veliko
smo se zabavali in pogovarjali s starostniki. Skupaj smo ustvarjali rože, ki smo jih po-
tem razstavili. Najbolj mi je bilo všeč, ko sva se z mojo novo starejšo prijateljico ve-
liko smejali. Opazila sem, da čeprav so že starejši, se znajo zabavati kot otroci.
Skratka, bilo je super in tega dne ne bom kmalu pozabila.
Za otroke v stiski so organizirali peti dobrodelni ples
Predsednik Jadralnega kluba Maltezer Ljubo Žnidar
Na Polzeli je bil v 20. januarja dobrodelni ples Jadralnega kluba Maltezer, na katerem so zbirali sredstva za otroke v stiski.
Ob osmi obletnici delovanja Jadralnega kluba Maltezer s Polzele so tudi letos priredili dobrodelni ples s srečelovom. Jadralci so se v imenu dobrodelnosti družili v Kristalni dvorani gradu Šenek že peto leto zapored.
Z lanskim izkupičkom so omogočili počitnice na morju trem otrokom iz socialno najbolj ogroženih družin. Ob letošnjih zbranih sredstvih je predsednik kluba Ljubo Žnidar povedal: »Izredno smo veseli, da bomo glede na letošnji znesek, 1.155 evrov, kar je največ sredstev do zdaj, omogočili morske počitnice štirim otrokom. Projekt negujemo z vso skrbnostjo, močno željo in vnemo, da
bi nam uspelo vsako leto zbrati čim več. Zato smo še toliko bolj hvaležni slehernega odziva podjetij in posameznikov, ki se povežemo v srčnosti, sočutju in dobrodelnosti.«
Poleg s plesom so jadralci večer pre-pletli s kulturnim programom, ki ga je pripravila Dragica Sternad Pražnikar. Poleg glasbe in umetniškega performansa je vseboval tudi poetično besedo. Da si morje, kultura in dobrodelnost v jadralnem klubu podajajo roke že od njegove ustanovitve, je potrdil tudi Ljubo Žnidar: »Imeti rad morje in razpreti jadra je način oziroma kultura življenja. Tako kot je na jadrnici pomembno usklajeno in vzajemno delovanje celotne ekipe, slehernega člana, je enako pri delovanju družbe, v kateri živimo. Da gojimo pristne in iskrene odnose, usmerjene k drugim ljudem,
za skupno dobro in si medsebojno pomagamo po svojih močeh in zmožnostih. In čutenje ter izvajanje dobrodelnosti pomenita, da skušamo pomagati tistemu delu ekipe celotne družbe, ki je tega najbolj potreben. Na jadrnici smo odvisni drug od drugega in tudi vsi posamezniki v družbi smo povezani drug z drugim. Dobrodelnost pomeni, da se zavedamo medsebojne odgovornosti in skrbnosti ter ju z zgledom prenašamo na generacije, ki prihajajo za nami.«
Dogodek je, kot se za obletnico spodobi, sklenil razrez torte, obuditvijo spomina na prvi dobrodelni ples ter z zahvalo vsem, ki so prispevali k uresničitvi še ene dobrodelne akcije. »Še naprej bomo dobrodelno delovali. Naša jadra polni z vetrom upanja, da lahko prispevamo k bolj kakovostnemu življenju otrok iz najbolj ogroženih družin,« je sklenil predsednik kluba.
GV
Delavnice s Turističnim društvom Nova Cerkev
V začetku januarja smo s Turističnim društvom Nova Cerkev pripravili zanimivo delavnico. Izdelovali smo ptičje hišice, ki so nam jih pripravili in pomagali sestaviti nekateri člani društva.
Delavnice so potekale ob prijetnem dopoldanskem druženju, pticam pa bomo popestrili jedilnik in jim ponudili slastna sončnična se-
mena, da ne bodo lačne, ko bo pritisnila zima na naša vrata. Delavnice smo imeli v Podružnični šoli Nova Cerkev in Podružnični šoli Socka. Pridružili so se nam otroci Vrtca Mavrica enote Nova Cerkev in enote Socka ob pomoči dedkov, saj naši malčki niso mogli sami izdelati želene hišice.
Vsak učenec si je izdelal hišico za domov, vsi razredi
pa so naredili še po eno skupno, ki jo bomo imeli v šolskem parku in poskrbeli, da bo vedno napolnjena s ptičjo hrano.
Veseli smo, da imamo tako aktivno društvo v kraju, in vedno radi z njimi sodelujemo. Komaj že čakamo na nove izzive, ki jih zagotovo ne bo zmanjkalo.
PETRA OFENTAVŠEK, POŠ Nova Cerkev
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju je izvedla javno predavanje z naslovom Kriptosvet - napihnjen balon ali zamujena priložnost, ki je naletelo na velik odziv javnosti. Predavanje je naletelo na izjemno zanimanje med mladimi in širšo zainteresirano javnostjo, saj se ga je udeležilo več kot sto obiskovalcev.
Uveljavljen finančni analitik in upravljalec premoženja ter naš nekdanji diplomant Luka Gubo je spregovoril o tem, kaj so kriptovalute, da mora posameznik, če želi začeti trgovati, najprej imeti kriptodenarnico
in svoj zasebni ključ, ki ga mora skrbno varovati. Pojasnil je, kako potekata prodaja in nakup kriptovalut, ter predstavil pomen rudarjenja, kaj je zanj potrebno in kaj prinaša rudarjem zaslužek. Omenil je, da se ti v želji po hitrejšem uspehu povezujejo v mining poole in si v primeru uspeha delijo nagrado.
Mlade je opozoril, da ni sistema, ki bi vedel, kaj in kdaj kupiti in kdaj prodati. Težko je oceniti, v kateri fazi napihnjenega balona smo, zato je mladim svetoval, naj raje svoj čas investirajo v znanje o finančnih trgih ter kriptovalu-
tah, kar jim bo koristilo pri iskanju zaposlitve.
Opozoril je tudi na možnosti prevar in dodal, da skladi in investicijske banke še ne morejo sodelovati v kripto-svetu ter da čaka trenutek, ko bo zakonodaja to omogočala. Razprava se je končala, ko so odgovore na svoja vprašanja dobili vsi vedoželjni posamezniki.
Na fakulteti je obenem projekt Evropske integracije in finančna pismenost, kar naj bi prispevalo k ozaveščanju mladih za odgovorno ravnanje z denarjem.
AL
Kriptosvet - sanjska naložba ali napihnjen balon?
44
MLADI ZA MLADE
Strani v zvezku
Le zakaj sem pustila prvo stran prazno? Mogoče zato, ker je takšna kot moje življenje. Ima črte, vendar nič napisanega. Prva vrstica je izbrisana brez razloga. Ob robovih je vijolična črtica, ki mi bo postavljala meje. Stran je prazna najbrž zato, ker ima zvezek toliko strani, da lahko kadarkoli obrnem list in začnem znova. Resnica je, da ima vsak zvezek svoj konec, ne glede na to, koliko strani ima - petdeset ali sto. Pomembno je, kako boš ravnal s temi sttaami.
Sedim v prostoru z zeezkom pred nosom, s peresnico in z zvezki na mizi... Razmišljam o term, da zvezek ne bi imel svojega bistva, če ne bi bilo različnih pisal, s katerimi pišemo, pocamo p o njem. Ne bi bilo črk, ki zapolnjujejo zvezek, ga popestrijo, mu dajejo zunanjo podob o.
Sledi izbrisanega p.sala ... To je tisto, kar je bi.cs izbrisano. Če ponovno napišemo na mesto določeno besedo, vidimo, da je tisto, kar je napisano na tem mestu, popravljeno. Vendar ni čisto tako, kot je bilo prej. Črke niso tako čiste, razlivajo se po papirju, čeprav se nam zdi pomembno zgolj to, da smo izbrisali napako. Ne glede na to, ali je posledica tega na papirju lepa ali ne, torej vse pusti za seboj sledi in večkrat so to naše napake. Te sledi so napake, ki so oproščene, a nikoli pozabljene in pustijo prav takšno grdo sled, kotjo pustimadežizbrisanega.
Torej je papir življenje, brisalci so čas, pisalasolohkoljudje,kipišejo našaži-vljenja. Vendar papir smo tudi mi in naša življenja. Če nebi bilo papirjain pisai, ne bi mogli pisati in s tem tudi brisalti ne bl moglibrisalL
AJLA GROŠIČ, dijakinja proarama Ustvarjalka modnih oblačil
Za Modrim volanom ...
V sklopu oddaje Volan, ki jo predvajajo na kanalu A, jr bilo or-ga nizirano tekmovanje Modri volan. Po zmagi na lo lski ravni sem
te udeležil polfinalna, ki je potekal v AH Furman na Ptuju. Na pot sem se odprsvil ob 7.30 s spremljevalci profesorji in sošolci Alešem, Toma-
žem, Urošem in Kevinom. Tekmovanje se je začelo ob 9.00 s teoretičnim delom. Temu je sledil praktični del tekmovanja z menjavo pnevmatike, zavornih ploščic in odpravo skrite napake na električnem sistemu. Po praktičnem delu so izračunali osvo-
jene točke in razglasitev finalistov. V finale sem se uvrstil kot tretjeu-vrščeni. Pred začetkom finalnega dela tekmovanja je sledilo kosilo. Po njem smo se odpravili nazaj v delavnico, kjer smo opravili finalno nalogo, in sicer pregled vozila pred zimo. Nalogo sem opravljal drugi po vrsti. Dosegel sem najboljši čas, vendar sem bil tudi najbolj površen, kar je bila posledica hitenja. Opazil sem tudi napako na podvozju avtomobila, za katero je komisija določila, da ni pomembna, zato je ni bilo treba ugotoviti in zapisati, kar je po mojem mnenju nestrokovno, saj če je na vozilu kakšna napaka, jo je treba ugotoviti in odpraviti. Po tekmovanju so razglasili rezultate. Dosegel sem drugo mesto, zmaga mi je ušla za malo manj kot minuto. Bil je zanimiv dan, poln dogodivščin in novih izkušenj, ki jih ne bom nikoli pozabil.
ŽIGA MEKLAV, dijak programa Avtoservisni tehnik
Nega nohtov
Pravijo, da je ženska urejena samo takrat, kadar ima urejene nohte in roke. Dandanes vsi kozmetični saloni nudijo takšne in drugačne manikire, nege nohtov in umetne nohte. Nohte moramo redno negovati in zanje skrbeti kot za druge dele tslesa, saj imajo zelo pomembne naloge. Pozimi je koža na rvkah os posebej suha in občutljiva, vatoje pravilna nega še toliko bolj pomembna. Najbolje se js izogibat. umivanju s prevročo vodo. In tudi kakšna krema po umivanju ne škodi. V osnovno nego rok poleg kreme vključite še pihng in kopel. Piling opravite
enkrat na teden, kopel lahko tudi večkrat. Poznam primer, ki ga lahko poskusite tudi doma. Pogrejte skodelico mleka in vanj za pet minut namočite roke. Ta postopek bo namreč okrepil vaše nohte in hkrati navlažil kožo.
Zdravi nohti so gladki, enakomerne barve in trdote, brez madežev ali belih pikic. Nekatere spremembe na nohtih so neškodljive. Poleg vseh dejavnikov, s katerimi se dnevno srečujejo vaši nohti, je za mehke in lomljive nohte kriva tudi uporaba grobih detergentov in agresivnih odstranjevalcev laka. Nič kaj pozitivno na nohte ne vpliva niti hladno in suho vreme. Možnost cepljenja nohtov pa boste? preprečili tudi s pravilnim
piljenjem. Najboljše so kristalne/ steklene pilice. Z njimi nohta ne boste poškodovali. Po piljenju morate konico nohta namreč vedno zapreti s polirno pilico ali polirnim blokom. Drugače se nohti plastijo in »cufali«.
Nohte lahko pred zunanjimi škodljivimi vplivi zavarujete z mandljevim oljem, izvlečki čajevca ali ognjičevo kremo. Poškodbam nohtov se najlažje izognite tako, da jih ne uporabljate kot orodje za praskanje, puljenje ali trebljenje. In seveda, dajem vam tri namige za lepe nohte. Za zdrave nohte je vedno najboljše, da jih pilite vedno v eno smer. Enakomerno spiljeni nohti so neugodno okolje za umazanijo in mikrobe, zato
ostanejo zdravi dlje časa. Laka ni priporočljivo odstranjevati več kot dvakrat na teden, saj se lahko hitro izsušijo.
Za lakiranje nohtov vedno uporabite podlak, lak in nadlak. Ko nohte namažete z nadlakom, jih potopite v posodico s čim bolj mrzlo vodo. Lak bo tako bolj obstojen. Nekaj naravnih pripravkov za nohte: uporabite kokosovo ali ricinusovo olje in ga vmasirajte v nohte in obnohtno kožico ter pustite nekaj časa. Ali pa kozarec vode zmešajte s sokom polovice limone in v mešanico potopite nohte ter jih v njej očistite. Tako očistite nohte in obnohtno kožico.
EMRA KASUMOVIĆ, dijakinja programa Frizer
Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje.
Avtorica ilustracij: Ana Marija Rizmal, dijakinja programa Frizer
v
Življenje
Zakaj bi žalovali za tistim, kar je mimo? Zakaj bi se predali? Raje novemu sledimo! Življenje teče kakor ura brez kazalca. Saj to je vendar igra, igra brez igralca. Vsak si svojo pot utira, a življenje nas zavira, kot da ni dovolj nemira. Zato moramo se zbrati,
kot ekipa delovati, saj življenje je prelepo in z dobrotami odeto, če skupaj se držimo, na vse slabo pozabimo. AJLA GROŠIČ, dijakinja programa Oblikovalec modnih oblačil
OTROŠKI VRTILJAK
45
V barvitem okolju ustvarjalnih, igrivih in sproščenih otrok
Na obisku v Vrtcu Hudinja v Celju
V zadnjih mesecih se je o Vrtcu Hudinja, ki je enota Vrtca Tončke Čečeve, v glavnem govorilo le v povezavi z menjavo onesnažene zemljine. Zaradi obiska vrtca pred dnevi lahko prepričano in mirno zatrdimo, da po krivici. V tem sodobnem, prostornem, živopisnem in prijetnem vrtcu je toliko življenja, igrivosti, sproščenost in prijetnega vzdušja, da človek težko ostane ravnodušen.
Tokratna predstavitev bo nekoliko drugačna kot sicer, za kar so poskrbeli kar naši gostitelji, otroci, ki so nam kot pravcati turistični vodniki ob sodelovanju vodje vrtca Jožice Železnik predstavili nekaj zanimivih vsebin in dejavnosti ter nas popeljali po lepih barvitih prostorih vrtca na Hudinji.
Miša Kostić je tako povedala, da moramo nujno videti igralnico, v kateri so naslikali ure in kjer uprizarjajo zanimivo igrico, izštevanko o stenski uri, ki je v obliki sove, posebnosti njihovega vrtca »Tudi knjižnico, kjer imamo zanimive slikanice in druge knjige, morate obiskati,« je še pristavila Miša.
Neja Kračun nam je predstavila dejavnost kuharskega krožka. »V Veseli kuha-riji, kot imenujemo naš krožek, smo pri-
»Jaz pa vam bom predstavila gledališko sobo, kjer je veliko glasbil, na katera se učimo igrati, tam tudi pojemo in plešemo. Zabavajte se in uživajte!« je bilo mikavno povabilo Nejle Bajrektarević v še en zanimiv prostor hudinjskega vrtca. V dneh našega obiska so se otroci iz skupine Muzikalčki pripravljali na koncert ob kulturnem prazniku, kamor povabijo star-
Naši turistični vodniki po Vrtcu Hudinja z vodjo Jožico Železnik.
še in prijatelje vrtca, da jim zaigrajo in zapojejo pesmi Kuža pazi in Marko skače.
Deja Rejc Vipotnik je podrobneje spregovorila o telovadnici. »V njej imamo poligon, na katerem tečemo, hodimo, se plazimo in premagujemo ovire. Tudi to vam bomo pokazali, boste videli, kako je zanimivo.«
Julija Grogl nam je predstavila zimzeleno priljubljeno igračo otroštva - kocke. Takšne čisto posebne za nas, ki smo obiskovali vrtec v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »To so bimo kocke z dolgimi palčkami, ki se lahko oprimejo drugih kock. Z njimi narediš število,« je razložila Julija in dodala, da dekleta zelo rada s fanti igrajo namizni nogomet, novo pomembno pridobitev med igračami v Vrtcu Hudinja.
Vse, kar so nam predstavili mladi vrtčevski turistični vodniki, sva si s fotografom tudi ogledala in bila res navdušena, koliko nadebudne energije in prvinske življenjske radosti je v celjskem Vrtcu Hudinja.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
V nledališki sobi so se predstavili Muzikalčki ki so
zainrali na
»V Vrtcu Hudinja je devet oddelkov, in sicer dva prvega starostnega obdobja, dva kombinirana in pet oddelkov drugega starostnega obdobja. Skupno je v vrtcu 176 otrok. Vseh zaposlenih v enoti Hudinja je 25, od tega 19 strokovnih delavcev. V tem vrtcu deluje tudi centralna pralnica za vse ,t preostale vrtce v Celju, posebnost vrtca je gledališka soba, kar je redkost med sloven-1 skimi vrtci,« je nekaj osnovnih
i
podatkov o Vrtcu Hudi-nja predstavila vodja Jožica Že-leznik.
»To je naša znamenita ura.«
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Resnice o moških
V čem sta si podobna moški in računalnik?
... videti je, da naredijo vse, ampak če jih ne programiraš, ne naredijo ničesar.
Zakaj vse ženske slabo vozijo?
... ker so vsi inštruktorji moški!
Zakaj imajo moški raje device?
... ker ne prenesejo kritike!
Zgodaj
Zakaj petelini tako zgodaj kikirikajo?
Ker potem, ko se zbudijo kokoši, ne pridejo do besede.
Spet skupaj
»Zakaj si tako žalosten? Kaj se je zgodilo?« vpraša Lojze prijatelja Marka.
»Oh, moja tašča je umrla!«
»Moje iskreno sožalje,« reče Lojze.
»Hvala. Veš, mene je govor župnika tako pretresel. Rekel je, da bomo v nebesih spet skupaj.«
Voda
Duhovnik se pelje v avtu in ga ustavi policist.
»Gospod, ste kaj pili?«
»Ne, nič, samo vodo.«
Policist sumničavo pregleda notranjost avta in vidi vino: »Ampak spoštovani oče, v tisti steklenici je vino!«
Duhovnik sklene roke in se ozre proti nebu, rekoč: »Oh, Jezus, spet si mi to naredil!«
Slovenci nismo leni, vendar smo podvrženi spomladanski utrujenosti, poletni sopari, jesenski melanholiji in zimski romantik
	Ш
	
Ш	Г ј^Иљ^д
	K/
porocen
ločen
/7\
Ce se poročiš pri 22-23 letih je isto, kot če greš iz žurke
ob 2 0,3 Oh. % © ©
Slovenščina je živ jezik, ki se spreminja!
Ženski se ne reče več, da je " dobra mrha " ampak, da je le " estetsko harmonizirana "
In taki, ki rada da se ne reče "da je radodajka ", ampak, da je "spolno osredotočena" ali " seksualno ekstrovertirana"
He reče se, da ima ženska " preveč vsajenega silikona ", ampak, da je " medicinsko obogatena"
In ne reče se, da ženska " nima čudovite ritke ", ampak, da je " sedalno superiorna"
In ne reče se, da je " preveč namazana ", ampak, da je " kozmetično prenasičena".
IN GLEDE MOŠKIH: Moški niso " pijani", ampak so " kemijsko intoksicirani
In če butasto gledajo v kuhinji,
niso " neumni", ampak so " v drobnem razkoraku s pametjo ".
In če " ne znajo kuhati ", pomeni to samo, da so " mikrovalovno usmerjeni".
SUDOKU 295
REŠITEV SUDOKU 294
»Koliko tehtaš, Jožica?« »Z očali vred 90 kilogramov.« »Kaj pa brez očal?« »Ne vem, ker ne vidim na tehtnico.«
2	9	8	7	5	1	6	3	4
6	5	3	4	9	8	1	7	2
7	4	1	2	6	3	9	5	8
4	1	2	8	7	5	3	6	9
9	3	6	1	4	2	7	8	5
5	8	7	6	3	9	4	2	1
8	7	9	5	1	6	2	4	3
1	6	5	3	2	4	8	9	7
3	2	4	9	8	7	5	1	6
Vse slikovne šale vir: splet
	8							7
	6				3		5	
	3				4		8	9
9				6	8			
			2			4	9	6
4								
		1	9					
			7	1				
5		3				6		
Nagajanje po moško
Pa kaj je s temi presnetimi dedci, da ne morejo nikakor doumeti, kako pomembna sta red in čistoča? Očitno se ne zavedajo, da bi bilo v družinah, če bi na tem področju pokazali vsaj malo dobre volje, veliko manj prepirov in slabe volje.
Naj začnem kar z materjo vseh nesporazumov - s straniščno školjko. Je res tako težko odpirati in zapirati njen pokrov? Najbrž je. Ampak zakaj? Jaz sem svojega sina »pravil straniščne školjke« naučila takoj, ko je prerasel kahlico. In ni bilo prav nobenih težav. Verjamem, da je o vsem svojega sina poučila tudi moja tašča. Gospa je namreč tako zelo pedantna, da pri njej ne najdeš prahu niti v kleti ali garaži, omarice v shrambi pa se svetijo že na daleč. Kaj se torej s fanti zgodi kasneje, ko odrastejo? Genetska napaka zagotovo ni, saj so tako imenovano izplakovalno stranišče izumili šele konec 19. stoletja. Najbrž bo tako, da je pred leti kakšen moški preprosto ugotovil, da je s straniščnim pokrovom »fajn babo jezit«, in se je to potem razširilo po svetu in zdaj imajo očetje in sinovi skrivne sestanke, na katerih sinovi očetom prisežejo, da ne bodo ne dvigovali ne spuščali straniščnih pokrovov.
Ampak dogajanje v stranišču je, vsaj pri nas doma, še najmanjša težava. Moj se je namreč do zadnje podrobnosti izuril v nagajanju s predali in z omarami. To mi tako para živce, da vam ne morem povedati. Ko zjutraj zapusti stanovanje, za njim ostanejo odprti predali, iz katerih visijo nogavice in spodnje perilo, na široko odprta so tudi drsna vrata na omarah, odprta je celo posoda za shranjevanje kruha. Da o tem, kakšno razdejanje, vsaj po mojih merilih, pusti za sabo takrat, ko se odpravi na katero od svojih športnih aktivnosti, niti ne izgubljam besed! In tako dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Nobena prošnja, nobeno kričanje, nobena grožnja ne zaležejo. Ko mu kaj rečem, me gleda, kot da sem padla z Marsa.
Zato sem, tega je že kar nekaj časa, sklenila, da ga bom na vsak način naučila kozjih molitvic in spravila v red. Nekega jutra sem, preden sem tudi sama odšla od doma, v kuhinji, dnevni sobi in spalnici odprla vse predale, odprta sem pustila tudi vratca večine omar. Ko sem popoldne prišla iz službe, me je že pri vratih pričakalo: »Se je tebi čisto zmešalo? Kaj za vraga si iskala zjutraj? A te doma niso naučili, da je treba za sabo pospravljati?«
Seveda sem vsa ta pame-tovanja preslišala in upala, da bo doumel moje sporočilo. Joj, kako sem se lahkoverni-ca uštela! Že naslednje jutro so me spet pričakale nogavice in spodnjice, ki so visele iz predala, v kopalnici pa se mi je nesramno na široko odprta »režala« straniščna školjka.
MATILDA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ŠALJIVA IGRA S HAR-LEKINOM
KrižamKe uqanKe
DEKANOV NAMESTNIK
GOGOLJ: ... BULJBA
ZORMAN: DRAGA MOJA ...
POLOTOK V RUSIJI
SODELAVKA OBVEŠČEVALNE SLUŽBE
Povsod z vami
KLUB, KJER IGRA NOGOMETAŠ NA SLIKI
OSKAR DANON
NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ
NAJVIŠJI VZOR
GLAVNO MESTO ESTONIJE
PREHODEN IN KRATKOTRAJEN SREDOZEMSKI VETER
MAJHNA PTICA
SKUŠI SORODNA RIBA
CELJSKA TOVARNA ZNAMKA ŠPORTNE OPREME
NEKD. KIT. PREDSEDNIK SHAOQI
PEVKA (AMANDA)
SODOBNIK ILIROV
PTIČJA SAMICA VERIGA (ZASTAR.)
RASTLINO-SLOVEC
DIRIGENT KUNEJ
ZRAK (ANG.)
STROK. ZA RADIOLOGIJO KRAJ PRI MOKRONOGU
OTROK
STROKOVNJAK ZA TURKO-LOGIJO
TELESA, KI NIHAJO
JAZZ PEVKA FITZGERALD ANDRE AGASSI
NEUREJENOST MISLI
PESNIK ŽUPANČIČ
ITALIJANSKI SKLADATELJ VIVALDI
SILVA ČUŠIN ZNANILEC (STAR.)
TEHTNICA (POG.)
LIV TYLER
IGRALEC VALIČ
ABELOV BRAT
RAHITIČEN ČLOVEK
ŠPANSKO
Ž. IME PREDM. S ČAROVNO MOČJO
KRADLJIVEC PASJI GLAS
KDOR KIDA (REDKO)
OPTIK (REDKO) SEVERNOAMERIŠKO JEZERO
INDIJANSKI
ČOLN KRAJ PRI POLJČANAH
ODISEJEV OTOK
TELICA (LJUBK.)
AFRIŠKA
REKA ANGLEŠKI GLASBENIK (MARC)
17
ZAHODNO-AFRIŠKA DRŽAVA
DESET ZAPOVEDI
12
DIRKALNI KONJ
NEKDANJA ITALIJANSKA VALUTA
VREMENAR-KA NA POP TV MORELJ
PLADENJ (POG.)
ŠVEDSKI INDUSTRIJSKI KONCERN
ANGLEŠKA POP PEVKA MOYET
NAJVEČJI MORSKI SESALEC VELEUM
JOHN LENNON
IZDELOVAL-KA COPAT
DALMATINSKO MESTO
CELJE
SRBSKI JEZIKOSLOVEC KARADŽIĆ
TALNA OBLOGA
ZNAK ZA TON
NAPIS NA
KRISTUSOVEM KRIŽU
KRAJ PRI POSTOJNI
INDIJSKI VERSKI SPISI
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 13. februarja.
Geslo iz številke 5: Februar mesec kulture.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
3ik

Izid žrebanja
Tri enakovredne nagrade, kava in slaščica po izbiri za dve osebi, ki jih podeljuje Olivie Gourmet, Gosposka ulica 10, Celje prejmejo: Marija Peperko iz Šmarja, Marjeta Amon iz Štor in Cvetka Žmauc iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Potrdila o nagradah jim bomo poslali po pošti.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca |M
Še pred koncem tedna boste uspeli narediti tisto, kar imate že nekaj časa v načrtu. Ne oklepajte se nečesa, česar ni več, in se ne trudite tega obuditi v življenje. Čas je, da vse zgradite na novo. Pri tem vas bodo spremljale srečne okoliščine. Energije boste imeli ogromno, zato je bistveno, da jo tudi porabite. V nasprotnem primeru boste zelo nemirni.
Praznični dan boste znali izkoristiti in čas lepo preživeti. Lepo vam bo v družbi dragih ljudi, sprostili in poveselili se boste. Naučili se boste, da vas ne bo več skrbelo, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Nikoli ni prepozno, da začnete delati tisto, kar menite, da je prav. Počutje bo lahko nekoliko nihajoče, zato se potrudite za zmernost v delovanju. Ne pretiravajte z večjimi napori.
S svojim ravnanjem lahko presenetite, kar je vaš adut. Nihče ne bo pričakoval takšnega odziva, zato boste imeli prednost pred drugimi. Vaša inovativnost se ne bo ustavila pri prvi zmagi, saj je ta le ena od stopničk v nizu naslednjih. Odlično se boste znašli. Lahkotno boste uživali tudi v romantičnih trenutkih in nič kaj veliko ne boste pripravljeni analizirati stanja. Prav je, da se naužijete vsega lepega in se sprostite.
škorpijon
Dvojčka
Obeta se krajša pot, ki jo boste želeli spremeniti kar v mini počitnice. Z malo iznajdljivosti vam to lahko tudi uspe. Najboljši nasvet je največkrat zelo preprost in neposreden. Ne pozabite tega, ko se boste morali odločiti, kaj vključiti v pogovor. Bodite pazljivejši glede zdravja, krivulja vitalne energije upada. Dodatki vitaminov, mineralov in počitek, vse to potrebujete.
Rak
Tokrat boste načrtovali zelo premišljeno in skrbno. Prav navdihnilo vas bo odkritje, da nekdo verjame in zaupa v vas. To vas bo dodatno motiviralo, da boste izpeljali drzen projekt. Na koncu se bo izkazal tudi kot dobičkonosen, kar ni vaš namen. Tako boste uspeli doseči še enega svojih ciljev. Veselili se boste prostega časa in porabili ga boste tako, da boste združili prijetno s koristnim.
Strel ec
Skrbno boste poskrbeli, da se bodo vsi dobro počutili v vaši družbi. Zavedajte se moči, ki vam jo daje urejeno družinsko življenje. To vam bo omogočilo, da se boste mirno soočili z vsem, kar se bo dogajalo. Miru vam tokrat ne bo mogel nihče vzeti. Prosti čas boste preživeli zelo prijetno. Dela vam ne bo manjkalo, ampak vam bo tudi v veselje. Še zlasti ker boste dokončali delo, ki se vleče že kar nekaj časa.
Lev
Delali boste pravo analizo svojega stanja. Ugotavljali boste, da je pred vami še velik del poti, ki jo morate prehoditi. Osrečil vas bo občutek, da imate prijatelje in niste sami tudi v trenutkih, ko jim nimate česa ponuditi. Nitke, ki ste jih stkali v preteklosti, so zelo močne. Kot pravi pripadnik svojega znamenja boste svojo pozornost usmerili tudi v prihodnost. Čas, ki prihaja, bo zelo pester.
Kozorog
Zanimiva dogajanja bodo v teh dneh pred luninim mlajem in sončevim mrkom, še zlasti če boste znali brati med vrsticami. Z nekom boste na enaki valovni dolžini, imeli boste občutek, da ste povezani telepat-sko. Ne boste se predajali toku dogodkov, zanimal vas bo vir tega toka. Vrnili se boste k izvoru. Nič ni dokončno, o tem se boste prepričali v teh dneh, ko se boste morali ponovno ukvarjati s staro situacijo.
Osredotočali se boste na najbolj bistvene zadeve, znali boste ločiti zrnje od plev. Najbolje bi bilo, da se znebite vsega, v kar ste verjeli, saj vas trenutno znana dejstva samo omejujejo. Tokrat morate pristopiti izvirno, inovativno in zelo samozavestno. Ko boste storili prvi korak, bodo drugi sledili čisto v naravnem ritmu. Prijazno se boste odzvali v situaciji, ki vam bo malo dvignila tlak, čeprav boste dvomili, ali je to pravilno. Seveda je tako prav.
Vodnar Цд
Devica
Z veliko volje in strasti se boste lotili obveznosti. Tisto, kar dobite prelahko, vas ne bo zanimalo. Željni boste novih izzivov, zato boste ubrali manj ravno pot. Zato pa bo vaše zadoščenje na koncu toliko večje. Upravičeno boste ponosni nase, saj boste vse odlično izpeljali. Prijatelj vas bo prosil za nasvet in modro boste svetovali. Zelo lepe in romantične trenutke boste doživeli in lepo vam bo v družbi drage osebe.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
V dnevih pred luninim mlajem, ki bo tokrat prav v vašem znaku in ga bo spremljal tudi sončev mrk, boste lahko nekoliko bolj na trnih. Nihče drug ni odgovoren za vašo srečo razen vas. Preštejte vse stvari in ljudi, ki vas osrečujejo, in bodite zadovoljni, ker jih imate. Hvaležno srce privabi še več sreče, miru in blagostanja. Več planetov v vašem znaku vam bo v pomoč in oporo in v naslednjih dneh boste lahko odlično napredovali.
Ribi
Dnevi, ki so pred vami, bodo zanimivi in pestri. Nekaj bo odvisno od vas, vse pa tudi ne. Potrebno bo tudi prilagajanje ljudem in okoliščinam. Vaše garanje, kot ga trenutno občutite, bo nagrajeno. Naj vam ne bo žal energije, časa in napora, saj se bo vse izteklo v najlepši možen scenarij. Z Venero v svojem znaku boste na ljubezenskem področju blesteli. Izžarevali boste lepo in zelo privlačno energijo.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
5
8
10
6
11
4
15
2
9
18
ČLEN
7
3
16
19
14
13
NOV»
Prva številka le v prodaji.
Za vse ljubitelje malega ekrana in kakovostnih križank.
TV ^
1»»
48
RUMENA STRAN
O volitvah pa tokrat nobene?
Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je na tradicionalnem sprejemu uspel najti tudi trenutek čisto zase. V tistem trenutku najbrž ni razmišljal o kakšnih preglavicah, saj je tudi novinarjem pohvalil odnose z Mestno občino Celje in drugimi verskimi skupnostmi v občini. Le kaj ga je tako prevzelo? Mikaven pogled s prizorišča srečanja, ki sega vse do zelo lepo obnovljenega in urejenega Starega gradu? Ali pa je bil trenutek s samim seboj ob pogledu na zimsko tihožitje tisti preprosti razlog za osredotočen pogled?
Foto: SHERPA
Šentjurska kultura se na ogled postavi
Na tradicionalnem sprejemu celjskega župana Bojana Šrota za verske skupnosti je, kot je razvidno na fotografiji, vladalo zelo sproščeno razpoloženje. Očitno se udeleženci vsako leto že zelo veselijo prijateljskega srečanja. K dobremu razpoloženju je morda prispevalo tudi to, da letošnjih lokalnih volitev udeleženci še omenili niso, čeprav bosta na njih v različnih vlogah, v tekmi za župansko in svetniško mesto, nastopila gostitelj srečanja, celjski župan Bojan Šrot, in dolgoletni strankarski sopotnik, predsednik SLS Marko Zidanšek. Oba sta se prijetno zaklepetala s celjskim škofom dr. Stanislavom Lipovškom in z vodjem pastoralne službe na škofiji Mihom Hermanom. Skrajno levo je Ingrid Mastnak, direktorica celjske občinske uprave.
Foto: SHERPA
Osrednjo šentjursko proslavo ob kulturnem prazniku si je ogledal tudi nekdanji šentjurski župan Jurij Malovrh, eden redkih gospodov, ki na prireditev vedno pride s klobukom na glavi. V sproščenem klepetu smo ga ujeli z Mihaelo Rožej, vodjo enote Slivnica šentjurskega vrtca in s Petrom Krčem, predsednikom šentjurske Karitas.
Od leve: Bojan Kontič, Uroš Kuzman, Franjo Bobinac, Brigita Kropušek Ranzinger in Erik Kapfer.
Pametno je biti pameten
Velenje je spet korak pred ostalimi občinami v celjski regiji, saj se lahko pohvali s prvim Vzorčnim mestom v Sloveniji in Evropi.
Vzorčno mesto ima izrazito moško energijo, saj ima dva »očeta«, to sta Erik Kapfer in Miha Cojhter. Direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger priznava, da ni goreča privrženka sodobne tehnologije in da se je v tej zgodbi s sodelavkami znašla kot pračlovek z ognjem. »Najprej ga je od daleč opazoval, nato se je opekel, kasneje je ogenj ukrotil in ga uporabil sebi v prid. Tudi me smo želele sodelovati pri tej novi zgodbi, saj prinaša napredek, novost, novo energijo v naše mesto.« Da je pametno podpreti pametne ideje, meni župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je dal zeleno luč za sofinanciranje projekta. Pameten in hkrati smešen je eden od promotorjev Vzorčnega mesta Uroš Kuzman, ki je doktor znanosti, a tudi uspešen komik in kulturni ustvarjalec. Da v korak s konkurenco lahko stopaš le, če si pameten, posledično pa drugačen od drugih, je prepričan predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Dodal je, da za naše največje industrijsko podjetje velja načelo nemška kakovost, italijanski dizajn in slovanska duša. Pametno, ni kaj!
Foto: GrupA
Celjska ljubitelja kulture Valentin in Mirjana Steblovnik sta tokrat skočila v Šentjur, da preverita, kaj ponuja tamkajšnja kultura. Fotografije mladih umetnikov, ki so oblikovali šentjurski program, bosta shranila za svoj foto album.
Kako bosta promovirala Vzorčno mesto, sta se pogovarjala znanstvenik Uroš Kuzman in direktorica podjetja Skaza Tanja Skaza. Pri promociji mesta jima bo pomagala še svetovna prvakinja v plezanju Janja Garnbret. Glede na svoje spodobnosti bo mladim zagotovo pokazala, kako se da z novim znanjem priti še višje.