if tin Prisidmt, A. S. Burtoson, Postmaster 6enril. j r The largest Slov< Weekly in the Uni •States of America. Uiued ermry W«da««U j OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1*15, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. s OFFICE: 1951 W. 22ad Place CUetgc, 10. f No. 6. Štev. 8. Chicago. 111., IS. lebruarja (February) 1918. Leto IV. Volume IV. Iz urada duhovnega vodje K. S. K. J. Ob svojem nastopu kot duhovni vodja K. S. K. J., se obračam najprvo do vas, častiti mi duhovni sobratje, slovenski duhovniki sirom Amerike ter vas iskreno prosim vsestranske pomoči v spolno van ju mojih novih dolžnosti. Vsi dobro vemo, kako se sovražnik naše vere trudi, da bi uničil najdražji naklad, sv. vere v srcih naših rojakov. Da, vsa, tudi najpodlejša sredstva so mu dobrodošla samo da doseže svoj namen. V koliko je sovražnik že dosegel ta svoj cilj, to lafoko vidi vsakdo, ki se le malo ozira okoli po naših slovenskih naselbinah. Bomo li mi slovenski duhovniki to mirno gledalj? Bomo li še nadalje gledali, kako se volk bliža v ovčjih oblačilih čredam in kako jedno za drugo trga iz našega stada. Ne, in nikakor ne ! Združimo se in z vsemi močmi delujmo za ohranitev sv. vere med našim narodom; saj v to smo poklicani! Ko se je pred kakimi dobrimi petindvajsetimi leti pričel naš narod mnogoštevilnejše naseljevati v Ameriki, tedaj so istočasni voditelji naroda sprevidili potrebo združenja. Pričela so se ustanavljati razna društva širom Amerike, katera so se pozneje združila v našo dično Kranjsko-Slovensko Katoliško Jednoto. Ta Jednota si je postavila JUk ayoje .geslo "Vse za vero, dom in .narod." Kdo izmed nas slovenskih duhovnikov, delujočih na slovenskih župnijah ne vidi rad svojih žup-ljanov v Jednoti, ki si je postavila to krasno geslo? Tu je, kjer vas kot duhovni vodja K. S. K. J., prosim, da se združimo, ter delujmo za napredek K. S. K. J. Naj ne bo med nami nobenega, ki bi ne pripadal k ti dični Jednoti. Pokažimo mi duhovniki, kot vo-telji svojemu narodu pot v Jednoto; bodimo mu vzgled, vzor v ti zadevi. Z združenimi močmi delujmo na to, da ohrani ta Jednota katoliški značaj. Dragi mi slovenski duhovniki, delujoči na slovenskih župnijah! Smem li vas prositit, da mi pomagate v tem, da bodo društva spadajoča h K. S K. J. vedno in povsod točno izvrševala svoje verske dolžnosti? Smem li vas prositi, da me. kot duhovnega vodjo zastopate pri svojih društvih, v svojih župnijah ? Vsak župnik, vsak duhovnik pozna razmere v svoji župniji^ pri svojih društvih in njemu je lažje paziti na to, da društvo ohrani svoj verski značaj, nego pa duhovnemu vodji, ki je mogoče na stotine milj oddaljen od društva. Z združenimi močmi bomo ohranili svoj narod zvest načelu, za katero so naši pradedje prelivali svojo kri, zvesti katoliški veri. Naj pa nihče ne misli, da hočem ukazovati ali zapovedovati. Ne, nikakor ne, ampak samo pomoči vas prosim, častiti mi duhovni sobratje, pomoči katere sem prepričan, da mi ne boste odrekli in za katero naj vam Vsehogočni o-bilo poplača. S srčnim pozdravom obračam se tudi do vas, cenjeni člani in članice K. S. K. J. tndi vas proseč, da ostanete zvesti onim obljubam, katere ste naredili pri svojem vstopu v Jednoto. Napa Jednota je katoliška in kot taka mora tudi ostati. Za nekatoličana ali za katoličana, ki noče spolnjevati svojih verskih dolžnosti, ni prostora v nji. Pri spol nje van ju verskih dolžnosti ne mislim, da je že zadosti, da oddaš svoj spoved-ni listek o velikonočnem času svojemu društvenemu tajniku. Ne, član Jednote mora biti praktičen katoličan; živa, a ne suha veja na drevesu Jednote. Vzemite v roke pravila K. S. K. J. Čitajte ondi Člen H., Člen XII. 90., Člen XEV. 121 in 122 ter koneeno pre-čitajte še počasi in natačno o-brednik, kateri se mora rabit? pri Sprejemu vsakega novega člana v Jednoto (točka 213). V teh točkah so začrtane natančne dolžnosti članov in članic K. S. K. J., kar se tiče verskih zadev. Vsak član K. S. K. J., ki ima kaj spoštovanja do samega sebe, se bo ravnal po teh točkah, ne da bi ga bilo treba v to siliti; vsaj dobro ve, kaj je obljubil tedaj, ko je pristopil v Jednoto. Vedeti je moral, da so pravila za to narejena, da se po njib ravnamo, ne pa da jih kršimo. Uradniki Jednote naj že zastopajo ta, ali oni urad, ako hočejo biti dobri uradniki, morajo paziti na to, da članstvo spol nuje Jeduotina pravila in se morajo tudi sami točno ravnati po določbah, ki jih njim pravila predpisujejo. Nobeden 'Član ali članica ne more zameriti uradniku, ki vestno spolnjuje pravila Jednote in pazi na to, da jih tudi drugi spol-njujejo. Opozoril sem vas na to točko radi tega, da, ako kdo zapade kazni, radi nespolnjevanja verskih dolžnosti, kakor so predpisana po Jednotinih pravilih, naj se ne jezi na duhovnega vodjo,, ampak na samega sebe, ker jedino sam si bo krrv. Ako kdo ne spolnjuje pravil Jednote, nima nobene pravice v Jednoti in naj ne sili v njo; ako je pa pripravljen pokoriti se pravilom, tedaj bo vedno z največjim veseljem sprejet v Jednoto in vse članstvo Jednote ga bo smatralo za svojega brata ali sosestro. Dolžnost me veže, da vam naznanim, da se je približal čas, ko mora vsak dober katoličan opraviti svojo velikonočno dolžnost, to se pravi iti k sv. spovedi in prejeti sv. obhajilo. Ta čas traja od prve postne nedelje do Presv. Trojice t. j. letos od 17. februarja do 26. maja. Od vsakega člana in članice K. S. K. J. se bo zahteva* lo, da opravi svojo velikonočno dolžnost, ter da se pri prvi mesečni seji po preteku velikonočne dobe izkaže pri svojem društvenem tajniku a spovednim listkom, ako tega že popreje ni naredil. Ta teden sem poslal na vse društvene tajnike toliko spoved-nih listkov, kolikor ima vsako društvo članov ali članic. Društvene tajnike prosim, da idejo s temi listki do svojega č. g. župnika, ter da z njim urede vse, kar se tiče društvene spovedi. Kjer-nimate domačega slovenskega župnika, tamkaj naj tajniki urede z župnikom dotične cerkve, kamor člani društva spadajo. V slučaju, da bi temu ali onemu društvu ne bilo mogoče dobiti slovenskega spovednika in če društ-veniki niso zmožni zadosti angleščine, da bi se v angleškem izpovedali, tedaj prosim, da se mi to naznani in če mi bo le mogoče, hočem pomagati. Opomnil bi še rad, da kjer le mogoče naj društva skupaj opravijo sv. spoved in korporativnp pristopijo k sv. obhajilu. To da ugled društvu in vpliva na one, ki še niso pri Jednoti, da tudi oni zažele biti njeni člani. Takoj na prvi redni mesečni seji po 26. maju naj društva izvolijo poroto dvanajsterih mož in pred to poroto naj se postavi vse one, ki niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, da se jim da priložnost zagovora. Društveni tajniki naj pa takoj sporoče na urad duhovnega vodje imena vseh onih, ki so in ki niso opravili svoje verske dolžnosti. Ako dotični župnik župnije kamor spada društvo, podpiše tajnikovo poročilo, tedaj ni treba pošiljati spovednih listkov nazaj na urad duhovnega vodje; v nasprotnem slučaju pa se bo vedtio zahtevalo spovedne listke. Porotniki naj se ravnajo točno po pravilih Jednote in sicer člen XXVI. Tajnike se pa prosi, da naznanijo izrek porote duhovnemu vodji, kateri naznani to glavnemu predsedniku in glavnemu tajniku, na kar sledi suspendacija onih ki se nifo hoteli podvreči verskim pravilojn 1 Jednote. To je načrt mojega poslovanjf, kot duhovnega vodje K. S. K. J. Upam in pričakujem, da mi ne bo treba nikdar strogo nastopiti, ker pričakujem, da bodo cenjeni člani in članice radevoljno spolnjevali Jeduotina pravila. A reči pa moram z vso odločnostjo že vnaprej, da kjer bo treba braniti katoliški značaj Jednote, ne poznam nobenega strahu, nobenega prijateljstva. Tajnike vseh društev prosim, da pri prihodni društveni seji prečita jo te vrstice članom, da bodo vedeli, pri čem da so, da se pozneje nihče ne bo izgovarjal, češ da ni vedel, kaj se od njega pričakuje. S srčnim pozdravom na vse članstvo ostajam Vaš Frančišek J. Ažbe, duhovni vodja K. 8. K P* Waukegari, Tli, "dne 13. febr. iT Razne vesti. Ameriški transportni p&rnik torpediran. Washington, D. C., 7. febr. ob 2. uri zj. — Minuli torek, popoldne, dne 5. t. m. je bil blizu irskega obrežja torpediran prvi ameriški transportni parnik namenjen v Evropo. Označeni transportni parnik je napadla in potopila nemška submarinka. Glasom prvega semkaj došlega poročila, se je nahajalo na tem prevoznem parniku 2179 Američanov; od teh se jih je rešilo 1912, ostali se pa še pogrešajo. Transportni parnik se je*imenoval "Tuscania", ki je bil last Anchor parobrodne družbe, katerega je angleška vlada posodila Združenim državam. Na tem pazniku se je nahajalo več ameriških vojaških oddelkov iz severozapada (države Michigan in Wisconsin). Nesreča se je pripetila na morju med Irsko in Škotsko blizu mesta Buncrana Larne in Londonderry, kajti prve rešence so privedli v označena pristanišča. "Število žrtev zmanjšano. London, Anglija, 8. febr. —Glasom najnovejših poročil se poroča še 101 žrtev potopljenega prevoznega parnika "Tuscania" in' sicer 73 ameriških ' vojakov ter 28 angleških mornarjev; slednji so bili prideljeni moštvu na tem parniku. To število potrjuje tudi tuk. ameriški poslanik. Našli prva trupla ponesrečencev. Neko irsko pristanišče, 7. febr. — Izmed 101 pogrešanih žrtev torpediranega parnika "Tuscania", je voda vrgla danes na skalnato obrežje 44 trupel (Američanov) in sicer 15 milj oddaljeno od kraja nesreče. Trupla teh ponesrečencev so bila tako poškodovana, da ni mogoče nikogar spoznati. 1 Ker še niso imeli ameriški vojaki izpolnjenih identifikacijskih kartic, je torej nemogoče dognati imen teh žrtev. Vsi ti vojaki bodo pokopani v grobu. Pomoč ob pravem času. Ko je bila "Tuscania" torpedi-rana krog 7. ure zvečer, je izdal poveljnik iste na vse strani rešilne klice S. O. S. kar je privabilo na lice mesta številno angleških rušilcev in drugih bojnih ladij. Delovalo se je z vsemi sHami na to, da se je rešilo karnajveč mogoče veliko jUevilo potnikov (vojakov) tega transportnega parnika. Reševanje je trajalo celi 2 uri, kajti parnik se je jel potapljati šele okrog 9. Ure zvečer. Z malimi rešilnimi čolni so spravili iz vode številno ponesrečencev, ki so v skrajni razburjenosti poskakali s krova v morje; vsi ti so imali na sebi rešilne pasove. Rešiti pa ni bilo mogoče onih, katere so morski valovi zanesli na prej. Ganljivi prizori. Ko je bila "Tuscania" torpedi-rana, so se je zbralo vse vojaštvo na krovu mirno in hladno, brez kakega posebnega razburjenja. Tedaj se je^ čulo na krovu znano ameriško himno: "My country tis of thee" in angleško "God save the King". Vojaki so se spuščali po vrveh in lestvicah s parnika v manjše rešilne čolne in na bližnje rusilce; vsled tega se je rešilo tako veliko število ponesrečencev. Na "Tuscaniji" je bilo skupaj 2397 vojakov in moštva. Od teh je 10 rešenih 210U vojakov in K moštva": pogresa se torej se osebo. Izjava vojnega tajnika Bakerja. Washington, D. C., 8. febr. — (»lede potopa prevoznega parnika "Tuscania" se je izjavil vojni tajnik danes sledeče: Potop "Tuseanije" nas navdaja z nepopisno grozoto, katero moramo prištevati k izgubam sedanje vojne. To izziva zopet ves ei-cilizirani svet po nasprotniku, ki nam doprinaša njegovo krutost. Mi moramo zmagovati in bomo tudi zmagovalci v tej vojni. Izgube kot te, družijo vso našodomovino z globokim sočustvovanjem do onih družin, ki trpijo vsled tega kake izgube. Te izgube nas pa tudi še bolj navdušujejo v naših načelih in delovanjih. Kakor hitro dobim bolj podrobna poročila o tej nesreči, bom izdal uradne in natančne podatke; pred vsem bom pa skušal obvestiti sorodnike ponesrečenih žrtev, ki so dali svoje življenje za blagor naše domovine. Wilsonova sodba o Avstriji. Washington, D. C., 11. febr. — Danes popoldne ob pol 1. uri je držal predsednik AVilson pred skupno zbornico svoj značilen govor, v katerem je povedal svojo 11 «. ____31__ „Ur)a YotYl/liip 111 Izpraznjene škofijske stolice. S smrtjo treh katoliških škofov, ki so umrli tekom januarja t. 1. se je povišalo število izpraznjenih škofijskih stolic na šest. Meseca januarja t. 1. so umrl: škof McGol-rick iz Dulutha, Minn.; škof Gallagher iz Galveston, Texas in škof Foley iz Detroita, Mich. Ostala izpraznjena mesta so v Boise City, Idaho, Tnenton, N. J. in New Orleans, La. Praznovanje ponedeljkov se bliža koncu. Washington, D. C., 9. febr. — Državni administrator kuriva se je danes izrazil, da bo prihodnji ponedeljek najbrže zadnji dan, da se ne bo smelo rabiti kuriva in gorkote. Preklic glede praznovanja ponedeljkov stopi takoj v veljavo v naslednjih državah: N. in S. Carol., Tenn., Ga., Fla., Ala., Miss, in La. Gorje nemškim špijonom. V Združenih državah obstaja sedaj takozvana American Protec- gotovimi pogoji izplačajo na račun Nemške cesarske banke vsako zahtevano svoto Nikolaj Lenine, Leonu Trocky, Mazstu Kozlow-sky, znanemu kot glavnemu agentu na Ruskem in tudi ostalim članom strauke boljševikov; med temi je bila označena tudi gospa Kollantay, članica ministrstva javnih koristi. Znesek, katerega so prejeli boljševiki od nemške vlade za podkupovanje svojih pristašev, za nabavo municije i. t. d. znaša po zatrdilu nekega veščaka več milijonov rubljev. k Demobilizacija na Buskem. Amsterdam, Holandsko, 11. feb. — Rusija je izdala proklamacijo, da se vojno stanje bliža h koncu ter je vsled tega izdala ukaz, da se mora vse ruske čete na vseh frontah demobilizirati ,ali razorožiti. — Tako poročilo prihaja danes semkaj z Brest Litovskega. Poročilo se glasi: Predsednik ruske delegacije je na nedeljski seji omenil sledeče: tive League (Ameriška zaščitna««KeP je Rusija doslej podpisala liga), ki šteje 350.000 članov. mirovno pogodbo z Nemčijo, Ta liga je priznana od zvezne j Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bulgar-vlade ter ima pravico stopati na prste tu živečim nemškim zarotni nikom in ogleduhom, posebno pa onim, ki bi se hoteli izogniti vojaškemu naboru. Vsak izmed teh članov ima popolno pravico aretirati to, ali ono osebo, ki krši zvez- sko, se s tem konča vojno stanje z označenimi državami. Zaeno se naroča in ukazuje, da se morajo vse ruske čete na vseh frontah razorožiti." Tako je stopila Rusija na formalen način iz vojne ,kar se je doseglo vsitjd prizadevanja vlade ne postave. ^ w ^ ^ __________ W£> «sW mes+u Chilli ^^'^fljševikov. Vi' Rušltfiia Ameriška zaščitna liga 7500 čla-|krmjlu že od meseea novembra 1. nov; tej ligi načeluje Mr. J. F .j 3957 Gilchrist podpreds. Common- Da je prišlo tako najflo do sta]_ wealth Edison Co.; v državi lili- nega premjrja med Rusijo in cen-nois ima pa^ označena liga nekaj trainjrai s|iami se pripisuje dej-nad 20,000 članov. stviJ> ker je osobito Nemčija odo- Posledice nemških izdajalskih rok. Washington D. C., 11. febr. — Vladi je prišlo na uho, da namerava neka tajna nemška zarot ni-ška družba zanetiti ogenj v več krajih, kjer se gradi parnike za naše zaveznike. Vsled tega je vlada odredila, da se more vse ladjedelnice povešati še z enkrat tako veliko stražo. Zanimivo je v tem slučaju poročilo načelnika American Defense Society, da so nemški zarotniki povzročili tekom zadnjih 9 mesecev že za 50 miljonov dol. škode, povzročene vsled podžiga.. Nemci odobravajo mirovne točke Rumunske. Amsterdam, Holandsko, 9. febr. — List "Berlin Boersen Gazette" poroča, da se je vršila včeraj v Berlinu posebna konferenca glede sklenitve premirja z Rumunsko. Nemška vlada se vjema v obče z vsemi pogoji ,ali točkami, katere je stavila Rumunska. Tako bo dobila Rumunska del južnozapadne odkrito sodbo glede Nemčije in' Besarabije za Dobrudžo, ostanek Avstrije v zadevi mirovnih nazi-jtega ozemlja se bo priklopilo Bul- garski. Avstrije ran j. Preds. AVilson je omenil, da po-smena iz zadnjega poročila nemškega kanclerja von Hertlinga le toliko glede dosege miru, da ni mogoče priti po Hertlingovih besedah do kakega zaključka. \ vsem drugačnem .prijateljskem tonu je pa govoril avstrijski zunanji minister grof Czermn. Preds. Wilson je dalje omenil, da ni želja Združenih držav umeša-vati se v evropske zadeve ali povzročati celo notranji nemir in nered v kaki državi napram volji dotičnega ljudstva. "Grof Czernin je povedal vse, kar je imel na srcu," je reke preds. Wilson. In povedal bi bil rad morda še več, če bi ne bila Avstrija ožja zaveznica Nemčije. Združene države so torej vedno pripravljene stopiti z Avstrijo v tesnejše mirovno pogajanje toda le pod pogojem, če se tudi Avstn-enem ali "skupnem ja zavzema za dosego svtovnega miru. Slika iz Petrograda. London, Anglija, 9. febr. — Glasom zadnjih, semkaj došlih poročil vlada v Petrogradu 11a Ruskem še vedno ropanje in klanje. Cele tolpe ali druhali se klatijo po mestu pri belem dnevu ter kradejo živež, obleko in pijačo Tekom zadnjih 3 dni je bilo ubitih 130 takih oseb. Nemci financirajo boljše vike. Pariz, Francija, 9. febr. — List "Petit Parisien" je danes obelodanil nekaj važnih podatkov iz Rusije, s katerimi se je dokazalo, da so pričeli Nemci financirati prvo gibanje in delovanje ruskih boljševikov. Označeni list je obelodanil neko zelo važno okrožnico z dne 2. marca 1917 izdano po Nemški cesarski banki na svoje švicarske trgovske dopisnike. V tej okrožnici se naroča vsem, da naj pod brila vse mirovne pogoje od strani Rusov. Vse to je storila Nemčija iz gotovih vzrokov. Belgijska kralj in kraljica na Laškem. Italijanski glavni vojni stan, Severna Italija, 11. febr. — Danes sta odpotovala od tukaj belgijski kralj Albert in kraljica Elizabeta, napotila sta se v Benetke, kjer ostaneta več dni. Kralj Albert se je mudil skupno z laškim kraljem Viktor Ema-nuelem na fronti pri Pasubio. Asi-ago in ob reki Plave. Belgijski kralj je podelil generalu Diazu visok red, ter številno drugim častnikom in vojakom, ki so se iz-vanredno hrabro zadržali pred sovražnikom. Odstop avstrijskega kabineta. Amsterdam, Holandsko, 8. feb. — Z Dunaja se semkaj poroča, da je izročil avstrijski ministrski predsednik cesarju Karlu resigna-cijo celega kabineta. Zaeno se semkaj poroča o velikih nemirih, ki se vršijo po raznih mestih Avstro-Ogrske. Tako je trajala mirovna demonstracija v Lvovu 11a Gališkem 4 dni; tem povodom je bilo 40 civilistov ranjenih in 5 policajev ubitih. Dosedanji avstrijski kabinet je moral odstopiti vsled opozicije poljskih državnih poslancev, ker so glasovali proti začasnemu proračunu. Dr. Seydlerjev kabinet je bil sestavljen in potrjen meseca junija 1917. * Pozor člani podr. S. N. Z. v Chicagu! S tem ste uljudno naprošeni, da se blagovolite udeležiti redne mesečne seje, ki se vrši prihodnjo soboto (dne 16. t. m.) zvečer ob pol 8. uri v dvorani slov. cerkve, vogal So. Lincoln St. in W. 22. Place. Na tej sej i je več važnih točk na dnevnem redu. Kdor še ni član naše podružnice, naj pride na prihodnjo sejo glede vpisa in pristopa. Tajništvo. lili M 6 ' ifpg •JSS* par^fN mw društva sv. Janeza Štev. 13 Biwabiik, Minn se naznanja, da je društvo na svo ji zadnji seji dne 3. t. m. skleni lo, da ne bode več zborovalo v finski dvorani, ampak pri Matth tfometzu, istotako kot poprej vsako prvo nedeljo v mesecu ob pol 10. uri dopoldne. S sobr. pozdravom Matt E. Tometz, tajnik. NAZNANILO. Is urada tajnika dr. sv. Vida »t. 85 Gleveladn, Ohio.. Oziraje se na naznanilo predsednika našega društva,- priobče-no v zadnji številki tega lista o-pozarjam tem potom še enkrat člane goriimenovanega društva da bomo imeli skupno velikonočno spoved dne 16. febr. 1.1. v cerkvi fare sv. Vida in skupno sv. obhajilo dne 17. febr. t; 1. pri osmi sv. maši v cerkvi sv. Vida. Prošeni ste torej cenj. člani, da se polnoštevilno udeležite spovedi in skupnega sv. obhajila. Zbirali se bomo v Knavsovi dvorani ob pol 8. uri zjutraj in bomo skupno odkorakali v cerkev k sv. maši in sv. obhajilu. Glede tega se naznanja članom našega društva, da bo dobil vsak član spovedni listek pri dotiene-mu spovedniku, pri katerem bo opravil velikonočno versko dolžnost ; to mu bo služilo v dokaz ali kot spričevalo, da je opravil svojo versko dolžnost po pravilih KSKJ. Vsakdo naj izroči spovedni listek tajniku pri pri'hodnji seji ali pa najkasneje do 26. ma-ja 1918._ Kdor izmed članov bi zaostal in ne bo opravil svoje verske dolžnosti, se bo ž njim postopalo po pravilih K. S. K. J. 'Nadalje se naznanja članicam goriimenovanega društva, da članice ne »bodo imele skupne velikonočne spovedi kot člani; pač pa veže vsako članico ravnoista dolžnost ,kot člane in se bo zahtevalo od vsake članice spovedni listek kakor od člana v dokaz, da je o-pravila svojo dolžnosti iS sobratskim pozdravom Joseph Russ, tajnik. NAZNANILO. Is urada dr. sv. Alojsija št. 42 K. S. K. J. v Steelton, Pa. S tem se uradno naznanja vsem članom m članicam goriomenjene-ga društva, da se je na izvanred-ni seji dne 4. febr. t. 1. za neredno plačevanje ases. sklenilo sledeče: Vsak,član(ica), ki zaostane dol žan en mesec na mesečnem ases. in ako neplača v drugem mesecu vse in popolnoma, se ga suspenda brez vsakega nadalnega opomina. Da se ne bo kateremukoli krivica godila v shičaju bolniške podpore ali dedščine od K. S. K. J., se Vas prosi, blagovolite vpoštevati to naznanilo. Dalje predlaga tajnik, da mu je treba pisalne mize. Preloženo do duge seje 21. febr. Br. J. Rozman predlaga za popravo omare za spravo raznih stvari; pregledano in odobreno. Dalje vsled velike draginje in težke dobave premoga je bilo društvo primorano dne 4. feb. našim najemnikom društvene dvorane dvorane povzdigniti najemnino za 25c; raditega odbor v imenu članstva prosi cenjena društva in najemnike društv. dvorane, da nas tudi zanaprej ne boste pustili, ter želi, da bi se v vsaki potrebi obrnili na dr. dvorano sv. Alojziji, kar Vam bo v vsaki potrebi šlo društvo rado na roko. Dalje se naznanja vsem članom zgoraj omenjenega društva, da bomo imeli mesečno sejo v četrtek dne 21. febr. obenem in istem času razdelil bom tudi knjižice z do-stavki in premembe pravil K. S. K. J. Vsak član (ica) je opravičen do ene kniižice; raditega vas pro- vojakom. da se za gotovo udeležijo nje seje vršeče se dne 17. februarja t. L ker imamo na tej seji več važnih stvari za rešiti v prid članstva in v korist društva. Prosim vas torej cenj. sobratje, da se prihodnje seje udeležite v kolikor mogoče velikem številu. Zaeno se bo na tej seji tudi raz-motrivalo o praznovanju 20. letnice našega društva. . S spoštovanjem in bratskim pozdravom Josip L. Bahorich, tajnik. Iz urada dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. v Chicagu, 111. Naznanjam vsem članicam dr. M. Pomagaj, da katerim ni mogoče priti na prihcdnjo sejo dne 17. februarja zaradi kakega gotovega vzroka, ter bi rade plačale meseč ni asesment pri meni na domu, da me lahko za gotovo dobijo doma v četrtek dne 14. febr. in petek dne 15. februarja od pol osme ure naprej, in v ponedeljek po seji celi dan in v torek 19. in v sredo 20. feb. tudi od pol osmih naprej Toliko torej v prijazno pojasnilo da me bede ta čas za gotovo dobita vsaka šosestra doma, da ne bode katera imela zastonj poti. Nadalje opozarjam tudi vse naše članice, izvzemši tistih, ki so na potnih listih, da bi prišle bolj polnoštevilno na društvene seje Da je res potrebno priti vsaj katc-rikrat na sejo, in da sem opravi čend Vas, drage sosestre vabiti na seje, naj Vam omenim slučaj, ki se mi je prigodil kmalu, 'ko sem pričela tajniško poslovanje. Prišla je k meni na dom neka naša članica plačati asesment za mesec januar. Pojasnila sem ji, da oc novega leta naprej se plačuje 20c več kot popreje, in sem ji poveda la, za kaj da se- plačuje teh 20 centov. Užaljena je bila takoj do cela. Da bi jo potolažila rekla sem, da kakor hitro bode vojske konec, tudi odpade 10 centov me sečnine. Toda kaj mi je odgovorila: "A popreje, ko je bila še Mrs. Kobal za tajnico, je bilo pa dobro, da smo plačevale 20 .ceutov manj, a ti bodeš pa takoj posko čila za 20c več." Upam, da bodo te vrstice služile v pojasnilo ,zakaj naj članice hodijo na sejo, ali vsaj včasih preberejo Glasilo K. S. K. J. Če pa morda dotičnica bere.te vrstice, kar dvomim, naj ne bede užaljena radi tega, da sem to tu zapisala, ker tu je zapisan samo dogodek, nihče pa ne bode izvedel za ime te članice. Saj upam, da je bilo to izgovorjeno le zaradi nevednosti, ne pa zaradi škodoželjnosti. Nadalje tudi naznanjam, da se bode na prihednji seji, pobiralo darove za naše slovenske fante vojake, ki so v službi strica£ama, in člani naše K. S. K. J., kakor je že naš sobrat gl. tajnik priporočal v Jed, Glasilu. Poslalo se bode za te zneske, ki se bodo nabrali pri društvah K. S. K. J. širom Amerike, darila vsem slovenskim vojakom članom naše Jednote za velikonočne piruhe. Če pogledamo malo na druge narode, vidimo, kako se trudijo, da pomagajo vsem vojakom, neglede na narodnost, na kakršen koli že način. Zatoraj naj bi naše društvo M. Pomagaj ne zaostalo z^, darovalci, še toliko gotoveje ne, ker je vsak cent namenjen edino le našim sobrat om. Naj bi ne rekla nobena članica K. S. K. J. širom Amerike več tako ,kot se je izrazila ne dolgo tega pred menoj neka članica. Rekla je - Jaz nič ne dam, in prav bi bilo, da bi pustili ženska dru štva v tem oziru pri miru, zato naj se le samo moška društva pobrigajo." O ,ali res nima vojak, član naše Jednote nikogar pri ženskih društ vih, ki bi mu bil voljan darovati vsaj 10c. Ali ni še pri marsikate- bi bilfc že O* našim pozdravom do vseh članov(nic) K. S. K. J. Blaj, tajnica, 2027 W. 22. St., Chicago, III. NAZNANILO. Is urada društva sv. Oenovef", štev. 108 K. 8. K. J. Joliet, 111. Kot predsednica društva, me veže dolžnost, da opozarjam vse članice, da izpojnujete vse dolžnosti ,katere vam predpisujejo društvena in Jednotina pravila, ter da redno plačujete mesečne doneske. Pomnite, da sfe je na zadnji seji sklenilo, da bo vsaka članica suspendirana, ki ne bo plačala za. 2 meseca društvenih prispevkov. Kaj vsako zadene ob času bolezni, ako je suspendirana, mi ni potreba tukaj še posebej razlagati. Pazite torej, same, da ne pridete v sitnosti in neprilike! Pri zadnji seji sc je tudi sklenilo, da se daruje $5. — iz društvene blagajne za naše vojake — člane za velikonočne piruhe; tako mislim da bodo tudi druga društva sledila iz hvaležnosti do ten članov —voja'kov. V znamenje so-bratske ljubezni jih hočemo letos za eVlikonoč razveseliti. Dobitek $1. — je pa dobila na zadnji seji sestra Frances Grego-rič; ker je pa ni bilo navzoče na seji, ostane dolar v blagajni, kakor se je sklenilo. Cenjen^ mi sosestre! Udeležujte se pridno društvenih sej, da vam bodo znani vsi društveni ukrepi, po katerih se morate vse ravwoti. K sklepu pozdravljam vse članice našega društva, kakor tudi vse članstvo naše K. S. K. J. Antonia Struna, predsednica 2031/2 Bridge Str. Joliet, III. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. v Ely, Minn. Vse člane našega društva ulju-dlio prosim in vabim, da bi se polnoštevilno udeležili prihodnje seje dne 17. februarja. Dobil sem namreč iz glavnega urada Dostav-ke k pravilom in ustavi K. S. K. J. odobrene na zadnji konvenciji; zatorej bom te dostavke razdal med člane na prihodnji seji« , r. Nadalje naznanjam a tem, da je društvo enoglasno izvolilo na seji meseca januarja brata Josip Agnich-a blagajnikom našega društva za leto 1918. K sklepu še prosim in opozar jam vse člane, ozir. stariše, ki i-mate otroke, da jih na prihodnji seji vpišete v Mladinski oddelek K. S. K. J. 'kar bo s tem pripomoglo do večjega napredka pri naši Jednoti. Še enkrat vam kličem: Na svi denje na prihodnj iseji! S sobratskim pozdravom Matevž Zgonc, tajnik. seji, da plačate ases- sobratje! Dajte to vpo-da se ne bo potem kdo izgovarjal, da ni vedel. S sobratskim pozdravom f Frank Kirn, tajnik. ZAHVALA. V nedeljo 3. feb. je priredilo žčnsko društvo ** Kraljica Majni-ka", »t. 157 K. S. K. J., v Sfoe-bbygan, Wis., dramatično predstavo v cerkveni dvorani, ki se je jako dobro obnesla. Dvorana je ■bila polna občinstva; le maloke-daj se zgodi, da bi bila kakšna predstava tako dobro obiskana, kakor je bila ravno ta. Zato se celo društvo prisrčno zahvaljuje vsem udeležencem, ki so nas vkljub mrzlemu vremenu v tako obilnem številu počastili s svojo navzočnostjo. Prisrčna hvala tudi pevskemu društvu "Slovenija", za^ udeležbo in za lepe pesmi, kačor tudi Cerkvenemu mešanemu zboru. Največja 4ivala pa igralcem in i-gralkam ter njih učitelju Mr. Jakobu Prestorju, ki se je največ trudil za to predstavo. V takem mrazu k vajam hoditi, tudi ni nobena šala. Pa vkljub vsem nepri-likam so se izvrstno izurili, ter svoje uloge dobro rešili. Saj to so zatrjevali domalega vsi, ki so bili tisti večer v dvorani. Toraj še enkrat lepa hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do takega sijajnega uspeha! Za društvo "Kraljica Majnika", Mary Prisland, tajnica. Dostavek: Kakor je bilo poro čano v "Glasilu", radi Mladinskega oddelka, bode plačala Je-dnota tajnikom in tajnicam kra jevnih društev za vsakega novo-vpisanega otroka po 10c. Da pa ne bo zopet katera rekla: "vidiš jo, že zopet bi rada kakšno nagrado". S tem naznanjam, da ako bode Jednota res kaj plačala tajnikom, bodem jaz dala isto društvu v blagajno. Jaz za svoj trud v tem oziru ne zahtevam drugega, kakor da bi se vpisalo najmanj 50 otrok do 30. julija. iS pozdravom do vseh članic in članov. l ' ■' = že tako ali tako, plesali smo pa vseeno če prav ne na "ohccti" kajti pridno se prireja veselice v korist najsibo že društev, cerkve, ali Slovenskega Doma, ali karkoli Jako lep in prijeten večer smo doživeli dne 2. februarja ko nam je Žensko oltarno društvo sv. Ane priredilo veselico in predstavo v korist Slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Ta večer so nastopili otroci, u-čenci slovenske šole s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora, v igri "Kmet in vrag," smelo trdim, da se še ni nobena prireditev tako izvrstno obnesla ,kakor ta in sicer moralno, kakor tudi gmotno. Obširna dvorana v Slovenskem Domu je bila natlačeno polna tako, da je med predstavo primanjkovalo sedežev. Najboljši dokaz za uspešnost i-gralcev je bilo živahno apl a vdiranje od strani občinstva med predstavo in pohvalni izrazi, ki so se Listnica npravništvt. Tajnica dr. sv. Barbare št. 92 Pittsburgh, Pa. — Radi konstati-ramo, ali priznamo, da je bilo v vašem zadnjem poročilu o društvenih uradnicah zamenjano ime podpredsednice z imenom predsednice. Pravilno naj se torej glasi : predsednica Dora Katkič, podpredsednica Marija Pupič. Dalje sc hudujete, ker smo označili, da je sestra Antonia Delač blagajni-čarka pri Vašem društvu; pravite, da to nh res, da je ta sestra blagaj-nica pri društvu. Glede tega se pa motite Vi. Blagajna, ali blagajni-ca je mrtva stvar, kjer se denar hrani, blagajničanka je pa oseba, ki se bavi z blagajniškimi posli. John Intlhar 3910 Franklin Ave. Cleveland, Ohio. — Naznanite premembo naslova tajniku društva; on bo že skrbel, da pride prememfoa v prave roke. Na di-reflrtno poslana poročila o pre- membah naslovov se upravništvo čuli pozneje od vsakega, iki je pri- principielno ne ozira. H kateremu Mary Prisland. sim, da se te seje vdeležite v pol- rem društvu v Ameriki oseba, ki ' .. . j »e zanima za življenje vojaka, čla- Tohko v prijazno naznanilo m!^ K S. K. J.? Da, pač, ravno pri ženskih društvih ima slovenski fant, vojak zefo drago mu osebo, morda najdražjo, in to je "mati". Zato jaz mislim, krivica bi se godila materam in sinovom pri naši Jednoti, če bi se naša ženska društva ne hotela odzvati na oklic našega sobr. gl. tajnika! Zatoraj j vsa ženska društva, nikar ne za- vabilo. S bratskim pozdravom I Vam udani A. Malesich, tajnik. NAZNANILO. Is urada L tajnika društva Jesus, Dobri Pastir štev. 49 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. S tem se uradno poživljajo vsi'ostajajte za moškimi društvi, saj člani gori imenovanega društva,'je prav malo darilce, n. pr. samo NAZNANILO. Tem potom uradno naznanjam članom ter članicam dr. sv. Jože fa štev. 146 v Cleveland, O., da sem prejel iz urada gl. tajnika v obliki brošuric — dostavke m premembe k ustavi in pravilom K. S. K. J., odobrene na zadnjem glavnem zborovanju v Eveleth, Minn., torej ima vsak čla in čla niča pravico do jednega iztisa. Nadalje naznanjam, da se bo do začeli deliti listki za velikonočno spoved na prihodnji mesečni seji dne 17. februarja tekočega leta. Ker je stvar resna smo dr. in vsi uradniki primorani strogo paziti na to, da se društvene postave ter postave K. S. K. J., točno izpolnjujejo, zaradi tega opominjani vse člane in članice gori imenovanega društva, da se čim preje preskrbite z omenjenimi listki j katere morate oddati v velikonočni dobi pri obhajilni mizi. Za dan skupne spovedi in sv. obhajila bom že pravočasno poročal v Glasilu K. 8. K. Jednote. Dotlej pa ostajam Vam udni brat Anton Miklavčič, tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjam vsem onim članom društva sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., ki niso bili navzoči na decemberski seji lanskega leta, da je bilo tedaj sklenjeno, da mora vsak član in Članica plačati svoj mesečni asesment najkasneje do 20. v mesecu. Član, ki ne bo plačal aseementa do tega dne in ki se ne bo zglasil bo suspendan. Naše seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu; torej imate še Bock Springs, Wyo. Zima je zima, in z njo njen bratec mraz, viharji in vsi drugi taki bratci zime, ki so vse prej kakor pa prijetni. Človeku res ni kdar ni prav, poleti je vročina, da Se človek skoro stopi, pozimi pa mraz, ki je v gotovih ozirih še mnogo bolj neprijeten kakor pa poletna vročina, posebno v onih krajih 'kjer primanjkuje kuriva; kokor se čuje, da ga manjka po mnogih mestih po Združenih državah, tega pa tukaj ni; kurjhve nam pa ne manjka čeravno marsikaj drugega. Pri peči nam še ni treba prezebati, hvala Bogu. Sicer je pa zima še do sedaj jako mila, snega skoro, da šc nismo videli letos, razume se da ne žalujemo dosti po njem, samo da je jako viharno, na kar smo pa tudi privajeni, kajti znano jc da je vihar tukaj doma, pa naj si bo meseca julija ali pa v sredi zemske-ga časa, osobito jc jako neprijeten v poletnem času ko vzdigujejo cefle oblake prahu proti nebu, in 'kaj čuda da se vidi često klobuke frčati visoko nad zemljetičniki, — nebotičnikov tukaj namreč ne poznamo kajti čez najvišjo stavbo v mestu bi skoro lahko zalučal »kamen. Predpustni čas se bliža svojemu koncu, včasih smo bili v stari domovini navajeni obhajati ženit o-vanje in plesalo se je, da je bilo kaj, gotovo je danes vse drugače, pa kako bi tudi ne bilo v tako žalostnem času ki ga mora prestajati slovenski narod doma na svoji lastni zemlji, katero tlači kruta peta tujčeva. Oh ti ubogi narod, ali za te res ni svobode na tem širokem svetu, je li tebi prisojena večna sužnost? Ne, nikakor ne tudi zate, rod slovenski bo prišefl dan vstajenja in dan osvoboditve izpod krutega stoletnega jarma, tudi ti moraš in bo« izšel svobo den, in svoj gospod boš na svoji zemlji, upamo, da pride ta sreč-n itrenutek kmalo. Kakor sem rekel se predpustni čas bliža Skoncu, in li mislite da je kedo pri nas sprejel "sladki" zakonski jarem? Kaj še: prav nihče, kaj je temu vzrok ne vem, dovolj je fantov in tudi "evetlk" ne manjka, ampaik kakor se vidi ni poguma, da bi si jo »kdo utrgal: morda je tudi strah pred vojaško službo? Pa naj bo sostvoval pri igri. Glavno ulogo izmed šolskih otrok sta imela Rudolf Stalik "vrag" in Viljem Ju-govic "kmet;" jako težavno nalogo je imel vrag, ki mu jo je naložil sam glavar vseh peklenšče-kov katerega je predstavljal Mr. Leo. Poljanec, nalogo je imel napolniti pekel z grešnimi dušami kar se mu je še le posrečilo, ko je prevaral ubogega kmeta, da je dal vse svoje žito prekuhati v žganje in napojil je celo vas. Posebno mnogo smeha je povzročal kmet s svojo plešo, in tudi drugače je izvršil svojo ulogo nad vsako hvalo. Kmetico vragovo ženo prevaranega kmeta je predstavljala Miss Alojzija Luzar, ki je ja ko izvrstno znala posnemati trudno kmetsko ženo v hoji in sploh z vsem svojim obnašanjem. Drugi igralci so bili Maks Kržišnik "Rogač," Viktor Neiger, "Boter" J. Mrak, sosed. Služabniki J. Potočnik, R. Kuhelj, A. Notar, J. Benedičič, Kmetice: A. Taučar, M. Taučar, M. Sedey, I. Dolenc, I. Fortuna. Tudi ti igralci in i-gralke so rešili (ie) svoje uloge briljantno. Po igri "Kmet in vrag" je nastopil Mr. Leo. Poljanec s kuple-tom "Moja Dekle se kuja" bil jc kakor pravi gorjansk *■ pastir, v svoji opravi in obnašanju, kakor vselej je tudi tokrat žel obilo odo braVanja; končno »e pa še prika žejo na odru naše dražestne gos-pice pevke in gospodje pevci in zadonel je po dvorani rajski glas lepe slovenske pesmi, katero bi človek poslušal ure in ure brez kakega dologočašja. Pa kako bi tudi ne, saj je slovenska pesem tista nevidna moč, ki ponese naš duh nazaj v rojstni kraj in nas spominjat na naše mlada leta ki smo jih preživeli v brezskrbni o-tročji veselosti, ki se ne povrne nikdar več. Našim igralccm pi kličemo: pokažite sc kmalo zopet s kako Klicno prireditvijo in z ve •seljem Vas bomo obiskali, in rav no tako tudi Ve gospice pevke in gospodje pevci zapojte še mnogo •krat in pozdravljeni bodete vsik-dar. Naj še omenim, da se je pred kratkim otvorilo poduk v slovenščini za našo slovensko mladino, podučuje naš požrtvovalni gospod župnik, Rev. A. Schiffrer. Da je poduk za otroke slovenskih stari-šev neobhodno potreben za ohranitev njih materinega jezika, mi ni treba omenjati. Ako se vi stariši ne bodete brigali za jezik vaših otrok, bo isti izginil prej ali slej v velikem morju tujstva. Čast pa našemu g. župniku, ki se toliko trudi in žrtvuje za dobro stvar, da mu ni nobeno delo preveliko in pretežko, kadar se gre za ohranitev milega slovenskega jezika in zavesti do svoje narodnosti; za katero so naši očetje in dedje toliko žrtvovali, in še danes žrtvujejo vse kar imajo: imetje in življenje; žali Bog, da so pa žrtve le bolj v korist mogočnim gospodarjem in tlačiteljem našega naroda; upajmo pa, da vse žrtve ne bodo zastonj. Le žal, da ni za šolski poduk na razpolago bolj primernih prostorov kakor so pa prostori v cerkvi. Ker se je dopis precej zaviekel, zatorej naj bo dovolj. Vas gospod urednik pa prosim, da ste previdni kadar ga ponesete preko 'koša, da se ne zvrne vanj. 1 Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, posebno pa čitateljem tega lista in članom K. S. K. J. V. ... i. društvu spadate? Kje ste preje stanovali? Tega niste nič omenili. IVERI. Ena unča samozaupanja je več vredna, kot cel funt upanja v druge. Kdor misli, da nima nobene napake na tem svetu, tak človek je preveč popolen za ta svet. Trdne in dobre sklepe bi se moralo de vat i v nepregorljive shrambe. Banketi so umestni dokler trajajo; a po istih pa tudi rada glava boli in želodec. Marsikaterega očeta je že spravila žeja ob zadnjo desetico ,ki jc bila pri hiši. Zanimanje za samega sebe je najbolj zanimiva stvar v človeškem življenju. Denar, katerega si itameraval naložiti v banko, ti ne donaša ni-kakih obresti. V igri človeškega življenja se lahko z eno samo slabo karto izgubi igro. Naše življenje je cenene vrste restavrant, kjer ne najdeš vseh stvari na jedilnem listu, katere si morda želiš. NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike naznanjamo s tem globoko potrtega srca žalostno vest, da nam je dne 31. januarja umri ljubljeni sinček Lery Jontes v nežni starosti pet mesecev in pol. Pokopan je bil dne 2. febr. na pokopališču v Jolietu, 111. Tem potom se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje; posebno lepo hvalo izrekam njegovim botrom g. Josip in Katv Jontes, dalje g. Frank Petan, g. Uršuli Vesel in Ani Vesel in g. Mariji Ilijas. Hvala lepa tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba in ki so nas obiskovali v času žalosti. Bog vam stotero povrni in poplačaj! Ti pa, nepozabni naš sinek Lery ki se že veseliš med krilatci v nebeških višavah, prosi za nas Boga, da bi sc vsi enkrat tamkaj se-šli. Žalujoči: John Jontes in Marija Jontes, oče in mati. John, Albin in Minnie Jontes, bratca in sestrica. Joliet, 111. dne 4. febr. 1918. Vi bodete naš stalen odjemalec, ako samo enkrat poskusite POSEBNOST za ta teden, fina kava, boljša, kot jo kupite od "Coffee Man-a" za 30c pri nas samo 21c funt. Nova slovenska trgovina z gro-cerijo in delikatesami 1821 W. 22. St., Chicago, 111. JOHN GOTTLIEB, lastnik. 3. Kakšno naj bo delo in počitek? Saj moško dejanje krepčuje moža, A pokoj mu zdrave moči pokonča. S. Gregorčič. Tudi odpočitek, razvedrilo, odmor morejo postati preobilni, prekoračiti pravo mejo in talko več škodovati kakor koristiti. Postati more telesna lenoba, katera vzame duši in telesu vso moč in žila-vost. Treba je torej, da si privoščimo počitka v pravi meri, pri pravi priliki in ob pravem času. Delo sicer utrudi živce, a še bolj jim škoduje nepotreben počitek in mir ali lenoba. Živcem ugaja, ako so vedno v pravi meri delavni. To veJja tudi o kitah v človeškem telesu. Sama hrana še ne more narediti naših živcev in kit dosti krepkih, da bi postalo truplo sposobno za delo in se moglo obvarovati slabih nasledkov pri raznih neprilikah, ki ga zadenejo. Kakor povsod v človeškem življenju, je tudi tu najboljša srednja pot. Torej ne samo počitek in mir, tudi ne neprestano delo, temveč delo in počitek naj se menjata v pravem* redu. Ravno tako je treba, da se delo in počitek tudi nekoliko izpreminjata; edino le to more popraviti pohabljene živce in v tem je tudi najboljši pripomoček, obvarovati se raznih bolezni. — Vsak stan in še vsak posameznik bo našel v svojem poklicu prilike, ravnati se po tem glavnem navodu. Mnogo se pa zoper ta neobhodno potrebni red greši; dasi so večkrat razmere take, ki človeku ne pripuste držati se tega reda, vendar pa moremo reči, da je še večkrat temu vzrok nespamet in gida razvada. In dandanes so se posebno v našem družabnem redu vgnezdile grozne razvade, in sicer tako pri delu, kakor še bolj pri počitku. Veliko ljudi je dandanes zabilo na svoj vzvišen, nadnaraven namen; njih želje se sučejo le okoli časnega uživanja. Da si pridobijo potrebnih sredstey, delajo noč in dan, tako da nimajo časa za potrebni odpočitek. Slabi nasledki se morapo maščevati nad telesom, katero izgubi zgodaj svoje moči in postane za delo nesposobno. Celo materijalist Spencer je to očital posebno Američanom. Neprestano drvenje za časnim stori, da se ljudje tam zgodaj postarajo, zabredejo v strašne živčne bolezni in vobče deset let prej postanejo sivi. Delo ne sme postati strast in skopuštvo je ostuden greh; strast in greh pa človeka ne umeta voditi. Ravno tako je pa tudi s počitkom. Mnogo ljudi išče počitka tam, kjerga ni, ali kjer se človek ne razvedri, temveč le še ;bolj utrudi. Telesne in dušne moči morajo s časom opešati. Posebno v mestih in zlasti mladi ljudje iščejo mnogokrat zabave v neprestanem čitanju malovrednrh, raz-burjajoeih romanov in drugih sličnih spisov. V nravnem oziru je škoda od takega početja naravnost neizmerna; a trpi tudi tdlo, živci. Ravno tako napačne so posebno po -mestih tako imenovane zabave, katere naj bi sicer služile v razvedrilo, a so vse prej, ko pravi počitek. Razne veselice, ki trajajo do polnoči, da celo do jntra, kakor plesi, gledališke predstave itd., ki požrejo čas, kateri je po naravnem redu odrejen za mir in počitek, morejo uničiti najtrdnejše telo. Razen raznih nravnih nevarnosti, katere jpim sledijo, se ne smejo šteti med razvedrila zaradi tega ne, ker se napravljajo v prostorih in v zraku, ki je za človeška pljuča naravnost strupen. In to zadnje zadene posebno, kakor so na deželi navadno za razne veselice odmerjeni , do sto in več ljudi, in če se tam kadi, pije, se v kratkem zrak do celega izpridi, in tak zrak ter dim moreta položiti, pri marsikomu prvo kal dolgotrajne ali eelo smrtne bolezni. V takih prostorih pa mnogo ljudi na deželi preživi večino nedelj v letu. Sploh smo zabredli na slaba pota,, ker je dandanes razširjeno mnenje, da brez gostiln, pijač, plesa in dima ne more biti zabave ali razvedrila. Slomšek pa le pravi: "Več ko je gostiln, več je uboStv*; več ko plesa, več bo joka." Posebno nezmerno zaužite! pijače zdivjajo človeku srce in oslabijo telesne moči. Kako so se razveseljevali v prejšnih časih? Že Pflaton pravi: "Svoje skrbi spremeni včasih z veseljem." Po teh besedah so seljudje navadno tudi ravnali. 4. Kakšno razveseljevanje je sloreasko? Sloven'c je rad vesel, Kaj, da ne bi pel, (Njemu pesmi iz srca.teko. Bi. Potočnik. Slovenec je rad veselega srca in od nekdaj so po naših selih in vaseh o'b raznih veselih prilikah odmevafli glasovi radosti in veselja. Mesto v gostilnah so si zbirali veselje in kratek čas prosto božjo naravo; domača trata in domača lipa sta abirali po dokončani božji službi vatščane, staro in mlado. Tu so se vršile skupne igre, vmes pa se je razlegalo u-brano petje lepih slovenskih pesmi, da je poslušaflcem radosti poskakovalo srce. To je bilo veselje, kratek čas, pri katerem se je razvedril duh in/odpočilo telo. Tu ni bilo slišati onega grdega, zdivjfcnega govorjenja, kattero je dostikrat po gostilnah v navadi, in nravnosti ni pretila nobena nevarnost, ker je bila zabava le po dnevu, javna. Tako veselje je bilo res veselje, čisto, nedolžno, krepilno; vsakemu je bilo pristopno in ni stalo niti beliča. Dandanes pa požrejo veselice pri pijači, diniu in godcih tisočake, ker so le uživanje, srce ostane prazno, zaradi tega pa tudi razjeda mozeg in kosti narodu. Kjer je narod še nepokvarjen, kaže svoj slovenski značaj tudi še v veselju. Naši južni bratje naj bi nam bili v vzgled, pri njih še živijo stare navade in običaji. "Kolo" je zmagoslavno središče vsega razveseljevanja, zato je pa tudi narod čil in krepak, ker tako -veselje je duhu in telesu v prid. ■ Vemo sicer, da ima vsak čas in vsaH narod svoje posebnosti in potrebe, ali naše prizadevanje mora meriti na to, d se odstranijo škodljive razvade in postane javno naše razveseljevanje zopet čisto in nedolžno. Začelo naj bi se pri otrocih; vzbujalo naj bi se povsod veselje nad prosto naravo. "Narava je nezmeren od Boga sezidan tempel, kjer kaže vsaka potreba in vsak glas na zgoraj," pravi pisatelj Al/ Stolz. Zakag naj bi tudi naš kmet ne hodil na sinje naše gore, kadarkoli mu pripušča delo in opravek? Izostalo bi dušemorno posedanje po zaduihlith gostilniških prostorih, spoznaval bi krasoto svoje domovine, .rastlo bi tudi navduševanje za lastni dom in s tem bi se zbranilo tujcu pridobivati posest za posestjo. Koliko bi se pri tem prihramilo narodnega premoženja, se_ lahko razvidi iz tega, če preštejemo, koliko se po nelpotrebnem izda za pijače ravno pri-razniW veselicah. Gori, gori sa planine m a i :a/m\ Misel vsaka/mi leti, Gori mi iz te doline Srce mojfe hrepeni. Priti moramo do prepričanja, da pravega veselja v ponočnih veselicah pri pijači in plesih ni; vzbuditi se mora v nas^ veseflje do priproste narave in iskati moramo počitka in razvedrila tam, kjer se odpočije naš duh in o-krepi naše telo. S tem postanemo zopet sposobni za delo in zabra-nili bomo mnogo bolezni. Nespametno razveseljevanje pa mora uničiti živce in nas dovesti do bolezni, katere so dandanes ined nami tako razširjene. 5. Zdravnik ima besedo. Resnično piše nek zdravnik o našem času, ko pravi: "Napake so pri starih in mladih, revežih in bogatinih. Vsak rod in vsaka starost dela in si prizadeva, da bi si škodovala; nič se ne opusti, kar bi moglo uničiti živce, razširiti bolezni in jih pospeševati. Tu je delovanje brez moči; poraba brez nadomestila, uživanje brez konca, razburjenje brez odmora; u-živanje brez užitka, umetnost, miru, temveč nemir in pogin cew In kaj še dalje rečemo? 0-bračajo se od epega do drugega, kakor se obrač/i bolnik v postelji. Olo razvedrilo postane škodljivo, tudi odmor divja in zbega. Vedno bolj v noč se podaljšujejo ure takoimenovanega počitka; in kako potrebno bi bilo ljudem spanje; prenapeti in razdraženi živci zahtevajo vedno novih in krepkejših utisov, a ti jih še bolj slabijo. In ravno oni, kateri so že bolj oslabljeni, iščejo strastno to, kar jim škoduje, in je najnespametneje skušajo u-živati. Tako življenje celih slojev ljudstva je čez vse mere nenrav-no. Ali narava sodi na skrivnem; od Boga postavljen, naraven red se ne sme brez kazni prestopiti in zaničevati. I komur je častno življenje vse, tega čaka zadaj bledi strah pred prihodnjostjo, katero si izpridi, strah pred boleznijo, katero si nakoplje, strah pred smrtjo in v dnu duše tudi strah! pred tem, kar pride potem. "(Dr. Koch: "Das Sv. Frančišek je italijanski Or-fej; ptice so ga poslušale, in zveri je krotila njegova pesniška duša. — Ob ognju, ki ga je sv. Frančišek zanetil v svoji domovini, se je ogrevala umbrijska slikarska šola, ki je vedno najljubkeje izražala verske ideje. Iz te šole je izšel Rafael; morebiti se je tudi on v šoli sv. Frančiška (t. j. v umbrijski slikarski šoli) naučil slikati ono versko milobo in ide-lnost, ki daje največjo lepoto njegovim slikam (seveda le nekaterim; sploh Rafael ni dosegel ideala krščanske lepote, pač pa je dosegel ideal plastične lepote). Tudi renesansa je indirekteu dokaz za blagodejen vpliv kr ščanstva na umetnost. Pravza^ prav se je renesansa začela že z 1. 1300. Fra Angelico, ta "zakasneli cvet" srednjeveškega slo-karstva, je nedosežen vrhunec krščanske renesanse. — Sploh s*» je v oni renesansi, ki je splošno znana pod tem imenom, slikarstvo le zato tako visoko razvilo, ker je kljub novim vplivom o-stalo v organični zvezi s prejš-. njim slikarstvom. Stavbarstvo in kiparstvo, ki se je odtrgalo od srednjeveških tradicij, je zato tudi najprej propalo. Anglež Ruskin povzdiguje srednji vek visoko nad renesanso. Navadno se očita srednjeveški u-metnosti, da je bila premalo v zvezi z naravo; Ruskin pa trdi ravno nsprotno in očita nerav-nost renesansi. Renesansa je gledala naravo z očmi preiskovalcev, ne pa z očmi umetnikov, timet niki renesanse so študirali a-natomijo na mrličih, rili so po mesa. Renesansa je grešila, ker je preveč suha, grozna, častihlepna. . . Namesto mišic so slikali kepe mesa, grozna, častihlepna. Klavni češki umetnik Bilek pravi: "Zakaj niso Rafael. Lio-nardo, Michelangelo in drugi pustili v zemlji sprhneti to šaro antike!? — Z zemske bede jo je zgnetel pogan; — zakaj je niso pustili zemlji, da bi se vanjo vrnilo, kar je bilo iz rije vzeto? — Krščansko umetnost, ki je privrela svetnikom iz duše, so ubili . . . To so arheologične hicne. . . Morebiti je ta sodba prestroga, vendar je dovolj značilna in veljavna. (Konec prihodnjič.) Turški general aretiran. Dne 28. januarja t. 1. «> v Detroit, Mich, aretirali nekega Mer-kes Ali-ja, ki trdi, da je bil general v turški armadi. Pri njem je našla policija več sumljivih pisem, ki dokazujejo, da je bil Mer-kes Ali, vernik velikega ANaha — tudi najet špijon nemškega kajzerja. Oblasti bodo temu generalu zanaprej že preskrbele primerno zavetje. Svoječasno je živela že pos:a-rana samica, ki je trdila, da je boljše imeti dolge noge kakor pa k'alko pamet. Gorje onemu, politikarju, ki i-ma slabe živce. "Biznes" je plašč, ki pokriva celo množino raznih poslopij. , rrT & % Lastnin« Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah eriških. 19&1 Wert 22nd Urednlfttvo in opravništro: Telefon: Canal 2487. Chicago, ni. Za nečlane..... Za inozemstvo . Naročnina: $0.96 . 1.50 . 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA ' Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1951 Webt 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: For Members, per year....................................... For Nonmembers............................................. For Foreign Countries........................................ »81 Posnemanja vredno. Ko smo v predzadnji številki priobčili na tem mestu primeren članek v prilog Mladinskega oddelka naše K. S. K. J., smo tedaj omenili posnemanja vredno družino sobrata Math Majerle, v Calumet, Mich., .ki je od najstarejšega do najmlajšega (9 po številu) zavarovana pri naši podporni organizaciji; oče, mati in nekaj starejših otrck spada v redni, ali aktivni, ostali člani Majerle-tove družine pa spadajo v Mladinski oddelek nase K. S. K. J. S tako družino se ne ponaša lahko samo društvo št. 30 v Calu-metu, tako vrlo družino ima sedaj poji svojim okriljem tudi nase društvo sv. Štefana št. 1. v Chi-teagu, 111., to je družina sobrata Ivana Žefrana znanega groceri-sta in hišnega posestnika na So. Lincoln Str. Ko se je vršila zadnja seja dr. sv. Štefana dne 3. t. klice se žal članstvo rado ne ozira. In v tem oziru moramo dati priznanje' društvu sv. Štefana št. 1 ker je kar določilo dva moža (sobrata) da bosta hodila od hiše do hiše in nabirala imena kandidatov, ozir. novih članov za Mladinski oddelek. To naj bi storilo tudi vsako drugo, bodisi že manjše, ali večje društvo. Čim več ogitatorjev, tem boljše. Oso-bito apeliramo na naša ženska krajevna društva, da naj si na prihodnji seji določijo po več a-gitatoric, kajti ženske so bolj vajene besedam, so bolj poznane med svojimi sosestrami in lahko se zgodi slučaj; da bo dobilo kako žensko društvo prvo nagrado za $25.00. Naše geslo in načelo naj bode: Vsi, od prvega, do zadnjega stopimo v tekmo taiko, da bo »tel naš Mladinski odelek letos dnel. julija najmanj 6000 (šest tisoč) članov namesto 3000; ko bomo pa obhajali drugo leto meseca a- m. je dopolnil najmlajši otrok br.. or , . „ « „ T a • t . n * pnla 2o letnico K. S. K. J., mora Zefrana ravno leto dni. Br. Ze- v. .• » -hm j* i „ i pa šteti nasa Mladinska armada frau si je mislil omenjeni dan sledeče: kjer imam že 6 svojih o-trcfk zavarovanih, naj bo zavarovan tudi sedmi, ali najmlajši, to je ravno leto dni stara Kristinea. Na seji jo je dal vpisati in tako-1 se je pomnožilo število Mladinskega oddelka pri K. S. K. J., zopet za eno članico. 1 ^ , Žefranova družina, ki šteje skupaj devet članov spadajoča h K. S. K. J. sestoji sledeče: John Žafran st. oče. Marija st. mati, John ml. spadajo vsi v redni oddelek K. S. K. J.; v Mladinski oddelek pa sledeči: Viktorica 13 let, Lojzek 12 let, Jože 11 let, Marija 7 let, Tonče 3 leta in Kristinea 1 leto. Čast in priznanje sobr. Že-frann, čast in ponos pa tudi za drowtvo sv. Štefana št. 1. Pa to še ni morda' vse! Govori se, da bo nek član društva sv. Štefana št. 1. na prihodnji seji društvo s tem iznenadil, da bo dal vseh svojih 7 (sedem) sinov zapisati v Mladinski oddelek K/ S. K. J. Pri zadnji seji označenega društva se je z velikim zanimanjem in navdušenjem prečitalo navzočim članom oklic našega gl. tajnika glede razpisanih nagrad za razširjevanje našega Mladinskega cddelka. Društvo sv. Štefana v Chicagu, ki nosi častno štev. 1. pri naši Jednoti *bo napelo vse žile in vse moči, da bodi prvo?! razpisano nagrado. Za pridobitev članstvo v Mladinskem oddelku sta bila na zadnji seji imenovana br. Matij, Grill in br. Ivan Čema-žar. Označena dva tbosta v prostih urah obiskala vse člane društva sv. Štefana št. 1. ki imajo kaj otrok, da ne spadajo še v Mladinski oddelek K. S. K. J. Pri tem jima želimo mnogo uspeha in sreče, društvu pa častno nagrado, če ga ne bo morda kako drugo društvo prekosilo. Nihče ni namreč siguren, da bo zadel v loteriji "terno', 4'ambo" ali pa--. Z nekakim posebnim veseljem zasledujemo izvanredno in živahno agitacijo, ki se je pojavila baš slednji čas za povzdigo našega Mladinskega oddelka. Razni krajevni tajniki opozarjajo od dno do dne oženjene sobrate: Dajte vpisati svoje malčke v naš Mladinski oddelek! Boljše priložnosti do zavarovanja oziroma $100.— pogrebne podpore ne dobite ipri nobeni angleški Jednoti. Držite se gesla: Svoji k svojim! —Da bi pač našle te vrstice dosti odmeva. Po naših skromnih mislih je najboljša živa reklama ali osebna agitacija za pridobivanje novih elanov. Na tiskane prošnje in o-: 10,000 elanov in člante. To se da prav lahko doseči, samo če mi hočemo. Brez dela in truda ne moremo pričakovati kakega uspe 3cbito imajo Lincolrta v velfki časti stanovalci naših južnih držav, katore je oprostil suženjstva in pa stanovalci naše mogočne države Illinois, kjer je prebil pok. mučeniški predsednik A. Lincoln svoja mladi, leta in kjer tudi počiva na Narodnem pokopališču v Springfield, 111. Abraham Lincoln se je povspel od priprostega kmečkega sina' do najbolj častnega mesta, katero za more kdo doseči v Združenih državah, to je, do predsednika Kot predsednik 1. 1860, 1864 je bil nad vse ljudomil, pravičen in demokratičen, da ga v teh lepih vrlinah še ni noben drug predsednik prekosil. Njegovo geslo je bilo: "S slabim proti nikomur! Z dobroto napram nem! Z gotovostjo za resnico, kakoršno nam Bog daje spoznavati! Kot predsednik Združenih držav je moral prestati pok. Abraham Lincoln dosti hudega osobito V letih 1860—65 ko se je vršila krvava državljanska vojna med jugom in severom. Glede iste vojne sc je Abraham Lincoln izrazil dne '16. junija 1864 sledeče: "Mi smo sprejeli to vojno, iz pravega in vrednega namena. Vojna «bo minula šele tedaj, ko bomo dosjgli ta namen. Pred Bogom priznavam in upam, da voj-nane bo preje končana, kdkor šele isti čas." de nadaljevanja in ciljev tedanje ameriške državljanske vojne popolnoma uresničile, kajti že dne 9. aprila 1866 se je udal uporni general Lee pri Apfpomatex sod-nijskem poslopju, s čemer se je končala 4 letna krvava državljanska vojna s tem, da so bili usta-ši, ali uporniki poraženi je zopet zavladala prava bratska sloga med tedanjimi prebivalci severa in juga. Ker smo že v minulih letnikih našega lista 'bolj »podrobno opisali vse vrline predsednika Lincoln-na, njegovo delovanje od mladostnih dni do dneva njegove u-sodne smrti, hočemo za danes le bolj obširno poročati, na kako tragičen način je postal blagi "prefcJsednik A. Lincoln žrtev morilčevi roke. Bilo je dne 14. aprila 1865, ali komaj pet dni zatem, ko se je končala tedanja državljanska vojna. Predsednik Lincoln je bil te zmage izvanredno vesel. Predstavljal si je tedaj že v duhu zopet lepo složno m mirno življenje med svojimi podaniki, bodisi že na severu, ali na jugu, ki bedo za naprej delovali in živeli gotovo le v korist, ponos in napredek Združenih držav. > • Označeni dan 14. aprila 1865 je bil Abraham Lincoln tako dobro razpoložen in vesel, da ga je njegova soproga videla v takem razpoloženju samo še enkrat poprej, odkar sta bila poročena. Za is»ti večer se je odloČil preds. Lincoln, da bo prisostvoval veseloigri: Our American Cousin"' v Fordovem gledališču v Washington!!, D. C. Ulogo ameriške sestrične je igrala znana Laura Keene. Da »bi predsednika Lincolna še bolj razveselili so delali celo načrt, da naj bi sedel v njegovi loži tudi general Grant, znani zmagovalec v državljanski vojni, ali premagalec generala Lee. V«led osebnih zadržkov se pa general Grant ni zamogcl odzvati temu povabilu. , ; hj Fordovo gledališče je bilo dne 14. aprila 1865 natlačeno polno in krasno dekorirarno. Posebno lepo je bila ozaljšana predsednikova loža. kjer je sedel preds. A. Lincoln, njegova žena, dalje m*r jor Ratfotbone in hčerka senatorja Harrisa. Ko je preds. Lincoln zasedel prostor v loži, je nastala v gledališču več minut trajajoča ovacija njemu v počast in pozdrav. f Že 3. aprila 1865 ko se je predsednik Lincoln vrnil v Washington, so ga nekateri njegovi prijatelji svarili, da naj bo zelo oprezen in previden, ker ima v mestu polno sovražnikov, ki mu strežejo po življenju. V svoji dobrodušnosti in zaupnosti se pa Lincoln ni hotel dosti ozirati na svarila teh prijateljev trdeč jim, da sploh nima več sovražnikov. Žal pa, da so bile govorice o zahrbtnih sovražnikih preds. Lincolna utemeljene in resnične. Tedanji tajni zarotniki ali anarhisti so sklenili umoriti preds. Lincolna, generala Grant-a, tajnika Sewarda in Stanton a in tedanjega podpredsednika Johnsona. Kalkor se je dognalo kasneje pri glavni obravnavi in razpravi, se je nabralo med pristaši konfe-deraeijske stranke na jugu več milijonov dolarjev v izdajske svrhe. S tem denarjem se je podkupovalo zarotnike in se je najemalo plačane morilce, ki naj bi izrvševali svoje peklenske čine. Ta zavezniška družba se nameravala upepeliti cela mesta in vse večje naselbine na severu. Preds. Lincoln je bil prvi izžreban in določen, da mora pasti. To peklensko delo ali ta vražji načrt je prevzel hladnokrvno že »bolj razupiti gledališki igralec Jothn Wilkes Booth. Ravno ko se je pričelo tretje dejanje one veseloigre v Fordovem gledališču, in je vladalo med gledalci splošno razpoloženje, je že označeni Wilkes Booth s silo odprl vrata predsednikove lože in oddal v Lincolnovo ^ glavo * smrtonosni strel iz svojega samokresa. /Major Rahtbone, sedeč v predsednikovi loži je hotel takoj planiti na morilca Botha, a slednji mu je zadal z nožem globoko rano v prša, da se je tudi major Rathhone onesvestil. Morilec Bootfh se je zatem nagloma spustil čez ospre dje lože na tla, ker je skočil na o-der 'kričaje: "Sic semper tyran-nis!" (Tako se godi vednim tiranom.) Boothu se je končno posrečilo uiti pri rekih stranskih vratih na presto, Kjer ga je že čakal nek konj, s katerim je morilec u- tekel zasledovalcem v temni noči. Vee to se je izvršilo v nekaj trenotkih, v per minuftah. Kdo si zamore predstavljati in misliti hipno razočaranje in žalost, ko se je v gledališču razneslo vest, da je bil predsednik Lincoln ustreljen. S predstavo se je takoj prekinilo in ljijdstvo se je podalo polno ogorčenja in žalosti domov. Predsednik Lincoln je bil zadet v glavo in sicer tako nspešno, da mu je krogija obtičala spredaj pri-levem očesu. Popolnoma nezavestnega so prenesli takoj v neko zasebno hišo nasproti gledališču, kjer. je blagi m nepozabni Lincoln naslednji dan 15. aprila ob pol 8.. uri zjutraj izdihnil v velikimi bolečinah svojo blago dušo. Enajst dni po Lincolnovi smrti so že izsledili morilca Bootha in sicer vsled izdajstva nekega vojaka južne armade. Booth je -bil skrit v skednju farmarja Gorre-tha, Carolina clkraj, v državi Va. Skedenj so Boothovi zasledovalci zanetili; predno je jel plamen objemati dotično farmarsko poslopje, je pritekel na plan Boo-thov privrženec, Daniel C. He-rold in se je udal zasledovalcem; Booth, morilec Lincolna se je pa dolgo časa upiral. Šele saižentu Boston Corbett se je posrečilo iz-takniti malo špranjo v stenah o-nega skednja, skozi katero je pognal uspešno krogljo v Boot'toa, da je 2 uri kasneje obležal mrtev na mestu. V Booth o vem žepu so našli zapisnik, ali dnevnik poln razrtih opazk in rekov; tako se je primerjal Booth zgodovinskemu rimskemu Bratu, in šviearskiemu Viljem Tell-u. Stavki so bili tako zmešani, da se lahko sodi, da je iste ničvredni morilec Booth spisal v skrajni pijanosti. Tajna posvetovanja te zarotni-ške družbe so se vršila na stanovanju neke Mrs. Surrat v Wa-shingtonu. Kinalu po tem krvavem dogodku se je policiji posrečilo zajeti vse zarotniJke in jih staviti dne i), maja i. 1. pred sod-nijo. Ta zanimiva preiskava in o-bravnana je trajala celih 7 tednov, do 6. julija. Dne 7. julija 1865 so 'bili obešeni: Herold, At-zerodt in Payne, tako tudi žc označena Mrs. Surrat. O'Laughlin, Arnold in Mufdd so bili obsojeni v ^dosmrtno jetčo; Spangler pa na 6 •let ječe. Glavnega vodjo te zarot-niške družbe. Jefferson Da visa so izsledili; šele dne 10 maja 1865 v neki našelbiui v Georgiji, preoblečenega v žensko. Držali so ga skoraj 3 leta v zaporu, nakar je bil 1. 1868 vsled amnestije predsednika Johnsona izpuščen na prosto. To je konec krvave tragedije, ki se je odigrala 1. 1865, ali tedaj ko so še naše južne in severne države medsebojno klale v sovraštvu. Žrtev .tega medsebojnega sovraštva je pa bil žal tudi naj plemenitejši mož, kolikor jih pozna naša zgodovina, naš nepozabni mučeniški predsednik Abraham Lincoln, kateremu naj bo ohranjen za vedne čase časten in najblažji spomin! Bjan Herjulfson in Lejf Srečni sta kmalu prodrla dalje proti ju-go-zapedu do (Labradorja, Mar-klanda, Winlanda in Huitzama-nulanda. iZaradi teh novih pokrajin se je podal 1. 1050 škof Jason od Winlanda, da bi razlagal tam prvotnikom evangelij in postal mučenec. Tudi Eric—Upsi imenovan gardarskem škofom 1. 1112 je oznanjal sv. vero Indijanom, prisedši 1. 1121 do Winlanda je sklenil vse svoje moči posvetiti razširjanju sv. vere in se nikdar več vrniti v Grenlandijo. Ondu-kajšni kristjani so dobili na lastne prošnje od papeža 1. 1124 škofa Arnolda, ki je stoloval v Gardam. .Norveški kralj Olaf je pregovoril 1. 1261 grendlandske kristjane, da so poslali denar in nekaj mož za osvobojenje svete dežele. . . Neko pismo papeža Martina IV. pravi, da je Grenlandija poslala koze, kožuhovino in somove zobe za petrov penez. Pergament-je ohranjeni v vatikanskem aifci-vu dokazujejo, da je bilo 1. 1327 v Greniadlji, oziroma v gardanski škofiji najmanj tisoč katoliških družin. L. 1418 so napadali divjaki, iz sosednjih pokrajin Grenlandijo, oropali in požgali vse naselbine, prebivalce pa ujc-te odpeljali. Po tem napadu je o-stalo samo devet cerkev v sredini dežele. Čez trideset let se je posrečilo še živim jetnikom povrni i se v Grenlandijo, kjer so postavili zopet nekaj cerkev; papeža Nikolaja V. pa so prosili, da jim p i-šlje škofa in duhovne mesto onih, katere so pomorili divjaki. Pe-deset let pozneje so poslali jed-nako prošnjo papežu Inoccncu VIII.; pa preteklo stoletje je celo predno jim je papež Aleksander VI. 1. .1792 poslal vnetegi škofa benediktinca Matija. nji vojni do sedaj pobitih že nad pet miljonov mož. Žrtva, ki so padle vsled pomanjkanja, štejejo tudi na miljone. Ako se rakuni še miljone pohabljencev, ki so toliko kakor mrtvi, potem se vidi strahovito žetev te vojne. Žrtve vojn v preteklih časih. Katoliška vera v Ameriki pred Kolumbom. Dne 12. okt. 1492 je stopil Krištof Kolumb prvič na suho po dolgotrajni vožnji na otoku Guana-hani. Ta dan praznujemo kot dan odkritja A mefike. To(^a znano je, da so že stari Grki in Fenica-nje vedeli, da je zahodno od at-lantiškega oceana neka dežela. Radi tedanjega slabega plovstva pa je bilo nemogoče zvedeti kaj natančnejšega o tej deželi. V šetsem stoletju po krščanskem štetju se je podal opat sveti Brendan, kojega spomin oblhaja irska in avstralska cerkev dne 16. maja), z četico svojih menihov iskat zahodni svet. Honorij au-tunski in Gervazij tiLburški (1112 —1137 in 1211) poročata, da se nahajajo zemljevidi otokov, ležečih v zahodnem atlantskem morju. Skušali-80 najti v istih časih, a zaman je bil ves trud. Normani so prišli na svojih potovanjih zgodaj fia Island in Grenlandijo. Tu je tudi iz Islanda pregnani kralj Erth Rudeči 1. 892 upe-ljal kristijansko vero; v kratkem Času so sezidali 16 cerkva in 2 samostana. Mesto Gardar je dobilo celo- škpfa, ki je imel jednake pravice kakor brem'enski in ham-burški. Ko je pa bHa ustanovljena 1. 1148 norveška prestolnica v Frondhjemu, je bil prestavljen škofov sedež. Kako malo človeških žrtev so zahtevale vojne v prejšnjih čas!!i ko še ni bila vojna tehnika na takem vrhuncu, kakor je sedaj v teh "modernih" časih, povzamemo iz zgodovine sledeče: Staro Sveto Pismo pripoveduje, da je uničil Josua v enem dnevu celi rod. Ali 12,000 mož, že.i in otrok je izgubilo življenje. Velikanska armada vojskovodje Xerxesa je bila uničena vsled kuge leta 480 pred Kristom. V letu 483 pred Kristom so izgubili Grki v bitki pred Syraki:-sami 20.000 mož. V bitki pred Comena leta 21 o pred Kristom je padlo 45,000 pevcev in 2700 konjikov rimske armade. Ko je šel slavni vojskovodja Hamibal s svojo armado čez gorovje (alpe), je izgubil samo vsled naporov 30,000 vojakov. Stari rimljanski spisi pripovedujejo, da je padlo v bitkah 102. leta 200.000 in 130,000 Cimbrov. Rimski vladar Cezar je desetletni vojni proti Galilejcem pomoril en .miljon izmed treh miljonov sovražnikov. Po razdejanju Jeruzalema leta 70 po Kristu je poginilo en miljon 100 tisoč oseb. V strašni bitki na Katalonskih poljanah leta 451 je padlo 300 tisoč mož. Ivarol Veliki je uničil ves rod Avarov. Leta 933 je bilo pod Henrikom I. v bitki pri Mersefourgu ubitih 60,000 Ogrov. Križarske vojne so uničili tri miljone krščanskih vojakov ter sovražnikov. V bitki pri Burney leta 1346 je ostalo 3^.500 Francozov mrtvih na bojišču. V tridesetletni vojni je bilo n-bitih in uničenih toliko ljudi vsled kuge in lakote, da je padlo prebivalstvo takratne 'Nemčije od 16 miljonov na 4 miljone; cele pokrajine so bile opustošene. V bitki narodov proti Napoleonu pri Lipskem je bilo izmed 170,000 Francozov pobitih 20,000 ter 30,000 ranjenih. V letih 1793-4815 je bilo na Francoskem poklicanih pod orožje 4,500,000 mož. Od teh jih je n-mrlo na bojišču 150,000, v bolnišnicah pa 2,500,000. Po računih zgodovinarjev je padlo v vojnah v' Evropi od leta 1793 do 1815 okrog 15 in pol miljo-na mož. , Iz tega se razvidi, da je ta vojna najstrašnejša, ki jo imamo sedaj, kar jih pozna zgodovina. Po površnem računu je bilo v seda- Ameriški Nemci zoper kajzerja. New York, N. Y., 11. febr. — Nedavno se je ustanovilo med tukajšnimi Nemci posebno ligo pod imenom: "Prijatelji nemške demokracije", z glavnim uradom na 32 Union Square. Namen te lige je pomagati nemškemu ljudstvu v stari domovini, da bo prišlo do demokratske vlade. Danes je pristopil k tej ligi tudi znani bankir Jacob H. Schiff. Ta politična organizacija se je izrekla, da se strinja z vnemi načeli predsednika Wilsona v zadevi njegovih vojnih ciljev in namenov, da ga bodo vedno podpirali in mu stali na strani, dokler se ne posreči Ameriki in njenim zaveznikom pahniti nemškega kajzerja s prestola. Označena liga bo ustanovila svoje podružnice po vseh večjih ameriških mestih. Predsednik te lige je Franz Sigel, sin znanega ameriškega generala. Sigel, ki se je boril tukaj vzadnji civilni vojni. V to ligo se ne sprejema samo članov, ki ao morda nemškega pokol jen ja, ampak se sprejema tudi vse one, ki so nasprotniki .kajzerja. Dosedaj spadajo v to ligo že sledeči ugledni možje: Rudolph Blankenburg, bivši župan mesta Philadelphia; profesor Morris Jastrow ml.; prof. Otto Manthy Zorn na Armherst College; prof. Benjamin W. Bacon z Yale univerze; prof. Konrad II. Bierwirth z Havvard univerze; prof. J. H. Worman z države univerze v Vt. in prof. Maks F. Meyer z državne univerze Mo. Sinovi članov Wilsonovega kabineta pri vojakih. Nekaj članov Wilsonovega kabineta je pokazalo v sedanjem vojnem časil požrtvovalnost do domovine na ta način, da so poslali svoje sinove kot prostovoljce v službo strica Sama. Med temi se najbolj odlikuje tajnik, zakladniškega urada Mc Adoo, in delavski tajnik Wilson, ker imata vsak po troje svojih sinov pri vojakih. Josephus Daniels ml., sin mornariškega tajnika, služi kot prostak pri mornariškem koru; Franklin K. Lane ml., sin tajnika notranjih zadev, »luži kot poročnik pri letalskem oddelku; David Franklin Houston, sin poljedelskega tajnika služi pri mornarici in Humprey F. Redfield, sin trgovinskega tajnika je pride-Ijen jednako mornarici. Sircem na pomoč. Pred nekaj dnevi se je zbralo na nekem banketu v New Yorku 50 najbolj uglednih in bogatih ameriških financirjev z J. D. Rocke-fellerjem na čelu. Ti ameriški bogataši so darovali iz svojih lastnih žepov$l,400.000 v pomoč nesrečnim Sircem. Svoto se je brzojavno nakazalo Ameriškemu pomožnemu odboru za Armence in Sirce. Zmleto steklo v moki. M»eoM>i>Miiiwmmmm»oo» Ustanovi j ena ▼ JoH«tu, IIL, dna 2. aprila 1894. Inkorporirana w Joll«*u, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. T«l*foa 1048 cd ustanovitve do 1. januarja 1918 skupna izplačana podpora $1,340,225.33 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Psul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Bems, 2327 Putman Ave., Brooklyn, N. Y. ' Glavni blagajnik: John Grahck, 1912 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni xdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet. 111. NADZORNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 2-2 St., Chicago, 111. Math KostainSek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haalage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Franči«, 420- — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker; 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6619 Bonna Avo., N. E. Cleveland, Ohio. • Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poSiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, druStvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J. V zcd'iji številki Jednotinega Glasila objavil sem resolucijo, katero so sklenili gg. nadzorniki na seji meseca jan. radi onih društev, ki ne pošljejo pravočasno denarja na urad Jednote v pokritje mesečnih asesmentov. Kakor ue zahteva, da mora biti poslan denar vsaki mesec redno in ob pravem času na glavni urad, istotako se zahteva, da društva pravočasno pošljejo mesečna poročila. Mesečno poročilo mora biti v glavnem uradu najkasneje do 25. dne v mesecu. Poročilo mora biti poslano od strani vsakega društva, če je tekom meseca kaka prememba v članstvu ali pa ne. Po mesečnih poročnih se ravna, ko se izdeluje asesinent za bodoči mesec. Če poročila ni pravočasno v uradu, sc asesment ne more ob pravem časti izdelati in oposlarti na društvo, kar zelo ovira poslovanje. Da bode pa mogoče delo v glavnem uradu pravilno opravljati in asesment pravočasno izdelati in na društva razposlati, vsled tega se prosi in opozarja vsa krajevna društva, da mesečna poročila ob pravem času odpošlje tako da bodo ista najkasneje dne 25. v mesecu v glavnem uradu. Spoštovanjem in bratskim pozdravom, JOS. ZALAR, gl. tajnik. Glavni urad 8. febr. 1918. m'i J vi Kakor je bilo že poročano, odposlal sem na krajevna dr. po Wells Fargo Express Co. nova mesečna poročila in sledeče knjige: Knjiga tajnika, blagajnika in knjiga prememba in asesment članov in članic. Če katero izmed društev cdpošiljatve ni prejelo, ali slučajno, da je društvo pošiljatev prejelo, toda da so bile knjige pokvarjene ali če je celo katera izmed zgoraj imenovanih knjig manjkalo, prosim', da se me o tem blagovoli obvestiti, nakar bodem (zahteval od družbe odškodnino. Vsa društva se torej prosijo, da mi naznanijo, če niso prejele poslane tiskovine in knjige v redu, kakor so bile odposlane. Z bratskim pozdravom, JOS. ZALAR, gl. tajnik. Loško gospodstvo in davki leta 1630. Po nekem loškem urbarju posnel dr. Fr. Kos. iPred sefooj imam ui4>ar loškega gospodstva, kateri se od drugih loči po obsegu in vsebini. Ker sc mu je zgubila prva stran, manjka tudi letnica, katera bi nam naznanjala, kdaj je bil ta urbar spisan. Iz mnogih podatkov, kateri se nahajajo na raznih mestih recenega urbarja, je razvidno, da je bil vsaj večinoma sestavljen leta 1630. Tako čitamo na 15. listu, da je zahtevalo loško gospodstvo "letos" t. j. leta 1630. (Disz 1630iste Jahr), od podložnikov po Hlevnem Vrhu pet tovornih konj. A tudi, če vzamemo, da je bil del urbarja spi-* san še-le leta 1631. ali pa 1632, moramo vendšr pristaviti, da so nastali že leta 1630. marsikateri spisi in zapisniki, iz katerih je urbar sestavljen. Na 16. listu je omenjeno, da je leta 1630. dne 31 avgusta posebna komisija pregledala in podpisala mejo med loškim gospodstvom. Na 70. listu beremo, da so obiezdili in popisali osliško župani.io 1630. leta in sicer dne 4. 5, n 6. julija. Nekai jednakega se nahaja na 275. listu, kjer je povedano, da so ob-jezdili in popisali davško župnijo ieta 1630. dne 1., 2. in 3. julija. Urbar obsega 411 listov in fol. Nekoliko listov, posebno »pa 2,3. in 4. je jako poškodovanih. Opisane so v urbarju vse nekdanje župannije loškega gospodstva ra- zun gardmarske, bitenske in go-deške. V urbarju se nahaja nmogo zanimivih notic za lokalno zgodovino raznih krajev lc^kegti gospodstva. V njem čitamo imena vasij in tamošnjih posestnikov. Dalje vidimo, kako velike davke je moral, vsak plačevati, koliko je ta ali uni posejal na leto žita, koliko je imel živine v hlevu, v kakem stanju je 'bilo njegovo zemljišče, poslopje itd. Kar je važnejšega v urbarju,, hočem tu navesti. , Dole. V Doleh je deset kmetov in sicer: 1. Štefan Majnhart. Ako bi ne bila dotična stran preveč po škodovana, bilo bi razvidno, koliko je plačeval omenjeni posestnik na leto uiibanščine ("Vrban-szunsz"), davkov ("Steuer"), nove doklade ("Neu anlag") in novcev za tintnik ' ("Calamar-gelt"). Zadnji so bili nekak u-pravniški dohodek ("Pflegsacci-dental"). Tudi bi vedeli, koliko je dajal županu v račun ("edem Suppan in die Raittumg"). Loškemu gospodstvu je plačal vsako leto po 1 goldinar hišnega davka ("Hauszgulden") in županu še posebej po 16 kr. Zadnjo svoto, katero je moral dajati županu, imenovali so .^ robofnino ("Robeitgelt*'). Hlevnovški župan je pobiral to robotnino po vsi županiji od vsakega kmeta, rovtarja in kajžarja. Od nabrane svote je moral že od nekdaj vsako leto 'dajati karnskemu .županu po 12 gld.. — Štefan Majnhart je plačeval vsega skupaj nad 6 gld. davSan. Kmetijo je podedoval po svojih starcih. V uitoarju je navedeno* koliko je posejal vsako leto pšenice, ječmena, ajde, ovsa, lanenega semena, boba, prosa itd. fTudl je omenjeno, koliko je imel čez zimo.v hlevu goveje živine, ovae, koz in konj. — 2. Maruša Pivek. Koliko je morala plačevati in koliko premoženja je imela, ni mogoče navesti, ker je list na dotičnem mestu poškodovan. — 3. Boš-ti-jan, sin Jakoba Luinika ali Be-zovljaka. Na leto plačuje po 6 •gld. 29 kr. in 2 p. — 4. Ivan Bla-žič. 'Vsega davka plačuje po 6 gld. 37 kr. in 2 p. — 6. Ivan Kal-cič. Od svoje kmetije, katero je podedoval, mora plačevati po 6 gld., 29 kr. in p. — 6. Marjeta, hči Andreja Trevna. Ta plačuje po 6 gld. .29 kr. in 2 p. davka. — 7. Ivan, sin Mihaela Trevna. Od svoje kmetije plačuje čez 6 gld. davkov. Županu daje za karnsko župnijo še jedenkrat toliko robo-tnine, kakor drugi. — 8. Primož Petrič. Davščina od njegove kmetije, katero je priženil, znaša 6 gld. <55 kr. in 1 p. — 9 Mihael Kamenšek. Ta daje županu 12 kr. več v račun, kakor drugi, namreč 34 kr. Tudi robotnine za karnsko županijo daje 6 kr. več. kakor drugi, namreč 22 kr. Ve* njegov davek znaša 6 «gld. 31 kr. in 1 p. 10. Primož Mravljisek, sedaj njegov sin Jakob. Tik njegovega posestva se stikajo meje loškega idrijskega in logaškega gospodstva. Zavras ("Souraczi".) V tej vasi je pet kmetov in je den kajižar ("vndersasz,"), tu je tudi mlin in žaga. Dalje je tu po družniea, ki je posvečena sv. U1 riku. Na dan sv. Marka se pra znuje cerkveno blagoslovljenje Vsak posestnik ima svoj les in svojo pašo. Županu v račun daje vsakdo po 2 kr. in 1 črni penez in kar se tiče rcibotnine, to je doklade za karnsko županijo, plačuje vsak po 31 kr. in 2 črna pe-neza. I. Jakob Kalčič. Ta plačuje po 40 kr. krčmarine ("Taferngelt") ter od jednega mlina po 12 kr. — 2. Andrej Žonta ("Zuntta"). Od njegove kmetije je treba plačati na leto po 7 gld in 17 kr. — 8 vsega davka 7 gld. 6 kr. in 1 p. — 4. Neža, hči Jakoba Bezovlja-ka. — 5. Lukež Treven. Vsega davka ima 7 gld. in 10 kr. Kmetijo je kupil od Primoža Jereba za 600 ogerskih' cekinov. Na leto poseje 5 polovic pšenice, 2 polo vici ječmena, 5 polovic ajde, ( starov ovsa in ječmena skupaj 3 polovice lanenega semena, 1 po* lovico boba in malo prosa. Čez zimo ima 16 goved, 10 ovac, 7 koz in 1 konja. Ugarje ("Ysxgary"). V tej vasi so četirje kmetje in jeden kajžar, ki spadajo pod so sesko sv. Katerine "na Špechnu.' Vsak ima svoj les in svoje pašnike. Županu v njegov račun daje vsakateri toliko, kolikor je Zav-racu; ravno tako je tudi z dokla-do za karnsko županijo. Kakor drugi namreč 'Zavračanje), daje tudi vsak Ižgorec župniku, cerkovniku in selskemu sodniki ("Landt Richter") po jedno kokoš in na dan cerkvenega blago-slovljenja župniku tudi po jeden hleb kruha. 1. Ivan Bogataj. Njegov davek znaša 7 gld. in 11 kr. Svojo kmetijo je dobil, kakor kaže do-tično menjalno pismo, po zameni. — (2. Barbara Albreht. Ona pla čuje 7 gld. in 11 kr. davka. — 3. Andrej Trček. Od svoje kmetije, katero je kupil za 505 tgld., kakor kaže kupno pismo, plačuje 6 gld. 24 kr. in 2 p. — 4. Mihael Strnad. Od njegove kmetije je treba plačati po 6 gld. 50 kr. in 1 p. Gorenje Ižgorje ("Gorenj Ysagary"). Tu sta dva kmeta, ki spadata pod sosesko sv. Katarine. Vsak ima svojo pašo in svoj les. Kar se tiče županovanovega računa in robotnine za karnsko županijo, plačujeta tako, kakor Zavračanje in Iigorci. Kakor ti, dajeta tudi ona dva župniku, cerkovniku in selskemu sodniku. 1. Jokaib llleviščar ("Hliui-seher '). Njegov davek znaša 6 gld. 57 kr. — Volfu Jakobu p). Sigerszdorff-u mora dajati po 2 snopa desetine. Kmetijo je dobil pred mnogimi leti po zameni. — 2. Lovrenc Heven. Od svoje kmetije plačuje po 6 gld. in 38 kr. K hiši se je priženil. ("BadMumhn"). V tej vasi so četirje kmetje. Nad vasjo je cerkev Sv. Treh Kraljev. Cerkveno iblagoslovlje-nje se praznuje na dan Marijinega rojstva. Vsak kmet ima svoj les in svojo pašo. Matija Miklavc in Mšarjeta Bohinjec dajeta županu v račun po 32 kr. in 1 p., za karnsko doklado pa po 22 kr.; druga dva kmeta Andrej Doli-nar in Lovre Hainrichter pa plačujeta za županov račun po 52 kr., in 1 p., za karnsko doklado pa po 16 kr. 1. Matija Miklauc. Od svoje kmetije plačuje 6 gld. in 25 kr. — 2. Andrej Dolinar. Svojo kmetijo, od katere je treba fe gld. 38 kr. in 2 p. davka plačevati, prodal je Ivanu Žakelj-nu za 270 o-gerskih cekinov. Kar se tiče desetine, dobiva po 2 snopa Volf Jakob pl. Sigerszdorf. — 3. Marjeta Bohinjec ali (Petrič. Dobila je svojo kmetijo po zameni. — 4. Lovre Hainrichter. Od svoje kmetije plačuje po 6 gld. 55 kr. in 1 P. Sv. Trije Kralji ("Stanomaner Hribu"). V tej vasi so trije kmetje, ki spadajo pod sosesko Sv. Treh Kraljev. Les in pašo ima vsak sam. 1. Jurij Feguš ("Jurij We-guseh"). Za županov račun daje 46 kr. in 1 p. doklada za karnsko županijo znaša 16 kr., vsega davka pa plačuje 6 gld. 10 kr. in 1 p. — 2. Andrej Jereb. Plačuje za županov račun 52 kr. in 1 p., ro-botnega denarja ali doklade za karnsko županijo pa daje 31 kr. Ves njegov davek znaša 6 gld. in 37 kr. — 3. Lukež Jereb. Njegova kmetija, katero je pred mnogimi leti kupil za 100 cekinov v denarjih, je majhna. Županov račun od nje znaša 52 kr. in 1 p., doklada za karnsko županijo 16 kr., ves davek pa 4 gld., 57 kr, in 1 p. Hlevni Vrh ("Clenobnrg"). •V tej vasi so četirje kmetje. Tudi je tu cerkev sv. Nikolaja. Cerkveno 'blagoslovljenje se praznuje na dan sv. Jurija. Kmetje nimajo svojega lesa in zato morajo kupovati drva. Pašo imajo skupno. Vsak daje županu v njegov račun po 52 kr. in 1 p., ro-botnina ali doklada za karnsko županijo pa znaša za vsakega kmeta 31 kr. 1. Andrej Šust. Njegovega davka je 6 gld., 22 kr. in 2 p. — 2. Lovre ftust. Vsega davka ima 6 gld. in 40 kr. Kmetijo je priženil. — 3. Jurij Hainricher. Ta plačuje 50 kr. krčmarine. Davek od njegove kmetije znaša 9 gld. 2 kr. in 1 p. — 4. Ivan Hainricher. Kmetijo je kupil od Lenarta Martinška za 350 cekinov. Ta kmet ima tudi tiišni mlin ter plačuje vsega davka 7 gld., 4. kr. in 2 p. Hlevišče ("Hliuischi"). V tej vasi so četirje kmetje, ki ne plačujejo vsi jednako županu v njegov račun. Tu je tudi cerkev sv. Katarine in cerkveno blagoslovljenje se praznuje v nedeljo pred Kristusovim, vneboho-dom. Vsak ima svoj les in svojo pašo. 1. Matija Rudolf. Kmetijo je podedoval. V županov račun plačuje 52 kr. in 1 p., robotnine ali doklade za karnsko županijo daje 31 kr., vsega davka pa 6 gld. in 55 kr. — 2. Lovre Poženel. Ta je dobil kmetijo v svojo last na ta način, da je dal za njo neke rovte in pa še 200 cekinov v denarjih. Županov račun in pa ro-botnina od njegove kmetije znašata ravno toliko, kolikor od kmetije Matije Rudolfa. Vsega davka ima 7 gld. in 21 kr. — 3. Ivan Prenčič. Svojo kmetijo je kupil pred 11. leti od Ivana Papi-ta za 1000 gld. Županu v njegov račun daje po 2 gld., robotnine za karnsko županijo pa po 22 kr. Njegov davek znaša 8. gld. in 55 kr. — 4. Jakob Tnpin. Županu plačuje v njegov račun 1 gld. in 85 kr. doklada za karnsko županijo pa znaša 22 kr. Ves njegov davek od kmetije, kakor tudi od hišnega mlina in žage, znaša P £ld., 50 kr., in 1 penez. Kmetijo je kupil od gospoda Mihaela Pa-plerja, kateremu je bila zastavljena, in na od Ivana Hleviščar-ja za 800 cekinov v novcih. — 5 Alenka Trpin. Njeno posestvo ni kmetija, temuč so le rovti, od katerih plačuje po 12 kr. Zaradi desetine se je pogodila z žirov-skim županom v imenu loškega gospodstva, da plačuje namesto »je po 1 gld. in 20 kr. Stari rotvarji po hlevnovrfid Inpaniji O vsakem rovtarju je povedano, koliko kna posestve, koliko glav živine je v hlevu, koliko znaša njegov davek in njegova desetnica, za koliko naj bi se mu povekšala davščina, bodisi v novcih, bodisi v žitu itd. 1. Jakob Martinšek. Njegovo zemljišče, od katerega plačuje 3 gld., 38 kr. in 2 p., veliko je za dobre pol kmetije. Namesto desetine daje žirovskemu županu v i-menu loškega gospodstva po 4 stare in 2 polovici raznovrstnega žita. Ima svoj les in svojo pašo. — 2. Andrej, sin Matevži Trčka. Zemljišče, h katerem spada tudi hišni mlin, dobil je po zameni. Davka ima 6 gld. in 6 kr. Zastran desetine se je pogodil z županom, da mu plačuje na leto 10 gld. in 40 kr. Njegovo zemljišče je obširno, kakor kaka kmetija, a leži na nekem mrzlem kraju visoko na Žirovski Gori. -r 3. Blaž Je-senko. Njegovo zemljišče se lahko smatra za pol kmetije. Davka plačuje po 4 gld. in 10 kr., namesto desetine pa daje po 8 gld. — 4. Mihael Mlinar. Ta nima zemljišča, temveč samo kajžo, katero je kupil od Matije Revna za 77 gld. Njegov davek znaša 54 kr. in 2 peneza. — 5. Primož Justinič. Ta ima rovte in mlin ter plačuje 2 gld., 12 kr. in 2 p. davka, 1 gld. pa namesto desetine.— 6. Gregor Osredkar. Njegovega zemljišča je za dobre pol kmetije ali pa za srednjo celo kmetijo. Davka daje 2 gld. in 34 kr., namesto desetine pa 5 gld. županu. — 7. Urša ("Vrschca") Štefančič. Njeno zemljišče se ceni za četrt kmetije. Davka daje 2 gld. in 34 kr., namesto desetine pa županu po 3 gld. — 8. Matevž Jereb. Ta ima 1 gld., 35 kr. in 2 p., davka, namesto desetine daje županu po 1 gld. — 9. Blaž Trpin. Njegov davek znaša 1 gld. in 16 kr., namesto desetine pa plačuje po 3 gld. — 10. Ivan Fer-vezerček. Njegovega davka je 1 gld., 35 kr. in 2 p., namesto desetine pa plačuje županu po 4 gld., 13 kr. in penez. — 11. Ivan Trček. Zemljišče, od katerega je treba dajati po 1 gld., 35 kr. in 2 p. davkov, kupil je od Lenarta Žakeljna za 160 cekinov v nov-cHr. — 12. Jakob Trček. Njegov davek znaša 1 gld. 35 kr. in pa 2 p. Rovte je kupil od Jerneja Hainricherja za 250 cekinov t novcih. Namesto desetine plaču je županu po 4 gld. — 13. Jakob Reven. Davka ima 1 gld. 35 kr. in 2 p., namesto desetine pa da je vsako leto 1 gld. Žita poseje po f polovic in v hlevu ima 3 krave. — 14. Mihael Trček. Na leto plačuje po 2 gld. in 34 kr davka ter 6 gld. županu namesto desetine. — 15. Jernej Jereb ("Jernj Jerob"). Od zemljišča, katero je kupil za 127 gld., odšte va po 1 gld. in 4 kr. — 16. Primož Petrič. Ta plačuje od svoje kajže (zemljišča nima skoraj nič) po 1 gld. in 4 kr. Novinarji 14 Neugereutler") po hlevnovrški županiji. 1. Jurij Tratnik. Njegov davek znaša 1 gld. in 51 kr. Namesto desetine plačuje županu po 3 gld. Zemljišče je kupil od Mati je Homolca za 112 cekinov v novcih. — 2. Ivan Homolec. Davka ima 1 gld. in 51 kr., namesto desetine pa daje po 2 gld. Zemljišče mu je prodal Mafija Homolec za 150 cekinov v novcih. — 3 Matija Trček. Davka odšteva od svojega zemljišča, ktero je kupil od Štefana Cankarja iza 110 ceki nov v novcih, po 1 gld. in 31 kr. Namesto desetine daje županu po 1 gld. in 40 kr. — 4. Lenart Martinšek. Njegov davek znaša 1 gldM 50 kr., in 2 p. Rovte je do bil po milosti za časa pl. Eggen-berga (okoli 1. 1515.) od loškega gospodstva. Namesto desetine daje županu po 3 stare vsakovrstnega žita, največ ovsa. — 5. Matija Strnad. Njegovi rovti, od katerih plačuje po 1 gld. in 3 kr. davka, so jako slabi. — 6. Lukež Kunčar. Ko je ta umrl, kupil je njegovo' zemljišče od vdove Jakob Feguš. Davek znaša 1 gld in 7 kr. — 7. Andrej Feguš. Njegovega davka je 1 gld. in 31 kr Primož Reven. Davka daje 1 gld. in 31 kr. — 9. Andrej Lunger. Davka plačuje po 1 gld. in 9 kr. Loško gospodstvo mu je pred ne katerimi leti dovolilo, da lahko obdeluje tamošnjo zemljo. — 10. Jakob Martinšek. iNjegov svet je le nekak pašnik ter plačuje od njega po 30 kr. davka. — 11. Ivan Hleviščar. Loško gospodstvo mu je še lejjred nekaterimi leti dovolilo napraviti rovte. Njegov davek znaša 1 gld. in 34. kr. in 2 p. (Namesto desetine plačuje po 2 gld. — Jakob Kavčič. Ta si je še-le pred kratkim Časom postavil novo hišo, kar naj bi se zabeležilo v prihodnjih urbarjih. Tudi naj se mu naloži primeren davek. Kakor je bilo že Omenjeno, navedeno je v urbarju pri vsakem rovtarju in novinarju, za koliko naj bi se mu povekšala njegova davščina. Po nasvetu takratnega loškega oskrbnika naj bi se pomnožila robot n in a hlevnovr-škim rovtarjem in novinarjem za 20 gld. in 36 kr. v novcih ter za 7 mutov in 2 merici ovsa. Iveri. Znanje je korenina, volja je deblo, vepehi so pa sad, ali seme. Dež pada, pa se pretvarja zopet v roso in oblake. Vsak star peči ar misli, da je najlažja stvar na svetu imeti ženo v svoji oblasti. • Boljša je ena unča "današnjega" kakor cel funt jutrišnjega." Če bi lisice sodile goske, bi ne bilo več gosi na svetu. Tudi denarna nakaznica je nakaznica priznanja in zasluge.- Do uspeha vodita dva ključa: dolar in previdnost. Solze veselja in žalosti prihajajo z enega in Istega studenca. • Ne sodi cene darila po vrednosti škatljice, v katerej je isto zavito. • Vsak majhen deček s polnimi žepi kamenja, ali kep, lahko uže-ne kakega močnega moža. Kdor se neizogibni nepriliki u-klone, je prijatelj prisiljene ulju-dnosti. • Nekateri ljudje porabijo dosti časa z obžalovanjem dogodkov, katerih niso nikdar doživeli. • Srečna je deklica, ki zna lepo peti, srečna je pa tudi ona, ki razume, da ni zmožna v petju. Če gleda morda tvoj prijatelj na žepno uro med tem, ko mu ti pripoveduješ kako smešnico, — prenehaj govoriti. Včasih se pripeti, da govorijo otroci resnico, ravno tako, ka'kor se odraščeni ljudje lažejo ob nepravih časih. • Dosti ljudi je bilo že rojenih v slavi in lx)gastvu, a so umrli pozabljeni cd sveta in v siromaštvu. • Moč ne dela vedno pravice, pač povzroča pa vedno boj in prepir. Majhen nasvet onemu, ki daje vedno rad dosti nasvetov: "Ne govori preveč!'' • Če pripoveduje kak moški svoje težave kaki ženski, je mogoče, da je teh težav kriva kaka ženska. • Koncem konca najdemo dva načina s katerima si delamo življenje : prvič da delamo za življenje, ali pa pustimo koga drugega delati za naše življenje. Človek, ko se postara, smatra svoje ideale za ideje. Čim manj imamo \ tem manj bo skrbi pri sestavi oporoke. • Vsak drug posel je boljši, kakor pa postopanje: žal le, da postopači nočejo tega razumeti. • Ne sramuj se, čc nosiš moid a že staro in zakrpano obleko; bolj nečastno in sramotno je nositi novo obleko, katere morda še nisi plačal pri krojaču. Zviti izgovori ne ugajajo zvitim osebam. • Bojazljivci postajajo m molči-jo.kadar naletijo na kako veliko priložnost. ttftii loll. S. Društvo Juxja, Jollet, m. - Predsednik John Krcn st. 309 .Tak ♦on 6t. Tajnik Joseph Paniaa, 1001 N. Chieago St. Zastopnik Mart. Konds Star« -00 Jackson St. — Redna oeja se vrši vsako drugo aedeljo v mesecu v .»'olsk i dvorani. 4. Dndtro it. OtKfla in Tower, M tan. — Predsednik Frank Schweiger, box 835, Soudan, Minn. — Tajnik Josfph Oblak, box 1162, Soudan, Minn. Zastopnik Stefan Ahčin, box 734, Soudan, Minn. Redna seja se vrši milico drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn. 5. Društvo if. DružUie, La Bali«, 111. Predsednik John Tomle, 118—4th St. Tajnik John Pražen, 1121—3rd St. Zastopnik Joeeph Uende, 70—2nd St. — 'J rvo aedeljo dvorani. Kudu a seja se vrši vsako r mesecu v Math. K um po 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Golo. — Predsednik Joka Germ, 310 Paha St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave. Zastopnik Math. Novak, 530 Stanton Ave. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo dopoldne in in vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne v lastni društveni dvorani. 8. Društvo sv. Cirila ln Metoda, JoUet, HL — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bu-4 Forest Ave. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani drr-sv. Jerneja. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Pred«. Joseph Kamin box 504 Forest City, Pa. Tajnik Frank Telban, box 300. Zast. John Telban box 70V Forest City, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani. iS. uraštvo sv. Janesa Krstnlka, Bl-wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta- hija, bx 292. Tajnik Math. R. Tomec, box 81. Zastopnik Jakob Karish, box 68. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v m t sec u pri Math Tometz-u ob pol deeetih dopoldne. 14. Društvo sv. Janesa Krst, Butte, Mont. — Predsednik Josip Berkopec 1333 Utah Avenue. Tajnik Peter Ger-gieh, 67 Plum St., E. Butte. Zastopnik .uiton Papesfi 423 Watson Ave. Redna seja se vrši vsako 2. in 4, sredo v dvorani eerkve "Holy Savior!" 15. Društvo sv. Koks, Allegheny, Pa. — Predsednik George Flajnik, 4413 Butler St. Tajnik John Tomec, No. 38—48 Street. Zastopnik Math. Kla rič, 832 E. Ohio St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. ltf. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik Math. Kostainšek, 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sam-rada, box 34tf. Zastopnik Math. Prija-movič, 115 Chestnut St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani. 17. Društvo Marije Pomagaj, Huntington, Ark. — Predsednik Matija Ogradi. box 98: tajnik Alojz Kerhlikar, box 1; zastopnik John Valentin, box 178; vsi v Huntington, Ark. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v meseeu, 20. Društvo sv. Janeza Krst, Iron-v/oou, Mich. — Predsednik Math Bit-manich P. O. box 242. Tajnik in zastopnik Martin Bukovetz, 294 Kennedy 8t. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal. ?a. Predsednik John Vertačnik, box 181 Bridgeville, Pa. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani. 23. Društvo sv. BaTbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Andrej Hočevar, R. F. D. 2, box 78%. Tajnik Mihael Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Zastopnik Anton Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Btocton, Ala. — Predsednik Gregor Kokol, b. 187 Marvel, Ala. Tajnik in zastopnik Frank Kržič, b. 16, W. Blocton, Ala. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Fr. Kerzic. 25. Društvo it. Vida, Cleveland, o. — Predsednik Anton Grdina, 6127 St. Clair Av. Tajnik Joseph Boss, 6619 Bonna Ave., N E. Zastopnik Jernej Knaus, 1052 £ 62nd Str. N. E. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani. 29. Društvo sr. Frančiška SaL, JoUet, m. — Predsednik Martin Težak, 1201 Hickory St. Tajnik Jehn Lekan, 40« Marble St. Zastopnik Joseph Legaa. 2U9 Indiana Street. Redna mesena seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šolski dvorani. 30. Društro sr. Petra, Calumet, Mich. — Predsednik Mihael Majerle, 7. Chest nut St. Tam loc. Tajnik Paul K. Ma dronieh, 16 Walnut St Zastopnik Paul K. Madronich, 10 Walnut Street. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo t cerkveni dvorani. 32. Društro "Jena Dohrl Pastir," Bnnmclaw, Wash.—Predsednik Joeeph Richtar, R. F. D. 1 Enumclaw, Wash. Tajnik Joseph Malneritch, B. F. D. No. 3, box 70. Zastopnik Joseph Malneriteh, R. F. D. No. 1, box 70. Redna seja se vrši vsako četrto aedeljo v društveni dvorani. S3. Društro "Marije Device", Pittsburgh, Pa. Predsednik Peter Balkevee, 520« Dresden Alley. Tajnik Nikolaj Iva-nušič, 5209 Dresden Alley. Zastopnik W.M1P Puvlakoviš. 54 Low Road. Sharps burg, Pa. Redna seja se vrši vsako a nedeljo vK 8, Doma, 57. Str. — Predsednik Marko Marolt, O. box 626. Tajnik John Povaha, 014 — 3rd Ave. Zastopnik John Povshs, •J14 —3rd Ave." Rodna mMeč. - Še ja se vrši vsako prvo nedeljo v Esparmer dvorani. 41. Društvo sr. Jožefa Pittsburgh, PS — Predsednik John Jevnikar, 5411 Csmetia Str. Tajnik Joka Bojane, 207 —57th St. Zastopnik Josef Lokar, 4840 Hstrield Str. Redna mesefina seja se vrši vsako druge nedeljo v K. 8. Do- 42. Društvo sr. Alojzija, Steelton, Pa. — Predsednik Anton Matjasich 157 Main St. Tajnik Anton MšfcMeh, 157 Main St. Zastopnik Joka Rozman, 620 So. Second Street. Bedna mesec, seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani. 43. Društro sr. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd 8t Tajnik Miehael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Miehael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Redaa meseč. seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Paula dvorani. 44. Društro sr. Florjana, So. Chicago, HI. Predsednik Mart. Golobi« 9631 Ave. L. Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Mcdoshevi dvorani na 1)485 Ewing Ave. 45. Društro sr. Cirila ln Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik John Kamby, P. O. box 70. Zastopnik Ant. Sustersich box 187. Redna mesečna soja se vrši v.mkega 14 ln 18 dne v mfesecu v Lo-zarjevi dvorani. 46. Društro sr. Frančiška SerafNew York. — Predsednik Joseph Rems, 2327 Putnam ave. Brooklyn, N. V. Tajitik John Jurkas ml., 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Zastopnik Anton Pavli, 410 K. 5. St., New York, N. Y. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v G. Koenig dvorani, 167 E. 4. St., N. Y. 47. Društro sr. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik Frank Kozjek 2021 W. 21.th Place. Tajnik John Wukshinich, 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22ad St. Redna meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo eerkveui dvorani. 49. Društro Jezus Dohrl Pastir, Pittsburgh. Pa. — Predsednik Miehael Mar-kovich, 1160 Voskamp St. N. a Tajnik Joseph L. Bahorieh, 5138 Dresden Way. Zastopnik Geo. Weselich, 5222 Keystone St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. 50. > Društro Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave. Tajnik John. Malešič, 5149 Ruby St. Zastopnik Jurij Greguraš, 5164 Butler St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. 61. Društro sr. Petra ln Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik-Frsnk Staniša, 500 W. Hughit St.. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Zastopnik Alois Berce, 508 E. Smith St. — Redna meseč. st ja se vrši vsako prvo nedeljo. 62. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Frank Zontar, 956 N. Ketcham St. Tajnik John Matelič, 2826 N. Calvelage St. Zastopnik Alojz Fon, 739 N. Warman Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gnčnikovi dvorani. 53. Društro sr. Jožefa, Waukegan, I1L — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, III. Tajnik Math. Ivanetich, 1018 Sheridaif Rd., N. cn.oago, 111. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, HI. Bedaa meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slan črvi dvorani. 54. Društro sr. Srca Jesusorega, Chishoim, Minn. — Predsednik Luka Terhlen, 203 Hemlock St. Tajnik Fr. Okorn,. 504 W. Poplar St. Zastopnik Fr. First st., 124 W. Hemlock St. Redna mesečna seja se vrSi vsako tretjo nedeljo točno ob 10. uri dop. v Steve Praprotnikovi dvorani. 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik John Yolk, L. box 62. Tajnik in zastopnik Joe Peeharich, box 75. Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani. 56. Društvo sv. Jošefa, Leadville, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Novak, 630 W. 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsakega 14. v mesecu r.a 527 Elm St. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik O. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Scholes St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo soboto v meseeu na 211 Montrose Ave. v Kluegovi dvorani. 58. Društvo sr. Jožefa, Haser, Pa. — Predsednik Jakob šabec, R. F. D. 2, box 141, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, Post Office b. 223, Manor, Pa. Zastopuik John Bohinc, R. F. D. 2, Box 133, Irwin, Pa. — Redna meseč. seja *e vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvoraui. 59. Društro sv. Cirila in Metoda, B-vcleth, Minn. — Predsednik Auton Fritz, 112 Grant A veh od. Tajnik Frank Peterfin, P. O. box 802. Zastopnik Martin Shukle, 811 Ave "A". Redna meseč. seja se vrši vsako drugo aedeljo v M. Btipetičevi dvorani. 60. Društro sr. Janesa Krst., Weno-na, HL — Preds. Jak. Pirmaa, box 74, Wenona, 111. Tajnik Frank Bezo-Šek, box 76. Zastopnik Karol Buniki, lox 198. — Redna mesečna seja se vrši vsako "prvo soboto v mesecu v dvorani hrvaške cerkve sv. Petra. «1. Društvo Vit. sv. Mihaela, Youngs-town, Ohio. — Predsednik Mihael Pa-vlakovič, 528 Covington St.; Tajnik in zastopnik: John Jerman, box 241. Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlins dvorani. 63. Društro st. Petra in Parla, Bradley, HL —- Predsednik Fr. Drasler ml. 368 Waba&h Ave. Tajnik Louis Ster-bentz, b. 162. Zastopnik A. Križan, box 22. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Woodmanski dvorani. drugo nedeljo Ganster _^Hlč, 13 Ganster St. — Bežna meseč. seja s« vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St. 65. Društro sr, Janeza Br^ MUwau- kee, Has. — Predsednik John Ketiš, "ill Park Streef. Tajnik John Močhik, 511 Park St. Zastopnik Frank Frančič, 420—4 Ave. Redna meseč. seja*se vrii vsako prvo nedeljo v dvorani g. Fr. Benda, 479 National Ave. 67. Društvo sv. Nikolaji, Steelton. Pa. — Predsednik John Krašecev, 211 Main St. Tajnik M. Matjasich, 556 So. St. Zastopnik M. MatjnSfč. 55* So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo aedeljo v društv. dvorani sv. Al. Društro sr. Jožefa, Great Falls, Mont. — Predsednik Geo Stariha, 2209 X. Otk Ave. Tajnik Matk Urfrh, 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Stariha^ 1711 No. <5 Ave. — Redna meseč. seja se vrSi vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg. 70. Društro st. Srca Jesusorega, St. Louis, Mo. — Predsednik Josip Simo-■nich, 2855 Lyon St. Taj. vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani. 95. Društro sr. Alojzija, Broughton, Pa. — Predsednik Frank Moraue box 237. — Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopnik Jaoob Brule, box 197. —Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv. dvorani sv. Barbare. 07. Društro sr. .Barbare, Mt. Olive, HI. — Predsednik Frank Vukelič, box 724. Tajnik Ant. Goršlč, box 781. Zastopnik John M. Kyes, box 197 Mt. Olive, 111. Redna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo v K. P. Hali. 98. Društvo sr. Treh Kraljer, Rockdale, HI. — Predsednik Anton Oberstar, 400 Moen Ave. Tajnik Frank Gutnik, 118 Davis ave. Zastopnik Peter Kokalj 401 Meadow Aveaue. — Redna mesečnn sega ee vrši rsako prvo nedeljo v A. Ma vričevi dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Sunny Side, Utah. — Predsednik Anton Tešak, box 35. Tajaik Anton Tešak, box 35. Zastopnik Anton Nemanich, box 148. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadajo nedeljo v predsednikovem stanovanju. 101. Društro sr. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsedrik John Leš-njak, 412 E. 34 St. Tajnik Henrik Kom pare, 1719 E. 29. St. Zastopnik Alois llalant, 106 Pearl ,Ave. — Redna mesečna seja so vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 103. Društvo sv. Jošefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Anton Skrjanc, 372—66 Av. W. Allis. Tajnik Louis Sekti la, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. West Allis. -se vrši vsako drugo dvorani v West Allis 104. Društvo Mar. člst. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 Taylor Ave. Tajnica Julija Kraševec, 303 E. Northern Ave. Zast. Jošefa Ko čevar, 1206 Ilerwind Ave. Redna ine-seč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. Luksetič dvorani. 105. Društvo sv. Ane, New York. N. Y. — Predsednica Marija Kompare, 355 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. Tajuu ca Ivana Ovca, 402 E. 83. St. New York; zastopnica Neža češark, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. — Redna mesečua seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski eerkveni dvorani. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. — Predsednica Antonia Struna, 203% Bridge St., Tajniea Miss Mary Golobich, 1210 Vine St.; zastopnica Mrs. Mary Oolobiteh, 801 Chieago St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v ftolski dvorani. 100. Društvo sv. Družine Alllquippa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137. Tajnik A. Habich, L. box 91. Zastopnik Jae. Grželj, box 182. Rednu mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sr. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Jakob Caeerman, 519 —8th St. Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. Zastopnik Matija Mihel-čič, 234 Melvin St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani na 312 E. Tuscarawas Ave. i Ul. Društro sr. Srca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Bertoncel, 147 Center St. Tajnica Ivana Okoliš, 223 Moore St. Zastopnica Ivana Kaserman, 519 — 8. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo pri so-sestri Jeri Lekšan. 112. Društro sv. Jošefa, Ely, Minn. — Predsednik Joseph Peshel, box 165. Tajnik Matevž Zgonc, box 423. Zastopnik Joseph Agnich, box 266. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi po prvi sv. maši. 113. Društro sr. Boka, Denver, Colo. — Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turkj 4927 Pearl St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-ludne na 4481 Logan St. 114. Društro Marije Milost. Polne, Steelton, Pa.—Prodsednica Bara Kam-bič, 542 So. 3rd St., 8teelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Stelton, Pa. Zastopnica Mary Lonča-rieh, South 3rd St., Steelton, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani. 115. Društro sr. Veronike, Kansas City, Kans. — Predsednica Maria Drčar, 519 Orville Ave. Tajnica Ana Sajnič, 322 Ann Ave. Zastopnica Marg. Bižal, 416 N. 5. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani. 118. Društvo sv. Parla, Little Falls N. Y. — Predsednik Frank Oblak, 73 Birch St. Tajnik Lovro Petkovšek, 4 So. William St. Zastopnik Prank Gregorka, 38 Douglas St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley Street. 119. Društro Marije Pom., Bock-dale, 111. — Predsednica Theresa Zupan čič, 300 Bellview Ave. Tajnica Lucija Ribnikar, 300 Bellview Ave. Zastopnica Frančiška Lozar, £03 Da tis ave.—Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Miss Mary Sever, box 148. Tajnica Paulina Osolin, box 492. Zastopnica Fany Susmau, box 558. Redna meseč. seja se vrši vsako tretje nedeljo v Mestni dvorani. 121. Društvo Marije PomM Little Falls, N. Y. — Predsednica Mary Albreeht, 1 Cawler St. Tajnica Jennie Mary Gržel, 86 Loomis St. — Redna me-ftkof, 44 Danube St. Zastopnica seč. seja so vrši vsako drugo uedelio na 18 Seeley St. * 122. Društvo sr. Jožefa Bock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Društro sr. Ane, Bridgeport, Ohio. •— Predsednica Ana Legan, box 154, Lansing, Ohio. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2, box 29, Bridgeport, O. Zastopnica Ivana Hočevar, B. F. D. 2, box 29. Bridgeport, Ohio. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo, nedeljo v Boydsville, Ohio. sr. Ane, Waukegan, HL — Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, IIL Tajniea Katy Mausar, 1013 Marion St., Waukegan, 111. Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. — Redna mesečna seja s vrši vsako četrto nedeljo, v Šolski dvorani. Društro sr. Barbare, Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. TajWen Johana Skoff, 13 Ganster St. Zastopnica Johanna SJfoff, 1" Ganster St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo na 15 Union St. Etna, Pa. 129. Društro Marije Pom. South Omaha, Neb. — Predsednica Katv Pe trasich, 5438 So. 24. St. Tajniea Helena Ostronich, 3458 So. 15. St. Zastopnica Ana Cvetaš, 1030 Dominion St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 3458 So. 15. St. 130. Društro sr. Parla, DeKalb, HL —Predsednik Paul Koshir, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1122 State st. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St. 131. DruštVo Marije Rož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Math Koste-lieh. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R. — Redna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v Slov. dr. dvorani. 132. Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik Anton Oražem, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopnik Frank Erz-noznik, box 410. — Redna mesec, seja se vrši vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsednica Barbara Stulac, box 171. Tajnica Mary Krzna rich, 207 Kenedy St. Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundrv St. — Redna me seč. seja s? vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavic dvorani. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Marija Stroj, 924 Arnolda St. Tajniea Antonia Kos, 702 N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Stergar, 768 N. Warman St. — Bedaa Redna meseč. seja J meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo nedeljo v cerkv. i v ftolski dvorani. 135. Društvo sv. Cir. in Met., Gil. bert, Minn. — Predsednik Lco Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik- Anton Erchul, box 214. — Redna ineseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvoraui. 136. Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Za stopnik Joseph Pekolj, box 12. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo. 139. Društvo sv. Ane, LaSallc, HI.— Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajniea Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd 8t. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v ftolski dvorani. 140. Društvo sv. Rozalije. Springfield, HL — Preds. Marija Barbarich, 501 So. 11. St. Tajnica Alojzia Knžnik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Katv Ger-movšek, 1105 So. 12. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli. 143. Društvo sv. Janeza Krst., JoUet, IIL—Predsednik Joseph M. Grill. 1208 N. Broadway. Tajnik William J. Vertin, 111 Indiana St. Zastopnik Joseph Pleše. 911 N. Scott St. — Red ua meseč. seja vrši vsako tretjo nedeljo v 8!ov. stari šoli. 144. Društvo sv. Cir. in Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Peter NovŠck, 928 Clafa Avenue. — Tajnik Frank MikoliČ, R. R. No. 1. Zastopnik Rev. Jakob černe, 820 New Jersey Ave. Redna meseč. seja ee vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani 145. Društvo sr. Valentina. Bearer Falls, Pa. — Predsednik Mihael Hudak, 1924 — 11. Ave. Tajnik Milan PlaŠčar, box 286, Beaverfalls, Pa. Zastopnik Ignac Kerklee, 1832—3. Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani. 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O. —Predsednik Anton Kovač, 3558 E. 80 St. Tajnik Anton Miklavčič, 3535 East 81. St. — Zastopnik John Nose, 3611 E. 81. St. — Redna ineseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani. 147. Društvo Marije Pom„ Rankin, Pa. — Predsednica Katarina Blažina, — Pred»edni Anteo Cipet, 267 box 24, Howard Ave. Tajnik Rev. M. J. Go-Victor lob, 450 Pine 8treet. Zastopuik Rev. iflBraOlaolob, 450 Pine Street.—Bedaa meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 150. Družtro sr. Ane, dereland, O. —Predsednica Terezija Lekaa, 3514 E. 80. St. 8. E. Tajniea Mary Barie, 3582 E. 82. 8t. 8. E. Zastopnica Mary Pe-skar, 8001 Aetna Bd. meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvoranL 151. Društro sr. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Martin Koss, 926 Ketcham St. Tajnik Anton Budman, 737 Holmes ave. Zastopnik Martin Ces-nik, 757 Haugh St. Redna meseč. seja le vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani. 152. Društvo sv. Mihaela, So. Deer- tng, HI. — Predsednik Petar Knezevič, 10812 Torrence Ave. Tajnik Luka Ma-tanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Steve Grgich, 10840 Torrence ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljp. 153. Društro sr. Jeronlma, Canons-burg, Pa. — Predsednik Mike Smrtnik, bx 286 Houston, Pa. Tajnik Frank Kirn, box 111. Canonsburg, Pa. Zastopnik Anton Beve ml., bor 218, Canonsburg, Pa. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca. 154. Društvo Marije Majnlka, Peoria, 111. — Predsednik Jos. Kocjan, 419 So. Park Ave. Tajnik Math. Papieh, 314 Eftston Ave. Zastopnik Josef Knhel, 511 Western Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri v Moroneys Hali, 2206 — 8 S. Adams St. (II. nadst. Imperial Show.) Bolniški nadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern A v. 156. Društvo sr. Ane. Chlsholm Minn. — Predsednica Mary Pucelj, 223 Poplar St. Tajniea Katv Staudohar, 126 Chestnut St. Zastop. * Katy Stark, 322 Sprueč St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. Čitalnici. 157. Društro Kraljice Majnlka, Sheboygan, Wis.—Predsednica Jožefa Kuš-inan, 1525 Ind. A v. — Tajnica Mary Prisland, 123 Georgia Ave. Zastopnica Matilda Frančič, 1717 N. 13. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu v eerkv. dvorani. 158. Društro sr. Antona Pador., Hosfcetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur-bančič, box 42, Whitney. Pa. Tajnik Martiu Gorenc, box 103, Hostetter, Pa. Zastopnik Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v dvorani Anton Mavser. 159. Društro sr. Štefana, Delagua. Colo. — Predsednik John Fatur, box 22, Delagna, Colo. Tajnik Andrej Mila vcc, box 68, Delagua, Colo. Zastopnik John Rusa, box 13, Gnlmare Colo. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v kompanijski dvorani. 160. Društro Marije čistega Spočetja, Kansas City, Kans. — Predsednica Terezija Cvitkovič, 518 Dugarro 8t. — Paulina Derganz, 506 Ohio Avenue. — Zastopnica Marijana Mayer, 426 N. 6. St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani. 161. Društvo sv. Alojsija, Gilbert, Minn. — Predsednik Alojz Verbič, box 622. Tajnik Mike Semeja, box 353, Sparta, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih Joe Korošec. 162. Društvo sr. Marije Magdalene, Cleveland, Ohio. — Predsednica Ivana Pelan, 1133 Nor ood Rd. — Tajnica Marija Mačerol, 6607 Bonna Ave. — Zastopnica Franees Knaus, 1052 E. 62. St. — Redna mesečna seja se vrši vsak prvi pondeljek v stari dvorani šole ev. Vida. 163. Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Geo. Mahranič-40— 119 Almond Aly. Tajnik Tomo Bela-nič, 1SS Home St. Zastopnik Ignac Rudar, 5155 Butler St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v hrvaški cerkveni dvorani v Benctt, Pa. 164. Društro "Marije Pomagaj", Eveleth, Minn. — Predsednica Lucija Kapsh, 806 Adams Ave. — Tajaica Marija Anzelc, 808 Adams Ave. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 230—3rd St. Tajnica Ivana Hnlovanič, 230—3rd St. Zastopnica Dorothy Slo-bodnjak, 248—4th St. — Redna mesec, seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. ' OPOMBA* Gg. društveni tajniki so naproie-ni, da poročajo takoj vsako premembo naslova in sicer glavnemu tajniku Jed* note, ter upravaištvu "Glasila K. 8. K. Jednote". ^iimiimtinumuHBmiutimMiiitiuiHionuitmitM-.Hiuiuiimanet NAZNANILO. Na več vprašanj za slovenske rekorde in cenike rekordov naznanjamo, da jih mi ne prodajamo, pač pa dobi vsak, kdor kupi "Hrenolo" fonograf brezplačno slovenske rekorde in sieer: Sinoči sem na vasi bil. Veseli godec. » Odpri dekle kamrico in Srečna mladost. Kdor pa želi kupiti slovenske rekord, naj se obrne na našega glavnega zastopnika Mr. Frank černe, 6033 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ob entm ga tudi toplo priporočamo kdor izmed rojakov želi kupiti "Hrenola" fonograf v Clevelandu in okolici, naj se obrne na njega; on vam bo razkazal Hrenole in se boste lahko prepričali, da igrajo bolje, kakor kateri drugi fonograf dosedaj. Rojaki pa v Chicagi in drugih naselbinah naj se obrnejo na našega zastopnika, ali pa naravnost na tvrdko • FRANK HREN a CO., 14 W. Kinzie St. — 352 N. 8tate St., Chicago, 111. (Telefon Central 2178.) ............................................................................................ USKUKIk^ m r-r • ■ • !- - moodločevanja naroda. ■ % mh Priobeujoč v poročilu iz Dunaja zaključek predaedništva Češke Zveze, Jugoslovanskega kluba in Ukrajinske Zveze v parlamentu povodom izjave avstrijskega ministrskega predsedniki glede sklenitve miru, je -priobčila Frak-furter Zeitung 4. decembra naslednji komentar o tem zaključku: "Vsprieo tega manifesta je mogoče omeniti samo to, da se bo skoro videlo: ali bo ruska vlada in ruska vojska sprejela ta neprikriti apel na slovanski čut, solidarnosti, da odbijeta mir, katere ga more Rnsija skleniti vsak trenutek z osrednjimi silami. Avstrija ne bo nikoli dopustila, da se spravi avstrijsko narodnostno vprašanje pred splošni mirovni kongres in da bodo nemške manjšine izpostavljene nasilju pod pritiskom želje vseh narodov za mir. Zamotani problem narodnostnih manjšin, katerega se trudijo rešiti že desetletja najboljše glave v Avstriji, se ne da rešiti s krilato besedo, kakoršna je "samo-odloeevanje naroda", pa tudi ne na splošnem kongresu." Poleg Avstrije, a ne v Avstriji. (Hrvatska Država, 30. novembra.) Od nekega duhovna smo prejeli sledeče vrstice: "S polno pravico ste pripomnili v številki od srede glede odprtega pisma ljubljanskega škofa dr. Jegliča na dr. Šušteršiča, da ne odgovarja in da ni v skladu z deklaracijo od 30. maja. Kolikor se tucji radujemo, da je ljubljanski škof obsodil s svoje strani nenarodno politiko dr. Šušteršiča in mu s tem odvzel močno sredstvo za agitacijo, vendar pa se moramo zavarocvati pred stalnim tolmačenjem majske deklaracije, ki je napačno po tem pismu Pozabiti namreč ne smemo, da zahtevamo svojo narodno, suvereno, svobodno in samostojno državc\ poleg Avstrije, in ne v Avstriji. To ne smemo prenehati povdar-jati, ker ne smemo minimalistično voditi politiko deklaracije izpod minimuma.' (Hrvatska Država, 1. decembra/) Kakor da nekateri nasi ljudje ne razumejo, da ne pozna deklaracija od 30. maja nikake narodne države v Avstriji, temveč poleg Avstrije. . . Izjava slovenskih občin za Jugoslavijo. (Slovenec, 30. novembra.) Občinski predstojniki v okraju Kamnik so poslali Jugoslovanskemu klubu na Dunaju sledečo izjavo: "Predstojniki občin kamniškega okraja, zbrani na sestanku v Šmarci 4. novem. 19-17., izražajo prepričanje, da je naša bodočnost samo v .zedinjenju Slovencev, Hrvatov In Srbov. Ta tri plemena so samo en narod, ena kri, en jezik. Naši sovražniki so nas razdelili na razne dežele in nas razkosali, da bi nas lažje zadušili. Naši možje in naši mladeniči se ne bore za gospodstvo Nemcev in Madžarov, temveč hočejo nasprotno enakopravnost vseh narodov.. v prvi vrsti svobodo in edinstvo jugoslovanskega naroda, ki je mogoča v samostojni jugoslovanski državi. Odkrito in glasno povdarjamo, da ne bomo mirovali, dokler ne bo uresničena ta naša minimalna zahteva. Zahtevamo pa istotako, da bodo v bodoči jugoslovanski državi zedinjena vsa jugoslovanska plemtena, toraj tudi prekmurski in beneški Slovenci. Ne eno Jugoslovansko selo ne sme ostati pod tujim gospodstvom. . . v Kot predstojniki kmetskih oblin poživljamo Jugoslovanski klub na Dunaju, da takoj osnuje Narodni svet, v katerem naj bodo vso stranke sorazumno zastopane. Poživljamo vse slovenske občine, da povzdignejo svoj glas za zedi-njeno Jugoslavijo. Naj ne bo ni gjjvanski klub je imel dve ji z dnevnim redom o jugoslovanskem vprašanju. Ne eno teh sej je prišel nepričakovano tudi dr. ŠuSteršič.' Pri splošni debati je vzel besedo in v dolgem govoru razvijal načela, po katerih je tre* ba voditi politiko in taktiko Jugoslovanskega kluba. Klub mora biti v najostrejši in najbolj odkriti opoziciji proti Seidlerjevi in vsaki vladi, ki ne odobrava na še deklaracije kot podlago za pogajanja med vlado na eni in Jugoslovani na drugi strani. Deklaracija ne sme biti in ostati naš i-deal, temveč minimum naših realnih zahtev, od katerih ne moremo popustiti, pa bodisi proti katerikoli vladi. Ako Avstrija in Nemčija: nočete uresničiti našega programa, potem ga bo moral rešiti nek tretji faktor. To so bile glavne misli radikalnega Šušteršičevega govora na seji Jugoslovanskega kluba, misli, ki povsem odgovarjajo dose-nji politiki in taktiki Jug kluba in političnim naziranjem klubo-vega predsednika dr Korošce. Kakšen namen je imel' tedaj kranjski deželni glavar, ne moremo vedeti. Za danes konštatira-mo samo to, da je en teden po o-nem svojem govoru javno obsodil politiko Jugoslovanskega kluba in njegovega predsednika, katero politiko je teden prej sam priznaval kot edino pametno in pravilno. ssas južnem mo v borbi Izjave slovenskih občin proti dr. Šušteršiču. (Slovenski Narod, 5. decembra.) Občinski odbor v Grosupljem je sprejel na svoji seji dne 2. decembra naslednjo resoluci-. jo: Pridružuje se od V3ega srca deklaraciji Jugoslovanskega kluba od 30. maja z odločno zahtevo po zedinjenju vseh Jugoslovanov v samostojno državo. Deklaracija je resničen in veren izraz prave in neomahljive narodne volje in narodne težnje po svobodi in ne-nodvisnosti. Trdo se nadejamo, da bodo vsi naši državni poslanci zastavili vse svoje moči za dosego našega vzvišenega narodnega cilja. iNajostrejše pa obsojamo izstop poslanca Šušteršiea. ""Občinski odbor v Kapelah pri Brežicah je na seji dne 19. novembra soglasno, zaključil, poslati Jugoslovanskemu klubu resolucijo, v kateri navdušene odobrava jugoslovansko deklaracijo in prosi slovenske poslance, da naj ohranijo v teh resnih časih e-dinstvo seboj in s poslanci drugih jugoslovanskih in slovenskih strank." "Slovenec, 4. decembra.) "Občinski odbor v Selih pri Žužemberku, zbran na seji dne 26. novembra, radostno in navdušeno o-dobrava deklaracijo naših poslancev v parlamentu in prosi poslance, da nadaljujejo z vso odločnostjo borbo za ogroženi obstanek Jugoslovanov.1 "Občinski odbor v Rečicah na Štajerskem navdušeno odobrava majsko deklaracijo, prilaga 100 kron za spominek nepozabnemu velikemu Kreku in 100 kron za novi "Tiskovni Dom" na Štajerskem (v Mariboru). Častno priznanje izraža predsedniku kluba dr. Korošcu in poslancu Verstov-šku za nesebično in enumorno delovanje v borbi za dobrobit celokupnega naroda Jugoslavije." "Občinski odbor v Povirju pri Sežani na Primorskem je soglasno odobril 1. decembra majsko deklaracijo z željo, da gredo naši poslanci brez ozira po začrtani poti naprej, kajti samo v izvrševanju tdh načel leži naša rešitev, vse drugo pa je za nas Smrt. Naprej k svobodi in zedinjenju." (Slovenec, 5. decembra.) "Občinski (tdbor Podgora pri Dobre-poljah je podal naslednjo izjavo 2. decembra: "V popolni narodni zavesti se pridružujemo jugoslovanski deklaraciji in pozdravljamo Jugoslovanski klub, ki je tako zavedno,, verno in točno pogodil in iz listih prekliče svoj izstop, ali pa mu bomo izrekli največje nezaupanje in ga pozvali, da takoj odloži oba mandata, katera smo mu poverili. Obžalujemo, da sta ravno ta dva naša poslanca napravila tale škandal in sramoto nam in vsem našito južnim bratom!" Slično izjavo je podala tudi občina Kompolje, kjer pravi občinski odbor!" Jeklič se je dvignil naravnost proti volji svojih vo-licev, zaradi tega mu izrekamo skrajno nezaupanje in ga pozivamo, da odloži oba mandata, katera smo mu "poverili. Izbrisali smo ga istočasno tudi iz zapiska častnih občanov." Slične izjave je čitati v Slovencu od tistega dne tudi še od občin Dolina v Istri, od mesta Kranja, od občine Železniki, lijubno,-Dolnja Idrija in Tržišče. , Slovenski Narod od 4. decembra piše o izjavah slovenskih občin in pravi: (Vse odločnejše se dviga glas naroda za politiko jugoslovanskega zedinjenja in krasne manifestacije neomahljivega zaupanja v politiko in taktiko Jugoslovanskega kluba prihajajo vsaki dan iz vseh delov slovenske domovine. Naši poslanci se nahajajo v težki borbi — narod jim izjavlja, da stoji kot en mož za njimi." Nezaupnost proti Kregarju. '(Slovenski Narod, 4, decembra.) "Klub ljubljanskih mestnih odbornikov Kmetske Ljudske Stranke je izrekel na svoji včerajšnji seji nezaupnico svojemu dosedanjemu predsedniku g, Kregarju ter izvolil novega predsednika. O. Kregar in njegovi ožji somišljeniki z g. Štefetom na čelu so odšli nato iz aborovalne dvorane. Ostali člani Kmetske Ljudske Stranke so potem sprejeli resolucijo, s katero se pridružujejo deklaraciji od 30. maja in izjavljajo Jugoslovanskemu klubu popolno zaupnico." Interpelacija poslanca Verstov-ška, (Slovenec, 4. decembra.) "Poslanec Vcrstovšek je predložil včeraj ministru za notranja dela interpelacijo zaradi nečuvenega postopanja in brutalnega obnašanja uradnikov, katere je postavilo c. kr. namestništvo v Gradcu in razna glavarstva, napram slovenskemu prebivalstvu na slovenskem Štajerskem. Poslanec opozarja ministra na dejstvo, da so štajerske oblasti za slovenski del dežele postavile skoro same fanatične narodne nasprotnike, ki surovo in nepravično postopajo s Slovenci. Interpelacija tudi obširno omenja, pismo nekega slovenskega kmeta iz obmejnih krajev Štajerske. Pismo je zanimiv dokaz, kako trpi naš slovenski kmet pod nemškim jarmom in kako je zaveden, da je tudi za našega kmeta edina rešitev v zedinjenju Jugoslovanov v samostojni jugoslovanski državi. —J— — W • v -----7 * —---- -------* w ene občine, ki ne bi podala take razil voljo in težnje celokupnega izjave. j jugoslovanskega naroda. Naša re- Svetovna vojna je nastala, kerjšitev je »mogoče samo v realizacije bila narodom odvzeta možnost! ji naše jugoslovanske deklaraci- odločevanja. Vsted tega naj vsa jugoslovanska javnost deluje, da se demokratizira javno življenje. O vojni in miru naj odločuje samo narod.' (Slede podpisi občinskih predstojnikov z občinskimi pečati) Šušteršičev govor pred izstopom. (Slovenski Narod, 30. novembra.) "Bilo je dva ali tri dni pred je, vsaka druga i%šitev bi bila xa celi naš jug narodna smrt. Zato kličemo vsem onim, ki ne hodijo našo pot: "Roke proč od nas, odstranite se!" Ogorčeni obsojamo dr. ŠuStfer-šiča in Fr. Jakliča iz Jug. kluba in najodločnejše odbijamo osnovanje nove stranke, kateri že danes beližimo na čelo pečat smrti. Izjavljamo, da se je naš doma volitvami za delegacije. Jugoslo- či poslanec dvignil s svojim iz- pravdo, z zasluženim preziranjem in prekletstvom za vsakega, ki te izdaja, ki ti v tvojem imenu zločinsko krade poslednji žarek na- de v svobodno solnce! Našega naroda ni uničila ne mržnja ne nasilje, ko se še ni niti zavedal svojega kulturnega poklica in svojih pravic. Kje je si- ki bi ga ustavila, odkar so naši voditelji razvili zastavo majske deklaracije in zahtevali, da mora priti hrvatske kri hrvatski krvi bratska dežela bratski deželi. 1 Domovina mati, čuj našo prisego! \ Za pravdo naše dežele, za svobodne grobove naših dedov, za svobodne vode in svobodne morje, za svobodne gore in polja-pod njimi, za solnce naše svobode — polagoma na vzvišeni žrt-venik svojega naroda vse svoje nade in celo našo mladost in vse naše delo, svoje besede, poslednji glas, poslednje utripanje našega srca, poslednji svoj dih. Ni muke, ki nas bi odvrnila od tega, ni preganjanja, ki bi nam iztrgala iz srca zahtevo, izraženo v majski deklaraciji! Verujemo z vsem žarom svo je mladosti v našo bodočnost, verujemo tudi v našo svobodo, verujemo v moč pravične jugoslovanske ideje in živimo in umiramo za naš velik cilj! Na Dunaju 2. decembra 1917. Sledi nad sto podpisov." ZAHVALA DR. KOROŠCA. Ko je deputacija jugoslovanskih visokošolcev izročila predsedniku Jug. kluba to spomenico, se ji je zahvalil dr. Korošec slede- y ce: "Radujem se, da vidim celokupno omladino z nami. Sporočite ji, da stoji naša stvar dobro in da se smemo nadejati boljše bodočnosti. Vsi se moramo strniti v moč-t*0 in nezlomljivo falango ter je treba iti enostavno preko onih, ki skačejo v drugi tabor in sejejo razdor. Sporočite omladini še enkrat najsrčnejšo zahvalo in pozdrav. Te besede dr. Korošca so napravile na dijake globok utis. r ----prohibicijo sam, ' o aaranu, mrzlo vodo, ne bo še kmalu pi<< svojo hibicije uvedel. Previdni ljudje imajo oči, pa nočejo videti, — imajo uša>a, pa nočejo 6lišati. varčevalne znamke! JUG. VISOKO&OLCI. Slovenec in Slovenski Narod od 4. decembra poročata: "Jugoslovanski visokošolci so izročili Jugoslovanskemu klubu sledečo izjavo: Mi, jugoslovanski dijaki, pozdravljamo majsko deklaracijo, zaklinjamo se pri tej najsvetejši narodni zahtevi —• poslednji volji največjega Jugoslovana dr. Janeza Ev. Kreka — in se klanjamo, globoko užalosteni nad pre-ranim grobom, spomin brezmr-tnega ženija. Vemo da je nesloga naša pre-past, vemo, da sejejo sovražniki z zlobnim namenom v naše vrste poživljamo v organizacijo, na skupno delo ves naš narod. Neo-mahjliva je naša vera v moč naše mladine. Nečemo robstev, ker je nedostojno za ljudi, hočemo odvreči' jarem, ki ponižuje 'človeštvo, in zahtevamo za svoj narod suvereno svobodo, suvereno enakopravnost. Brez strahu so naša sfrea. Minili so časi, ko smo trepetali za bodočnost našega naroda; poslednjo senco bojazni je odgnal narod sam, ki se je zedinil v eni misli, v eni volji Vstrajajte vsi dobri in plemeniti, ostanite verni vzvišeni ideji in neomahljivi v svetiborbi, voditelji in glasniki naši! 0 jmu.\ r ''-■ •■1 Pozor tajniki krajevnih druitev! Kadar potrebuj*« aova društvena pravila, lično izdelam* pitata, koverte, vabila in vstopnica za vessllcs, ali kake droge tiskovine, obratta se aa največjo slovansko linijsko tiskarno v Ameriki, na NAK0DN9 TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Cttca&o, III. : Ta Vam bode isgotevila vse tiskovine v popolne sadovoljnoet glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo asle pripravne Vplačilne knjtžtc* ca člane in članiee, izdelane t malem žepnem formata ia trdo vezane. Dalje imamo v zalogi selo prikladne Nakazalo* za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore ia drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imatno tudi Bolniško list«! večje ia maajio ia posetoe pole za vodstvo Članov, da se ima aa podlagi tek pol lakke vedae natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. cr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec fsrtiini—H tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni s« tiska "Glasil« K. S. X. Jednete". FRAN MASELJ -BARSKI. PODLIM- O pokojnem slovenskem pisatelju Franu Masi ju je napisal v .uradnem srbskem dnevniku Srp-ske Novine Fran Radešček naslednje vrstice: " V drugi polovici meseca oktobra 1917 je nenadoma umri kot žrtev vojnih razmer slovenski pisatelj Fran Maselj, znan pod knji ževnim imenom Podlimbarski. Pokojnik je eden onih, ki niti pod oficirsko uniformo ne pozabijo svojega slovenskega pokolje-nja, ki je sinonim anti-avstrijan-stva. Najboljše njegovo delo je roman Gospod Franjo, ki je še p^ed vojno izšel v izdaji Slovenske Matice ki je ena glavnih slovenskih kulturnih ustanov. Pisatelj je v tem romanu na romantičen način opisal politične in ekonomske razmere v Bosni in Hercegovini pod avstro-ogrskim režimom. Cenzura je tedaj pustila to delo v javnost .Kakor hitro pa je pričela vojna, je avstrijska vlada prepovedala dne 16. septembra 1914 to knjigo. 'Premoženje Slov. Matice je bilo zaplenjeno, nje predsednik dr. Fran Ilešič pa aretiran. Maselj kot stotnik je prišel pod vojaško preiskavo, bil degradiran in kohečnb interniran v Dolenji Avstriji v Pulkau, kjer je tudi umrl. 8. julija 1917 je vlada zopet dopustila kulturno delovanje Matice Slovenske. Smrt Frana Maslja ni torej samo tragičen konec osebfe, ki bi mogla biti — kot pisatelj -- še velike koristi'narodu, temveč je to dogodek, ki završuje feno m no* gobrojnih tipičnih epizod v zgodovini trpljenja slevenskego naroda pod Avstro-Ogrsko, pa tudi dokaz o potrebi osvobojenja in zedinjenja jugoslovanskega naroda.J •Nekateri ljudje rabijo versko prepričanje za plašč, drugi pa za dežnik. n a i Dosti je ljudi, ki si rajši izposodijo od svojih prijateljev nikelj, kakor pa, da bi si na pošten način prislužili dolar, _ TELEFON CANAL €027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. • Z velespo štovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar JOSIT VEHK-O SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S, Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 298. Se priporoča rojakom Sloveneem za obilen poset. "Dobra postrežba ln dobra pijača", to je moje geslo. ^XVWXXV \\\\\\\\\\\\\X\\\\\\\V\\\\\\\1 VWWWWWW AVVJ Telefon: Canal 80 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd Si, vogal So. Lincoln St, Chieago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! Za zastave, regalžje in vse društvene potrebščine. Prva in ne|starejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chieago 111. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vsšega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. Naša banka jd pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj *am sedaj ne svetujemo pošiljati,- tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto vatno pred ognjem in tatovi. Po8lopjor kjer so naši uradi, je naša lastnina. Našo ^i1*" j« depozitni urad za zvezno poatno hranilnico, za mesto Joliet, aa okraj Will, za državo Illinois In za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 0. dop. do 8. pop. . JOLIET, ILLINOIS Mapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. S. K. J. m uliudno vabijo pc zgoraj omenjenega društva. (Nadaljevanje.) 4 4 Bog vas spremljaj in njegova sveta Mati!" je zaklical za nami gospod Keyser. 4 4 Upam, da bom še imel priložnost, zahvaliti se vam za rešitev življenja.' ' V teku smo hiteli po zadnjem kosu boulevarda, da nadomestimo izgubljene minute, in kmalu smo zagledali mračne zidove in grozeče stolpe stare Pariške trdnjave. Dvojno obzidje in prekopi so jo obdajali; brez oken so se dvigale •jtene do višine sto čevljev; tu šele so se odpirale v pomolnem kro-nišČu strelne line za topove. 14 Kako hoče drhal tako trdnjavo naskočiti?" sem vprašal poročnika. "Naskočiti ne," je odgovoril, ko smo urno korakali naprej. 44A lože je posadko z lakotjo prisiliti k predaji. Prav za prav ne grem rad v to past; rajši bi se bojeval na odprtem polju. Toda priporočil sem se svojemu dedu, blaženemu bratu Nikolaju; ta me je še vsake nevarnosti srečno izbavil." Ko smo dospeli na trg pred Ba- tem, ko je straža javila odposlanca mestne hiše. Ta je pred vsem zahteval, da poveljnik izroči štiri častnike kot poroke za poslančevo varnost, predno stopi v ttdnjavo. In res, v moje začudenje je Lau-nay izpolnil to predrzno zahtevo. Bil je Thuriot (b. Tirio) de la Roziere, odvetnik Pariškega parlamenta, (Stari Francoski, parla menti izza 12. stoletja do 1790 so bili zbori velikašev, odličnjakov in pravnikov, ki so v raznih dobah imeli različno zakonodajno* sodno in upravno oblast.) in zdaj član začasnega mestnega sveta. Čokat mož z rdečico v obrazu, ki je prehajala v vijočičasto kakor vrat jeznega purana. Sopihal je močno in nič kaj zadovoljen je o-giedoval orjaške zidove iz rezanega kamna, spustne železne rešetke in težka kovana vrata, ki so ga od vseh strani obdajale, ter podvizal praviti: 44Prihajam v imenu naroda! Čuva me narodno pravo! Vsak las, ki se mi skrivi, bi bil vaša smrt!" stijo, se je bila že utaborila tam 1 ^ Launay je poslancu izjavil, velika množica sodrge iz bližnjega j da je docela varen in da mu lahko predmestja Saint-Antoine; žen-popolnoma mirno razodene naroči ske, otroci »pohabljenci, poldora-sli mladiči, težaki in pometači. Le tu pa tam je videti kakšna sulica; vendar se je zdelo, da je ta treocglava množica predvoj armade, ki prihaja, in da je obleganje že začelo. Sprejeli so nas s piski in vpitjem ter se pripravljali, da nam zastavijo pot. A ko je prva vrsta mirno nastavila orožje, mej tem ko je druga nasula novega smodnika na prašniee, se je drhal preklinjajoč in sramoteč umekni-la, 4prosim,' in tako smo prišli do vnanjega mostu na škripcih. Na naš klic so most počasi spustili, in mi smo korakali skoz obokana vrata na vhanji dvor, mej tem ko se je most za nami s hre-ščanjem zopet dvignil. Straža je morala z grožnjami nazaj potisniti pritiskajočo sodrgo, ki je hotela za nami vdreti v trdnjavo. Pred drugim mostom nas je sprejel de Launay (b. Lone,) poveljnik Ba-stije. Bil je star, že bolehen mož, ki je bil o mirnem času pač kos svoji službi, a viharju, kakršen se je zbiral, ni bil več zmožen kljubovati. ' * Izročil sem mu Besenvalov listek in mu povedal ustno, kaj je grof od Artois izjavil kot kraljevo voljo. 44Hm," je dejal Launay, *4želel bi, da bi mi bili prinesli kraljevo pismeno povelje, podpisano in zapečateno .Besenvalov listek pa nima niti polnega podpi-__ >» sa. 44A jaz vam pričam, da mi je Besenval izročil ta listek za vas, in da je Artois izjavil tako kraljevo voljo. In to vam mora zadostovati, da silo z orožjem odbijate." 44A ne morem se zanesti na posadko! Moji invalidi drže z ljudstvom ; in ni čudno, ko imajo žene in otroke v bližnjem predmestju.' 44Pa jih odpustite!" sem rekel "Mi Švicarji bomo sami brani li trdnjavo, dokler kralj ne pošlje pomoči ali povelja za predajo. Saj treba le vrata braniti; od drugod Bastije sploh ni moči napasti.' ' 44A nimamo živeža! • Poslali so nam pač dvesto centov smednika. Toda dve vreči moke in malo riža je vse, kar imamo jestvin. Vrhu teag nam lahko še vodo ustavijo." 14 Ta živež zadostuje za tri dni. Do tedaj pa pridejo nova povelja iz Versaillesa. Saj vendar ne boste naredili svojemu imenu te sramote, da bi trdnjavo, kakršna je Bastija, in ki ste zanjo kralju odgovorni, brez strela in mahlja-ja prepustili vstašem!" 44 Vse to je lepo in dobro, mladi mož,' 'je rekel Launay, 44in tudi ne namer jam, prelomiti kralju dane prisege, a ljudstvo me bo raztrgalo na kose, ako pustim streljati nanje." Zdaj so spustili tudi notranji most, in poročnik od Flue je z malo četo odkorakal čezenj. Jaz sem bil opravil svoje naročilo in hotel* sem se vrniti. A Launay in ostali častniki so mi zatrjevali? da Iri Sel v gotovo smrt. Posamezen Švicar bi zdaj ne prišel sto korakov daleč, ne da bi ga drhal posekala. Še smo se razgovarjali lo mestnega sveta. 44Ali se ti gospodje širokoustijo!" sem rekel sam pri sebi. 4 4 Kje in kdaj neki ga je 4narod' pooblastil?" 4 4 IIu, hu," je hropel dalje,4 4 mesto Pariz, ki je vedno veljalo za srce naroda, za prestolnico Francije in vsega sveta, in ki vselej koraka na čelu prosvete, ali da bolje rečem ,ki je zastavonoša velikih idej — Pariz je vznemirjen zavoljo topov, ki z nasipov te trdnjave grožeče gledajo na mirne meščane. Gospod poveljnik, Pariz, ves nared zahteva, da topove nemudoma odstranite.'' De Launay je odgovoril, da so že mnogo vekov rabili topove le za vesele strele o javnih svečanostih. Kako se le more pameten človek vznemirjati zavoljo teh starih, zarjavelih pihalnikov? Sicer pa jih je dal umakniti od strelnih lin. 4 4 To ne zadošča Francoskemu narodu. Narod zahteva, da se topovi pri tej priči spravijo z nasipov. Francoski narod tudi zahteva, da se mu vrata te trdnjave brez odlašanja odpro. Dokler ne pridejo druga povelja, jo bo branilo nekoliko mož meščans. hrambe skupno z dosedanjo posadko." "Žal mi je," je rekel poveljnik, "a topov ne smem vzeti z nasipov brez izrečnega kraljevega povelja. Prav tako ne smem odpreti vrat vaši meščanski brambi." 4 4 Tedaj vsaj zahteva Francoski narod, da ti tuji vojaki nemudo-^ ma zapuste trdnjavo," je rekel odvetnik. 4 4 Kako vas je mogel Francoski narod pooblastiti za take zahteve," sem vprašal drzno. 4 4 Niti četrt ure nismo tukaj; Francoski narod torej ni mogel nič vedeti o naši pričujočnosti, ko je vas poslal z naročilom v Bastijo!" Mislil sem, da se zaduši ta človek, tako mu je posinel obraz. Hlipal je nekaj časa na moč, potem se je znesel nad menoj: 4 4Mladi mož, treba vam pač odpustiti, da nimate nič tiste olike in uljud-nosti, ki je last našega velikega naroda; ti so darovi narave, ki v divjih gorah in*gozdovih vaše bedne domovine ne uspevajo. A prisojal bi vam bil vsaj nekaj spoštovanja do svetega značaja po-slančevega. Sicer pa stojite prenizko pod menoj, da bi se jaz poniževal z zavračanjem vašega praznega' ugovora. Razumete?" Hotel sem mu odgovoriti, a z močnim sopihanjem in kvadranjem mi je o-brnil hrbet. Na glas bi se bil zasmejal, da me ni poveljnik ošinil s svarečim pogledom. Videl sem, da je Launay-tu mnogo do tega, da ostane dober prijatelj z odposlancem mestne hiše. Na njegovo zahtevo ga je koj peljal na notranji dvor trdnjave, kjer je vsa posadka stala v orožju, kakih 80 invalidov in 32 naših Švicarjev. Iz-kušal je vojake naščuvati z vznesenim govorom, s katerim je dokazoval, da smejo rabiti orožje le zoper sovražnike Francije, nikoli pa ne zoper mirne rojake. 4 4 Vsaka kapljica meščanske krvi bi bil zločin zoper narod, ki bi zahteval vaše glave v zadoščenje. Prisezite 44Kaj vraga!" je zaklical star narednik. 4 4 Nikoli nam ni prišlo na misel, streljati na 'kreposten' nared, ako nas pri miru pusti. A ko pa 44krepostni' narod streljr, na nas, pri vseh bombah in granatah ! ne s^revidim, zakaj bi se ne smel braniti. Saj smo vendar tudi mi od Francoskega naroda, in naša kri je prav tpliko vredna ko ona te družbe tu zunaj. Pozdravite jo lepo od starega Bourree de Corberona (b. Bure d' Korbron-a) ter ji v mojem imenu povejte: 4 Ako ti mene pri miru pustiš, pustim i jaz tebe'. Tako je in nič drugače!" Te besede so ugajale; vsi invalidi so izjavili, da soglašajo. Poročnik cd Flue je rekel, da je Švicarjem naravnost prepovedano, napasti. Poslanec se je moral zadovoljiti. Zahteval je še, da ga peljejo na nasipe, da se na lastne oči prepriča, če so topovi res odmaknem od strelnih lin. Tudi v to je poveljnik privolil, a je namignil nekaterim častnikom in meni, da bi ju spremljali. Ko smo bili po strmem polževem stopnišču iz kamna priplezali na kronišče, smo videli, kako se ves Pariz po Sveto-antonski cesti vali proti nam. Na tisoče sulic, pušk, bajonetov, kopij, orožja vseh vrst se je lesketalo v vročem julijevem solncu. Tisoči in tisoči so rjuli, prevpijajoč votlo ro-potanje bobnov: 44Na Bastijo! Na Bastijo!" Vmes so šli, pod pazduho se vodeč z ženskami in razcapanimi postopači, vojaki raznih orožnih vrt. Polk kraljičine tere ne straže je prihajal v stmenih vrstah, s plapolajočimi zastavami. Težaki so peljali vozove s topovi in smodnikom, spredaj na vozeh so sedele ženske — vse skupaj hrumeča, razburkana reka, ki se je, valil za valom ,razlivala naokoli čez prostrani trg ter nas od vseh strani zajemala. Dc Launay je prebledel, ko je zagledal nebrojho, besnečo mno+ žico. "Izdajstvo!" je vzkliknil. 4 4 Prišli ste kot poslanec, da bi pret motili našo čuječnost. Zaslužite, da vas dam vreči v prekope!" r 44 Ako mi samo las skrivite, vaši štirje talniki ne uidejo smrti. Zahtevam, da me nemudoma izpusti« te iz Bastije," je rekel de la Roziere, ki mu je prihajalo tesno. De Launay se je moral vdati, da ne bi žrtvoval svojih štirih podčastnikov, ki so bili zunaj pred vnanjim mostom v rokah drhali. Prišla mi je misel, da bi mogel tudi jaz ped poslančevim varstvom iti iz trdnjave ,da bi sporočil Besenvalu in Bachmannu nevarni položaj in poklical pravočasno pomoč. Toda odvetnik, čigar sovraštvo sem si bil nakopal s svojo pikro opazko, se je odločno protivil. In bilo mi je prav, zakaj nerad bi bil v tej težki uri zapustil svoje tovariše. (Dalje prihodnjič.) ve. Vsakdo ve, da so za ohranitev glavni pogoji: zmerno vživanje jedi in pijače, redno spanje in redna prebava. Žal pa, da se le malo ljudi ravna po teh navodilih ; vsled tega je treba, da se človek posluži zdravila, ki mu bo povrnilo in pospešilo redno delovanje v prebavnih organih; taka zdravila se smatra glavnim potrebščinam vsakdanjega življenja. Trinerjevo ameriško grenka zdravilno vino je brez vsakega vprašanja najbolj zanesljivo zdravilo v takih slučajih, ker popolnoma doseže svoj cilj: izčišča želodec in črevesje ter prospešuje prebavo. Dobiva se v vseh lekarnah. Cena $1.10. — Nič se vam ni treba bati posledic izvanredno hude; zime, če imate doma pri sebi Tri-nerjev Liniment. To je izborno-zdravilo proti mrazenju, izpahkih, nevralgiji, in revmatizmu. Triner-jev Cough Sedative je neprekosno zdravilo proti kašlju. Cene po lekarnah : Trinerjev Liniment 35 in 65c. Trinerjev Cough Sedative 25 in 50c, po pošti: Liniment 45 in 75c, Sedative 35 in 60c. Joseph Triner Company, Mfg. Chmsts., 1:133—1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertis) "MARIJE SEDEM LOSTT ŠT. BO. K. S. ML J-W, s. PITTSBURGH, FA. alius kon je Ludvika XVI.) Poslovenil • • • Ženska v važni policijski službi Dne 28. januarja t. 1. je bila zaprisežena in imenovana petim pomožnim policijskim komisarjem v New Torku Mrs Ellen A. O'-Grady, vdova s tremi hčerami. Ta policijska komisarka bo dobivala sedaj $6000.— letne plače. Policijski načelnik mesta New York si je izbral to ženo za tako važen posel vsled tega, ker' je opravljala nad vse povoljno in vestno že več let službo policajke v Brooklynu. Včasih sledi bušlju smeha, cel 44peck" sitnosti in težave. S eve rov a zdravi l.i vzdr/ujejo zdravje v dru/m.ih. Liniment. Za dobro in uspešno domačo rabo bi morala rodno imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih, v križu, v kolku, ali kjerkoli •i že bodi, če eo te bolečine na- , etaleveledrevmatizma, ali pre* S evera's Gothard (Ml (Severoro Gothardeko olje) je znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krčev. To je zelo uspešen lek, kojeganajbi imela pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so označena na steklenici M Cena VO in 60 centov. Naprodaj v vseh Mamah. ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu v Kranjsko Slovenskem Doma, 67 in Butler St. Pittsburgh, Pa. Uradniki sa leto 1918: Predsednik: John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. & Pittsburgh, Pa. I. tajnik: John Kalesich, 5149 Buby St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gergurai, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa. Droit. zdravnik: Dr. C. J. 8tybr, 865 Loekhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je 11000., $500. aH $250. Nafte društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji Slovenci in Hryati, kteri fte niste " ' loče h K. zastavo Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicago, 111. Andrej O grin, lastnik 1846 W. 22. St, Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! Za vsa pojasnila ae obrnit« na raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolecni se mora vsak član tega društva oglasiti pri IL tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pitts-burgh, Pa., isti dan ko »boli m ravno tako zopet ko osdravi. MARIJA SLUGA 1828 W 22nd SI. Ckleflft, 111. Tdsphw Canal 4730 UkuAena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M olju dno priporoči no« TMUiim in hrvaikia tonam In orrakim Slo- Tvrdka E. Bachman,inkorp. ZASTAVE, REGALIJE IN RAZNE DRUŠTVENE POTREB-* ŠČINE. 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, ni. Telefon: Lawndale 441. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali sum eene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Triner je vih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino - torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanjo drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenko koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, ncvralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najbiticjša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trineijev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. .Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1015, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE 6 O LEX je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857.' Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaia nad $8^00.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček cnaia nad $550.000.00, kar ae drži v polnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaie prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLVBTU. 3% Narastlo odrasti sa pelletno pripisujejo k glavnici, ali pa Izplatajaja na hranilna ulogo od $1.00 naprej. 396 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET ajollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".