"Pay for delay" : a subtly hidden, overlooked or ignored transatlantic divide : exemplified on the Actavis decision of the US Supreme Court and the servier decision of the EU Commission

angleški

2016

letnik 76, številka 1

intelektualna lastnina    patenti    karteli   pravna ureditev

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Razmerje med kartelnim pravom in pravom intelektualne lastnine, predvsem patentnim pravom, ki podeljuje izključne pravice, je od nekdaj napeto in opredeljeno z medsebojnim nezaupanjem ter nerazumevanjem protagonistov obeh disciplin. Šele v zadnjem desetletju se je uveljavilo prepričanje, da kartelno pravo in pravo intelektualne lastnine delujeta kot tandem v korist novih in boljših tehnologij, izdelkov in storitev, ki so na voljo potrošnikom po nižjih cenah. Sodno in upravno obravnavanje t. i. pogodb pay for delay pa razodeva, s kakšnimi zapleti in s koliko težavami je obremenjena uporaba kartelnega prava pri pravnih poslih na področju, na katerem se soočata obe pravni disciplini, in kako težko je najti dobro uravnotežene rešitve, ki upoštevajo cilje tako patentnega kot tudi kartelnega prava. Prispevek obravnava pravna položaja v zvezi s to problematiko po pravu ZDA, kot ga je uporabilo Vrhovno sodišče v zadevi Actavis, in po pravu EU, kot ga je uporabila Evropska komisija v zadevi Servier, ter poudarja razlike med njima, upoštevajoč relevantne dejanske okoliščine obeh zadev. Pristop Evropske komisije je sklepno kritično ovrednoten v luči nedavne razlage 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jo je podalo Sodišče EU v zadevi Groupement des Cartes Bancaires.

12.01.2017