primorske
novice
Koper, 31.. decembra 1993
URADNE OBJAVE
OBČEN
EURSKA BESTRECA,
KOPER, PERAN,
# EN SEŽANA
Št. 25
Občina Koper
-	SKLEP o razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za športno igrišče Smatje
Občina Piran
-	SKLEP o imenovanju občinske voliine komisije
-	SKLEP o soglasju k spremembi imena Vzgojnovarstvenega zavoda Piran
-	ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za območja planskih celot: Strunjan, Fiesa-Pacug, Piran, Razgled-Moštra-
" Piranska vrata, Portorož, Lucija, Seča, Sečoveljske soline, Dragonja, M SR/1 in MSE/2 v občini Piran
-	SKLEP o ugotovitvi deleža družbenega kapitala v Aerodrom Portorož
-	SKLEP o ugotovitvi deleža družbenega kapitala KSP "Okolje" Piran
-	SKLEP o ugotovitvi deleža družbenega kapitala "Ogrevanja",
d.o.o. Piran - SKLEP	+
Občini Koper in Piran
-	ODREDBA o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja
-	ODREDBA o spremembi odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe
"Ogrevanje" d.o.o. Piran
-	(JENE daljinskega ogrevanja
Komunaalno stanovanjsko podjetje "Oko)Je" Piran
-	CENE komunalnih storitev
Občina Koper
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni ust RS, st. 26/$0 in 18/93) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 23. decembra 1993 sprejel naslednji
SKLEP
L
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za športno igrišče Šmarje, ki ga je izdelal Investbiro Koper pod št. projekta 93-145 v decembru 1993.
2.
Javna razgrnitev traja od 15. januaija 1994 do 15. februaija 1994.
3.
Javno razgrnitev opjavi organizacija, ki je osnutek izdelala, v veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 ter na sedežu Krajevne skupnosti Šmarje.
Ogled razgrnjenega osnutka je v veži upravne stavbe možen ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure, ob petkih pa od 7. do 12. ure, na sedežu Krajevne skupnosti Šmaije pa v času, ki ga določi svet krajevne skupnosti.
4.
V Krajevni skupnosti Šmaije se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava.
5.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek ureditvenega načrta v knjige pripomb na razgmitvenih mestih ali na Zavod za družbeni razvoj občine Koper.
6.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-21/93	Predsednik
Koper, 23. decembra 1993	BORIS GORUP
Občina Piran
Na podlagi 220. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/ 78, 6/82, 4/86, 21/86, 24/92 in 6/93), 2. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90, 41/91, 13/92 in 29/92), je Skupščina občine Piran na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1993 sprejela naslednji
SKLEP
Skupščina občine Piran imenuje Občinsko volilno komisijo za mandatno dobo do imenovnaja občinske volilne komisije po novi volilni zakonodaji.
2.
Občinsko volilno komisijo sestavljajo: predsednica
1.	Jelka BERGLEZ iz Lucije, Liminjanska 89,
namestnik predsednice
Matevž GROS iz Kopra, Vena Pilona 5,
tajnik komisije
2.	Vojka BOLE-DELAK iz Lucije, Šolska 9, namestnica tajnika
Bogdana LEBAN-MASLINKOV iz Pirana, Gregorčičeva 20, članica
3.	Irena STEGEL iz Portoroža, Lepa cesta 34,
namestnik članice
Sandro SAMBI iz Pirana, Fiesa 59,
članica
4.	Gizela KOCMUT iz Lucije, Obala 93,
namestnik članice
Pavle BAN iz Lucije, šolska 6,
član
5.	Silvo ZUPAN iz Lucije, Šolska 1, namestnik člana
Atilio RADOJKOVIČ iz Lucije, Seča 190.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
Št.: 108-4/89-93	Predsednik
Piran, 16. decembra 1993	FRANKO FIČUR, l.r.
Na podlagi 220. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/ 78, 6/82, 4/86, 21/86, 24/92 in 6/93), 2. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90,41/91,13/92 in 29/92), 17. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in 2. člena Odloka o ustanovitvi Vzgojno-varstvenega zavoda Piran kot samostojnega javnega zavoda (Uradne objave, št. 15/91), je Skupščina občine Piran na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1993 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K SPREMEMBI IMENA VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA PIRAN
1.	člen
Skupščina občine Piran daje soglasje k spremembi imena javnega zavoda
138
URADNE OBJAVE
Koper, 31. decembra 1993- št. 25
Vzgojno-varstveni zavod Piran Giardino d'infanzia Pirano
2.	člen
Ustanovitelj javnega zavoda soglaša, da se novo ime zavoda glasi: Vrtec Mornarček
Giardino d'infanzia Mornarček	p
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
Št.: 026-2/92-93	Predsednik
Piran, 2. decembra 1993	FRANKO FIČUR, l.r.
Na podlagi 220. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/ 78, 6/82, 4/86, 21/86, 24/92 in 6/93), 2. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionaijev Skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90, 41/91,13/92 in 29/92) in 27., 30. in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 27/85, 21/86 in 26/ 90), Navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), skladno z Dolgoročnim planom občine Piran za obdobje 1986-2000 (uradne objave št. 12/86 in 10/89) in družbenim planom občine Piran za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 15/87) je Skupščina občine Piran na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 16. decembra 1993, sprejela:
ODLOK
O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJA PLANSKIH CELOT:
STRUNJAN (1), FIESA-PACUG (2), PIRAN (3), RAZGLED-MOŠTRA-PIRANSKA VRATA (4), PORTOROŽ (5), LUCIJA (7), SEČA (8), SEČOVELJSKE SOLINE (10), DRAGONJA (12)
M ST/1 in M SE/2 V OBČINI PIRAN
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje planskih celot Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-MoŠtra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12), M ST/1 in M SE/2 v občini Piran, ki ga je izdelala TILIA Consalting v januarju 1993 pod št. projekta 127/92.
Prostorske celote so členjene v ureditvena območja s skupnimi prostorskimi značilnostmi.
PUP zajema naslednje planske celote:
1.	STRUNJAN
T 1/2,2 Hotel Svoboda klimatsko zdravilišče Strunjan z depandansami, parkom, športnim programom, plaža in Vila Tartini PUP (UN)
SC 1/2,1 Območje šole Elvire Vatovec, Marijina cerkev, stanovanjska gradnja PUP (UN)
2.	FIESA - PACUG
Z 2/1 del Območje kmetijskih zemljišč in zelenih površin z razpršeno stanovanjsko gradnjo v Pacugu PUP
ZT 2/3 del Stanovanjska soseska pod pokopališčem v Fiesi PUP
3.	PIRAN (3)
Z 3/2	Pokopališče v Piranu
PUP
Z 3/3	Razgled - zelene površine in razpršena stanovanjska
pozidava PUP
4.	RAZGLED - MOŠTRA - PIRANSKA VRATA (4)
CTZ 4/1 Območje čistilne naprave, poslovni objekti, objekti opuščene tovarne Salveti, stanovanjski objekti in de! priobalnega pasu ter zelene površine z razpršeno stanovanjsko gradnjo.
PUP, (UN)
S 4/2	Razgled - strnjena stanovanjska soseska
PUP
Z 4/3	Zelene površine z razpršeno stanovanjsko pozidavo na
Moštri PUP
5.	PORTOROŽ (5)
T 5/1	Območje hotela Bernardin
Urbanistično neopredeljena območja znotraj ZN PUP
T 5/2	Bernardin - skladišče soli
PUP (UN)
CS 5/3	Bernardin - stanovanjska soseska
PUP
ZC 5/4 Bernardin - zelene površine z razpršeno stanovanjsko pozidavo, deloma strnjena stanovanjska soseska in območje televizijske antene PUP
T 5/6	Območje Igralnice Vila Marija in zelene površine
PUP (ZN)
T 5/8	Območje plaže v centru Portoroža
PUP
T 5/10	Območje stanovanjske pozidave nad cerkvijo
PUP (ZN)
S 5/11 Stanovanjska soseska med Staro cesto in Belokriško cesto PUP
S 5/12 Zelene površine in razpršena stanovanjska pozidava pod cesto na Šentjanah PUP
Z 5/13 Zelene površine in razpršena stanovanjska pozidava na Šentjanah PUP
CT 5/14	Center Portoroža
PUP (UN)
TZ 5/17 Zelene površine in razpršena stanovanjska pozidava, deloma strnjena stanovanjska gradnja nad Avditorijem in predorom pod Valeto PUP
ST 5/18 Stanovanjska soseska med opuščeno železniško progo in magistralno cesto PUP
TZ 5/20 Del plaže pod Metropolom PUP
7. LUCIJA (7)
C 7/1	Zelene površine z razpršeno gradnjo ob križišču pri blokih
v Luciji PUP (ZN)
SC 7/1,1 de! Zelene površine in razpršena stanovanjska gradnja PUP (ZN)
S 7/2 de! Blokovna in individualna stanovanjska gradnja in zelene površine nad območje šol v Luciji PUP (ZN)
S 7/3	Zelene površine in razpršena stanovanjska gradnja na SV
robu Lucije PUP (ZN)
S 7/4 del Zelene površine z razpršeno stanovanjsko pozidavo PUP (ZN)
S 7/5 del Zelene površine z razpršeno stanovanjsko pozidavo v SZ delu Lucije UP (ZN)
8. SEČA (8)
TZ 8/4 Forma viva, turizem, zelene in kmetijske površine z razpršeno stanovanjsko gradnjo PUP (UN)
10. SEČOVELJSKE SOLINE (10)
ČV 10/1 Solinska polja in marikultura PUP (UN)
Koper, 31. decembra 1993 - Št. 25
URADNE OBJAVE
139
T 10/2	Območje opuščenega rudnika premoga v Sečovljah PUP (UN) Soline, etnološki muzej, marikultura PUP (UN)
ČRV 10/3	
T 10/4	Gojišče alg PUP (UN)
R 10/5	Rezervat, marikultura PUP (UN)
RV 10/6	Rezervat in vplivno območje solin PUP (UN)
R 10/7	Naravni rezervat - Stojbe PUP (UN)
R 10/8	Naravni rezervat ob rudniku PUP (UN)	'
ČV 10/10	Solinska polja, marikultura, zdraviliški turizem PUP (UN)
12. DRAGONJA (12)	
S 12/3	Območje naselja Dragonja PUP (ZN)
GOJIŠČA ŠKOLJK V MORJU	
M ST/1	Območje školjčišč v Strunjanu
M SE/2	Območje Školjčišč v Sečovljah
OSTALE POVRŠINE	
S tem aktom sc urejajo prav vse površine v občini, ki še niso pokrite s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti, pa tudi še površine, ki so zaradi neskiadja med določenimi akti ostale še izven ureditvenih območij.
2.	člen
Meje območij prostorskih celot, ureditvenih območij in ureditvenih enot so razvidne iz grafičnih prilog katastrskega načrta v M 1:5000 (karti A in B).
3.	člen
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
I.	Uvodne določbe
II.	Splošne določbe
III.	Funkcijo območja
IV.	Splošna merila in pogoje za urbanistično urejanje
V.	Merila in pogoje za oblikovanje objektov in naprav ter kmetijskih in gozdnih površin
VI.	Merila in pogoje za komunalno urejanje
VII.	Merila in pogoje za druge posege, ki trajno spremenijo prostor
VIII.	Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena
IX.	Varovanje kvalitete življenjskega okolja
X.	Merila in pogoje za urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite
XI.	Obveznosti investito:jev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega akta
XII.	Prehodne in končne določbe
H.	SPLOŠNE DOLOČBE
4.	člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
I.	tekstualni del
2.	grafični de!
3.	soglasja
4.	odlok
III.	FUNKCIJA OBMOČJA
5.	člen
Na obravnavanem območju občine Piran se pojavljajo različne prevladujoče funkcije. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete prostora bomo varovali obstoječe zelene površine v kmetijski rabi, gozd ter parkovne površine. V že sedaj intenzivno pozidanih območjih so možne le prenove, adaptacije in nadomestna gradnja obstoječih objektov in naprav.
IV.	SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE
6.	člen
7.	Člen
V	območju kmetijskih površin so dovoljeni:
-	kmetijski prostorski ureditveni posegi,
-	gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti in nove kmetije,
-	ureditev športno-rekreacijskih in poljskih poti.
8.	člen
V	območju gozdnih površin so dovoljeni:
-	gozdnogospodarski ureditveni posegi za obnovo, nego in varstvo gozdov ter posegi za krepitev splošno koristnih funkcij gozdov,
-	gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodarski dejavnosti,
-	gradnja in ureditev gozdnih cest in poti ter ureditev športnorekreacijskih poti.
9.	člen
V	naseljenih območjih so dovoljeni naslednji posegi:
-	nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih in drugih objektov,
-	dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
-	sprememba namembnosti objektov,
-	postavitev pomožnih in začasnih objektov.
10.	člen
V	območju proizvodnih dejavnosti je dovoljena dozidava in nadzidava ter nadomestna gradnja obstoječih objektov in naprav.
V	območju turističnih kompleksov so zaradi izboljšanja funkcije in oblikovnih kvalitet objektov dovoljene adaptacije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov in gradnja nadomestnih objektov, vendar se pri tem nastanitvene kapacitete ne smejo povečati.
V	območju ZN Turistični kompleks Bernardin PL. C T5/1 so posebna območja stanovanjskih in drugih objektov, za katera veljajo enaka merila in pogoji za urejanje kot v členu 9.
V	prioblanem pasu širine cca 10&m ob morju so dovoljene ureditve za kvalitetnejšo turistično ponudbo in rekreacijo vendar samo s ciljem razbremenjevanja okolja. Na predelih naravne obale, ki naj v bodoče ostane v nespremenjeni obliki, zgoraj navedeni posegi niso dovoljeni.
V	območju solin je dovoljeno urejanje in obnova solinskih polj in nasipov, urejanje in obnova kanalov, urejanje poti, obnova ter sanacija solinskih hiš ter ureditve za vzgojo marikulture.
V	območju akvatorija je dovoljena opredelitev morskih parcel za kopališča, za marikulturo in za opredelitev rezervatov, ureditev sidrišč za gojenje školjk in rib, mejna označitev gojišč, označitev plovnih poti, označitev sidrišč za športne čolne ter vse potrebne ureditve po tehnološkem programu znotraj gojišč za marikulturo in na obali; razen na delu naravne plaže ob Stjuži v Strunjanu.
V	Stjuži v Strunjanu se dovoli ureditev obstoječih privezov za čolne za domače potrebe (do 30 privezov) v smislu sanacije m ureditev obale. V kanalu Sv. Jerneja se dovoli ureditev obstoječih privezov za čolne v smislu sanacije, po enotnih merilih strokovne priprave za celotno področje kanala m po pogojih lokacijskega dovoljenja, ter ureditev obale in ureditev baze za marikulturo v skladu z merili in pogoji odloka PUP in MZVNKD.
11.	člen
Spremembe funkcije in namembnosti objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na funkcijo naselja, temveč se ohranja prevladujoča funkcija območja.
Sprememba namembnosti gospodarskih in pomožnih objektov v stanovanjske objekte ni dovoljena.
12.	člen
Na povšinah v sklopu obstoječega javnega in stanovanjskega programa, ki se urejajo s tem odlokom, je dovoljena gradnja športnih objektov in naprav ter ureditve športno-rekreacijskih površin.
13.	člen
V	ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom, se dovoljujejo gradnja in vzdrževalna dela na tistih infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predvideni s srednjeročnim planom, v programih krajevnih skupnosti in Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev.
14.	člen
V	ureditvenih območjih, ki se začasno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki so usklajeni z določbami srednjeročnega družbenega plana in ki upoštevajo merila in pogoje tega odloka.
V.	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV TER UREJANJE KMETIJSKIH IN GOZDNIH POVRŠIN
Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih planskih celot.
15.	člen
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
1.	velikost funkcionalnega zemljišča,
140
URADNE OBJAVE
Koper, 31. decembra 1993 - Št. 25
2.	!ego objektov,
3.	oblikovanje objektov,
4.	nadomestne objekte,
5.	dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov,
6.	pomožne in začasne objekte,
7.	urejanje okolice,
8.	urejanje kmetijskih površin,
9.	urejanje gozdnih površin,
10.	vodnogospodarske ureditve,
11.	urejanje prometa.
1. VELIKOST FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA
16.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti objektov, naravnih danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave.
Za stanovanjske hiše
-	širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je predvidoma od 3 m do 10 m;
-	v strnjeni pozidavi se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje zgradbe;
-	v strnjeni gručasti zazidavi je možno objekte zgraditi stikoma ali tako, da se v vmesnem 6-metrskem pasu postavi dve garaži in pomožna objekta, ki pa smeta po višini obsegati samo pritlično etažo;
-	vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste širine vsaj 3,0 m;
-	gradbena parcela je previloma 600 m^ na ravnini, v strmem terenu pa je lahko tudi večja, do 800 m^;
-	pozidane površine vseh objektov (stanovanjskih in pomožnih na stavbni parceli) ne smejo presegati 1/3 velikosti funkcionalnega zemljišča;
-	skupna površina vseh etaž v stanovanjski hiši ne sme presegati 300 m^ površine;
-	na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto in vsako počitniško enoto predviden najmanj po en parkirni prostor;
-	če so v objektu poslovni prostori, je potrebno zagotoviti dodatna parkirna mesta PM (pri posl. prostorih nad 100 m^ eno PM na 50 m^, pri posl. prostorih manjših od 100 m^ pa po eno PM na 30 m^, za posl. prostore do 30 m^ je potrebno zagotoviti eno PM);
-	pozidana površina na parceli, vključno z dovoznimi potmi, parkirišči in drugimi utijenimi površinami, je omejena na 300 nr površine.
Za kmetije
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z upoštevanjem možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov.
Velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15,0 m, širina dovoza 3.0 m).
Velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno 2000 m^.
Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja
-	širina ob objektu od 3 do 10 m,
-	dovozna pot širine 3 m,
-	izkoristek zemljišča do 0.5 m.
Za druge objekte (poslovne in javne)
-	širina ob objektu je od 3 do 10 m,
-	dovozna pot 3 m,
-	izkoristek zemljišča do 0,5,
-	na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na število zaposlenih, velikost prodajnih površin ali delavnice in vrsto namembnosti).
Turistični in nastanitveni objekti
-	širina ob objektu je 3 do 10 m,
-	dovozna pot 3 m,
-	izkoristek zemljišča do 0,3,
-	na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na število prenočitvenih enot).
V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmeijena njegova velikost.
2.	LEGA OBJEKTOV
17.	člen
Pri gradnji prizidkov morajo biti !e-ti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 3 m. Za razdaljo manjšo od 3 m si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo oziroma ambientirano ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, če je ta nagnjen.
Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 3 m.
Odmiki objektov od vodotokov (hudournikov) morajo omogočiti
izvajanje vzdrževalnih de! v vodotoku in morajo biti v skladu z mnenjem upravljalca vodotoka k posameznim posegom.
Upoštevati je potrebno koridoije zračne plovbe in pogoje Ministrstva za promet in zveze - Uprava za zračno plovbo.
3.	OBLIKOVANJE OBJEKTOV
18.	člen
Nove kmetije
Dovoli se lokacija nove samostojne kmetije izven območja naselja (na kmetijskih površinah) na predlog za kmetijstvo pristojnega občinskega organa oziroma zainteresiranega posameznika.
-	kot nadomestni objekt po kriterijih drugega odstavka točke "Nadomestni objekti" in
-	kadar gre za opipvljanje kmetijskih dejavnosti na novo
Nadomestni objekti
Nadomestni objekt se lahko upošteva v primerih, če nov objekt delno pokriva površino obstoječega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestni objekt oziroma en mesec po sehtvi v novi objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vključi v bremenski list zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih:
-	ko zaradi geoloških razmer gradnja objekta na prvotni lokaciji ni možna;
-	ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitamo-higienskih pogojev;
-	ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov m naprav oziroma objektov javnega pomena.
Nadomestni objekt se lahko upošteva v primerih, če nov objekt delno pokriva površino obstoječega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti najpozneje dve leti po preteku veljavnosti gradbenega dovoljenja. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
Dograjevanja in prenavljanje obstoječih objektov in vzdrževalna
dela
Pri adaptacijah je potrebno upoštevati značilnosti urbanističnih in arhitekturnih tradicij lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov (stanovanjski, gospodarski obrtni, kmetijski in drugi objekti).
Pozidana površina stanovanjskega objekta, ki se prenavlja, in vseh na funkcionalnem zemljišču zgrajenih objektov ne sme presegati 1/3 velikosti pripadajočega funkcionalnega zemljišča (v 16. členu so za posamezne vrste objektov določeni faktorji izkoristka).
Pri adaptaciji je dovoljena sprememba višinskih gabaritov do etažnosti največ klet, pritličje, nadstropje in mansarda (K+P+l+M), pri čemer višinski gabarit objekta na najvišji fasadi ne sme presegati višine 7,5 m, oziroma se prilagodi višini obstoječih objektov.
Možne so nadzidave objektov do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmere do celote in se ne poslabšajo bivalni pogoji pri sosednjih objektih ter se ne zastre veduta višje ležečim objektom (osončenje, veduta).
Za dograjevanje in prenavljanje objektov na območjih varovanja naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje in izvajati osege pod pogoji Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in ulturne dediščine Piran.
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih stavb in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente.
Pomožni in začasni objekti
Pomožni objekti
Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z:
-	veljavno prostorsko zakonodajo (51. člen ZUZ Ur. list SRS št. 18/
84),
-	veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih,
-	splošnimi merili in pogoji tega odloka,
-	z navodili, kaj se šteje za pomožne objekte (U.L. 27/85).
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreaciio, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega dovoljenja.
Koper, 31. decembra 1993 - št. 25
URADNE OBJAVE
141
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se !ahko izda največ za čas do izteka tekočega srednjeročnega obdobja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
4.	UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV
19.	člen
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelm meji ne sme odstopati od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Če so oporni zidovi visoki nad 1.60 m, morajo biti izvedeni z zamikom vsaj 30 cm.
Zemljišče se zasadi z avtohtonim zelenjem.
Ograje ob parcelni meji so dopustne z zidanim delom do višine 100 cm in zasajene z živo mejo. Za postavitev ograje ob cestnem telesu si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.
20.	člen
Spremembe namembnosti objektov
Pri obstoječih objektih je dovoljena sprememba namembnosti dela objekta ali celega objekta, kadar je to sprejemljivo za območje, v katerem se objekt nahaja (mestno, ruralno, stanovanjsko, poslovno, obrtno, turistično, rekreacijsko, šolsko, itd.).
Za spremembo namembnosti mora objekt izpolniti vse potrebne pogoje iz tega odloka (lega, velikost funkcionalnega zemljišča, dostopnost, zagotovilo zadostnega števila parkirnih mest, itd.).
5.	UREJANJE KMETIJSKIH IN GOZDNIH POVRŠIN
21.	člen
Urejanje kmetijskih površin
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca tako, da upoštevajo:
-	naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ogrevanje prostora);
-	morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov);
-	značilne krajinske in mikroambientalne poglede
in ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.
Urejanje gozdnih površin
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
-	značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru;
-	značilnosti oblikovanja gozdnega roba;
-	značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
Za izvajanje posegov se mora upoštevati strokovne gozdno gospodarske podlage in navodila Zavoda v skladu z 20. in 21. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS št. 30 z 10/6-1993).
6 VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
22.	člen
Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma dovoljenje v skladu z veljavnim zakonom.
7. UREJANJE PROMETA
23.	člen
Za vse posege pri urejanju in sanaciji obstoječega ter načrtovanju uvajanja novega prometnega omrežja je potrebno upoštevati:
-	rezervat obalne ceste in avtoceste, ki znaša 100 m od roba cestnega telesa,
-	Zakon o cestah (Uradni list SRS št. 2/88),
-	določila občinskih planskih aktov,
-	Zakon o zračni plovbi (Ur.!. SFRJ št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90).
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne pasove magistralnih (10 m) in lokalnih (5 m) cest. Za morebitne posege v varovalnih pasovih mora investitor upoštevati pogoje cestnega upravljalca.
Za vse posege v ožji in širši coni javnega letališča Portorož ter v smereh zračnih poti je potrebno upoštevati predpise o graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, instalacij in naprav na območju letališča, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe. Na lokaciji obstoječih televizijskih anten v območju planske celote ZC5/4 Antena je dovoljeno vzdrževanje, obnavljanje in montiranje radio-navigacijske opreme.
Za vse posege v območju iz prejšnjega odstavka je potrebno pridobiti soglasje in upoštevati pogoje Ministrstva za promet in zveze -Rep. Uprava za zračno plovbo.
Javna parkirišča in garaže:
Na območju blokovne zazidave se lahko obstoječa nivojska parkirišča preuredi v večnivojska parkirišča ob upoštevanju pogojev tega odloka.
V	posameznih planskih celotah, koder prostor dopušča, je dovoljena gradnja parkirišč in manjših garaž za potrebe stanovanjske soseske.
Poti
Na ureditvenem območju je dovoljena gradnja pešpoti tako znotraj strnjene stanovanjske zazidave kakor tudi izven oomočja naselij. Poti naj bodo širine 2,00 m in po možnosti tlakovane ali asfaltirane.
VI.	MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
24.	člen
Da bi v planskih celotah, ki jih ureja ta odlok, zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normative za opremljanje s komunalno infrastrukturo.
Komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in javno razsvetljavo, cestnim in PTT omrežjem in naprave za zbiranje, kondicioniranje in dispozicijo odplak. Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oz. novo zgrajeno komunalno omrežje.
VODOOSKRBA
Na območju z javnim vodovodom se morajo vsi objekti, ki se prenavljajo, priključiti na to omrežje. V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezervne požarne vode, je potrebno urediti požarne bazene in zagotoviti dostop k naravnim odvodnim virom po pogojih občinske požarne inšpekcije.
Postopoma je potrebno dokončati nedokončane vodovodne naprave, ki so pogoj za ureditev obstoječe vodooskrbe, kot tudi pogoj za nadljnjo urejanje prostora.
Za oskrbo z vodo iz lokalnih zajetij in kapnic daje soglasje sanitarna inšpekcija. Vse lokalne vodne vire je potrebno urediti in zavarovati pred onesnaženjem.
Oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda se zagotavlja pod pogoji upravljalca javnega vodovoda.
KANALIZACIJA
Na območju z javnim kanalizacijskim omrežjem se morajo vsi objekti, ki se prenavljajo, priključiti na to omrežje skladno s pogoji upravljalca kanalizacijskega omrežja za posamezne planske celote, podanimi kot strokovna podlaga k PUP-u. Za planske celote L, 2., 3., 5., in 7. kanalizacija, na katero se objekti navezujejo, ni dokončno zgrajena v postopku čiščenja odplak in končne dispozicije, kar se predvideva izvesti do leta 1995.
Kjer je možno, naj bo kanalizacija v ločenem sistemu.
Meteorna kanalizacija s prometnih površin in parkirišč mora biti prek lovilcev maščob speljana v meteorni odvodnik.
Na območjih zelenih površin in razpršene stanovanjske gradnje, kjer ni kanalizacije, je potrebno reševati odvajanje odplak z greznicami.
V	posameznih naseljenih celotah je potrebno določiti mesto za kontejnerje ter organizirati odvoz trdnih odpadkov.
Dejavnosti gojišč školjk so vezane na kopenski del, zato je na območju školjčišč potrebno zagotoviti deponiranje trdnih odpadkov in njihov odvoz ter odvajanje fekalnih odplak.
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
Vsi objekti morajo biti priključeni na električno omrežje po pogojih, ki jih upravljalec določi v elektroenergetskem soglasju.
Vsa urejena stanovanjska območja morajo biti opremljena z javno razsvetljavo.
Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno:
-	upoštevati predpisane odmike prizidkov od obstoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov;
-	predvideti prestavitve obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov;
-	predvideti sanacijo obstoječega elektroenergetskega omrežja, ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, zmogljivosti, tehnične izvedbe ali urbanističnih zahtev;
-	zaradi predvidenega prehoda od 10 na 20 KV projektirati in graditi VN elektroen. omrežje za 20 KV;
-	uskladiti potek obstoječega in novega elektron, omrežja z ostalimi komunalnimi napravami.
PTT OMREŽJE
V	skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja.
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, odlaganje smeti in odpadkov je določeno z veljavnim Odlokom o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občine Piran.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki
142
URADNE OBJAVE
Koper, 31. decembra 1993 - Št. 25
odstranijo in deponirajo na za to določeno odlagališče v občini Piran (pri Dragonji), zemljišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost.
Ves odpadni gradbeni material in zemljino se mora odlagati na deponijo gradbenega materiala, ki jo določi upravljalec.
V	naseljih in zaselkih bo organizacija pristojna za odvoz gospodinjskih odpadkov skupaj s predstavniki KS in občani določila mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev.
Pri kmečkih gospodarstvih je dopustno individualno odlaganje odpadkov kmetijske proizvodnje (kompostiranje na za to urejenih mestih).
Za dispozicijo gnoja in gnojevke je potrebno zagotoviti lokalne objekte (pokrita gnojišča, nepretočne cnojnične jame).
Pri odlagališčih odpadkov je potrebno izcedne vode prestreči in jih ustrezno prečistiti.
OGREVANJE
Objekti se ogrevajo na različne načine z različnimi viri.
Zaradi ekoloških vidikov se priporoča ogrevanje na lahka kurilna olja, plin ali električno energijo.
Shranjevanje goriv je predvideno v objektih ali pa so cisterne vkopane izven objektov na funkcionalnem zemljišču objekta, v katerem je kurišče.
VII.	MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR
25.	člen
Pri melioracijah, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih poti in ostalih zemeljskih delih, pri urejanju brežin vodotokov in morske obale je potrebno poleg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi ogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine ter valitete oblikovanosti kulturne krajine.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno preprečevati erozijo zemljišč.
VIII.	MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
26.	člen
Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v občini Piran, odlokov o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan, Krajinskega parka Sečoveljske soline in odloka o posameznih naravnih spomenikih in spomenikih oblikovane narave v občini Piran, pridobiti soglasje pristojne službe, Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
IX.	VAROVANJE KVALITETE ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA
27.	člen
1.	Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna:
-	zaščita vodnih virov in vodotokov ter moija pred onesnaženjem,
-	ureditev lokalnih odlagališč komunalnih odpadkov,
-	sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu,
-	odprava dimnih emisij.
2.	Varstvo zraka
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
3.	Varstvo voda in obvodnih površin ter obalnega pasu morja
V	območju varstva vodotokov, moija in podtalja se lahko spuščajo le čiste vode, ki ustrezajo določilom strokovnega navodila o nevarnih in škodljivih snoveh in dopustnih temperaturah vode (Ur.l. SRS št. 18/85).
Varstveni režimi in območja vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje.
Za vsak poseg v morje ali obalo je zaradi zagotavljanja varnosti plovbe potrebno pridobiti soglasje Pristaniške kapetanije Koper.
Za vsak poseg v morje ali obrežje je potrebno pridobiti mnenje Inštituta za biologijo ali druge ustrezne strokovne inštitucije.
4.	Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico.
5.	Varstvo pred hrupom
V	stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt m proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni de! lokacijske dokumentacije pisna izjava pro-
jektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom.
Če je protinrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.
6.	Varstvo pred požarom
Zagotovljena mora biti zadostna količina vode za gašenje.
Protipožarni hidranti in oprema za reševanje morajo biti locirani v predpisani medsebojni razdalji. Urgentne poti morajo biti speljane do vseh objektov. Širina poti ne sme biti manjša od 3,00 m.
Za gašenje požarov je treba na vodovodnem omrežju zgraditi hidrantno omrežje, ki bo v skladu z določili Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje.
7.	Varovanje kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljišča 1. območja so zavarovana v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dovoljeni posegi so določeni s tem odlokom oziroma s srednjeročnim družbenim planom občine Piran in sicer z Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Ur.l. SRS št. 44/82).
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno preprečiti erozijo zemljišča.
8.	Varovanje gozdnih površin
Potrebno je ohraniti vse gozdove, ki opravljajo pomembne splošno koristne funkcije ne glede na njihov obseg, kot tudi posamezne skupine gozdnega drevja ali posamezna drevesa s pomembno krajinsko vlogo.
Omejuje naj se poseganje v gozdove in posamezne skupine gozdnega drevja.
9.	Varstvo ptic
V	območju krajinskih parkov Sečoveljske soline in Strunjan je potrebno varovati gnezdišča, bivališča in zavetišča ptic v skladu z odklonom o Krajinskih parkih.
X.	MERILA IN POGOJI ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE
28.	člen
Obravnavano območje se ureja na podlagi veljavnih predpisov in v skladu z občinskimi planskimi akti.
V	neposredni vojni nevarnosti in v vojni je dovoljena gradnja zaklonišč za zaklanjanje ljudi po posebnem občinskem predpisu.
XI.	OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IVZEDBENEGA AKTA
29.	člen
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav na podlagi predhodno izdelane lokacijske dokumentacije v skladu s tem odlokom.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri upravnem organu občine Piran, pristojnim za gradbene in komunalne zadeve, in pri Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
31.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupnosti obalnih občin Koper.
32.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
Št.: 352-150/90-93	Predsednik Skupščine občine
Piran, 16. decembra 1993	FRANKO FIČUR, l.r.
Na podlagi 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86, 21/86, 24/92 in 6/93) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 21. decembra 1993 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Infrastrukturni objekti, naprave in druga sredstva, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti centralnega ogrevanja, ki se smatra za
Koper, 31. decembra 1993 - Št. 25
URADNE OBJAVE
143
gospodarsko javno službo, so z dnem uveljavitve zakona o gospodarskih javnih službah last občine (2. 7. 1993).
2.
Premoženje OGREVANJA, d.o.o., Piran je last občine Piran.
3.
Izvršni svet Skupščine občine Piran opravlja funkcijo ustanovitelja OGREVANJA, d.o.o., Piran, kot je opredeljeno v aktu o reorganizaciji družbe z omejeno odgovornostjo.
Št. 028-98/93	Predsednik IS
Piran, 21. decembra 1993	ANDREJ GRAHOR, l.r.
1. in 2. odstavku 73. člena zakona o gospodarskih javnih službah, 44.093.000 SIT.
3.
Izvršni svet daje KSP OKOLJE Piran soglasje na ugotovljeni delež družbenega kapitala, ki postane lastnina občine in znaša 81,86 %.
4.
Sklep velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 028-99/93	Predsednik IS
Piran, 28. decembra 1993	ANDREJ GRAHOR, I r.
Na podlagi 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86, 21/86, 24/92 in 6/93) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 28. decembra 1993 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Izvršni svet Skupščine občine Piran ugotavlja, da podjetje Aerodrom Portorož, d.o.o. občini Piran ni dostavilo elaborata oziroma izračuna o ugotovljenem deležu družbenega kapitala, ki pripadp republiki oziroma občini, v predpisanem roku.
2.
Izvršni svet ugotavlja, na osnovi 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah.
1.	da postanejo infrastrukturni objekti: letališka steza z manever-skimi površinami, hanger za potrebe gasilske službe, gasilska oprema, navigacijska sredstva, energetski objekti (osvetlitev steze, trafo postaja), ki so v skladu s predpisi namenjeni izvajanju dejavnosti iz 68. člena zakona, lastnina republike.
2.	da postane zemljišče pare. št. 6279 k.o. Sečovlje v skupni izmeri 225.753 m2 lastnina občine, saj je občina Piran neodplačano in namensko prenesla zemljišče v uporabo Casinoju Portorož za izgradnjo letališča (pogodba št. V/28-75-76, z dne 3/2-1976).
3.
Izvršni svet uveljavlja zahtevek do solastninskega deleža v podjetju Aerodrom Portorož, d.o.o., najmanj v višini vrednosti prenešenega zemljišča in soglaša, da se ovrednoti tudi delež Casinoja Portorož glede na vložena sredstva.
Aerodrom Portorož d.o.o. naj pripravi predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti glede na ugotovljena vložena sredstva.
4.
Ta sklep velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 461-14/93	Predsednik IS
Piran, 28. decembra 1993	ANDREJ GRAHOR, l.r.
Na podlagi 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86, 21/86, 24/92 in 6/93) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 28. decembra 1993 sprejel naslednji
SKLEP
L
Izvršni svet Skupščine občine Piran ugotavlja, da so infrastrukturni objekti, naprave in druga sredstva KSP OKOLJE Piran, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti iz 68. člena zakona in katera so prikazana v obrazcu L-1 (predlog KSP OKOLJE in dopolnitev s strani komisije), postali last občine z dnem uveljavitve zakona o gospodarskih javnih službah.
Skupna vrednost infrastrukturnih objektov znaša 1.098.999.079 SIT.
2.
Izvršni svet ugotavlja, da znaša družbeni kapital KSP OKOLJE Piran, ki je osnova za delitev na kapital občine in na družbeni kapital po
Občini Koper in Piran
Na podlagi 28., 29., 30. in 32. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), Odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v notranjem prometu ter o višini pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk v prometu prek državne meje (Uradni list RS, št. 7/92, 11/92 in 33/92), sta Izvršni svet Skupščine občine Koper, na podlagi 273. člena Statuta občine Koper, na seji dne 16. decembra 1993 in Izvršni svet Skupščine občine Piran, na podlagi 251. člena Statuta občine Piran, na seji dne 21. decembra 1993 sprejela
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINARSKO-SANITARNE PREGLEDE IN DOVOLJENJA
1.	člen
12.	člen Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradne objave, št. 33/89, 37/89, 40/89, 5/90, 10/ 90, 4/91, 25/91, 36/91, 43/91,14/92, 23/92 in 3/93) se spremeni in se glasi:
"Vrednost točke za določitev višine pristojbin za kritje stroškov veterinarsko-sanitarnih pregledov in dovoljenj znaša 0,53 SIT."
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 382-1/93	Predsednik IS SO Koper
Koper, 16. decembra 1993	BORIS GORUP, l.r.
Št.: 323-1/93
Piran, 21. decembra 1993
Predsednik IS SO Piran ANDREJ GRAHOR, l.r.
Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) sta Izvršni svet Skupščine občine Koper, na podlagi 273. člena Statuta občine Koper, na seji dne 16. decembra 1993, in Izvršni svet Skupščina občine Piran, na podlagi 251. člena Statuta občine Piran, na seji dne 21. decembra 1993 sprejela
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O PRISTOJBINAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINARSKO-HIGIENSKE SLUŽBE
1.	člen
4.	člen Odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe (Uradne objave, št. 33/89,37/89,5/90,10/90,4/91,25/91, 36/91 in 43/91, 7/92, 21/92, 23/92 in 3/93) se spremeni in se glasi:
"Vrednost točke za določitev višine pristojbin za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe je 0,73 SIT."
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 382-1/93
Koper, 16. decembra 1993 Št.: 323-1/93
Piran, 21. decembra 1993
Predsednik IS SO KOPER BORIS GORUP, l.r.
Predsednik IS SO PIRAN ANDREJ GRAHOR, l.r.
"Ogrevanje" do.o. Piran
Na podlagi Uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Ur. list RS St. 36/93) veljajo od 1. januarja 1994 dalje v občini Piran nove cene komunalnih stontev (povečane za 1,40 %) in sicer:
1. DALJINSKO OGREVANJE (SIT/m' površine)
-	stanovanjski prostori	21,54
+ 3 % prometnega davka	1,08
22,62
-	poslovni prostori	25,83
+ 5 % prometnega davka	1,29
27,12
Št.: 24/93	OGREVANJE, d.o.o.
Piran, 23. decembra 1993
Komunalno stanovanjsko podjetje "Oko!je" Piran
Na podtagi Uredbe o načinu obiikovanja cen komunaimh strnitev (Ur. iist RS št! 3M3) veijaio od 1. januar^ Ì994 daije v občtnt Ptran nove cene komunatnih stontev (povečane za 1,40 %) tn steer:
L ODVAJANJE ODPADNIK VOD (SIT/m')
-	gospodinjstva in	27,06	'
negospodarstvo + 3 % davek	1,35
28,4!
-	gospodarstvo	59,62
+ 3 % davka	2,98
^ ^ . 62^60
2. PREČIŠČEVANJE ODPADNIH VOD (SIT/rn*)
-	gospodinjstva in	13,63
negospodarstvo 4- 3 %'davek	0,78
16.43
- gospodarstvo	34,32
+ 3 % davek	1,72
36,24
3. ODVOZ ODPADKOV (SIT/m2 površine)
- gospodinjstva in	3,41
negospodarstvo + 3% davka od prometna storitev po t.p.l 0,27
5,68
- vsi ostali odjemalci + 3 % prometnega davka
Št.: 816/01
Piran, 23. decembra 1993
15,45
0,77
16,23
Komunalno stanovanjsko podjetje "OKOLJE" Piran