Shndefjefc
Wa|a 1. nte|c|e: Mb. Hal.	Uredništvo
4^ st>	V Ljubljani, dne 2. maja i92i.
Posamezna Številka 1 H..
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Uredništvo in npravništvo: Cesta n^ Rožnik št. 5, tel. 543.
Leto I.
Metode separatistov.
«Avtonomist» je zaplaval popolnoma v nom, ker vedo, kaj za njih pomeni močna klerikalne vode in dela konkurenco — Jugoslavija. Separatistom to zanimivo -Domoljubu», od katerega si izposoja ar- dejstvo najbrže niti znano ni, ker se gotovo ne zanimajo posebno za borbo naših zasužnjenih bratov.
Lagati znajo separatisti tudi. Da bi dobili čem več pristašev, so iztaknili nekje
Pogoji klerikalnega glasovanja ' za ysftavo*
SAMO ZA ODPRAVO «KANCELPARAGRAFA» IN ZA UREDITEV DUHOVNIŠKIH PLAČ SE JIM GRE!	gumente za opravičenje separatizma.
. .	. Eden teh argumentov je pravljica o
Beograd, 1. maja. Že dalj časa se za duhovnike. V kritje stroškov so pri- milijonih, ki jih Slovenija na leto več je opažalo, da «Jugoslovanski klub» pravljeni, da se uvede po srbskem pjaguje državi, kakor od države dobi. želi kompromis z vlado	glede ustave,	vzorcu poseben davek za vzdrževanje	Ako t0 p0rabija kot argument za sloven-	nekaj uradnikov, ki so bili včasih nem-
Klerikalei videč, da je	ustava žago-	duhovščine i. s. po 25 dinarjev od gla-	8ko finangno samostojnost kak «Domo-	škutarji, danes pa niso njihovi privrženci
tovljena, bi radi prodali svoje glasove	ve katoliškega prebivalstva,	ostalo	jjub>)	ki ga	gitaj0 8amo kmetje, se temu	in na podlagi tega vzklikujejo: glejte, sa-
čhn dražje, da vsaj nekaj dosežejo,	naj se krije s posojilom. V radikalnih	šf) ni	guditi,	ker separatisti gredo za tem,	mo nekdanji nemškutarij so proti avto-
Potem, ko so zaman poskušali priti v krogih se želi, da se zagotovi za gla- da ]judStvo hujskajo in nepoučenega nomiji, vse drugo, kar je res narodno, jo vlado, so končno stavili g. Pašiču dva sovanje za ustavo še več poslancev kmeta bo res lahko nahujskati, ako se pa za avtonomijo!
pogoja: izločitev «kancelparagrafa» in iz Slovenije, vsled tega smatrajo radi mu pove) da Slovenci s svojimi davki To je pa že drzno potvorjenje resnice, regulacija plač duhovščini. Predlagajo, neprestanih intervencij episkopata tre- pokrijejo vse izdatke doma, po vrhu dajo Kje je jedro unitaričnega gibanja, kdo so da se 'duhovnikom zagotove [dače v	notek za primeren, da pridobe	kleri-	pa go	700 miUjonov za vzhodne dele dr-	nositelji ideje narodnega in državnega
dinarjih i. s. tako, kakor srednješol-	kalce za ustavo. Pogajanja se	vodijo	žavej	ki ne	plačujejo toliko davkov.	edinstva med Slovenci? Kavno oni, ki so
skim ’ profesorjem s časovnim napredo-	po posredovalcih brezobvezno, ker se	;unpa,k «Avtonomista» ne čitajo kmet-	bili vedno nacionalni in se nikdar niso
vanjem v višje plačilne	stopnje. Tudi	boje razburjenja v demokratskem in	^ u jist vefiektira v prvi vrsti na sloven-	sprijaznili z avstrijskim suženjstvom;
zahtevajo enkratne nabavne prispevke kmetijskem klubu.	8ko jteligenco in iz tega, da hoče «Avto- ravno oni, ki so za časa vojne sedeli po
________________________________________________________________nomist» na tak način hujskati inteligen- zaporih in koncentracijskih taboriščih;
co, se vidi, kako nizko cenijo separatisti oni, ki so zapuščali avstrijske bojne vrste
Razmejitev Z reško Örzavo. .: ®erll"’.„i;,duševno obzorje naše inteligence. Le po- in stopali na drugi strani v prostovoljske
Učne organizacije so priredile povodom glejmo 8i 8tvar mai0 bližje in takoj bomo legije; oni, ki so sistematično delovali
Bakar, 1. maja. Semkaj so dospeli proslave 1. majnika izlet v prosto na- v.deli y celi ti „onji radi (iavkov— av-na posebni torpedovki delegati za raz- r;ivo> so voditelji držah politične 6trijsko tradiCij0.
železnicah je bil ustavljen.
mejitev reške države. Italijanski de- govore. Prišlo ni do nobenih inciden-legati se sestanejo čimprej z jugoslo- tov, kakor tudi pri prircditva i lomu-vanskimi odposlanci.	mstov’ v katenh sprevodih je bila tu-
Kaj bo z Reko?
Bakar, 1. maja. Težišče reške politike so njeni oficielni zastopniki prenesli v Bakar. V Bakru se sedaj nahaja načelstvo Zanellijeve in Gotthar-dijevu stranko, daljo jugoslovoiibki iu «Ocijalistični delegati. Rečani, ki so
proti Avstriji in spodkopavali disciplino v vrstah njene armade! Ti so danes no-Kdo se ne spominja, kako so Nemci v sitelji ideje narodnega in državnega edin-Avstriji vpili, da oni vzdržujejo s svo- stva, «junaki» od «Avtonomista» pa pra-
posebno vijo, da so nositelji.rtega edinstva nek-
insbov, V Kdbobm »movuuiu j«	jimi davki vso Avstrijo, da so posebno vijo, da so nositelji
di skupina otrok. Promet na cestnih slovengke dežele pasivne, ki jih morajo danji nemškutarji!
Naj nam «Avtonomist» imenuje samo
vzdrževati oni! Kaj smo jim na to odgovarjali? Da jo avstrijska industrija skon- enega borca za svobodo, ki je danes v centrirana v nemških delih države, do- njegovem taboru! Zastonj ga bo iskal, bičke pa dola v celi državi in od teh do- ker današnji separatisti so bili takrat, ko Dunaj, 1. maja. V občinskem svetu |,igkov piaga seveda, primerne davke in so današnji nositelji ideje narodnega in je začela krščansko-socijalna manjšina gjCRr piaßuj0 te davke v mestu svojega državnega edinstva nosili svoje glave v
Dunajski občinski svet
boj proti strukcijo radi stične mestne
torbah, mirne, ponižne ovčice, skrite po
slovenskim ozemljem.
socijalističlii večini z ob- obrata, torej v nemškem delu države.
postopanja socijali- Približno v takem položaju se nahaja raznih c. kr. dvornih knjižnicah in dru-uprave s krščansko- Slovenija v Jugoslaviji, kot najbolj indu- gih c. kr. uradih.
Križi in težave so s temi separatisti, ki za naše osvoböjenje ničesar niso sto-
Pribežali na Bakar, sedaj jasno vidijo	. .	.... -------------■ --0------------------------ ■ I
razliko med Reko in svobodnim jugo- socijalnim^ strokovnimi organizacijami, strializiran del države. Ta industrija pla-
Deliiev Zgornje Mezije.
Radi dolgih obstrukcionističnih govo- öa davke pri nas, kjer ima svoje obrate,	. .	______
rov^v občinskem svetu jo prišlo tudi zasiužke pa dela po celi državi, doli do rili) sedaj pa hočejo deliti levo iu desno
lekcije o tem, kako naj se domovina, osvobojena brez njihovega sodelovanja,
do burnih demonstracij, ker so socija- ßitoija in Gjevgjelije. listični člani občinskega sveta zapeli Naši separatisti bi torej hoteli, da bi
Berlin, 1. maja. Medzavezniška ple-	vnilHnich LuterG	stala/'a razpečavanje izdelkov slovenske uredi. Ti ljudje, ki se sklicujejo na slo-
biscitna komisija v Zgornji Šleziji je 80 pa VpÜ1- H0Ch LueSer-x	odprta cela Jugoslavija, davki, venske tradicije, poznajo pa samo avstnj-
• -	-	oj j	v« « i i»	••	ki jih industrija plačuje od teh zaslužkov ske tradicije, so se postavili na gorkem
6rSKl kral amnestira« nil ozem|ju cele države, bi pa morali solncu svobode, ki je niso oni izvojevali, *	ostati — pri nas, doma! Jugoslavija bi za sodnike in proglašajo one, ki so se za
Atene, 1. maja. Kralj Konstantin je torej bila za naše separatiste samo dober izvojevanje svobode žrtvovali — za nem-
sklenila predlagati zavezniškim vladam, da se Zgornja Šlezija prisodi Nemčiji, izvzemši nekaj vzhodnih okra-jev, y katerih je večina glasovala za
Poljsko. Meja bi šla vzhodno Katovic, amnestiral vse one oficirje, pristaše objekt — za izkoriščanje... katero mesto bi še ostalo NemčijL
ffemčija in antanta.
Venizelosa, ki so po povratku kralje- To je en separatistični argument, dni-vem na prestol odšli v Carigrad, sedaj gi je pa čisto «nacionalen». Za zasužnjeno pa pripravljeni oditi na fronto v ne Slovence bi bila avtonomna Slovenija Malo Azijo.
škutarje in štajercijance!
Take so metode naših separatistov in žalostno bi bilo, ako bi se našlo med nami količkaj Ljudi, ki bi sledili tem obo-privlačna sila, kar enotna Jugoslavija no ževateljem avstrijskih tradicij, ki se v
LONDON, 1. maja. Kakorkoli je antanta enotna v tem, da se Nemčijo inora prisiliti na plačevanje vojne odškodnine, vendar ne vlada popolna
Ä ÄSS: T&Ä , n 30- apri!a-	»roMo,
da se nastopi proti Nemčiji takoj, An- sc tam. poVoljI?? r.azviiaj° Ppgaja-glija in Italija pa predlagate, da se da	:^!^h,...pod
Pogajanja za izpraznitev Dalmacije.
Nemčiji še en rok! Te Sence med Predsedstvom Salate in jugosloven- Ves__teden sp se vršila med tkzv. zavezniki še niso odpravljene	sirima delegatoma Antonijcvičem in opozicijonalmmi strankami _ pogajanja,
more biti. Naši primorski bratje gredo nove razmere nikdar ne bodo vživeli, ker pa v volilni boj pod jugoslovanskim ime- so jim one popolnoma tuje.
Naklepi proti Ljubljani.
KONFERENCE MED KLERIKALCI, NARODNIMI SOCIJALISTI IN KOMUNISTI.
Ves teden so se vršila med tkzv. nih pristašev, ki obsojajo intimne zve-
delegatoma Antonijcvičem in opozicijonalnimi strankami pogajanja, ze s klerikalno stranko ter se sedaj dr. Rybarom glede evakuacije druge kako spraviti Ljubljano pod klerikalno na lastno pest pogaja naprej, dalmatinske cone. Po vesteh iz Šibe- komando. Odnosno če se ta načrt no Sinoči se je vršil sestanek med gg.
posreči, da se onemogoči konstituira- Ogrinom, Peskom in Vencajzom, na
JaOSläVä 1. Kltijä.	nika se Italijani tam pripravljajo na	,
.. ...	„	. r, v..............odhod ker smatralo da se bo eva- nje ljubljanskega občinskega sveta, katerem je bilo sklenjeno, kakor smo
Ä Ä kuacukSrirfe^dni.^	frija^
RäZnO	j(' S- Prepeluh zatrjeval, da se akciji	bodo	zastavili za to, da NŠS določi g.
lia&llU.	gg. Ogrina in Peska pridružujejo tudi	Peska kot svojega kandidata v vod-
Danes dopoldne socijaldemokrati. Že v četrtek pa se	stvo	občinskega sveta. Pesek bo izsi-
je pojavil med socijalnimi demokrati,	lil to	na ta način, da zagrozi z izlirjavo
Praznik'so proslavile delavske organizacije z dopoldanskimi shodi in popoldanskimi prireditvami. Dan je potekel povsem mirno. Deževanje je motilo
prireditve.
Beograd, 1. maja. se jo vrnil regent Aleksander iz Srem-
Beograd 1 maia Prvi mai ie pote- Karlovcev, kjer je opravil svoje pa tudi med narodnimi socijalisti ved- narodno-socijalni stranki
«š	s: • > s r&sir ssää sixäää
vilu, zborovanje na Topčideru Ko ie Praga» 30. aprila. Dogovor, ki je bil so sklenili, da sploh ne gredo v nobe- posojila, za katero so se podpisali kot prišla policija so se zborovalci tn nr- -klenjen med Češkoslovaško in Romu- no meščansko koalicijo, pri narodnih menični dolžniki ugledni člani stranke, vi poziv razšli. ‘	‘	*	‘ nijo za bivanja češkoslovaškega zu- socijalcih je bil sicer stavljen predlog, Pogajanja med NSS in SLS se naj
nanjega ministra dr. Beneša v Buka- da odklonijo nadaljna pogajanja s kle- oficijelno ne nadaljujejo. Vendar velja Dunaj, 1. maja. Manifestacije sod- rešti in romunskega zunanjega ministra rikalci. Predlog formalno ni bil sprejet, kot dogovorjeno, da bodo klerikalni jalno-demokratičnih organizacij povo- Tako Jonesca v Pragi, se je sedaj raz- vendar je vodstvo NSS prekinilo ofici- občinski svetniki pri županovi volitvi dom majniške proslave so potekle širil v vojaško-politični dogovor med jelna pogajanja z SLS. Vsled tega so oddali svoje glasove g. Pesku, brez vsakega incidenta. Pri lepem vre- obema državama. Ta dogovor potrjuje nastale v nar. soc. stranki diference. Voditelj komunistov Veneajz so je menu se je vršil inpozanten sprevod in ojačuje prijateljstvo obeh držav ter Klika, ki se zbira okoli g. Peska se obvezal, da bo v komunistični stranki po mestu v najlepšem redu.	naj jamči izvedbo mirovnih pogodb. noče pokoriti pritisku večine stranki- preprečil podoben sklep, kakor so ga
storUi socijalni demokrati. Pri volitvi nik g .A. Gabršček, bivši učitelj, šef župana sicer komunisti ne bodo ta- liberalne stranke na Goriškem in last-koj glasovali za Peska, vendar pa se nik časopisov. Uporabljal je denar, ki je njihov voditelj obvezal, da bo pri so gla vlagatelji zaupali «Trg. obrtni event. ožji volitvi oddal svoj glas g. zadrugi», v svoja privatna podjetja: Pesku in pridobil še enega ali dva svo- za tovarno, tiskarno, za časopis in za jih tovarišev.	stranko. Ker je bil absoluten gospodar
Ako bi na ta način ne bila mogoča v svoji stranki, se mu ni upal nikdo izvolitev g. Peska, bi se vsaj onemo- upirati. Posledica je bila, da ni mogla gočilo konstituiranje obč. sveta in vla- zadruga povrniti vlog vlagateljem ter do prisililo, da imenuje komisarja. Do- da je morala vsled milijonske pasiv-govorjena je bila taktika, da klerikalni nosti likvidirati.
in narodno-socijalni listi odločno de- Pri «Jugoslovanskem kreditnem za-mentirajo vsako zvezo med opozicijo- vodu» imamo še precej sličnosti. Kanalnimi strankami, zato pa sistema- čelnik, gosp. Pesek, je bivši učitelj, je tično dolžijo demokrate, da priprav- načelnik in absoluten gospodar svoje Ijajo razpust občinskega sveta in zadruge ter porabil skoro ves denar uvedbo komisarijata. Zavezniki osta- vlagateljev v svoja privatna podjetneje v stalnih stikih preko gg. Ogrina, ja: za tovarne, tiskarno, časopis in za Peska in Vencajza.	stranko. Ko so potrkali vlagatelji pri
----------------------------------------- zavodu ter zahtevali svoj težko pri-
služen denar, se je gosp. Pesek moral zateči k bankam, ki so mu posodile 3 milijone kron, kajti vložen denar je Gosp. Pesek je imel zmeraj velike trdno zabit v podjetjih načelnika za-načrte. Kupil je hišo, ustanovil si svoj druge.
list «Jugoslavijo», nameraval je insta- Današnji «Jugoslovanski kreditni lirati veliko tiskarno, bavil se je s zavod» je prava karikatura zadruge, premogovniki itd. Za vsa ta podjetja To ni zadruga, nego privatno podjet-treba denarja, mnogo denarja. Gosp. je načelnika Peska. Sodišče bi mora-Pesek, ki zna zase dobro računati, je i0 tu poseči vmes ter nele odvzeti te-takoj spoznal, da ne bo mogel rav- mu zavodu vse ugodnosti, ki jih uži-nim potom dobiti ogromne vsote, ki Va kot zadruga, nego sodišče bi se jih bo rabil za ta podjetja, ker nikdt) moralo postaviti na stališče, da to n' ne posodi večje vsote na podjetja, ki zadruga, ampak privatna banka gosp. imajo šele nastati. Največjo preglavico Peska. To je dolžno storiti, da obva-je delalo Pesku vprašanje, kako priti ruje zadružništvu dobro ime,' ki ga do denarja. Banke ni kazalo ustano- uživa med našim narodom.
viti, ker mali vlagatelji nimajo poseb- -----------------------------------------
nega zaupanja do malih nepoznanih bank. Gosp. Pesek je dobro računal, da velikih vlagateljev sploh ne bo; radi tega je treba najti oblike, ki vleče male branitelje.
pesek — zaörugar.
Zammivo pismo.
Kamniški frančiškan P. Henrik Damiš je poslal duhovnemu svetniku Kalanu o
Pri nas je zadruga znana kot naj-	delu v Radomliah naslednje
W	V''	'	Kamnik, 24. 3. 1921.
Velečastiti gospod svetnik!
Za praznike: Felix Alleluja!
Ker Ves Radomlje gotovo še vedno za-
bolj solidna institucija, kot nekaj nesebičnega in občokoristnega. Zadruga tudi ni tako izpostavljena javnim napadom, kakor n. pr. banka, akoravno opravlja slične posle kakor
_____ __________ r_____ _______ banka.
Pa še eno veliko prednost ima zadru- nima, Vam poročam, da sem danes deka-ga. Zadruga ne plača skoro nik nijskemu odboru podal naslednjo sliko o pristojbin in je skoro vseh davkov časopisju v Radomljah: prosta. Vrh tega bodo tudi pri nas ' Domoljub 38, Bogoljub 36, Angelček 12, kratkem zadruge oproščene od pošt- Cvetje 8, Glasnik najsvetejših src 1, n ih in brzojavnih pristojbin.	Dom in svet 1, Slovenec a. Novi Uas 2,
. Kmetovalec 44, Domovina 16, Kmetijski Gosp. Pesek je pretehtal vse pred- list ^ slovengki Nar0(i 4) jutro 4, Jugo-nosti zadruge in načrt je bil kmalu slavija 4? učiteljski Tovariš 2, Uradni list napravljen. Zadruga —_ «Jugoslovan- ^ Naprej 1, Trgovski List 1, Poštni Glas-ski kreditni zavod» — je imela nalo- nik ^ Obrtni Vestnik 1, Njiva 1, Nova go, kakor čebelica zbirati male pri- Pravda 4) Vidovdan 1, Juvalia 1. hranke uradnikov, obrtnikov in sploh Kadomlje ima torej 26 različnih listov malih hraniteljev. Ta denar je načel- in 198 jsitateijev, od katerih berejo 59 re-nik zadruge, gosp. Pesek, skoro doce- ligiozne jigte) 54 indiferentne, 44 pozitiv-la za svoje politične in podjetniške ne jrl 4 j negativne, spekulacije porabil.	Tako zdaj poznam Radomljane od
Poznamo mnogo zadrug, a nikjer ni- znotraj in zunaj, smo še opazili, da bi si načelnik pri- g tem bi bila moja glavna naloga v svajal skoro vse vloge v svoje pri- malem dovršena.
vatne namene. V slučaju, kjer se je to Ali čujete: Radomljani si žele fare; dogajalo, so take zadruge skrahirale, gisto prav. Saj jih penzijonist ne more kakor n. pr. «Glavna posojilnica» v več obvladati, a mladina — društvo — Ljubljani in «Trgovska obrtna zadru- nujno porebuje stolnega dušnega pastirja ga» v Gorici.	— voditelja.
Čudna sličnost med «Jugoslovan- No bom hodil po ovinkih, temveč naškim kreditnim zavodom» in «Trgov- ravnost Vam povem: kakšno je stališče sko obrtno zadrugo» v Gorici! Pri katoliških naših mož- glede ustanovitve «Trgovski obrtni zadrugi» je bil načel- samostojne župnije v Radomlju:	Z ozi-
rom na kongrujo smatrajo naši možje, da je kapital, ki bi nosil letnih 2400 kron pri sedanji nestalni valuti in toliki draginji povsem nezadosten.
Da bi se dalo frančiškanom občinsko zemljišče skozi 15 do 20 let v najem in da bi naj ti redovniki sami nabirali večji kapital za ustanovitev župnije, da je ta namera preveliko breme zanje.
Zavzemajo pa edino primemo in častno stališče, da občina podeli frančiškanom toliko sveta v last in posest, ki naj bi po njihovi sodbi dovoljno ustrezal zadostni od zakona zahtevani kongruji; drže namreč, da bi podarjena zemlja iznašala trikratno kapitalno vrednost.
To je mišljenje naših izrazito katoliških Radomljanov.
Pravijo pa tudi, da ako bi v njihovem smislu zamišljena ustanovitev župnije ne odgovarjala duhu postave ali sploh ni ,upanja, da bi se eventualna nasprotna postava mogla modificirati in prilagoditi dejanskim razmeram, so zadovoljni, da frančiškani opravljajo celotno službo božjo, občina pa bi jim vseeno podarila določeno zemljišče v stalno in nckreklic-no posest.
Naši katoliški občinski možje imajo tozadevni predlog, kateremu menda samo še župan Jerman nasprotuje, seveda ne sam, temveč podboden od liberalcev: Krištofa, Miškota, Potokarjevih fantov in Zgurke — torej od ljudi, ki nimajo ničesar za govoriti. Ker je pa velika večina ljudstva in občinskih mož za to, mislim, da bo ta predlog tudi sprejet.
Kolikor mi je znano: g. kanonik in presvetli škof sta soglasna za ustnovitev faro; gre le za način: kako. Gospod svetnik! Ako kaj morete, pomagajte; s tem bo šele satanovemu kraljestvu v R. zadan smrtni udarec, sicer pa bi bilo poslednje hujše od prvega. Pomislite: občinske volitve so pred durmi, boriti se je za Kmetisko družbo, organizirati je treba kmete in delavstvo — torej izvršiti jo treba še veliko zunanjega dela, ki pa so brez faktičnega tamošnjega domovanja silno otežkočena, ali celo onemogočena. Ergo!
Tla so preorana, posejano je tudi, treba je le še čuvajev, da spravijo z blagoslovom plod v žitnice------—
•
Cisto slučajno nam je prišlo v roke to pismo in priobčujemo ga, da sc vidi, kako malo se briga današnja duhovščina za vero. V celom tem pismu, ki ga je pisal duhovnik duhovniku, niti besedice o veri, pač pa samo politika in — kšeft. Frančiškani bi radi dobili v svojo posest zemljo, lepa polja, da bi imeli v Radomljah svoje domovje, ker v tem slučaju bi ložjo nadzorovali svoje ovčice ... O, kako potreben je kancelparagraf in kako nujno potrebno prosvetno delo med ljudstvom!
Kaj to pomeni?
Lopa mora biti res orlovska organizacija, ko niti klerikalci niso več z njo zadovoljni in jo napadajo v klerikalnem časopisju!
Orlovska zveza se je čutila primorana razposlati klerikalnim listom naslednjo okrožnico:
«Ker so se zadnji čas pojavili v našem časopisju po večini neosnovani napadi na orlovsko organizacijo, oziroma na njene člane, prosimo p. n. uredništvo, da bi blagovolilo v bodoče vse take dopise poslati Orlovski zvezi, ki bo vse take slučaje preiskala in ukrenila potrebno.
V nadi, da ustrežete naši prošnji, kličemo: Bog živi!»
Mora že nekaj biti na stvari, ako je Orlovska zveza primorana prositi uredništva klerikalnih listov, da ne priobčujejo dopisov, ki bi vsebovali napade na njo, ali na njene člane! Sokolskemu savezu tega res ni treba, ker njega ni njegovih članov nihče ne bo napadal v časopisih, izvzemši edino klerikalnih, na katere se pa takointako nihče ne ozira.
Zanimivosti.
«Neodvisen dnevnik» je «Jugoslavija».
Mi smo tudi mnenja, da je «Jugoslavija» popolnoma neodvisna od narodnih socialistov ter da je odvisna od «Slovenske banke» in «Eskomptno banke». G. Pesek bi bolje storil, ako bi napisal na svojo hišo ob Ljubljanici: «Jugoslavija», neodvisno glasilo Slovenske in Eskomptne banke.
*
Telegraf, telefon, brezžični brzojav, podvodno in zračne zveze so bila dosodaj edina prometna sredstva žurnalistike za pravočasno in točno obveščanje občinstva o najnovejših dogodkih.
G. Pesek, lastnik «Jugoslavije» ima vrh tega še svoje neodvisne zveze.
O smrti znanega goriškega slovenske- j ga prvoboritelja dr. Franka, ki je umrl v soboto v Ljubljani, je dobil izvirno poročilo iz — Gorice!
Živčna bolezen ali — ?
RAZGOVOR V GOSTILNI.
Neses: Ali ste bili vi demokrati neumni, ko ste mislili, da bodete Pesku zavili vrat s tem, da bodo vlagatelji zahtevali svoj denar nazaj od njegovega zavoda. Peskov zavod je na varnem, ker ima dve banki za seboj».
Demokrat: Kaj se bo pa zgodilo s Pes-kovim zavodom, ako bosta obe banki hoteli imeti denar nazaj?
Neses: Nikar se ne boj, dragi demokrat, gospod Pesek že zna kaj dela. On se že razgovarja s klerikalci, da mu da Gospodarska banka toliko denarja, kolikor ga bo rabil.
Zakaj hoče imeti |(SS župana v Ijubljani.
NSS. dela vse mogoče poskuse, da bi dobila v svojo roke županski stoleo v Ljubljani. Poizvedovali smo pri informiranih osebah, zakaj je tej stranki bolj kakor vsaki drugi na tem ležeče, da se prerine do vodstva občine ljubljanske. Po naših informacijah ne gre za splošne občinske zadeve, ampak predvsem za regulacijo Peskovih prilik. Iz znanega revizorskega poročila izhaja, da dolguje g. Pesek «Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu» okrogla štiri in pol milijona kron. Sedaj je najel pri «Slovenski» in «Es-
Listek.
Nadrahov Cene.
Kamr pridem, pusod me sprašujejo: Cene, kvau pa zde j. Občinske svetenke srna zvolil, kirga ma nek dubl za žepa-na. Eni pravja, de pulbirarja Fronketita, druh sa spet za Žnidarja Brtulovča, trek se pohaja za meljonarja Peska, četrt se putegujeja za padarja Kecmurja od ta bovne blagajne, pet za ta demobilziran-ga Zaneta Ugrina in teku naprej. Z ena beseda: kandidatu tolk, de se jeh kr ne morma otrest in dev treba precej muje, če se ma htel znebit useh teh sitneh muh.
Ja, tu sa skrbi, k jeh ma marsker že povirna buča. Tudi men dela ta prašaj-ne povhen preglauc. U prejšnem tednu sem je clu parkrat sajnal, de som jest sam sedou na žepanskem tron, okol mene pa je blo use povhen občinskeh sve-tenku, keb me rad dol spravi in se sami nanga usedi. Po usakeh takeh sajnah me prime pol ponavad en volk maček,
kakršnga maja, kokr sem zdi, zdej sploh usi Iblančani.
Sam čeb Iblančani vedi, kašne križe sa s nakupal s ta zadnem vulitvam. Res čudn, sej sa učas še kej pametnga pu-gruntal, letaš sa se pa čist s pametja skregal. Ü dobr jem je štet sam to, dej biv na dan vulitu fajhten vreme in dej morov bt temu primeren tud izid vulitu. Teku sej zgodi, de sma Iblančani puslal u občinsk pajn preveč brencelnu, čmrlnov in trotov, pa velik premal čebel. Zatu tud ni čist neč čudnga, če se zdej usi rijeja ukol meda, kerga sa jem nabrale prejšne ta pridne čebele in de sa zdej skor usi gomastraten uradenki zaposlen sam s tem, de jeli odgajnaja z muhovkam.
Scer pa kandidati, k se nam ponujaja za žepansk mest, še niša teku slab. Kokr je sodet po oblubali, ktere nam da-jeja, bo nihen delvanje zlu koristil za vulivce. Dohtar Jamar je oblubu, dev cela Iblana superbitriru, čev on župan; Fronketi sej obvezu, dev izposluvov, dovja usi pulberarji imenvan za goma-stratne uradnke, k nas boja pol kr naprej bril in clu zaston, Vencajz bo noč
in dan predavu o komunističneh trota-rijah, puseben o prencipu «Kr je toje je moje, kr je pa moje, pa ni toje»; Pešk sej zavezu, dev Iblan posodu nekej sojih meljonu, Pestotenk je oblubu, dev kr čez nuč spremenil cela Iblana u en sam velk su^olsk tabreh, Babenk nam bij pa voserlajtenge napelu tud po var-žeteh občinskem svetenkam, dev ja žmiri frišen, pa še u glava.
Ceh se dal, b blo seveda najbulš, čeb kr use te žepanske kandidate izvulil za župane. Ampak pol b se nam pa znal zgudit, deb mel same župane pa nč ob-činskeh svetenku, Iblana b bla pa še u večem zos, kokr je zdej, ke sa bli ta star občinsk svetenki z žepanam vred puslan v penzjon, al pa, kokr pravma zdej u Jugoslavji, na razpuložejne.
Keku b se nek pr takeh razmerah naj-du izhod, keb mogu. zadovolit use Iblan-čane. Dovh, zlu devh sma študiral, ampak na zadne sma ja le pugruntal. Kolk časa bo to držal, borna pa sevede še vidi. Občinsk svetenki sa mel namreč u sobota u občinsk dvuran en predpusvetvajne, na kterem se nekokr niša mogl uglihat. U klupeh, u ktereh sa sedel projšen ob-
činsk očeti, ni tov nubeden sedet, ampak sa se usi smukal okol županskega trona. U splošen zmešnav je eden predlagu, deb blu najbol, čeb se Nadrahovga Ceneta uprašal za negav mnejne. Puslal sa preč pume. Reveži sa me prčakval kokr kak-šenga odrešenika. Puvedov sem jem, dej že teku velika nevarnast, da nav vlada sama imenvala žepana. Tega sa se občinsk očeti teku ustrašel, de sa me za božja vola prusil, nej jeh vendar rešim, de navja zgubi pravico, de smoja »ami žepana volt. Usedu sni se, de sej enkrat moja žela ispulnila, na žepansk tron, in jeh naguvuru: Slaven občinsk svetenki! U soj sred mate moža, kakršneh ma mal Iblana. Moža, k se mu negava energija kr svet na obraz in k je biu izvolen na ta edin pravmu program, ke paše za ena velika vas, kokr je naša Iblana. Izvolen je biu na barje, kjer zdej svet kok? en svetilnek, k nekol ne ugasne. To je naš občinsk svetenk Menelik I, Samostojni.
Use je zazjal, k sm zguvoru ta beseda. Kr načudet se niša mogl, koko, de sami niša pršli na ta ideja. Segl sa mi u roka, pol pa usi kokr na ukaz zaupil: živja naš Menelik I. Samostojni žepan iblanski!
komptni banki» še tri milijone kron. Kako kriti te zneske?
Ko se je v ožjih Peskovih krogih delala bilanca njegovega premoženja, se je prišlo do zaključka, da je sicer še vedno aktivno. Pri tem pa se je cenila njegova hiša v Wolfovi ulici na štiri milijone kron.
Cenilci, ki poznajo ljubljanske stavbeno razmere in pri katerih smo se informirali, so bili mnenja, da ta hiša od daleč ni vredna štiri milijone kron. Izvedeli smo, da po regulacijskem načrtu odpadejo od stavbišča, kjer se nahaja Pesko-va hiša, za regulacijo ulice skoro tri četrtine. Ako bi so sedaj postavila na tem mestu nova hiša, bi se smel zidati le ozek trakt ob Ljubljanici, ostali prostor pa bi se moral odstopiti občini za regulacijo ulice. Radi regulacijskega načrta je moral g. Pesek, ko jo prod kratkim za-čel popravljati to hišo, podpisati tudi izjavo, s katero se je odrekel odškodnini za višjo vrednost, ki jo dobi hiša vsled poprave, za slučaj, da bi občina ekspro-prijirala to hišo, v kolikor jo rabi za regulacijo Wolfove ulice.
VšTed tega regulacijskega načrta jo torej Peskova hiša mnogo manj vredna, kakor bi bila drugače. Veščaki, ki smo jih vprašali za mnenje, so rekli, da sedaj, ko so cene hiš razmeroma še precej visoke, bi morda dal kdo za to hišo največ poldrugi milijon kron. Ljubljanski občinski »vet pa more dvigniti ceno te hiše na ta način, da se regulira čim preje Wolfova ulica in da ponudi pri tem g. Pesku visoko ceno za oni del hiše, ki se mora priključiti po regulacijskem načrtu Wolfovi ulici.
AFo bi bil g. Pesek župan, kako visoko bi se cenila njegova hiša--------?
Ka tržaškem koloDvoru.
Prošli teden so odpotovali v Benetke jugosovanski čani jugoslovansko-italijan-ske razmejitvene komisije general Maister ter polkovnika Jemenič in Daskolovie s svojim pomožnim osobjem.
Ko so dospeli na tržaški kolodvor, jih je sprejela deputacija fašistov, ki jim je kratkomalo prepovedala pokazati se na peronu tržaškega kolodvora. In jugoslovanski delegati, kraljevski oficirji jug<>-«dovttiiKKe armado ho 'se ponižno uklonili
zahtevi nekolikih mlečnozobih fašistov in ostali v vagonu. Toda ako so hoteli naprej v Benetke, so morali v drug vlak.
Kdo bi popisal sedaj zadrego naših delegatov, na peron ne smejo, kako priti v drug vlak?
In pogodili so jo.
Lepo in naskrivaj so so zmuzali kraljevski oficirji pri zadnjih vratih iz vagona, ubrali jo preko raznih tirov, plazili so čez^ vagone drugega vlaka in na koncu HroCno prišli na zeleno vejico — v beneški brzo vlak. Fašisti so se seveda smejali temu pogumu jugoslovanskih delegatov in na njih račun so, se čulo kaj prijazne opazke in pozdravi pri njih odhodu.
To se je zgodilo na tržaškem kolodvoru.
Kraljevski jugoslovanski oficirji v uni-ionni, s sabljami in temnjaki, s kokardo kralja Petra na kapi v službeni' mednarodni misiji so kapitulirali pred par fa-šistovskimi pobalini, osramotili so jugoslovansko uniformo in so zagrešili proti odredbam «Pravila službe, II. deo», ki točno predpisujejo, kako ima postopati oficir v slučaju, ako se žali oficirsko dostojanstvo.
Oficir, ki se pusti na tak način zasra-•novati, ima takoj na vratu disciplinarno Preiskavo s hudimi posledicami, ki g0 p0 Vojaškem kaznenem zakonu drakonično °Rtre.
^ vemo sicer, kaj so naredili naši de-na kak način opravičujejo svojo postopanje in kako zadoščenje zahtevajo, ‘l 1 Javnost je upravičena da zahteva
od vlade, ki naj pove, kako so ji delegati predočili vso žalostno afero, in kako stališče namerava ona zavzeti napram italijanski vladi v tem vprašanju. Ako se je dogodek odigral tako kot so ga opisali listi, ali kot ga nam je danes zopet opisal očividec, tedaj je jasno, da je bilo postopanje naših delegatov nevredno oficirske časti in dostojanstva!
Nastane vprašanje: kako bodo mogli ti naši zastopniki in predstavniki braniti čast in dostojanstvo svojega naroda, ko niso mogli obraniti pred par fašistov-skimi mlečnozobci svoje lastne časti in oficirskega dostojanstva!
Med vrstami.
Klerikalni listi že očitno zagovarjajo največje Šusteršičevce, kmalu bodo zagovarjali tudi samega Šušteršiča.
Kulturni delavec, ki mu je Nadrahov Cene očital, da ni dal od sebe «še nobene fige», piše prav pridno v Jugoslaviji» o samih — straniščih, kahlah in «kuših». Vsak po svoje.
«Slovenec» se v nekem dopisu s Koroškega bridko pritožuje, da Pašič nič ne misli na koroške Slovence. Jugoslovane v tujini bi mogla ščititi samo močna Jugoslavija, take Jugoslavije pa klerikalci ne marajo, saj vedno hujskajo proti njej in posebno še proti — armadi.
Za staro privilegije lomi icopje najiio-vejši klerikalni zaveznik «Avtonomist», ki ga izdaja m urejuje nekdanji — socijalist.
«Avtonomist» z veliko naslado in z razprtimi črkami priobčuje Koroščevo izjavo v ustavotvorni skupščini, da med Slovenci in Hrvati resnično obstoja srbofob-stvo, kakor bi to bilo nekaj novega! Saj je vendar znana stvar, da so srbofobi vsi oni, ki so bdi srbofobi tudi v starih avstrijskih časih in to so vsi duhovniki z prav redkimi izjemami in oni blazirani in-teligenti, ki jim je nacionalno delo bilo vedno tuje in jim bo tuje tudi ostalo.
Za narodno-socijalno stranko smo zvedeli šele iz klerikalnih listov, da je — £4>puru.ti<*lično.. Klerikalcem so torej nese-sarji to zaupali, pred javnostjo pa o tem ne govorijo.
jasnil
samo oU delegatov, ampak tudi
Kri običnskih volitvah v avtonomnih mestih je nastopilo več strank z različnimi političnimi in komunalnimi programi. Največ glasov je dobila demokratična stranka. Klerikalci in narodni socijalisti pa temu oporekajo, ker imajo vse nedemokratične stranke skupaj več glasov kot demokrati in demokrati so — najslabša stranka. Dobro, sedaj vsaj vemo, da so klerikalci, narodni socijalisti, socijalni demokrati in komunisti ena stranka. Zakaj tega javno ne priznajo, zakaj tako interesantno novost prinašajo tako po ovinkih f Ali je enih ali drugih malo sram?
Budalosfi prošlego tedna.
Glasilo NSS.: «NSS. ho svojo volilce zastopala v občinskem svetu ravnotako možato, kakor v skupštini v Beogradu...»
•
Pesek na volilnem shodu v Mestnem domu: «Občinski svet mora skrbeti za to, da se na vseh železnicah uvede četrti razred, kamor bo vsak smel jemati seboj kofre, kište in rukzake. Tudi se morajo miljom Mestne hranilnice razdeliti mod °ne, ki so potrebni podpore.»
•
Diplomat Emil Stefanovič iz Novega mesta je pričel pisati svoje spomine ali « elo knjigo» v «Narodu». «Jugoslavija» ga je napadla. «Narod» je pretrgal «Belo knjigo». «Jugoslavija» ga jo napadla.
G. Stefanovič objavlja v «Slov. Narodu» odlomke «Bele knjige», ko je bil diplomat na Dunaju, zaprisegal potnike v Jugoslavijo itd. (Stefanovič in Podbevšek sta oba iz Novega mesta).
Zapiski.
Davki. Klerikalci silno kriče, da so davki visoki. Duhovniki jn cerkve sicer niče ne plačajo, vendar če klerikalci kriče, marsikak kalin nasede. Lanski proračun, ki je podlaga davkov v tekočem letu, pa je nastal s sodelovanjem klerikalcev. Podpisan je od njihovih ministrov zlasti od načelnika SLS. dr. Korošca. Korošec, ko je bil s Protičom na vladi, je izpeljal izmenjavo bankovcev, kjer se je pridržalo 20 odstotkov. Demokrati so zahtevali takojšnje povračilo teh 20 odstotkov, Korošec-Protićeva vlada pa je denar izdala in izdala zakon - naredbo, s katero se obetajo zadolžnice za pridržanih 20 odstotkov. Obenem je izdala ta vlada nov zakon o taksah, ki so se počet-vorile! Uvedla je davek na vstopnice najbolj nedolžnih kulturnih priredb. Vse to je bilo v marcu in aprilu 1920., ko oni bilo niti enega demokrata v vladi, pač pa klerikalci Korošec, Gostinčar, Jankovič! Vsa davčna mizerija izvira iz tega časa. Spominjamo se, kako so se klerikalci še jeseni bahali, da je ravno Koroščev vpliv proračunu dal pravo obliko. Zdaj pa isti klerikalci napadajo vlado radi tega proračuna in davkov, ki so iz njega nastali. Backi pa verjamejo.
Ministrstvo za prehrano je v likvidaciji. Zdaj prihajajo strašne stvari na dan, kako sb tam gospodarili zlasti v času, ko je bil tam na krmilu načelnik SLS. Javnost zahteva, da se vsi ministri prehrane, med njimi dr. Korošec, denejo pod sodno obtožbo. Najgroznejše so delali z živili, ki so prišla iz Amerike Škoda znaša več milijard.
Perverznost. G. Pesek piše v svojem listu, da so njegovi nasprotniki perverzni. Ker se je g. Pesek svoj čas zeio zanimal za vprašanje spolne perverznosti, mu je ta izraz simpatičen, vendar moramo reči, da mu ta način polemiko odsvetujemo.
Klerikalizem v naših mestih j‘e doigral. Zato išče pomočnikov. Enega si je dobil v ravnatelju «Oblačilnice» Albinu Prepeluhu. Prepeluh je skupno s klerikalci od države prevzel vse zaloge državne oblačilnice. Bilo je tedaj mnogo dobička, her je g. Prepeluh izvažal s pomočjo neke čifutske družbe les brez carine. Ves dobiček, ki bi se imel razdeliti, se je izkazal samo na videz z 200.000 kronami, ki so jih klerikalci razdelili med svoja društva. Uradniki so pričakovali, da se bo dobiček Oblačilnice porabil za odpis njihovih dolgov pri njej, a Prepeluh in klerikalci so obrnili drugače. Od tedaj je prijateljstvo Prepeluha in klerikalcev od dne do dne intimnejše. Nasedli so jim «kulturni» delavci, ki so zadnji up klerikalne stranke v mestih. Tem ljudem bi privoščili, da bi postali uslužbenci škofovih zavodov.
Blagajna NSS. je v rokah — bank. Internacionalna banka, ki nosi ime «Slovenska», je dala Peskov! banki 2 milijona na vknjižbo na hišo, klerikalna «Es-komptna banka» pa 1 milijon na menico. Tri milijoni so s tem rešeni vlagateljem. Ostali hitijo, boječ se, da ne zamudijo ...
Galantnost južne železnice. V nedeljo dne 24. aprila t. 1. se je vozila s salonskim vozom — restavraterka južne železnice. To ju demokratičnost, ki se priporoča sama.
Panslavizem južne železnice. Ne gre, da bi zavzemali važna mesta na južni železnici ljudje, ki niti slovenskega ne znajo. Zato je južna železnica odredila: «Imenovanje namestnika naečlnika mate-rijalnega skladišča se odloži, dokier se višji revident Rezek ne nauči slovenščine. Imenovanemu se za večje delo vsled od-
sotnosti načelnika Jarha more na eventualno prošnjo dovoliti enkratno ali dvakratno remuneracijo». Južni Železničarji, pozabite slovenščino, da se je boste mogli šele učiti, pa bo volk sit in koza cela. š tem lahko preprečite imenovanje Nemcev na mesta, kamor bi vi radi prišli, za neznanje slovenščine boste pa še nagrađeni.
Še nekaj o fašistih v jugoslovanski uniformi. Razkrinkali smo zavarovalnico «Savo» kot podjetje tržaške fašistovske «Assicurazioni Generali» in pričakovali smo, da se dvigne naše časopisje soglasno proti tej fašistovski zahrbtnosti. Imeli smo pač predobro mnenje o našem časopisju, ker ono se za take «malenkosti» ne zmeni. Samo «Jutro» je povedalo resnico o «Savi» — drugi listi dosledno molčijo in gotovo bomo v kratkem zopet čitali — reklamne notice za to fašistovsko podjetje v naši sredini. Opravičenja za to ret ne najdemo.
Razno.
Za Jugoslavijo. V ustavnem odseku se bo ponovno razpravljalo o imenu, ki naj ga nosi naša država. Predsedništvo kon-stituante dobija namreč mnogo brzojavk, v katerih se zahteva za našo državo ime Jugoslavija.
Ogrinove plahte. V našem poročilu t zadnji številki o Ogrinovem gospodarstvu z demobilizacijskim blagom konstatiramo, da dotični narednik, pri katerem so se našle plahte, ni od dravskega artilerijskega polka.
Kako se dobi potni list iz «Italije» v Jugoslavijo? Zaveden Slovenec iz neod-rešene domovine je moledoval pri vseh mogočih italijanskih uradih za potni list v Jugoslavijo, moledoval je loto dni ali brez uspeha. Na noben način ga ni mogel dobiti. Ali srečen slučaj je donesel, da je imel ta Slovenec psa iste pasme, kot je imel psico neki italijanski komisar. Ko je nekega dne ta komisar zagledal tega lepega psa čiste pasme, si ga je takoj izposodil. Ko ga je — odnosno — izkoristila komisarjeva psica, ga je gospod komisar s ponižno zahvalo vrnil. Potem pa je rekel: «Za uslugo, ki jo je napravil vaš pps moji psici, izvolite zahtevati protiuslugo!» In naš narodnjak je vprotiuslugo zahteval potni list za Jugoslavijo. Ni minulo niti šest ur, ko je imel v rokah potni list, ki mu ga je izdal ljubitelj psov, po svojem poklicu civilni komisar slavne kraljevske italijanske vlade. — Torej Slovenci, ki \ hočete potovati iz neodrešene domovine v Jugoslavijo, redite čistokrvno pasmo onih psov, katerih psice rede gospodje civilni komisarji!
Koliko je orožja na Reki. Kakor se
je svojedobno poročalo, je našla italijanska vlada na Reki velike množine orožja, med drugim 44.346 pušk, 267 strojnih pušk, 82 večjih in manjših topov, velike množine municije in ročnih bomb. Mnogo tega materijala je ostalo na Roki, ker italijanska komisija namenoma ni hotela vedeti zanj. Reška jugoslovanska stranka pozitivno ve za cela skladišča orožja in je tudi storila potrebne korake, da se o tem obvestijo tuje vlade. Prosi pa svoje prijatelje in pristaše, da ji sporoče natančno skrivališče tega orožja, ker je za vsak slučaj potrebna točna orientacija.
To pa ne! Mariborska «Straža» se zelo huduje, ker se je vlada obrnila na duhovščino, da bi tudi ona nasto-pila med ljudstvom s poukom proti razdiralnim elementom. «Straža» z vso odločnostjo odklanja sodelovanje duhovnikov v tem smislu — radi kan-celparagrafa! Pravi vzrok je, seveda, drugi: oni, ki sam najbolj hujska proti državi, vendar ne bo pobijal svojega lastnega delovanja, t. j. protidržav-nega hujskanja.
Zlatorog
Dokazano je, daje importirano, inozemsko milo mnogo dražje, kakor domače
„ZLATOROCr-MILO“
zategadelj rabite v svojih potrebščinah edinole to milo.
Glavno zastopstvo prvs maribOFSliB tanne mila, prej C. Eros» fflariboru, n Ersnjslio: H». Birne žss đriag, Ljubljana, Gosposvetska c, “
Zlatorog
Manila.
Ne, ođ đanes naprej ne bom več pušil. Ne cigare, ne cigarete, ne pipe. Mimo vsake trafike pojdem meže.
In gospa Dolenčeva — v Prešernovi ulici — ki me ima tako rada in ki mi vedno napolni moj etui s cigarami, — ta gospa se me naj varuje! Jaz postanem včasih tudi neotesan! Žal bi mi bilo, res, toda za svoje zdravje storim marsikaj!
Sinoči ob enajstih se mi je pripetilo. —
Ležal sem v postelji in sem baš pričel nekoliko dremati. Noge sem stegnil kakor pragove od sebe in glava se je kakor balonček dvignila v sanjanje. Kar naenkrat me je pa zazeblo, postal sem negotov, izgubil smer in se s trmo prekucnil ne vem v katero globino. Gluha bolečina me je trkala v kolenih, čuden strah me je spreletel po hrbtu. — Nekaj ni v redu!
Poslušal sem brez daha. Bože moj kje pa imam srce, dobro in veselo moje srce? Fuč, absolutno fuč! Namesto njega je v prsih luknja, globoka luknja, v kateri se steka težka kri kakor postana voda. Iz tega močvirja se pa dviga od zdolaj debel in okoren cmok in buta ob rebra, iz-prva počasi in premišljeno, potem pa v naglem pritrkavanju in neredno, da mi kar šumi po ušesih.
Ne, moje srce je še tu. Toda kakšno je! O joj, ti moje dobro in veselo srce, kakšno si! ___
Sežem po vžigalicah. Težak predmet se z ropotom prevrne po mramorni plošči nočne omarice, pepel se posiplje po mojih prstih, ki prijemajo za nekakšne lahke, posušene predmete, kakor zamaške. Prsti diše po mrzlem tobaku. Sedaj razumem! Preveč sem pušil!
Joj, če moram že sedaj odriniti, če se moj strojček naenkrat ustavi, če grakne še dva- trikrat konfuzno v njegovem kolesju in se ustavi in nikdar več ne premakne? Obogobog! Ne, ne bom več pušil, zares nikdar več ne bom pušil!
Dež curi po šipah, megla se debelo in težko vlači po strehah, in ljubljansko blato pokriva tlak v debelih plasteh. Ena ura je že. Skrajni čas za obed. Pa,... ali naj se res podam v tem vremenu iz svoje sobe, da se vsedem v hotelu k mastnemu prtiču, da prežvečim pet kvadratnih centimetrov trde in drage govedine, si polomim na njej zobe in si potem obrišem usta s servijeto, ki jo je že bogzna koliko drugih gostov po-svaljkalo? Raje ostanem doma. Prijetno se uredim, malo bom premišljeval, maüo čital, morda oprayim tudi kaj dela, — saj nikdar ne veš, kakšna presenečenja te čakajo!
Pa najprej običajno jutranjo cigaro. Sežem po etuiju, — prazen. Z omare vzamem škatljo s tobakom, — prazna. Le v kotu se dolgočasi nekaj smetja. Ni ga dovolj niti za cigareto. Ali naj skočim teh par korakov preko ulice in si vzamem par rega-litas? Saj vendar dežuje in sklenil sem, da ostanem doma. Ko še tako premišljujem, kaj naj storim, se spomnim doživljajev prošle noči: Strahu za izginolim srcem, — luknje v prsih in krvavega močvirja. Moja dobra volja se strdi kakor kislo mleko.
Kdor ni vesel, se mora motiti z opravki, in skrbi izginejo. Poiščimo si torej kaj opravila. Zapišimo si torej nekaj vtisov, nekaj misli. Premislimo, kakšna bodi oblika teh misli. Ali naj napišem: «Čeprav nikakor ne nasprotujejo dejstva, kakor vsi vemo ...» ali pa naj rečem: «Brez dvoma je, da se ne da več utajiti...» Prvo je lepše, napeto, votlo, ka-
kor zračna blazina. Druga oblika je trda, suhoparna, pa jasnejša...
Ne, najti moram nekaj, da bodo misli izražene jasno, enostavno in lepo. Premišljujem, besede se kopičijo v glavi, naenkrat se zjasni. Nekaj prav lepih stavkov napišem na papir, nekaj prav izvrstnih stavkov. Med pisanjem sežem mehanično v levi prsni žep. Navajen sem, da odprem med delom etui v prsnem žepu z levo roko, da izvadim cigaro in odcvrknem njeno konico med ko-vinastimi okvirji etuija. Le nekoliko spretnosti in vaje, in jemanje cigare te ne prekine med delom. Toda... roka seže to pot v prazno, cigare ni. Ali naj vendar skočim čez cesto in prinesem pol tucata.. toda dežuje.. oh, in izginilo srce, luknja v prsih, — vrag jo vzemi, misli so se mi že zopet razblinile, nit pretrgala. Ne, danes ne pišem več. Nisem razpoložen.
Poskusimo čitati. S police vzamem knjigo. Pisateljevo ime se sveti iz novejše slovstvene zgodovine kakor sveže drgnjena cinasta plošča in na prvem listu je zabeležena že peta naklada. Ali je to mogoče, da vežejo ljudje brez sramu takšne otrobe in kompletne bedarije? Pa ta slog, ta jezik, ti stavki! Same zanjke, zakopi jarki itd.! Če se bralec ujame vanje, je ujet. O tem pisatelju smeš zares reči, da «drži» svoje občinstvo. Pa,.. ali ni najbolje, da si privežem dušo, da desinficiram telo in dušo z nekaj požirki cigarnega dima? Da, doli stopim k Češarkovi preko pota in si kupim zavojček prav svetlih cigar. Graciosas, drugo vrsto, ki bi jih jetkovec smel brez vsakršne škode pušiti tri ure pred smrtjo.
Ne, ne, niti besedice več o tem, ne bom ne pušil, prav gotovo ne bom!
Moji pogledi se sprehajajo po sobi gor in dol. Kako grd je vendar moj brlog! Kaj so mi morali pomazati stene baš s to barvo? Na modrem dnu svetlo zelene vijuge, kakor peteršiljček, samo da ima rdeče točke kakor postrv. In te oljnate tiskovine nad omaro, ali res morajo viseti tu? «Divji petelin» in «Jeleni na begu»,...
O vsakdanjost, siva skrpana vsakdanjost, prašni oblak, ki mašiš kožo, da ne more dihati! Prokleta vsakdanjost! Če bi imel sedaj le za nekaj dimov,... ne, če bi imel cigaro za pet možakarjev, kakor tovarniški dimnik, sedaj bi si vtaknil v vsak kot ust poi eno in bi jih pušil naenkrat!
Spomini me prevzamejo.
Graciosa, ljubeznjiva, mila, prijetna, nikdar ne pozabim užitkov s teboj! Bila si nekoliko nesorazmerna, toda sladkost tvojih poljubov je še na mojih ustnih, kakor mandljevo in rožno olje. Mnogo ti hvale, ti sladka!
Donna Manuela, ponosna vroča iz Kube! Kdor te ljubi, se mora boriti s teboj! Grizla si v jezik in žgala po grlu. Toda kdor te razume, izsesa iz te neizmerne slasti. Mnoga ti hvala, ljubljena!
Trabuko, večinoma črnuhasta in v zadnjih letih kapriciozna babura, ki si navadno gorela po strani, — nikdar se nisem dolgočasil v tvoji družbi. Hvala ti, draga!
In tudi vsem vam, dolge in kratke, viržinke in portoriko, Henry Clay in Upmann, Regalia in Solcil, italijanske in nemške, vitke in oble, gladke in raskave, mehke in trde, kako srečno sem nekoč živel z vami! Nikdar niste bile trdosrčne in le redko svo-jeglavne, za nekaj krajcarjev, za nekaj kronic ste mi dajale vedno rade uteho in veselje, dokler je še iskrica tlela v vas.
Kaj naj storim sedaj osamljen in zapuščen? Žalost je žalost v srce šla... Ima me, kakor pajek muho...
O, pospravljal bom po sobi, saj je že treba. Začnimo pri pisalni mizi.
Odprem srednji predal in brskam po njem. Glej, tu najdem zavitek, majhen moder zavitek, povezan s čr-no-žoltim motovozom. Prebledim. «Manila» berem na zavojčku, exqui-sito puro claro, z debelimi črkami. Pisava mi mrgoli pred očmi. Zakaj ta zavojček, veliki bože, zakaj ravno danes ta zavojček? Ne, ne, ne odprem ga, skozi okno ga vržem. Toda to bi značilo, da priznam svojo slabost. Prav nalašč bom odrpl zavojček in pogledal, kaj je v njem. Prinesel sem ga še pred vojno s potovanja ...
Raztrgam črno-žolti moioz, odvi-jem modri papir in pred menoj leži kupček črnih, hrapavih «Manila»-ci-gar, kakor iz črnih koreninic. Kedaj sem jih že spravil v srednji predalček?
Sedaj preizkusim svojo energijo. Gimnastika volje. Cigare naj leže tu, in jaz jih bom gledal, venomer gledal. Pušil jih pa ne bom!
(Dalje prihodnjič).
Oblastveni koneesijonirani iuformačni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje čt. 5
dobavlja vso kreditne in privatne Informacije v tu- in inozemstvu. V aboime-mentu tor posamezno, cene zmerne.
ItoMa zaloga klaviriev in pniim
v Ljubljani.
Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana, Hitlerjeva ulica 5, priporoča v nakup najboljšo Inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
FOLNOQUfll J/ISTI OBROČI za TOVORNE rtVTOnOBILE
PNEVMATIKA za kolesu IH dVTOflOUlLE
KOLESA AVTOMOBILI
■ NAJCENEJE
JOSIP QOREC
Ljuzuma	n
QOSrOSVETSKH C. 14 i
0!Mb po najnouejši modi! 3-3 Kostume, pomladne plašče.
Modni salon Srečko Potočnik
Ljubljana, SeSenburgova uSica 6, I. nadstr.
Lastna zaloga blaga.	Delo za obleke...K 600' —
Izvršbe v osmih dneb.	Delo za kostnme..K 650'—
„JADRAN“ d. z o. z. LJUBLJANA
——= DUNAJSKA CESTA 9 ======
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko
fo-ago, ler žilne pridelke.
Točna in solidna, postnežba..
-i/

CARINSKO POSREDOVANJE
izvršuje najtocneje in po zmernili cenah
BALKAN“
delniška družba za mednarodne transporte
i utuaniiH. BEoenuii ziGB
IDELN/ŠKA TISKARNA
■■	■ ■ ..■ d. d. ' ■	'	■■■■—
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16.
Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva
Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materijalom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško
as LASTNA KNJIGOVEZNICA at
izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do naj finejše vrste


Odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.