391 Ventil 15 /2009/ 5 UREDNIŠTVO © Ventil 15(2009)5. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 15(2009)5. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 15 Volume Letnica 2009 Year Številka 5 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Raziskave, razvoj, inovacije, znanstveno delo, prenos znanja iz akademske sfere v industrijo so besede, ki jih posebno pogosto slišimo v kriznih Ïasih, v recesiji in gospodarski krizi. Zelo radi jih izrekajo politiki, menedžerji in tudi znanstveniki pri nas in drugje po svetu. Celo papež Benedikt XVI. je v letošnji okrožnici z naslovom »Ljubezen v resnici« namenil precej prostora tehnološkemu razvoju in njegovemu pomenu za Ïloveštvo. Vsi imenovani so enotni, da so raziskave in razvoj potrebni in da le novi produkti ustvarjajo nova delovna mesta in višjo dodano vrednost. Vsi se zavedajo, da le tista podjetja in države, ki imajo svoje lastne produkte, ki jih lahko prodajajo na svetovnem trgu, mnogo lažje prebrodijo gospodarsko krizo kot pa podjetja, ki so le podizvajalci doloÏenih komponent za veÏje korporacije. Kako doseÏi stalen razvoj z novimi kakovostnejšimi in za trg zanimivimi izdelki, je najtežje vprašanje, na katero prav gotovo ne more dati preprostega in za vse industrijske panoge ter za vse Ïase zveliÏavnega odgovora ne znanstvenik, ne raziskovalec v industriji in še manj politik. Predvsem politiki so v teh kriznih Ïasih polni obljub, naÏrtov in optimizma. Predsednik slovenske vlade obljublja 1000 novih delovnih mest v Prekmurju. Ne pove pa, v kateri branži, kaj bodo produkti, predvsem pa, kdo jih bo ustvaril. Ta vlada tudi obljublja, da bo poveÏala tisti del državnega proraÏuna, ki je namenjen razvoju in raziskavam. Nemška vlada obljublja, da bo pomagala pri razvoju in raziskavah, da bodo do leta 2020 izdelali milijon avtomobilov na elektriÏni pogon in da do leta 2050 v tej državi sploh ne bo veÏ avtomobilov na fosilna goriva. Tudi drugi svetovni politiki v teh Ïasih obljubljajo predvsem sredstva za nove raziskave in razvoj, ki bodo ustvarila nova delovna mesta. Kakšna pa je realnost? Kaj se dogaja v Sloveniji in kaj lahko priÏakujemo v prihodnje? V zadnjih letih so se sredstva iz državnega in evropskega proraÏuna za raziskave in razvoj v Sloveniji moÏno poveÏala. To je dobro. Ta sredstva dobi veÏ ministrstev, oni pa jih nato razdelijo med razliÏne agencije in sklade, ki jih preko razpisov podeljujejo podjetjem. Po ocenah številnih so prav TIA (Tehnološka agencija Slovenije), Japti (Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije) in Podjetniški sklad tiste organizacije, ki se zelo trudijo, da bi prav malim in srednjim inovativnim in razvojno usmerjenim podjetjem namenile veÏ sredstev za raziskave in razvoj. Tudi to je pozitivno. Velika težava pri izvajanju teh projektov je ogromna administracija, ki jo mala in mikro podjetja le stežka obvladajo. Še veÏji problem pa je, da se pravila poroÏanja o raziskovalnem delu na projektih stalno spreminjajo. To moÏno otežuje delo in bega podjetja. Pogosto je to tudi razlog, da se številne organizacije, predvsem mala podjetja, ne prijavljajo na razpise. Agenciji in sklad zahtevajo za podeljeni denar zelo natanÏna in izÏrpna poroÏila. Oni sami na terenu izvajajo kontrolo o porabljenih sredstvih in o opravljenem delu. Tudi to je dobro, ker je le zelo stroga kontrola porabe teh sredstev in nadzor nad raziskovalnim delom in dobljenimi rezultati garancija, da bo denar koristno in namensko uporabljen. Po drugi strani pa zelo težko reÏemo, da to isto velja za sredstva, ki ji raziskavam in razvoju nameni ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije) pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ta ustanova podeljuje denarna sredstva predvsem javnim ustanovam za programske skupine in za posamezne projekte. Lahko celo zapišemo, da ta sredstva niso najkoristneje porabljena. Nadzor nad porabljenimi sredstvi in dobljenimi rezultati je tu mnogo milejši kot pa pri zgoraj imenovanih agencijah in skladu. Kaj se na tem podroÏju da izboljšati? V prvi vrsti bi morala biti pravila poroÏanja pri vseh ministrstvih, agencijah in skladih, ki podeljujejo denarna sredstva za raziskave in razvoj, enotna. Tudi vrsta upraviÏenih stroškov, ki jih podjetje lahko prikaže kot strošek projekta, bi morala biti enotna in znana ter pojasnjena že v razpisni dokumentaciji. Predvsem pa bi moral biti nadzor nad opravljenim delom zelo strog, dosleden, reden in v doloÏenih primerih tudi toleranten. Janez Tušek Raziskave, razvoj, inovacije, znanstveno delo ...