tribuna LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO V. LJUBLJANA, 21. MARCA 1955 St 6. Na Ekonomski fakulteti so odkrili spominsko ploščo Borisu Kidriču OTVORITVI JE PRISOSTVOVALO VELIKO STEVILO PO-LITICNIH IN DRUGIH JAVNIH DELAVCEV TER ŠTU-DENTOV. SLAVNOSTNI GOVOR JE IMEL PREDSTOJNIK EKONOMSKE FAKULTETE UNIV. PROFESOR DR. HELI MODIC. OBJAVLJAMO ODLOMKE IZ TEGA GOVORA. Tudi na Akademijah Naša država se iz dneva v dan razvija v poliitično, gospo-darsko in kulturno pomemb-nejšo \n samostojnejšo enoto, ki s svojim naglim vzponom in z uresničevanjem vsega, kar je za človeštvo pozitivnega in na-prednega, daje lahlzo vzgled ostalim razvijajočim se deže-lam v svetu. Posebno mesto v tem razvoju ima tudi naša umetnost, Ume1nw$t, bodisi gleda-l#ška, slikarska ali kakršnakoli tjrugo, zavzema danes v na-š&m javnem življenju vedno važnejši in odgovornejši polo-jšaj %n je bitni fdktor pri raz-t|O0tt Ijudske zavesti, s spozna-vanjeni njenih estetskih vred-wxt. tJmetniška dejavnost da-i$es ni lastna samo posamezni-ku, temveč i« prodrla med v.aša hjudstvo, foi jo je osvojilo kot svojo in do katere danes nima več samo odhiosa opazovalca, Ijubitelja ali kritika, temveč je tudi njen neposredtu umetni-ški ustvarjalec. Na zadnjem zasedanju re-%#ubiiške Ijudske skupščine so Q\>voriii tudi o razvoju in na-daljnjem sestavu ter upravnem vodsivu umetniških Akadeinij, ustanov, ki vzgajajo naš bodo-di umetniški naraščaj. Zakon C samostojnem upravljanju nhvo razvajno fazo, na kater* področju vimamo še no. bem* izkušenj. Marsikatera naloga v delu naših upravnm organov bo nova vn velike so njihove odgovomosti. Tega se rf^ora zave&ati predvsem naša študentska organizacija, zato predstoječih volitev v to upravno telo ne smemo jemaii kot nekh neljubo dolžrtost in nepotrebroo formalnost. Novi zakon nam ne daje samo pra-vic v upravljanju, temveč nam naiaga tudi ricve dolžnosti. Zato se moramo na volitve tz-meljito pripraviti, vzbudtti za to p&membno i[n r>dgovorno naiogo zanimanje vsakega po-aameznega študenta ter na ta načiin izbrati svo-jega najbolj-šega predstavnika, ki bo znal zastopaM foaše interese ter se a&ocno boriti za uspešen raz-voj naših urnetniških ustcmov in wšega umetniškega nara-Ščafjti. V enem letu 1397 podpor Leta 1952 je ob splošnem urejevanju socialno-eko-nomE/kih probl&mcw naših študentov bila na pobudo ZKS v okviru ZŠJ ustanovljena študentefca samopomoč. Iz ta-kratnega »Osnutka in pravilniika« je tudi razvidno, kak-šen namen naj irna: »ustanovljena v cilju, da rešuje so-cialni in materialni položaj ZŠJ in pomaga vsem tistim študentoim, ki so pomoči potrebni in izpolnjujejo določe-ne pogoje (sodalne, študijslke, miOraLno-politične, zdrav-stveno ogrožene, brez istalnih dotiodikov, izjemni primeri in tako dalje.) Odibor Samopomoči je s svo-jim deloivianjem vsa ta leta opravičil evoj dbstoj in danes predstavlja nepogreš.ljiv člen pri skupnih naporih za reševa-nje socialne protolematike na naži Univenzi. Gotovo pa je, da se je z raz-nimi novimi družbenimi ufcrepi marsiikaj spremenilo tudi pri nais, oziroma snno to nep6sifed-no čutili. PrLzadelo nas je stal-no naraščanje cen pr&hrane, stanovanj in ostale pre^ktrtbe. S tem v zvezi se je seveda pove-čalo število prosilcev in višina izdanih podpor. Se bolj pa nas je prizadela nova uredtoa o fi-nančnem poslovanju in samo- stojnem gospodarjenju podjctij. Vsa tiista podjetja širom Slove-nije, ki so prispevala iprej zna-ten delež v naš finančni sklad, so počasi zaradi svojega samo-stojnega gospodarjenja odpove-dala svojo pomoč. Kako zelo se je to ©bčutilo, naj pove pri-mer, da smo v zimsikem seme-sbru 53-54 odposlali preko 100 prosenj različnim podjetjem in ustainovam, toda skoraj brez vsaikega večjega uspeha. Tako zaentkrat ne raoremo ve>č raču-nati na eventualne podpore s strani teh. Z ustanovitvijo okrajnih §tu- dentskih iklubov zadnji dve leti, (Nadailjevanje na 2. strani) Ekononiska fakulteta v Ljubljaai je bila ustanovljena z odredibo Borisa Kidriča z tlne 6. 3. 1946. Ustanovitev E-konooaske fakultete je poane-nila oibenem z ustanovitvijo papolne medicine in teJmike ter ag-ronomstko-gazdarske fa-kultete izpolnvtev siarega slo-vens(keiga političnega progra-ma. Kot vse druge težnje po političnem in kulturnem uve-ljavljanju slovenskega naro-da, je tudi ta prograan do kraja uresničila šele zmagav Gsvobodilnem boju. Ce Se danes ozremo nazaj na zgodovino devetili let naše fa-kutete, se vrstijo pred nami dtibri in slabi spomini. Naeni strani se hvadežuo spominjanio naklonjenosli, inoralne in gmotne potmoči ia veliikih pričakovanj s strani ljudske oblasti, pa tudi prizadevnosti in dobrega namena predavate-ljev. Med lepimi s,pomini na te čase ne b\ hotel prezreti ta-kratnega kadra slušateljev. To je bila po Tečini življen.siko zrela mladina, ki je dcživela partizansko in ilegalno borbo, pripravljena čimprej zastavili svoije mlade sile v zgradhev sooialističnega giospodarstva. Prav tej življenski resnosti in svojemu revolucionarnemu za-gonu se iiiniajo prvti. diiplomanti fakultete zahvaliti, da soraz-meroma hitro in uspešno pre-vzeli svojo vlogo v gaspodar-ski oP<3r*tivii. Fakulteta v pr-vem času ni bila v stanju, da jim da na življenjsko pot po-sebno bogato doto. Tega so krivi šievilni in tehtni razlogi. Predvsem je cek> v operati-vi manj»kalo ekonomsko šola-nili kadrov s predvojnih do-mačiih in tujib. fatkultet. Le majhno število slovenskih e-konomistov se je izšolalo v Zagrebu, na Dunaju ali v Pra-gi, Samo za srednji trgovski Prvi študentski teden v Mariboru Afkademski ples j© v Mari-boru tradiconalen, — lelos simo slayili petindvajsetletni-oo. Ob tej priliki sono tudi iz-dali brošuro, y kateri sezna-njaimo Mariborčane z name-nom in delom kluba po vojna. lišča. Kritika za našo skupimo je bila zelo pohvalna. Vokalno ia instrumentalno glasbo so iz-vajali Mariborčani, slušalelji Akademije za glasbo in Sred-nje glasbene šole v Ljubljani. Glasbeniki MAK-a so v Ma- vanja in razgovori niso korisl-ni saano za dijake temveč tudi za sam klub. Lani se naim je ravno zaradi dotbro izYedenih predavanj po srednjih šolah priključiLa večina mladinceAf — Člani fsocialne konnisije in Ples smo letos izvedli prvič v lastni režiji. Prireditev je bila solidna, gostom je predvsem ugajala postrežba, ki so jo previzeli štndenti sami. Poleg starejših stanoivskiih tovari-šev iz aikademskih poklicev in študentov, so bili na plesu tu-di predstavniki oblasti mno-žičnih organiizacij in maribor-skih delovnih kolektivov. Ci-sti dobiček prireditve bo pre-]el tovariski sklad, ki je na-menjen socialno šibkim štu-dentom... — Prvi študeniski tcden v Mariboru je trajal od 14. do 20. februarja 195?. Prireditve lega tedna je klub namenil predvsem mariborski mladini. Vseh abiskovalc&v na prire-ditvah je bilo nad 1:500. Ve-činomia srednješolcev. V tein tednu smo želeli Mariborčane seznaniti z delom mariborskih študentov, ki študirajo na ljubljanskih akademijaih... — V Slovenskem naTodnem gledalisou je gledaliiška skupi-na MAK uprizorila De Musset -ovo i'gro v treh dejanjih »Syečenik«. To je bil prvi De Musset na sloveniskem cdru. Igralci, ki so večinoma sluša-telji Akadeamje za igralsko umetnost, so želi bavren alpavz jKjpolnoHia zasedenega gleda- riboru že znani po svoji celo-večerni prireditvi v lanskem poletju... — Na literarno-glasbeni večer smo povabili tudi mlade lite-rate mariborskih srednjih šol. Ti so poleg visokošolcev bra-li svoja dcla v dvorani zadruž-noga doraa. Slušatelji akade-mije za glasbo pa so poskrbe-li na tem večeru za vmesne glasbene toeke... — V avli nmriborskega gleda-lišoa so razstavljali mariibor-ski študentje Akademije upo-dabljajoeih umetnosti v Ljub-Ijani. — V Unionski dvorani smo ob zakljiičku tedna priiredili mla-djnski prodpustni ples. Velika dvorana je bila skoraj preiia-pclnjena z mariiborskomladino. Vzporedno s študpniskim ted-nom smo člani klnba izvedli predavanja za bodoče matu-rante na manlborskiJi giinna-zi.fah. Na posameznih sin^ia* zijah smo osmošolce obiskali dvakrat. Z Okrajniim komite-jem LMS smo se namreč do-menili, d^ bomo seznanili bo-doče matiirante v prvem pre-davanju z življenjem na tini- verzi, dočim bo ob drugem obi-sku čim več tovarišev z raz-nih faikultet ohjasnilo študij na teh fakuHetah. Taika preda- odbor kluba so se udeležili sestanka na odboru za socialno poliitiko in ljudsko zdravstvo MLO Maribor. Tu smo raz-pravljali o nadaljnih podpo-rah, ki jih bo dajal ta odbor članom kluba. Na tem sestan-ku smo tudi razpravljali, kak-šne so možnosti za usianavi-tev mariiborske študenlske menze v Ljubljani ki bi jo subvencioniral MLO Maribor m mariborska podjetja ter ustanove. O tem in drugiihštu-dentskih problemih srao se predstavniki kluba pomenili tudi ob priliki sprejema pri ljudskpm poslancu in sekre-tarju ZKS okraja Maribor, tov. Vladku Majhnu. — Po vseh veejih krajih okra-]a Maribor-okolica. smo s po-močjo Ljudske tehnike in Zve-ze kmetskih zadrug organizi-rali predvajanje poucnih fil-mcv iz kmptijstva. — -Posamezni študenti iz ako-lioe oTnagajo krajevnim orga-nizacijam ljudske mladine s predavanji in diskusijami. V pogovoru z okrajnim ko-mTtejeTn LMS smo ugotovili, da je tako individualno delo najbolj plodno in naj zato ostane kot bodoča fonma za okraj Maribor — okolica. Dušan Horvat kader smo imeli Mahrovo šo-lo in Državno srednjo trgov-sko šclo. Tako so morali prav-niki in tehniki polniti vrzeli. Toliko težje je bilo seveda v tem času dobiti zadosten in vsestransko kvaliteten kader strokovnjakov ua fakulteto, ki naj bi šele po več letih da-la prve rezultate za prakso. Razen tega je bil še ta pičli kader predavateljev čez mero obremenjen z delom na raznih ustanovah ali s priložnostnimi nalogami za ustanove in po-sameznike iz operative. Fakul-tela si pirav gotovo želi sodelo-vati s praikso, ker se zaveda, da je scdelovanje s prakso za njen. razvoj, za njeno afirma-cijo in za vsebino nienegade-la koristno in potrebno. Ven-dar to sodelovanje ne sme zavzemati takega obsega, da bi šlo na škodo znanstvenemu iizpopolnjevanju in pedago-škemu delu predavaieljev. Po-manjkanje predavateljev o-bremenjenost z zunanjimi po-sli je imela za posledico, da nekaterih predavanj ni bilo, druga pa so seprelagala iz se-mestra v seuiester, predvsem pa, da je bilo premalo indivi-dualnega dela s slušatelji. Za-to fakulteta ni mogla dati di-plomantom za usposabljanje za znanstveuo delo toliko, ko-likor bi bilo sicer želeti, niii jih ni mogla med študijem dovoJj praktično izvežbati za pratkso. Nadaljne motnje y rednem delu fakultete so bile pogoste spreanembo predpisanih učnih načrtov ter študijskih i,n iz-pitnHi režimov. Tako študent ob vpisu ni imel sigurnosti. da inu bo fakulteta med štirilet-nim studijem nudila tako iz-oibrazbo, kot je bila predvide-na cib vpisu. "Vsak letnik vleče še danes za seboj drugačen program, študijski in izpitni režim — do diplome. Potrebni komipromisi pa saino še pove-čujejo nesigurnost in kompli-cirajo administracijo. Vkljub vsemu pa doseda-njih uspehov ne smemo pod-cenjevati. V kolikor so se iz-obliikovale osnovne oblike na-ših gospodarskih organizacij, njihove naloge in medseboj-na raztmerja, se tudi vse ja-sneje kaie vloga ekonomistov v njih. Danes vemo, da patre-bujemo za razne službe eko-no-mistov v ekonomskih inšti-tutih, zavodik za planiranje ali za statistiko, v gospodarskih zbornicahj v državni upravi, v industnjskih in trgovskih podjetjih, bankah in zavaro-valnicah itd. najrazličnejše e-konomske poklice. Politične ekonome - analitike, planerje, Konferenca veterinarjev v Beogradu 4. marca je končala v Beo-gradu s svojkn delom interfa-kultetna konferenca šudentov veterine, kaiteri so prisostvo vali delegati zagrebške, sara-jevslce in beograjske fakulte-te. Največ pozornosti so posve-tili koordinaciji medsebojnega delovanja in reorganizaciji uč-nih načrtov. Zaradi zanemar-janja medsebojnih zvez pri delu posmeznih združeni ni prišlo do zadovcdjivih rezul-tatov pri skupnem delu. Tudi učni načrti posameznih fakul-tet se med seboj precej razli-Itujejo, kar seveda otežkoča študij oniim. ki prestopijcn v/. ene na drugo fakulteto. Zato je deican beograjske fakultete predlagal, da bi lahko ti štu-dentje naknadno polagali izpi-te. katerih na prejšmji fakul-teti niso iimeli. Na konferenci so nadalje sklenili, da bodo iz-dajali vsak semester stmkov ni časopis »Veterinar« in bil-f.en v angleščini. Za splošno izobrazbo Suden-tski klub priirodoslov-no — matematične fakultete v Beogradu bo v letnem seme-stru priredil niz predavanj jz raznih področij. kakor npr. o seksualnem vprašanju. ra^ket-na orožja, o glasbi. pa tudi za-bavne večere- V okviru kluba delu.ie poleg tega že več sek-cij. ki se ukvarjajo s strokov-nirni vprašanji in kjer preda-vajo tako stroloovnjaki. kakor tudi študentje saml statistike, finainčne strokovnja-ke, organJzatorje produkcije, prganizatorje izvoza in uvoza itd. Te potrebe niso majhne, zlasti če upoštevaano, da je nvnoigo taikih mest še danes za-sedenih z ljudimi z izobraibo za druge aikademske poklice ali s samouki, ki ne morejo dati jamstva, da bodo kos hu-di borbi, ki jo imamo s sve-tovnim trgom, borbi, ki zahte-va, da ima naše gospodarstvo vsaj toliko strokovno kvalifi-ciramo osebje, kakor konku-reca na svetovnem trgu (da se dotaiknem saimo tega sek-torja naše ekonomske proble-matike). Socialistično gospo-darstvo mora imeti na razpo-lago mnogo močnejše šolano ckonomsiko osebje kot pa ka-pitalistično, zlasti še, česeho-čemo hitreje razvijati, da lik-vidiramo zaoslaLost in da dohi-timo razvitejše dežel«, ki tudi ne sede križem rak. Tovariš Kidrič je po^tavil na ekonomske fakultete veiikeza-hteve giede vizgoje ekonom-skih kadrov. V pogledu teori-je naj bodo sposobni marksi-stično teorijo ustvarjalno poj-movati, uporabljati in razvi-jaii — v praksi pa sposofeni prispevati k uredfitri in širje-nju socalističnih gospodarskih pozicij. V praksi bodo morali eko-noanisti še marsiikaj prispevati k mrditvi m širjenju scx)i-ali-stičniih gospodarskih pozicij* Izglcda, da je bil doslej pri-spevek ekonoanistov premajhen v primeri s tehniki, zlasti v pogledu planiranja investicij, izbiri lokacii, dimenzionira-nju in podobnem. Eksaktna inetode ekcmomske znanosti bodo morale y bodoče pravil-no uravnavati revKDlucionarni elan, mladostni nemir in ve-selje nad vsakršoisni spre-menibami (to so meada pi-i.ro-jene lastnosti nasih narodov). Delavski razred, ki ustvarja na,rodni dchodek in ki v zbo-rili proizvajalcev odloča o nje-govi razdelitvi, bo prej ali slej zahteval gospodarsko ravnanje z ljudskim premoženj&m. Se-veda zahteva to zadostno šte-vilo ekonomistov, sposobnih za tako delo, na drugi strani pa spoznanje nujnosti, da se pri razpolaganju z velikimi vscta-mi iz Ijudske iraovme upošte-vajo in uvedejo inoderne eko-nomske metode. Spoštovani iovariši, v tem kratkean naštevanju glavnih problemov, s katerimi se je ekonomska fakulteta srečava-la med svojim razvojem, ni-sem mogel opisovati y koliki meri je pokojni tovariš Kidrič spremljal njen razvoj in kak-šno skrb ji je posvečal vse od njene ustanovitve, pa do svo-je prerane snirti. Če bo kdaj objavljena razprava o razvo-ju ljubljanske Ekonomske fa-kultete, bo javnost spoznala dokumentacijo po pismih in zapiskih, ki pričajo o veliki naklonjenosti našega ustano-vitelja, pcdpornika in mentor-ja, kakor tudi o skrbi ostalih mecencv — ustanov ali posa-meznikov, — ki jiio gre za-hvala za razvoj in us,pehe ekonomske fakultete. Ob smrti Borisa Kidriča se je fakultetni svet skupaj z za-stopniki študentav zbral na žal-ni seji. Na tej seji je dekan dr. Alojzij Vadnal v daljšera govoru orisal zasluge velikega pokojnika za razvoj ekonom-ske teoretične misli, za orga-niziranje našega socialistične-ga gospodarstva, s čemer si je sam postavil najveličastnejši spomenik. Poudarjajoč še po-sebe] hvaležnost faikuHetepo-kojneniu Kidriču je dekan med druigim dejal: »Dovolite, da Vam tu dobesedno nave-dean njegove misli: me samo, da je naio fakulteto osnoval, ainpak je stalno in po očctov-sJvo skrbel za njo. V vseli te-žavaih se je naša fakulteta za-tekala k njemu po pomoč au jo je v voakem pogledii vecl-no tudi ddbila. \ času, ko je bil pred leti ogrožen c;bstaj na-šefakuitete, je on odiočuostai na stališču, da je ekancnaiska fakulteta v Sioveniji nujno potrebna m je to sv^oje mue-nje tudi uveljavil. Staluo se je trudil za okrepitev naše f a-kultete. Zadnje nastavitve iu nastavitvfe novih učnih moči, ki bcdo še sledile je pravza-prav sprožil i>n, hoteč s tem strokovno dvigniti našo fakul-teto. Za to njegovo p&moč mu bo fakuheta vedno hvaležua. Tovariš Kidrič je umrl, ni pa umrla njegova ideja iu nje-gova znanstvena koncepcija v ekonomski znauosti. To jenam posredoval in mi jo moramo nazvdjaiti dalje kot njegovo po-litično in znanstveno oporako. Najbolje se mu bomo oddolžili za njegove zasluge in najbolj bomo ustregli njegovnu stremljenjem, če bomo vztraj-no nadaljevali njegovo dela. Obljubljamo, da bomo odu-hovljeni z njeigovimi idejami nadaljevali njegovo delo in si z vsemi svojkni silaiai pri>za-derali izpolnjevati njeigovo o-poroko soeialiizma... Na kon-cu pa je tov. dekan predlagal fakultetnemu svetu , da sklene v počastkev pokojniika vgradi-ti spominsko ploščo v fakul-tetni avli s tekslom, ki naj o-značuje njegOYe velike zaslu-ge za razvoj ekoDomske zna-nosti pri nas.« V trenutku, ko odkrivaano ploščo v spomin velifcenra si-nu našega naixxJa, drznemu revolucionarjii in prveirau in-ženirju socialističnega go-spodarstva, tovarišu Borisu Kidriču, naj izrazim zahvalo tudi vsem ustanovam in posa-mezniteom, ki so z taiZTimeva-njem, z ginotno in moralBO podporo ali z nasvetoun onio-gočui in speinljali razvoj naše znanstvene in vzgojne ustano-re. Slava. Boriisu Kidri^u! Sefa UO Olvmsile Prejšnji teden se Je sestal UO Olympije k svoji drugi red-ni seji. Predsedniki odborov so p«roi»li o dosedanjem delu, kjer smo slišali marsikaj za-nimivegra. Tov. Stepišnik ni imel kakih posebnih novic, do-čim je dr. Pretnar navedel ne-kaj sanimivih ugotovitev o po-teku pogajanj za igrišča v Tivo-Hju. Predsedniki OIympije so že obiskali predsednika MLO dr. Dermastjo, ki je načelno že pristal. Nato so obiskali še ur-baniste, ki prav tako nimajo nič proti temu, kar pomeni, da bo-nn> itudentje res dabili v Ti-volf>u nov športni park. Raz-grovori i MLO so še v t«ku. Sklenjeno je bilo, da bodo ti prostorl obenem služili tudi In-šMtulu za tel&sno vzgojo v Ljuhljani. Tudi prot. Ulaga, predsednik propagandne komisije je poro-čal o uspešnem delu svojega odboca. V časopisju smo se-znanili široko javnost s proble-mi novega društva, priredili pa smo todi oddajo v ljubljanskem radiu. UO je predlagal tudi nekaj poslanih osnutkov za društveni znak, vendar ni bilo nobenega, ki bi ustrezal nalim zahtevam. JAHORINA JE ZA NAMI! (Clanek na 5. strani) Na Jahorini med tekmovanjem študentska samopomoč uspešno deluje V enem letu 1379 podpor (Nadaljevanje s i. strani) končno, all ni malce čudno, da bi redni študentje morali pri-vsi brez razlike sprejemamo podporo, pa že vsi brez razlike vplačujmo teh borih 100 din. 2. Druga glavni dohodek je subvencija MLO. Resno je vpra-šanje, kako bomo potem, ko tu-di te ne bo več. In vedno bolj resne so vesti. da bo Uidi s tem konec. N> malenkost 1 milijon mauj na leio, zato pa apearamo na pristojne organe MLO in prosimo še nadaline podpore 3. Prispevki univerzitet. pro-fesorjev so brez dvoma v veli-ko korist, čeprav proti celotni vsoti niso visoki. V prvih le-tih, ob ustanovitvi, so nam svo-jo prostovoljno pomoč nudili skoraj vsi profesorji oddelkov in fakultet. Pozneje je to počasi prenehalo, danes nam redno po-žiljajo le Še: ekon., strojna, rud.-met. fak., in dru&tvo visokošol-skih profesorjev. Vsem tem na tem mestu iskrena zahvala. 4. Prispevki podjetij in iista-nov kakor smo ie prej ugotovili, zelo naglo usihajo in bodo, če bo šk> tako naprej, kot trenut-no izgleda, popolnoma prene-haii. Treba pa bo najti pot in način, predvsem pa več razu-mevanja, da' bomo ponovno de-ležn: podpore tudi s te strani. 5 Breaplačna hrana v gostin-skih podjetij. Tudi to Je vpra-šanje zase. Prva leta, ob usta-novitvi Samopomoči, je bilo v Ljubljani še dovolj različnih menz, restavracij in gost. pod-jetij. Skoraj povsod smo naJe-teli na razumevanje in je v tej prvi dobi prej©malo na ta na-č:n brezplačno hrano skupaj 100 študentov mesečno. Polago-ma, posebno pa ob novem go-»podarskem poslovanju, se je veliko teh menz in restavracij razformiralo, tako smo tudi tu izgubili izreden vir pomoči. Tu-di osta!a gostinsfca podjetja, ki še danes obstajajo ln dobro go-spodarijo, so začela odpovedo-vati hrano, tako da imamo da-ne3 le še naslednje: Litostroj 3, Kolodvorska restavnacija 2, Bclnišnica 2, Ljudska kuhinja 2, Sestica 1 in Turist hotel do de-cembra 1954 enega. V celoti to-rej samo še 10 mest. Sedanji odbor si je zadal na-logo, da bo izvedel širšo akci-jo za ponovno pridobitev brez-plačne hrane. Dajmo, kar sedaj od'krito povej>mo: Za nobeno go-sthisko podjetje ni in ne more biti problem brezplačne prehra-ne anega ali dveh (ali celo trch) študentov. Vemo pa tudi, da jih je v Ljubljani veliko in sicer veliko takih, ki zelo dabro poslujejo, nam pa bi se v sfcup-ni številiki vseh podpirancev ne-dvornno zelo veliko poNastanek ene in dru-ge organk-acije je bil odviseu od popolnoma različnih smot-rov. Medtem, ko je imelo Dništvo narodov za svoj cilj razideljevanje posameznih in-teresnih sfer in zadovoljeva-nje svojih apetltov, pa je bila organizacija Združenih naro-dov ustanovljena z namenom da ohrani svetovui mir, povr-ne ljudem njihove osnovne pravice in ustvari enakoprav-nost med velikimi iu malimi narodi. Predvsem dve letnici sta poimembni za OZN. Leto 1944, ko so v mesecu oktobru v Dambartonu—Oksu, pred-stavniki velesil izdelali pred-log TJstanovne listine Združe-nih narodov, ki je služila kot osnova pri podpisu y San Franciscu, kjer je 26. junija 1945 50 držav podpisalo Usta-novno listino. Danes že 60 na-rodov z dvema milijardama ljudi podpira ideje Združeniih rvarodov: mir, varnost, člove-žke pravke, svofooda.« Diskusija se je čimdalje bolj razvijala. Skoro vsak di-skutant je dal kaj novega. Mednarodna organizacija Združenih narodov je ogrom-no telo in zato je mnogo stva-ri, ki se jih da obdelati. V mednarodnem svetu sta saimp dve izbiri: vojna in mir. Združeni narodi uporabljajo drugo sredstvo namesto spo-pada in boijnega polja naj o-krogla miiza rešuje medseboj-ne spore. V nekaj letih svoje-ga obstoja so hneli Združeni naTodi že več jpreizkušenj«. [ndonezija in Palestina — Zd.ruženi narodi so porabili precej časa za ustaviiev sov-ražnosti. V Palestini iraajoZrC še danes. v času »premirja« veWko dela. In končno Kore-ja. Združeni narodi so tu na- redili, kaj se je dalo. Sele po dveh letih je bilo doseženo premirje in do mirovne kon-ference je tudi preteklo pre-cej časa. Kljub temu pa je bi-lo na K6reji videtd v glavnem dve sili, ki sta tako na >ueu-tralnem »terenu« preiztusiU svoji vojaški sposobnosti. Po-moč narodoin preko OZN, je imela veliike uspehe. V vojni opustošeuim krajem. vojnim sirotam, otrokom in materam - prekootroškega fonda OZN so Združeni narodi veliko prispe» vali. Ddskuianti iznašajo vedno uove stvari. Razpravljajo o ustroju Združenih na.Todov, o organizaciiah, kot so UNICEF, UENSCO. IL6, WHO. FAO in tako dalje. Teme se menjajo. >Kako spravhi y sklad hu-niana načeia, ki jih piedpisu-jejo ZN v deklaraciji o čiove-čanskih pravicali, s stanjem kakršno ponekod obstaja.« Po-glejino samo to. »Ne giede aa pleme, barvo ..., imajo vsi ljudje enake pravdce, so ena-ki pred zakonom, ixnajo eua-ke pravice izobrazlbe. in kaj vse lahko vidimo v južno-afriški uniji, kjer je rasna di-skrimiiiacija danes močnejša kot je bila pred leti. Tu je io-čitev ined belirai in Črninii prišla do take meje da naj-bolj goreži rasni ekstremisti vzklikajo: »Zivela Afrika biez črncev!« fiasna diskrimiiiaci-ja v prosveti v južnih drža-vah ZDA je bila tudi šele ne-davno s sklepo-ra Vrhovnega s(xlišča odipravljena. Toda ne samo to, še cela vrsta drugih stvari je, naj omeaiin samo ge-nocid. Ali sp!oh kaj pomeni-je taike deklaracije. ko jih oi treba upoštevatiJ1« j>Da, resnično obstaja vpra-šanje, ali so pptrebne take de-kiaracije. če jili nihče ne upo-števa. Vendar je io vprašanje v tesni zvezi z mednarodnim pravom. Znano je, da države lahko ratificirajo posamezne deklairacije in v tean slučaju ji'h morajo upoštevati. V slu-čaju pa, da država ne ratifici-ra take deklaracije, same po-kažejo svoje napredne pogle-de, v nasprotnem slučaju pa se same diiskvalificirajo in opozorijo na sebe kot na dr-žavo, ki ji vsa napredna stremljenja ne poimenijq niče-sar. Tu ne gre za dejansko upožtevanje, gre tudi za p&i-hološko in moralni efekt.« Tako nekako se je končala naša prva debatna tekma. Se-veda nismo mo^Ji napisati vsega, kar smo slišali. — Bilo bi preveč. DLskusija je bila nepnisiljena iu izkristalizirali smo svoje poglede. Teden dni kasneje smo o Isti terai raz-pravljali v angleščini in nera- Za nas študenie je tako de-lovanje zelo pomeimibno Smo generacija. ki bo že čeiz nekaj let sama stopila v svet iu se borila za principe deraokraci-je za enat rn sode-lovanje. vseh nacij, velikih in malih St. 6. Leto V. UUBUANA, 21. morca 1955 LIST STUDENTOV UUBLJANSKE UNIVERZE rRlBUNA, Ust Studentov ijubijansJie unlverze — Odgovornl ured-aLk Bogdan Pleša, abs ekon. — Urednlštvo ln uprava; LJubliana. Mik]o5iCev8 5a. telefon 22-102. — Tekofij rsfiun Narodne banke 609» T-B41 - Letna naročntna 200 din. - Tlska tiakarna Slov poroievalca. Hoteli so in so pisali... V rjjih mlados'tm itmpulziv-nosti jim ie gorela duša do ne-ba. pri čemer &o iskali nepo-srednega stika med dušo in bogoin. med stvarjo in stvar-n:kom brez vsskega posredo-vanja vn zunanje pomoči. Slo ji:Ti je za popolno individualno žiivljenje. kar jun ie nardco-valo in usmerjalo vse ostale življen?kc cdnose. Duša jirn je vse, ki jim gori v strasti do boga k; jim je viden kot »la-sins duša. kot sonce. kot zem-lja ...« fi^ziiml ivo da je ob takih potrebo obstoja Cerkve. kri- i« v-t ¦ sti. Vendar jih napadi le-te ni-so uničili. — Postajali so vse OSC: ej.-ii i;r:iaki »uu «*:...¦. T?'^M"-ptc I-'' ;-^ nr:-stal v »Sodobnosti,« pravi o pivih. dia nekaiv subjt;-ktivri upor mladih sil pvoti pridigarskemu in na zunanjc-stih slonetxemu verskemu ži-vljenju, pi-oti avloritativnemu, .janzenističnemu pojmovanju baga. kar pa je. ko-t sem že de-jal. dobivalo pozneje svoje konkretne oblilce ali v 3meri strog;h načel bojuiače se Cer-kve. alj pa in to predvsem v vrotah krščanskih socialistov Iz krščanstva iizišlo križar-stvo in v liberalnih vrstah ?e porajajcče mladinstvo pred-stavlja upor na dveh starih &lo\'enskih frontah: klerikalni in ldberalni. Boj sam in bojni kriki i,n kri. kti ie vpila po po-globljenem človečanstvu je družila mladino proti sianrn A o tem še par bepeci kasneje' V znamenju diktature vanju. Ne gre jim ve<3 za gro-Po krizAh im nemlnh v ju- goslovanski notranji poliliki, ki se pninejo z junijsiciini stre. li " parlamentu, je kralj Ale-ksander 6. ianuarja 1929 pre-sekal gordijski vozel z uved-bo diiictaturo. Pariameni. ca »TKi-^rednik rne^ n?vr.^.->— '.n kraijem,« je bil odpravljen, u^tava razveljavijena. vrsnec vse državne oblasti je postol kralj. Vse poliitične stranke z narodnostoim ali versikam zna-čajem so bile prepovedane Zsikon o t"x?iku ie bil ¦ooosfren. Srbska veleburžoazija je ime-la koinčno neovirano oblas!t v rokah. Tako ni slučaj, da srečamo v obdobju diklature kot prvo, na novo izhajajoče študentsko glasilo »lisit jugoslovanske na-predne mJadine — Omladino«, ki hoče ves intelegenčni na-r^Sča.j TOga.iati v pmeri .iwgo-slovanske orientacije, — v stremljenju po '>tvo»>odai. ve-liki, silni Jugoslaviji. ene md-sli in enega srca«- Zaito so pro-ti plemenskim organazacijam in govore z bolestjo o omih »temnih dnevih pred 6. januar-iem 1929.« Po nekaj številkah »Omla-dina« preneha in po dveletnem presledku se pojavi mesečnik »Val«, ki je prav tako v rokah iiberaJne. v tem času unitari-stično. režimsko usmerjene akademske.mladine. V primer-javi z liberalno - nacionalisti-čno mladino ujedinitel.iskega razdobja je treba pri tei novi generaciji omeniti predvsem dve specifičnosti. Na prvem mesitu gre sedaj za nekak du-alizem v nacionalnem poimo-bo unificiranje posameznih plemen v nek enoten jugosilO' vamski narcxi. temveč poudar- jajo. da se čutijo Slovence in Jugoslovane, da absolutno od-klanjajo nasiilno varjanje ju-goslovanske skupnosti. Zaito, pravijo, je potirebna revolucij-ska, naravna pot. Druga zna-čllnost pa bi bila v tem, da se ob sjDlošni gospodarski krizi tudi nacionalističnim skupiaiam zdi nujno razpravljati o gospo-dar?kih :n soeiainih vprašar.iih ter iskati oa-ientacijo pri reše-vanju tega probiema. čeprav še vedno trdijo. da je narodno vprašanje prva stvar az. pred-pogoj za reševanje vseh ostalih. MED ŠTUDENTI PO SVETU COSEC v Afriki AFRlSKA EKSPEDICIJA, KI JO JE ORGANIZIRAL KOORDINACIJSKI SEKRETA- stori za družabno življenje. riat nacionalnih studentski unij, cosec je z obiskom univerzitetnih centrov liberije, szerra leone in senegala, koncala s svojo misijo. clani delegacije so se v teh drzavah seznanili z vsemi študetski-mi problemi, katerih ni bilo ravno malo. sedaj, ko je mednarodna delegacija koncala s svojim delom, lah-ko ocenimo njeno delo. obisk afrlskim gtudentom je bil nad vse uspe-Sen. vzpostavljeni so bili stiki s studenti, ki zdravo in razumno gledajo na probleme današnje družbe. to srecanje bo pripomoglo k uspesnemu mednarodnemu sodelovanju med študenti vseh delov SVETA. V letošnjem letu študira na univerzi 509 študentov, kar je dokaj nizko število. Skoro vsi študenti prejemajo štipendije, saj jim te pravzaprav amogo-čajo študij. Delo študentske organizaci-je je pestro. Poleg diskusij o aktualnih študijskih vpraša-njih, posvečajo študentje ve- Samostojna unlverza. 1862 - pomembnr ietnica. Študentov je malo. Mednarodni slikL Letos tudi Liberija na konferenci COSEC-a liko pozornost raznim politič- PereC problem so študentski nim dogodkom. Ceprav štu- dente zanimajo mednarodni študentski problemi, le-ti ni-majo možnosti za stike s tu-jimi visokošolci. Vendar izgle-da, da se bo liberijska štu- domovi. Doslej niso zgradili niti enega Študentskega bloka, tako da študentje stanujejo v privatnih stanovanjih, kar jim v veliki meri onemogofia po- globljeno delo. Kljub temu dentska organizacija udeležila , ... ,,,.., ,. „,. . ^ študentje prieakujejo, da bo- letošnje konference študent- Vse drzave, ki jih je doslej nškemu vplivu. Kljub temu, do kmalu dobili svoje domo- skih nacionalnih unij, združe-obiskala mednarodna delegaci- da ta edina visokošolska znan- ve> v katerih bodo tudi pro- nih v COSEC. ja COSEC, so več ali manj v stveaa ustanova obstaja že ne-kolonialnein odnosu. Liberija kaj let, sedaj še ne more za-je bila prva neodvisna drža- dovoljiti vseh potreb. V okvi-va. Dobila je samostojnost še- ru univerze deluje večje šte-le leta 1847, čeprav je bila vilo fakultet, vendar lahko ustanovljena že mnogo prej. študentje dobijo akademske Za Libei*ijo je značilno tesno naslove edino na juridični, fi- sodelovanje z Združenimi dr- lozofski in pedagoški fakulte- . —._---------, ... „,_____-.„..,,....... w~ww. žavami Amerike. ti. Ostale fakultete izdajajo Afrike, Fourach Bay College, je ZtiO zammivo, saj je bila 1^,,^ rffl qn nfVanii ,a st.,Hii Za razvoj visokošolskega samo potrdila o študiju. ^bUa ^™}}^\}?^J™: univerza v Angiiji ustanovije- gSSlt¦ tif%SSfneSJ S življenja je zlasti pomembno Najstarejša univerza Zahod-ne Afrike. Fourach Bcy Col-lege - 1827. Mnogi tujih štutientov. šiutientke skoraj Najstarejša univerza Zah. v premou. »Union Soeieiv« in splošni šfuiteniskt odbor Studentski predstavniki Tehuične visoke šole v Kumasi (Zlata obala) Mednarodne vesti PosebenTroblem 'je učno Prvotno je college deloval kot na"cenh"Pet"Ie7kasne7e: KljtTb študentk tu zeio uSodni- Na ebje. Domačih profesorjev nekakšna verska sola. Sele ka- temu pa so odnosi med obema ,~. —«~^ _.&>.~, ^ ^ zelo malo. Tako so morali fneje se je razvil v univerzo, univerzama dokaj dobri. Vsa- vodstvom J. J. Bobertsa, prve- iskati pomoč v tujini. Večina ^..«5US.3^*°? J6 ko -leto. p'nde Uo ^menjave gih afriških držaV) nakar so tesnejšega sodelovanja "med cembra, je prejel Študentski ča- leto 1862. Takrat je bil osno- osebje. Domačih profesorjev nekaksna verska sola. bele ka- temu pa so odnosi med obema van »Liberija CoUege«, pod je zelo malo. Tako so morali f^^J.fJtflu 11™*™?: .^iverzama dokaj dobri. Vsa- liko število študentov iz dru- držav ražpraVljali" o "možnMti ^a študentskega tiska konec de- ne Afrike pa študira tudi ve- 7ro]no sodelovan\e Konec preteklega meseca je odpotovala v Ankaro jugoslo-vanska študentslca deJegacija, ki se bo sestala z predstavmki Grčije in Turčije. Na sestanku bodo delegati treh balkanskih cgromno zanima aKllvna- btudentsica sa- stvu. Do ustanovitve univerze Monrovio Unesco, kar je po- Va pa je bila leta 1876 pri- Trenutno študira na koledžu !?OuPravČ Je ur.ejena P° VZOru pa je preteklo še mnogo časa. menilo za to mlado univ&rzo ključena univerzi Durham v 357 študentov. To število ne 2urflamslce . univerze. »Union Sele leta 1951 je Liberija do- ogromno pomoč. Angliji. Vendar s tem proces more zadovoljiii vseh potreb K"6/* pnreJa r^ne sestan- bila svojo univerzo, ki je po- Liberijski univerzi je pri- sprememb še ni prenehal. Le- Po visoko kvalificiranih ka- ^JZ ?7nf z^rovanja itd. stala center, kjer imajo vse ključeno večje število inžtitu- ta 1951 je prišlo do ponovne drih, ki jih drzava potrebuje 5S ¦ studentski odbor, ki prolesorjev m docentov, kar domači gtudenU zelo ponosni. študenti in nacionalnimi uni- ^^ univerze Toronto, »Varsi- jami Grčije, Turčije in Jugo-slavije. Zvezo študentov Jugo-slavije bosta na tem sestanku zcstopala Gavro Cerovič 'n Ljubo Radovanovič. Piavniki v Fcancifl Delegacija jugoslovanskih pravnikov, ki se že dalj časa rase, vsi razredi in nacije ena- tov. Najpomembnejši med te- 'reorganizacije univerze, ki jo Preseneča veliko število štu- cXlTJ7 "c^Viaii" ^ut. »^uuui h-«v««wv, ^. ?c *j ^ u^sa ke moznosti za žtudij. mi je Booker T. Washington od tedaj finansira vladk Sier- dentk - 93. Tako ima Fou- ^°\ ty<<\^ reP^zentira štu- mud, v FranciJi, je obiskala Nova univerza se je s inštitut za kmetijstvo. Ta Bkromnimi sredstvi borila z-a ustanova bo sedaj za dobo treh svoj obstoj. Organizacija uni- let priključena na Praxivie verze je bila podvržena ame- View College v ZDA. ra Leone. rach Bay od vseh uiiiverz v dente v tujini in je odgovoren številna visokošolska središča ty«, pokal za izredno žurnalistič-no dejavnost. Drugo mesto je med 22. časopisi zasedel časopis univerze Manitoba »The Mani-toban«. Ta časopis je bil izvo-ljen tudi za »Executive paper« za tekoče leto. Ta funkcija pri-naša med drugim predsednisko mesto v kanadskem študent^kem tisku. »Executive paper«, je za- Posamezni člani delegacije so dolžen tudi za izvedbo prihodnje vzhcdni srpHnii ir. t1wi^ za razSovore jn stike z drugi-Fourach Bay College se deli Af .. ' .3 ^,.^. "^^T11 mi študentskimi organizaci- imeli m študente predavania nacionalne konference, ki bo v SENEGAL Konec afriške ekspedicije. Avfonomlja in vmeša-vanje. Spor med AOED in UNEF. 17 mllijonov pre-bivalcev in 358 študentov Senegal je bil zadnja posto- člani UNEF. Nasprotno pa janka mednarodne delegacije AGED smatra to z& popolno- COSEC pred njenim odhodom ma nepravilno, ker so v Sene- v Evropo. V Senegalu so se gaiu študentski prablemi po- razšli novi prijatelji v upa- polnoma drugačni kol v Fran- nju, da ne bo ostalo samo pri ciji in da ^aradi te?ja lahko tem srečanju. - edino AGED uspešuo zastopa m interese svojih čianov. Kljub temu pa želi A(iED obdr>ati Visoka šola v Senegalu je stike z UNEF, toda le na ena-bila ustanovljena Ieta 1950 in kopravni osnovi ima svoj sedež v Dakarju. vsekakor so študentje Sene- sedaj samo tn fakultete m si- go poznavanja prabiematike Konec lanskega leta je bila V cer pravno, medicinsko m pn- veliko lažie zastopala kot Zlirichu IV. mednarodna štu- roaosiovno. 10 niKaKor ne za- UNEF Poleg tega ima aGED dentska konferenca o turizmu. dostuje. Zaradi tega namerava aRO štud8ntov na svoji «.,------------------- ------------• univerza otvonti se nekatere ^^,.. ,____ »T^m^ ___,_*. .- na dva oddelka. Koledž, s ka-terim so združene posamezne fakultete, predstavlja en del, medtem ko je koledž za učite-ljiščnike samostojna ustanova, ki ima nalogo vzgojiti čim večja število učiteljev. Temu koledžu posvečajo posebno po-zornost, ker vidi država v bo-dočih učiteljih vzgojni in pro-svetiteljski kader dežele. Podobno kot mnoge druge afriške univerze, je tudi Fou-rach Bay priključena svoji matični visokošolski ustanovi, univerzi Durham. Ni treba opozarjati na to, da je s tem kršena avtonomija lokalne univerze. Fourach Bay pa ima tudi gotove kompetence, med drugimi lahko samostojno po-deluje akademske naslove. Razmerje med univerzo Dur-ham in Fourach Bay Collegom Socialnl problemi moderne države Flnski WUS komite je pričel razpravljati o izvedbi III. med-narodne letne univerze. Lansko-letni seminar v okviru te inšti-tuoije o »socialnih problemih moderne države«, je dosegel lep uspeh. Komite Je mnenja, da imajo taki seminarji velik po-men za spoznavanje finskih in inozemskih študentov. jami. o naši ekonomski' in politi'čni Quebecu. situaciji. Med študenti je bilo LONDON v noi in meglo rdeči london-ski »busi«; kot sloni si utirajo pot med nižjimi vozili. Lon-don drvi mimo po svoji ko-mercialni zakonitosti in se kaj malo meni zo, ta college m-umnosti. IN VENDAR: KO-LIKO PAMETNIH BESED JE BILO TU IZREČENIH! Vsak najde svoje. Zeparji, verski in politični fanatiki, prostitutke, nune, verni in HYDE PATtK __ TOnRnn^ rmmr? a npunrm««,.. neverni, pametni in neumnl, 7ni° w mt Z ^Zf^r, ™T? ' DEMOKRACIJA ... morali tudi smejati. Med Ijudi homoseksualci, duhovniki, po-ZDl SE MI, DA GOVORIJO TVKAJ SAMO LJUDJE, KI se je postavil nek zelo resen Utiki, špijoni, begunci, ban-NE MOREJO GOVORITI TAM, KJER BI NJIHOVl GO- ^ožakar in si okrog vratu kirji, morilci... Crnec iz VORl TTJDI KAJ ZALEGLI obesil transparent z napisom: Ugande kriči, zelo kriči, PRIPRAVITE SE ZA SRE- se človek čudi, Mladenič s fanatičnim ob- poslušalcev, zmerja, hrešči kot ČANJE Z BOGOM! Mož ni gleščina sploh zmožna prene-razom govori o miru v razglašen radio, pljuje po tleh Q°voril in ni kazal niti naj- sti tako silo in tako nepre-srcu, govori zelo mirno in si vedno znova popravlja m^njšega nagnjenja, da bi in prepričan je v to, kar go- naočnike, ki jih ima kar z sPl°h črhnil besedico. vori. Poleg njega stoji črnec vrvico privezane na ušesa. Na tribuni, ki je imela na- da kako je an- kosljivo brutalnost. GLEJTE TE MOJE ROKE, pokaže pu-bliki odsekani in zveriženi z neokusnim "obrazom in ne- Potem pričn~e~pollušalcemle- P«i DRUŠTVOZAEVANGE- roki, TlRpKISEMIZGUBIL premično drži v roki bande-ro, na katerem je napis: PRI-DITE V KAPELO SV. JA- NEZA! Starček — zanemarjen ^ato naglo odide. tip s fesom, poln levantinske Neka ženska, ki je bila oči~ razgibanosti in strašne angle- vidno umsko omejena, je pre- ščine. Govori o rešitvi sveta pevala šlagerje in neka) ne- in o tem, da se vsi problemi sramnih fantov ji je očitalo, današnjih dni morejo rešiti da ima ameriški naglas. Toda samo v skladu z naukom iz, ženska v rdečem plašču se nl Korana. Mož s fesom vihti dala motiti, pela je dalje in razcefrani Koran nad glavami se smejala. In poslušalcl so se liti brošure z 'naslovom: ZA- LIZACIJO LONDONA, je stal ZA ANGLIJOH IN DRAGI KAJ JEZUS NI BIL IN NE fnajhen, črnikast kolerik, ki je MOJI, kaj pa vi sedaj po- MGRE BITI BOŽANSTVO! govoril z latinskim tempera- čnete v Keniji in Ugandi? mentom — toda nihče ga ni Pravite, da smo KOMUNISTI, poslušal. Ponorela ženska v ker HOCEMO KRUHA. trdite, nove fakultete. strani, ker z UNEF soglaša le Podobno kot na III. konferenci, kl jo Je organizirala Zvd2a štu- in kulturnim. Za mednarodno študentsko sodelovanje je to ve-likega pomena. Lanskoletna konferenca je iz-polnila vsa pričakovanja. Nekaj teklem letu, so pričell razprav-ljatl o programu zamenjav in potovanj v letošnjem letu, ln sicer: mednarodna delovna ta-borišča, študijska potovanja in Univerza"v^Šenegalu je pri- I33 Evrope.jcev, in še ti ne vsi. dentov^Jugoslavije^v^Splitu.^so ^!"1^ d°e"ega^arazpravijairTn P°čitniška k"žna potovanja. V ključena uuiverzama Pariz in Bordeaux. Ta poveiava med AGED je zelo delovna orga-nizacija in je že veliko nare- lokalnimi in centrainimi uni- dila za dvig visokošolstva in verzami rii sama po sebi nič materialni položaj študentov. kaj čudna, če pomislfmo, da Na zadnji konferenci COSEC grre v teh afriških državah i& v Istambulu je bil AGED pri-kolonialne odnose. Vendar je znan status delegata. poveaava med univerzo v Da- _________________________ karju in unlverzama Pariz in Bordeaux moonejSa kot v dru-gih afrLskih državah. Medtem ko pri drugih univerzah cen-tralni visokošolski center samo potrjuje akademske naslove, pa univerzi Paris in Bordeaux določata tudi študijske In iz-pitne programe. Ce smo že preje omenili, da pomeni tak-šna povezava med univerzami kršen^e avtonomije Iokalne uaiverze, potem to lahko tom bolj rečemo za ta primer. Socialno-ekonomski položaj študentov je povprečen. Do-mači študenti prejernajo šti-pendije v znesku 11.000 frc. s katerimi plačujejo slanova-nie in hrano v »Intcmal de Fonn«, ki znaša 7000 frc. Kljub 17 milijonom prebivalcev je števiUo študentov zelo nizko, saj znaša le 358, ud foterih ya Je 133 Evropejnev. Večina domaeih študentov in nekaj Evropejcev je vključe-nlh v splošni študentski od-bor nacionalne unije AGED. Med tem pa so drugi evropski študenti včlanjeni v UNEV (Nacionalna unija francoHkih študentov). Razkol med obema strankama je dokaj močan. Francoska nacJonalna študent-ska unija vztraja na tem, da je Dakar sestavni deJ franro-ske unije in da morajo zaradi tega študentje Dakarja biU Fetieracija Indijsklh šfudentov Na trodnevni konferencl štu-dentov Nepala — v Benaresu, ja bila ustanovljena nova organiza-cija »Splošno-indijska federaci-ja nepaLskih študentov«, kd naj bl združevala vse študente Ne-pala. Okoli 1000 študentov je na konferenci mrzlično diskutiralo o rsznih socialnih in družbenih problemih. Potem, ko je bila sprejeta ustava nove organizacl-je, je njen predsednik izjavil, da bo federacija pričela boj proti nepismenosti med nepal-skim prebivalstvom. Obenem je predsednik v imenu nove orga-nlzacije pozval vlado Nepala, naj ustanovi univerzo v Khat-mandu. NEZADOVOUNI SO S PRORAČUNOM Francoska skupščina je na svojem prvem zasedanju odobrl-la za leto 1955 proračun za na-cionalno prosveto v skupnem znesku 3,980.850.000 Frc, kar zna-ša le 70% od zahtevane vsote. Študentske restavracije bodo do-bile 1,072.840.000 frankov. Za iz-datke Studentskega športa je skupščina dolo5ila samo 50% od zahtevane vsote. Francoska štu-dentska zveza ni zadovoljna z odobrenim proračunom. tudi na tej bili doseženi vidni rezultati. Pri konferencah te vrste ne gre zgolj za turizem, saj v ta-kem primeru taki sestanki ne bi bili povsem upravičeni. Gre za spoznavanje Studentov, ki se bo-do v tujini ali pa v domovini seznanili s tujimi študenti, spo-znavali z njihovim položajem, tako ekonomskim kot političnim sklepali o zadevah, kako najbo-lje urediti in vskladiti programe za letošnje leto. Na konferenci so se zbrale vse evropske nacio-nalne študentske unije, poleg njih pa se je konference udeležil še ameriški »Travel departe-ment«. Po poročilih, ki 80 jih podale naclonalne unije o d«lu v pre- tej zvezi so tudi razpravljali o mednarodnem študentskem za-varovanju in o uvedbi medna-rodne študentske legitimacije, ki naj bi omogočUa inozemskim študentom pravico do vseh olaj-šav in drugih ugodnosti v tu-jini. Mednarodna študentska tabo-rišča, ki jih že več let prirejajo mnoge nacionalne unije, naj bi omogočila študentom predvsem spoznavanje s tujimi študenti, poleg tega pa skromen zaslužek 2& poravnavo stroškov in spo-znavanje dežele. PICCADILY — tudi to je London! KOMUNISTI, ker HOČEMO SAMOSTOJNOST ZA NASO DEZELO. PRAVITE, DA SMO rdečem plašču poje MOJA da smo KOMUNISTI, ker HO- DRAGA KLEMENTINA in CEMO ŠOLE, pravite, da smo fantalini pripevajo. Mlada dama diskutira z navidez bru-talnim črncem, ki mirno go' Studijski potovalni program bi vori o dogrnak. Publika okrog BRUTALNI in NEKULTURNI! moral po mnenju konference njiju je popolnoma tiho. DRAGI GOSPODJE, dviga «erSi?n?i°ŽrStia*P?lnaVan3a Potem so prišli možje v unl- roke, odvrže cigareto med Li«-i * • ka"akteristlk, pofa- formah, postavili bandsro s ««di. spači obraz in govori S,T onfnU" • f nac[oIl&l™ tekstom pesmi, se postavili v neutrudno dolje. CE STE VI tTl vXgn ]°tl Tan3aZle; ™*o kot eksekuto?ji in pri- ^AHKO BRUTALVI, KI STZ n5flnhU P° Pr6CeJ tja hotenja i'n ne čakovanje« pa se je kiipar dal s tem telesu neko zna- nim in smiselnhn delorn utrl p0 iem< kar mj želimo, da nam spoprijel s proiblemom pro- čilno držo, ki ustvariivi po- pot svojiin piedstavam ali aimaginacijaim v svet predstav vedno nekoliiko zakrknjeuega in provkino' prejema jočega ob-činstva. Uinetnik nas je torej s svojo umetniško moejo pri-silil, da smo mu sledili ua pod- pove. Kipar Stojan Batič, ki nam je že znan po nekate.rih mo-numentalnih spomenikih NO borbe, je na razstavi pokazal svoje tipanje za novimi obli- posvetil tej večno novi temi. skulpture v delavni- stora na svoj naein. To vpra- maga do izraza pričakovanja. šanje je staro, saj se je po.ja- Od tu naprej ne bi bilo več vilo že s prviini statuaričnimi plodne poti, če ne bi kipar plastikami v zgodovini umet- pritegnil v delovni p>rogram nosti in skoraj ni kiparja, ka- novega formalnega poinagala, teri ne bi del svojih iskanj " ""* gilbanja. Plastika »Balet« je izraz tega. Prepričljiva je ročje o katerem bi pred raz- kami oz. bolje: za novmu \fim.o_________ . stavo'saiiu) odikionilno zmaje- kom.por.icijs.ki-mi^ načmi. Prav g^i kladi. kateri je dal taiko vali z glavo. Kajti razvoj in očividna je te/nja ustvariti močan iizraz Mkhelangelo, se ., _ napredek umetnostnega oknsa nek orga.niski _in seveda ki- pOzneje figura izvije iz ka- banje okoli navpično stoječe je težavua in včasili za ustvar- parsko ustrezajoče resen sklad menitega bloka in seže v ob- moške figure. Mislim, da ta dajajoči jo pros-tor. Danes plastika še ni dokončen izraz stoja obeh plesalcev, ko je žensfco telo s svojo fino lini-jo ustvarilo hoiriizontalno gi- jg ....._ __ ialca prav tragična reč. Naj- trikotnvkov. v bolj žalostno pa je, če nas u- metniško delo pusti hladne m neprizadete. da nam žalostno &polzi miuio naših duševnih oči. Mnogi očitajo ravno nio- katerega raz- pade človesko telo posebno v isikanje novih prosto^rnih ob- umetnilkove iraaginacije _ in sedečj drži. V nekaterih ma- delav, za kateriini tipa tudi bomo na to temo videli še lih terracottah kot sta »Pan« Batič. Oddolžitev staremu boljše rešitve. Če si ogledamo prostairnemu pojmovanju je še portrete glare, med kate- marmorna skulptura >Dekle s rimi izraža »Portret prijate- in »Sedeča« je ta težnja očit-na. Izražeina je sicer v pre- dernim prizadevanjeim posled- p.rosti dliliki, a je že učiriku- papigo«. ki je prav značilno lja« v bronu preoejšnjo po- njo sreeo. Tudi v Tribuni joča. Tak nači'n koimDOzicije komponirana v klado in so dotonost z modelom in pre- 6mo že brali tako ali podobno daje vtis harmonije. skladne- roibovi le-te dobro vidni. Nov zremo nekaftere pamanjklji- mnonje in avtoritativne nasve- ga dela telesnih udov in vpli- način je uporabil kipar pri te mnetnikom, naj nikar ne hodijo po pariškiii poteh itd. Morda sc bodo nekateri ob Ko- betoviih delih oglasili s podob- niimi glosami in jini dodali še znano popevko, to ui za nas, ijudlfto^meH? te^eS j, izvedbi Akademskepa kluba Radovljica čare. rem in podobnim svetu- ^> ' jem," naj tenko prisluhnejo preiprostim ljudem ha razstavi naj se uverijo, kdo so lastni ki prodanih del in potem, u- . pam, popevke ne bodo ve« po- literarno presenečenje: glasbe- Cankarjeva beseda Akademski klub okraja Ra-dovljica (AKOR) je pripravil ob-činstvu mesta Radovljice pravo navljali. Resničuo ni vse dob- no-literarni večer Cankarjeva Ešalon dr. M. Bilo je lansko leto, ko smo je imel namen in željo napra- beseda. Na tem literarnem ve-čeru je bil podan izbor Can-karjevih pesmi, proze in dram. Ob klavirski spremljavi Janka Grilca (zvajal je odlomke iz skladb Beethovna, Chopina, Skerjabina, Musorgskega, Liszta ln narodne motive) so občutene recitacije pesmi Iz moje samot-ne, grenke mladosti, Sultanove sandale in Sulamit že v samem začetku pritegnile pozornost publike. V drugem delu so sle-dili odlomki iz Cankarjeve pro-ze: Pravica za pravico, Vzbrste-la je mladika (peto poglavje iz romana Na klancu), Pravična kazen božja (odlomek iz Zgodb iz doline šentflorjanske), Po-slednji dnevi Stefana Poljanca, podani na zelo dramatičen na-čin s čustveno prizadetostjo iz-vajalcev. Višek Mterarnega ve-čera je bil razgibano prikazan Jermanov nastop iz konca če-trtega dejanja Hlapcev. Zelo se je posrečila Miranu Kendi, ki je iz Cankarjevih del izbral od-lomke za ta program in vodil vse priprave, dramatizacija črti-ce Bobi (Mihčevo spominjanje na krivico, ki jo je v otroških letih prizadejal revnemu bajtar- želju in v' manjših mestih za-radi idejne globine in umetni-ške zahtevnosti njegovih odr-skih stvaritev, po svoje vplivajo na uprizarjanje Cankarjevih del na podeželju. Najpogosteje se čujejo poročila o prikazu Kralja na Betajnovi, redkeje Jakoba Rude, medtem ko so ostala nje-gova odrska dela pretrd oreh za amaterje. Prikaz Cankarjevih del v odlomkih^ od pesmi mimo proze do dram, je še dosti bolj zahteven, kar je pokazal ta lite-rarni večer. Tako odlomka Pra-vica za pravico in Poslednji dnevi Štefana Poljanca kljub skrbno pripravljeni interpreta-ciji, nista imela tolikega učinka pri poslušalcih zaradi težko ra-zumljivega in precej dolgega te-ksta, ki zahteva močno koncen-tracijo. Jermanov govor in dra-matizirana črtica Bobi sta s svojo dramatičnostjp in živim prikazom prevzela gledalce s svojo cankarjansko močjo. Za lahkotnejšo dostopnost Cankarjeve besede je AKOR iz-dal program na 10 straneh s komentarji in kratkimi vsebina-mi del, iz katerih so bili izbrani prvikrat slišali, da UFUS nekje viti samo zabaven film: pri tem jevemU sinu petru — Cankarju. odlomki. na Kosmetu snema svoj prvi je tudi uspel, vendar bi lahko prikaz na odru je bll poživljen Dejavnost Akademskega kluba umetniški film. Zaradi snovi, dosegel psihološko mnogo glotolji z^medklici, vidnimi in slušmmi okraja RadOvljica se kaže pred- katero je, po pripovedovanju, scenarij vseboval, zaradi zaupa- in silnejši efekt. efekti). vsem na kulturno-prosvetnem Dejanie celotnega filma drsl pOmišljanja, kako je Cankar- področju, kar dokazuje dobro nja in vere v režiserja Mitro- pQ pov.ršini in ne pokaže psi- jevo delo sprejemljivo na pode- uspela Cankarjeva beseda. -ce viča, čigar dosedanje delo na hološkega do,gajanja, čeprav je področju dokumentarnega filma tema gama po sebi takšna, da______________ smo dabro poznali in cenili in vosti, ki nas motijo predvsem v načinu obdelave površine, v načinu modelirainja, bomo morali priznati Batiču nedvo-men napredcik. Za modelira-nje samo to. Kdor je videl marmorae skulpture Borisa Kalina in malo portretno gla-vo deklice — delo Frančiška Smerduja, mu bo opomba jas-na. Nihče ne more zaihtevaii od kiparja, naj dela akadem-sko glajena dela, če se to ne strinja s kiparjevo predstavo, kakšno naj njegovo delo bo, lahko pa si želimo dovršene modelacije, one, o kateiri je rekel Rodin, da >kot lahen dih treipeta na kiparskih po-vršinah«. Slikarski del razstave na-polnjujeja dela BorisaKobeta. Napolnjujejo, sem dejal in to upravičeno. Kajti barve nje-govih plaien nasitijo raizstav-ni prostor, se vsesajo v nas, nas poživijo in razburijo. Mi-slim, da ne bom kaj dosti grešil, če Kobeta iinenujem slovenski Dufy. Ne morda za-to. ker bi bilo vmes kako po-snemanje, temveč zato, ker sta si podobna v tistem otroš-kem optimizrau, ki reje iz sočnih barv tega in onega. In še nekaj, Tako Dufy}u kot Kobetu so barve temeljni no-silec občutja, neikaka osnovna iilustracija »šlimuage«, ki jo slikar hoče doseči. Od tu ta-ko različne barvne obdelave, ki jih zasledimo na teh plat-nih. Moirda se bo kdo našel, ki bo Koibetu pritailtnil surrea-liizern, verjelno ob pogledu na olje j>Lopnd«, drugi fantastič-ne prijeine v njegovih grafi-kah. in temperah. Resnično je moliv sbrašila, ki lebdi na»d vinogradoJn in minio katerega gleda slikar na obrežno me-stece pod seboj, obliikovno in snovno podoben Dalijevim sceoam oib morju, je pa ven-dar Kobetov »Lopud« vsebin-sko tako različen, tako v os-novi zdrav in z vero narejen, da bo taka primerjava, oziro-ina zainenjava, nemogoča. Tu-di Kobe je posvetil dokaj truda prostoru v svojih de-lili. 7es ljubljanski opus, po-seibno pejsaži Krakovega, te-ga vrtičHcastega dela stare, danes že umiirajoče Ljublja-n«, ki ga počasi, a nezadržno preraščajo1 nove moderne stavbe, v ieh platnih poseja-nih z mcdimi grredicami, dela-niih v ugaslih pepelnatih to-nih, je slikar pokazal, da ne verjame več v edino zveličav-no mateinatično perspektivo, ki itak ni nikoli izvabila vse skrivuosti narave in je stopil na pot bmlj otroškega opazo-vanja dimenzij, bolj izkustve-nega načina. Rešitev, ki jo je našel v >Dečku z domino«, Stojan BATIČ: Don Kihot mu je v čast. Kajti dečko, ki je kakor uklenjen med plo-skvi miize in stolovega naslo-njala, je v vsej svoje realno-sti postavljeu v prostor, kljub temu, da se slikar ni poslužil resničneiga perspektivnega tri-ka. Izreden smisel za banrne pre-pl&te in ornamentalne kombi-nacije je pokazal v >Dečku z , desko«. Barvna preproga v ozadju in deckova figura pred njo sta se stopili v enoten likoven pojav. Take in pqdob-ne rešitve pa nam odkrivajo še neko Kobetovo težnjo in željo, natnreč, da bi svoje predstave upodobil tudi v iikanini, v gobelinih. Ce bodo dane realne, materialne mož-nosti bomo morda kmalu po-nosni na umetnostne stvarkve v tej disciiplini, kjer se do danas še nismo uveljaviili. Mnoigp bi lahko še omenili; slikarjev prdpovedni dar v ciklu Jitografij >Trije otroki«, o uspelem delu »Soline«, v kaierem mu je šlo za tem, da na realni motiv komponira še dvoje v blstvu razliičiiib ot-nameutalnib. načinov, križanje navpičuih in vodoravnib. linij ter ornament sivo rožnatih od-sevov; niiino »Istrskih skal« nikaikor ne moremo brez be-sed. Spominjajo nekaim na Mooira, a je to tako naš do-mač moitiv, da, kdor poizna pokrajino kraške Istre, se bo spoinnil podobnih koinbinacij kamnov( ki so mu vzbujale različne dojme. Ta slika se mi zdi tudi tehnično oblikovno dognaoaa in laihko po njej so-dimo resnost slik.arjevega de- la. Kdor se bo vživel v svet liikovnih predstav slikarja in arhitekta Borisa Koibeta, bo tudi kaj hitro odkril njego^e šilbke točke. Večkrai: ga je navdih pustil na cedilu, ozi-roma bolje: izgiibil se mu je v delu in si je kon&no moral poimagati z miselnimi dodaitki in ilustratiTnimi sredstvi, ki niso bila vedno originalna. Prevelika mez^a simbolizma ni veduo vr©dnota iimetniškega dela, čeprav postane le-to laž-je razumljivo. Toda taka de-la so v manjšini, morda le »Veselje in žailostc ia pa slstrska zemlja«. Razstava je izredno okusno urejena in prinaša ttidi v tera pogledu novo&ti. V katalogu je napisal za poznavanje obeh umetnikov pcmemben uvod upravnik in strcikovni vodja Jakotpičevega paviljona Zoraa Kržišniik. Ujčič Andre} Francosko-jugoslovanski študentski klub Delegati franooske študent-ske nacionaline vinije UNEF, ki so se udeležili mednarodne konference o kulturni aktivno-sti v Ljubljani, so predlagali ustanovitev francosko-jugo-slovanskiih študentskth klubov na jugoslovanskih univerzah. Kulturni referenti študentsih odborov Beograda, Zagreba, Ljubljane in Skoplja se s temi predlogi strimjajo. naposled zaradi tega, ker smo poznali igralske sposobnosti Severina Bijeliča, Marjana Lovriča in drugih, smo upali v vrednost bodočega filma in ga nestrpno pričakovali. Izgledalo je, da 50 se sintetizirali trije važni elementi za uspešno umet-niško storitev. Nismo imeli niti najmani vzrokov, da stopimo v kino d vrano skeptično dispo-nirani in to tudi nismo bili, ko &o se začeH pred nami odvijati prvi kadri Ešalona dr. M. Im-pozantno ekspozicijo konjenice pa so kaj hitro razmajali kadri, karakteristični za kateri koli dokumentarni film. In ko smo končno po tej nepotrebni eks-kurziji v dckumentarnost, pri-šli do samega dejstva, se je za-Čela vse bolj jaisno kazati sla-bast kompozicijske strani sce-narija, tako, da je nemogoč vitrino. Lahko trdimo, da je bila to smučarska prireditev, ki ji letos ne bo enake v naš: državi, med študentskimi pri-reditvami pa gotovo zavzema prvo mesto za vsa leta doslej in še nekaj let iiaprej. Velki uspeh naših smučarjev v švici Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Svice naši alpski smučarji Prestor, Janc, Modrič in Anti-čeva, ki so sodelovali na smu-čarskem prvenstvu švicarskih študentov. D<«egli so zelo lepe uspehe, saj je bila konkurenca na tem tekmovanju skoraj ena-ka oni iz Jahorine. Skoraj vsi so namreč odpotovali iz Jaho-rine naravnost v Švico. V taki konkurenci se je spet zelo dobro odrezal član ljub-ljanske reprezentance Janc, ki je v veleslalomu dosegel 5. raesto, v slalomu pa se je pla-siral na 6. mesto. Tudi Prestor Ziga, ki se na Jahorini nikakor ni mogel uveljaviti, je v Svi-ci spet dokazal, da ga ne gre podcenjevati. V slalomu je vozil odlično ter dosegel med našimi tekmovalci najboljše mesto. Pre-magal je tudi mnoge odlične ¦?mu?ar,ie in se plasira! na nad-vse častno 4. tnesto. V veleslalo-mu je Prestor padei in prispel na cilj 26. Antičcva na tem tekmovanju nl ponovila svojega uspeha z olimpiade. Čast komur čast! Zimska študentska olimpia-da je za nami. Brez dvoma je bila to največa športna prire-ditev, ki so jo doslej organiz^ rali jugoslovanski §tudentje» Bila je tudi največjega porne-na, saj so na njej &odelovall smučarji iz skoraj vseh držav, ki v smučanju kaj pomemjo. Mnogi se sedaj vprašujejo oli je ta prireditev uspela all ne? Poizkudmo najti odg&vor na to vprašanje. Na drugem me-stu našega poročila z Jatfohim omenjamo nekaj pikrih pri-pomb, vendar pa moramo na tem uvodnem mzstu poudariti, kaj smo pravziprav dosegli. Izjave raznih Sp^jrtnih delav-cev, ki so si edia>i v tem, da je prireditev med najboljšhui, kar jih je bilo doslej v Jugasla-viji, so brez dvoma upravbčene. Na prvem m,ps+u moramo po-hvaliti odlične smučarske de-lavce, ki so sodelovali na tej pHreditvi, posebno člane Smu-čarske zveze BiH, ki so opra-vili svoje delo v najlepšem re-du. Se prav posebno pohvalo pa zaslužijo enote JLA, ki so -"kakalnica na Jahorini je nekaj posebnega. Iztek je prirejen tako, kot za motorne dirke. Veai, vidi, vici — s tem načelorn sta prišla oba Finca in tudi uspela tako uspešno uredile vse tele-fonske zveze, ozvočile vsa važ-nejša viesta in pomagale pk>v-sod tam, kjer je bila pomoč po-trebna. Vsi ti so vložlU izred-no mnogY> truda r vlgovorno d.elo, ki so ga opravliilj na Uj veliki prvreditm. Z organtzoci-jo tekmovanj so bili zadvvoljnl tako tuji, kot domači tekmo-valci. Cotov\o niso od vnuh bc-sede sekretarja FISU doktor Schleimerja, ko je ob odhodu dejal: »Da, vi Jugosbovarhi ste famozni Ijudje«! Kljub mno-gim težavam, saj ni bilo snega. do zadnfih dni, finančnih sred-stev je bilo malo in še mnogo drugih težldoč je biio, so prirp,-ditev izvedli tako, da je bila vredna svojega naslova. Jahorrina je zaslužila svoji mesto med največjimi smučar~ skimi centri naše domovine irt morda sma prav s to prirediU viijo dolcazali, da se lahko tu prirejajO' tekmovanja najvzč* jega obsega. Seveda bo tr°i>a več pozornosti posvetiti malen-kostim, ki so slabo vplivale na celotvn sliko celega tekmova* nja. V"-ekakor bodo dnevi na Jahnrini ostali v prijetnem tpormnu vsem udeležencem, n-limpkidu sama pa bo s svet-\irni črkami vpisana v zgodo-vino dejavnosti naše študent-9/ce športne organizacije. TRIBUNA Str 5 Želeli set - poslušate Iz vseh vetrov Noč na jezeru Po neki zabavi.se je skapi-na oxfordskih študentov od-ločila, da se s čolnom prepelje preko jezera do študentskega . . ... , „ o u- j^i vsi t.i živlie- _,*__,... * .!.„,.„!. ,.xnl i.»*.» utrujem, venaar je mia taka Nekoč so bila v modi roma-nja in godba na pihala, na predvečer važnih življenjskih praznikov. kot so recimo roi-sfcni dnevi, godovi itd- Obioaj-no je bila to ožja družinska svečanost, na kateri niso nasto- Iskreno zadržali za?e. Zakaj? ko uspeha pri študiju, dobro valci njene hiše z željo. da bl Ko pa je moderno. da naj za prebavo in srečen mimohcxi pri še dolgo nudila z&vetje staritn diplomi, nekdo, ki jo ima rad. Za spremembo naj še prisluh- vsako prijetno preživeto urico, za vsako noVo spcKnanje, izve čim več ljudi. Naval je takšen, ne oddaji po željah. kjer bo sli-da mora uredništvo posredo- šala »Ta ruka tvoj« mala . vati in roladkn... Lepega dne, če bo rasvoj šel v t$j smeri nemo-tcinc naprej. bomo brali, da zacije. Danes so vsi ti življe njski pojavi dobili nov izgled. Ljudje, ki se na posel razume-jo, so postavili vse na zdravo komercialno podlago. kajti tr-žišče je prosto in ne trpi m>-benih stez. Iz starinarn so pri-vlekli rekvizite. ki smo jih že pozabili. Tako v časopisju zo-pet beremo duhovite sestavke, da naj samec s premoženjem in državno službo pride po že-nitovanjsko ponudbo na upra-vo lista- Uredništva so postala humane in socialne posredo-valnice, ki zbližujejo ljudi. Kaj ne bi, če iim to nese. Res je sicer, da je življetnje pestro i.n da Ijudje ne marajo enoličnosti in uniformiranostL Spremembe diopolnjujejo živ. ljenje in ga delajo zabavnega. Če je razen tega vse speljano tako. da prinaša tudi denarne koristi, je stvar v redu. Ljudje imajo mirno vest in zaradi te-ga ne majejo z glavo- To s'o sa- ročili in obvestili, ali pa je to mo muhaste navade. Sploh pa samo način, da bi se privabili rišem, ki so skakali »čez kažo«. miren in tih počitek. Znanec pa mi je zadnjič dejal. da bo želel stari mami, da bi jo kurje oko nehalo boleti. Evolucija v tej smeri bo še marsjkaj od-krila. Približr»io v isto vrsto litera-ture spadajo tudi oddaje po tema, da sploh niso videli,kje so. Ko se je končno le pričelo daiiiri, je nekdo pripomnii: >Fantje< zdi se mi, da smo po-zaibili odvezati čoln!« /*m5 Ce vino teče, naj še teče kri! — Spet študentje? Ne, to pot pa sindikat Mestne občine 1 jubljanske... Slučaj, morda res? V Zahodni Nemčiji so se v nekem manjšem mestu odlo- željah v radiu, le s to razhko, .^j^ da bodo Otbnovili neko da so tam povezane besede s kaiedralo, ki je bila med voj- ploščami. Sicer pa ni bistvenih no.precej poškodovana. Nade- razlik. Radib je napravil pre- lu uni5eiie fasade pa je prej cejšnjo pot naprej. sai je po stalo 12 skuiptur >svetnikov, plošči »Mama Juanita« prišel kj se pOste«. Da bi lahko spet na vrsto »Moj papa«. Cez do- poustvarili teh dvanajst reve- brega pol leta, ko bo papana žev, je me§tni svet razpisal sita že vsaka papiga. bo prišol nateČaj za dvariajst modelov- po rodovniku na vrsto verjetno suheev. Prijavilo se je okrog prvorojenec. No. poleg tega še 200 ljudi iz raesta in okolice, morda »Ta tvoja ruka mala« toda žirija je izbrala 12 štu- in »Mamica moja«, pa smo pri kraju. T. Komar dentov, za katere so pozneje ugotovili, da se vsi branijo v Itudentski meoazi. je v navadi. da naši Ijudje ra-di posnemajo in občudujejo novi odjemalci? Za človeka, ki pogreša za- tuje vzore, občudujejo vse, kar bavno čtivo, je ta vrsta litera- n.i zraslo na domačem zelniku. Pa tudi za domače novosti se ture pač najbolj primerno bra-nje, da se razvedri in poeabi na hitro ogrejejo. Zato ljudi u vsakdanjosti. Tisti, ki imajo uredništva ne*kega našega slab spanec in ki zvečer ne dnevnika povsem razumemo, morejo zaspati. naj prebirajo na TvrnoPiin miciiin nrprllnčiti "^i.xwK^j^.v, «- — ----- • -- ^«1 va "i<> na tnhii ko so si zamislili novost. ki bo čestitke v »Ljudski pravici«. n^-.NaSfljU ^1.1.!0 ..predl°^ okoliščinah, kakrSne so, ver- presneto potil, ko ?e na tebli ŽIVLJENJA lfcgali so, da naj uprava Aka- bolj primema veda. Toda to demije nabavi gotovo število je resnično doživetje Torej, helikopterjev, ki se bodo v kot smo deiali, se je kandidat zatlačila vse finančne prazni Pač pa kaj takega ne priporo-ne. Sploh. skušamo jih razu- čam ljudem, ki imajo slabo meti, čeprav v njihovi potezi prebavv> in ki bolujejo od živ- čmega ne vidimo nobenega dmgega srnlsla, kakor na lahek način priti do denarja-Preberite samo te vrstice. pa zloma- Preglejmo te vrstice. Neki uslužbenki me-ssrsko-uslužbenskega podjetja v Mariboru želiijo vse najboliše boste videli, kako širok obseg k nienemu rojstnemu dnevu zavtzemajo v naših prilikah čudnj pojavi. Prelco časopisja čestitamo ljudem k vsakemu »žmornu«, zahvaljujemo se njeni prijatelji iz klavnice. Ni pa jasno. kateri prijatelji so mišljeni, z dvema ali več no gami. Srečnemu zakonskemu jim za prijeten popoldan, pro- paru želijo k njegovemu vese-sinvo jih. da naj poslušajo od- lemu prazniku vše najboljše dajo po željah, širokoustimo se udeleženci pustne zabave pri stanovalcem in upravi, da bi odslej začerijali jutranio mo-litev z novim besedilom, .ki bolj odgovarja duhu jedilnega lista. Po tei zamisli naj bi delo začenjali z besedami: »daj nam danes naše vsakdanje makarone« ... Kako rešiti to vprašanje Slušatelji igralske akademi-je v našem nadobudnem me-stu so pred kratkim na posve-tovanju s strokovnjaki iz prakse sklenili, da iim šolske oblasti preskrbijo ietno najbolj obnesli. reševal razne enačbe in izva- Šiušatelji so namreč ob vpi- jan.ia. Profesor je med tem su v letni semester morali odprl okno in gledal v bliznjo podpisati odlok vodstva šole, okolico. Za trenutek je prek> v katerim se jim med drugim nil kandidata, ki se je bonl na življenie in smrt, da bi prepoveduje hoja preko šol-skega dvorišča. Upamo, da se prišel do končnega rezultata. bo poizkus s helikopterji ob- Profesor.je med tem^^ko gaje nesel. človek, ne jezl se Komu je v življenju dolgo- časno, ta se naj potnAdi do doma in šole medicinskih se-ster. V okusno opremljeni so- aajo po ^eijan, siroKOUstuno se uueie^enui pusune zao«ive pri oblasti preskrbijo pnmerna u; Krt mPH Hrnffirn lahko na^el Wrvi1 ln razmetavamo prijateljstvo, Cukovih! - Na žalort je pust prometoa sredstva za dostop 5 ^gfSiZIKT^I toS ^: kandidat osorno gledal, krep- ko pljunil skozi akno in vpra- šal: »Povejte mi, kaj je to?« Kandidat je intenziivno pre- mišljeval in našel odgovor: »Potencialna energija se 1e ^.premenila v kinetično ener- namesto, da bi skromno in že za nami Kolegioi želi veh- do študijskih prostorov. Pred- ^^ in ^roigrai "še bo lahko z ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦4»»»»»»»»» miško, ki skoči v luknjo. Naj-bolj resni igri med temi igra-čkami, ki so namenjene medi- »Figo, navadna umazanija!« Kratko In jedrnato Prizarišče: predavalnica, v cilk"swappn« lri ernn aa b» SU daciji vinskega' cveta (množ.), 11. ka tnoderna armada, 50 ko-plrati rantsko), 29. razbojnik, 30 organ. ,or,CT^ lZv~F ' • 1" 1 i Profesor (kot, da se je na-veličal življenja): Kje je Kuz-njec? Kandidatka (kakor, da leži. na smrtni postelji. Bese-de govori z zadnjimL močmi): Ne vem. Profesor (s patosom): Vi ne znajete gdje Kuznjec, eto, meždu nami konjec. Predavanje Prafesor: »Krčne žile sreča-ripLO t>ri ženi pogosteje kot prl tihoškem, ker so žene večla*at noseč^ kot moški«. čelne kosti Asistent: »Kako to, da ne poznate čelnili kosti? Saj ste vendar že kolokviarali osteo logijo?« Student: »Da, gamo brez gla-ve«. Pri histologiji Profesor: »Opišite mi, pr^ siin, prečno prerezan las«. Kadidat: Jeclja. Profesor: »Hm, to vam rav-no ne gre prav dobro. Drugo vprašanje: podolžni prerea la- moško ime, 12. oziralni zaimek, 13. topim, 14. plesna prireditev, 16. bog ljubezni, 17. kratica za ame-riško vojaško policijo, 18. zdravilo. 20. jadranskl otok, 22. ravnina. planota, 23. vrsta slaščic, peciva, 24 nepijan (brez n), 26. kl pod-pira dejavnost umetnikov, 27, zna-na tovarna mila, 32. natrpana, prepolna, 34. edfni (esperantsko), 35. kiratfca za tnariborski SportnJ Itlub, 38. tja! (narečje), 39. ljub-ljanskl tednik, 40. lgralna karta, 41. oženim. 44. prislov. 46. moll naravo. 51. grška črka. ___. „. „___ ___ 31 prediog, 33. naznaniio. sporo- 'anso polet.ie ponvah po pred- Navpično: 1 obllfce vellkostl 2 čii°. 3e- Pustno pecivo 37. gozdno mestju. Revež ai bil proti PO- "-----'-----"~" " -'—••-«- - žara zavarovan in nag je ^ izguba globoko prizadela. količina slacne, 3. plerne, 4. pod-jeten, delaven. 5. rastlina, ovijal-ka, 6. plin, 7. medimet (prl Jedi), 8. vrsta alumlnijevega siliikata, 9-glavni prl orkestru, 10 zapmeh (narobe), 15. povelje, direUtiva. 19 veznik, 21. zbor, skupš&insk} od-bor v nekaterth državah (množl-na), 22. lgralnl lzraz. 23 izraz mi-sli (dvojina), 25 težaSko delo (tuj-ka). 26. poljska cvetllca. 27. ža- drevo (ennožina), 41. zelenjava, 42. bolezenska tvorba. 43 šahovski izraz, 45. del voza, 47. znan ele-tnent. 48. lnlclalki slovenskega pl-satelja. 49. kazala) zaitnek (naro-be). Rešltve poSlJite na urednlfitvo TRIBUNE, Miklošičeva 5a, naj« kasneje do 30. marca t. I. Izžre-bali bomo tri pravilne reSitve. Iz-zrebanl bodo prejeli praktične na-grade. Kandidat: Jeclja. Profesor: »Hvala, pa dru-gič!« ^_____ t_______ Kandidat (plašno): Dovolite Ostankl premitiulega^bodo po mi> g