SAMA
Glasilo izhaja od
oktobra
izvodov
glasilo delavcevtosame
izdajanja
OB PRAZNIKU TOSAME
°RAGI jubilanti, dobitniki Priznanj za inovacije in Uspehe na športnih TEKMOVA-^H, spoštovane sodelavke IN SODELAVCI!
Septembra meseca, leta 1950, je sv rV- T°SAMI izvoljen prvi delavski e5 in od takrat dalje se vsako leto ecujcmo, z n amenom, da ta po-embni dogodek v zgodovini delovne
fganizacije proslavimo, na kratko preteklost, ocenimo trenut-stanje in se tudi nekoliko ozremo s Prihodnost. Ob tem vsakoletnem ecanju pa se, na sicer skromen na-n, skušamo zahvaliti našim sodelav-I ,m — jubilantom za 10, 20 in 30 no delo, inovatorjem za njihov pri-Pevek pri razvoju delovne organiza-)c Pa tudi športnikom za njihove rePe dosežene na tekmovanjih, pri-jenih v počastitev praznika naše neiovne organizacije.
Pričetek proizvodnje sanitetnega materiala na Viru sega v leto 1923, ko je njen takratni lastnik KOCJANČIČ s tremi delavkami pričel s proizvodnjo vate. Že v predvojnem obdobju se je tovarna stalno večala, širila proizvodni program in dosegla nivo, ki je bil tako pomemben, da se njeno obratovanje ni ustavilo tudi v času druge svetovne vojne.
Vzporedno z rastjo tovarne se je večalo število delavcev ter tudi njihova delavska revolucionarna zavest. O tem pričajo dokumenti in podatki, med katerimi so pomembni predvsem tisti, ki govorijo o sindikalni organiziranosti, o njihovem uspešnem štrajku pa tudi tisti, ki pričajo o tem, koliko so delavci te tovarne pomagali partizanskim enotam s sanitetnim materialom.
Spomenik šestim padlim borcem -delavcem TOSAME, priča o pripadnosti in aktivnosti takratnega kolektiva.
so TOSAMO dvignili na razmeroma visok nivo, tako po velikosti, številu izdelkov in tudi kvaliteti. Tudi v sedanjem obdobju, ki je sicer dinamično, vendar žal popestreno z vsemi krizami, od gospodarsko-ekonomskih, do političnih, skušamo loviti razvojni korak, vendar nam to ne uspeva tako kot želimo in kot bi morali, če bi hoteli slediti svetovnim dogajanjem.
Reforma, ki smo jo na področju celotne Jugoslavije zastavili z velikimi napovedmi in obljubami v letu 1980, ne daje rezultatov. Morda nas je to obdobje sedmih let pripeljalo samo do tega, da smo (izgleda pa, da še vedno ne vsi) spoznali, kako globoko smo zabredli z zadolžitvami, z neproduktivnimi in nekoristnimi investicijami, z raznimi »koristnimi« malverzacijami tipa Agrocomerc, ipd. Dolga in naporna bo pot naše ozdravitve in napovedi za naslednje obdob-
Sp ?°leg dogodka izpred 37 let, ko Je tudi v TOSAMI z izvolitvijo pr-S? DS pričelo praktično uresniče-Vad naPredno delavsko načelo »TO-',arne DELAVCEM« je TOSAMA v .jAPh 64-letni zgodovini beležila tudi (TV^ge pomembne dogodke.
Močno pospešeni razvojni koraki so bili storjeni v celotnem povojnem obdobju.
Posebej so zaznamovane takoimc-novane rekonstrukcije v letih 1959, 1971 in 1978. Veliki napori in obsežna vlaganja v objekte, stroje in opremo
je nc morejo biti posebno vzpodbudne. Seveda to ni povedano zato, da bi nas zajel pesimizem ali celo obup, ampak zato, da se zavemo časa, v katerem živimo, problemov, s katerimi se in se bomo tudi v bodoče srečevali in nalog ter obveznosti, ki se pred
nas postavljajo. Pot iz krize se mora najti in vsi moramo pri tem zavestno in delovno sodelovati. S polletnimi poslovnimi rezultati nismo zadovoljni, posebno ne ob dejstvu, da smo v TOZD FILTRI ugotovili poslovno izgubo. Veliko je bilo razprav, ocen, analiz in poročil o naši poslovni uspešnosti. Ob ugotavljanju vzrokov smo prišli predvsem do naslednjih zaključkov:
—	Močno nas je prizadel sklep zvezne vlade v mesecu marcu, da moramo znižati cene našim izdelkom za cca 16% in take cene obdržati (imeti zamrznjene) 90 dni. To nam je po izračunih zmanjšalo dohodek za 76 mlrd S din. Seveda, tega izpada ne bo možno nadoknaditi v zelo kratkem času, ob tem, da tudi v bodoče vedno obstoja možnost podobnih ukrepov zvezne vlade. Ta ukrep je tudi pri izgubi TOZD FILTRI prispeval cca 60 mio din.
—	Pri vsakem izvoznem poslu se za njegovo uspešnost računa tudi izvozna stimulacija. Zaradi pomanjkanja denarja, plačila teh stimulacij močno kasnijo in to je za TOSAMO oziroma TOZD FILTRI pomenilo 93 mio din manj dohodka, kar je seveda tudi pripomoglo k izgubi.
—	Daleč največji učinek na doseženi poslovni rezultat pa imajo spremenjeni finančni predpisi. Vsa sredstva, s katerimi razpolaga delovna organizacija se morajo revalo rizirati s predpisanimi količniki. Ta ukrep, ki je sicer pozitiven, saj naj bi z njim ohranjali realno vrednost sredstev, pa v preteklem obdobju ni bilo, nam je povečal stroške poslovanja za 1.759 mio din, seveda to pomeni, da smo imeli za toliko zmanjšan dohodek. V TOZD Filtri je učinek revalorizacije znašal 324 mio din.
—	Med močno povečanimi stroški je treba omeniti tudi strošek amortizacije, ki je znašal 569 mio din.
Z naštevanjem podrobnih, sicer manj vplivnih, objektivnih razlogov bi lahko še nadaljeval, vendar to ni potrebno.
Nujno pa se moramo vprašati, ali smo mi sami naredili vse, kar bi morali, da bi bili rezultati boljši. Zelo smeli bi bili, če bi to trdili. Komisija,
ki je pripravila predlog predsanacij-skega programa in, ki ga je DS TOZD FILTRI sprejel, je navedla celo vrsto nalog, ki jih je treba v čimkrajšem času realizirati. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da bi morali te naloge pospešeno izvesti, ne glede na to, ali ima TOZD FILTRI izgubo ali ne. Prepričan pa sem, da imamo tudi v drugih delih delovne organizacije številne naloge, katere rešujemo prepočasi ali pa se pri njihovem izvajanju posamezne službe ali sodelavci premalo povezujejo in premalo sodelujejo.
Glavni podatki o doseženih poslovnih rezultatih za delovno organizacijo so naslednji, primerjalno na leto 1986 in na plan za leto 1987:
Glede na to, da smo v že omenjenih analizah in poročilih veliko komentirali polletne rezultate, se tega, v tem poročilu izogibamo. Prav gotovo pa je pred nami resna zahteva, da to rezultate občutno izboljšamo in v kolikor ne bo ponovnih iznenadnih ukrepov zveznih organov bomo to tudi dosegli.
Znane razmere v Jugoslaviji in na jugoslovanskem trgu ter znana pro blematika znotraj delovne organizacije, postavljajo pred nas predvsem naslednje naloge:
1.
Zagotoviti potrebne surovine, re-promateriale in rezervne dele za nemoteno in kvalitetno proizvodnjo. Nabavno področje je vsekakor zelo pomembno, saj problemi, ki se pojavljajo tu, negativno vplivajo na rezultate poslovanja celotne delovne organizacije. To se nam že pojavlja pri zagotavljanju surovin za proizvodnjo ne tkanega blaga na novi liniji, kažejo se problemi pri zagotovitvi surovin iz uvoza, zaradi pomanjkanja deviz oziroma premajhnega izvoza, ipd.
2.
Vedno večji pomen dobiva kvaliteta izdelkov. Že sedaj se občasno in
pri posameznih izdelkih pojavljajo problemi s prodajo. V kratkem bo pričela z redno proizvodnjo nova tovarna sanitetnih in higienskih izdelkov v Prizrenu. Ob občutno večji ponudbi bo uspešen na trgu le tisti, ki bo kvaliteten in soliden. V tej zvezi velja omeniti tudi osnovne pogoje, ki
jih moramo izpolnjevati, če bomo hoteli pridobiti ustrezne ateste za prodajo sanitetnih izdelkov. Tako zahtevajo predpisi in težko si predstavljam, kako bomo to dosegli, če pa je že prvi ukrep, obvezna uporaba pokrival, povzročil nerazumljivo in popolnoma nepotrebno reakcijo v posameznem oddelku. Z zakonom in pravilniki predpisane ukrepe bomo morali izvesti na celotni liniji proizvodnega procesa, to je od skladiščenja surovin do prodaje končnega izdelka, pa če nam to paše ali pa ne. Sicer bomo lahko tovarno zaprli, oziroma nehali proizvajati izdelke, ki so namenjeni zdravstvu. To so nam zelo konkretno povedali tudi predstavniki tujega kupca, ki so si v tem tednu ogledali našo proizvodnjo.
3.
Morda smo kar malo pozabili oa to, da se lahko pojavijo večji problemi na prodajnem področju. Dejstvo je, da že daljše obdobje nimamo večjih problemov z zalogami končnih izdelkov, razen pri ovojih in občasno pri gazi. Vendar pa nastajanje novih zmogljivosti ob istočasnem občutnem padanju kupne moči prebivalstva, veliki zadolženosti celotnega jugoslovanskega zdravstva in drugi problemi lahko povzročijo tudi večje prodajne težave. V to področje spada vsekakor tudi izvoz, s katerim, kot je rečeno, ne moremo biti zadovoljni-Nujno moramo takoj pričeti s pospešenimi akcijami in se posluževati novih poti, čc nam dosedanje ne morejo urediti boljših učinkov.
4.
Menične in druge afere kažejo, da je na jugoslovanskem trgu veliko nepravega denarja, pa je kljub temu problem financiranja izredno pereč. Stanje se bo moralo še bolj zaostriti, čc hočemo red in disciplino, kar bo imelo tudi posledice na področju financiranja. Tosama v glavnem razpolaga s solidnimi lastnimi obratnimi
sredstvi. To pa nam tudi omogoča še kar solidno likvidnostno situacijo. Vendar pa se obseg meničnega poslovanja stalno povečuje, povečujejo pa se tudi pritiski in zahteve kupcev po podaljševanju plačilnih rokov, po po-povečanju bonitet v obliki povečanih % za stroške prodaje, večje % za ca-
3
skonto, ipd. Tem zahtevam se žal ne a31?0 pr'la8aiati, ker se konkurenca v 5rz' dogovorov na grupaciji, in se ak ponaša tako, kot njemu najbolj govarja. To pa nas seveda stane Ma h3 -to 0101:31110 biti pripravljeni.
Jboljša priprava na zaostreno fi-i nco°. situacijo pa je kvalitetna pro-*- oanja, nizke zaloge v vseh delih ovoe8a procesa, solidnost do po-vnih partnerjev in čim večji izvoz.
5.
19rt^3 razvojnem področju se v letu 7 predvsem ukvarjamo s proble-redne8a in polnega zagona že mon-nrane.. oove opreme. Tako imamo tc^ce)snje težave pri proizvodnji neki ne®L. bia8a- Dobavitelji surovine, n- Izbili prvotno zelo glasni in pre-i7n c|)lvi pri obljubah, teh sedaj ne poinjujejo in to niti količinsko, še "J P.a kvalitetno. Za uvoz pa nam v unanjkuje deviz. Problemi so še knr-- tu^' zat0’ ker imamo celotne no 1Cme Prodane, delno doma, del-Donf3 V izvozu- nova linija pa zaradi manjkanja surovin in nekvalitete p °d_ sebe tistega kar bi morala, im ,.rece)*n)c začetne težave smo bpri 2 novim belilnim kotlom v uniči. Ob zadnjem obisku tehnolo-‘ s strani dobavitelja so se zadeve kui aVnem raz°istile in lahko priča-^ lemo, da bodo problemi odpravlje-
zariSlCer pa Je P°'e8 drugih manjši Dri cv v letošnjem letu glavna nalog obiprava projektov za nov proizvodi kori ' *zdclovalec dokumentacije n' mn' a kasni, vendar kljub temu up;
- da bomo projekte dobili do koi ic S^ptcrnbra. Odločitev o gradnji p bom Visna Predvsem od tega, kak vest0..sPos°bni finačno pokriti to ii
Prrrttr0k°vna komisija, ki je izdelala Trt •anaciiski Program za TOZD FIL-Drn- )e “sotovila, da ta TOZD brez (ja '^ridnje cigaretnih filtrov ob se Se p . Predpisih nima pogojev za do tovrf P°zitivnih poslovnih rezulta Ce ’ Dopolnilna proizvodnja, ki je si dpl, dovolj obsežna in zaposluje vs< nan-VCu te.. TOZD, ne daje takih fi nia C?-, očinkov kot redna proizvod reor b trov. Zato je dana pobuda c eiie^anizaciji naše delovne organiza q , ,v enovito delovno organizacijo ločar p°budi se bomo v kratkem od Earfh na us,;reznih samoupravnih or ciinh .'n družbeno političnih organiza ' Vn v kolikor bo sprejeta, pričel rpan onsk° predpisanimi postopki za eahzacijo te naloge.
7.
mirr?*5 tej priliki nikakor ne morem pr .° Problema osebnih dohodkov Raia VSem morai11 poudariti, da so do-„0 nla °b zadnjem povečanju popol-se ^ neP°trebna, če pa so, potem moramo dogovoriti o tem, ali si Cn ,sebojno zaupamo in ali tudi vsi nnof°Pravno sprejemamo odgovor-r 23 posledice, ki iz takih postop-so i !a>ko nastanejo. Dejstvo je, da •etosnja povečanja OD v TOSAM1
stalna enakomerna in na osnovi podatkov lahko trdim, da skoraj najvišja v občini. Kar se pa tiče doseženih rezultatov poslovanja, ki so osnova za rast OD je bilo že dovolj povedanega in upam, da nam je razmerje med poslovno uspešnostjo in rastjo OD popolnoma jasno.
24. tega meseca se bomo na referendumu pdločali o spremembah samoupravnih aktov, s področja nagrajevanja. V naše akte so vnešene samo tiste spremembe, ki izhajajo iz republiškega družbenega dogovora in panožnega sporazuma.
Ker je sprejem samoupravnih aktov pogoj za normalno izplačilo OD, je prav, da se resnosti pozitivnega izida referenduma zavedamo in ne nasedamo govoricam tistih vsevednih posameznikov, ki so že »ugotovili«, da se skuša s temi akti delavcem TO-SAME nekaj podtakniti. Kakor da je to naša praksa in cilj posameznikov.
Morda sem že malo dolgovezen in utrujajoč, vendar mislim, da je splošno stanje v državi in kot posledica
tudi v TOSAMI tako, da se moramo zavedati resnosti problemov, s katerimi se srečujemo in da mora prav v najtežjih trenutkih priti do izraza naša enotnost, medsebojna povezanost in skupna skrb za doseganje primernih poslovnih rezultatov. Strpno in odgovorno izpostavljamo naše napake in probleme, nato pa se za njihovo reševanje in odpravljanje skupaj dogovorimo in dogovorjeno tudi realizirajmo. Samo na ta način bomo uspeli in koristili sebi ter družbi.
Ob zaključku iskreno čestitam našim jubilantom za 10, 20 in 30 letno delo, z željo, da tudi v bodoče ostanete naši zvesti sodelavci.
Čestitam tudi dobitnikom priznanj za inovacije, pa tudi zmagovalcem v športnih tekmovanjih.
Ob našem prazniku čestitam tudi celotnemu kolektivu TOSAME, z upanjem in željo, da bodo naši poslovni rezultati boljši od sedanjih in da bo praznovanje 65-letnice TOSAME potekalo ob prepričanju, da dobro delamo in dobro gospodarimo.
— glavni direktor —
Ob
prazniku
Tosame
S to slavnostno in sedaj že tudi tradicionalno sejo so naši, sedaj že po večini bivši sodelavci, želeli na svečan način proslaviti vse dosežene uspehe na gospodarskem in samoupravnem področju v svoji tovarni, pa tudi na področju celotne skupnosti.
V teh letih, od začetka delavskega samoupravljanja, pa do sedaj že 7, 8 let nazaj, ko še ni nastopilo 7 in več suhih let, so naši sodelavci bili vajeni večjih delovnih uspehov na celotnem področju človekovega .ustvarjanja in so nesluteči na krizno obdobje na gospodarskem in samoupravnem področju, ki je bila pred njimi, zrli z neprimerno večjim optimizmom, zanosom in gotovostjo v svoj jutrišnji delavnik.
Danes, ob zmedi javnega poročanja, ob izjemno zaostrenih gospodarskih težavah, obenem pa velikokrat tudi prikrivanju le teh in reševanja z ukrepi, ki se že pred realizacijo izkažejo kot ponesrečeni, ne moremo proslavljati v takem vzdušju in zanosu kot so pred 20-timi ali dobrimi 10-timi leti.
Prikrita skrb, ki se pojavlja, ni toliko naslonjena na današnji dan, ki si ga naš delaven človek še krpa, da
kolikor toliko človeka vredno življenje živi, bolj se skrb zajeda v jutrišnji dan, kot lastovke, ki bi naznanjale obrat v drugo obdobje, v bolj hitro reševanje gospodarskih zagat še ni na obzorju. Zatiskati si oči pred tem, da ne živimo v času, ko je močno omajano zaupanje v demokracijo in samoupravno pot, je verjetno prav tako narobe, kot misliti, da izhoda ni in apatično spremljati dogajanja okrog našega vsakdana.________________
To pa za vas drage sodelavke in sodelavci ne velja, saj vsa ta suha in tudi burna leta v naši tovarni niso pustila kakšnih katastrofalnih posledic in to zaradi vašega vestnega in marljivega dela, saj sc tovarna času in danim možnostim primerno posodablja in celo širi.
Posebna zahvala gre vsem jubilantom za njihovo 30, 20 in 10 letno zvesto delo, prav tako vsem ostalim sodelavcem, ki se trudite vsak na svojem področju reševati probleme v skupnem cilju za bolj gospodaren, zadovoljiv in manj zaskrbljujoč vsak naslednji dan.
— predsednik skupnega delavskega sveta —
Ob delovnih jubilejih se — za 30 LET DELA:	za 30, 20 in 10-letno delo podeljujejo sodelavcem oziroma sodelavkam — za 20 LET DELA:	priznanja in nagrade naslednjim	
1. Barlič Ana	1. Dolgan Dušan	5. Breznik Dušan	
2. Cedilnik Ani	2. Glušič Ani	6. Cerar Marija	
3. Gostič Angelca	3. Gorjup Ivanka	7. Dimic Marija	
4. Jamšek Franc	4. Grintal Joži	8. Frankovič Zdenka	
5. Jančar Elizabeta	5. Kosirnik Franci	9. Gaberšek Joži	
6. Juhant Vera	6. Kramar Majda	10. Gostič Valentina	
7. Klopčič Ivanka	7. Mladenovič Rozi	11. Gorenc Vojko	
8. Kočar Ljudmila	8. Nemec Julijana	12. Hudmal Ivan	
9. Kokalj Franc	9. Pojbič Marija	13. Kokalj Zdenka	
10. Kozjek Jože	10. Prašnikar Ani	14. Lajevic Darko	
11. Krulc Feliks	11. Rudolf Jožefa	15. Lončar Majda	
12. Kump Ciril	12. Smrekar Anton	16. Morela Stanko	
13. Mavsar Marija	13. Svetlin Marjan	17. Mezek Lojzka	
14. Modlic Hinko	14. Škrbe Andrej	18. Nakrst Peter	
15. Murič Rozalija	15. Trdina Marija	19. Okorn Majda	
16. Peterka Anton	16. Urbanija Helena	20. Podbrežnik Antonija	
17. Pevec Ivanka	17. Zajc Anica	21. Pernuš Joži	
18.	Račič Terezija 19.	Rozman Štefan	18. Žebalc Antonija	22.	Planinc Marija 23.	Poljanšek Berta	
20.	Rožič Vera 21.	Ručigaj Ana	— za 10 LET DELA:	24.	Repnik Marinka 25.	Rode Janez ml.	
22. Skubi Ferdinand	1. Anžlin Danijel	26. Sever Tatjana	
23. Šoster Ivanka	2. Avbelj Julijana	27. Stanojevič Liljana	
24. Zarnik Anton	3. Borošak Mojca	28. Sušnik Marko	
25. Žulič Vida	4. Breznik Andrej	29. Tambolaš Lidija	
Za inovacijske predloge, ki so bili sprejeti v zadnjem letu, prejmejo priznanja:
1.	Tov. BRODAR FRANC in VESEL ALBIN — za izvedeno tehnično izboljšavo na škrobilnem stroju. Avtorja sta povečala koncentracijo škrobilne flote, zmanjšala efekt ožemanja in zmanjšala hitrost škrobljenja zaradi česar sta organ-tin le enkrat škrobila in s tem pridobila na izdelavnem času.
2.	Tov. KOVIČ JANEZ in BREZNIK ANDREJ — sta predlagala in izvedla izboljšave na votkovno na-vijalnem stroju in na pletilnem stroju Raschelina.
Votkovno navijalnem stroju sta dodala ustavki za nadzor niti in za ustavitev ob polnem navitku in s tem zboljšala kvaliteto izdelanega navitka. Na Rachelini sta izdelala napravo za navijanje pletenih elastičnih ovojev in spremenila način zapletanja opredenih gumi niti. S tem sta dosegla želje-no elastičnost ovoja in skrajšala postopek izdelave ovoja.
3.	Tov. VIDEMŠEK ANDREJ — za izdelavo odmičnega držala blagovnega valja.
Avtor je predelal blagovne valje na pnevmatskih statvah in s tem poenostavil in izboljšal način snemanja blagovnega valja na statvah.
4.	Tov. KOS JANEZ — za izdelavo zobnikov na pnevmatskih statvah
namesto jermenčkov.
Koristni predlog je uporabljen na pnevmatskih statvah in nadomešča do tedaj uporabljene jermenčke iz uvoza.
5.	Tov. SVETLIN VINKO — za izboljšavo na stroju za Tosama ple niče in na stroju za Vir 60 vložke. Avtor je izvedel tehnično izboljšavo, ki omogoča normalno uporabo nove polipropilenske vlaknovine na Tosama plenicah in na vložkih Vir 60 s tem, da je uvedel sprotno čiščenje rezalnih glav in izvedel še druge spremembe, ki so omogočale uporabo nove vlaknovine.
6.	Tov. NOVAK FRANC — za uspešno rekonstrukcijo stroja za rola-nje vate in za spremembo pogona na polnilnem košu.
Avtor je obnovil stroj za rolanjc vate s tem, da je pri tem spremenil in izboljšal namet navitka ter pogon stroja tako, da je vzdrževanje lažje in enostavnejše.
Pri polnilnem košu je spremenil pogon tako, da so se znatno zmanjšali zastoji in popravila na tem strojnem sklopu.
7.	Tov. OREHEK MARJAN — za izboljšano odsesavanje vlaken na mikalniku Hergcth.
Avtor je skrajšal posamezne odvodne sesalne cevi in jih nadomestil s skupno odvodno cevjo, ki bistveno zmanjšuje zamašitve kraj-
ših sesalnih cevi. S tem je zmanjšal zastoje v proizvodnji.
8. Tov. SRŠEN JOŽE — za izdelavo prijemala za folijo.
Na stroju za VF varenje urinskih vrečk je primontiral pnevmatsko prijemalo za folijo, s čimer je preprečil pogoste poškodbe že izdelanih zavarjenih vrečk in s tem bistveno zmanjšal izmet urinskih vrečk.
9. Tov. KLOPČIČ SREČO — za izboljšavo na dozirnih posodah.
Pri beljenju merimo količino dodanega vodikovega peroksida z dozirno posodo. Avtor je dozirno posodo izboljšal tako, da je polnjenje le-te vedno natančno in ne more prihajati do prevelike koli; čine dodanega peroksida, zaradi nepazljivosti delavca. S tem je zagotovil normativno porabo belila.
5
z<> športne dosežke, dosežene v okviru tekmovanj, ki jih je organizirala KOOZS Tosama, prejmejo priznanja naslednje ekipe oziroma posamezniki:
NOGOMET:
2a 1. mesto: Mikalnica 2a 2. mesto: Vzdrževanje 2a 3. mesto: Belilnica
BALINANJE:
2a 1. mesto: Splošno kadrovski sektor
2a 2. mesto: Mehanična delavnica 2a 3. mesto: Termoenergetika
kegljanje — ženske:
2a 1. mesto: Štrukelj Minka 2a 2. mesto: Hafner Mojca 2a 3. mesto: Cerar Breda
kegljanje —- moški:
2a 1. mesto: Štrukelj Zdravko 2a 2. mesto: Kerč Jože 2a 3. mesto: Poznič Marjan Jančigaj Tone
—	STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
—	ženske:
za 1. mesto: Kerč Joži
—	STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
—	moški:
za 1. mesto: Prenar Jože za 2. mesto: Kovič Janez za 3. mesto: Kerč Janez
Klopčič Slavko
—	NAMIZNI TENIS — ženske: za 1. mesto: Burja Julka
—	NAMIZNI TENIS — moški: za 1. mesto: Hribar Stojan za 2. mesto: Osolin Dušan za 3. mesto: Grošelj Rok
—	ŠAH:
za 1. mesto: Andrejka Miha za 2. mesto: Burja Julka za 3. mesto: Rode Janez
—	SMUČANJE — ženske: do 30 let
za 1. mesto: Osolin Joži
za 2. mesto: Kokalj Marta
za 3. mesto: Jeretina Betka
od 31 do 35 let:
za 1. mesto: Kerč Joži
od 36 do 40 let
za 1. mesto: Jurak Zlatka
- SMUČANJE — moški: do 25 let:
za 1. mesto: Osolin Božo za 2. mesto: Rems Janez za 3. mesto: Poznič Edo od 26 do 35 let: za 1. mesto: Grčar Vili za 2. mesto: Cerar Franc za 3. mesto: Anžlin Danijel od 36 do 43 let: za 1. mesto: Kerč Jože za 2. mesto: Prenar Jože za 3. mesto: Ručigaj Stane od 44 do 50 let: za 1. mesto: Klemenc Franc nad 50 let:
za 1. mesto: Babnik Janez za 2. mesto: Rožič Franc za 3. mesto: Šarc Janez
Vsem jubilantom, inovatorjem in športnikom
Tosame ~ iskrene čestitke uredniški odbor
Srečanje upokojencev To same
DRAGE UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI,
SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
»Hitro se je izteklo eno leto in spet smo v mesecu septembru, v katerem se, lahko rečemo, že tradicionalno zberete Vi — upokojenci TO-SAME na skupno srečanje, na katerem se, tudi že po tradiciji, nekoliko ozremo v preteklost, se seznanimo s sedanjostjo ter z našimi načrti za prihodnost.
Zato mi dovolite, da Vas v imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, celotnega kolektiva in vodstva delovne organizacije, iskreno pozdravim in vam zaželim prijetno počutje, uspešen dan in tudi lep spomin na današnje srečanje.
Že kar nekaj let ugotavljamo, da se članstvo vašega kluba upokojencev vedno povečuje. V preteklem letu se vam je v klubu pridružilo 20 novih članov, naših upokojencev, katerim še posebej velja lep pozdrav in želje,
da bi se v klubu dobro počutili in da bi zasluženo upokojitev čim dlje in čim bolj zdravi uživali.
Tako se je število članov kluba upokojencev TOSAMA povečalo že na 295. Žal smo se v enoletnem obdobju poslovili od sedmih upokojencev, katere bomo ohranili v trajnem in lepem spominu.
O zgodovini TOSAME vam, kot dolgoletnim sodelavcem tega kolektiva verjetno ni potrebno mnogo govoriti. Morda v osvežitev spomina le-to, da je letos minilo 64 let od pričetka delovanja naše delovne organizacije in da je 10. septembra minilo 37 let, ko ste takratni TOSAMOVCI z izvolitvijo prvega delavskega sveta, pričeli s praktičnim uresničevanjem načela »tovarne delavcem«. Ko ste takrat, leta 1950, odločali o tej revolucionarni spremembi, verjetno niste pričakovali, da bomo po dolgoletnem neprekinjenem razvoju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov prišli v obdobje hude gospodarsko ekonomske in politične krize, ki bo imela močan, upajmo le, začasen, negativen vpliv
tudi na samoupravljanje in samoupravne odnose.«
Tako je naše upokojence, ki so se zbrali 22. septembra 1987, pozdravil glavni direktor Edvard Peternel. ^ nadaljevanju je na kratko orisal sedanjo gospodarsko situacijo — tako v državi, kot v TOSAMI in seznanil naše upokojence z delom, rezultati in načrti delovne organizacije.
Ob koncu pa je dejal:
»Ob zaključku se vam v imenu organizatorjev tega srečanja zahvaljujem za vaš odziv, saj nam le-ta kaže, da se z nami dobro počutite in da je vez med vami upokojenci in name ki smo zdaj v TOSAMI, živa in tista prava tosamovska. Če imate ob tem srečanju občutek, da na vas nismo pozabimi in da cenimo vaš prispevek pri razvoju in rasti TOSAME, potem je to tisto, kar želimo s takimi srečanji doseči.
Želim vam, da se čez eno leto, ko bomo praznovali 65-letnico TOSAME. ponovno vsi zadovoljni in zdravi snidemo na praznovanju, tako kot vsa leta dosedaj.«
POROČILO PREDSEDNIKA, O DELU ODBORA ZA ČAS 1986/87
Letos smo se upokojenci TOSAME zbrali že osemnajstič.
Članstvo se je močno povečalo, vsako leto smo imeli izlet in svoj praznik, katerega nam pripravijo delavci in vodstvo današnje TOSAME, in to v veliko veselje vseh udeležencev.
Da pa bodo člani kluba upokojencev seznanjeni z delovanjem med letom, sem pripravil krajše poročilo, ki vam bo povedalo naslednje:
Naše delo je v veliki meri odvisno od sredstev, ki nam jih nameni organizacija in od dogodkov med letom.
Vse to obravnava odbor na svojih sejah, ki smo jih imeli v letošnjem letu 5. Udeležba na sejah odbora je bila zadovoljiva, vselej so se jih tudi udeleževali predstavniki delovne organizacije.
V tem letu se je članstvo povečalo za 16 članov, 10 žensk in 6 moških. Te bomo danes sprejeli medse — v naš klub.
Med letom nas je nekaj članov za
vedno zapustilo, kar sedem jih je bilo, in sicer:
—	GOSTIČ Francka
—	KOKOVEC Francka
—	KERSNIK Urška
—	PERVINŠEK Kati
—	SOTLER Ivan
—	ŠTRUKELJ Slavka
—	ŽABKAR Ivanka
V juniju smo organizirali izlet v Novigrad, še vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo se imeli res prijetno.
Obiskali smo tudi naše člane kluba, ki jih je bolezen priklenila na dom za ostarele občane.
Marsikatera solza se je utrnila ob obisku, saj jim s tem izkazujemo hvaležnost kolektiva in damo vzpodbudo, da tegobe bolezni lažje prenašajo. Vsakega skromno obdarimo.
Kulturo in šport smo v letošnjem letu malce odrinili, saj vemo, da volja tudi ni vse.
Ob tej priliki bi se toplo zahvalil vsem članom odbora, to je tistim, ki odhajajo in tudi tistim, ki še ostajajo v odboru, za sodelovanje, ki je bilo zares vzorno. Vsem članom — ki
bodo sprejeli to dolžnost pa želim dosti uspešnih akcij!
Najlepša hvala za vse razumevanje do nas, za sredstva, organizacije in vso pomoč, ki jo aktivni člani TOSAME nudite nam, upokojencem.
Predsednik odbora KU: Ivan Kosirnik
PREDLOG ZA NOVI ODBOR KLUBA UPOKOJENCEV TOSAME ZA OBDOBJE 1987/88
1.	ŠTIFTAR Franc
2.	OGOREVC Ivanka
3.	AVBELJ Francka
4.	VEIT Štefka
5.	GROŠELJ Ciril
6.	JUTERŠEK Vida
7.	POGAČNIK Jože
8.	PANČUR Majda 9 ŽEBOVEC Pepca
Že nekaj časa je v našem klubu upokojencev navada, da novodošle sprejemamo med nas s skromno pozornostjo, to je, vsak sprejme obvezni nagelj.
1.	eBrnot Tončka
2.	Bore Magda
3.	Grad Francka
4.	Grkman Vida
5.	Juteršek Vida
6.	Kočar Milica
7.	Kump Milka
8.	Nahtigal Marija
9.	Prelovšek Mimi
10.	Pančur Majda
Od lanskega leta pa vključno do	1. Gaberšek Slavka
uanašnjega dneva so zakorakali med	2. Kosirnik Ivanka
"0 letnike tele tovarišice in tovariši:	3. Kuhar Danica
4.	Novak Slavka
5.	Planinc Pavla G. Vodlan Ani
11.	Debevc Marjan
12.	Jerin Miha
13.	Kos Ivan
14.	Lavrič Ivan
15.	Miš Franc
16.	Narat Jože
7.	Flis Ana
8.	Vrhovnik Pavla 9. Jerin Miha
lo. Kos Ivan
Če se vrnemo nazaj v čase, ko smo tudi mi hiteli v tovarno, se spo-uinimo da so bile med nami tudi tiste prizadevne, lahko rečem skoraj uevidne delavke, ki so bile povsod, Pu jih niti opazili nismo in so bile ahko rečem, skoraj na dnu plačilne estvice, (ne vem kako je danes). Pa smo jih kaj kmalu pogrešili če so ?Pr. zbolele ali bile na dopustu, pa se kako smo jih pogrešali, kajti njihov stroj so bile roke, orodje pa met-la in cunja ter prah.
vKo sem eni takih sodelavk nekoč v šali dejal, veš, če boš šla bolj po kotih, boš več nagrabila, pa boš tudi yec imela, se mi je samo nasmehnila 'n tudi nobene zamere ni bilo.
Ena takih mravelj med nami je Pha tudi REGINA PICHLER, ki je uo letošnjega leta nagrabila polnih 80 let in je zato danes tukaj med na-mi najbolj imenitna j.ubilantka. V psebni izkaznici ima zabeleženo, da Je rojena 3. 9. 1907, se pravi, da je Prav ta mesec imela vse otroke okoli sobe, danes pa ji je namenjena naša skromna čestitka.
regini pichlerjevi
Osemkrat po 10 število Uh osemdeset je že minilo Pa če obrnem še okoli sliko teh so let, saj ni veliko.
Ampak, vode veliko je že preteklo.
Pa tudi pijače že nekaj izteklo t°da, 80-Ietnica je le ena taka več povrne se nobena.
?a 80 let veliko sreče 'u zdravja kot se temu reče,
?ato čestitka vam skupna naj velja 'zpraznili ga kozarček, prav do dna.
CERAR IVANA - ATA
je zadnje čase večkrat opaziti v Moravški dolini. Gostilna pri »Frfrav« nudi poleg ostalega tudi imenitno domačo šunko in tudi kozarec Bizeljča-na za poživitev krvi se kar dobro prileže, za dobro zdravje.
Morda vam ni znano, ampak ata je sedaj naš najstarejši TOSAMOVEC in ker je bil rojen decembra 1900 bo tudi decembra letos imel točno 87 let in kot takemu bo tudi podeljena posebna čestitka.
Posebna zahvala pa gre tudi dosedanjemu predsedniku Kluba upokojencev TOSAME — tovarišu Ivanu Kosirniku za vso njegovo požrtvovalnost in dobro vodenje.
IG let je že minilo, odkar se je upokojil, pa vendar ga volja do dela še ni minila. V svojem mandatu je nadaljeval delo, ki se je pred 7 leti v Moravčah začelo z ustanovitvijo Kluba upokojencev.
Na kraju mi dovolite, da se v imenu nas vseh upokojencev zahvalim vsem, ki sodelujejo v izvedbi današnjega programa. V prvi vrsti tovarišem iz okteta Tosame, kakor tudi marljivim delavcem iz obrata družbene prehrane, šefu Marjanu in njegovi četi kuharjev ter simpatičnim strežnicam. Skratka, vsem, ki so karkoli prispevali k prijetnemu vzdušju. Drugo leto pa na svidenje.
Vulkan Jurij
Upokojile so se...
V začetku septembra se je upokojila tudi MILKA KUMP. Delovne dobe ima sicer nekaj manj kot 25 let, kajti zaposlila se je pozno, saj je prej delala doma na kmetiji. To pa se ti kljub trdemu garanju nikamor ne vpiše in te »delovne dobe« pač nimaš. Milka se je upokojila starostno — dopolnila je namreč 55 let.
Vseh 25 let je delala v Tosami in
ves čas je ostala zvesta filtrom. Zadnjih nekaj let je zaradi zdravstvenih težav delala le po štiri ure.
Doma Milki ne bo dolgčas. Z vnukinjami, sicer ne bo več toliko dela,
saj je šla zadnja od štirih pred kratkim v vrtec. Kljub temu pa je vedno dovolj dela okoli hiše in po stanovanju. Včasih še preveč. Milka v šali pravi: »Včasih ne moreš, včasih pa se ti ne ljubi.« Pa to pri njej ne drži, saj ima doma vse kot v škatlici.
Svoje sodelavke bo pogrešala. Sama pravi, da je kar v krizi. Sprašuje se — kaj pa zdaj? Ve, da ji bo nekaj manjkalo. Če ne drugega — ustaljeni ritem dela, klepet s sodelavkami. A vseeno ji bo počitek dobro del.
Milki želimo, da bi še naprej optimistično stopala skozi življenje in še čimveč mirnih let v zasluženem pokoju.
MILICA KOČAR ima 30 let delovne dobe. Izpolnila je pogoj za predčasno upokojitev, vendar se še ni odločila ali bo izkoristila to možnost ali pa bo prevzela družinsko pokojnino po pokojnem možu.
Milica je 28 let delala v TOSAMI. Nazadnje je bila tkalka v tkalnici ovojev. V teh letih, pravi, so bili dobri in slabi časi. A na koncu, ko potegne črto pod vse ugotovi, da je bilo lepo. Rada je imela sodelavke in tovarno.
Doma bo živela umirjeno. Ne bo več treba gledati na uro, ne bo tempa, kot ga je bila vajena doslej. Z de-
24. 9. 1987 smo v TOSAMI izvedli referendum, nakaterem smo sprejemali Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo ter Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD. Pred referendumom je sindikat organiziral široko javno obravnavo po vseh sindikalnih skupinah, kjer smo imeli možnost izpostaviti nerazjasnjena vprašanja in dajati svoje predloge. Nekaj umestnih predlogov so strokovne službe vnesle v omenjene akte in tako spremenjene posredovale v razpravo zborom, ki so bili 15. 9. 1987.
Iz zapisnikov volilnih komisij je
razvidno, da se je referenduma 24. 9. 1987 o sprejemu splošnih aktov s področja razporejanja prihodka in dohodka udeležilo od skupno 1073 delavcev 813 volilnih upravičencev.
Udeležba na voliščih je znašala v:
lom ne bo pretiravala, pravi. In prav ima.
Z veseljem se bo spominjala sodelavk in sodelavcev iz oddelka, ki se jim zahvaljuje za vse lepe trenutke, ki so jih skupaj preživeli in tudi za pozornost ob njenem odhodu v pokoj.
Milici želimo predvsem veliko zdravja, vse ostalo pa je odvisno od nje same.
1.	Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in skupnih osnovah in merilih sredstev za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev skupne porabe
Za samoupravni sporazum je glasovalo V:
— TOZD	Saniteta	366	delavcev
(54,2 %)
— TOZD	Filtri	66	delavcev
(62,2 °/o)
— DSSS	179	delavcev
(61,9 %)
2.	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke TOZD Saniteta
Za pravilnik je glasovalo 356 delavcev (52,7%)
3.	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod-
DOPIS PRISTOJNIM OBČINSKIM ORGANOM
PROBLEMA TIKA KRIŽIŠČA /N PARKIRNEGA PROSTORA
V	DO TOSAMA se že vrsto let srečujemo z dvema problemoma, ki se z naraščajočo motorizacijo vedno bolj povečujeta in v sedanjem stanju zahtevata takojšnjo rešitev.
1.	Izhod iz TOSAME in iz parkirišča TOSAME je neposredno vezan na križišče lokalne ceste z magistralno cesto Ljubljana - Maribor. Promet na tem mestu je predvsem ob konicah, t.j. ob pričetku in zaključku dela v tovarni izredno gost; gostota prometa pa močno povečujejo tudi prevozi komunalnih odpadkov in gradbenega materiala, ki jih izvajajo Komunalno podjetje Domžale in izvajalci gradbenih in melioracijskih del v Domžalah in neposredni okolici Domžal. Tako stanje, ki se kot rečeno stalno slabša, daje izredne možnosti za ponovitev hude nesreče, ki se je na tem mestu pred kratkim zgodila.
O tej problematiki so v DO TOSAMA že večkrat razpravljali Komiteji za SLO in DS, pa tudi drugi samoupravni organi. Enotno mnenje in zahteva je, 4a se ta problem mora rešiti in s tem zagotoviti prometno varnost zaposlenim delavcem TOSAME, krajanom Vira in Doba (predvsem šolarjem) in drugim udeležencem v prometu.
Zato v zvezi s tem problemom predlagamo dve varianti:
—	da se realizira projekt, po katerem naj se lokalna cesta prestavi na vzhodni del parkirišča TOSAME in na novi lokaciji uredi prometno varno križišče;
—	da se obstoječe križišče opremi s semaforji, ki bi se vključevali v času največjih prometnih konic.
2.	Vedno hujši problem postajajo za delovno organizacijo TOSAMA parkirni prostori. Sedanje je občutno premajhno in posledica tega je, da so avtomobili parkirani izven parkirišča na pločniku in delno tudi na cestišču lokalne ceste. Tako stanje še povečuje predhodno navedeno problematiko.
V	zvezi s tem predlagamo:
—	da se poruši napol podrt objekt na severni strani magistralne ceste (nasproti TOSAME, hišna št. 39, v objektu živi tov. Kapla) in da se celotno zemljišče da TOSAMI v odkup ali pa v najem za daljše časovno obdobje. To zemljišče bi nato naša DO uredila v parkirišče. S
—	TOZD	Saniteta	75 %
—	TOZD	Filtri	77 %
—	DSSS	76%
Med oddanimi glasovnicami je bilo V:
—	TOZD	Saniteta	31	neveljavnih
—	TOZD	Filtri	9	neveljavnih
—	DSSS	8	neveljavnih""
ke TOZD Filtri
Za pravilnik je glasovalo 69 delavcev (63,3 %)
4. Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke DSSS
Za pravilnik je glasovalo 175 delavcev (60,5 %)
Referendum
tem bi rešili problem parkirnega prostora, delno pa bi tu-du zmanjšali problematiko, navedeno pod točko 1;
~ na ustreznih organih v občini naj se ponovno prouči možnost sprejema in realizacije zazidalnega načrta DO TOSAMA iz leta 1984, po katerem je parkirišče predvideno na drugi lo kaciji (zazidalni načrt št. 762 A — BIRO 71 Domžale).
Tak dopis je Tosama posredovala pristojnim občinskim organom. Vse pa kaže, da situacija še ne bo kmalu rešena. Odkup zemljišča nasproti To-same je namreč vse prej, kot enostaven, ureditev križišča levo od sedanjega parkirnega prostora pa je še tako daleč — pravzaprav niti še ni dokončno odločena, da bo križišče zgrajeno — da na rešitev s te plati ni računati. Tako nam preostane le, da še naprej čakamo in se jezimo.
O kontroli -
Že pred časom mi je prišla v ro ni‘8a Japonca z imenom KAORL , ,lkAWA. V njej obravnava pro-em kvalitete. Bolje rečeno, gledanje a kvaliteto, ki lahko pripelje k bolj lrti poslovnim rezultatom. Gre torej ua..9^vla(Jovanje kvalitete v smislu ^oijsega izdelka, cenejšega in zanimi ®)Se8a za kupca. Vse skupaj pome-»Celovito obvladovanje kakovosti« d surovine do trgovine oziroma kup-ca.
, Za mnoge delovne organizacije bi
■	' ° ceneje kupovati surovine na tu-Jem (2a družbo kot celoto to seveda
1 sprejemljivo — devize), ker so te urovine ne samo cenejše — tudi vi-icga kvalitetnega standarda. To poem boljši izkoristek strojev, manj dpadkov, manj izmeta, tudi boljši Preseg norme — torej višji OD.
^a Jugoslavijo tako vsi vemo, kje mo, kakšna je naša ekonomija in ka-stojimo z devizami. Torej, hočeš ~~ nočeš kupujemo doma to ceno, ki
■	ai9 )e dana in tudi kvaliteto, ki nam [V .dana. Ker pač ne moremo kupova-to12za meje, pač upoštevamo »Yu fak-
tn ko imamo »Yu faktor« vzame-dr? VSe dobimo z vdanostjo v uso-j ‘n mislijo — da se le stroji vrtijo, kaj s to vdanostjo usodi dobimo?
VI .y netkanem slišim, da dobivajo ..akna neenakomernih debelin in dol-ne_ (štaplo), kaj iz tega nastane, sem L 2.e .nakazal. Pa v belilnici. Dobiva vi? lz®esek praktično iz vse Jugosla i ,e- Izčesek različnih dolžin vlaken ža rT2*'-n'h vrst ‘n kvalitete bomba tod	ne b* nekaj posebnega,
ua dobivamo tudi izčesek z »dodat-]a*' ce bi hoteli fotoreportažo, bi bi nn r?sama premajhna za objavo vseh sebnosti, ki jih v izčeskih dobiva-• Zato naj naštejem nekaj najdb:
žico vseh vrst v različnih dolžinah m debelinah
^ Preja v različnih oblikah navitkov
__£azn‘ Predilniški navitki
___ konzervne škatle raznih doručkov ___ °mela (na nesrečo ne cela)
Prazne doze deodorantov coca-cola steklenice (kompliment 2a multinacionalko Coca-colo)
_ kontrolni lističi
tudi zobnik (premera 10 cm) se je znašel v bali.
tudi drugače
Torej imajo delavci v čistilnici be-lilnice kar obilo »zabave« pri odstranjevanje stvari, iz katerih se vate ne more narediti.
Za preprečevanje kovinskih tujkov imajo že nekaj časa na cevovod, ki vodi v mikalnico montiran RIETER-jev izločevalec kovin, ki pridno izloča kovine. Toda včasih vsem le ni kos in zgodi se (sicer redko), da kakšen del žice še pride v vato in svitek.
Ne zagovarjam delavcev, ki imajo opravka z vato in s temi primesmi. Njihova naloga je, da to odkrijejo in izločijo, da ne pride do nesreč in poškodb strojev (zlasti mikalnikov). Dodajam pa, da se skrb za kvaliteto začne že izven ograje Tosame. Tudi Ishi-kavva trdi v svoji knjigi: »Če obvladovanje kakovosti pri dobaviteljih ne teče gladko, nosi matična organizacija 70 °/o odgovornosti. Odgovornost za zagotavljanje kakovosti je pri prodajalcu — proizvajalcu.«.
Pri nas (ne samo v Tosami, da ne bi bilo pomote) pa samo zmigujemo z rameni in si pravimo »Aha, Yu faktor — saj smo vendar na Balkanu!«
Komentarja pa nimam, saj ga vsi poznamo — »saj smo na Balkanu.«
Milan Drčar
S sej
VZROKI IZGUBE V TOZD FILTRI
—	Poročilo delegacije za Zbor združenega dela SOb Domžale
V periodičnem obračunu za prvo polletje 1987, je razvidno, da je TOZD FILTRI to poslovno obdobje zaključil ob nepokritih skladih s 109.834.227 din izgube.
Izguba je posledica večih vzrokov in jih lahko razdelimo kot kratkotrajne, specifične za obravnavano obdobje in trajne s katerimi bo potrebno računati tudi v bodočem poslovanju.
—	Kratkotrajni vzroki za nastalo izgubo, specifični za obravnavano poslovno obdobje:
Pomembne negativne posledice na poslovanje je imel odlok ZlS-a o določenem povečanju cen v letu 1987, po katerem smo morali 90 dni prodajati izdelke TOZD-a po administrativno določenih cenah. Te so bile zaradi nabavnih cen in višjih cen energije ter transporta za večino izdelkov nižje od potrebnih. Negativni učinek navedenega odloka je za 29 % zmanjšal dohodek, oziroma se je za 65 milijonov din zmanjšal dohodek.
Pri stalnem izvozu osnovne proizvodnje cigaretnih filtrov so v preteklosti na uspešnost finančnega poslovanja vplivale izplačane izvozne stimulacije. Za te smo že v preteklosti ugotavljali, da so zaradi znanih težav jugoslovanskega gospodarstva neredne in jih je zato težko z gotovostjo vključevati v finančne plane. Vedno večje časovne kasnitve pa ob višini inflacije zmanjšujejo njihovo realno vrednost.
Za opravljene izvozne posle konec lanskega leta in v letošnjem polletju nam je po obračunu izvoznih deklaracij pripadalo še 94.187.000 din izvozne stimulacije, ki bi ob rednem izplačevanju pokrila dobršen del nastale izgube. Za ta neredna izplačila ne moremo oceniti kdaj bodo realizirana, lahko bodo plačila menična z rokom dospetja do konca leta.
S planirano proizvodnjo smo v prvem polletju zaradi določenih izvoznih predvidevanj za domače kupce proizvajali več izdelkov na zalogo. Ob polletju so nas te povečane zaloge proizvodov zaradi revalorizacije zalog in stroškov dodatno obremenile za 16,5 milijona din.
Med kratkotrajne vzroke lahko štejemo tudi nov obračunski zakon, uveljavljen z letošnjim letom, kateri od uporabnikov družbenih sredstev zahteva in predpisuje učinkovito koriščenje poslovnih sredstev. Zaradi zmanjševanja obsega osnovne proizvodnje in nekontinuirane proizvodnje je prišlo do počasnejšega obračanja zalog, to pa pomeni višjo angažiranost poslovnih sredstev, kot bi jih rabili ob redni tekoči proizvodnji.
Ob koncu junija je bilo za tekoče poslovanje v TOZD-u FILTRI angažiranih 58 <% njenega kapitala, 42 °/o kapitala pa je bilo angažirano za poslovanje delovne organizacije in obvezne plasmaje.
Posledica takšnega angažiranja poslovnih sredstev TOZD-a je izguba, ki je bila izkazana po novem obračunskem sistemu, saj je bil dohodek na račun revalorizacije vseh poslovnih sredstev manjši za 324 milijonov din. Tako visoke revalorizacije s celotnim obsegom poslovanja ni bilo možno pokriti. Ker pa na ta zaostrena merila poslovanja računamo tudi v prihodnje, je nujna optimalnejša rešitev angažiranja poslovnih sredstev, sicer se bo problem revalorizacije izkazoval kot trajen vzrok za motenje poslovanja.
Iz opravljenih tržnih analiz je razvidno, da v TOZD-u ne moremo računati na trajen obseg izvoza povečane konkurenčnosti na svetovnem tržišču in vse večje proizvodnje teh izdelkov v državah uvoznicah.
Pri tovrstni proizvodnji je procen-tualni delež uvoženih surovin v končnih izdelkih preko 701%, pri veljavni devizni zakonodaji pa ni možno računati na koriščenje ustvarjenih deviznih sredstev za tako obsežno proizvodnjo.
Proizvodnja cigaretnih filtrov za domače kupce v TOZD-u nima trajne
perspektive, ker so jugoslovanski proizvajalci tobaka in cigaret povezani v poslovne skupnosti, ki v okviru svojih proizvodnih programov pokrivajo vse potrebe s tovrstnimi izdelki.
Motnje v poslovanju TOZD-a FILTRI so nastale že v letu 1982, ko je bilo zaradi zmanjšanja osnovne proizvodnje vprašljiva trajna zaposlenost delavcev v TOZD-u. Izdelan je bil sanacijski program.
V tem prvem sanacijskem programu je bil dan poudarek na proizvodnjo, ki bi zagotovila stalno delo vseh zaposlenih. Z delnim prenosom in zaokroževanjem obstoječih proizvodnih programov in z razširitvijo programa z novimi izdelki, smo povečali obseg vzporedne proizvodnje tako, da se je število zaposlenih povečalo od 74 na 105 v letošnjem letu.
Vendar ta dodatna proizvodnja zaradi asortimana in dela v dodelavi ni angažirala razpoložljivih poslovnih sredstev in ustvarila primernega finančnega rezultata.
Na osnovi ugotovitev periodičnega obračuna za prvo polletje je bil v skladu z odločbami Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ št. 72) izdelan prcdsanacijski program.
Ta program je bil poslan ustreznim zunanjim institucijam, potrdil pa ga je tudi delavski svet TOZD FIL-
TRI in delavski svet TOZD SANITETA. Sprejeti program izvajajo zadolžene službe po sprejetih delovnih nalogah in postavljenih rokih.
Učinki teh nalog bodo dali prve pozitivne rezultate že v tem letu.
Pri izdelavi predsanacijskega programa je bila komisija mnenja, da program ne daje dolgoročne garancije za pozitivno poslovanje, ob predpostavki, da prenehamo s proizvodnjo osnovne dejavnosti (to je cigaretnih filtrov). Ugotovitev, da proizvodnja cigaretnih filtrov v DO TO-SAMA ni perspektivna, je konkretizirana tudi v srednjeročnem planu za obdobje 1986 - 1990.
Komisija je ugotovila, da v sedanji in tudi v predvideni perspektivni dejavnosti TOZD ne izpolnjuje v celoti pogojev za samostojno TOZD, ob tem, da cilji, s katerimi je bila TOZD ustanovljena, niso bili doseženi oziroma so se spremenili.
Zato je komisija predlagala, da se prične z reorganizacijo v smeri enovite delovne organizacije.
Ta pobuda je bila na družbeno političnih organizacijah sprejeta, na samoupravnih organih pa bo 5. 1°-1987, imenovana komisija in sprejet program za realizacijo te pobude.
Iz pripravljenega programa je razvidno, da je možno spremembo organiziranosti izvesti do 31. 12. 1987.
Med iskrenimi ljudmi
so preproste vse reči...
Bilo je tistega dne, ko je izšla TO-SAMA. Ne da bi Tosama bila kot sonce, časopis je izšel, zagledal beli dan deveta številka.
Nekaj okrog 13. ure, ko je že nekako prispela med ljudi po neuradni poti v TOSAMO, (uradno jo dobiš samo pri vratarju). Torej tega dne ob nekako enih zazvoni telefon kot že ničkolikokrat prej tega dne.
»Halo, prosim!«
Tišina.
»Halo, Belilnica, Drčar.«
Tišina.
Že sem hotel odložiti pa se zasliši glasba iz slušalke. Prisluhnem!. »Rije-či, hiljadu riječi ne stane u pismo« ali nekaj podobnega, z izrazitim orientalskim melosom obarvano melodijo.
No, če mi že nekdo pošlje popevko bom imel toliko bontona, da jo poslušam do konca, saj me praktično nič ne stane. Samo malo službenega časa bom brezkoristno porabil. Melodija se izteče pa »klik«, zveza prekinjena. Dogodek sam po sebi ni nič posebnega. Včasih je bila takole po sredi tudi šala. To pot to ni bila!
»Darovalec« melodije je ostal anonimen. In sem začel razmišljati. Zakaj to melodijo z izgleda sugestivno vsebino! Morda zaradi uvodnega članka v TOSAMI? Morda? Ali pa si
samo domišljam! Najbolj prav bi to res bilo!
Toda zakaj anonimnost? Če bi bila šala bi me vsaj kdo vprašal, če mi je bila melodija všeč. Tako pa se tudi zahvaliti nisem mogel za popevčico kot zahteva bonton ob takih priložnostih. Anonimnost me bega. Pa ne samo v tem primeru — tudi na splošno. Kaj si res ne moremo v brk reči tistega, kar nas tišči? Pogovoriti kot mož z možem, iz oči v oči, o zadevah s katerimi se ne strinjamo, imamo drugačno mnenje. Pa se skrivamo za brezosebne telefonske klice, kdaj pa kdaj tudi pisma. Tisti, ki to počne v preprosti govorici rečemo, da je ..., torej zahrbtnež, ki se skriva za krinko telefona ali kosa papirja. Ni toliko moža, da bi javno povedal svoje nestrinjanje, drugačen argument. Za anonimnosti se skriva slabost, neznačajnost, nesposobnost odkritega boja, normalne komunikacije med ljudmi.
Strahopetec, ki si ne upa na plan. Danes klic, pismo, jutri nož iz teme izza hrbta.
Strahopetnost je generator takih in podobnih dejanj. Zato tudi nosijo Ku - Klux - clan-ovci kapuce, pa teroristi tudi. Za teroriste pa itak velja-da največkrat najslabši konec potegnejo po pravilu nedolžne žrtve.
Saj ne, da bi anonimni klic enačil s terorizmom, samo tako si mislin1 o anonimnosti, ki s svojo sveto jcz° in dejanji navadno napravijo veliko več škode kot koristi (korist boni imel jaz — dobil bom honorar od članka).
Sicer pa — bonton zahteva določeno ravnanje. Sem sodi tudi zahvala za darilo. Torej dragi (ali draga) anonimnež, ker se ti ne morem osebno zahvaliti za darilo to storim JAVNO-Hvala za HILJADU RIJEČI KOJE Su STALE U PISMO.
Milan Drčar
TEKSTILNI TEHNIŠKI IZRAZI
akala bombaž — turški bombaž, ki raste v Makedoniji, dolžina vlaken 20-25 mm
činčila — fino sivo krzno južnoameriških gledalcev
degumiranje — odstranjevanje lepi)1' ve sestavine
fragment — delček semenskega stroka
indigo tisk — moder trajni tisk
precipitant — obarjalno sredstvo
relaksacija tkanin -— sprostitev P° napetosti
tvid — volnega tkanina iz grobe mikane preje z vpredenimi drugm barvnimi kosmiči v krepasti m1 platneni vezavi
VT barvanje — barvanje pri visokih temperaturah
Poročilo o gibanju 00 v delovni organizaciji tosama v mesecu avgustu iss?
, Poročilo o k0v Po oddelkih.
gibanju OD v delovni organizaciji TOSAMA za mesec avgust 1987 vsebuje podatke osebnih dohod-. sektorjih, TOZD in za celotno delovno organizacijo.
rin v Podatkih so zajeti osebni dohodki delavcev za polni delovni čas, nadurno delo, OD pripravnikov, z normalnim žganjem delovnih rezultatov.
bii- l>°datke o poprečnem, najnižjem in najvišjem OD povzemamo po metodologiji izdelave obrazca RAD-l, ki vse-Je vse izplačane OD, torej z bolniško odsotnostjo, brez dodatkov minulega dela, stalnosti, z nenormalnim dosega-‘jem delovnih rezultatov.
Poročilo o gibanju od v do
mesec avgust
Štev. poročila
Razredi v din	TOZD SANITETA										TOZD FILT.	D S S S						DO TOSAMA
	PR	TO	AT	BE	MT	SK	OK	VT,	vn	P		FR S	TRS	SKS	KS	vo	SKUPAJ	
190.000	1	1			20	16	2			40	2	2	1		1		4	46
^2*900-200.ono	■ 2	8	1		41	14	1			67	9							76
000	1	9	2		29	20	12			73	9		1	1	1		3	85
pžL900-220. 000	2	6	11		23	23	14	1		80	19			4	13		17	IT6
^000-230000	3	9	8		13	. 10	15	2		60	18	i	i	5	lo		17	ITŠ
LSUJOO-240.000	3	.9	8		4	3	8	2		37	8	1	1	4	12		18	(T3
UU0-250. OOP	2	1	8	1	3	3		1		19	6		2	1	4		7	32
“^0-11110-260 ono	3	1		4_	1	1			1		11	1		3	1	2		R	18
i0tHmn-77n nnrv	A	1		A		f												
žatUlQ0-29n ono	1	2	1		2			1		7	2	2	2		1		5 •	14
	1		• J	3	?	1		2		10		1	4	2	3		10	20
300- no n	1		1	3		1	1	1		8 '		2	6	2	1		11	19
^ORJUm-Slo ono	1			1	2					4		3	6	1	3		13	17
!^-QO!Li32o. 000				1		1	1	1		4		1	3	1	2		•7	11
i^OOO-330.000		1	3	3	1	1	1	2		12	3	2	8	2	4	1	17	32
^L000-34o. ono		1	2	1	3			2		9		3	5		6		14	23
>i2*000-350_ ono		1	3	3	2				1	10	3	2	4				6	19
^000-360.000				1						1	■ 1	2	4	1	1		8	10
i!^QpO-370. 000			1	3				1		5			1	3	3	2	9	l4~
i^iHJ0-380. 000			1		1		1			3	1		S	2	d		7	n
iilikOOO-390. 000	2									2		2	1		1		3	"S
~~iJ>00-400. 000		2		1	1	2	1	1					2	1	1		?	12
UdlCUUU-410. 000				1						—r~			1	1	1		J.	5
:^Q00-420. 000				1	1					2		_r_	3		"S	1	5	ns
i^LLOOO 			1		1	1		i		2	3	9	2	7	12	4	12	2	37	48
	28	52	56	29	154	97	59	22	3	502	. .86	33	7R	37	frt	R	242	830
i^jnižji OD -Hajvišii nn -~E°vgre5niOD
151.052	188.186
200.090 715. 940
A51...052-,
044. 580	616. 506
220.183	220.347
715. 946
309.172	244.478
Športne igre ob prazniku Tosame
TliKMA, ki ji ni para
TVn eoe1^ dopoldan, športni pari za 1 , E1-*2311 v Dobu. Vreme ugodni dalr • nok°li dejavnost. Razen glc tekmV	prisotnih tudi veliki
borik°Va*cev' 50 vs* obljubljali, d; naiv -Prav on‘	bodo osvojil
mes,:o- da bodo zmagovalci saj X°'	enostavno spet ni bik
k*0 bile vse tekmujoče ekipe pc Pa j Precej izenačene, tekmovale iKri«S*Cn'’ ie bilo kaj. Nogometne trava6 V D°bu je čudovito urejeno nis a Spsta in mehka tako, da pade lanH 013 boleči. Še več, nekateri simu da [f. 80 se z veseljem metali po tleh v n . Prevarali sodnika. No, to jin bila ,Ve^ prinierih ni uspevalo, ker ste sodnika Jože in Božo stara »mač
ka«, ki na take lumparije nista nasedala. Sodila sta korektno, v zadovoljstvo igralcev in številnih gledalcev, ki so bučno navijali za svoje ljubljence na igrišču, še bolj pa za Hitijevega Toneta, ki je skrbel za žejne in za napredek športne kulture v Dobu. To-samovci smo znani ljubitelji športa. To smo dokazali že s tem, da smo v velikem številu prišli v Dob hrabrit nogometaše, pa tudi »fuj sudija« je bil prisoten v zadostni količini.
Pa še nekaj o samem tekmovanju. Gledal sem vsa srečanja, pa so se mi zdela skoraj vsa enaka. Po dvanajst ljudi se je podilo za ubogo žogo, brcali so jo in tepli, vmes so pokale kosti, rasle so buške in otekline. Vsi so hoteli imeti žogo, samo vratarji je niso marali. Brcali so jo stran od sebe in se je bali kot kuge. Reve. Če
se je žoga slučajno znašla v mreži za vratarjevim hrbtom so navijači tulili kot zmešani: gool! Sledilo je širjenje AIDS-a (objemanje in ostali heci). In spet se je začelo vse znova, na sredini igrišča.
Končni zmagovalec nogometnega turnirja Tosamovcev v športnem parku TVD Partizan v Dobu je bila ekipa mikalnice, ki je že v prvi igri pokazala vsem, kaj je pravi nogomet. Ti fantje so igrali z glavo, noge so jim bile samo orodje s katerim so si pomagali do zmage. Ekipo vzdrževalcev, ki je bila druga je na cedilu pustil Lojze, ki enostavno ni prišel in je ekipo lepo po gorenjsko nateg... Ekipa vzdrževalcev se lahko pohvali, da ima v svoji ekipi strelca, ki mu ga ni bilo para, saj je nasprotnikom zabijal gole po želji gledalcev. Za nje-
gove umetnije pa žal ni imel razumevanja sodnik, ki mu je efekten gol razveljavil, češ, da je nasprotnika podcenjeval. Kakšna krivica! Stojan, ta je bil namreč ta elegantni strelec pa se ni sekiral, elegantno je pozdravil občinstvo, sodniku pa pokazal zadnji del telesa.
Da so bili vsi igralci odlični ne bom ponavljal. Poudariti pa moram, da pa so bili nekateri res enkratni. Izstopal je v ekipi belilnice Pero, ki je letom navkljub svoje noge premikal hitreje od marsikaterega mladca, njegovi driblingi pa so gledalce spravljali na noge in v bife.
Vratarji so bili, tisti, na katere se je vsul končni bes ob morebitnem neuspehu. Seveda je bilo to največ-
krat neupravičeno, saj so bili prav vratarji tisti, ki so morali popravljati napake svojih soigralcev. Pobirati žogo iz svoje mreže res ni bil prijeten posel, še posebej, če je bilo zraven še malo slabe vesti. Pri tem opravilu je bil enkratno eleganten vratar zmagovite ekipe mikalnice, Bojan. On je žogo iz svoje mreže pobiral s tako eleganco in mirnostjo, kot pri nas nekateri kupujejo staro kramo (stroje) in pričakujejo od njih cenejše in boljše izdelke.
Na koncu smo dobili zmagovalca, vsi pa smo si mislili, da smo preživeli lepo dopoldne. Res je bilo lepo, želimo si takih srečnj še več. Pridite tudi tisti, ki tokrat niste prišli, ne bo vam žal!!!
Tone Stare
AH lahko premagamo življenjske stiske
Želja, da bi nekaj dosegli, je pri mnogih ljudeh tako velika, da pogosto ne opazijo znakov preobremenjenosti. Huda bolezen, ki jo povzroči stres, redko izbruhne brez opozorilnih znamenj.
Če resnično želimo uživati sadove svojega dela, je edini način ta, da naredimo pameten kompromis med svojim častihlepjem in telesnimi sposobnostmi. To pomeni, da znamo presoditi količino obremenitev, ki jih še prenesemo in da prepoznamo znake napetosti in strahu, ki nas lahko v najhujšem primeru ugonobijo. Odnos do dela in počitka je prav tako težko spremeniti kot način prehrane.
Kako ugotovimo ali smo preobremenjeni?
Tabela življenskih preizkušenj, ki jo je sestavil dr. Richard Rahe iz ZDA nam prikaže število točk. Če smo v zadnjih 6 mesecih zbrali več kot 150 točk, smo še vedno veliko na boljšem od človeka, ki jih je zbral ■168 brez vidne škode. Vendar smo
pod vplivom stresa in verjetnost, da bomo zboleli, je veliko večja kot sicer.
Stres zaradi spremenjenih življenskih okoliščin
točke
smrt v družini
ločitve
zapor
poškodba ali bolezen
poroka
izguba dela
ponovno življenje v dvoje (sprava) upokojitev
zdravstvene težave družinskega
člana
nosečnost
problemi s spolnostjo rojstvo novega družinskega člana sprememba poklica spremenjeni dohodki smrt bližnjega prijatelja prepiri z zakonskim partnerjem najem večjega posojila zapadlost posojila ali dolga
100
73
63
53
50
47
45
45
44
40
39
39
39
38
37
35
31
30
sprememba odgovornosti pri delu 29
odrasli otroci gredo od doma	29
težave s sorodniki	29
večji osebni uspeh	28
začetek ali konec šolanja	26
sprememba življenskih razmer	25
težave s predstojnikom	23
sprememba delovnega časa	20
sprememba stanovanja	20
sprememba navad pri jedi	l5
počitnice	l3
novoletni prazniki	12
manjši prekrški proti zakonom	'1I
Če imamo več kot dva od naslednjih bolezenskih znakov grozi našemu telesu nevarnost in posvetovati se moramo z zdravnikom pri: debelosti, visokem krvnem pritisku, P°' manjkanju apetita, zaradi pritiska okoli srca, kroničnega zaprtja ali drisk, nespečnosti, občutka nenehne utrujenosti, pogostih glavobolov, P°' treb po tabletah, mišičnih krčev, te' žav z dihanjem, napadi slabosti in nezavest, vrtoglavica, joka zaradi vsake malenkosti, frigidnosti in impotentnosti.
Duševni simptoni so: občutek ne; gotovosti in nemira, nenehni prepir* z družino in sodelavci, nezadovoljstvo z življenjem, ponavljajoči se občutki nemoči oziroma nesposobnosti, denarni problemi, strah pred lastno smrtjo ali smrtjo svojcev, občutek zatrte jeze, nesposobnost, da bi se od srca nasmejali, občutek, da vas družina zanemarja ali da vas ne marajo, občutek krivde, da niste dober roditelj, groza pred prihajajočim koncem tedna, strah pred počitnicami, nesposobnost, da dokončate neko delo, predno se začne novo itd.
Ti simptoni naj nikogar ne Pre' strašijo in niso našteti za strah, ampak zato, da se poišče zdravniška P°' moč. Če so nas izvali, da naredimo kaj pametnega, smo na pravi poti, da lahko zmanjšamo nevarnost, ki nam grozi zaradi vsakdanjih preobremenitev.
Uredniški odbor:
Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Peterka Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mer-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone — fotograf, LubiniČ Marjana, dipl. iur. — glavni urednik
Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško
V
spom/n prijatelju
v ^ Prejšnjem mesecu je odjeknila h k C*a smo *z svo)e delovne sredine gubili tov. Bevc Petra, svojega de-vnega tovariša, prijatelja in vse-ransko dobrega kolega.
107” na^ D(-> se )e zaposlil 15. 2. 78. leta. Ves ta čas pa je delal med ami v vlaknovinskem oddelku. Po-aii smo ga kot vesnega in poštene-sa sodelavca, ki je s svojim značilnim stopom 2bujal občutek dobre volje
In segavosti.
še ^sa^oc*nevna srečanja s teboj so _ . sedaj živa v našem spominu in n 0 pbčutek da te ni več, resnič-„ v°!ep 23 nas vse, ki smo delali teboj in te dobro poznali. Ohranili bomo v spominu takšnega, kot si n . priden in vesten sodelavec in bober tovariš.
za sodelavci, se bi zahvaljujemo ,yse kar si nam kot iskren tovariš tudi dal.
Želimo ti mirnega počitka.
Tvoji sodelavci
ZAHVALE
Rad bom počival '•»m kraj naše hiše, o? tisti njivi,
1 1® smrt jo orje.
(A. Gradnik)
V SPOMIN IN ZAHVALO
IjKruto je ugasnilo življenje mojega 78u ’n. P3)dražjega sina Petra, zahvaljujem se vsem njegovim so-j„..avcem oddelka, kakor tudi pod-teJu TOSAMA za lepo cvetje ter ok-, u in govorniku tov. Marjanu Orehka prelep govor.
r Obenem se zahvaljujem vsem da-alcem za finančno pomoč, vsem tistim, ki ste ga imeli radi, ^ se posebej zahvaljujem in prosim, ga ohranite v lepem spominu.
mama Marija Perko
odcMv1 s°dclavkam in sodelavcem iz ljujc Ra tnikalnicc se iskreno zahva-2 Jem za podarjeno cvetje in denar, je ‘ptaze sožalja ob boleči izgubi mo-JUbe mame Marije Majdič, ni bhaka zahvala velja delovni orga-^ acili in sindikatu za finančno po-c' Vsem še enkrat hvala!
Marija Rogelj
ke n *?8ubi tnoje drage mame Franc-Vs UeCman se najlepše zahvaljujem hiik 1 sodelavkam in sodelavcem iz Sqj a(nice za podarjeno cvetje, izraze je aua in denarno pomoč. Zahvalju-n se tudi sindikalni organizaciji.
Albin Dečman
Ob nenadni izgubi dragega očeta Jožeta Križnar, se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem FRS ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč in darovano cvetje.
Hvala vsem, ki ste mi izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Tatjana Korošec
Ob boleči izgubi moje drage mame Marije Grošelj, se iskreno zahvaljujem nekdanjim sodelavcem iz EPS za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Mira Kavka
Ob boleči izgubi dragega očeta Brodar Antona, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TŠT, ter sindikalni organizaciji za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Iskrena hvala pa vsem tistim, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot.
Ivanka Črv
Ob izgubi moje drage mame Marije Grošelj, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz otroške konfekcije za podarjeno cvetje in denar, enako sindikalni organizaciji za izkazano pozornost. Prav lepa hvala tudi vsem, ki ste mi izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Metka Kotnik
Ob boleči izgubi naše nepozabne žene, mami in stare mame Slavke Štrukelj, se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje Klubu upokojencev TOSAME.
Posebno smo dolžni zahvalo oktetu TOSAMA za zapete žalostinke in za poslovilni govor tov. Ivanki Ogorevc.
upokojenec mož Ivan z družino
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za lepe želje, prisrčno srečanje in za lepa darila. Obenem se zahvaljujem sindikatu TOSAME za obiske in denar v času moje bolezni.
Marjan Debevc
Zahvaljujem se vsem, ki ste me na nedavnem srečanju upokojencev Tosame tako lepo sprejeli in se spomnili mojega 80. rojstnega dneva. Posebna hvala Juriju Vulkanu za lep nagovor, oktetu za lepo pesem in Vladki Berlec, ki mi je bila ves čas v pomoč.
Regina Pichler
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem sanitetne konfekcije najlepše zahvaljujem za prelepo darilo.
Obenem se zahvaljujem delovni organizaciji za spominsko — knjižno darilo.
Želim vsem v sanitetni konfekciji, kakor tudi celotnemu kolektivu v bodoče veliko delovnih uspehov.
Cerar Jerca
OSEBNE VESTI
• Rojstni dan v mesecu oktobru 1987 praznujejo
TOZD SANITETA Pripravljalnica
Lisjak Branka, Zupan Rafael,
Sanitetna konfekcija
Javornik Martina, Jenko Metka, Kreč Mihaela, Marič Cveta, Urankar Dragica, Volkar Marija, Žavbi Justina, Guberinič Darinka,
Mikalnica
Erbežnik Nada, Jeretina Betka, Koderman Dragica, Kosec Marija, Kovač Urška, Pervinšek Stanislav, Pučko Tatjana, Sedeljšak Marija, Svetlin Vinko, Urankar Ivanka, Zule Bojan, Kosar Štefan,
Otroška konfekcija
Hiti Milena, Kovačič Jožefa, Vodlan Sonja,
Tkalnica ovojev
Peterka Anton, Planinc Marija, Praznik Terezija, Prelovšek Marija,
Belilnica
Berdajs Franc, Kosmač Pavle, Urankar Pavle,
Tkalnica širokih tkanin
Dolinšek Zdenka, Kos Janez, Marolt Magda, Mihalič Martina, Ravnikar Marija, Rojc Olga, Stele Frančiška, Vidovič Sonja, Zemljarič Terezija, Keržan Katarina,
TOZD FILTRI
Batič Ivanka, Breznik Mihaela, Bud-nar Daniel, Banko Vida, Cerar Franc, Kodba Fani, Ravnikar Ivanka, Rems Ljudmila, Urankar Nataša, Urbanc Ida,
SKUPNE SLUŽBE — DSSS
Dernulovec Urška, Kovič Ivan, Kolbl Martin, Novak Miran, Prstec Stjepan, Pervinšek Marjan, Strehar Karol, Žar-gi Miloš, Berlec Vladka, Bergant Andrej, Dolgan Marija, Domitrovič Vanda, Demšar Terezija, Korošec Nada, Kunstelj Darinka, Klopčič Stanka,
Kern Stane, Klopčič Stane, Kušar Franc, Kuhelj Andrej, Presekar Marija, Šobak Marinka, Novak Lidija,
• Rodili so se:
MALI OGLASI
• Prodam rebrastni radiator: 300 x 250 mm, 27 členov in elektronsko anteno za avto-radio — int. 220.
TOSAMOVSKA
Nagle ohladitve so vzbudile željo po toplem napitku pri malici. Na vprašanje: »Ali čaja še ni?« je kuhar odgovoril: »Ne. Na Kredarici se dobi.
Samo limono in sladkor je treba nesti s seboj!«
NAGRADE
Tokrat smo prejeli samo dve pra' vilni rešitvi. Nagradi prejmeta:
1.	nagrada: ZUPANC MARTA, otroška konfekcija
2.	nagrada: ŠTEFE VANDA, sanitetna konfekcija
Čestitamo!
NAGRADNA KRIŽANKA
Šlibar Hermanu in Lidiji — sin Prašnikar Doroteji — sin Košir Slavi — sin