Kmetovalcem, ki so oddali lansko leto seno Zadružni Z*ezl v Celju. ^Uradno" pojasnilo Zadružne zveze v zadnji Stevilki SIot. Gospodarja ne ovrže utemeljenosti naše pritožba in zabteve, da, naj vlada pojasni vnovčevanje krma, y kolikor jo je imel ta zavod v rokab. Predvsem, moramo povdariti, da je oznaftba poJasnila kol ,,uradno", sposobna varati priprostega ftloveka. Zadružna zveza ni nikak javen urad irv ludi krme ni kot takšna razpečavala, marveč je dobila od .vlade le pravico, vnovčili rekvirirana krmila. Kakor eo poprej razne centrale, n. pr. za žito, živino, kože itd. smeie ysled državnega dovoljenja in pod državno kontrolo razpolagati in razpečavati tozadevne artikelne, ravno lako je Zadružna zveza imela pr&vico rekvirirana krmila razpečavati in to seveda za lasten jdobiček. Da se Zadružna zveza ne bo dalje izgovarJala na uradno lastnobt, češ, da ima kot takšna lo nalogo, uradoma razdeliti prebitek med kmete, objavimo flobesedno tozadevno pogodbo, sklenjeno med prejšnjo lAvstrijsko podružnico centrale za krmila v Egggnbergu pri Gradcu in pa med,Zadružno zvezo. Ta pogodba a dne 8. januarja 1919 se v prestavi glasi tako-la: 1. Zadružna zveza v Celju kot sedanja SHS poslovalnica za krmila na Spodnjem Stajerskem prevzamo zaloge poprejšnje poslovalnice za Stajersko v F]ggenbergu pri Gradcu s 1. decembrom 1918. Množina zalog tega dne so ugotovi na podlagi prevzemnih in dobavnih listov glasom knjig bivše poslovalnice in pa okrajnih prevzemnikov. Te zaloge se prevzamejo po zakoniti ceni 25 K za krmo in 12 do 14 K za slamo. Zadružna zveza mora razven teh cen izplač^ti tudi doklade za dovoz in komisijonarske pristojbine. 2. Za slučaj, da se v kakšni zalogi najde manj krmil, kakor izkažejo knjige, odstopi poslovalnica v Eggenbergu Zadružni zvezi v Celju pravico, da vstopi v pogodbe, sklenjene z raznimi okrajnimi prevzemniki, in se v to svrho Zadružni zvezi v Celju odkažejo kavcije in druge terjatve okrajnih prevzemnikov napram bivši poslovalnici. 3. 0 vseh odddajih 1'krme južnoštajerskih producentov izda poslovalnica v Eggenbergu pregleden seznam, po katerem mora ZaJružna zveza izplačali kupnino za oddana krmila producentom in komitjjonarjem." Tako torej: Stališče Zadružne zveze, da izplača kmetom samo 70%, je tedaj popolnoma. samovoljno in neupravičeno. Ravnolako jeprazen izgovor, da se je za krmo manj dobilo kakor znašajo terjatve. Kolikor znano, se zaloge niso nikakor t toliki meri oplcnile. Narodni sveii so rnorali krmo, katero so iz zalog vzeli, plačati. Zadružna zveza pa je rrhutega prodajala krmo, kakor smo že trdili, po 40 do 50 H! meterski ceutner. Vprašamo tedaj ponovno, kako pri-. demo kmetje do tega, da mi trpimo škodo, ako in 6a je bilo graški poslovalnici in pozneje Zadružni zvezi kaj vkradenega? Kako je zamogla Zadružna zveza še pozneje, inesca decembra krmo nakupovati in vnovčevaii, ne da bi jo sedaj hotela plafiati? Kako zamora ona delati velike dobičke, in šelo to, kar je preko njenega dobička, nani izplaftati? Smo in ostanemo propričanja, da je Zadružna zveza napravila pri «eli stvari mastno dobieke, kmete pa še hoče škodovati« iPonovimo torej še enkrat svoj poziv na vlado, da pritisno na Zadružno z\ezo, da izpiafia kmetom zakonito ceno za krmo, ker sicer smatramo, da je danes raziiu centralam vse dovoljeno.