47. številka. Trst v torek februvarija 1904. Tečaj XXtX Izhaja t na k dan iudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob S. uri zjutraj. '•»*»ezne številke *e prodajajo po 3 novi f6 stotink) • xnoph V>t>akarnah v Tr*tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Jelji. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. naročbe sprejema uprava lista „Edinost", • ha M»onci provzročili potopljenje treh vojnih ladij ruskega vladivostoškega ladijevja. LONDON 15. Vesti iz japonskega vira javljajo, da so ce v morski cžini med otokoma Je^o in Nippon potopile tri luske vojne ladij,e vladivostoškega ladijevja, ker »o zadele na m ne, položene po Japoncih. LONDON 15. Privatne vesti iz Vej haj-veja javljajo, da se je v zalivu Ljaotung vršila huia bitka med Rusi in Japonci, ker s» se-i nji skušali izkrcati čete. Japoncam se ta namera ni posrečila in je bilo nj h ladi-jevje cdbito. PARIZ 15. Iz Pekinga brzojavljajo, da se je ob reki Jalu vršila bitka med ruekimi in japonskimi predstražami. Rasi so Japonce premagali in ujeli 80 japonskih vojakov. PKTROGRAD 15. Finski Benat je od-p js.al carju udanostno brzojavko, na kar ee je car Nikolaj brzojavno zahvalil. VARŠAVA 15. Vseučiliščni dijaki priredili so velike patrijotične demonstracije. LONDON 15. Brzojavka nekega an-gležkcga častnika, ki je ravnokar dospel iz Dalnjega javlja, da po sibirski železnici neprestano voiijo vojaški vlaki v vahodno Azijo. Na vožnji iz Mukdena do Moskve je srečal dotični častnik 44 vojaških vlakov. BEROLIN 15. Govori se, da vlada z cz rem na neutralnost Nemčije ne dovoljuje prehoda ruskih vojnih ladij skozi cesarja V Ijelma kanal. DUNAJ 15. V tukajšnji ruski cerkvi je bila včeraj služba božja, na katerej so s t vrš le molitve za zmago ruskega orožja. Službe božje bo se udeležili tudi jugoslovanski visokošolci, ki so imeli preko prs slovansko trobojnico. Po končanej službi božji b i so dijaki v sprevodu pred rusko posla-n štvo, kjer bo peli ruBko narodno himno in po črnogorskemu knezu Nikiti zloženo himno »Onam* onamo !« Od tu šli bo vieokošolci pred francosko poslaništvo, kjer bo odpeli marsiljezo. TIENĆIN 15. Rusi pomnožujejo 9vojo vojno moč pred Kulunom in .Jeno ter poja-čujejo pc-Bian ško Btražo v Pekingu. Posadka v N.unČvangu je zelo močna. Japonci PODLISTEK. i« Teodora. Povest Hrvatski *pisal ETg-enij Kumirič. prevel J. Prvi del. — Jiecimo : trideset goldinarjev — je odgovorila Malvina ljubeznjivo. Kapitan je začel računi ti sam pri sebi ter je zaključil: — Imate prav ! Na Kanji se s sto goldinarji lahko lepo... .— Otroka bi vam bila zdrava in vesel«____ — Seveda, čisti zrak, svetloba... — A tukaj vse smrdi, povsod je temno... — To je vse lepo, a kje naj najdem odgojiteljico ? Nimam časa, polne roke dela. — Verujem vam — je rekla Malvina, pordečila in povesila oči k tlom. Dakič jo je pogledal, zavihal si brke, pokašljal in se posilil: — Gospića, da vam povem resnico, tukaj ne prepuste nobenega nepovoljnoga poročila, da pokažejo na ta način pred Kitajsko, da je njihova vojna moč nepremagljiva. (Zato pri hajajo v svet vesti o samih japonskih »zmagan«. Op. ured.) Inuzemci se boje učinka, ki bi ga mogla imeti ta politika pri urojen-cih, ker Kitajci 60 že nemirni. Juanšikaj in drugi tako in tako že izražajo željo za zvezo rumenega plemena. LONDON 15. Reuterjev biro javlja iz Tokija: Zdi se, da še vedno križarijo ruske Indije ob obali otoka Jeso. Ni ša dementirana vest, da so Rusi razrušili neko mesto. LONDON 15. Reuterjev biro javlja iz Tokija, da je tam izzvalo veliko zadovolj-noBt prijazno držanje nemškega časopisja. LONDON 15. »Daily Mailc javlja iz Port Arturja : Službeno se potrjuje, da bo izkrcali Japorci pri Talienvanu »>00 mož, ali so jih kozaki 4-10 pobili, a ostali (190j so zbežali nazaj na ladije. LONDON 15. »Dailv Mailc javlja z Niunčvanga : Službene brzojavke trdijo, da so izkrcali Japonci večje oddelke svojih čet pri urdbah zaliva Duf. Rusi so jih pustili da so se iskrcali, a potem so napadli na nje in jih večji del pobili; samo majhen del je mogel pravočasno zbežati. SREDEC 15. Včeraj so bile po vseh cerkvah Bolgarije službe božje za vspeh ruskega orožja. Bolgarski »Rdeči križ« je sk'enil odposlati o zdravnike in 5 postrežnic boln.kov v službo ruskega »Rdečega križa«. SOEUL 15. (Reuter.) Tukajšnji japonski poslanik je svetoval korejskemu cesarju, naj da zapreti Yi-yocg vika, ki je velik prijatelj Rusov. SOEUL 15. (Reutar.) V Kapsan, na gornjem toku reke Jalu, je prispelo 2000 mož ruskih čet. Č1FU 15. (Reuter) Pretekle noči je zapustil luko Port Arturja del ruskega ladijevja. JINGKAU 15. (Reuter.) Anglija je zahtevala od namestnika Aleksejeva objašnjenja radi zadržanja anglešk h ladij v Port Arturju in je ob enem zahtevala, da iste izpust . JINGKAU 15. (Reuter.) Namestnik Aleksejev je odgovoril angležki vladi, da je zadržane adije Bedaj izpustil ; iste da je zadržal zato, ker bo se nahajali na njih japonski podaniki. To objašnjenje namestnika Aleksejeva se ne smatra zadovoljivim. LONDON 15. (Reuter.) Vsled napada Japoncev na Pcrt Artur odredil je namest- —M^B——■—»————SSSS* moji mali sti ee mi pritoževali čez vašo sestro, a za vas sti rekli, da ste dobra ; — — — kaj hočem sedaj ? Gospića, ako bi vi hotela... verujte mi, lepo je na Banji. Imam hišo, vrt... — Gospod, jaz nočem govorit5. Poča kaj te malo, prinesem vam svoja spriČavala, videli boste... — Hvala, je še čas. Torej bi hoteli vi ? Dam vam sto goldinarjev na mesec, hiša na Banji vam je na razpolago. Vi in moji mali boste lepo živele. Tam ni draginje. Pojdete na Banjo, kadar vam drag^o: jutri, še danes. Hočete-li ? — Dobro, gospod ! — je privolila Malvina in mu podala belo, polno in toplo roko. Dihala je naglo, srce jej je mečno bilo cd radosti. — Torej sto goldinarjev mesečno ter vsa skrb vaša. Od teh denarjev izplačate sebe, hranite Bebe in otroka, njima obleko, knjige —, me umejete ? — Kako ne bi ? — A kedaj pojdete na Banjo ? — Ako želite, še danes. ni k Aleksejev, da morajo vse civilne osebe zapustiti Port Artur. LONDON 15. (Reuter.) Po|5oči so Pori Artur, Dalnij in obala KvaSlunga v polni temi z ozirom na mogoči nfc|«d torpedov in vojske. Iz ogrske delegacije. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 15. V današaji plenarni seji ogrske delegacije je poslanec Rakovsky in-terpeliral ministra za vnanje stvari, da li je red, da je izostal nameravani pozdrav FML. barona Steiningerja italijanskemu kralju o priliki lanskih italijanskih vaj v Vidmu ter da je bilo temu povod dejstvo, da bo bile takrat v Italiji pod italijansko zastavo množiče avstrijskih državljanov, katere so pred kraljem demonstrirale ter da je kralj vsprejel deputacije '"stih ; nadalje ako je res, da so o teh vojaških vajah velike italijanske vojaške čete prestopile avstrijsko mejo, vsled česar je bila vojna uprava prisiljena odposlati vojaške čete k nadzorovanju meje. Interpelant povprašuje ministra, kaj misli ukreniti, ako je vse to res in kako misli te stvari spraviti j v soglasje z dotičnim pasusom v svojem ekapozeju, kjer govori o italijanskem iredentizmu. Slednjič povprašuje interpelant, kako miBli minister preskrbeti zadoščenje na ta način žaljenemu ugledu našs monarhije in kaj misli storiti, da se kaj tacega ne bo ponavljalo v bodoče. Sekcijski načelnik Muller je izjavil, da bo m nister na to interpelacijo odgovarjal v jutrajšnji seji. <) razpravi proračuna ministerstva za vnanje stvari je ve? govornikov izjavilo svojo zadovoljnost nad tem, da se monarhija i nasproti rusko-japonski vojni drži stroge nev-| tralnosti. Okoliczanv, Rakovskv in Zichv so pro-! testirali proti izvrševanju veto-prava. Ministerski predsednik grof Tisza je I opravičeval tozadevno postopanje ministra za ! vnanje stvari. DUNAJ 15. V seji odseka četvorice ogrske delegacije je državni finančni minister baron Btirian izjavil, da bi bilo sedaj prezgodaj za določitev popolnega teksta za grško vstočno autonomijo, vendar more spo-I ročiti, da temelji isto na teh-le glavnih načelih: Avtonomija v cerkvenih in šolskih zadevah je trojna in sicer: cerkvene občine, dijeceze in jedna centralna šolska in cerkvena oblast. Nadalje se vsprejme načelo samoobda-čenja. Delokrog svečeništva in posvetnjakov, imenovanja škofov in volitev dušebrižnikov je popolnoma določena. Minister je na to sporočil, da se dela tudi na razširjenju občinske avtonomije. Po dtljšej razpravi, katere se je udeležil tudi ministereki predsednik grof Tisza, je bil okupacijski kredit vsprejet. brzojavne vesti. Volitve v dunajski zdraviliški zbornici. DUNAJ 15. Pri konstituirajočem zboru dunajske zdravniške zb jrnice, kije bil danes opoludne, je bil primarij dr. Ewald izvoljen predsednikom. Razstava v Milanu. DUNAJ 15. ^Razstava, ki se je name-rovala prirediti 1. 1905. v Milanu, priredi se še-le v spomladi 1. 1906. Bolezen primasa Vaszarjja. BUDIMPEŠTA 15. Stanje kardinala Vaszarvja se stalno boljša. Velik požar. L V O V 15. V nekem predmestju Bo-lechowa je v nedeljo popoludne zgorelo 40 hiš. Nesreča na železnici. BRUSELJ 15. Danes ob 8. in pol uri zjutraj sta blizu severnega kolodvora trčila skupaj dva vlaka. Jedna oseba je bila ubita, 7 njih pa ranjenih. Švedski kralj na Dunaju. DUNAJ 15. Švedski kralj dospe dne 24. t. m. ob 3. uri pop. na Dunaj. Izgredi štrajkovcev t Barceloni. BARCELONA 15. Štrajkovci okušali zažgati delavn'ce tovarne vozov. Načelnik policije je nasproti guvernerju izrazil mnenje, da je čas najostreje nastopiti proti štrajkovcem. Razdelilo se je mnogo letakov, v katerih se štrajkovci ščuvajo proti meščanom. — Dobro, ko se ohladi. Okolo šeste ure pošljem vam kočijo, pripeljete se na obrežje, potem pa z otrokoma domov. Ah, sedaj mi je odleglo ! Kapitan jej je stisnil desnico in izišel veselo. Malvina je odišla iz »ravnateljstva« v svojo sobo in sela na stolico. Kar trepetala je od radosti. Pred hišo, v kateri je bil zavod, sta se Brečala Dakič in Berta. -- Oh, iščem vas, drago mi je, da sem vas našla. Strašno, grozno ! Ve3te-li, da Bta vaša otroka zbežala iz zavoda ? A sedaj sta na ladiji; bila sem na obali, iščem vas, opazila sem na ladiji Lucijo, poklicala sem jo in jej rekla, naj pride ladijca po mene, da želim govoriti z vami. Teodora se mi je posmejala in odvrnili sti mi, da vas ni na ladiji, da ste... — Da, bil sem v zavodu. Gospića, umirite se; jaz sem že vse uredil. — Kaj ste uredili ? — se je preplašila Berta. — Govoril sem z vašo sestro, ona odide ie danes... — Danes ? Govorite ! Stusko-japonska vojna. Po porcčilih v židovskih covinali, ali, kakor j.h imenuje »Politik« »gelbe Preske« (rumeno novinstvo), bil bi do sedaj tek vojne sledeči : Japonci so napadli po noči speče Ruse; uničili so jim ob tem »junaškem napadu« mnogo ladij, a Japoncem se ob tem »junaškem napadu« ni zakrivil niti las ldrugega dne so Japonci zopft napadli Rusa v Port Arturju. Japonci so se približali 3 milj« trdnjavi, streljali so izvrstno, pokončali so mnogo Rusov, potopili mnogo ruskih ladij, poškodovali so Rusom trdnjavo, a po eno-urnem boju eo se zmagonosco povrnili na široko morje. Tudi sedaj se ni zakrivil Japoncem niti en las, ker ruski topovi niso nesli tako daleč, da bi bili mogli zadeti junaške Japonce. Po tako sijajni japonski 7niagi je več nego naravno, da so morala »rumena poročila« prinest?, da so Japonci vzeli trdnjavo Port Artur, vjeli glavnega poveljnika Aleksejeva.....porušili popolnoma rusko brodovje.....in že so morda lahkoverni — Na Banjo z mojima otrokoma. — Ali... — Ona jima bo odgojiteljica — Infamno ! — je kriknila Berta ; videča, da je na ulioi, ni hotela, da pade v nezavest, zato je pohitela v hišo, poletela po stopnicah, naravnost v Malvinino sobo, kjer je zavpila: »Izdajstvo«. Padla je v nezavest in se zgrudila na divan. III. V istrskem mestecu Banji je glavna ulica cesarska cesta, vodeča z Reke v Istro. Nad cesto nabralo ee je okoli dvajset lepih hiš, a pod njo, VBe do morja, stoji kup človeških bivališč, vse pomešano, streha nad streho, vsako pročelje proti drugemu vetru, jedno belo, drugo sivo, očmelo. Bil je poleten dan, mestece se je lepo solnČilo, po oknih se je sušilo perilo in te majalo na lahko na jutranji sapici, ki je pihala z morja. Pred mestecem je bilo nekoliko ribiških ladije, malo oddaljenih od kraja, a nad njim so zeleneli vinogradi, kostanji, oljke in lovorovi gojzdiči. (Pride še.) ljudje pričakovali senzacijonalno vest, da so rumeni vojaki že pred — sveto Moskvo. Kedor pa je bil vojafc, se je gotovo^ smejal takim poročik m. Da bodo č.tat^lji prepričani, kako gro-j zovi t > so bili naiagani, opozarjamo jih samo na sledtče : Ako se jaz s kom pretepam, kedaj zbe- | žim i Ako sem močnejši od svojega nasprotnika, čemu neki bi jas bežal? Ćemu naj bi j bila bežala japonska fljta, če je niso mogle I ruske krogle doseči niti na 3 milje da- ! Ijave ?! A kedor je bil pri mornarici, ta ve, da topovi bojnih ladij nesejo 5 milj daleč, a topovi iz trdnjav nelih 10 milj in se dalje ! Iz tega pa tudi lahko sklepamo, kako dobro se je moralo Japoncem goditi pred trdnjavo v daljavi 3 milj, ako so ruska žrela metala med Japonce — mesto krogelj — sladko mano ! A iz teh »rumenih poročil« smo vendar nekaj izvedeli: 1) da se japonski zavratni napad na trdnjavo ni posrečil niti takrat, ko ni bila niti napovedana še vojna in ko so Rusi se lepo »molili, spali in plesali«, temveč da so odnesli Japonci že o prvem za-vratnem napadu — razbite glave. Koliko je bilo uničenih in potopljenih japonskih ladij, ; to skrivajo »rumena poročila« ; jedino Rusi so bili toliko pošteni, da so natanjčno navedli svoje izgube — o izgubah sovražniko- 1 vih pa so prepustili, naj sovražnik sam poroča, če ima toliko »junaštva«, da ne bi prikrival resnice. 2) Tudi ob drugem naskoku Japoncev bile eo nekatere ruske bojne ladije nekoliko poškodovane, a trdnjava ni trpela prav nič. Da se je moralo Japoncem ob tem spopadu presneto slabo goditi, priča dejstvo, da so po enotirnem boju pobegnili z bojišča I V bitko pri Ćemulpo, kjer naj bi bili Japonci potopili ruski križarki »Korejec« in »Varjag«, ne moremo toliko časa verovati, dokler nam Aleksejev ne bo poročal, kakor tudi ne v bombardiranje gornjega japonskega otoka. Da smo taki »Tomaži«, v to nas sili tudi oko nost, da Rusija ka] rada naznanja svetu svoje lastne izgube, a previđao zamol-čaje nasprotne izgube, in tudi Bvoje lastne vspthe. Čemu to? Kak namen? Ni-li morda tudi to možno, da Rusija nalašč poroča tako, da bi ne prišel Japoncem na pomoč kak prijatelj, dokler nima še Rusija zbranih vseh svojih sil na skrajnem Vztoku ? Chi vivri( vedrii. In kedo trosi v svet te lažnjive vesti o zmegah in porazih ? V prvi vrsti so Zidje, kater:m noče Rusija dovoljevati, da bi sesali ruskemu narodu mozeg. Za Židi prihajajo Anglež , ki so se pokazali take junake v južni Afriki in ki se kar tresejo, kaj bo z njimi v ladiji, ko Rusija zmagovalka ponudi svOjO reš lno roko zatiranim Indijcem! Anglež «a poročila že sedaj naglašajo, da so one, zlagane vesti o ruskih porazih napravile med indijskim narodom grozovit utis in da je že uničena pri njih vera na nepremagljivost Rusije! l>a se nahajajo v tej družbi tudi Ma ljari, ki so že o prvem spopadu videli iz Pešte Port Artur v ognju in Italijani, ki so kar čez noč odstavili Aleksejeva, mislimo p prav lahko, ker prav Rusija je tem »kul-turovcem« na potu. da niso nas Slovanov že požrli v žlici vode! Rusija je nepremagljiva : to je naše prepričanje in taki mirno pričakujemo nadalj-mh dogodkov — v čast in slavo Rusije in — Slovanstva ! A še na nekaj drugega moramo opozoriti naše čitatelje. Proti sveti Rusiji ne nastopata sedaj samo kroglja in meč, temveč Rus o hočejo tudi gospodarski uničiti — japonski zavezniki. Da bi kolikor uiožno zmanjšali vrednost ruskih papirjev in pov-*d gaili kolikor možno vrednost japonskih : na to deiajo borzni špekulantje! Na fran-euzkem trgu je zel6 mnogo ruskih vrednostnih papirjev, na angležkem trgu pa mnogo japonskih. Angležki špekulantje skušajo z izm.šijerf mi japonskimi zmagami vzdigniti vrednost japonskih vrednostnih papirjev in tako skuša o tudi franoozki borzni igralci s kaao senzacijonelno vestjo dvigniti vrednost ruskih papirjev na francozki borzi. — Zato pa moramo biti zelo previdni in prav malo verovati takim vestem, pa naj so prišle s tega ali (nega borznega trga. ko nimajo vendar druzega namena, nego špekulacijo. Iz vsega navedenega sklepajo lahko čitatelji, Ja vestem, ki prihajajo od sovražnikov Slovanov, ni smet: verovati ! Tako tudi ne oaim, katere pošiljajo v svet borzijanci. M Slovani smo vednj verovali v moč Ru- sije ; verujmo tudi sedaj le onim vestem, katere prihajajo iz Petrograda in ki nosijo na sebi znak oficijelnosti. Premogočna je sveta Rusija, da bi ee morala posluževati lažij v dosego svojih namenov, kakor so delale in delajo druge države. »Bjže carja hrani, Silnej državi, Carstvuj na slavu nam!« doni danes ob gromenju topov iz ruskih prs — na skrajnem Vztoku. »Vedet a«. Slovanske simpatije za Rusijo. Češki poslanec Klofač je te dni — Kakor že na kratko omenjeno v našem listu — v imenu večih narodna-socijalnih društev odposlal »Slovanskemu klubu« v MoBkvi pismo, v katerem se izrekajo ruskemu narodu simpatije Cehov v boju proti rumeni rasi. Ob enem javlja to pismo, da je, ako pride poziv, na stotine čeških dobrovoijcev pripravljenih priskočiti na pomoč Rusom. V Belemgradu vlada veliko razburjenje radi rusko japonske vojne. Vse novine govore o tej vojni. Vladna »Samouprava« pov-darja, da je ta vejna posledica intrig slovanskih neprijateljev. Vladni list izjavlja Rusiji, veliki svoji prijateljici, slovanske simpatije in poživlja Srbe, naj molijo Boga za zmago ruskega orožja. Meščanstvo Belegagrada je odposlalo depešo na ruskega carja, v kateri izjavlja simpatije za ruski narod in želje za zmago ruskega orožja. Depeša pravi, da vsi Slovani molijo Boga, naj bi zaščitnik SlovanBtva zmagonosno izišel iz te vojne. Tega da je želeti v interesu bodočnosti Rusije tembolj, ko je ista obdana od sovražnikov Slovanstva. Dne 13. t. m. je bila v katedralki služba božja po inicijativi ruskega odposlanstva. V Bolgarski se darujejo svete maše po vseh cerkvah širom dežele za zmago ruskega orožja. Tudi resni poljski listi se obračajo z resnimi posvarili na poljske šoviniste, ki bi hoteli tudi ta povod zlorabiti za izjavljanje svoje mržnje do Rusije. »Gazeta Narodowa« pravi, da ta vojna ni le vprašanje Evrope. Poraz Rusije bi pomenjal zatvorenje Evrope v nje lastne ozke meje in zapretje vseh poti na zunaj. Na zapadu za Atlantiškem oceanom raste panamerikanizem, ki gradi vedno veče jezove proti evropskemu materijalnemu eksportu. Poraz Rusije bi postavil enake jezove na Vztoku. In vendar smo mi del Evrope, in vendar sta evropska kultura in evropska trgovina tudi naša. In če so Evropa in evropski interesi v nevarnosti, se ne smemo dajati voditi le od simpatij. »Czas« piše: Bilance sedanje vojne, v kolikor gre za naš narod, ni težko določiti. Vsled našega položaja je z usodo ruske vojske spojena usoda tisočev Poljakov, ki služijo v njej. Posledica temu položaju je, da bodo težke gospodarske posledice vojne morala skupno nositi z Rusijo tudi poljeka ozemlja, ki se nahajajo pod žezlom, isto tako tudi poljsko prebivalstvo. To sti dve dejstvi. Njima se priključuje še tretje, istotafco neoporečno dejBtvo, da bi ob našem položaju vsaka japonska manifestacija pomenjala — lahkomišljenost. Kdo je zakrivil ? Ima-1 i Japonska nade do zmage ? Knez Uhtomski, ki je svroj čas spremljal ruskega carja na njega sibirskem potovanju, ni navdušen za to vojno , ker se drži stališča, da v tej vojni Rusija ne more nič pridobiti. Vendar se tudi oa ne boji, da bi Japonska zmagala, ker se nje moč veliko pretiruje. V pogovoru z nekim sotrudnikom „Frankfurter Zeitung", je izjavil knez, da je Japonska izključno kriva na sedanji epizodi. Ona je hotela to vojno in se je pripravljala nanjo leta in leta. Japonci s 3 čez mero ponosen nsrod. A sedaj ne morejo pozabiti, da so za časa boksarske ustaje v K i taj u igrali toli smešno ulogo. Zato trebajo sedaj kakega večega vspeha za svoj ugled. Knez Uhtomski abs jlutno ne veruje v trajen vspeh Japoncev. Ti so, kakor vsi Azijati, hrabri do besnelosti. dobro vežbani in disciplinirani, ali so ob enem nesposobni za prenašanje naporov. Po marširanju 25—30 kilometrov cepajo kakor muhe, so popolnoma demoralizirani, a prvo, kar mečejo cd sebe, je — puška. Njihova konjica ne odgovarja nikakor. Slednjič je tudi razlika rase med ruskimi in japonskimi Četami tolika, da ne more priti do rednega vojevanja. Japonska ne bo pobirala sadov. Japonska opravlja posle — Ameri-kancev. Kako lažejo!! Znan mi je neki lažnik, ki se tako laže, ki tak«? prepričevalno govori izlagane novice, da slednjič sam veruje. Tako delajo te dni tudi razni informacijski uradi raznih držav, ki zbirajo po vsem svetu vesti o dogodkih na skrajnem Vztoku, da jim slednjič ti uradi sami verujejo, da si je in mora biti jasno že na prvi pogled, da je vse le zlagano. V vrtinec teh lažij prihajajo tudi pošteni slovanski listi. In čuditi ee ne smemo, če tudi kak pšten Blovanski urednik zagaža ob najpošte-neji volji, da bi koristil Slovanstvu tar pada tudi on med »rumene poročevalce« in škoduje temu, kar mu je sveto. Da pa lažniki izgube tudi glavo in lažejo tja v en dan brez VBakega pomisleka, o tem se vsakdo prepriča sam. V nekem listu smo čitali zatrdilo, da dobiva poročila z bojišča. Pomislite, ljudje božji! Vzemimo,da bi bil »korajžn;« poročevalec res navzoč v bitki (kar pa je izključeno), denimo, da bi potreboval za brzojavko, v kateri bi opisal bitko, samo sto besed, stala bi ga brzojavka samo 970 kron, ker vsaka beseda iz Japonske v Avstrijo stane 9 kron 70 stot. Nadalje smo čitali v nekem listu, da brzojavka, ki je bila oddana tega in tega dne, bila je že v uredništvu sem iz Japonskega v nekoliko urah ! Geografija ! — Danes smo v Trstu 15., a v istem času imajo na Japonskem 16. meseca, ker je med nami in njimi jeden cel dan razlike ! Zato pa je tudi zelo lahko možno, da je na brzojavki n. pr. sledeči datum : 10. februvarja v ur popoludne, a r< i prejmemo lahko isto brzojavko s sledečim datumom : 10. februvarja 5 ura predpoludne — prejeli smo torej brzojavko navidezno 8 ur prej, nego je bila oddana ! Kako si izmišljajo, kako lažejo ti poročevalci slavofobnih novin, priča kaj jasno naBtopno : Dan 13. t. m. je bil še le določen prvim dnevom mobilizacije v območju ruskega namestništva v Vztočni Aziji. S tem dnem bo se začeli zbirati dopustniki, rezervisti in črnovojniki. Trajalo bo še precej časa, predno bo ta masa bojevnikov na bojišču. Ruska mobilizacija je torej šs le začela, angležki listi pa so že poročali o bitkah med 200.000 Japoncev in 100.000 Rusov ! To je bila laž, da si jo mogel prijeti z roko ! To treba časa predno se razvrsti tolika grozovita sila, izlasti še ob komunikacijskih razmerah, ki vladajo v vztočni Aziji. Mine še marsikak teden, predno se prične prava vojna akcija v velikem zlogu, angležki in čifutski listi pa za kar vidijo Btotisooe Rusov, ki se bore z Japonci in — beže ! To so pravi sleparji velicega evropskega javnega mnenja ! Kaj bi pomenjala zmaga Japoncev ? Neki nemški veletržec, ki iz lastne skušnje pozna vzhodno-azijske odnošaje je izjavil, da bi bila zmaga Japonske grozen udarec za vso belo raso. Ne bi trpel le ugled Evrope na Vztoku, ampak bi trpela posebno tudi trgovina, ki se že sedaj komaj brani japonske konkurence. Moogi žele Rusiji poraza, ali gledati bodo morali nekoliko dalje. Ni smeti pozabiti, da bi v slučaju jap. zmage ta inzularna država izvela reorganizacijo kitajske države z nje 500 milijoni prebivalcev in priti bi moralo prej ali slej do borbe za ek-zistenco med belo in rumeno raso, katera borba bi spadala med naj veče dogodke, kijih pozna svetovna zgodovina. f - Dnevne novice. Tmrl je v nedeljo zjutraj v Vodicah, podgrajski okraj, veleč. g. župnik D c 1 ž a n. Tako nam je sporočila brzojavka. Potrjeni sklepi mestne delegacije. C. k. namestnik je potrdil nastopna sklepa mestne delegacije : 1. Vsa zboljšanja plač občinskim funkci-jonarjem, sklenjena od mestne delegacije dne 27. februvarja; ta zboljšanja prihajajo izlasti v prilog nižim uradnikom in dijurnistom. 2. Sklep, da se za varstvo na poljih osnuje število čuvajev, ki se tako razdele na posamične vasi po okolici, da bo na vsako vas spadal po en čuvaj z letno nagrado 730 kron. Poljski čuvaji za okolico. V številki od minole nedelje smo priobčili ugodno vest, da je to za naše okoličanske kmete važno vprašanje prišlo vendar enkrat do povoljne rešitve. »Triester Tagblatt« pravi, da je s tem ustreženo stari in opetovano izražan želji prebivalstva okolice. OJ tedaj — pravi rečeni list —, ko je državna policija prevzela varnostno službo po okolici, ni občina več nameščala poljskih čuvajev. Vsled tega so navstajale mnoge neprilično3ti. Zopetno nameščenje poljskih čuvajev pozdravlja se torej živim zadovoljstvom : to pa tem bolj, ker je vsled prihajanja večega števila delavcev na različnih železničnih zgradbah postalo potrebno povečano varatvo polja. Kako smešen je ! Kakor omenjamo na drugem mestu, je v nedeljo popoludne ob spomeniku padlim povodom žalostnih dogodkov v Trstu, govoril tudi gospod Linhart. Govoril je seveda slovenski. To pa je »Pic-colo« potajil, reksi : »II signor Lienhard tenne un altro breve discorso...« (G. Linhart je tudi imel kratek nagovor). Ali ni to Bmešno! Naj le potajujejo slovenske govore ! Oni, katerim se govore ti govori bo vendar-le in — ostanejo tu ! Obletnica dogodkov v februvarja 1. 1902. Po inicijativi italijanske skupine tržaške socijalne demokracije so organizirani delavci v nedeljo popoludne priredili sprevod na pokopališče, da pred spomenikom padlih povodom žalostnih dogodkov dne 14. februvarja 1902. počasti spomin teh pokojnikov. Vreme je bilo zelo neugodno, ker je lil ves čas dež. Zato ni bila udeležba posebno velika. Pred spomenikom je najprej govoril italijanski črkostavec g. Ivan Oliva, za njim pa urednik »Rdeč. Praporja«, g. Linhart slovenski. Ob vznožju spomenika je bil položen venec iz bronca. Vsa slavnost se jc izvršila brez vsake nepriličnoati. Maskarada »Tržaškega Sokola«. Zadnji krat pod tujo streho je priredil letos »Tržaški Sokol« svojo tradicijonalno maskarado. Če smo rekli »pod tujo streho«, smo povedali tudi, da — z običajnimi ovirami, in ne-prilikami in sitnostmi. Tako je na pr. uprava gledališča zagrozila, da zapre gledališče, hko pride kdo v sokolski opravi. Tako smo morali priti vsi v črni opravi. No, prišlo nas je vseeno mnogo Sokolov in naših prijateljev in prijateljic. Udeležba je bila častna, lože polne, a plesalcev in plesalk toliko, da je prvo kvadriljo pleBalo — če se nismo všteli _ 14() parov. Lože so bile razprodane. Na plesu bo bile zastopane po — kostimih vse slovanske in tudi druge narodnosti, bilo je dražestnih kolašic, metuljev, dominov, piero-tov in druzih tacih prikazni iz predpustne dobe neštevilo. Od sv. Jakoba je došla četa plesalcev in plesalk v slovanskih nošah, ki so predpolunočjo plesali »kolo« v pravo Jna-slado občinstvu. Vojaška godba je skrbela, da so se plesalci gibali in vrteli malone ob samih slovanskih motivih. Plese je uprav uzorno vodil vrli naš gospod lTmek. Zabava je bila zelo animirana do ranega jutra. A ko smo 6e vračali domov nam je zadovoljnoat našo na tej lepi prireditvi še posebno naslajala misel : kako bo šele prihodnje leto v »Narodnem domu«, kjer bomo doma, pod svojo streho, kjer se bomo svobodno gibali in se bo moglo skrbeti izlasti za zanimive in karakteristične skupine ! ! Žs danes kličemo vsam udeležencem : na veselo, veliko veseleje svidenje na prihodnji maskaradi v »Narodnem domu« ! Vsem naš sokolski »Na zdar !« Makedonski komite v Ljubljani se je — razdružil. Ministerstvo je naložilo komiteju celo vrato strogih odredeb, katerim se odbor ni hotel ukloniti. Med njimi je bil na pr. ta. da je nabrane doneske izroSitl deželni vladi. Ta bi jih odposlala poslaništvu v Carigradu, ki bi potem po svojem civilnem agentu in njegovih organih skrbel za pri-i merno razdelitev. Takih pogojev ni ho tel vsprejeti komite že zato, ker ni nikake garancije, da bi denar prihajal v prave roke. Radi tega pa vendar lahko vsakdo daruje, kakor jih je že mnogo doslej : posredovanjem blage gospe Terezine dr. Jenkove v Ljubljani. Osemdesetletna — nesnaga. V zaporih sedi sedaj 80 letni železniški paznik, A. D., ker je zagrešal čine proti nravnosti na škodo neke 7-!etne deklice. Temu človeku se pač sme reči - osemdesetletna nesnaga. Od stopinje do stopinje, od leta do leta niže in niže pada naš tržaški karneval in njegova nekdaj toli slavna prireditev — corso zadnje tri dni pusta. V nedeljo sploh ni bilo niti sledi kakega corea. V kolikor ni letošnji corso pal v nedeljo že po zahtevi »UBode«, ki mu je določila pogin, ga je udu-šilo skrajno neugodno vreme. In kolikor -toliko je vplivala tudi okolnost, da je bila v nedeljo obletnica prežalostnih dogodkov dne 14. februvarja 1902. Tudi včerajšnji corso je toliko — ko-1 teri bi likor izostal. Ni bilo kočij, ni bilo mask. ni < Lini. bilo ni sledi nekdanjega karnevalskega življenja. Morda prinese današnji dan kaj malega od nekdanje slave. Pevsko društvo -Zvonimir« v Ro-eolu bo imelo dae 21. februvarja t. L svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom : I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo taj-n.ka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenja računov, o. Volitev novega odbora. 6. Morebitni predlogi in nasveti. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Ma>karada veselicnesra odseka >Trg. Izobr. društva« bo danes zvečer v prostorih »Slovanske čitalnice«. Začetek ob 81/« ,iri zvečer in bo trajal do 2. ure popolunoči. Vstopnina: za člane in maske 60 stot., za goepice 40 st., nečlani 1 K. Mnogoštevilne udeležbe Be nadeja odsek. Plesni vendek društva »Kolo«. Nocoj priredi »Kolo« zaključni plesni venček v dvorani Mallv. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop imajo tudi dostojne maske. Vstopnina za možke SO st., za ženske 40 st. »Cioriški Sokol«. Starosta je bil izvo ljen na občnem zboru brat dr. Treo. Smrt na plesa. Na veselici, oziroma piesu, ki ga je priredilo v nedeljo prostovoljno .gasilno društvo v Sežani, padla je med ple--aotn nenadoma na tla g.ca M. Gropajčeva in je nezavedna obležala. Prišedši zdravnik je konBtatiral, da je mrtva. O žalostnem slučaju nam je došel daljši dopip, katerega priobčimo jutri. Zabavno-pnsten večer priredi pevsko društvo »Lipa« v Bazovici danes dne 16. t. prostorih gostilne »Pri Tržaškem mestu«. Uetf p je dovoljen le členom in povabljenim. Prijatelji domaČe zabave dobro nam doili! Odbor. Odhod Lloydoveera parnika na Japonsko. L'.ovd javlja, da odpotuje parnik »Nippon« dae 27. t. m. iz našega mesta v K<.be. Darovi. Na upravo n&šega lista je poslal g. Miha Bizjak c. kr. car. oficijal v Trstu 2 kroni, ker se ni mogel udeležiti plesa tržaških gospa. ne smel manjkati pri nobeni rod- po sklepu lista. Rusko-japonska vojna, BERGLI N n;. Iz Tokia javljajo, da je ruski parnik »Askold«. poškodovan p<> japonskih granatah, utonil. PETROGRAI) 16. General Pflug javlja iz Port Arturja. da je včeraj o*ta! položaj nespremenjen. VARŠAVA 16. <> priliki Rusom prijaznih demonstracij je zblazneli grof Dembskv streljal z balkona svojega stanovanja na množico, o čemer je usmrtil ?> osebe in jih ranil 20. Zblaznelec je bil zvezan, potem ko so ga prej se strelom ranili. Smrtna kosa. LINO 16. Namestnik deželnega glavarja, predsednik trgovinske zbornice in državni poslanec Dierzer je umrl na potovanju iz Mentone v Milan. Rak. Paljudna medicinska razprava. (Dalje.) Kak na želodca Trgovina. Borzna poročila dne 1-"». februvarja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06—19.09, angležbe lire K 23.96 do 24. »2, London kratek termin K 240 00—240.65, Francija K 95.20—95.50, Italija K 94.45— 94.75, italijanski bankovci K 94.15—94.75. Nemčija K. 117.00—117.30, nem5ki bankovci K 117.00 117.30, avstrijska ednotna renta K 99.75—100.10, ogrska j kronska renta K 97.50—97.90, italijanska reoia K 1 100.00—100.50, kreditne akcije K 640.00—64.">.00,1 državne železnice K 640.00—644.00, Lorabardi K j SO.uO-82.00, Lloydove akcije K 725 00—730.00. — j Srečke: Tisa K —.------.—, Kredit K ^—.— | do —.—, Bodenkredit 1880 K - .---.—, Bo- j denkredit 1889 K —.---.—, Turške K — — j do —.—. Srbske 2% —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju 99.85 99.80 „ v srebru 99.75 99.S0 j Avstrijska renta v zlatu 119.45 119.40 v kronah 4% 99.85 99.85 Avst. investicijska renta 31/,0/, 92.50 92-40 Ogrska renta v zlatu 4°/0 117.70 117.50 i „ v kronah 497.70 97.60 „ renta 3'/s 89-30 89.70 I Akcije nacijonalne banke 1604.— 1605.— Kreditne akcije 647.— 638.— London, 10 Lstr. 240.25 240 20 100 državnih mark 117.10 117.121/, 20 mark 23.43 23.43 20 frankov 19.06 19.06 10 i tal. lir 94.57 V, 94.60 Cesarski cekini 11.32 11.32 xxxxxxxxnnxxxxxg £ Fotograf August Škap n || Vrabce poštu št. Vid nad Vipavo f; se priporoča za izdelovanje krasnih r a z R 1 d-2C n i c ter pride fotografirati dotičen kraj ne o!enj za k 5.80 do 5.90, za maj K —.— do —.—• Koruza rakom na jeziku in sicer razmnož.l se je ta rak za maJ K 544 do 5Ai>> za iulii * <*>-5 61 1— I 10-0 1Q01 jocoI liro/ ' Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: - v Angliji v 1. 18<2—1881 od 2b°j0(t na llo /00. dobro poboljšailo. _ prodaja 50.000 met. st. za 10 Berolinski kirurg Bergmann videl je od leta deloma za 121/- st. višje. ostala žita in rž 5 do 10 1884 1901 jezičnih rakov 187, operiral jih ^ "^h Jv'T ^siepT' Kava Santos good ave- je 159. Kak v požiralnika Btoji na petem rage za tek. mesec po 50 kg 40.l/< frk, za maj vseh rakov, rak v jabolku tvori pol od- * frk- Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good stotkov ra*iov. average za| marec 34l/4, za maj 35.—, za septem- __ _ . . , .. ti i i. ber 36.—, za dec. 363/. neodločno; kava Rio navadna \ kateri starosti se prikazuje rakova loco navadna reelna 36—39, navadna dobra bolezen f 40—43 _ . . ... ... H a m b u r g. (Sklep.) Sladkor za februvar 1560. Splošno se javlja velik vpliv Btarost« na za marc ]5 ^ V maj lt;.20, za avgmt 16.60, za Smrt Tsled pijanost. Včeraj v jutro naraatek raka in sicer v tem smislu, da se oktober 17.05, za december 17.05. Stanov. Vreme: o«lo!u 8. ure je morje vrglo na obrežje za v mladih letih splošno ne objavlja ali le °bIftcn^on d OJK sladkor iz rcpe 9urov V[m Sh, .... , .. xi___l kakor iziema med tem. ko so Hudie, ki so Java 8.04'L Sh. Stanov. riDjim treom truplo utopljenega človeka *»«>r^izjema, em j j, 81 a dk o r tuzemski Centrifugalpile. promptno m žkega H,,3la. V utopljencu so malo pozneje dosegli »rakovo dobo< često pronasledovani k 64.— do 65.50, z& september K —.— do-.-, .. . , . r U- od raka. Največ ljudi oboli namreč za rakom jan.-avg. 64.25 do 65.50. Concassć in Melispile spoznali 4 <-letnega dninarja Josipa reranini-ja. ° ™ \ J J„ . prompmo K 67.;i0 do 67.80. za sept. K -.— do Ker je b.l Feranini poznan za nepoboljšlji- v 4. in O. desetletji. Tako n. pr. objavuje L.JTf jan.-avg. 67.30 do 67^0. ven pijanca, se sod;. da je v pijanosti pa- rak P"ne ki Je Prl ž«nskah Jakt> New-York. (Otvorenje). Kava Kio za boloče , • ITtnr»lipnr>«vn trnnloi« pogost, najpogosteje v dobi od 46.—ol. leta. dobave, vzdržano, 25 m 20 sL zvišanja e. v morje m utonil. Ltopljenčevo truplo je F S > JI & J ... Pariz. Rž za tekoči mesec —, rž za ;i preneseno v mrtvašnico k Sv. Justu. toreJ v ca8U Postopne dobe, ko prsna žleza mure<. _ _ za marec.junij za maj-avgust Nezsorfc OB dela- letni zidar An- "^nja '.ginjevati. Pri nedorastli ženski ta -._ (--). • . . i ZH m&r6c : .n Ferfulja iz Rojana st. 74 si je zdrobil rak 8e ni btl opazovan. av(r _ _ —L __ Mok^ za tekoči me- -k ej>no kost v desnem kolenu. Ha-c na obličju naravna alkalična kislina PSenica za tekoči mesec —. za marec —.—, za marec-junij —.—, za maj- avg. —.—, (--). -- Moka za —.—, za marec —.—, za marec-junij —.— (--). — Repično ne c I ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632. za maj-avg, 17 letnemu težaku Alojz ju Gašpa- opazuje ee več'noma v poznejših letih, od olje za tekoči tne*ec —.—, za marec —.—, za maj-avg. - — " ' J 1 ' r niju je včeraj v jutro ob 8. uri in pol, ko 40.—60. leta. Iitotako rak črevesa, vendar je ^koči iSJT*-^-^"marec za e ie al v -ftiadisču st. 3 v javnej luki, težko bil isti v jednem slučaji opazovan pri se-le maj-avg. —.—, za aept.-december —.— (---) — - ___. - ______. . , , . , __• i- , , Sladkor surov 88° uho nov —.--------(--), bel za marec za okt.-jan. — (mirno) —.— rafiniran, na.ožen voz stisnil nogo ob zid in mu zdro- j*; let staremu človeku, 4gkrat pri ljudeh v ^ tekoči meaec kost v desnej nogi nad kolenom. ;}. desetletji. Največ rakov sploh naraste med za maj-avgust —. — '12 letni težak Ivan Kisco iz ulice del 45. jD 65. letom, tako, da ni dvomiti na —' Praznik. T ro št. ♦» si je ranil kazalec leve roke. razpoloženosti k raku vsled starostnih spre- Trgovina s£ zaklanimi prašiči. Prva dva sta bila potom zdravniške po- memb tkanja. Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji -„J. prenesena v bo^ioo. Tretji p. je k,ter1h organll|, #ziroma n. k,terlh ^ j^^jfj ^ P°" mestih dotičnih organov nastaja rak l __ Najpogosteje se pojavlja rak na mater . T ,r> , • / . j iV, J v s . * » i j DUNAJ lo. (Žrebanje 3°/0 Bodencredit- n.ci; na drugem mestu je rak želodca, na ^^ (,;avui do|)ltek za 90>000 K serije tretjem rak prsne žleze — slednji pri žen- 14tJB št . drugi dobitek za 4000 K, s°r. skah na drugem mestu. Na podlagi statistike 721 šr. 91 ; po 2000 tC zadele ste ser. 806 mnog h slučajev pripade polovica vseh rakov št. 41 in ser. 1016 št. 41. -Joo.! |»otrebno pomoč na zdravmškej "»ji- Ponarejen denar. Predvčerajšnjem Bta bi.a aretovana 17 letni dimnikar Ivan Požar : :na iz Trsta in 25-letni pomorski kuhar Angelj L velič doma iz Gorice, in sicer zato, ier sta razpečavaia ponarejen angležki de-aar. Pri preiskovanju so našli obema v že-t». h ponarejene šterlinge. na prebavljalne organe in sicer oboli najpogosteje žeiod<<», potem končnik, dalje poži-ralnis, jetri in žolčni mehur, jezik, debslo črevo, sluzoica ust in golta ter tenko črevo. Insolvenea. DUNAJ 15. Tvrdka Richard \Vagner C.ie na Dunaju {je postala insolven'na. x> . j , inna . - . , Pasiva niso natanično določena. Pri možkem pripade od 1000 slučajev raka J Dokazano ie, da so v obče priljubljene ... . . j r -- _____ r j j 111 na raka ustne duplina, in sicer na ------ —--——--—--------— n povsod razširjene kapljice sv. Marka z mestne lekarne v Z a g r e b a j juznico Marsov trg, najpotrebnejše sredstvo v ► saai hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, Kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje aa dauašoji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. Je že znana stvar, da je Mattonijev Ticasbubler najčistejša in za prebavo najboljša alkalična kisla voda ter vsled njene zredno ugodne sestave posebno priporočljiva ^a obolele na vratu, nogah in kašlju. V po-s.ednjem slučaju naj se pomeša mej vroče mleko. Ista voda je tudi jako priporočljiva bolezni : Dispepsija in trebušni katar. — Neki poznani zdravnik imenuje Mattonijev riessl ubler pravi hišni zaklad, ka raka ustnic, 21 na raka jezika, 18 na ostalo ust. Kak v požiralniku se napravlja vedno na njega ožinah in sicer najpogosteje v višini delitve sapnika, dalje v višini prstanovega hrustanca jabolka in pri prestopu požiralnika v želodcu. Bak v jabolku se napravlja najpogosteje na glasilkah. Kak na ooličju se napravlja najpogosteje na spred -nj;h ustnih, dalje vedno manje pogosto na nosu, licih, gornjih ustih in bradi. V obče je torej jaano razvidno, da ima K —108 1200, „ 7a—82 Trgovina z lesom. One kranjskega in štajerskega lesu v poslednjih H dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so cene po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom.) Jelove dsste dobre 25X26mm "V M M 1»X20 „ „ strnete „ 1 ./=• _ - i>6-«o ......V,'= 14X15 „ '/14' n «0—66 Jelovi remelini (morali) 70X<0 mm K :>4 35X70 „ „ 26—28 80X86 „ „ 66—70 40X8" n r 33—35 IK)X90 _ „ 82—86 45X90 - - 41—43 10X10 r „ oS_i0 mn 11X11 - -1 Bukove t lile itestouii 20"'»' */10' 1 K 44—46°/0 mlinci (tavolete) ur?. p ,„' s3—10 . 18—i8.-r»o% bisti. K 12.50—13.50°/, rakova bolezen popolnoma izbrana mesta, na Poltramiči tilero .... 3 3. 3 4«, od K 26 .i0 , . , . V • „ , . , Trami .........4/5 od »/, ^ 66- c2 m3 katerih se objavlja, in to dejstvo mora uva- Bordonali jtX32 in naprej 8-1*2 m. K 26—28 m3. zevat, vsakdo, kdor hoče temeljito preisko Odkar smo zadnjic- poročali, se cene niso spre- vati d09lej še temne vzroke tej bolezni. Tovprašanja vedno malo. kupčija neznatna. Zaloge (Pride Še.) ao doro preskrbljene. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Tovarna pohi&tva Aleksander Levi fVSinzi = ulica Tesa št. 52. A. z= (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). - Cene, da se nI bati nikake konknroitco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nustrovan oenlkbrezplafino In fr&nk > Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) == Pive == v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga JAattonijeve giesshttbler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Zaloga obuvala. IJT Hfl h 11111 I/ Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. t. jfl MAiJlllZl Via * 3" - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Ivan Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalegi ima vsakovrstno najfineje in drugih vrst pohištva dobrega lesa. Volnene poste'je in prodaja volne v veaki množini, i ene so zmerne in postrežba točna in poštena. jVajboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konzu-mirajo ogromne množine, med tem ko se druge testenine nikakor niso mogle vcioma-čiti. — Rudolf Aleks. Varbinek ** zaloga glasovirjev najboljših tu- In inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2. II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Hxxxxxxxxx> svoji k svojim! oooogoooo oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naroeevalcem na debelo dovoli se znaten popust. Na razvidna FILIJALKA Automatična past za. podgane gl. — mi>i gld 1 20 ; lvovi brez na itoro?anja v eni sami noči do 40 komadov, se nastavlja sama od sebe in ne d*ja ni-kacega duha. Past za ščurke _Eclipseu vlovi 1(K) i ščurkov in griljev v eni noči. stane gld. 1.20. Pošilja po povzetju i. Schiiller. Dunaj II. Kurzbaueigasse 4. Neštevilno zahvalnih in priznalnih pisem. BANKA UNION Kašelj - Katari Dobroznane katrani nate paštilije Kavasini. koje se izdelujejo z iz-vlrt-kom kemično Čistega norTeškesra katraiua. imajo name na seOi že m-d cinaln» moč, d bro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse b ilezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliž^nja. Ena škatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom ^Kavasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniazzo Skedenj, Btasoletio Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburp pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Picciola Barr. vecchia, Serraralo ul. Pešce, Suttina Corso, Vidah d' Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI : Cristofolctti in Pontoni; na REKI : Prodam in Scliindler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-Ogerskej. Ljubitelji dobre čaše čaja. zahtevajte povsod najfinejši in najboljši čaj sveta INDRA TEA Zmes najfinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je raz videti iz lepakov. Naznanilo. Podpisana javljata cenjenemu občinstvu, da priredita v svoji gostilni u rAlla Grotta v ulici Tivarnella, danes ;>0. t. m , nega easa <>d ure zvečer pa do 2. ure zjutraj, domačo zabavo s plesom in godbo. Za obilen obisk se priporočata z udanostjo M. Pajč in A. Krašna. d fi. Thierry~ja pravo stolistno mazilo o°o je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko '2 lončka K 3.50. Pri~angelju varhu" A. THIERRY-ja v Pregadi pri Ro^atecn Sauerbrnnn. r, TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, koloni j alij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Lekarna Naj se izogibije ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za vsak slučaj na potovanja. .Z23 ; i' rf1 Velika zaloga == istrskega vina dobro nadomestilo kraškega terana. Postrežba točna. Razpošilja na vse strani Macarol Fran, Sežana. V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi p >si:i kakor: a) Vsprejema uplaČila na tekoči račun .ter obrestuje: Vrednostne papirje: po 23/4°/o takoj .. 3 na H mesecev „ 31/.0/« na 1 leto Napoleone: po 2'/4°/0 na 6 mesecev „ 2V/o na 1 leto b) Za giro-conto daje do vsakega /.ne-tkr-izplačuje se do 40.000 K a cheque ; za veče z-leska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se daje i' v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje con t o - correntiste in kase in račune na tukajšnjem trgu, ineujice za Trst, Duna Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pr vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-dirje ter iztirjava nakaznice, menjiee iu kupon - |n*>it'. drimerni proviziji. prodajalnica izgotovljenih oblek — „Alla Gitta ii Triesto" tvrdke XX EDVARD KALASCH X X K X K X K X X K X X Via Torreute št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" 8 krojačnico, kjer de izvršujejo oOIokh po meri in najugodnejših cenah. \ prodajalnici ima tudi zalogo (> e -rila za delavski stan jo izv^nre tno niikih cenah. Izbor boljših in navadnih aaovij. g^- VELIKI IZBOR -^B izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki ee napravijo po meri. Avtorizovana krojačuica. X „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA44 v LJUBLJANI Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja '»« vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, arećk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanja. Polno vplačani akcijski kapital K, 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - -. izgubi -— V'n,jruluje In dlvinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. JBmkompt in Inkmmmo menic, M" Bor-na naročila. Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodni aj, obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - dne vzdiga. —~ Promet m čeki in nakaznicami.