freiexemplar V. b. b. ■Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii JteluŽafte tadio 'fjabljana oddaja za zamejske Slovence VSAKO NEDELJO OB POL DVANAJSTI URI i :iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiii! LETNIK V DUNAJ, V SOBOTO, 30. IX.1950 ŠTEV. 73 (345) Na koroškem festivalu v Guštanju Nova pogodba o cenah in mezdah §e predobro so nam v spominu prve tri tako imenovane pogodbe o cenah in mezdah, ki so po lepili besedah odgovornih politikov imele namen, da izenačijo razmerje med cenami življenjskih potrebščin in zaslužki delavcev. Posledica je pač bilo še večje poslabšanje življenjske ravni avstrijskega delavca in temu ni moglo odpomoči ne prepričevalno hvalisanje v glasilih vladnih strank, še manj pa moledovanje kominfor-mističnega tiska. Vedno je bil kon-sument tisti, ki je moral vzeti na svoje rame vso težo naraščajoče draginje, medtem ko so veletrgovci in tovarnarji ob vsaki priložnosti znali odvaliti to breme na delovnega človeka. Komaj poldrugo leto je minilo, ko so s tretjo tako pogodbo naložili delavstvu breme, ki ga je komaj in komaj nosilo: medtem ko so se dohodki veččlanske družine zvišali za okoli 10 odstotkov, so se življenjske potrebščine za isto družino podražile za najmanj 22 odstotkov. Še slabše je pri tem seveda odrezal neporočeni delavec. Dviganje cen pa se od tistega časa nikakor ni ustavilo, marveč so podjetniki prav na podlagi te pogodbe počasi stalno navijali cene, za plače in mezde pa se nihče ni zmenil. Ni se še poleglo pryo ogorčenje nad tem nesramnim paktiranjem v škodo avstrijskega delavstva in že spet so pred meseci pričeli isti gospodje, ki imajo na vesti prve tri pogodbe, s predpripravami za novo — to je četrto pogodbo. Najprej so govorili samo o uravnavanju žitnih cen, polagoma pa so morali le priznati, da gre spet za novo roparsko pogodbo o cenah in mezdah, ki ne ho zajela samo žitnih cen, temveč cene vseh življenjskih potrebščin, od živil preko oblek in obutve pa do kuriva in železniških tarifov. Pretekli teden so se sestali na odločilni seji pod predsedstvom kanclerja Figla in v navzočnosti vice-kanclerja Schiirfa ministri dr. Mar-garetha, Kraus, Maisel in inž. Wald-brunner, nadalje zastopnik avstrijskih podjetnikov Raab in predsednik sindikalne zveze in tako imenovani ,,zastopnik11 delavstva Bolim, da se sporazumejo o vsebini nove pogodbe. Kakor pri vseh prejšnjih pogajanjih so si bili gospodje tudi tokrat kmalu enotni ter izročili osnutek pogodbe ministrskemu svetu, ki je o njem razpravljal na svoji torkovi seji. S tem je bilo zaključeno novo poglavje v zgodovini medsebojnega pakliranja med SPOe in, OeVP, za avstrijsko delavstvo pa se s tem pričenja nova doba padanja življenjske ravni. Gotovo se bo marsikdo spraševal, kako je mogoče, da se delavstvo ne zoperstavi takemu paktiranju, ki gre edinole v njegovo škodo. Delavstvo kot tako bi bilo brez dvoma pripravljeno, da se za svoje pravice odločno bori, saj kažejo to pripravljenost posamezne stavke zadnjega tedna, predvsem v Linzu, na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem. Pravi vzrok temu moramo iskati v dejstvu, da je vodstvo delavstva in*delavske stranke izdalo interese delovnih ljudi in se povezalo z zastopniki kapitala, s podjetniki, veleposestniki in drugimi izkoriščevalci. Ne v odločni borih za pravice delavstva, temveč v za" Koroški festival v Guštanju je za nami. Kdor ga je doživljal, je doživljal lepe, nepozabne dneve. Koroški festival, zares v pravem pomenu besede koroški — vsekakor na osvobojenih koroških tleh na malem lepem delu koroške zemlje v Mežiški dolini. V središču te doline, v Guštanju, ob vznožju Uršlje gore in naše starodavne sive Pece, so se zbirale te dneve množice slovenskega ljudstva, kmečkega, delavskega in ljudske inteligence na petem koroškem festivalu, ki so nenehoma manifestirali tudi za pravice, ki so naše. Višek slavnosti je bil v nedeljo dne 24. septembra. Prireditve v nedeljo smo bili deležni tudi zamejski koroški Slovenci, ki smo prispeli na festival v dveh skupinah. Prva skupina se je pripeljala z avtobusom v soboto ponoči. Komaj smo stopili na jugoslovanska tla, smo bili deležni prisrčnega bratskega sprejema in vsak brez izjeme je takoj čutil, da smo prišli svoji med svoje. Vsa pot od Libelič do Guštanja je bila praznično okrašena z zastavami in tiansparenti, ki so izražali živo zanimanje za zamejske koroške Slovence, zanimanje in zagotovila, da nas rojaki v svobodni domovini ne bodo pozabili. Po združitvi čel OZN uri Suvonu so severnokorejske čete v južnoza-padni Koreji popolnoma osamljene. Po poročilih so južno in zapadno glavne ceste med Soelom in Taejo« nom tri severnokorejske divizije hrbtnem paktiranju z OeVP vidi današnje socialistično vodstvo svojo prvo nalogo, KPA pa je kot zvest agitator hegemonistične kominfor-mistične politike popolnoma zapravila svoj vpliv med avstrijskim proletariatom. Prav zaradi tega, ker je delavstvo ostalo brez doslednega in odločnega vodstva, je na milost in nemilost izročeno svojim izkorišča valcem. Pozno v noč smo dospeli v Guštanj. Kdo bi popisal občutkov ob pogledu na nešteto množico, ki se je zbrala na guštanj-skem trgu k našemu sprejemu, in globoko občutenih besed pozdravnega nagovora, ki je veljal nam zamejskim koroškim Slovencem. Škoda samo, da smo zamudili v guštanjskem letnem gledališču uprizorjeno „Miklovo Zalo", ki je bila, kakor so pripovedovali vsi, nekaj edinstvenega. Prizorišče, kjer so igrali ,,Miklovo Zalo", v bivšem grajskem, sedaj ljudskem parku, smo videli v nedeljo dopoldne, kjer smo prisostvovali obširnemu kulturnemu sporedu. Na tisoče ljudi z vlaki, avtomobili in vozovi je prišlo na slavnostni prostor. Navdušenje in razpoloženje je bilo praz-niško, poleg tega je bil še prekrasen sončen jesenski dan. Tovariš Janžekovič je prisrčno pozdravil prisotne, posebno še koroške pevce, podpredsednika vlade LRS dr. Marijana Breclja, ministre Bizjaka in Žavcarja ter zastopnike OF in Ljudske prosvete Slovenije. Nato je nastopil živahno pozdravljen podpredsednik LRS dr. Marijan Brecelj, ki je v svojem govoru dejal med drugim: obkoljene. Taejon je še edino večje mesto v južni Koreji, ki je v rokah severnokorejskih čet. Po združitvi ameriških severnih in južnih čet so Severnokorejci v vedno večji nevarnosti popolne obkolitve. Ce se jim bo posrečilo, da se prebijejo proti severu, bodo morali na vsak način zapustiti vse težko orožje in bodo po mnenju ameriškega strokovnjaka kot ,,organizirana vojska11 brez pomena. Mc Arthur izjavlja v svojem poročilu: Usoda Severnokorejcev v južno za-padni Koreji tj e odločena. Združitev edinic osme armije in 10. korpusa v bližini Suvona zaključuje en del protinapada OZN za osvoboditev južne Koreje“. ganjanju Slovencev na Koroškem, kakor so se počutili v najtemnejših dneh fašizma. Najmanj, kar lahko zahtevamo od oficielnih krogov v Avstriji, je to, da imajo v svoji uradni politiki pred očmi krivico, ki se je ves čas dogajala in se je sedaj ponovno dogodila koroškim Slovencem, in da tudi v praksi spoštujejo pravice, ki gredo po mednarodnem pravu manjšinam. Upravičeni smo zahtevati, da onemogočijo svobodne roke vsem, ki nekaznovano in nemoteno izvajajo nad koroškimi Slovenci svoje fašistične metode. Letos bo 30 letnica koroškega plebiscita, dogodka, ki je brez dvoma eden najtemnejših spominov v naši zgodovini. Nismo se čudili, ko so v letih pred to vojno nacisti na Koroškem praznovali to obletnico kot svoj praznik in ga izrabljali v osvajalne namene in zatiranje slovenskega naroda. Hitlerizem je že ob rojstvu pokazal svoj namen in v njegovem življenju je ves slovenski svet dodobra spoznal njegove uničevalne načrte, zato je v tej vojni tako odločno z njim obračunal. Ne moremo pa razumeti, da so sedaj po vojni na Koroškem poizkusi in ne samo poizkusi, ampak konkretne akcije, da se obnovi oficialno in slovesno praznovanje obletnice plebiscita. In kaj to pomeni? Pomeni ponovno izrabljati plebiscit za borbo proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem, ponovno netiti šovinizem med avstrijskimi množicami, ponovno sramotiti že itak ponižano ljudstvo, vse v namenu, da se z nasiljem in z lažmi prične svetu znova dokazovati, da Slovencev na Koroškem ni, oziroma, da Slovenci do te zemlje nimajo nobenih pravic. Avstrijski časopis ,,Volkszeitung“ že na široko piše o letošnji proslavi, govori že podrobno o programu in sploh naznanja obsežno in slovesno praznovanje. Napovedujejo, da bodo ob tej priliki govorili najodgovornejši avstrijski državni funkcionarji. Tudi če bi skušali organizatorji te napovedane prireditve kakor koli pred zunanjim svetom ublažiti in zamegliti svoje prave namene, že (Nadaljevanje na 2. strani) Kitajsko ozemlje po pomoti bombardirano Ameriška vlada je v pismu na generalnega sekretarja OZN priznala, da so ameriška letala pomotoma vrgla bombe na kitajsko ozemlje. Ameriška vlada bo po posredovanju OZN popravila prizadeto škodo, če bo preiskovalna komisija ugotovila krivdo ZDA. Ameriški poslanik v Londonu odstopil Ameriški poslanik v Veliki Britaniji Leviš Douglas, je 27. ti. m. odstopil in sicer baje ,,iz zdravstvenih razlogov11. Kot naslednik Douglasa je bil imenovan nekdanji predsednik ameriške telegrafske in telefonske zveze Walter Gifford. New York. — Doslej so postavili v ZDA 32 vrst predmetov pod državno nadzorstvo, med njimi jeklo, gradbeni les, alkohol za industrijske namene. Ponovno hočejo plebiscit izrabljati za borbo proti kor. Slovencem Vakomur v svetu mora biti razumljiva naša skrb za koroške Slovence onstran meja. Razumljivo mora biti, da smo in da bomo budno spremljali avstrijsko politiko do njih in da bomo pomagali našim rojakom v borbi za njihove nacionalne in obče pravice, ki jih vsekakor kot Demonstracije proti podražitvi V torek, ko je zasedal ministrski svet* in razpravljal o povšanju cen in plač, so začeli v številnih dunajskih podjetjih delavci s stavko in nato združeno korakali proti središču mesta. Pred Ballhauspilatzom je prišlo do spopada med demonstranti in policijo, ki je hotela za-hraniti stavkajočim dohod do palače zveznega kanclerja, kjer je zasedal ministrski svet. Demonstranti so s kamenji in koli napadli tovorne policijske avtomobile, preplezali zidovje ljudsk. vrta in tako prodrli pol. kordon, nakar je policija dobila povelje, da se odstrani. Pred kanclerjevo palačo sta z avtomobila po zvočniku govorila demonstrantom komunistični občinski svetnik Tri severnokorejske divizije obkoljene močni narodnostni skupini v tej državi gredo. Naša pravica in dolžnost je, da se z vso odločnostjo borimo proti vsem šovinističnim napadom in poizkusom zatiranja, proti vsem tistim strankam in posameznikom na avstrijskem Koroškem, ki se marsikdaj počutijo tako svobodni v pre- Lauscher in narodni svetnik KPOe Fischer. Ko je zvezni kancler odklonil sprejeti delegacijo med demonstracijo in jo pozval, da se naj prijavi na običajni način naslednji dan, so se demonstranti okoli 13. ure v miru razšli. Zaradi demonstracij je bil na nekaterih progah ukinjen tudi železniški promet, vendar je trajala prekinitev samo štiri ure, tako da so od 18. ure vozili spet vsi vlaki. Majhne demonstracije so bile potem tudi š® v sredo in ne le na Dunaju temveč tudi v drugih mestih, predvsem v Linzu, v Gradcu in skoraj v vseh večjih krajih Nižje Avstrije. Ljudshi lobor v Gorici braniti do zadnje konsekvence, pa čc bi se bilo treba upreti najmočnejši sili. Mi spoštujemo druge narode in čislamo njihovo kulturo, a mi si ne pustimo sramotiti ali odvzemati svoje. Slej ko prej veljajo Prešernove besede tudi današnji slovenski generaciji, bodisi na že svobodni zemlji bodisi v prostranem slovenskem zamejstvu: ,,Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakal1 dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!" V tem pozdravljam današnji ljudski tabor. V tem jduhu zakličem: Naj živi kulturna enotnost vsega slovenskega naroda, ki je porok in temelj našega narodnega obstoja! V imenu Slove,nsko-hrvatske-pro-svetne zveze je pozdravil ljudski tabor tov. iMiro 'Prešel in (poudaril: ,,Nam vsem je popolnoma jasno, da so meje, ki so jih zarezali v našo živo telo, krivične in da ne morejo in nikdar ne bodo mogle izpolniti dejstva do enotnosti slovenskega ozemlja. Borili se bomo za naše čh>- Zvišanje cen in plač žemlje . . . . moka (boljša) . . zdrob . . . . ržene otrobe . . pšenične otrobe sladkor (kristal) sladkor (boljši) sladkor (kocke) Zadnji torek je ministrski svet na svoji seji sklenil zvišanje mezd in plač vseli delavcev, nastavljeneev v javni in zasebni službi za 10 odstotkov od 1. oktobra dalje. Hkrati so bile določene tudi nove cene, ki stopijo v veljavo prvega oktobra. Nove cene so določene: rž .....................S 1.10 za kg pšenica ................S 1.35 za kg koruza, ječmen z. krmo S 0.90 za kg kruh S 2.40 za kg Izključitev iz KP Avstrije S sklepom CK KP Avstrije je bil izključen iz Partije bivši generalni sekretar Društva Avstrija-ZSSR Ni« kolaus Iiovorka. Kot razlog za izključitev navajajo, da je Iiovorka ,,že dalj časa igral dvolično in umazano vlogo", da je pod psevdonimom priobčeval članke proti KP Avstrije in se ukvarjal s finančnimi malverzacijami. Na koroškem festivalu v Guštanju večanske pravice vse dotlej, dokler ne bo padla poslednja krinka z obraza zatiralcev našega naroda, ki uporabljajo svojo kulturo za raznarodovanje slovenskega življa, ki je ostal po krivični razmejitvi izven domovine. Ta enotnost je zapisana globoko v naših srcih. Zato kličem ob današnjem Ljudskem taboru : Naj živi enotnost vsega slovenskega ljudstva! Naj živi kulturna enotnost zamejskih Slovencev z matično domovino Slovenijo.!" Začetek v izvajanju kulturnega programa je napravil ljubki otroški balet v narodnih nošah. Nato pa so nastopili pevski zbori iz domačega okoliša — Goriške — (iz Standreža, Podgore, Oslavja, Vrha, Peči in gte-verajna) iz Koroške in Trsta. Dvakrat je nastopil mešani pevski zbor iz Bilčovsa. Zbor je še mlad; ni še dolgo kar je stopil v tem številu in obliki v življenje. Toda s svojimi mladimi pevci in njihovimi svežimi glasovi daje veliko upanje za uspešen razvoj v. bodočnosti. Pevovodjo — Kolti ja Kapusa — še čakajo hvaležne naloge. Po drugem nastopu Tržačanov, S 0.27 za k. S 2.98 za kg S 3-30 za kg S 0.42 za kg S 0.54 za kg S 5.50 za kg S 5.64 za kg S 5.72 za kg Enako je bil zvišan tudi električni tok od 21,6 na 51.5 odstotkov. Tudi cene pri premogu bodo zvišane. Pred letom 1938 je Iiovorka pripadal avstrijski krščanski stranki in je kot publicist nastopal proti nacionalsocialistom, zaradi česar je bil odpeljan v taborišče, kjer je postal komunist. V februarju so ga odstavili, ker so sumili, da je v zvezi z reakcionarnimi krogi, kljub temu pa je bil do maja zaposlen v uredništvu glasila CK KP Avstrije „Volks-stimme". Vsako leto slavijo Goričani svoj veliki praznik — Ljudski tabor — in se jeseni zberejo na prostornem igrišču v Sovodnjah, ljudske množice iz bližnjih in dalj,njih krajev, da proslavijo dan slovenske kulture v pesmi in folklori. Ta kulturni praznik Goričanov pa, zajema iz leta v leto širši okvir in dobiva vedno bolj izrazit obraz odločne manifestacije slovenskega naroda v zamejstvu. Ta manifestacija kulturne enotnosti slovenskega zamejstva pa je hkrati izpoved vzajemne misli vseh Slovencev od severa do juga, od vzhoda do zapa-da: S silno razdeljenim slovenskim ozemljem še ni razdeljena slovenska kultura in ne bo ju razdelilo, dokler bo živel tu narod, ki je v duši čvrst! Tudi letos, dne 24. septembra, se je zbralo v Sovodnjah poleg ogromnih množic domačega prebivalstva zastopstvo slovenskega zamejstva ia Svobodnega tržaškega ozemlja, Benečije, Rezije in tudi Slovenske Koroške. Prišli so iz teh krajev pevski zbori in folklorne skupine, da manifestirajo skupno z domačini enotnost slovenske kulture. Iz slovenske Koroške sta prispela na tabor pevski zbor iz Bilčovsa in štehvarska skupina z Brnce. Pred velikim odrom, ki je bil postavljen na igrišču, je čakala večti-sočglavna množica na pričetek predstave. Glava ob glavi se je stiskala in navdušeni ljudje se nišo utrudili v vseh dobrih 3 urah, čeprav so stoje prisostvovali prireditvi. Ljudski tabor je otvoril predsednik Zveze slov. prosvetnih društev Goriške, tov. Viljem Nanut, ki je izrekel naslednje besede: ,,Zveza slovenskih prosvetnih društev slavi danes svoj veliki praznik, to je ljudski tabor, ki je nekak mejnik v našem kulturnem delovanju, štejemo si v posebno čast, da je na ta tabor prihitelo tudi zastopstvo tržaških in koroških Slovencev, ki v podobnih okoliščinah kot mi čuvajo, branijo in dvigajo slovensko kulturo, najdražji biser vsakega naroda. Kulturna rast prekinja posameznika in narode s tako močjo, da se bližajo drug drugemu brez sovraštva ali mržnje, ali podcenjevanja v medsebojnem spoštovanju in priznanju, da so vsi mali in veliki narodi poklicani, da grade veličasten in pester mozaik človeškega duhovnega vzpona iz veke v vek. Toplo pozdravljamo v svoji sredi Slovence iz Benečije in Rezije ter Kanalske doline, ki so čuvali slovensko besedo do današnjih dni in ki kljub tujemu morju, ki jih zaliva in preplavlja, čutijo in priznavajo svoje slovensko lice in slovensko pripadnost. Goriške, beneške, tržaške, in koroške Slovence naj današnji tabor poveže in zbliža ter nas potrdi za nadaljnje delo. Naš kulturni razvoj zavisi od zdravega ,soka, ki se pretaka od matičnega debla do skrajnih vej in vejic slovenskega življa za mejo in uspevali bomo le, dokler se ne odtrgamo od tega svojega debla. Z medsebojno povezavo pa se bomo krepili in si vlivali volje in poguma za nove napore. Današnji tabor naj prežene malodušje iz naših vrst ter bodi kulturni užitek našim zamejskim Slovencem. Ta tabor pa naj bo tudi nagim sovražnikom, ki skušajo z lažmi in obrekovanji ter komedijantstvom razcepiti naše vrste, nov dokaz, da je naša pot pravilna, da smo močni in trdno povezani in nas nobena sila ne bo več podrla." Nato je spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, tov. Tonče Schlapper in izjavil v svojem pozdravnem govoru med drugim: Mi Slovenci, ki nikoli v zgodovini še nismo zatirali drugih narodov, tudi danes ne poznamo v naših mislih stremljenja po gospodstvu nad drugimi. A to kar je naše, hočemo (Nadaljevajne s 1. strani) samo dejstvo, da se to sramotno zgodovinsko dejanje, kakršen je bil koroški plebiscit, proslavlja in lo še v navzočnosti najvišjih oficielnih predstavnikov Avstrije, ne pomeni samo žalitve koroških Slovencev, ampak nedopusten in sovražen akt proti naši državi. Vemo tudi, da je bil ponovno v Pokrajinskem svetu sprožen predlog, da poslane 10. oktober njihov nacionalni praznik, plačan praznik, to se pravi, da naj bo oficialno od državnega vodstva kot tak priznan. Apeliramo na avstrijske demokratične množice in na vse poštene ljudi na Koroškem, da si prikličejo v spomin izkušnje iz zadnje vojne, ko so občutili rezultate šovinistične politike, netenja mržnje med narodi, skratka, ko so doživeli usodo malega naroda, ki plačuje račune velikih imperialističnih sil. Spominjamo jih tudi njihove sedanje usode po tej drugi svetovni vojni. Ali je avstrijskemu narodu po volji, da mu ho« češ-nočeš krojijo usodo spet tuje sile in mu pod krinko demokracije vsiljujejo nedemokratične oblike njihovega državnega in družbenega življenja? Prav je, da se zamislijo nad tem in da v imenu demokracije, za katero je nujno, da se tudi sami bore, preprečijo vse take postopke, kakor je praznovanje plebiscita, ker to ni samo groba žalitev našega na- roda, ampak je samo po sebi skrajno nedemokratično dejanje. Zato imamo vso pravico zahtevati od demokratičnih in progresivnih množic v Avstriji, da pomagajo našim rojakom do njihovih pravic, da se bore za znosno sožitje z njimi in da se trudijo uveljaviti v avstrijskem javnem življenju vsaj toliko politične morale, da ne bodo s praznovanjem plebiscita žalili osnovnih nacionalnih in človečanskih pravic naših koroških rojakov in nas vseh. Njihova skrb naj bo konkretno prizadfeva-nje za č*uiboljše odnose med slovenskim in avstrijskim narodom, ker le politika spoštovanja med našima narodoma more na eni strani pravično rešili sporna vprašanja, na drugi strani pa pomagati avstrijskim demokratičnim množicam samim v njihovi borbi. Za ljudi, ki gledajo objektivno na zgodovino, in za vse tiste, ki imajo le malo čuta za reševanje nacionalnih vprašanj v svetu, je jasno, da ne bi smel biti plebiscit nikdar tista oblika sporazuma med velikimi silami, ki naj bi odločila usodo koroških Slovencev; in prav tako, da so bili pogoji, v katerih je bil ta že sam po sebi krivičen plebiscit izvršen, taki, da volja slovenskega ljudstva na Koroškem ni mogla priti do izraza. če se je že izvršilo lo zgodovinsko krivično dejanje do slovenskega naroda, ki ga nismo in ga ne bo- ki so zapeli pod vodstvom skladatelja Vrabca v prekrasno ubranem petju pesem ,,Soči“, so nastopili združeni pevski zbori Goriške. Folklorna skupina iz Sv. Jurija v Reziji pa je izvajala domači skupinski ples, ki se imenuje ,,Rezijanka“. Prvič so bili vključeni v okviru Goriškega tabora na najbolj zapadnem koščku slovenske zemlje živeči rojaki, ki žive tam pod silno težkimi življenjskimi in socialnimi pogoji in so bili kakor Benečani skozi dolga stoletja odtrgani od ostalega slovenskega naroda. Ko je po vsem tem dolgem razporedu nastopila brnška štehvarska skupina, se je že porajal mrak. Vsled dolgega stanja že nekoliko izmučena množica je ponovno zaživela. Prvič so videli ta pristen koroški običaj, ki vedno spet zadivi vse gledalce. Izborni jahači so sedeli na svojih konjih kakor puntarski kmetje iz turških časov in v divji dirki vihrali v rokah svoje ,,kole“, kakor stare zarjavele meče. Pod krepkimi udarci se ije kmalu zrušil sod in štehvarji so se pripravljali na ,,Vi-soči rej". Naj mlajši izmed njih — Mirko —, pod katerega udarcem se je zrušil zadnji del že močno prizadetega soda, je priboril ,,krancl“ in stopal s svojo dečvo in ostalimi na po-zorišče, ki ga je disciplinirano izpraznilo občinstvo. Za ,,Visoči rej" je zaigrala tržaška kapela in šteh-varji so se zasukali v starodavnem zmagovalnem plesu. Izzvali so navdušeno odobravanje in vihrav aplavz. Ob zaključku pa je izvajala koncert tržaška kapela in so nastopili tržaški folkloristi z domačim narodnim plesom ,,Sto ledi", gele v poznem večeru je končala velika prireditev, ki je zapustila v slehernemu mogočen vtis in dala pobud in moči. Ob priložnosti Ljudskega tabora je bila v prostorih bližnje hiše ob igrišču razstavljena bogata fotografska razstava, ki ie prikazovala domače prosvetno delovanje in noše ter običaje iz vseh krajev slovenskega zamejstva kakor tudi lepoto naših lepih slovenskih krajev od Svinške planine do našega modrega Jadrana. Mi Korošci, ki smo se udeležili tega tabora, lahko rečemo, da smo doživeli velik, nepozabljiv dogodek. Svojim goriškim rojakom, ki so ga nam pripravili in nas tako prijazno sprejeli v svoji sredi, pa izkrena in globoka zahvala. mo nikdar priznali kot rešitev koroškega vprašanja, potem bi morala avstrijska javnost vsaj o tem molčati, ne pa dopustiti, da bi šovinistični elementi in to celo ob podpori uradnih predstavnikov ta dogodek izrabljali za kratenje že itak mini' lhalnih manjšinskih pravic koroških Slovencev, za slabljenje uradnih odnosov Jugoslavije in Avstrije in za netenje mržnje med slovenskim in avstrijskim narodom. Govor dr. Breclja je segel nam koroškim Slovencem v globino, ker je ponoven dokaz iz ust predstavnika vlade, da nova Jugoslavija budno zasleduje življenje in položaj koroških Slovencev. Zatem je sledil zanimiv in bogat kulturni program, v katerem so nastopil* SKUD „Prežihov Voranc" s folklorno skupino, pevskim zborom in harmonikarji-Nastopila so pevska društva iz Kranja, Murske Sobote in Maribora. Koroški pevci, pod vodstvom tovariša Zdravka Hartmana, ki so zapeli nekaj koroških pesmi, so doživeli posebno živahen aplavz. O razstavi, o razvoju Guštanja in njegove industrije, o šolstvu in napredku sploh v kratkih letih svobodnega razmaha bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk. V. koroški festival v Gustanju je p°' novno na prav poseben način manifestira tesno povezanost med Slovenci v svobodo* domovini in Slovenci v zamejstvu, po a zal je, da je ta povezanost nerazdružljiva. pa čeprav jo ločijo krivične meje. Kadar me prijatelji »vidijo v Ljubljani, me zmerom napadajo: ,,Ti, kaj pa ti? Nig ne delaš, zavlekel si s v tiste planine in čepiš tam kakor jazbec. Mi drugi pa garamo, da se nam moti. Služba, propaganda, potem umetnost, ki je tudi — ne zanemarjamo. Tako ne sme več dalje.“ Nihče mi noge verjeti, da sem bolan. ,,Kar siješ od zdravja, primojduši. Živiš kakor kulak. Kaj pa ljudska oblast, dragi prijatelj Voranc?“ Tem mojim prijateljem, bi jaz iz srca privoščil, da bi prišli en dan ž>" vet na Prežihov vrh, takrat, ko bi se jaz recimo prestavil v Ljubljano. Prežihov vrli je lep kraj, gozdovi gr-nigevec, ki po sami smoli diši, razgledi na Jamnico, na Karavanke. Tu ni agitpropa, ni nobenih izvršnih odborov, ni prireditev, ki skrbe za vsakdanjo vkljugitev v delo in zato da se glovek pod ljudsko oblastjo ne usmradi. Vendar pa je tudi na Prežihovem vrhu neki dnevni red, ki se zagne že ob prvi jutranji zarji in se kongu-je navadno šele pozno zveger, ko se sonce že pogrezne v podjunske nižave. Dovolite mi, dragi prijatelji, da vam en tak dan popišem, en sam dan, ki je podoben vsem drugim. Pri Prežihu vstajajo poletni gas navadno zgodaj. Vigredni gas je temu kriva setvena komisija na KLO, ki sitnari zaradi krompirja, koruze in žita. Uršlja gora je že vsa ožarjena od sončnih žarkov, medtem ko so globage še pokrite s sencami. Pogasi se preliva jutro v lep dan. Ko stopimo pred hišo, zagledam na klopi pod lipo postaranega, a še krepkega moža. Torej se je že tako zgodaj prigelo. ,,Dobro jutro,“ vrešči mož in pride bliže. ,,A1 i me še poznate?11 Mislim, da ga ne poznam več, toda v tem hipu se mi zabliska. ,,Dobro jutro, Blatnik. Kaj pa vi tako zgodaj?11 Videl ga nisem več kakor dvajset let. Možu se razširi obraz, ge ga poznajo ljudje, ki ga celo večnost niso videli. Sedaj je star skoraj sedemdeset let in navzlic temu ga poznajo- Blatnik je bil v svoji mladosti hlapec in najemnik kakor moj oče. Potem je kupil grunt v soseski občini in smo izgubili stike. Pozneje sem ga le redkokdaj videl. Baje je začel barantati z lesom in je obogatel. Kdo ve, kaj ga je prineslo tako zgodaj k meni. Kakor je podoba, vstajajo pri Blatniku še bolj zgodaj kakor pri Prežihu. Sedla sva k mizi. Crnigevec se pije tudi ob taki zgodnji uri, ker je to prav za prav medicina. Nato izsuje mož svoje težave. „Veste ta agrarna reforma na Prevaljah. Tri grunte imam, Blatnikovo, Segnjakovo in Sternjakovo. Vsega skupaj menda okoli 130 ha. Tu je posestni list. Sedaj so mi pa nekaj vzeli. Tisti svet, ki sem ga bil kupil od Lesnika.11 ,,Koliko so vam pa vzeli?11 ,,Šest joh so mi odtrgali. To, kar sem mislil dati najmlajši hčerki za doto. Kaj je zdaj storiti?11 ,,Od 130 ha so vam vzeli šest joh, to je štiri hektarje. Oge, kar tiho bodite, jaz bi vam vzel gotovo veliko veg. Saj imate še mnogo preveč in gotovo ne boste mogli obdelati.11 Mož se škrgi kakor jež in se brani dalje: ,,Do zdaj smo vedno vse obdelali. potem so otroci tukaj. Hčerka je že dvajset let gospodinja na Segnja-kovem, sin pa gospodari na Ster- \V7 njakovem. Saj tisti svet, ki so mi ga vzeli ni veliko vreden, ker je skoraj samo plazovje, toda vzeli so mi, meni... Otrokom bi rad izročil.11 ,,Zakaj pa jim prej niste izrogili, pa bi se že davno lahko izognili tem sitnostim z agrarno reformo. Sedaj ste pa še vi posestnik. In tistih šest joh plazovja!11 Mož mi noge odgovoriti na vprašanje, zakaj ni že davno razdelil premoženja med otroke — sedaj ima že skoraj osemdeset let — temveg rege: ,,Vi ste poslanec našega okraja. Ali bi se dala napraviti kaka pritožba?11 Dopovedujem mu, da se pri tako velikem posestvu ne da delati pritožbe. Razlagam mu, kaj je agrarna reforma. Ko pridem do ljudske oblasti, skogi mož na noge. ,,Tudi jaz sem za ljudsko oblast. Pri nas smo tri leta imeli partizane v hiši. Vozili smo tako dobro, da nas Nemci niso odkrili.11 Ogi se mu svetijo kakor jazbecu, temu Blatniku. Pripoveduje mi razne zgodbe iz okupacijskih let in pri tem zaživi. Moj grnigevec plaguje pri tem celio. Zmeniva se, kakor je potrebno: Na visokem kostanju v zelenem gaju je živela številna družina rjavih hroščev. Med njimi sta bila dva najbolj pridna, in sicer drobna samica, ki je imela na desnem krilu ozko belo liso, zaradi katere so ji vsi rekli belka, in pa hrošč, ki mu je manjkala leva tipalka. Zgubil jo je v junaškem boju z divjim rogačem, ki ga je napadel kar na lepem in mu od-ščipnil tipalko s svojimi strašnimi kleščami. Belka in la invalid sta bila zjutraj prva pokonci. Zvečer sta odšla zadnja počivat. Drugi hrošči so zlasti zjutraj radi lenarili. V gaju je ležala običajna megla. Zeblo jih je. V okrilju zelenih listov je bilo mnogo prijetneje in topleje. Kakor pod majhne, ži' ve utice so se stiskali pod liste in zadovoljno počivali. Nekega dne sta odletela belka in invalid posebno daleč. Dospela sta do visoko zidane hiše. Za hišo je bil vrt. Na vrtu je stala hruška. Njene veje so segale sko-ro ob okna hiše. Na visoki veji sta hrošča obstala in se zazrla skozi odprto okno. V prostrani sobi sta zagledala mnogo dečkov in deklic. Na eni strani so sedeli po klopeh dečki, a na drugi deklice. Po sobi pa je bodil mlad gospod in kazal otrokom na črno tablo ter jih učil. Hrošča pač nista vedela, da je ta hiša šola. Radovedna sta ždela na veji in poslušala. Učitelj je glasno govoril. Vse sta lahko slišala. Ko je prenehal, je stopil k odprtemu oknu. Zagledal ju je in se smehljaje okrenil: ,,Otroci! Da ne pozabim! Jutri zjutraj morate vstati že pred sončnim vzhodom! Pravil sem vam že, da živi rjavi hrošč do petdeset dni. Med tem časom zleze samica tri do štirikrat v zemljo, kjer zleže okoli osemdeset jajčec, iz teh jajčec zlezejo ličinke, ki izpodjedajo rastlinam korenine in delajo veliko škodo. Torej je treba rjave hrošče zatirati in pobijati! Jutri zarana se snidemo pred šolo. V log pojdemo, da potresemo dre- Pritožbe Blatnik ne bo delal. Posestva bo izročil svojim otrokom, naj se mladina ukvarja in bori z težavami sedanjega časa. Ko mož odhaja, pravi: ,,Škoda, da nisem mlad. To bi se dalo živeti. V moji mladosti pa je bilo hudo/ Pa zdravi ostanite!11 Vigredno sonce je mendtem prodrlo s svojimi žarki skozi cvetoči sadovnjak. Bogata rosa se iskri na vejevju in po trati. Ptice pojo, kot da bi znorele. Ena ura je sicer šla, toda če začnem zdaj pisati, bom že nekaj napravil. Toda komaj se usedem, me že spet kličejo. „Kaj pa je?11 „Ven pridi!11 Zunaj zagledam Potočnikovega bajtarja iz Dobrij. Kaj pa je tega prineslo tako zgodaj? Ko me mož zagleda, mi pravi: „Ne zamerite, tovariš. Prišel sem tako zgodaj zato, da bi vas še našel doma.11 Možakarja tudi že dvajset let nisem videl. ,,Kaj pa se je zgodilo, prijatelj?11 ,,Posojilo bi rad in sem prišel k vam po nasvet.11 Potem mi začne vesa in uničimo te lenuhe, ki zjutraj tako radi počivajo! Učitelj je umolknil. Učenci so to novico veselo pozdravili. Belka in invalid sta čepela vsled strahu vsa trda na veji. Belka bi bila kmalu padla na tla. Na srečo se je ujela z nožico na droben list. Qe bi lnla padla, bi bilo po njej, kajti tik pod njo se je pasla koklja in iskala hrane. ,,Urno pojdiva povedat svojim dragim!11 je zabrundal invalid, že sta hitela proti domačemu kostanju. ,,Zjutraj moramo vstati že o mraku!11 so sklenili hrošči- ,,A kdo nas pokliče?11 je vprašal invalid. ,,Jaz vas pokličem, rad vas pokličem!11 se je oglasil vetrč, ki je baš pihljal mimo. Nekoliko pomirjeni so zaspali. Na vse zgodaj je šepetal vetrc: ,,Vstanite! .Vstanite! Meglica se dviga! Kmalu pride zlato sončece!11 Invalid in belka sta takoj skočila kvišku. Nekaj časa sta dramila bratce in sestrice, ki se niso brigali za šepetajoče besede vetra. Raje so lenarili. V daljavi sta začula črvljanje de-ce. Slutila sta, da je zadnji čas. Že sta zletela kvišku. Hitela sta dalje in dalje venkaj iz loga v globoko, mračno hosto. ,,Kako sta neumna! Nič se nam ne bo zgodilo!11 so se tolažili hrošči- Njihovo drevo je bilo res med zadnjimi. Zato so mislili, da otrok ne bo k njim, saj je že sonce kukalo izza hriba. ,,Otroci! Hitite! Tu je še polno drevo hroščev!11 so začuli tedaj krepki glas učitelja. Naslednji hip je hrošče nekaj streslo. Nejevoljni so hoteli zabren-čati. Pa so že popadali na tla. ,,Nikoli več ne bova videla svojih bratcev in sestric!11 je dejal invalid, ko sta z belko utrujena počivala v gozdu. Nikoli več ne! Zdaj pač leže že strti tam v logu! Njih lenoba jih je umorila!11 je odvrnila belka. Tik nje je nekaj zablestelo. Invalid ni videl, ali je bila rosna kapljica ali solza občutljive belke. Otresla sta se žalosti in utonila med zelenim biljem. razlagati tisto zadevo s posojilom. To traja četrt ure, dasi mi je takoj jasno, za kaj gre. Poznam njegovo bajto in njegove težave. „Počakajte, prišli ste daleč. Tukaj imam ravnokar neko žegnano vodo pri rokah,11 ga skušam prekiniti. To se mi tudi posreči- Mož mora izplačati neko dedišči' no. Razen tega se mu je podrl pozimi hlev. Mora se zadolžiti. Bajta je za nič, strmina prava kazen božja. ,,Jaz bi vse to na kol obesil. Saj se ne izplača živeti v tistem bregu,11 mu pravim. „Tudi jaz bi to storil, če bi bil mlajši. Enkrat so me vrgli iz tovarne, potem sem ostal bajtar. Sedaj sem prestar.11 ,,Ivaj pa obnovitvena zadruga? Tja pristopite, pa bo laže šlo.11 Potem razpravljava o obnovitveni zadrugi. O teh stvareh moj znanec ni dobro poučen. Zopet je ena ura pri vragu, ko se mož poslovi. Sedaj je zadnji čas, da se lotim dela, zakaj dopoldansko delo veliko več izda kakor popoldansko. Ne sedim niti četrt ure pri mizi, ko me zunaj spet kličejo. Toda zdaj s čisto spremenjenim glasom. Kaj je neki zopet zdaj? Pred hišo zagledam kakih trideset deklet, ki stojijo in me gledajo. Komaj odkrijem med njimi bradatega moža, ki mi razlaga: ,,Gospodarska šola smo iz Maribora. Napravili smo-izlet v Kotlje in hočemo videti tudi Prežihov vrh. Oprostite tovariš.11 Kakšne šole neki vse imamo v naši novi Jugoslaviji? Ko bi šlo za gospodinjsko šolo, bi človek razumel, toda dekleta in gospodarska šola, ta je prehuda. Dekleta so brhka, jutro okrog hiše je dobilo nov, svetel obraz. Treba je z njim govoriti. Vse hoče vedeti mladina, ki je vstala že ob treh,, ob štirih zjutraj. Kje so se godili „Samorastniki“, kje ,,Jamnica11 kje ,,Stari grad11. S črničevcem tukaj ne morem nič opraviti, zato je treba mošta. Tudi o moštu sadjevcu ni kaj reči. Nekaj grč izgine, ko da bi trenil. Dekleta zapojo, potem se pa love — vse je tako prisrčno. ,,Junija gremo v §amac,“ mi kličejo dekleta med odhodom. In spet ostanem sam. Zopet je šla ena ura, toda te ure mi ni žal. Bilo je, ko da bi kdo pri nas luč vžgal. Pes že zopet laja. že spet nosi hu-dir nekoga k hiši. In res, v veži že sprašuje nekdo: ,,Ali je poslanec doma?11 To je ženski glas. Žena me takoj izda: ,,Je doma, kar naprej,11 namesto da bi rekla, da me ni doma in da me nikoli ne bo. Zagledam žensko, ki še ni stara; ko prihaja bliže, vidim da šepa. Ne poznam je. ,,Noge nimam, že deset let. Sedaj se mi je pokvarila proteza in skoraj ne morem hoditi. Hudo je, ker sem za deklo. Prišla sem k vam, da bi mi pomagali do nove proteze.11 Ubogi ženski se pozna, da je že veliko stala, preden je prišla do nas. To so vendar tako enostavne stvari v naši ljudski državi. Zakaj so potem socialni odseki pri vsakem upravnem odboru. Ljudje tega ne vedo, če pa vedo, pa še nimajo zaupanja v te reči. Nato se je z žensko treba pogovoriti še o raznih drugih rečeh, ki so koristne, ki ti pa vzamejo skoraj uro časa. Je že tako. (Nadaljevanje na 4. strani) lll■lllllllllllllllllllalllllllllllllllllRlllmlll■llllllllalllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllIllglllllllllilllllll■llll HROŠČI Gustav Strniša TISOČ IN IN DAN (Nadaljevanje s 3. strani) Ura je pretekla, ali ta urica gotovo ni bila stran vržena. Poldne je. Ko smo ravno pri mizi, je že spet nekdo tu. Vstopi postaran možiček z okroglim klobukom in s hodno srajco. ,,Ali sem prav prišel?“ izprašuje in mežika z očmi. ,,Prav, prav!“ Kaj bi hodil po ovinkih, dasiravno moža ne poznam. Gotovo želi govoriti s poslancem. Prav ti je, zakaj pa živiš v okraju ... Stari mož se usede, nato pa iztrese svojo bolečino: ,,Star invalid sem iz prve svetovne vojne. Invalidnine pa ne dobivam nobene. V stari Jugoslaviji sem dobival, petdeset odstotkov. Sedaj sem prišel k vam, da mi pomagate, zakaj sam se nimam kam obrniti. Najprej je moral mož sesti in pojesti z nami skledo juhe. Potem sva se pogovorila. ,,Ali ste že bili na okraju v Prevaljah ?“ ,,Še nisem bil,“ mi zaupa mož. Kaj bi se človek jezil. Ljudstvo še ne pozna našega upravnega ustroja. Poti so še premalo shojene. ,,Stanujem v samotnem mlinu v Reki pod Belšakom. Med okupacijo ni bilo tako samotno pri meni. Takrat so bili pri meni partizani redni gostje. Enega sem imel tri mesece pod streho, ker je bil ranjen. Tudi Nemci so vedno stikali pri meni, a me niso odkrili, ha, ha.“ Možu se smeji izmučeni obraz. Končno sva se zmenila. Ljudje prihajajo k svojim poslancem največ zato, ker se sami ne spoznajo na uradni postopek. Ne gre toliko za intervencijo kakor za nasvete. Kam pa naj gredo, če ne k človeku, ki ga poznajo in ki so ga volili. Zato smo prijateji. Sonjek Miha iz št. Danijela se poslovi, ko se je sonce že nagnilo. Vsi pa niso tako skromni. Ko sem mislil, da bo že mir pri hiši, slišim v veži ropotati kmetico iz Kotelj: ,,Kje pa je ded?“ „Kaj pa je?“ hoče posredovati žena. ,,Deda hočem imeti. Zakaj so električarji kar naenkrat odšli iz naše hiše?“ S kmetico se poznava že iz šel' skih klopi. „Ti si predsednik odbora za elek-trifikacjo. Kakšen red pa je to? Do nas so potegnili žico, potem pa so šli na Sela. Kot da bi tam bolj stregli kakor mi. Ali nismo mi tudi plačali?" Poslanec gori ali poslanec doli, ti si za to odgovoren pa konec. Red in pravica morata biti v novi, ljudski Jugoslaviji. Navsezadnje se le pomeniva, kakor se spodobi. Posledica teli razgo- Pred davnimi, davnimi časi so po naših krajih strahovali grozoviti razbojniki. Pobijali so ljudi ter jim ropali denar in zlatnino. Nakradeno blago so potem nosili v nepristopne, samo njim znane penine doline v osrčju gozdov. — Zgodilo pa se je, da je dal cesar poloviti in pomoriti vse razbojnike. Nekaj so jih orožniki res ujeli in postrelili, drugi pa so. zbežali, še prej pa so zakopali vse svoje ogromne zaklade, da jih nihče ne bi našel. Minilo je od tedaj mnogo, mnogo let. Nekega večera je prišel v vas star, onemogel berač in prosil v prvi hiši, da bi ga vzeli čez noč. Domači so se usmilili njegove starosti in ga vzeli pod streho. Ponoči je nenadoma oslabel in približala se mu je zadnja ura. Poklical je vse domače in jim razodel, kje je zakopan zaklad. čez pol ure je umrl. Naslednji dan se je brž po vsej vasi zvedelo, da je berač razkril, kje so skrit! zla- vorov pa je seveda, da se je sonce že zelo približalo Peci. In jaz še nisem nič napisal. Medtem je prišla pošta. Od ,,Ljudske pravice" dobim telegram: ,,Pošlji rokopis takoj." Sedaj bi bilo potrebno, da bi bral tudi časopise. Zvečer je seja živinorejske zadruge doli v vasi. Jutri moram na okraj, kjer je ravno okrajna skupščina. Pojuteršnjem je seja lesne zadrug. Za danes pa še ni konec, čeravno sem nad delom že obupal in se spravil pred hišo. A na vrsti so še hujše stvari. Kakšne težave vse ima naše ljudstvo! Dva Cenjena sta prišla k hiši. Enega poznam, ker sva bila skupaj v Mauthausenu. Bil je odličen fant. Sedaj je on legitimacija za onega drugega, ki ga ne poznam. In ta go-vpri: ,,Iveka so mi zaprli zadeli črne borze, oziroma zaradi tega, ker ni priglasil blaga. Mogoče bi se dalo kaj narediti. Ni bil slab med okupacijo. Je pač smola." ,,Gotovo sta žejna, ker črna je daleč- Mošt še kar gre." Ko smo se vsi trije okrepčali, smo se lotili zadeve. „Veste kaj, za črnoborzijance se pa ne potegujem. Naša oblast še premilo postopa z njimi.. Kakšen pa bi jaz potem bil? Konec in mir besedi. Kako pa vama drugače gre?" ,,Dobro, ne moremo kaj reči," se pohvalita oba. Tisti, ki ga ne poznam še nekaj stiska: ,,Mislil sem, če bi se dalo kaj napraviti. Mi bi tudi ne gledali na kako stvar." Pri tem me mož zagonetno pogleda. Kajpada, ljudje še po starem mislijo in po starem sodijo probleme. To mu moram odločno pojasniti. Potem ga je sram. ,,Ne zamerite", mi pravi. „Jaz sem samo tako mislil". Jaz vam ne zamerim in imate prav." Potem se smejijo vsi trije, čeprav je bila njuna dolga pot brez uspeha. Nato smo se spet obrnili k vrču. ,,Pri vas mora pa tega biti dovolj, Gel dan so ljudje," menita onedva. Tudi meni diši. Tak dan te izmuči, da postaneš čisto mehak. Mogoče je to še kaj drugega. Ko sta odšla, je sonce že začelo zahajati. Zapad je zažarel visoko pod nebo in drobni, okrogli oblački, ki jim pri nas pravijo ,,hlebčki", so postali kakor korali. Sredi te luči je stala Peca kakor nemi stražnik na pragu novega sveta. Ta podoba je prerokovala lepo vreme še naprej. Okrog nas je cvetelo sadje neutrudljivo ves dan. Zvečer je močan duh po cvetju ležal okrog hiše. S hriba doli je silil vanj duh po smoli, ki je ti cekini. Vse navzkriž je letelo tja, z motikami, krampi in vrvmi, da bi si nagrabili čim več zlata. Vsa vas je bila prazna, le v majhni hiši na koncu vasi sta ostala doma petletni Tonček in triletna Marjetica. Jokala sta, ko sta videla, da gredo vsi kopat zaklad. ,,Oh, vsi bodo bogati, samo mi ne!" sta ihte vzklikala. Očeta ni bilo doma, da bi tudi on šel in prinesel cekinov. Že prejšnji dan je bil odšel v mesto po mamico, ki je bila v bolnici. Sonce je že umiralo, ko so se vaščani potihoma in klavrno vračali domov. Zaklada niso našli. Najbrž so pozabili vreči na kraj, kjer so ležali zakladi, blagoslovljen predmet in hudodelec jim je otel vse zlato. — Tonček in Marjetica sta tiho čepela na peči in mislila na zaklade, na atka, mamico, na bogastvo ... Tedaj se odpro vrata in vstopi oče, za njim mamica. Vsa vzradoščena sta zlezla malčka s peči in objela najdražji zaklad — svojo zopet zdravo mamico. že začela kipeti. Za en tak večer se že izplača prestati tak dan, ki se ravno poslavlja. Sedaj bo mir tudi pri nas. Toda že pred večerj oh lepem jezeru, da si oh tej priložnosti ohladijo svoje vroče glave, ko neprenehoma mislijo in računajo, kako hi zvišali cene pri mesu in mesnih izdelkih. Da so razmere s cenami nezdrave, so morali med razpravami priznati tudi mesarji sami, ko so izjavili, da je po ukinitvi živilskih nakaznic nastala v vprašanju cen prava polomija. Mesarji imajo namreč pravico, da sami — bržkone po lastnih potrebah — določajo cene. Posledice tega moramo v prvi vrsti občutiti na lastni koži delavci in majhni posestniki, ki smo odvisni od tega, da kupujemo meso pri mesarjih. Celovec. — Zadnje dni smo morali ugotoviti, da v vsem mestu ni mogoče dobiti niti kapljice bencina za motorna vozila in kmetijske stroje na bencin, prav tako pa izvemo iz drugih krajev, da vlada to pomanjkanje baje po vsej Koroški. Zanimalo hi nas, ali res ni nič tega nad vse važnega blaga, ali pa skušajo do-tični trgovci s tem manevrom doseči samo vigje dobičke, kot smo doživeli na primer pri sladkorju. Borovlje. (Popravek), Na podlagi zastarelega in neživljenjskega tiskovnega zakona iz leta 1922 smo prisiljeni, da objavimo naslednji popravek, ki ga nam je poslala učiteljica Ehrlichova iz Borovelj: ,,Vi navajate v naslednjih stavkih: ,,Na nagi goli že dalj časa poučuje učiteljica Ehrlich, ki je prišla na Korogko 1. 1945 kot begunka. Tu je seveda, kakor mnogo drugih njej podobnih učnih moči, takoj dobila službo. Ta učiteljica ima, kakor govore dejstva, popolnoma napačno gledanje na golo in vzgojo mladine, čestokrat zlorablja golo za svojo politično propagando in hujskanje proti sosedni državi — socialistični Jugoslaviji, na mesto, da hi poučevala otroke in jih vzgajala, kakor se spodobi." — To ni res! Res je, da sem prigla na Korogko leta 1946, kjer sem dobila službo na ljudski goli v Borovljah, da imam o vzgoji in pouku popolnoma pravilne nazore in da gole ne zlorabljam za nikake politične svrhe. Nadalje tudi ni resnična trditev v naslednjem odstavku: ,,Ko so ob koncu šolskega leta učenci dobili ZVEZA PARTIZANOV SLOVENSKE KOROŠKE izreka vsem, ki so prispevali za postavitev partizanskega spomenika v Železni kapli najiskrenejšo zahvalo! Posnemajte jih tudi drugi! Glavni odbor spričevala, iz katerih je pač razvidna njihova pridnost in marljivost, je morala neka učenka 3. razreda ugotoviti, da ima v nemški slovnici slabo oceno, namreč 4. To dejstvo njenim stargem nikakor ni glo v glavo in poskušali so stvar urediti tako, da hi hčerka dobila v tem predmetu boljgo oceno. Učiteljici so kupili lepo darilce — košaro, umetno brušeno steklenico in gest kozarcev. Pri vestnem in pravičnem učitelju to ne hi prav nič pomagalo, zakaj kar učenec zna, to zna in po svojem znanju ga učitelj tudi oceni. Omenjeni ,,učiteljici" pa je to zadostovalo, da je Doujakovi naročila, naj pride s spričevalom v njeno privatno stanovanje, kjer ga ji je tudi dejansko popravila, tako da ima zdaj v nemški slovnici oceno 2." Resnično je, da učenka Doujako-va ge sploh nikoli ni imela ocene 4 in da mi je 8 znanih družin kupilo darilo o priliki moje poroke in ne samo starši te učenke. To darilo ni bilo nobeno umetno brušeno steklo s košarico, temveč navadna steklenica s kozarci in brez košarice. Učenka Doujakova ge ni bila nikoli v mojem stanovanju in tudi spričevala nisem nobenega popravila. Res je, da je imela omenjena učenka ob koncu leta kakor tudi že vedno poprej v nemškem učnem jeziku oceno 2. V odstavku: ,,V isti — tretji razred — ki ga je zadnje leto poučevala, je hodila tudi učenka, ki izvira iz zavedne slovenske družine in je znana kot pridna in marljiva, zaradi česar jo je prejšnja učiteljica, ki jo je poučevala pred Ehrlihovo, tudi vedno hvalila. V računanju je imela vedno dobro oceno, na zadnje 2. Zdaj je pa kar naenkrat dobila oceno 5." Ni res, da hi učenka, ki izvira iz zavedne slovenske družine, imela vedno dobro oceno in bila pridna in marljiva, ker je ponavljala 2. razred. Res je, da je ta učenka imela v prejšnjem razredu, ki ga je namreč obiskovala 2 leti, nazadnje oceno 2. Res je tudi, da je sedaj imela oceno 5, ker je to zaslužila. ,,Domneva krivične ocene v tem drugem primeru je vsekakor upravičena, če zadostuje darilce za boljgo oceno". Ni resnica, ker ne dajem ocen na darila. Za resničnost mojih navedli so na razpolago dokazi šolskih oblasti." ^>XTiXijr,L5,>S!Vl’TilTiJ’TiriLriU’LJru,T3rLJ,|tj.'n..r|y.LriL.r,f.T7,.T,TAT|t..tT.TT..K’,f .rT.rT.TO.rT j,LrTT|LT*rT..y’Lnl.n,.yTi,r\rj'’>..F,y ifanka Diatmik: ] Ečmels] ke sli ike ..O, ne, cenejša bo, cenejša! To je zme-r°m tako o sv. Juriju." , Umolknila sta vnovič in dolgo ni bilo . rugega čuti nego pokanje gorečih drv 'n šumenje kropa, ki je pljuskal v žerja-vico. »Seve," je pričel spet gospodar, „mar-'kaj bi se storilo s tem denarjem — tu in Um je kaj treba; toda kravico morava 1 Vendar imeti." Deklica je vzdihnila, Mohorič pa se je sPet igral s trsko. »Cilka!" je dejal zdajci naglo, ali pol-oUsno. ,,Cilka! Kaj — ko bi se midva vze- Gledal je na tla, a vendar čutil, da se je sklica umaknila na drugi konec ognji-. a- Ko ni dobil odgovora, se je ozrl po-as' vanjo ter ponovil: »Kaj — kaj praviš — Cilka?" , tudi sedaj je bilo vprašanje brez-Uspešn0. »Nečeš?" Rejenka je zakrila obraz z obema rokama in bistre solze so ji prikapale skozi prste. Mohorič je vstal in stopil na prag; težko je sopel. Ozrl se je po nebu in z roko potegnil preko čela. Potem se je naglo obrnil k deklici. „Ti misliš še na — onega! Saj ga ne bo več, nikdar več! In iaz sem ti prestar — kaj li? Ali pa delati ne znam, ali sem ti prelen? Poglej me, če urnem delati ali ne! Da bi le vedel, za koga delam — Cilka! Če se vzameva —- slabo ti ne bo!" Stal je ob ognjišču in njegova široka postava se je videla v tresočem svitu plamena še večja, krepkejša. Rejenka je odkrila obraz in uprla za trenutek vanj svoje solzno oko. „Saj ni, da bi Vam nocoj odgovorila," je dejala počasi, skoraj osorno. „Počakaj-va — počakajva še m^o!" Odrinila je v tem posodo od ognja; on pa se je obrnil in šel v stanico. Pri večerji sta lupija vsak svoj krompir, vendar nobeden ni izpregovoril besedice; samo običajen očenaš je odmolil gospodar polglasno, rejenka pa tiho za njim. — Tako je ostalo več tednov. O snubitvi ali ženitvi Mohorič ni več zinil in Cilka še manj. Nekega dne pa je bil Tone pozvan v farovž; niti sanjalo se mu ni, čemu ga kličejo tja; nekako začudeno, ali vendar zadovoljno je poslušal, ko mu je stari častitljivi župnik razlagal, da to nikakor ni umestno in dostojno, da živita on, vdovec v najboljših letih in mlada rejenka sama pod streho da utegne to mnogo pohujšanja roditi in da že sedaj ljudje jezike brusijo ob njem. „Služit naj gre, ali jo pa omoži, ali pa se sam oženi!" je končal gospod župnik svoja opominjevanja. „Jaz tudi tako pravim," je pritrdil Tone. „Pa recite ji Vi, gospod! Mene naj vzame, potem bo pa v kraju vse besedovanje." Župniku ta odgovor ni bil posebno po volji. „Oh, tako je s to stvarjo? Tu je pa skrajni čas! Pošlji jo k meni, Cilko; jaz bom govoril z njo." Tone je veselo odšel, a župnik je zmajeval z glavo za njim. — Nekoliko tednov pozneje se je poročil Mohorič z rejenko. Celo nekoliko svatbe je napravil v vaški krčmi; jedlo se je malo, toda pilo več in pijačo so svatje plačali sami, vsak, kolikor je ukazal natančni račun. Da je nevesta bleda in tiha sedela za mizo in da se je šele malo oživela, ko so ji bili svatje posilili nekoliko kozarcev vina — to ni brigalo nikogar; saj je to mnogokrat navada taka. Pri Mohoričevih pa se je pričelo sedaj res novo življenje. Tone je bil izpreme-njen. Akoravno prej nikdar len ali zapravljiv, nego le malo lahkoživ in lahkomiseln, je delal sedaj od zore do trdega mraka, hranil in spravljal, kar je bilo moči, potil in se trudil, da so .se mu čudili vsi sosedje. „Tone bo še obogatel!" so dejali časi. Z ženo, s Cilko, sta živela drug poleg drugega mirno, zadovoljno, da ne rečemo: srečno. On je bil resnično srečen, to je kazala vsa njegova oseba vse njegovo ravnanje — a ona? Pa saj tudi ona ni utegnila misliti o sreči, o srčni bolesti; žuljava roka to kmalu zatre. In vendar je stalo nekaj kakor jesenska Ko spravljamo pridelke v kleti in kašče Zavarujmo zaloge krompirja s pravilnim vskladiščenjem Letošnji pridelek krompirja bo v Avstriji pičel, torej je pričakovati, da bo imel razmeroma visoko ceno. Zaključek, ki ga morata iz tega potegniti kakor kmet kot pridelovalec, tako tudi konzument krompirja, je, da je treba posvetiti letos posebno pažnjo skrbnemu vlaganju krompirja za zimo, da ga ne bo preveč segni-lo oz. da se njegova vrednost ne bo poslabšala skozi prekomerno poganjanje kali (cim). Vskladiščnemu krompirju naj bolj odgovarja toplota okoli 4°G, pri temperaturi pod ničlo prične zmrzovati, pri temperaturi nad 8° pa prekomerno odganjati cime (kar zmanjšuje vrednost na hranilnih snoveh), se ,,potiti in često gniti. Sveži zrak in neprevisoka vlažnost sta drugi pogoj za^Trpežnost vskla-diščenega krompirja. Dokler ne prične pritiskati mraz, pustimo okna v krompirjevo klet odprta. Pred vskladiščenjem je krompir treba vsekakor prebrali, odstraniti predvsem rjavognile in poškodovane (prerezane, obtolčene in namečka-ne) gomolje ter zemljo, ki bi se tu in tam držala gomoljev. V skladišče sme priti le suh in zdrav krompir, vseeno če je skladišče krompirjeva klet, zasipnica ali pa v zaboj nekmečkih gospodinjstev. V kleti naj krompir ne pride nad met. visoko, če ga pa drugače ne moremo spraviti noter, potem postavimo v kup vsaj na vsaka dva kvadratna metra zračnike, napravljene iz štirih tatic. Dobro je tudi, da pride svež zrak od spodaj in ob stenah do krompirja. Vskladiščenje krompirja v vrečah je tudi za krajšo dobo nepriporočljivo. Če ge klet hladna, je treba ob mrazu pogledali v klet in ugotoviti temperaturo in če je ta okoli ničle, krompir pokriti s slamo ali drugo primerno odejo. Ko postane toplejše, je razumljivo treba odejo odstranili. V skladišče naj ne prihajajo sončni žarki, pa tudi pretemna naj ne bo, kajti v temi prične odganjali krompir dolge cime. Pustimo v kleti naravno svetlobo in v strahu pred mrazom ne zadelajmo odprtin (oken) v klet z gnojem, temveč poskrbimo, da bomo v krompirjevo klet imeli dvojna okna. Potem se nam mraza v kleti ne bo treba bati. mo kašče redno in smotrno prezračili in sicer tako, da s odpiranjem oken v pomladanskih večerih ne puščamo topel zrak v kaščo, ki povzroča zgoščenje vlage na še hladnem zrnju. Žito v shrambi ne nasujmo previsoko ter s rednim prelopatenjem in vejanjem skrbimo, da se zrnje bolje suši. S lopatenjem in vejanjem mo- rebitnega hrošča tudi stalno vznemirjamo in odganjamo. V novejšem času v inozemstvu za zatiranje hrošča mešajo v žitne kupe in sicer na 1000 kg zrnja 1 kg praška Geigy-33. Ta pripravek kalivosti in sposobnosti za peko nikakor ni v škodo. 3. Ukrepi za direktno uničenje hrošča- S suho vročino od 30 do 50® G je v suhem žitu njogoče uničil vse hrošče in ličinke. Praktično vendar je večje množine težko izpostavljati hkrati tako enakomerni vročini. Okužene ali Sumljive vreče s to vročino prav lahko razkužnje-mo, Poskrbimo da pri zimskem sadju ne bo preveč izgube Obvarujmo žito pred žitnim rilčkarjem Rilčkar kakor tudi njegova ličinka (bel črviček) živita v zrnu in se hranita od moknate vsebine. Hrošč pa lahko živi tudi od moke same in od testenin. Samica zleže okrog 300 jajčec posamezno v žitna zrna, v katerih se razvijejo ličinke, ki zr-ne povsem zvotlijo. V kaščah, ki so stalno primerno hladne (po možnosti samo 4 do 5° G), je škoda po žitnem rilčkarju povsem izključena, gele pri toploti od 13° G zamorejo hroščeve samice leči jajca na zrna. Pri toploti 35 do 37° G je razvojna doba hrošča najkrajša. Toplota v naših navadnih kaščah zadostuje za razvoj dveh do treh generacij škodljivca v letu. Iz tega lahko sklepamo, kako zelo se ob zanemarjenju shramb škodljivec zamore razmnožiti. Žitnega rilčkarja zatiramo na tri načine: 1. Ukrepi v žitnih kaščah. Le-te ukrepe usmerimo na podlagi dejstva, da hrošč ne more leteti po zra- ku in da se škodljivec po odstranitvi žita iz kašče zarije in skrije v špranje tal, sten in stropov, že pri gradnji kašč bi se morali ozirati na to, da bi bile vse stene in tla shramb brez špranj, če se te slučajno že nahajajo v kašči, jih zalijmo s primerno maso (cementom). Za uničenje hrošča v okuženih stenah in tleh je ta najpreje temeljito pospravili in ošnažiti ter nato temeljito poškropiti s škropivom )10< % iGrodyl-Neu. Počasneje a trajneje deluje škropljenje kašče s tekočim Geigy-33 v 3 odstotnem razredčenju. Pazimo na vreče, v katerih prenašamo žito in moko od drugod in razkužimo te po potrebi v vročini ali žveploogljikovem plinu. Skrbimo tudi pri urejevanju kašč za primerne možnosti prezračevanja! 3. Ukrepi pri shranjevanju ž'ta- Hlad in suho zrnje znatno onemogoča razvoj škodljivca. Glejmo, da bo- Menda ni več družine, ki bi se za zimo ne založila z jabolkami in hruškami. Nekateri shranjevanje teh za zdravje otrok in 'odraslih tako važnih sadežev prav dobro razumejo in imajo še v juniju okusno sveže sadje. Seveda je to odvisno od sorte, toda ravno toliko od pravilnega shranjevanja. Pri zimskem sadju je merodajno za njegovo trnežnost na splošno tole: 1. Obiranje sadja raz drevje šele, ko je drevesno zrelo — takrat ko se pecelj brez posebnega truda odloči od rodnega lesa. Kdor trga prej, ne škoduje samo rodovitnosti drevesa, temveč tudi ne bo imel trpežnega sadja. 3. Takojšnje sortiranje sadja — črvivo, od škrlupa napadeno in poškodovano sadje (brez peclja, obtolčeno) ločiti od lepili neprezrelih sadov. 3. Sadno skladišče (klet, zaboji, lese) je treba razkužiti, pomiti z 3 do 4 odstotno sodino raztopino in temeljito prezračiti. Za skladiščenje je treba sadje razdeliti po sortah. Kdor ga ne more shraniti v zabojih ali na lesah, ga shrani na kupih, ki pa ne smejo biti višji od 80 cm. Shranjevanje na kupih naj se meji le na trde, neobčutljive sorte (bobovec). Da sadje ne bo zgubilo preveč na teži, da ne bo ovenelo in se koža ne bo zgrbanči' la, da nadalje ne bo gnilo in ne ples' nilo, boš moral skrbeti, da bo shramba temna, hladna, zračna in nepre-vlažna. Pri temperaturi 3 do 4° nad ničl° je zguba na teži skozi dihanje sadja in gnitje najmanjše. Nižja temperatura za Zimsko zlato parmeno, Ontario, Boskopskega kosmača, Kanad-ko in Zlato reneto ni prikladna, ker meso porjavi in sad tudi na okusa trpi. Važno je, da se sadje po trgatvi čim prej ohladi na to temperaturo in da tudi ostane v tej temperaturi. Kar tiče zračne vlage v sadni kleti, prija sadju približno ista vlažnost kot krompirju (80 do 85 %)-Potreba po regulaciji zračnega obtoka je v sadni shrambirazumljiv® nujna. Trpežnost sadja je po letinah, legi in gnojenju zelo različna in se zato pogoji za čini manjšo izgubo skozi gnitje in druge razkrajalne procese ne dajo normirati. Treba je pač vedno stopiti v sadno skladišče in sadje pregledati tudi, če si mu dal vse pogoje za daljšo trpežnost. Dva škodljivca na fižolu in grahu Grahar (Erbsenkafer) zleže jajca že na mlade stročke ali celo cvetne pestiče na prostem. Fižolov ali bobov hrošč (Speise-bohnenkafer) položi jajčeca vendar skoraj izključno šele v shrambi no zrna fižola ali boba. Zatiranje: Na prostem (predvsem pri senca med njima, in to je bilo šimnovo ime. Tega nihče njiju ni izpregovoril, in če je kateri sosed ali znanec omenil o njem, je dejal Mohorič: „Mrtev je, mrtev!" Pa vselej ga je spreletelo kakor neznosna skrb, kadar je to govoril. Tako je minilo spet eno leto in mlada Mohorička je že zibala prvega sinka. Žetev je bila tu in vročega popoldne sta delala oba, Tone in Cilka, na njivi pod hišo; ona je žela, gospodar pa je na kolcih vozil samotež snopje do kozolca; otrok je ležal v robec zavit v razoru v senci dveh snopičev. „Hej, Cilka!" ie zavpil zdajci nekdo s steze, ki je držala kraj njive navzdol. Mohorički je pat srp iz rok in bela v obrazu kakor novo platno se je sklonila kvišku. „Jezus, Marija! — Ti si — Simon!" ,,Da, jaz!" je klical oni veselo in si obrisal pot z zarjavelega lica. „Pa kaj se strašiš? Ali si mislila, da sem že mrtev?" „Da, mrtev, mrtev!" je ponavljala ona za njim, ne -da bi znala, kaj govori. Stopil je bliže in v tem ugledal otroka v razoru. Osupel, prestrašen je obstal. „Kaj pa — ta? Čigav je?" „Moj!" „Tvoj? Tvoj?" je zaklical Simon. V tem je pripeljal Tone svoja kolca preko njive in šele nekaj korakov pred onim stoječ spoznal brata. „Kaj ti si, Simon?" je vzkliknil in tudi njemu je bilo, kakor bi ga železna pest grabila za srce. A takoj je bil spet miren. „Vsi so dejali, da si umrl; in sedaj si tu! Pozdravljen, Simon— Rekši mu je ponudil roko. „Pa ta — ta — kaj pa ta?" je kričal oni, kažoč Cilko in. otroka. „To je moja — moja žena! In moj otrok!" je zavrnil Mohorič z mirnim glasom. „Tvoja žena?" Pogledal ga je divje in sovražno; misliti je bilo, da pograbi brata za vrat. „Haha!" se je zasmejal hripavo. „Za doto sta pa vzela kar sem jaz pustil; in morda bi še nekaj dala, za nekoliko maš kajne, da bi ostat jaz tam doli in trohnel v kakem jarku!" Stisnil je zobe, da so zaškripali, se zasukal prav po vojaško na desni peti in odšel po stezi navzdol. Tone je naložil vnovič voz in odpeljal pšenico. Cilka pa je žela dalje. Bila je kmalu na koncu in Mohorič je prišel po zadnje snopje. Naložil ga je lepo na vo-zič, da je ostala v sredi mala votlina, in tja je dal otroka počasi in varno ter ga odpeljal proti vrhu. Žena je šla za njim in šele sedaj so se ji utrle solze. Toda otrla jih je takoj in pogled, s katerim je zrla za možem in za sinom, je bil tako jasen, tako žarek kakor jutranja zora. — Simona ni bilo več blizu, a teden pozneje je dobil Mohorič njegovo tožbo, po sodišču vročeno, zaradi posojenih pet sto goldinarjev. „Z grunta naju spravi!" je rekel Tone svoji ženi. Ona ni vedela odgovora. Po večerji, ko je otroče zaspalo, pa je stopila k možu, ki je sedel za mizo in zamišljeno pušil tobak iz kratke pipe, ter vprašala: „Pa kaj, če naju spravi z grunta? Gostovala bova na tujem in delala kakor sedaj! Saj nama ne bo slabše!" On jo je pogledal z mrkim očesom. „Ali otrok! Ta ne bo imel doma!" „Če bo priden, bo živel lahko in dobro. In jaz imam tudi še nekaj v gruntu, kar mi ne odide." Tone je uprl glavo v obe roki; pri vsi skrbi in bolesti je bil vendar tako srečen, sedaj bolj nego kdaj prej, kajti vedel je, da mu žene ne izneveri nihče na vsem svetu. Simon je res hotel zvršiti svojo osveto: prodaja Mohoričevega posestva je bila že oklicana. Toda tisto nedeljo, ko je birič pred farno cerkvijo naznanjal to ljudem se je sprl išimon ves vinjen v krčmi s trškimi fanti in konec je bil ta, da je obležal v veži nezavesten z razbito črepinjo. Prevideli so ga še tisto noč, proti jutru pa se mu je vrnila zavest in potem je poslal po Mohoriča in njegovo ženo. Prišla sta takoj. „Sedaj pa res umrjem — Tone," je šepetal ranjenec, „sedaj pa imejta mojo doto —vso, vso —vsa naj bo vajina." (Dalje) graharju) : Po cvetenju škropiti f>b prašiti z gesarolom ali Derris-pri' pravki ter to delo ponoviti po ošinit* dneh. 3. V shrambi: a) Ureditev, zdravih, zračnih, sU" bili in nepretoplih shramb. h) Namakati napadeno seme en® uro v vroči vodi, katere toplota n®J znaša 60° G ali pa uničevati škodljiv ca s suho vročino ( v peči itd.) pr* toploti 50 do 55° G. Takojšnje shift' jenje in posušenje po namakanju i*1 uničevanju z vročino je nujno p°' trebno. Ta način zatiranja uporab6 * * * * le za manjše količine. c) V nepredušnem sodu pustit' na zrnje vplivati /veploogljikov pi*n (500 kub. cm na hektoliter vsebioe soda) 34 m pri toploti 30® G. Ta na' čin zatiranja je uporaben samo z® docela dozorelo zrnje. Največ ”, dvetretjini soda napolniti z zrnje*11' Velika nevarnost ognja! č) Uporaba doti kalnih sredsdev' Ta način je najenostavnejši in id1, tudi obrambno moč. V sodu oz. pi"^ za splošno prašenje žita prašimo n®' padeno zrnje s pragivom Geigy*^rfJ Na 400 kg zrnja rabimo 100 gr. Pra' šiva. 'i) nimo nem, Graharjevega hrošča odst*1 * 3 * *® z zrnja, ki je hranjeno na hi® tudi s presevanjem na reš*^1' i«c Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: lovec, Gasometergnsso 10, lelofon 1624/4. vsebino odgovarja: Hado Janežič. Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalserg®^ 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: genfurt 2, Postschlielifach 17. C«* Z*