lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd,
0.0.
Podj.tj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 23. marca 2012
letnik LXV • št. 24 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
se
86
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
T*
Kmetijstvo
Podravje •
Mlekarno odkupili z lastnim mlekom
O Stran 2
Po naših občinah Sveti Tomaž •
Drago je - pa bo še dražje
O Stran 3
Štajerski
Šport
Boks • Dejan pripravljen za pot vrnitve na vrh
O Stran 11
Spodnje Podravje • Spomladansko čiščenje okolja
Za čisto in urejeno okolje
V teh dneh so se začele številne spomladanske akcije čiščenja okolja, ki so zaradi vseslovenske in svetovne akcije čiščenja okolja dobile še pomembnejši prizvok.
Vsem pa je skupen en sam cilj - da bi planet Zemlja ostal čist in vsem omogočil kvalitetno življenje in delo. To pa ni odvisno samo od vsakoletnih bolj ali manj gasilskih akcij, na katerih čistijo že tako prepričani o pomenu varovanja okolja, temveč od vsakodnevnega ravnanja vsakega izmed nas. Vsak lahko naredili največ za čisto in zdravju prijazno okolje. Tudi vzvodov je veliko, da tako ostane, četudi se marsikdo upira pravilom igre na tem področju. Če drugače ne, je potrebno tudi kaznovanje. Doslednost se na dolgi rok vedno izplača. Ob vsem onesnaževanju z gradbenimi, ki jih je v okolju nadpovprečno veliko, in drugimi odpadki, bi v mestih morali biti dosledni še zlasti do vseh tistih, ki nekontrolirano odmetavajo cigaretne ogorke in katerih ljubljenčki opravljajo toaleto na javnih površinah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kalesija • Talum zgradil prvo sončno elektrarno v federaciji BiH
S strehe 120 kilovatov zelene energije
Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov federacije Bosne in Hercegovine so v ponedeljek, 19. marca, v Kalesiji pri Tuzli odprli prvo sončno elektrarno v tej državi, ki jo je Talumova hčerinska družba Servis in inženiring postavila na strehi tamkajšnje športne dvorane; moč elektrarne je 120 kilovatov.
V kidričevskem Talumu so ponosni, saj je njihova družba Talum Servis in inženiring pridobila in v celoti izvedela projekt gradnje sončne elektrarne moči 240 kW, zgrajene na strehi nedokončane športne dvorane v Kalesiji, manjšem mestu južno od Tuzle. S tem so skupaj z investitorjem, podjetjem Eko Energija, katerega lastnik je bosanski podjetnik Sadik Fatic, postavili temelje na področju fotovoltaike v Bosni. Elektrarna je bila zgrajena v zelo kratkem času, saj je od prvih pogovorov v juliju 2011 do zagona minilo le dobrih osem mesecev.
Talumovi strokovnjaki so pri tem projektu uporabili vso svoje znanje in izkušnje ter postavili tehnično dovršeno napravo, zgrajeno po najnovejših tehničnih normativih, ki omogoča nemoteno delovanje
v daljšem obdobju. Znanje in izkušnje so si pridobivali pri gradnji, upravljanju in spremljanju proizvodnje električne energije na šestih elektrarnah, ki so jih postavili na nekdanjem odlagališču rdečega blata v Kidričevem v letih 2009 do 2011.
Slovesnega odprtja prve sončne elektrarne v Kalesiji se je udeležil tako rekoč ves politični vrh Federacije Bosne in Hercegovine, Tuzlanskega kantona, občine Kalesija, ambasador Republike Slovenije v BiH Andrej Grasseli ter predsednik uprave Taluma Marko Drobnič z najožjimi sodelavci tega projekta. Najpomembnejši gost je bil prav gotovo predsednik vlade federacije BiH Narmin Nikšič.
O Stran 5
Foto: Darko Ferllnc
Med fotovoltaičnimi celicami prve sončne elektrarne v BiH na strehi športne dvorane v Kalesiji; z leve Robi Merlak, Dejan Kovačič, predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, vodja projekta Anton Verdenik in direktor Talum Servisi in inženiring Mihael Hameršak.
Podravje • Ob robu 20. volilnega občnega zbora MZ
Ljubljanske mlekarne bodo odkupili z lastnim mlekom
Potem ko so člani ptujske Mlekarske zadruge pred nedavnim slovesno proslavili 20 uspešnih let poslovanja, so se sredi tega tedna zbrali še na volilnem občnem zboru, na katerem so imenovali nove člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Že tradicionalno pa je bil občni zbor tudi priložnost za podelitev nagrad najboljšim rejcem z največjimi količinami oddanega mleka in najkvalitetnejšim zbirateljem. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila namenjena predstavitvi poteka odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn.
Direktor MZ Ptuj Drago Zupanič je med drugim povedal, da bo izid odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn znan najkasneje v treh mesecih, verjetno pa že prej: „Kdorkoli že bo novi večinski lastnik, naj ne računa na bogatenje prek izplačila dividend na račun nižje odkupne cene mleka - v tem primeru bomo svoje mleko prodajali drugam!"
Foto: SM
Večina slovenskih zadrug se je namreč po dolgem času dogovarjanja vendarle zedini-la, da bo stopila v igro odkupa 51% deleža Ljubljanskih mlekarn. Tako so zadruge, med katerimi je največja dobaviteljica mleka prav Mlekarska zadruga Ptuj, 12. marca oddale zavezujočo ponudbo, kar je dokaz, da z odkupom mislijo resno, čeprav gre za milijonske številke.
Direktor MZ Ptuj Drago Zu-panič, ki je za vstop v nakup Ljubljanskih mlekarn najprej dobil podporo članov zadruge, je pojasnil, da bodo v primeru uspešno izvedenega nakupa lastniki delnic kmetje,
člani Mlekarske zadruge, nekatere zadruge pa se odločajo tudi drugače: „Finančni delež MZ za odkup znaša dobrega 1,725 milijona evrov, naši člani pa bodo kredit odplačevali preko znižane odkupne cene za liter mleka. Realno bo to znašalo en cent od litra prodanega mleka za dobo petih let, kar se morda komu zdi zelo malo. A ni, sploh če upoštevamo naše velike rejce, ki oddajo letno preko 500.000 in tudi preko 700.000 litrov mleka. Ti bodo v bistvu za odkup deleža namenili veliko denarja, pravzaprav v vrednosti enega dobrega, novega traktorja letno!"
Zadruge bo pri nameravanem nakupu v višini slabih 25 milijonov evrov kreditirala Deželna banka Slovenije: „Konzorcijski in delničarski sporazum sta podpisana, zavezujoča ponudba je bila oddana, večinski lastniki oziroma prodajalci delnic pa imajo zdaj do sredine junija čas, da se odločijo. Uradnih informacij o tem, da bi še kdo drugi oddal zavezujočo ponudbo, nimamo, neuradno pa se govori, da je zelo resno v igri še nizozemski mlečni kartel Campina, ki je v preteklosti že kupil mlekarne v Srbiji. Naša ponudbena cena za delnico ni skrivnost, znaša sedem evrov, kakšne pa so ali bodo ponudbe drugih interesentov, ne vemo. Prav tako je v tem trenutku nemogoče ugibati, kako se bodo odločil konzorcij lastnikov, zbranih okoli NFD Holdinga, ki prodaja dvoj 50,28% delež; odprte imajo namreč vse možnosti, od tega, da se odločijo delež prodati tujemu podjetju, do tega, da ga prodajo zadrugam, ali pa se odločijo, da deleža sploh ne prodajo," pravi Zu-panič.
Dejstvo je, da se je scenarij o „neprodaji" deleža v preteklosti že zgodil; leta 2007 so namreč omenjeni lastniki
svoj delež v Ljubljanskih mlekarnah že prodajali. Takrat se je za nakup mlekarn med drugimi najbolj zanimala an-gleško-srbska družba Salford. Kljub napovedim, da naj bi bil „prevzem že skoraj gotova stvar«, do nakupa deleža ni prišlo. Razlog za to naj bi bil za Salford previsoka cena, prevzemu največjih slovenskih mlekarn s strani tujca pa so takrat nasprotovale tudi zadruge, ki imajo v Ljubljanskih mlekarnah preko Mlekodela že doslej 25 odstotkov lastništva.
Reorganizacija mlekarne bo nujna prva poteza
Edino, na kar stavi Zupanič, je dejstvo, da bo v primeru odkupa Ljubljanskih mlekarn, ne glede na to, ali bodo novi večinski lastnik zadruge ali tuja firma, moralo priti do konkretne reorganizacije poslovanja firme v smeri rentabilnejšega poslovanja: „To pomeni, da bo treba postaviti višjo normo na zaposlenega v mlekarni, saj trenutno dosega le polovično
glede na evropske mlekarne, kar posledično lahko prinaša tudi odpuščanje. Predvsem pa bo treba doseči združitev mlekarn oziroma diferenciacijo programov, ki jih bodo izvajale, tako da si v izdelkih ne bodo več konkurirale, ampak se bodo dopolnjevale!"
Zupanič še pravi, da je Ljubljanska mlekarna trenutno opremljena s sodobno tehnologijo, del procesa je tudi že robotiziran, za tem pa stojijo precejšnje naložbe, ki jih bo treba še poplačati: „Vsekakor z nakupom deleža ne moremo pričakovati v prvi vrsti bogatenja na račun izplačila dividend; prav nasprotno, treba bo še vlagati v mlekarno, ki je lani pridelala celo manjšo izgubo. Poteze novih lastnikov bodo morale biti zelo hitre s ciljem, da bo mlekarna delala dobro, da bosta kmetom zagotovljena odkup mleka in dobra odkupna cena. V tem je bistvo! Zelo nevarno je razmišljanje, da bi nekdo želel dobiti izplačane dividende na račun znižane cene mleka; v tem primeru bomo naše mleko prodajali drugam, ne Ljubljanskim mlekarnam!"
Rekorderji oddaje mleka
Ptujska Mlekarska zadruga je minulo leto zaključila pozitivno; prihodki so se povečali za slabih 20 odstotkov in so znašali slabih 15 milijonov evrov. Največ jih je MZ seveda ustvarila s prodajo mleka -11,2 milijona evrov. Povprečna odkupna cena mleka za lani je dosegla 31,56 centa za liter. Največ mleka je MZ prodala Ljubljanskim mlekarna, in sicer 24,5 milijona litrov (69 %), 6,6 milijona litrov (18 %) je prodala Pomurskim mlekarnam, junija pa je začela poskusno prodajo v Italijo ter septembra z italijanskim kupcem sklenila pogodbo za redno dobavo 900.000 litrov mesečno; do konca leta je tako v Italijo prodala 4,5 milijona litrov mleka (kar predstavlja 13 % celotne prodaje mleka).
Nagrade za največ oddanega mleka v letu 2011 so spet z rekordnimi dosežki prejele kmetija Šmigoc iz Repišč (761.034 litrov), kmetija Pin-tarič iz Zamušanov (676.683 litrov) in kmetija Skledar iz Apač (582.502 litra). Nagrade so prejele tudi zbiralnice mleka, ki so se odlikovale z najvišjo kakovostjo mleka (ter redom in čistočo). Kot najboljša je bila nagrajena zbiralnica Marije Gojčič v Pleterjah, druga najboljša je zbiralnica mleka Janka Petriča iz Jiršovcev, tretjo nagrado pa je prejela Majda Ferenčič za zbiralnico v Senčaku.
SM
Uvodnik
Kje ste, prioritete?
Vsakodnevno življenje in delo slehernega izmed nas je povezano s takšnimi ali drugačnimi prioritetami. Tisto, kar je prioritetno zame, ni prioritetno za drugega.
Če se s prioritetami lahko na nek način poigravamo v zasebnem življenju, kjer odgovarjamo sami sebi in družini, je čisto drugače v lokalnem okolju in na državni ravni, kjer imamo opravek s stotisoči in dvema milijonoma ljudi. Ključna pri vsem je odgovornost za usodo posameznikov, družbe in države nasploh. Zato moramo biti še kako pozorni do postavljanja skupnih prioritet, da bomo preživeli kot narod in kot posamezniki. Dejanja oblastnikov, ki se jih kriza sploh ne dotakne, z znižanjem njihovih prejemkov za sto ali dvesto evrov, kar se sicer še ni zgodilo, je kot blažev žegen. Čisto drugače pa je pri tistih, ki prejemajo veliko manj, kjer se pozna vsak evro, zato je še toliko pomembnejše, da so vse stvari, ki se tičejo večine, dodelane in premišljene, da se njihova usoda zaradi teh ravnanj bistveno ne poslabša.
Odgovornim za nacionalno politiko tako še vedno ni prišlo do živega, da je vsaka sprememba boleča, če ni domišljena in preizkušena. Spremembe v socialni politiki države so že bile eden takšnih eksperimentov, ki se ne bi bil smel zgoditi; pustiti ljudi brez prejemkov je dobesedno nacionalna katastrofa, za katero bi moral nekdo odgovarjati. Ker bo kriza še kazala roge, saj je nismo znali ukrotiti na samem začetku, si ljudje ne morejo pomagati s polivanjem gnojnice med oblastniki, spotikanjem ob nekih spričevalih, udbovskih zgodbah, nesposobnostih in še čem. Ljudje želijo videti prioritete, predvsem pa zaposlitev in razvoj družbe, da bo njihovo življenje ponovno dobilo pravi smisel, kar boj za preživetje ni, zato so še toliko bolj neresne vse poteze oblastnikov, ki smo jim priče v zadnjem času. Ljudje želijo tudi končno videti koga za zapahi, še posebej velike tajkune, ki so v bedo pahnili desettisoče malih ljudi; ti »mali« pa za svoje napake za razliko od »velikih« odgovarjajo nemudoma, tudi z odvzemom strehe nad glavo za borih 124 evrov.
Majda Goznik
Letošnji rekorderji pri oddaji mleka: Jože Smigoc, Denis Pintarič in Robert Skledar. Nagrade za najboljše zbiralnice mleka pa so prejeli Marija Gojčič, Janko Petrič in Majda Ferenčič.
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sveti Tomaž • Skrb za okolje mora biti na prvem mestu
Drago je - pa bo še dražje
Veliko zanimivega, a le malo spodbudnega smo lahko slišali iz različnih poročil na nedavni seji tomaževskega občinskega sveta.
Dalibor Šoštarič je predstavil lokalni energetski načrt občine, nato pa je v razpravi dr. Janez Petek povedal, da zasebnim in javnim uporabnikom vsekakor priporoča prehod na obnovljive vire in sanacijo energijsko potratnih objektov, saj je pričakovati, da se bo cena kurilnega olja še dvigala. Že letos ali prihodnje leto naj bi se izenačila s ceno dizelskega goriva, napovedal pa je tudi, da naj bi dosegla ceno 2 evra. Svetnikom je predstavil idejo energetskega upravitelja, ki bi koristila zlasti malim občinam, da bi z nasveti strokovne energetske službe pri investicijah lahko prihranile in izbrale energijsko varčne naložbe.
Veliko izgub in neplačnikov
Direktorica Komunalnega podjetja Ormož (KPO) Pavla Majcen pa je predstavila problem oskrbe s pitno vodo. Vsako leto se pri tej temi pogovarjajo o vodnih izgubah, ki so izjemno velike, okoli 36 %. V letu 2011 je bilo v črpališču pitne vode načrpane skupaj 1.282.599 m3 pitne vode, prodane vode pa je bilo 829.531 m3. Razliko predstavljajo izgube, ki so posledica premajhnega vlaganja v infrastrukturo, ugotavljajo pa se tudi nekontrolirani odvzemi vode iz hi-drantnega omrežja.
Foto: Viki Ivanuša
Predstavniki Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje in Komunalnega podjetja Ormož so na 12. seji občinskega sveta predstavili svoja poročila.
Lani so na javnem vodovodnem omrežju Ormož zabeležili 368 okvar. Največ jih je bilo v občini Ormož (206), v občini Ljutomer (55), na skupni liniji Ormož-Jeruzalem (33) in na skupni liniji Or-mož-Središče (31). V občini Sv. Tomaž je bilo 10 okvar.
Še bolj katastrofalno pa se je začelo letošnje leto, ko so februarja zagotavljali 4500 m3 vode na dan v sistemu, ki potrebuje 2800 m3. „Vse ostalo so bile izgube zaradi zamrznjenih števcev in napeljav. Ni mogoče izračunati in zaračunati količine vode, ki so tako stekle, ker zamrznjeni števci
Kljub izjemno sušnemu obdobju po zagotovilih predstavnikov Komunalnega podjetja Ormož oskrba s pitno vodo za območje treh ormoških občin ni ogrožena. Glede na to da ni bilo zimskih snežnih padavin v Alpah, ki julija zagotavljajo največji pretok Drave, bo Drava verjetno tudi poleti nizka, a pitne vode bo dovolj. Če ne bo padavin, pa se lahko zgodi, da bo nivo reke Drave še padal in bo treba poglobiti črpalke na kanalu, kar bi bil velik in drag poseg. Pričakujejo tudi, da bodo presahnili studenci pri zasebnih lastnikih, saj nekateri uporabniki o tem že poročajo.
ne delajo. Problem je bil zlasti v počitniških hišicah, v katerih lastniki niso opazili, da voda teče. Ponekod je šla voda ven skozi okna, na brežine; nekateri še danes ne vedo, da jim teče voda. Gasilci so velikokrat posredovali. Ves februar je delalo osem vodovodarjev in zamenjali so 150 števcev," je povedala Majcnova.
Zbrani so se strinjali, da bi bilo treba zagotoviti vodomere, da bi lahko natančneje določili, kje nastajajo izgube. Vendar za to ni predvidenih sredstev. Občina pa se tudi ne bo več mogla dolgo izmikati obnovi vodovodov Vičanci-Sv. Tomaž in Hajndl-Vičanski Vrh.
Poleg izgub pa ima KPO veliko težav tudi z neplačniki. Nekateri so takšni, da denarja zares nimajo kje vzeti, drugi pa se preprosto ne zavedajo resnosti situacije. Zneski računov niso preveliki, saj za povprečno družino znašajo okoli 30 evrov na mesec. Lani so pri
izstaviti pričeli zaračunavati stroške opomina in zamudne obresti. V primeru neplačila po opominjanju pa vložijo izvršbo na sodišču. V letu 2011 je bilo tako vloženih 43 izvršb, skupna vrednost vseh odprtih zadev v izvršbi pri sodišču pa znaša 20.093 evrov. „Povpreč-na družina ima štiri mobitele in internet. Za to mesečno plačajo 80 evrov. Brez mobitelov ne gre. Voda se jim očitno ne zdi tako potrebna in za plačilo tega računa jim zmanjka 30 evrov," se je nad nerazumno postavljenimi prioritetami uporabnikov jezila Pavla Majcen.
Za sabo je treba počistiti
Pogovarjali so se tudi o odvajanju in čiščenju odpadne vode. Pri Sv. Tomažu imajo rastlinsko čistilno napravo, ki je vzorčni primer. Škoda je, da na njo niso priključeni vsi, ki bi bili lahko. Učinki čiščenja
so zelo dobri, in sicer okrog 90 %. Ludvik Hriberšek je prisotne opozoril, da se leto 2015, ko bo treba imeti urejeno kanalizacijo, nezadržno bliža: „Na demografsko ogroženem območju, kjer smo investicijsko manj sposobni, moramo o tem razmišljati že sedaj. Če ni priključka na javno kanalizacijo, bomo morali imeli doma malo biološko ali rastlinsko čistilno napravo. Postavljen rok bi bilo smiselno prehiteti, ker bodo takrat s svojim delom že začele inšpekcije, ki bodo izvajanje kontrolirale, pa tudi cene izgradnje se bodo povzpele, ker bo naenkrat veliko povpraševanje." Svetoval je, da bi bilo za manjša območja, za nekaj hiš skupaj, primerno razmišljati o manjših skupnih napravah. Direktorica Majc-nova je napovedala, da bomo tak problem, kot ga imamo sedaj s smetmi, kmalu imeli z odpadnimi vodami, saj je zakonodaja že dovolj dolgo napisana. Ustrezna tehnologija je prav tako razvita in je na voljo. Za lastne čistilne naprave bodo morali poskrbeti prebivalci povsod tam, kjer je pod 20 prebivalcev na hektar in ne morejo računati na izgradnjo javne kanalizacije. Pri razpršeni gradnji na tomaževskem je to praktično povsod razen v centru Sv. Tomaža.
Naša država se je zavezala, da bo reciklirala vedno večji odstotek odpadkov. Zato je potrebno ločeno zbiranje, ki to omogoča. Pri Sv. Tomažu imajo 569 gospodinjstev, ki imajo zaboje za odpadke, letno pa pridelajo okrog 194 ton mešanih komunalnih odpadkov. Količina se zmanjšuje, kar je razveseljivo, saj obdelava odpadkov stane, in manj jih bo, nižji bo strošek. To bo zlasti pomembno sedaj, ko bo kot
vse kaže treba najti novo odlagališče za odlaganje odpadkov s širšega ormoškega območja. Tako poceni, kot je bilo na Dobravi, drugod ne bo, je zagotovil Ludvik Hriberšek.
Poleg tega bo treba v prihodnjih šestih letih odplačati tudi vložek 180.000 evrov za nabavo posod za plastiko, ki so jih pred kratkim razdelili po terenu. Pomembna sprememba, ki uporabnike čaka že kmalu pa je, da bo KPO z ekoloških otokov umaknilo zabojnike za plastiko in kovino, ki ju sedaj lahko odlagajo doma. Na tako odvečne zabojnike bodo namestili druge pokrove in jih po potrebi namestili kot dodatne zabojnike za papir. V treh občinah je postavljenih 63 ekoloških otokov, od tega pet v občini Sv. Tomaž. V KPO so z zbiranjem ločenih frakcij na otokih zelo zadovoljni, saj se od leta 2009 količina ločeno zbranih frakcij dvigne za 100.000 kg in je sedaj pri 455.480 kilogramih letno.
Če se bodo vse tri občine odločile, bo sprememba nastala tudi pri zbiranju kosovnih odpadkov. Po predlogu KPO naj bi vsakoletne akcije po novem nadomestilo izvajanje usluge skozi vse leto, predvidoma ob petkih po naročilu strank in po načelu od vrat do vrat. Za takšen način odvažanja kosovnih odpadkov na poziv so se odločili tudi po drugih občinah predvsem zaradi velikega nereda, ki nastane ob odvozu zaradi tujcev, ki razstavijo vso tehniko, poberejo vredne dele in za seboj pustijo razdejanje. Župan Mirko Cvetko je povedal, da je stanje v naravnem okolju v njihovi občini odkar se odvažajo kosovni odpadki veliko boljše in divjih odlagališč praktično ni več.
Viki Ivanuša
Slovenija • Anketa o organizaciji in trajanju počitnic
Bodo ukinili prvomajske počitnice?
Prerazporeditev terminov zimskih počitnic v šolskem letu 2010/11 je v javnosti povzročila številne odzive. O tem, da bi jih bilo treba spremeniti, pa kot kaže, razmišlja tudi šolsko ministrstvo, ki se je odločilo, da na temo organizacije in trajanja šolskih počitnic izpelje anketo.
Anketa naj bi bila pokazatelj razpoloženja javnosti. Ker je sprememba terminov znotraj šolskega koledarja občutljiva, želi ministrstvo s pomočjo širokega kroga javnosti poiskati najprimernejšo rešitev. Anketa naj bi pokazala, ali je smiselno ohraniti obstoječe termine šolskih počitnic ali uvesti drugačno rešitev. Do nedelje, 25. marca, je dostopna na spletni strani šolskega
ministrstva, izpolni pa jo lahko kdorkoli. Je kratka in jedrnata, ministrstvo za šolstvo pa anketirance med drugim sprašuje o tem, katera razporeditev šolskih počitnic se jim zdi najprimernejša: tista pred uveljavitvijo 2010, obstoječa razporeditev, s katero velja en teden skupnih počitnic za vso Slovenijo, namesto jesenskih ali prvomajskih počitnic dva tedna zimskih počitnic, ali bi
bilo morda primerneje pouk za en teden podaljšati in imeti dva tedna zimskih počitnic.
Rezultati ankete bodo vplivali na odločitev ministrstva o tem, kako bodo zimske šolske počitnice organizirane v prihodnje. Sprejeta naj bi bila predvidoma do konca maja, saj mora biti šolski koledar objavljen najkasneje junija.
Dženana Kmetec
Sp. Podravje • Kakšne so cene za grobove
Tudi „zadnji dom" ni povsod enako drag
Da so po občinah cene za marsikaj (enakega) različne, ni več novost, čeprav pametnega (ali dobrega) razloga za to ni vedno enostavno najti. Od občine do občine različne cene veljajo tudi za letne (ali večletne) najeme grobov oziroma grobnine. Enotnega zakona ali pravilnika, ki bi narekoval ceno najema groba v Sloveniji, nimamo, zato o cenah odločajo občinski sveti, praviloma vsako leto enkrat.
In če kdo misli, kako bo vseh finančnih skrbi in računov ob smrti konec, se moti; tudi najem groba namreč nikakor ni zanemarljivo majhna številka in tudi pri pokojnih, ne le pri živih občanih so po občinah precejšnje razlike. Pri tem ne gre za vprašanje cene pogrebne slovesnosti, pač pa za ceno zemlje, kjer naj bi bili v končni fazi vsi enaki ...
Pa ni tako. Osnovna razlika med občinami je že v tem, da ene zaračunavajo poleg letnih grobnin še desetletne zakupe grobov, druge pa ne, prav tako je v nekaterih občinah treba z enkratno pristojbino zakupiti prvi grob, v drugih spet ne.
V	občini Videm desetletnega zakupa grobov ne poznajo, pač pa je treba pri prvem zakupu groba plačati enkratno pristojbino. Ta znaša za enojni grob 84,60 evra, za dvojni (družinski grob) 113,50 evra in za žarni grob 732,70 evra. Letna najemnina oz. grobnina za en grob stane 22,50 evra, za dvojni (družinski) pa 28,90 evra.
V	Cirkulanah obračunavajo le strošek letne grobnine, ki znaša 25 evrov za en grob, ne glede na velikost. To je po besedah tamkajšnjega župana tudi edini strošek, saj ne zaračunavajo ničesar drugega, ne prvega zakupa, ne desetletne
zakupnine, prav tako ne poznajo razlike med enojnim in družinskim grobom.
V	občini Markovci znaša letna zakupnina enojnega groba 18,27 evra, za družinski grob je letno treba odšteti 29,25 evra, za pokončni žarni grob prav tako 18,27 evra, za žarni grob pa 10,97 evra. Prvi zakup pokončnega žarnega groba stane 1500 evrov, sicer pa je po besedah direktorice občinske uprave Kolenkove žarni grob mogoče najeti ali odkupiti, medtem ko so pri klasičnih grobovih možni le najemi, za katere se obračunava samo letna najemnina.
Na Ptuju je strošek letne grobnine za družinski grob 50,76 evra, za vrstni grob pa 44,75 evra. Prvi zakup, kot je povedal direktor občinskega podjetja Javne službe Alen Hodnik, ni posebej zaračunan, sklepajo pa se pogodbe za desetletni najem groba ter se avtomatsko podaljšujejo in niso posebej plačljive. Posebnih žarnih grobov na ptujskih pokopališčih še ni, zato zanje veljajo enake najemnine kot za družinske grobove.
V	Žetalah imajo prav tako kot v Cirkulanah enotno ceno grobov oziroma letnih naje-mov; ta znaša 22,8 evra, poleg tega pa so uveljavljene še desetletne zakupne pogodbe, za
Cene najemov grobov niti v dveh občinah niso enake ...
katere občani posebej odštejejo (vsakih 10 let) 79,2 evra. Župan Butolen je ob tem še povedal, da v občini do leta 2002 sploh ni bilo nobenega katastra grobov, zato so jih ljudje pač urejali čisto po svoje. Posledično je tako nemogoče standardizirati enojne in družinske grobove, zato so se odločili za enotno ceno za vse.
V Podlehniku desetletne zakupnine ne zaračunavajo, enoletni najem enojnega groba stane 18 evrov, dvojnega
oziroma družinskega groba pa nekaj manj kot 30 evrov. Drugih stroškov z grobovi ni.
V občini Gorišnica za enoletni najem enojnega groba zaračunajo 20 evrov, za enoletni najem družinskega groba 2 5 evrov, za žarni grob pa tudi 20 evrov. Ob prvem zakupu oz. najemu groba pa morajo občani plačati za enojni grob in za žarni grob 200 evrov, za družinski grob pa 300 evrov. Desetletnih zakupnih pogodb nimajo.
V občini Dornava je cena enoletnega najema groba 30 evrov za domače občane in 40 evrov za občane iz drugih občin. Uvaja pa se tudi desetletna zakupna pogodba, po kateri bodo občani za omenjeno obdobje plačevali 50 evrov. Prvega zakupa groba ni treba plačati.
Tudi v občini Hajdina so stroške najema razdelili ne le na velikost groba, ampak tudi na to, ali gre za občana domače ali iz druge občine,
upošteva pa se še lokacija; ali je nekdo pokopan na starem ali na novem delu pokopališča (cene so za občane iz drugih občin višje za dobrih 20 odstotkov). Sicer pa enoletna najemnina za Hajdinčane za enojni grob na starem delu pokopališča znaša 16,90 evra, za družinski grob pa 26,50 evra. Na novem delu pokopališča pa stane enoletna najemnina za družinski grob 35 evrov, za žarni grob 10,10 evra, za grobnico pa 44,70 evra. Enkratni zakup novega groba je treba plačati v višini 114,40 evra za enojni grob, 187,80 evra za dvojni grob in 68,60 evra za žarni grob.
V	občini Cerkvenjak stane letna najemnina za enojni grob 21,12 evra, za družinskega 24,48 evra, za žarni grob pa 17,28 evra. Zaračunajo pa tudi prvi zakup novega groba, in sicer za enojni grob znaša zakupnina 51 evrov, za družinskega 67 evrov, za žarni grob pa 40 evrov.
V	občini Sv. Andraž zaračunavajo letno najemnino za enojni grob v višini 22,50 evra, za družinski grob pa znaša letna grobnina 25 evrov. Pri prvem zakupu novega groba je treba plačati 50 evrov za enojni in 70 evrov za dvojni grob.
SM
Sv. Tomaž • 12. redna seja občinskega sveta
Foto: SM
Nezadovoljstva v CSO še ni konec
Ena zanimivejših točk 12. redne seje občinskega sveta Sv. Tomaž, ki je bila minuli ponedeljek, je bilo tudi poročilo družbe Center starejših občanov o poslovanju v letu 2011, ki ga je podala vršilka dolžnosti direktorice Janja Špindler. Finančni rezultati so boljši, kot so bili leto poprej. V domu je trenutno 93 zaposlenih, dom pa je bil v januarju in februarju polno zaseden, kar pomeni, da je bilo v njem 153 stanovalcev.
Špindlerjeva je zbrane opozorila na novo situacijo, v katero je celotno panogo pripeljalo nekontrolirano podeljevanje koncesij za nove domove. Medtem ko je bilo treba v preteklosti na posteljo v domu čakati, je sedaj v Sloveniji naenkrat postelj preveč. Celotna panoga se bo morala začeti boriti za stanovalce, ki jih bodo lahko pritegnili oziroma obdržali le z dobro oskrbo. To ima posledice tudi za ormoški dom, ki lahko računa na okrog 100 stanovalcev iz treh ormoških občin, ostanek stanovalcev pa morajo pritegniti od drugod. To pa bo mogoče le s kvaliteto storitve.
Kljub obsežnemu poročilu s kopico podrobnosti in pozitivni bilanci pa je župan Mirko Cvetko povedal, da so z njim stopili v stik predstavniki sveta delavcev ter zahtevali sestanek
z vsemi župani in direktorico. Od njih je menda slišal kup očitkov, a jih ni želel ponavljati: „Gre za veliko razočaranje in ogorčenje zaposlenih. Gre za problem zaposlenih po pogodbah, za zaposlitve novih, ki sploh niso iz naših občin. Baje pa imate oskrbovance v domu, ki se zaradi odnosov v domu in vašega osebnega odnosa do njih želijo izpisati iz doma."
Na tako jasno izraženo misel bi pričakovali konkreten odgovor o tem, kaj se dogaja ali kaj se je zgodilo, da se porajajo takšni očitki, vendar je Janja Špindler povedala: „Ves čas se že govori, kako bodo stanovalci od nas odšli, vendar doslej še takšnega primera nismo imeli. Mislim, da ne gre za nezadovoljstvo med stanovalci, ampak bolj med zaposlenimi. S svetom delavcev smo že imeli sestanek, na katerem sta
Foto: Viki Ivanuša
Janja Špindler, v. d. direktorice CSO (druga z leve), vodi Center za starejše občane že sedem mesecev, zgodbam o nezadovoljstvu zaposlenih in po novem menda tudi stanovalcev pa še vedno ni ne konca ne kraja.
bila udeležena župana občin Središče ob Dravi in Ormož. Takrat so imeli vsi delavci možnost povedati svoje stališča, povedali pa niso nič konkretnega, spraševali so povsem osebne stvari ... Če je problem več dela, če to povzroča tako veliko nezadovoljstvo, bo tu težko kaj narediti, kajti delati bo vsekakor treba. Naš dom je obremenjen s kreditom, ki ga moramo pokrivati. Plače so res nizke, a so v skladu s plačami v slovenskem prostoru."
Župan se ni dal in je še enkrat poskušal pojasniti, o čem se želi pogovarjati: „Problem ni delo, problem niso plače, problem so odnosi." Vendar nismo izvedeli nič konkretnega, kaj bo direktorica naredila, dodala pa je tudi, češ da delajo dobro in da to očitno nekomu ne ustreza.
Viki Ivanuša
Kalesija (BiH) • Talum zgradil prvo sončno elektrarno v federaciji
S strehe 120 kilovatov zelene energije
Nadaljevanje s strani 1
Predsednik Narmin Nikšič
je s svečanim prerezom vrvice prvo sončno elektrarno v BiH uradno odprl, ob tem pa poudaril pomembnost takih vlaganj in posebej izpostavil pogum investitorja, saj je bil prvi, ki je v BiH izpeljal tako investicijo, ter dodal, da sončne elektrarne ne bodo najpomembnejši, so pa gotovo zelo pomemben vir oskrbe z električno energijo predvsem z vidika okoljske problematike. O pomembnosti pridobitve za širšo regijo sta govorila tudi župan Kalesije Rasim Ome-rovič ter minister energije, rudarstva in industrije Tuzlan-skega kantona Željko Kneži-ček. Na slovesnosti je minister za energijo, rudarstvo in industrijo federacije BIH Erdal Trhulj novemu direktorju podjetja Eko Energija slovesno predal energetsko soglasje za
pravkar odprto sončno elektrarno.
Pomembno priznanje za Talum
Ob odprtju je udeležence slovesnosti nagovoril tudi direktor in lastnik družbe Eko Energija Sadik Fatic ter se posebej zahvalil Talumovim strokovnjakom za veliko delo, ki so ga opravili. Fatic je eden najboljših podjetnikov v BiH, ki je leta 2008 prejel prestižno nagrado za najboljšega mena-žerja v jugovzhodni Evropi. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič pa je izrazil svoj ponos, da je prav Talum zgradil prvo sončno elektrarno v BiH. »Elektrarna je zgrajena na osnovi velikega znanja in izkušenj Talumovih strokovnja-
kov, je moderna in zagotavlja nemoteno delovanje v daljšem obdobju. Zahvala gre tudi in predvsem sodelavcem iz skupine Talum Antonu Verdeniku, Robiju Merlaku in Dejanu Ko-
vačiču, ki so s svojim znanjem in izkušnjami sodelovali pri projektiranju in izgradnji ter s tem izpeljali ta izjemni projekt,« je še dejal Drobnič.
Naj dodamo, da je bila sonč-
na elektrarna v Kalesiji priključena na elektro omrežje že 3. marca. V Talumu verjamejo, da gre za projekt, ki s svojimi rešitvami, zasnovo in proizvodnjo predstavlja dober temelj
za gradnjo naslednjih elektrarn v Bosni in Hercegovini, ter obenem prepričani, da je gospodarsko sodelovanje s to državo izjemno pomembno za Slovenijo. Sicer pa nove ideje, projekti, investicije in predvsem uporabljeno znanje skupini Talum omogočajo delovanje na dolgi rok, saj se zavedajo, da samo kvalitetne in konkurenčne rešitve prinašajo dodano vrednost in nova delovna mesta.
M. Ozmec
Foto: Darko Ferlinc
Foto: Darko Ferlinc
Predsedniku Talumove uprave Marku Drobniču (levo) je ob pomembnem dogodku čestital minister Federacije BiH za energijo, rudarstvo in industrijo Erdal Trhulj.
O tokratnem in načrtovanih projektih v BiH se je s predsednikom Talumove uprave Markom Drobničem pogovarjal tudi Andrej Grasseli, veleposlanik Republike Slovenije v Federaciji BiH.
Ptuj • S seje četrtne skupnosti ČS Breg - Turnišče
Tudi na OS Breg naj bi zgradili dvigalo
Tudi na marčevski seji sveta ČS Breg-Turnišče so bila v ospredju vprašanja glede gradnje kanalizacije, ki se je v preteklosti na območju te ptujske četrti gradila razpršeno in po odsekih, ti pa se v kar nekaj primerih niso dokončali. Mestna blagajna je prazna, pri večini odsekov pa je odpadlo državno sofinanciranje. Sicer pa MO Ptuj v državi še vedno išče potrditev za ta projekt.
Svetnik Miran Vrabl je ob tem ponovno opozoril na mačehovski odnos MO Ptuj do izgradnje kanalizacije ob Mariborski cesti, kjer gre za 200 metrov voda. Zahteval je, da se vsi izpadli deli kanalizacijskih vodov, za katere v tem trenutku ni načrtov oziroma finančnega pokritja, obravnavajo enakopravno. Svetnike in krajane, ki še nimajo kanalizacije, skrbi, da bodo na preostalih 5 odstotkov kanalizacijske mreže čakali še nadaljnjih 30 let.
Krajani ne razumejo, zakaj se odseki, na katerih se je gradilo v prejšnjih letih, niso dokončali. Takrat bi jih stala kanalizacija tisoč nemških mark, danes pa je ta znesek narasel že na 2200 do 3200 evrov. Za šest hiš na Mejni cesti se je gradnja kanalizacije zaključila pred nekaj meseci, zakaj se ni naredila še povezava na Dra-žensko cesto? Glede na vse sedaj krajani upravičeno pričakujejo posluh MO Ptuj v obliki subvencije pri praznjenju greznic, je strnil pričakovanja krajanov predsednik sveta ČS Vladimir Koritnik.
Čeprav je onesnaževanje okolja velik problem, se ga, kot kaže, v MO Ptuj ne zavedajo dovolj resno, na drugi strani pa se odločajo za gradnjo športne dvorane za potrebe EPK 2013. Razočaranje krajanov ob Draženski cesti je tako veliko, da bi se najraje „preselili" v občino Hajdina, kjer se gradnje kanalizacije lotevajo veliko bolj premišljeno in odgovorno, so povedali prizade-
ti krajani.
Na marčevski seji sveta ČS Breg - Turnišče so govorili tudi o gradnji plinskega omrežja na območju ČS, pred ponovnim pogovorom o nadaljevanju njegove gradnje pa je treba ugotoviti interes krajanov za oskrbo s plinom. Neracionalno bi bilo graditi omrežje, če se nanj krajani potem ne bodo priklopili.
Starši in šola vztrajajo
Štirinajste seje sveta ČS Breg - Turnišče se je udeležil tudi ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin, ki se mu je ob tej priložnosti pridružila predsednica sveta staršev Alenka Čuš. Ravnatelj je ob tej priložnosti člane sveta seznanil z nekaterimi že izvedenimi projekti šole in tudi načrtovanimi, med katere v ospredje postavljajo gradnjo dvigala ob šoli, za kar so pred dvema letoma dobili podporo tudi v MO Ptuj. Šola se bo tako uredila za potrebe gibalno oviranih za celotno območje desnega brega Drave. Tudi vse aktivnosti, ki jih izvajajo ob tem, delajo v soglasju z MO Ptuj, je ob je priložnosti povedal Milan Fakin, ki se zaveda, da s humanitarnimi akcijami sami ne bodo zmogli zbrati dovolj sredstev in da bo potrebna podpora ustanoviteljice, ki pa v letošnjem proračunu nima sredstev za te namene. MO Ptuj je sklenila, da bo šla v pridobitev ponudbe
izgradnje dvigala. Pridobiti pa bo treba tudi sklep mestnega sveta o tej gradnji, tam pa je bilo sprejeto stališče, da je ena šola, urejena za potrebe gibalno oviranih, na Ptuju dovolj, zato se v investicijo v dvigalo na OŠ Breg ne gre.
Šola je začela nekatere aktivnosti, ker si želijo, to pa je bila tudi želja staršev, da otrok šolanje nadaljuje na OŠ Breg. Na šoli pa še enemu otroku grozi invalidski voziček. Ker se MO Ptuj poteguje za pridobitev certifikata Občina po meri invalidov, bi morali zagotoviti možnost, da tudi OŠ Breg pride do tega dvigala, je poudaril ravnatelj Milan Fa-kin. Ob tem pa se zavedajo, da bo ob tem treba urediti neka-
tere prehode. V pritličju so z začasno klančino ta problem rešili. Velik problem šole je tudi jedilnica, ki je v bistvu malo večji razred. Urediti pa bo treba tudi zunanje športne površine.
Člani sveta ČS Breg - Turni-šče ob nekaterih pomislekih vendarle pričakujejo, da se bodo našla tudi sredstva za te namene, saj bi premestitev učenca na vozičku na OŠ Ljudski vrt, ki izpolnjuje vse pogoje za šolanje otrok na vozičkih, lahko negativno vplivala tako na učenca kot njegove sošolce, s katerimi je skupaj že iz vrtca.
V nadaljevanju je ravnatelj Milan Fakin pojasnil nekatere dosedanje posege v OŠ Breg v
zadnjih letih. V MO Ptuj z rešitvijo prostorskih potreb OŠ Breg razpolagajo od novembra 2009. Strešno kritino so na šoli zamenjali leta 2007, v letu 2008 je bila obnovljena fasada s treh strani. V letu 2009 so bile v starem delu šole obnovljene sanitarije, s tem pa je odpadla ovira za obnovo četrtega, severnega dela fasade. Ob tem pa na šoli manjka kar nekaj učilnic; za prvo in drugo triletje matična učilnica, ena manjka za peti razred, manjka nekaj predmetnih učilnic, tudi kabinetov, saj imajo na šoli samo štiri. Zaradi teh potreb so se tudi pričeli pogovori o dograditvi šole. Idejni projekt iz leta 2009 je predvideval dozidavo na dvoriščni
Foto: Črtomir Goznik
Okolica OS Breg je še vedno prometno zelo neurejena.
strani, po zadnji varianti pa naj bi vezni del med staro šolo in telovadnico dvignili za dve nadstropji in dobili potrebne prostore. Takrat so se tudi dogovorili, da če bo prišlo do te izgradnje, je nesmiselno vlagati v fasado, ker jo bodo uničila gradbena dela. Kot kaže, pa se adaptacija odmika tudi, ker je pogojena z razpisi ministrstva za sofinanciranje, saj je pred investicijo v OŠ Breg predvidena še adaptacija v OŠ Mladika. Ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin ob vsem ocenjuje, da ni realne možnosti, da bi do te gradnje prišlo v kratkem, zato je nujno, da pride do ureditve severnega dela fasade, da ne bo nevarna.
V zadnjem letu pa se je vsaj izboljšala osnovna prometna varnost glede avtobusnih prevozov in parkirišč. S tem pa so se bistveno zmanjšale športne površine, obstoječe asfaltno igrišče je dotrajano in na njem ni mogoče izvajati športne vzgoje. MO Ptuj je obljubila, da se bo, brž ko bodo to dopuščale razmere, izvedla sanacija in preplastitev preostalega dela igrišča, ki sicer normativom ne zadostuje. Obljuba pa je tudi, da bi se delno rešila težava s prometom, ki poteka med športnim igriščem in šolo. Namestili naj bi cestno oviro, s čimer bi se omilila težava glede hitrosti, ne pa tudi glede ukinitve prometa, ki je nujna zaradi same varnosti. Marsikdo pa se poslužuje tudi črne poti mimo šole.
MG
Kidričevo • Peta prireditev Veselo na jožefovo
Tokrat pomoč Ludviku iz Šturmovcev
Tudi peta humanitarna zabavno-glasbena prireditev veselo na jožefovo, ki so jo pripravili minulo nedeljo, 18. marca, v Kidričevem, je bila dobro obiskana. Po 2 evra od vsake vstopnice bodo tokrat namenili za boljše bivalne razmere Ludvika iz Šturmovcev.
Foto: M. Ozmec
Trojica mladih iz KD Leskovec, ki je v haloškem narečju udrihala po napakah sedanjosti, je mnoge nasmejala do solza.
Vesela družba Jožic in Jože-tov ter njihovih prijateljev se je že drugič zapored zbrala v prijetnem ambientu dvorane restavracije PAN v Kidričevem. Dobrega obiska in prijetnega vzdušja je bil še posebej vesel idejni oče prireditve Jožef Hrga, ki je blizu 400 obiskovalcem naznanil, da so se organizatorji prireditve, harmo-nikarska skupina Veseli Jožeki, ki deluje v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, tudi letos odločili, da bodo del vstopnine podarili v humanitarne namene. V dogovoru z občino Videm bodo tokrat pomagali ostarelemu sokrajanu Ludviku iz Šturmovcev, ki že več let živi v propadajoči hiški. K sodelovanju v akciji želijo pritegniti tudi vse druge, ki so pripravljeni pomagati, saj želijo zbrati denar za obnovo sedanje ali za gradnjo nove varnejše hiše.
Ob prijetni dobrodošlici vsem godovnikom je organizatorjem ob peti obletnici prireditve prvi čestital župan občine Videm Friderik Bra-čič, še posebej neumornemu Jožetu Hrgi, članom Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju ter članicam aktiva kmečkih žena iz Lanco-ve vasi in Kidričevega, ki so poskrbele za sladke dobrote iz domače kuhinje. Besedam dobrodošlice in čestitkam se je pridružil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je ugotovil, da se je tudi po zaslugi te prireditve sodelovanje med dvema sosednjima občinama okrepilo, saj imajo eni
Na koncertu sta nastopila Simona in Ernest Kokot ob spremljavi Otroškega cerkvenega pevskega zbora (OCePZ) Zvonček in instrumentalistov (Grega Zmazka, Nike Rožanc in Miha Kokota). Zapeli in zaigrali so najbolj znane filmske uspešnice, tako domače kot tuje, med drugim iz filmov Gospodar prstanov (May It Be), Čarovnik iz Oza (Over the Rainbow), Titanic (My Heart Will Go On) in Moje pesmi, moje sanje (Beli cvet). Zapeli so tudi Kekčevo in Mojčino pesem ter skladbi Sreča na vrvici in Ne čakaj na maj. Večino pesmi je kot solistka zapela Simona Ko-kot, na klavirju jo je spremljal njen mož Ernest.
»S sobotnim koncertom sva zelo zadovoljna, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotič-
lepo dvorano, drugi pa dobre organizatorje.
Celotno prireditev sta letos povezovala Tatjana Mohorko in Peter Kirič, poleg uvodnega nastopa skupine harmonikarjev Veseli Jožeki pa so se Jožicam in Jožekom v Kidričevem v prvem delu predstavili člani ansambla Vrt iz Oplotnice, skupina Veseljaki, ansambel Zlatih 6 ter skupina ljudskih pevcev Vinogradniki iz KD Videm. Po
ka. Že nekaj časa sva sanjala o takšnem projektu in zato sva zelo vesela, da se je končno zgodil. Pesmi, ki sva jih izvajala, nosijo v sebi bogato zgodbo, v njih je moč začutiti veliko strasti, upanja, ljubezni, osamljenosti ... skratka življenja. Ponosna sva, da sta kot solista sodelovala tudi najina otroka. Osemletna Eva je zapela Mojčino pesem, Miha, ki je star deset let, pa je na klavir zaigral melodijo iz risanke Sneguljčica in sedem palčkov,« sta vtise s sobotnega dogodka strnila Simona in Ernest, ki imata v načrtu še ponovitev koncerta, sicer pa v prihodnje na področju glasbe že kujeta tudi nove ideje.
Zakonca Kokot glasba spremlja že od otroštva. Simona (njen dekliški priimek je Me-znarič) je najprej prepevala v
predstavitvi Društva podeželskih žena in deklet iz Lancove vasi, ki so za goste ob mizah pripravile kup sladkih dobrot, pred bližnjimi velikonočnimi prazniki pa predstavile tudi nekaj velikonočnih jedi in pisa-nic, so se v drugem delu predstavili člani ansambla Zlati dečki, ki jim je dušo vdahnil Tone Lesjak in bodo prihodnje leto proslavili 10-letnico delovanja. Z igranjem na ljudska glasbila
se je predstavila Joškova banda, ki deluje v okviru Turistič-no-kulturnega društva Vojnik pod vodstvom Jožeta Žlausa. Drugi glasbeni premor so nato organizatorji izkoristili za to, da so ob peti obletnici prireditve izročili unikatne spominske značke petim najožjim sodelavcem, ki pri organizaciji in izvedbi prireditve vztrajajo vseh pet let: to so Rajko Ver-bančič, Denis Godec, Jože Za-vec, Milan Senekovič in seveda Jože Hrga. V tretjem delu so nastopili Trio haloški črički, za goro iskrivega smeha so poskrbeli Mateja, Natalija in Matej, mladi člani kulturnega društva iz Leskovca, ki so v haloškem narečju povedali nekaj pikrih na račun nekaterih aktualnih
šolskem zboru, že dolga leta pa sodeluje tudi v Cerkvenem pevskem zboru sv. Marko, kjer zapoje tudi kot solistka. Deset let je nastopala z narodno-za-bavnimi ansambli, s katerimi so prejeli več festivalskih nagrad. V bodoče se želi posvetiti glasbeni terapiji, saj je to
lokalnih veljakov in poslanskih dosežkov. Prvič se je predstavila skupina 13 pevk, ki sestavljajo žensko vokalno skupino KD Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca, nato pa so obiskovalcem predstavili še Aktiv kmečkih žena in deklet občine Kidričevo, ki jih vodi Marija Metličar, saj so tudi one poskrbele za to, da so imeli gostje na mizah na voljo dovolj sladkih dobrot iz kmečke peči. Predstavil se je še obetaven kvartet Štajerski vihar, ki deluje šele pol leta, pa Fantje treh vasi iz Apač, Lovrenca in Župečje vasi, ki so pred kratkim proslavili 45 let delovanja. Z igranjem na harmoniko je navduševal svetovni prvak na diatonični harmoniki Primož Zvir, ki je v
področje, ki jo zelo zanima. O svoji glasbeni poti pa simpatična Stojnčanka pove: »Uživam, ko pojem! To je to!«
Tudi Ernest Kokot, Simonin življenjski sopotnik, je z glasbo povezan že od malih nog. Že dve desetletji s harmoniko spremlja narodno-zabavne an-
glasbeni delavnici predstavil tudi nekaj najnovejših izdelkov kolektiva Harmonike Munda. Možnost, da bi lahko postal harmonikarski prvaki, je žal zapravil kidričevski župan Anton Leskovar, ki je sicer dokazal, da harmoniko obvlada, ni pa uspelo videmskemu županu Frideriku Bračiču in poslancu Branku Mariniču. Še sreča, da je nato srca in dlani obiskovalcev ogrel kralj harmonike Tine Lesjak, predstavila pa sta se tudi glasbena skupina ljudskih pevcev in godcev Postroužeki s Keblja na Pohorju ter Haloški muzikanti. V nadaljevanju večera so za dobro voljo skrbeli Haloški muzikanti ter ansambel Vzpon.
M. Ozmec
samble. Trenutno je član zasedbe Toti Štajerci, na OŠ Destrnik - Trnovska vas pa kot profesor poučuje glasbo. Več let je kot organist in zborovodja sodeloval s cerkvenim zborom. Danes vodi Komorni moški zbor Ptuj, s katerim se udeležujejo tekmovanj doma in v tujini (Grčija, Irska, Slovaška ...).
Simono in Ernesta je na sobotnem koncertu spremljal OCePZ Zvonček, ki deluje že od pričetka delovanja Kultur-no-umetniškega društva Mar-kovski zvon, to je od leta 1997. V zboru trenutno prepeva več kot 30 pevcev, kar je največ doslej. »Naši dosežki rastejo iz leta v leto, so pa tudi arhivirani, saj smo pred leti posneli videospot za pesem Franca Juvana Kot sončni žarek, ki je na ogled na spletnem portalu Youtube,« je o delu markovskih Zvončkov povedala zborovodkinja Alenka Rožanc in dodala, da jim je bilo v veselje sodelovati s Simono in Ernestom, s katerima jih sicer povezujejo tudi prijateljske poti, saj so vsi že dolga leta člani Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon.
Mojca Zemljarič
Markovci • S pesmijo v pomladne dni
Moje pesmi, moje sanje
Kulturno-umetniško društvo (KUD) Markovski zvon je v soboto, 17. marca, v dvorani centra ZAF v Markovcih pripravilo koncert z naslovom Moje pesmi, moje sanje. Nastopajoči so izvedli zanimiv repertoar pesmi iz znanih muzikalov in filmov.
Nastopajoči na koncertu z naslovom Moje pesmi, moje sanje
Foto: MZ
Ptuj • Deseti občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj
Pridobili status delovanja v javnem interesu
Člani Društva proti mučenju živali Ptuj so se 25. februarja sestali na 10. občnem zboru. Tudi letošnji je potekal v prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Med gosti je bil tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je poudaril pomen vzgoje mladih za human odnos do živali, da ne bomo priče trpinčenju živali. Društvo na tem področju opravlja hvalevredno poslanstvo, njegova sporočilna vrednost je opazna v širšem prostoru.
Na zboru so pregledali delo v lanskem letu, predstavili podatke o finančnem poslovanju in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letošnje leto. Zaradi nedejavnosti so razrešili enega člana UO in enega člana NO ter ju nadomestili z novima. Društvo proti mučenju živali Ptuj je v letu 2011 pridobilo status delovanja v javnem interesu, na kar so zelo ponosni. Da so ga pridobili, je bilo treba opraviti veliko dela, je poudarila predsednica Kristina Pšajd. Lani so izvedli tudi dobrodelni koncert z 22 izvajalci, ki sicer ni bil najbolje obiskan, v društveno blagajno pa je prinesel nekaj sto nadvse pomembnih evrov, da so lahko poskrbeli za zdravljenje živali, njihovo prehrano. V društveno statistiko so lani vpisali številne zgodbe trpinčenih in zavrženih živali. Obravnavali so 125 psov in 136 muc ter nekaj drugih živali. Za vsako žival so skušali kar najbolje poskrbeti. Najprej so jih poskušali vrniti lastnikom, nekaterim so rešitev prinesli posvojitelji, nekaj jih je moralo na zdravljenje,
10 LET
DPMŽ PTU
Ptujski župan Štefan Celan: „Trenutno imamo to problematiko zadovoljivo rešeno: pogodbeno prek azila za male živali v Mariboru. V prihodnosti pa se načrtuje gradnja azila tudi v naši občini. Predvidenih je več možnih lokacij. Po zagotovilih stroke bi bila najprimernejša lokacija v nekdanjih vojaških skladiščih v Novi vasi. V letošnjem proračunu imamo rezerviranih nekoliko sredstev za pripravo idejne zasnove."
Miro Vamberger, stranka Zares: „Svetniški skupini Zares je kljub zmanjšanju proračuna MO Ptuj za leto 2012 uspelo zadržati postavko 'izgradnja azila' na Ptuju. Sredstva, ki so planirana, bodo zadostovala le za ureditev potrebne dokumentacije. V svetniški skupini se zavedamo, da imajo projekti, kot so podtalnica, CERO Gajke, staro mestno jedro, tržnica, infrastruktura v četrtn i h skupnostih prednost pred azilom, zato bomo s projektom nadaljevali v naslednjem letu ali naslednjih letih. V kolikor pa ne bo šlo skozi mestni proračun, razmišljamo o ustanovitvi kooperative v nekem smislu oziroma socialnega podjetja, v katerem bi vsi zainteresirani kot enakopravni člani skupaj z donatorji poskušali urediti problem varstva zavrženih in izgubljenih živali v MO Ptuj."
Člani Društva proti mučenju živali Ptuj so se sestali na 10. občnem zboru.
sterilizacijo, nekaj so jih prepeljali v azil, nekaterim živalim pa žal niso mogli več pomagati. Hvaležni so Veterinarski bolnici Ptuj in veterinarju Emilu Senčarju za vso pomoč, ki jo imajo pri zdravljenju teh živali. V okviru finančnih zmožnosti
Prlekija • OZVVS
Letos postavitev spominskih obeležij?
Člani ljutomerskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) so na svojem občnem zboru pregledali delovanje v preteklem letu in sprejeli programske smernice za prihajajoče obdobje.
so lastnikom živali pomagali pri sterilizaciji in kastraciji. Lani so poskrbeli tudi za sterilizacijo oziroma kastracijo mestnih mačk brez lastnikov, ki so jih po posegu vrnili v nekdanje okolje. Kot je povedala Kristina Pšajd so v letu 2011 prejeli 33 prijav domnevnega trpinčenja živali, nekatere so bile milo rečeno neresne, zlasti še tiste o pasjem laježu in kikirikanju
petelina. Pri obravnavanju primerov trpinčenja živali imajo še vedno največ podpore pri veterinarski inšpekciji in v veterinarski bolnici.
Svoje delo so skušali tudi v letu 2011 čim bolj približati ljudem. Izdali so zloženko, nalepke, letake, ljubitelje živali so pozvali tudi k nakazilu dela dohodnine. Na občnem zboru so se zahvalili vsem donatorjem
in sponzorjem, ki so jim tudi lani stali ob strani, jim pomagali z denarjem in hrano, med drugim OŠ Podlehnik in OŠ Mladika, ptujskemu Mercator-ju, centru Tukano, Digitisku in drugim.
Tudi v letu 2012 postavljajo v ospredje delovanja skrb za trpinčene in zavržene živali. Ob 10. jubileju društva bodo izvedli dobrodelni koncert in izdali zbornik o delu društva, saj imajo gradiva dovolj. Še naprej bodo pomagali lastnikom
živali pri sterilizaciji in kastraciji, zbirali hrano za najdene in zavržene živali, pomagali pri zdravljenju poškodovanih živali, izdelati pa želijo tudi nekaj novih telovnikov za vse tiste člane, ki hodijo na teren, da bi bili čim bolj opazni. Njihova največja želja pa je, da bi bilo zavrženih in trpinčenih živali čim manj, da bi vsi lastniki živali vzorno skrbeli za svoje ljubljenčke, če so se že odločili, da bodo del njihovega življenja.
MG
Med pomembnejšimi uresničenimi aktivnostmi velja izpostaviti ustaljeno dobro sodelovanje z osnovnimi šolami (Razkrižje, Stročja vas, Cven, Cezanjevci, Mala Nedelja, Kri-ževci, Veržej in Ljutomer), ki temelji na predstavitvi dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. Učenci in učitelji vedno znova radi prisluhnejo zanimivemu predavanju, ki je popestreno z razstavo. Vodstvo združenja si prizadeva, da bi zgodovinske dogodke v Prlekiji izpred dvajsetih let predstavili tudi dijakom ljutomerske gimnazije.
Letos želijo postaviti nekaj spominskih obeležij na zgradbe domačij, v katerih so med letoma 1990 in 1991 bila tajna skladišča orožja.
Na zboru so bile podeljene plakete ZVVS - srebrno plaketo sta prejela Jože Roškar in Igor Škerbenta, bronasto pa Marjan Kuzma. Na lanskoletni osrednji proslavi ob 20-letnici slovenske državnosti na Raz-križju je srebrno plaketo prejel Anton Horvat, bronasto Milan Štrakl, znak praporščaka pa je dobil Jože Ladiha.
NŠ
Srebrno plaketo je Jožetu Roškarju (desno) predal predsednik OZVVS Ljutomer Alojz Filipič.
pri Ernestu, danes Villa Monde
Villa Monde je lokal s 15-letno tradicijo. Uspešno pot v gostinstvu sta lastnika Dušan Bezjak in Darko Paušner začela v Spuhlji pri Ptuju, kjer sta leta 1997 kot mlada podjetnika odprla gostinski lokal in diskoteko. Ponudbo v lokalu sta vseskozi nadgrajevala, prav tako sta veliko vlagala v sam lokal, ga razširila, uredila prijeten vrt in teraso.
Lansko ¡esen sta začela še eno zgodbo. Restavracijo Villa Monde sta odprla tudi v Rabelčji vasi na Ptuju, v lokalu, ki so ga Ptujčani nekoč poznali kot gostilno pri Ernestu. »Restavracijo Villa Monde pri Ernestu smo odprli septembra lani. Gostinski lokal, ki ga imamo v najemu od družine Grabar, je bil opremljen, zato večja vlaganja niso bila potrebna. Naša naloga je bila z nekaj dodatki ustvariti prijeten in domač ambient, sestaviti čim boljšo ponudbo jedi in pijač ter tako našo kulinariko ponuditi tudi v samem mestu. Da smo se odločili za najem tega lokala, nas je prepričala tudi njegova lega na hribu nad mestom. Iz naše terase se tako odpira prečudovit pogled na staro mestno jedro, Ptujsko jezero in ptujski grad. V lokalu imamo prostora za okrog 80 ljudi, ki jih lahko sprejmemo kot individualne goste ali kot skupino. Ob lokalu imamo tudi teraso in vrt, ki ob že omenjenem izjemnem razgledu ponujata še odmaknjenost od ceste in sta tudi neke vrste prostor za sproščeno druženje. Na vrtu je okrog 150 sedežev, imamo igrala za otroke, v toplejši polovici leta pa bomo ponujali tudi peko jedi iz žara na odprtem ognju ter peko odojka. Te dni je terasa že zaživela in prepričan sem, da bo tako skozi vso pomlad, poletje in jesen, seveda ob lepih in sončnih dnevih. Menim, da je naša restavracija na takšni lokaciji, ki je dovolj blizu mesta, da se lahko okoliški prebivalci ob koncih tedna ali ob delovnikih do nas sprehodijo tudi peš. Pot do nas iz mesta ali iz bli-
Dušan Bezjakin Darko Paušner s kolektivom restavracije Villa Monde na Ptuju
V Rabelčjo vas vabi Villa Monde, lokal z najbolj sončno teraso v mestu in čudovitim razgledom na Ptuj.
žnjega blokovskega naselja je lahko tudi prijeten sprehod, « je povedal Dušan Bezjak in dodal, da restavracija Villa Monde pri Ernestu ponuja bogat izbor hrane po naročilu, pice, različne vrste testenin, pripravljajo sobotna in nedeljska kosila ter dnevno sveže solate. Od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro ponujajo štiri različne menije samopostrežnih malic. Vrata restavracije so prav tako odprta za zaključene družbe, za različna praznovanja in obletnice. Ob sobotah prirejajo večere z živo glasbo, sicer pa prisegajo na kakovostno ponudbo hrane ter ponudbo izbranih vin in v prvi vrsti na prijazno in zanesljivo postrežbo. Vodja lokala in šef kuhinje je Ivo Cuček, ki skrbi za koordinacijo dela med zaposlenimi (na lokaciji na Ptuju). Restavracija Villa Monde na Ptuju je odprta od 9. do 22. ure čez teden, ob petkih in sobotah med 9. in 24. uro, ob nedeljah pa med 10. in 22. uro.
Zgodba lokala Villa Monde je zgodba o uspehu. Ne samo obeh lastnikov, ampak tudi kolektiva,
ki se trudi svoje delo opraviti dobro in zanesljivo. Te dni so pri njih v teku tudi priprave na velik dogodek, ki ga bodo obeležili čez mesec dni. To bo praznovanje njihove 15. obletnice, ki jo bodo 20. in 21. aprila proslavili z veliko zabavo pod šotorom. Seveda si želijo, da bi obletnico proslavili s svojimi gosti, ki so jih spremljali vteh 15 letih. Prav tako je njihova velika želja, da bi Ptujčani restavracijo Villa Monde (nekoč pri Ernestu) vzeli za svojo in da bi jih čim večkrat obiskali ter se prepričali o njihovi kakovostni ponudbi.
I
10% POPUST
Velja od 15. ure dalje za vse vrsie PIZZ.
Otrrpfrui-jci hrtr p • EpJ* U JfiDPliiT w«v.ta:ro™n,
Foto: MG
Foto: NS
Svetujemo • Izbira strešne kritine
Bitumenska, kovinska, betonska, opečna ...?
Na trgu obstajajo številni materiali, iz katerih je lahko narejena strešna kritina, kar pomeni, da je tudi razpon cen zelo velik. Izbira je odvisna od številnih dejavnikov. V prvi vrsti velja izpostaviti: naklon strehe, že izdelano ostrešje, podnebne razmere, arhitekturne značilnosti okolja, morebitne potrebe po vgradnji strešnih oken ter nenazadnje tudi finančne dejavnike.
Ko izbiramo strešno kritino, se je treba zavedati, da gre za večletno investicijo, saj želimo, da nas bi strešna kritina kar se da dolgo varovala pred različnimi vremenskimi vplivi, kot so dež, sonce, veter, toča in sneg.
Strešna kritina se razlikuje tudi po dimenzijah. Na splošno velja, da lahko za položnejše strehe na območjih, kjer ni toliko padavin, uporabimo strešno kritino večjih mer. Razlog je predvsem v tem, da na takšne strehe deluje precej manjša sila vetra, kar posledično pomeni, da je manjša verjetnost, da bi veter dvignil večje strešnike. Na območjih z večjo povprečno količino padavin se uporabljajo strehe s strmejšim naklonom in z manjšo površino strešnikov. Pri strehah z večjim naklonom se priporoča uporaba težjih strešnikov.
Bitumenska kritina
Bitumenska strešna kritina ima zares široko uporabo, saj je primerna za vse vrste strešnih naklonov in tudi za najbolj razgibane strehe. Ker je narejena iz bitumenske lepenke, jo je mogoče prilagajati različnim površinam. Med njene poglavitne prednosti sodijo lahkost, dobra odpornost proti ognju in najrazličnejšim vremenskim vplivom, dobra stabilnost, zmožnost prenašanja velikih mehanskih obremenitev itd. Bitumenska kritina naj ne bi potrebovala dodatnega vzdrževanja. Na voljo je v različnih oblikah.
Betonska strešna kritina
Betonska kritina je primerna za podobne strehe kot opečna. Tudi po teži se lahko primerja z opečno. Uporablja se predvsem za strehe z naklonom od 20 do 45 stopinj. Maksimalen naklon za uporabo te kritine je 67 stopinj,
Foto: Črtomir Goznik
Izbira strešne kritine je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim tudi od arhitekturnih značilnosti okolja.
minimalen pa 17 stopinj. Ce uporabljamo betonsko kritino na res strmih strehah, je treba pritrditi vsak strešnik posebej.
Poglavitna značilnost betonskih strešnikov je, da vpijajo zelo malo vode, kar pomeni, da je možnost poškodb zaradi vlage ali zmrzali zelo majhna. Dobiti jih je možno v različnih barvah, saj so jim dodani različni barvni pigmenti. Pri tistih, ki so pobarvani le površinsko, se začne barva zaradi vremenskih vplivov luščiti.
Najbolj znani vrsti betonske kritine sta betonski zareznik in betonski bobrovec. Slednji je manjših mer in primeren predvsem za bolj razgibane strehe.
Kovinska strešna kritina
V zadnjih letih je zelo popularna kovinska kritina predvsem zaradi svoje razširjenosti uporabe, saj se lahko uporablja tako pri najbolj strmih kot pri zelo položnih stre-
hah. Ena izmed njenih poglavitnih prednosti je majhna teža, ki omogoča, da jo lahko položimo kar na obstoječo staro kritino.
Kovinska kritina dobro prenaša vse vremenske razmere, poleg tega ima tudi dolgo življenjsko dobo. Izpostaviti velja še dejstvo, da ne vpija vlage, in njeno visoko odpornost proti ognju. Je pa treba pod tako kritino narediti prezračevalni kanal, da se pod njo ne bi začel nabirati kondenz.
Kovinska kritina je v trgovinah na voljo v različnih oblikah: kot klasični strešniki, valovite plošče ipd. Neporoznost, globinska zaščita in prožnost kovinske kritine naj bi dosegli z večkratno prašno zaščito zaključnega sloja.
Opečna kritina
Na slovenskih strehah prevladuje opečna kritina. Za njeno izdelavo se uporablja glina, če se le da brez dodatnih primesi, da se lahko bolje zagotavlja zaščita pred kisli-
nami, ultravijoličnimi žarki, gorljivostjo ter nudi boljšo mehansko zaščito. Da doseže glina odpornost na vodo, jo je treba pred žganjem obdelati še z glazurami, ki se nanesejo na posušen strešnik.
Bobrovci so vrsta opečne kritine, ki se uporablja predvsem na strehah s strmejšim naklonom (običajno med 35-40 stopinj). Primerni so še za strmejše strehe, vendar je treba v tem primeru uporabiti dvojno prekrivanje (strešniki druge vrste so podloženi s strešniki prve vrste in hkrati delno prekriti s strešniki tretje vrste).
Na Primorskem, kjer so strehe bolj položne (naklon od 25 do 30 stopinj), se uporablja opečna kritina, ki jo imenujemo korec. Ta je primerna predvsem za vroča poletja in močno burjo. Pri strehah z manjšim naklonom se korec polaga v malto, pri strehah z nekoliko večjim naklonom pa ga je treba na letve pritrditi s pomočjo kljuk in vijakov.
Vir: http://www.stresna-kritina.com/.
Široka ponudba strešnih kritin:
Cembrit
ERLUS®
CnUTON/-
AKCIJSKA PONUDBA KRITIN in ostalih izdelkov za GRADNJO IN DOM Več na www.slovenijales-trgovina.si
•	Les in gradbene plošče za izdelavo ostrešij
•	Folije in izolacije _
•	Suhomontažni materiali
•	Masivne obloge
•	Strešna okna
•	Podstrešne stopnice
Priskrbimo tudi priporočenega krovca!
Hoče • Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 | Murska Sobota • Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 | Celje • Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 | Ljubljana Vižmarje • Plemljeva 86, tel.: 01513 32 50 | Ljubljana Črnuče • Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66 | Šenčur pri Kranju • TC Cubis, Posl. cona A2, tel.: 04 20192 50 | Ribnica • Obrtna cona Ugar 40, tel.: 01836 96 20
Od tod in tam
Ljutomer • Rez vinske trte
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina (DVPV) Ljutomer je v atriju Mestne hiše pripravilo tradicionalni rez vinske trte. Že vrsto let je običaj, da se na dan, ko praznujejo Jožefi, opravi tovrstno delo, kar pomeni uradni pričetek nove vinogradniške sezone. Ljutomerski atrij Mestne hiše je znan po gojenju potomke najstarejše vinske trte na svetu, ki jo je občini Ljutomer leta 1997 podarila Mestna občina Maribor. Za njeno ohranitev in dobro vzdrževanje je poskrbel mestni viničar Franc Žličar, ki se je po 14 letih tega pomembnega opravila poslovil. Nasledil ga je Miha Kuhar (na posnetku), mlad strokovnjak s področja vinogradništva, kije v ponedeljek popoldne že opravil »krstni« rez trte. Prisotne člane društva so na prireditvi nagovorili predsednik DVPV Miran Torič, vinska kraljica Sandra Vučko in podžupan občine Ljutomer Janez Vencelj.
NS
Radenci • 16. salamiada
Na 16. pomurski salamiadi, ki jo je pripravilo Turistično društvo Radenci, je sodelovalo 46 izdelovalcev salam iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije. Komisija, ki ji je predsedovala Vladka Hradil Barbarič (na posnetku), je ocenila 53 vzorcev domačih proizvodov, največ točk pa je pripadlo salami Jana Halca Kralja iz Ihove pri Benediktu. Ob njem so se v končnico slovenskih salamiad, ki bo 19. maja v Sevnici, uvrstili še Marjan Kralj iz Ihove, Janez Pušnik iz Prevalj, Jože Hamler iz Gornjih Ivanjcev in Jože Sever iz Pečarovcev. Sicer pa je na vseh dosedanjih 16 tekmovanjih v Radencih bilo 372 udeležencev z ocenjenimi 1220 vzorci salam. Na vseh šestnajstih sta sodelovala Edi Štata iz Podgrada in Jože Hamler iz Gornjih Ivanjcev - slednjemu je kar enajstkrat pripadel najvišji naslov.
NŠ
Ptuj • Delavnica sira
Nekateri ljudje živijo zato, da jejo, drugi pa jejo zato, da živijo. Različnost bogati. Zdrava pamet pa pomaga k vsakršnemu bogastvu. Zakaj modrujem? Zato, ker smo udeleženke delavnice izdelave domačih sirov tudi modrovale. Zbrale smo se v kuhinji župnije sv. Jurija na Ptuju. Komisija za oznanjevanje odraslim pri ŽPS sv. Jurij je v soboto, 17. marca, organizirala delavnico izdelave domačih sirov. Ni nas bilo veliko, ampak siri in jogurti so bili odlični. Prav tako druženje z našo mentorico Majdo Tumpej, ki nam je pokazala, da je tudi v tako »preprosti« stvari, kotje predelava mleka, lahko cela umetnost in da je pri tem pomembno natančno slediti receptu. Naučile smo se, kako se naredi domači jogurt, za kar smo porabile okoli tri ure. Naredile smo še beli majski sir in izvedele, kako se naredi sladka in albuminska skuta, svoje znanje smo obogatile še z mnogimi drobnimi napotki, v katerih je velikokrat skrita skrivnost uspeha. Zraven pa izvedele še, kje v okolici Ptuja lahko dobimo dobro domače mleko, pa kozji ali ovčji sir in druge mlečne izdelke.
D. E.
Foto: NS
Foto: NS
Ormož • Comenius Regio partnerstvo z Norvežani
Izmenjava informacij in izkušenj
V Beli dvorani pristave ormoškega gradu so minuli teden javnosti predstavili projekt partnerstva Comenius Regio po programu Vseživljenj-sko učenje, v katerem sodelujeta lokalni skupnosti Ormož in Kvinnherad iz Norveške. Skozi predstavitev je vodila Mihaela Voršič iz CSO, v programu pa so nastopili folkloristi in etno skupina Gudalo iz OŠ Ormož.
Gre za dvoletno sodelovanje različnih lokalnih ustanov dveh okolij. Na slovenski strani v projektu, katerega nosilec je občina, sodelujejo Osnovna šola Ormož, Center starejših občanov Ormož in Knjižnica F. K. Meška Ormož. Na norveški strani pa sodelujeta dve osnovni šoli, dom starejših občanov, občinska knjižnica in center za prostovoljce. To je bilo že drugo mednarodno srečanje partnerstva, ki se je pričelo lani, ko je iz Norveške prispelo povabilo, da bi želeli Ormož za partnerja v projektu z naslovom Medgeneracijsko sodelovanje za zmanjševanje funkcionalne nepismenosti. Novembra so predstavniki ormoških institucij imeli priložnost spoznati občino Kvinnherad, ki so jo gostje na kratko predstavili obiskovalcem. Občina Kvinnherad se razteza na 1.135 kvadratnih kilometrih, v njej pa živi 13.318 prebivalcev. Leži
v deželi Hordeland na jugu Norveške in je prepletena s slikovitimi fjordi. Njeno poimenovanje je verjetno povezavo s sotočjem rek Hat-tebergselva und Melselva, ki se srečata pri kraju Rosendal. Gospodarstvo temelji na proizvodnji energije, ladjedelništvu, izdelavi aluminija, ribolovu in ribogojnicah lososov. Zanimivo je morda tudi to, da energijo pridobivajo iz slapov, ki jih je tam v izobilju. Kot kulturno znamenitost so omenili dvorec Rosendal, v katerem je danes muzej, ki priča o času unije z Dansko.
Norveškim gostom, ki so se v Ormožu mudili od 12. do 17. marca, je dobrodošlico izrekel podžupan Branko Šu-menjak in jim je zaželel prijetno bivanje v Sloveniji. V tem času so se Norvežani seznanili z vsemi sodelujočimi institucijami in projektnimi timi ter skupaj načrtovali delo za naprej. Udeležili so se tudi delavnic na OŠ Ormož,kjer
Foto: Viki Ivanuša
Gostje iz norveškega Kvinnherada so predstavili svoj kraj, na koncu pa so zapeli nekaj norveških pesmi, ki so govorile o čem drugem kot o ribah.
jih je še posebej navdušilo izdelovanje rož iz papirja, ki so ga pripravile članice Kul-turno-prosvetnega društva
Janeza Trstenjaka s Huma. Gostje so si ogledali tudi mesto Ormož in okolico. Nataša Kolar, koordinato-
rica projekta iz OŠ Ormož, je povedala, da so partnerji prek različnih delavnic in prireditev uresničevali cilje
projekta, ki sledijo ohranjanju kulturne dediščine in prenašanja le-te na mlajše generacije, da ne utone v pozabo. Drugi cilj je spodbujati podjetništvo, saj mladostniki pri nas premalo razmišljajo o podjetništvu in so premalo ambiciozni in aktivni v tej smeri. Na tem področju se nameravajo mladi kaj naučiti od svojih norveških vrstnikov. Tretji cilj pa je spodbujanje in razvoj prostovoljstva, skozi katerega lahko pomagamo bližnjemu in s tem osrečimo druge in samega sebe. Partnerji v Kvinnheradu in Ormožu so vse to udejanjali skozi medgeneracijske delavnice, s prenašanjem tradicije miklavževanja na mlade, kulturnimi nastopi v domu starejših, delavnico peke keksov, izdelovanjem e-knjige in številnimi drugimi aktivnostmi. Partnerji se bodo v tem projektu srečali še štirikrat.
Viki Ivanuša
Ptuj • Izobraževanje odraslih
Vse več odraslih se želi izobraževati
Lanskoletna statistika Centra za vseživljenjsko učenje Podravja je izjemno spodbudna: opazna je precejšnja rast števila odraslih, vključenih v različne brezplačne oblike izobraževanja. Finančno krizo so mnogi očitno izkoristili na najboljši možen način: za širjenje obzorij in odkrivanje novih znanj.
Pogled na minulo leto s foku-som na enega izmed projektov Ljudske univerze Ptuj, imenovanega Center vseživljenj skega učenja Podravje (CVŽU) kaže opazen porast števila vključenih odraslih v različne brezplačne oblike izobraževanj.
Kot pravi direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež, so ne glede na letni čas, z izjemo dopustniškega obdobja, njihove učilnice polne. Skupaj so v lanskem letu imeli 51 delavnic, vključenih pa je bilo kar 792 udeležencev.
„Radi bi poudarili, da se pri tem trudimo za prav vse udeležence; pestro brezplačno ponudbo pa z vedno večjim uspehom širimo tudi na skupine oseb posebne družbene skrbi. Pri tem gre za ljudi, ki jim je na kakršen koli način otežen dostop do informacij ali izobraževanja, bodisi zaradi invalidnosti, oddaljenosti od središč dogajanj, slabega poznavanja sodobnih telekomunikacijskih naprav, dalj časa brezposelnih, težje učljivih ali zaposljivih. Seznam bi bil lahko še daljši," še dodaja Markeževa.
Marsikdo je željan novih znanj, a se zaradi pomanjkanja
sredstev ne spušča v dodatno izobraževanje. Ravno zato so dobrodošle vse oblike brezplačnih tečajev in delavnic, ki jih Ljudska univerza Ptuj omogoča z uspešnimi prijavami na različne razpise.
„Glede na dejstvo, da smo ljudje radovedni, radi odkrivamo nove svetove, si širimo obzorja, vsak seveda glede na lastne interese, se tudi mi trudimo z brezplačno ponudbo aktualnih in zanimivih izobraževalnih vsebin, kolikor nam seveda dopuščajo finančna sredstva, zagotovljena v okviru tega projekta, financiranega s strani Ministrstva za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport ter Evropskega socialnega sklada," pojasnjuje Petja Janžekovič in Dušan Šilak, strokovna delavca na Ljudski univerzi Ptuj.
Dodajata, da so ravno število udeležencev, njihov interes za učenje, individualni uspehi, pozitiven odnos do učenja ter zanimanje „za še in več" najboljši pokazatelji rezultatov dela Ljudske univerze Ptuj.
„Vedno radi izpostavljamo dejstvo, da se dandanes formalno izobraževanje nujno nadgrajuje in dopolnjuje z vsebinami neformalnih programov, s katerimi udeleženci pridobivajo nova, sveža in predvsem
uporabna znanja, ki jim omogočajo lažjo orientacijo v globalnem svetu. V dobi gospodarske krize je tako največ, kar lahko posameznik naredi zase, prav to, da se vključi v brezplačne oblike izobraževanj, ki jih ponuja Center vseživljenj-
skega učenja Podravje ter na ta način krepi in razširja svoja obzorja," še dodaja Markeževa in zaključuje, da uporabnikom skušajo ponuditi aktualna in uporabna znanja.
Omeniti velja brezplačne tečaje tujih jezikov (anglešči-
na, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina, ruščina, kitajščina, arabščina, grščina in poljščina). Vsi omenjeni tečaji potekajo v obsegu 20 ur in so udeležencem na voljo brezplačno.
Dženana Kmetec
Ptuj • Mednarodni fotografski natečaj
Fotografiraj in zmagaj
Za ljubitelje fotografije med 10. in 21. letom starosti se ponuja nova priložnost: sodelovanje v mednarodnem natečaju, katerega tema so mestna dvorišča.
Odraslih, vključenih v brezplačne oblike izobraževanja, je vse več.
V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, katerih poglavitni namen je spodbuditi zanimanje mladih za nacionalno kulturno in naravno dediščino, je nastal natečaj z naslovom Fotografska izkušnja. Že vrsto let ga koordinira Generalitat de Catalunya, Departement de Cultura iz Španije. Slovenski organizator Fotografske izkušnje pa je zavod LokalPatriot iz Novega mesta, ta pa nadaljuje tradicijo, ki jo je pri nas začela Uprava RS za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo.
Projekt letos poteka v sklopu Evropske prestolnice kulture Ma-
ribor 2012, zato se sodelovanju prvič kot partnersko mesto pridružuje tudi Ptuj.
Pred pričetkom natečaja bo izvedena predstavitev ter krajša terenska delavnica, na kateri bodo mladi, ki bi želeli sodelovati na natečaju, dobili vse potrebne informacije. CID Ptuj že zbira evidenčne prijave za predstavitveni natečaj, ki bo potekal danes ob 18. uri v prostorih Centra interesnih dejavnosti. Na dvourni delavnici bo Boštjan Pucelj, priznani slovenski fotograf in vodja festivala Fotopub, predstavil natečaj, dokumentarnost etnoloških foto-
grafij ter fotografije na splošno.
Natečaj je namenjen mladim med 10. in 21. letom starosti, zaključil pa se bo 12. aprila. Projekt je vsako leto predstavljen v palači Sveta Evrope v Strasbourgu, kjer je poleg slovesne podelitve diplom, postavljena tudi skupinska razstava nagrajenih fotografij iz vseh držav.
Letošnja tema so mestna dvorišča. Ptujska vsekakor nudijo neskončne možnosti raziskovanja za mlade fotografe. Upajmo, da bo tudi kakšno ptujsko dvorišče predstavljeno v Strasbourgu.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Obrež • Folklorni večer z gosti
S folkloristi je prijetno in domače
Kulturno društvo Obrež je minulo soboto v tamkajšnjem domu kulture pripravilo folklorni večer, na katerem so se predstavili domača folklorna skupina ter pevci ljudskih pesmi, v goste pa so povabili folkloriste iz Marušev-ca, Lancove vasi, Razkrižja in mlajšo folklorno skupino OŠ Sveti Tomaž, zaigrali pa so tudi tamburaši iz Vinice.
To je bilo že sedmo tovrstno srečanj, ki je poleg prikaza aktivnosti obreških kulturnih skupin domači publiki namenjeno tudi srečevanju in druženju s povabljenimi folklori-sti s katerimi so se poveselili po nastopu, je povedala vodja folklorne skupine Obrež Silva Marčec. Folklorna skupina se vsako leto na sezono pripravi na intenzivnih vajah januarja, ko naštudirajo novo odrsko postavitev, s katero se potem predstavijo na reviji folklornih skupin. Letos so pripravili splet plesov ob poroki. Pri postavitvah se Silva Marčec obrne po pomoč na Nežko Lu-bej, veliko pa svetuje tudi Oti-lija Kolarič, ki se je dolga leta ukvarjala s folkloro v Obrežu in je bogat vir informacij. Plesi ostajajo ves čas enaki, saj skupina pleše izključno obreške plese. Vsako leto se odločijo za druge, a sedaj že vse dobro obvladajo. Obreški plesi so natančno ohranjeni, Mirko Ramovš jih je zapisal v knjigi Polka je ukazana.
V preteklem letu so nabavili dve novi ženski obleki ter moški brezrokavnik in hlače. Več si zaenkrat niso mogli privoščiti, kajti za praznične obleke v stilu konca 19. in začetka
Foto: Viki Ivanuša
Folklorna skupina Obrež
20. stoletja so odšteli kar 1200 evrov. Čeprav so jim strokovnjaki svetovali, naj zamenjajo obleke, bodo to zaradi velikih stroškov lahko naredili postopoma. Če bodo uspeli najti sponzorje, bodo morda letos lahko zamenjali še kakšno. Ker nosijo praznične obleke, so njihovi nastopi vedno vezani na praznične dogodke in običaje,
h katerim pristajajo obleke.
V skupini nastopa 10 parov, imajo tudi dva mlada muzikan-ta, ki šele zaključujeta osnovno šolo. Povprečna starost v skupini je 35 let, folkloristi pa so povezani z različnimi sorodstvenimi vezmi, tako da je vzdušje prijetno in domače.
Folklora v Obrežu deluje od 1974. leta, ko je bilo ustano-
vljeno kulturno društvo. 20 let je folklora aktivno delovala, potem pa je dejavnost nekoliko zamrla. Od leta 2004 pa se skupina spet redno udeležuje revij in nastopov. Razmišljajo tudi o tem, da bi v sodelovanju z OŠ Središče ob Dravi skozi folklorni krožek poskrbeli za podmladek.
Viki Ivanuša
Ptuj • Koncert dveh virtuozov
Eden najboljših Arsaninih koncertov
Marčevski koncert, ki ga je pripravilo društvo za glasbeno umetnost Arsana, je po kvaliteti sodil v sam vrh njihovega šestletnega delovanja. Z zelo zahtevnim programom sta se v polni dvorani Ptujskega gradu predstavila harmonikar Borut Zagoranski in violončelist Ashkok Kloud.
„Najprej smo bili nekoliko vznemirjeni, ker še na dan koncerta ni bilo prodanih prav veliko kart. A večer je prinesel izjemno pozitivno presenečenje in polno dvorano ptujskega gradu," pravi Mladen Delin, predsednik društva Arsana. Predstavila sta se dva virtuoza z zelo zahtevnim programom, kar pa je skoraj polna dvorana nagradila z večkratnim bučnim
aplavzom. „Borut Zagoranski je ponovno dokazal, da sodi v sam svetovni vrh harmonikarjev klasične glasbe," dodaja Delin, ki je bil nad koncertom navdušen in ga je ocenil kot enega boljših dogodkov, ki so jih pripravili v šestih letih svojega delovanja.
Duo, ki ga tvorita Anglež Ashkok Kloud na violončelu in harmonikar Borut Zagoranski,
je nastal v času njunega študija na Royal Academy of Music v Londonu. Vnovično srečanje po teh letih na Ptuju je del velike turneje s koncerti po Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Program je obsegal dela J. S. Bacha, D. Bobiča, S. Gubaiduline, J. Goloba, N. Forte, A. Piazzolle, S. Rahmaninova.
Oba glasbenika sta prejemnika mnogih nagrad. Zago-
Foto: Aleš Sekelšek
ranski je diplomiral leta 2002 na instrumentalnem oddelku na Filozofski fakulteti v Puli, istega leta pa je prejel rektorjevo nagrado Univerze na Reki kot najboljši študent. Leta 2006 je končal podiplomski študij na sloviti Royal Academy of Music v Londonu. Za njegov zaključni koncert mu je bil dodeljen najprestižnejši certifikat akademije za koncertno dejavnost. Nastopal je na uglednih mednarodnih festivalih, in sicer kot solist, v različnih komornih skupinah ter orkestrih, je pa tudi član strokovnih komisij na tekmovanjih za harmoniko in predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Oddelku za glasbo univerze Juraj Dobrila v Pulju.
Violončelist Ashok Klouda je nastopil na vseh celinah kot komorni glasbenik. Kot član Godalnega kvarteta Barbirolli je pred kratkim nastopil na turneji po Singapurju, Novi Zelandiji in Avstraliji.
Da sta povsem upravičeno prejemnika množice nagrad in priznanj, sta minuli četrtek dokazala tudi ptujski publiki.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Odlična Ognjeno rdeča Friderika
Christine Nostlin-ger (1936, Dunaj) velja za eno najvidnejših sodobnih pisateljic za mlade bralce. Študirala je grafiko na akademiji za upodabljajočo umetnost in nekaj let se je v tej likovni umetnosti tudi poklicno delovala. Z leposlovjem se ukvarja od svojega dvaintridesetega leta, tematiko imenitnih zgodb črpa iz svojega otroštva. Pravi, da je bila samosvoja, celo neukrotljiva deklica. In takšni so tudi njeni literarni junaki, ki jih je doslej ovekovečila v čez petdesetih knjigah za mlado bralno občinstvo. Njena dela izhajajo v nemščini in prevodih, naklade pa dosegajo več milijonov izvodov. Zgodbe, povesti in romani Christine Nostlinger so prave uspešnice in literarne poslastice za otroke in tudi odraslim nudijo hvalevredne bralne užitke, kot velja za vsa kvalitetna leposlovna dela, ki so sicer namenjena mladim.
Nostlingerjeva je dobitnica mnogih literarnih nagrad, dvakrat (1973, 1988)je bila nagrajena s prestižno nemško nagrado, je dobitnica nagrade Hansa Christiana Andersena (1984) in nagrade Astrid Lindgren, dveh svetovno najvišjih literarnih priznanj za mladinsko književnost. Sama avtorica pravi o svojem ustvarjanju (v Nives Križnar: Album svetovnih književnikov. 2, Svetovni sodobniki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010.):
»Otroke bi rada opozorila na protislovja. Otroci morajo spoznati, kaj je slabega v današnjih življenjskih razmerah. Velika večina namreč nekritično sprejema obstoječe razmere kot edine mogoče. Kdo pa že kaj reče? In kdo se brani? Prva stopnja bi torej bila otrokom najprej izraziti svoje lastno nestrinjanje, ki ga sami niso sposobni povedati. Druga stopnja pa bi bila predramiti v njih hrepenenje po drugačnih razmerah - jim torej pomagati, da začno uporabljati svoje lastne možgane. Le tako si bodo namreč lahko predstavljali, da bi lahko bilo življenje na tem svetu prijaznejše in bolj humano.«
Pravkar smo Slovenci dobili prevod ene od prvih (1970) objavljenih knjig avtorice, ki jo z navdušenjem berejo tudi tostran Alp. Za založbo eBesede je zgodbo Ognjeno rdeča Friderika prevedla Iva Klemenčič, ki ji je to drugo prevodno delo (Rudi Mraz: Bio=dun=Pyr=Pirano. Ljubljana: Družba Piano, 2009).
Deklica Friderika in njena družina sta na moč aktualni današnje dni, pravzaprav sta brezčasni, kot velja za kvalitetne leposlovne junake. Friderikino družino, ki živi v skromnem stanovanjcu tik pod streho stare hiše, tvori še ostarela teta Ana in prav tako stari maček z imenom Mačkon. Friderika je samotarsko dekletce, saj je venomer tarča posmeha drugih otrok. Friderikini lasje so namreč izrazite rdeče barve in nenavadno štrlijo na vse možne strani. Friderika celo pravi, da bo raje ostala neumna, kot da bi prenašala nenehno posmehovanje in zbadanje drugih otrok. Seveda teta Ana deklico pošlje v šolo. Tam se Friderika izkaže z najboljšimi ocenami, a to niti najmanj ne odvrne drugih otrok od grdega vedenja do sošolke. Učiteljica upa, da ji bo ravnatelj šole svetoval, kaj naj naredi za spodobnejši odnos sošolcev do rdečelase deklice. Toda ravnateljev odgovor ni ne pameten, ne učinkovit. Učiteljici je namreč dejal, da naj spregleda neprimerno vedenje otrok in se bodo že poboljšali. Friderika vedno bolj trpi zaradi vsesplošnega nasilja drugih otrok, a teta nekako nima prave pomoči za nečakinjo. Mačkon je sicer običajno, staro, leno mače, a kadar so zadeve zelo kritične, ima zmožnost človeškega govorjenja. Tako maček ukaže teti Ani, da mora Frideriki zaupati svoje mladostne težave in kako jih je rešila. Namreč: tudi teta Ana je bila nekoč prav taka rdečelaska z enakimi težavami, pa ...
Prosim, preberite sami, cenjeni bralci Knjigar-nice, in izvedeli boste, kakšna je Friderikina družina, kje je njen oče in kje je njena mama in kakšna dežela je prava dežela za otroke, pa tudi za odrasle, seveda. In izvedeli boste še o knjigi, ki je napisana z nenavadno pisavo ter jo je odlično ilustrirala sama pisateljica in se začenja tako:
»Obstaja dežela, kjer so vsi ljudje srečni. Tudi vsi otroci. Tam se nikomur neposmehujejo. Vsi pomagajo drug drugemu.«
Ali bi lahko bila naša dežela takšna? Je lahko sploh kdo proti?
Liljana Klemenčič
Naj športnik Hajdine
Podelili vrsto priznanj, najboljša atleta
Stran 12
Rokomet
V Šmartnem pred praznimi tribunami
Stran 12
Strelstvo
Zlate medalje za Ptuj, Juršince in Kidričevo
Stran 13
Boks
Ringovci do končnega 3. mesta
Stran 13
Jadranje
Prijave za Ptujčanko presegla pričakovanja Stran 14
Šah
Na EP nastopajo trije člani ptujskega društva Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Pred dvobojem Dejan Zavec (Slovenija) - Bethuel Uushona (Namibija)
Dejan pripravljen za pot vrnitve na vrh
Zmaga in ponovna pot na vrh je edina misel našega boksarskega šampiona Dejana Zavca, ki ga v soboto čaka dvoboj z afriškim Tysonom, Nami-bijcem Bethuelom Uushono. Takšno optimistično vzdušje je prevevalo celotno sredino novinarsko konferenco v hotelu Primus na Ptuju. Tudi Afričanu ni manjkalo optimizma; predstavil se je kot skromen, a odločen in v duhu ferpleja vzgojen borec. Njuno prvo srečanje se je že pred samo tiskovno konferenco zgodilo v klubu Gemina, kjer sta se prisrčno pozdravila in izmenjala nekaj besed. »Ni nastopač, ampak pravi športnik,« je bil Dejanov prvi vtis.
Pred govorniškim odrom in številnimi novinarji so se sicer zvrstili glavni organizator Tomaž Barada, Denis Simčič, trener Dirk Dzemski, Bethulov trener Nestor Tobias, Bethuel Uushona in Dejan Zavec. Prvi je besedo povzel Tomaž Barada, ki je še enkrat povedal, da je ponosen, da lahko takšen dvoboj organizira v Mariboru. »Gre za velik boksarski spektakel, katerega organizacija zahteva veliko trdega dela. Zadovoljen sem predvsem zaradi odziva navijačev, saj je na voljo le še nekaj manj kot 300 vstopnic. Dvorana bo polna, vzdušje pa takšno, kot si ga Dejan zasluži.«
Eden izmed borcev, ki bo prav tako stopil v ring v sobotnem večeru, je Denis Simčič (prav v sredo je praznoval 31. rojstni dan). Denis še vedno ne pozna imena svojega tekmeca,
saj se je predvideni Čeh Adam Hubinger poškodoval. »Dobro sem pripravljen na sobotni dvoboj, zato je škoda, da se je Čeh poškodoval. S komer koli bom boksal, verjamem v svojo zmago,« je povedal Simčič, ki sedaj živi v Nemčiji, njegova družina pa izvira iz Goriških brd. Ker ga Dejanovi navijači vedno glasno podpirajo, mu je užitek nastopati v Sloveniji.
Dragocena pomoč občinstva
»Zelo sem zadovoljen s tem, kar je Dejan pokazal na treningih. Nesreča proti Bertu je pozabljena in Dejan ima ponovno jasen cilj - zmago. Vem, da bo nalogo dobro opravil, čeprav se istočasno zavedamo, da je Uushona neugoden tekmec, predvsem je zelo hiter. Temu se bo moral Dejan prilagoditi, kar pa mu bo ob pomoči neverjetnega občinstva, ki se v Sloveniji vedno zbere na boksarskih večerih, zagotovo uspelo,« je nato povedal Dejanov in Denisov trener Dirk Dzemski, ki je znova poudaril, da je izjemno vesel, da je dvoboj znova v Sloveniji, kjer se vsi skupaj dobro počutijo.
V Sloveniji se odlično počutijo tudi v namibijskem taboru. »Hvala bogu, hvala promotor-ju in hvala Dejanu za to priložnost,« je začel Nestor Tobias, nato pa je spregovoril o svojem varovancu: »Bethuel je odlično treniral in je pripravljen na dvoboj. Ogledali smo si številne Dejanove dvoboje, spoštu-
Oba borca si želita zmage: želja se bo uresničila samo enemu ...
jemo njegove dosežke, vendar smo prepričani, da bo imel tokrat težko delo.«
»Želim postati svetovni prvak!«
Podobno stališče je ponovil tudi Bethuel Uushona, ki je pred dnevi dopolnil 30 let. »Zelo sem vesel, da sem v Sloveniji; kjer se zares počutim kot doma. Spoštujem Dejana, ki je velik borec, kar je pokazal že v številnih dvobojih, vendar imam tudi jaz svoje sanje: želim postati svetovni prvak! Do tega cilja je še dolga pot, vendar je treba sestavljanko graditi po-
časi in Dejan je le eden izmed tekmecev na tej poti. Ni me strah ničesar, lahko boksam kjerkoli na svetu, tudi v njegovi hiši. Na koncu naj v športni borbi zmaga boljši.«
Z zadnjo izjavo se je strinjal
Na vratu tatoo z imenom babice
Po tiskovni konferenci smo lahko novinarji v pogovoru z Bethuelom Uushono izvedeli še mnogo zanimivosti o tem namibijskem boksarju:
-	ko sem bil majhen, sem vedno rad gledal boks in filme o boksarjih. Že takrat sem se odločil, da bom boksar, saj imam ta šport res rad;
-	nisem ostal dolgo v amaterskem boksu, saj je moj menedžer v meni hitro opazil potencial in me je usmeril v profesionalne vode;
-	pred borbo nikoli ne delam načrtov o poteku dvoboja: počakam na sam dvoboj in se odločam v samem ringu. Zaupam v svoje sposobnosti;
-	videl sem nekaj dvobojev Dejana Zavca, tudi tistega v Južni Afriki z Isaacom Hlatshwayem; Isaac ni moje kategorije. Moj idol je sicer Floyd Mayweather;
-	na vratu imam tatoo z imenom moje babice; ko sem bil majhen me je vedno čuvala in zagovarjala.
Nogomet • NK Aluminij
Prenos se prične ob 20.55
Najzanimivejša dvoboja sobotnega boksarskega večera v dvorani Tabor - ta se bo začel že ob 18. uri - bo na 2. programu neposredno prenašala tudi TV Slovenija. Prenos se bo pričel ob 20.55: najprej bo v ring stopil Denis Simčič, še pred 22. uro pa se bo pričel glavni dogodek večera, dvoboj Dejan Zavec - Bethuel Uushona.
Foto: Črtomir Goznik
tudi naš šampion, ki je dobro razpoložen, delno tudi zaradi tega, ker ima tokrat manj težav s kilogrami, kot jih je imel običajno (v sredo je že bil pri številki 67,9 - dovoljena teža je 66,6 kg). »Z Bethuelom ima-
va podobne želje, ki jih bova poskušala oba uresničiti. Zavedam se, da me čaka težak dvoboj, saj je tekmec tehnično dobro podkovan, ob tem pa je tudi zelo hiter. Vsekakor si želim zmage, ki bi pomenila nov korak v vrnitvi na vrh. S tem namenom smo trdo delali na treningih, ob tem sem imel odlična sparing partnerja, Francoza Sorra in Angleža Wit-terja. V sami pripravi se nismo toliko posvečali slabim lastnostim tekmeca, ampak tistim dobrim. Te želimo nevtralizirati, kar bo ključ do uspeha. Seveda ne bo šlo brez požrtvovalnosti, borbenosti in nepopustljivosti, ki so poleg odlične fizične pripravljenosti moji glavni aduti,« je povedal Dejan, ki se je na koncu dotaknil tudi človeške plati tekmeca: »Uushona je s svojimi izjavami dokazal, da je v prvi vrsti človek - z veliko začetnico. V soboto bova sicer stopila v ring in se borila za zmago, vendar lahko pričakujemo pošteno športno borbo.«
Jože Mohorič
Simpatikus Express
V soboto ob 16.30 bo izpred Grand hotela Primus proti dvorani Tabor peljal turistični vlakec Simpatikus Express. Povratno karto zanj je mogoče po ceni 10 evrov kupiti v recepciji hotela. Število mest je omejeno.
Z zmago zaključiti drugo tretjino
Foto: Črtomir Goznik
»Uushona je s svojimi izjavami dokazal, da je v prvi vrsti človek - z veliko začetnico. V soboto bova sicer stopila v ring in se borila za zmago, vendar lahko pričakujemo pošteno športno borbo.«
V 2. slovenski nogometni ligi je 10 krogov pred koncem prvenstva na vrhu praktično vse jasno, saj ima vodilni Aluminij pred drugim Do-bom kar 14 točk prednosti. V nedeljo bodo Kidričani na svojem stadionu gostili ekipo Interblocka, ki je v primerjavi s prejšnjimi sezonami, ko se je skupaj s Kidričani borila za vrh 2. lige, povsem druga ekipa. Po zadnjih rezultatih - Lju-
bljančani so v tem delu prvenstva trikrat izgubili, Kidričani trikrat zmagali - v nedeljo na stadionu Aluminija ne bi smelo biti dvomov o zmagovalcu. Tako meni tudi eden najboljših strelcev slovenskih nogometnih prvenstev Marko Kmetec: »Drugo tretjino prvenstva bi radi končali z zmago proti neugodnemu In-terblocku, ki nam je v preteklosti velikokrat povzročal te-
žave. Smo favoriti na tej tekmi in temu primerno bomo tudi igrali. Zanimajo nas samo tri točke.«
Na startu v zadnjo tretjino prvenstva bodo Kidričani naslednji teden (1. 4.) na domačem igrišču gostili zadnjeu-vrščeno ekipo. Na tem mestu je zaenkrat Dravinja iz Slovenskih Konjic (13 točk), tri točke pred njimi je Šmartno.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m)
V Šmartnem pred praznimi tribunami
Rokometaši Jeruzalema so bili v 1. krogu Lige za obstanek prosti. Svojo zadnjo tekmo so tako odigrali pred dobrimi 14 dnevi proti Gorenju. Čas brez tekem je ekipa izkoristila za celjenje ran in poškodb, ki so jih doletele po uspešnem nastopu na Pokalu Slovenije v Podčetrtku. Tako bo moštvo na današnjo tekmo v Šmartnem odpotovalo z vsemi možnimi silami, tudi nastop Siniše Radujkovica
(koleno), Darka Cingesarja
(gleženj), Anžeta Kljajiča ter Jake Špiljaka (oba hrbet) več ni pod vprašajem.
Glede na dogodke na tekmi med Šmartnim in Izolo (30:32), na kateri je trener Jaka Keše napadel sodniški par Jure Cvetko - Brstin Kava-lar, in ob publiki, ki je vdrla na igrišče, bo po zadnjih podatkih tekma odigrana pred praznimi tribunami. V tem primeru ne
bo predvidenega TV prenosa na kanalu Sportklub, kar je škoda, saj je jasno, da ob prisotnosti televizije tudi sodniki sodijo bistveno drugače. Na kratko: bolje.
Za domačine je tekma proti vinarjem biti ali ne biti in zagotovo bodo krenili v stilu »na ju-riš«. Jeruzalemčki bodo v prvi vrsti najprej morali zadržati mirne živce in igrati pametno ter zbrano tako v napadu kot
v obrambi. Ob tem bodo morali povsem pozabiti na zmago iz Šmartnega pred mesecem dni, ko so Ormožani v Pungrtu slavili s kar 43:31. Tokrat roko-metaši Šmartnega zagotovo ne bodo pokazali bele zastave in pričakujemo lahko težko tekmo, na kateri bo zmagovalec odločen v zadnjih minutah. Vseeno bi vinarji morali unovčiti svoje znanje in kvaliteto, ampak gostovanja so gostovanja - nepredvidljiva do nezavesti. Tekma bo v petek, 23. marca, ob 19.00 v Športni dvorani Pungrt.
KU
Športnik leta 2011 občine Hajdina
Podelili vrsto priznanj, najboljša atleta
V ponedeljek, 19. marca, je v Skorbi potekala tradicionalna prireditev Športnik leta občine Hajdina, katere organizator je Športna zveza Hajdina. Na njej se vsako leto zahvalijo športnikom in športnicam za njihov trud v preteklem letu. Prireditev sta vodila Tajana Mohorko in Uroš Gojkovič, nastopali pa so mladi člani WKSA Hajdina in plesne šole Power dancers. iz OŠ Hajdina.
Seznam nagrajencev
Šolski šport (medobčinska, področna in državna tekmovanja OŠ - doseženo eno izmed prvih treh
mest): Marko Panikvar, Barbara Toplak (oba atletika), Jan Hodžar, Nika Šlamberger, Luka Šlamberger, Blaž Peklič (vsi judo), Jure Damir Bušljeta (plavanje), Taja Glažar (tenis), Aljo-ša Plajnšek, Lovro Pišek Sven-šek, Luka Novak, Jaka Javoršek, Žiga Javoršek (vsi karate), ekipa OŠ Hajdina (odbojka);
najboljše ekipe v sezoni 2010/2011: NK Hajdina (nogomet, člani - 4. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj), NK Skorba (nogomet, veterani - 2. mesto v pokalnem tekmovanju MNZ Ptuj), ŠD Draženci (mali nogomet, člani - 4. mesto v 2. ligi MNZ Ptuj), TK Skorba (tenis,
Foto: Črtomir Goznik
Maji Bedrač in Boštjanu Nahbergerju sta priznanja podelila župan Stanislav Glažar in predsednik SZ Hajdina Sandi Mertelj.
Najuspešnejša športnica in športnik občine Hajdina:
Maja Bedrač (atletika, skok v daljino - AK CP Ptuj)
Boštjan Nahberger (atletika, mnogoboj - AK CP Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj za izstopajoče dosežke v letu 2011
Rokomet • Polfinale državnega prvenstva OŠ
Olgica za las ob finale
V Litiji je potekal eden izmed štirih polfinalnih turnirjev za učenke osnovnih šol v rokometu. Na njem so igrale ekipe OŠ Litija, OŠ Rače, OŠ Petrovče in OŠ Olge Meglič. Ptujčanke so se na turnir uvrstile s samimi zmagami, ki so jih dosegle pod vodstvom trenerja in športnega pedagoga Boštjana Kozela, saj so bile medobčinske prvakinje, področne prvakinje in prvakinje četrtfinalnega turnirja.
Tokrat so na polfinalnem turnirju zasedle zelo dobro 2. mesto, saj so v odločilni tekmi po izrednem boju izgubile z domačinkami z rezultatom 11:9. V izredno izenačeni tekmi se je videlo, da skoraj vse domačinke trenirajo v RK Litija, tako kot precej deklet iz olgice trenira v ptujskem ŽRK
Dekleta OŠ Olga Meglič so na polfinalnem turnirju v Litiji osvojile 2. mesto.
Mercator Tenzorju. Na omenjeni tekmi so Ptujčanke izgubile zaradi preveč zastreljanih
zrelih priložnosti. Najbolj se je s šestimi doseženimi zadetki izkazala Tonja Kolednik. Ta je
člani - 4. mesto v zimski ligi B);
posamezniki z izstopajočimi rezultati (DP, evropski pokali, evropska prvenstva ...): Maja Trlep, Tamara Kme-tec (obe Twirling klub Hajdina), Viktorija Klaneček (Pikado klub Vavtar Team Ptuj), Simon Kaisersberger, Gašper Mlakar (oba KBV Ptuj), Gregor Gojkošek (AK CP Ptuj), Mitja Koderman (WKSA Hajdina), Aljaž Mohorič (NTK Ptuj).
JM
Za OS Olge Meglič so pod vodstvom Boštjana Kozela v Litiji igrale: Sandra Šrajner, Tonja Kolednik, Saša Lazar, Nuša Puž, Tina Širec, Lina Ši-rec, Teja Žibrat, Mihaela Stoč-ko, Deshira Borova in Vanessa Petek.
na celotnem turnirju skupno dosegla 11 zadetkov, še enega več je dosegla kapetanka Sandra Šrajner, ki je bila najboljša strelka turnirja. Na drugih dveh tekmah so rokometašice olgice dosegle dve zmagi: z rezultatom 9:7 so premagale OŠ Petrovče in z rezultatom 12:11 še OŠ Rače.
Na finalni turnir štirih najboljših osnovnošolskih ekip se je uvrstila OŠ Litija. Igralke OŠ Olge Meglič so bile na koncu tega turnirja druge, kar je vsekakor lep uspeh in dober pokazatelj, da imamo na Ptuju nadarjeno mlado ekipo roko-metašic.
David Breznik
Nogomet • 1. SNL
Derbi že odločil prvenstvo
REZULTATI 25. KROGA:
Olimpija - Maribor 1:2 (0:1): strelci: Vršič 89. iz 11-m.; Velikonja 6., Cvijanovič 52.;
Mura 05 - Domžale 3:4 (0:1): strelci: Fajič 51., 75., Jelič 62.; Krcič 37., Zatkovič 77., Živec 82., Osmanaj 91. Rdeči karton: Ihbeis-heh 90. (Domžale);
HIT Gorica - Nafta 3:1 (1:0): strelci: Plut 35., 46., Bizeti 90.; Da Silva 56.;
Celje - Triglav 3:0 (2:0): strelci: Močič 3., Bezjak 12., Kotnik 81. Rdeči karton: Dolžan 67. (Triglav).
Luka Koper - Rudar Velenje 3:1 (3:0): strelci: Aganovič 32., Bukič 35., Osterc 38.; Majcen 66.
1. MARIBOR	25 18	4	3	56:27	58
2. OLIMPIJA	25 12	7	6	43:29	43
3. HIT GORICA	25 12	6	7	40:27	42
4. MURA 05	25 11	5	9	33:34	38
5. LUKA KOPER	25 9	7	9	33:29	34
6. RUDAR VELENJE 25 8		7	10	40:37	31
7. CELJE	25 8	7	10	33:35	31
8. DOMŽALE	25 9	4	12	32:41	31
9. NAFTA	25 5	7	13	28:45	22
10. TRIGLAV	25 4	4	17	10:44	16
Veliki ljubljansko-mariborski derbi je tokrat že odločil letošnjega državnega prvaka: to so z zmago pred devettisoč glavo množico v Stožicah postali Mariborčani. Ti so bili v der-biju bolj zbrana ekipa, naredili so
manj napak v obrambi, spretno so izkoristili svoje priložnosti (Olimpija na drugi strani ne), rezultat tega pa je bilo vodstvo 0:2 v 52. minuti. Izjemen je bil predvsem gol Cvijano-viča, ki je zadel v teku iz približno 25 metrov. Tekma je bila nekaj minut kasneje prekinjena (prekinitev je trajala skoraj 10 minut), saj sta pred vratarjem Handanovičem v razmiku nekaj minut počili dve sredstvi za povzročanje glasnega poka. Varovanci Bojana Prašnikarja so v nadaljevanju vse sile usmerili v napad, vendar jim več kot častnega zadetka ni uspelo doseči.
Izmed ostalih tekem 25. kroga je treba izpostaviti srečanje v Murski Soboti, kjer so gledalci videli številne radikalne preobrate. Prvi so povedli gostje (0:1), domačini pa s tremi zaporednimi zadetki (3:1) 15 minut pred koncem že skorajda slavili zmago. Prehitro, saj so Dom-žalčani uprizorili popoln napad in s tremi goli (3:4) odnesli zmago s Fa-zanerije. Drugo zaporedno zmago so slavili tudi Koprčani, čeprav so bili po številu priigranih priložnosti na tekmi Velenjčani vsaj enakovredni tekmec. Na petih tekmah je bilo tokrat doseženih kar 21 zadetkov, kar je najbolj učinkovit krog letošnjega prvenstva doslej (v 8. krogu jih je bilo doseženih 20).
DK, JM
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJSI DEČKI A
JERUZALEM GORIŠNICA -KRSKO 21:30 (11:15)
JERUZALEM GORISNICA: Caf, Mendaš; Lukman 1, Šandor 2, Horvat, Vesenjak 4 (1), Kociper 1, Žižek Cvetko 2, Tement, Štumberger 2, Kosi, Geč, Topolovec 3, Kolmančič 6 (4).
V derbiju polfinalne skupine B so jeruzalemčki doživeli zaslužen poraz proti Krškemu, ki je trenutno v boljši formi in za razred boljši. Vseeno je končnih 9 zadetkov v prid Krškega le nekoliko previsok poraz jeruzalemčkov.
STAREJŠI DEČKI B
CELJE - JERUZALEM 26:29 (11:11)
JERUZALEM: Caf, Fekonja; T. Sok 7, Zidarič 2, M. Hebar, Nie-dorfer, Ozmec 3, Luci, Grabovac, Plavec 2, Kavčič 2, Horvat, Žižek Cvetko 4, Kosi 9 (3).
Na derbiju dveh ekip, ki po kvaliteti spadata med najboljše v Sloveniji, je zmaga zasluženo pripadla nepopolnim Ormožanom. Žal se je na tekmi hitro poškodoval še Gašper Horvat. Odlično igro so gostje kronali z vodstvom 22:16, na koncu pa ohranili mirnejše živce in dobili tekmo 29:26 ter tako ostajajo v borbi za zaključni turnir, na katerem bi branili tri zaporedne lovorike državnih prvakov. Omeniti je še treba kar štiri rdeče kartone celjskih rokome-tašev. Kar trije so bili zaradi neš-portnega udarjanja nasprotnikov z rokami in nogami, tudi takrat, ko so bili na tleh.
MLAJSI DEČKI A
JERUZALEM - KRSKO 22:19 (13:9)
JERUZALEM: Rizman, Firšt Še-ruga; G. Hebar, Munda, Jovanovič 1, Ž. Kociper 1, Voljč, Petek, Štrucl, Kozel 1, L. Voršič, Niedorfer 4, M. Hebar 6 (1), Zidarič 3, Šoštarič 6.
Jeruzalemčki so po hudi borbi zabeležili proti Krškemu tretjo zmago v polfinalni skupini. Skupina je izredno močna in izenačena, zato je vsaka pot do zmage zelo težka. Ob tem so prav vse ekipe ob odsotnosti poškodovanega Jurčka Korpič Les-jaka ter Žaka Ciglarja od Ormoža-nov fizično močnejše. Fantom je na tekmi uspel celo cepelin, kar redko vidimo pri takšni starostni kategori-
ji. V naslednjem krogu jeruzalemčki v soboto, 24. marca, ob 10.00 gostujejo na Ptuju pri Dravi.
MLAJSI DEČKI B
JERUZALEM - KRSKO 16:16 (8:7)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Munda 2 (1), Notersberg 2, T. Šulek 3, G. Hebar 4, Sovič 2, Torič, G. Cvetko, M. Voršič, Škerjanec 3.
V nepravem trenutku so fantje odigrali najslabšo predstavo v sezoni. Neredno treniranje čez teden zaradi bolezni je pustilo pečat. Ekipa je storila neverjetno veliko tehničnih težav (prek 15), ob tem pa zapravila vodstvo s 15:12 in 16:14.
MLAJSI DEČKI B
SLOVENJ GRADEC - JERUZALEM 11:22 (5:7)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; G. Hebar 5, Munda 4, Notersberg 5 (1), T. Šulek 6, Sovič, Torič, Škerjanec 2, Vrankovečki, Ivanuša.
Pri vodstvu s 6:5 je jeruzalemčk-om uspel delni izid 7:0 in prevzem vodstva s 13:5. Kasneje so po seriji 5:0 gostje že vodili 18:6.
MLAJŠE DEKLICE B
MERCATOR TENZOR PTUJ -RAČE 26:5 (14:2)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Hliš, Puž 5, Bedrač 3, Vidovič 5, Šegula 4, P. Malek 5, Jakomini 5, Zidarič, Škrabl, Topolnik. Trenerja: A. Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
STAREJŠE DEKLICE
KRKA NOVO MESTO - MERCA-TOR TENZOR PTUJ 30:29 (15:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lazar, Kozel, Kukovec, Borovčak 7, Kolednik 2, Zorec 8, Grabrovec 3, Šrajner 7, Ambrož 2, Lah, Gavez, Majcen, Sirc, Kovačec, Valenko, Po-žgan. Trener: Sašo Petek.
Prvo srečanje v ligi za prvaka so Ptujčanke odigrale proti Krki. Obe ekipi sta si močno želeli zmagati, srečanje je bilo dinamično in izenačeno, kar je na koncu povedal tudi tesen rezultat. Ptujska dekleta so doživela prvi letošnji poraz. Ostaja pa še 7 težkih srečanj do končne uvrstitve na lestvici, ki bo pokazala, kdo je letos najboljši v kategoriji starejših deklic.
uk, tp
Košarka • PARKL
V soboto začetek koncnice
Zadnji krog v rednem delu lige je minil brez presenečenj. Ekipa Good Guys Felnar je dokončala delo iz prejšnjega kroga in z zmago na gostovanju v Račah potrdila svoj nastop v polfinalu. Obe ekipi čaka še nastop na zaključnem turnirju: Good Guysi se bodo v polfinalu pomerili s Pragerčani, Rače pa bodo morale svoj prvoligaški status braniti v kvalifikacijski tekmi za ostanek v 1. ligi.
Do pomembne odločitve v zadnjem krogu je prišlo v 2. ligi, v kateri so ptujski študenti z zmago nad neposrednimi konkurenti iz Starš potrdili 2. mesto. To hkrati prinaša boj za napredovanje v 1. ligo s sedmouvrščeno ekipo 1. lige - KK Rače. Zmagi v preteklem krogu sta zabeležili še ekipi Črešnjevca in NKB Maribor. Slednji so tako uspešno zaključili svojo debitantsko sezono v ligi in so zaslužen zmagovalec v 2. ligi.
Vsi ljubitelji košarke in ptujske košarkarske lige ste vabljeni v soboto, 24. marca, na polfinalni dan zaključnega turnirja, ki se bo od 16. ure dalje odvijal v športni dvorani Kidričevo.
1. LIGA
REZULTATI 14. KROGA: KK
Rače - GG Felnar 58:70 (19:9, 9:18, 11:23, 19:20), KK Pragersko
- KK Adecco 98:72 (26:17, 22:20, 23:17, 27:18), ŠD Kidričevo - KK Starše 98:82, Vinag MCApro - TED ŠD Cirkovce 20:0 (b. b.)
1.	KK PRAGERSKO 14 13 1 27
2.	KK STARŠE	14 10 4 24
3.	VINAG MCAPRO 14 9 5 23
4.	GG FELNAR	14 8 6 22
5.	ŠD KIDRIČEVO	14 8 6 22
6.	KK ADECCO	14 4 10 18
7.	KK RAČE	14 2 12 16
8.	TED ŠD CIRKOVCE -2 14 2 12 14 GG Felnar je uvrščen pred ŠD Kidričevo zaradi boljše razlike v koših na medsebojnih tekmah.
2. LIGA
REZULTATI 14. KROGA: KMO
Dornava - NKB Maribor 78:101 (19:20, 19:24, 16:26, 24:31), KK Čiro Starše - Klub ptujskih študentov 55:65 (13:12, 17:20, 12:16, 13:17), Črešnjevec - ŠD Majšperk 93:85
1.	NKB MARIBOR	14 13 1 27
2.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV14 11 3 25
3.	KK ČIRO STARŠE 14 9 5 23
4.	ČREŠNJEVEC	14 8 6 22
5.	ŠD MAJŠPERK	14 7 7 21
6.	ŠD PTUJSKA GORA - 1 13 4 9 16
7.	PRAGERSKO VETERANI 13 2 11 15
8.	KMO DORNAVA - 1 14 1 13 11
Danilo Klajnšek
Končnica, spored, sobota, 24. 3.:
16.00 - 1. kvalifikacijska tekma za 1. ligo: KK Rače - KPŠ 18.00 - polfinale 1: KK Starše (2) - VinagMCApro (3) 20.00 - polfinale 2: KK Pragersko (1) - Good Guys Felnar (4)
Bovling • Podjetniška liga
Odličen ekipni izid VGP Drava
Tretji krog je zaznamoval odličen rezultat ekipe VGP Drava (2878), iz katere so se trije posamezniki uvrstili med najboljšo deseterico kroga. Tam je na vrhu znova Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), v deseterici pa je pristala tudi njegova sotekmovalka Monika Kolarič (prvič letos ženska med najboljšimi).
Najvišji zmagi kroga sta dosegli ekipi Radio-Tednik in MP Ptuj; slednja je skupno na presenetljivo visokem 4. mestu. Pred njimi sta le ekipi VGP Drava in Saška bar, ki sta v tem krogu dosegli identični zmagi. MO Ptuj je dosegla še drugi zaporedni poraz; tega je ni mogel rešiti niti povratnik v ekipo Franc Vreže.
V zaostali tekmi 1. kroga je ekipa Radio-Tednik premagala ekipo Mestne občine Ptuj in se zavihtela pod vrh lestvice.
Rezultati 3. kroga: Tames - Da-MoSS 4:4, MP Ptuj, d. o. o. - Elek-tro Maribor 7:1, Radio-Tednik Ptuj
-	Boxmark Team 8:0, Saška bar
-	Talum 6:2, Mestna občina Ptuj -VGP Drava 2:6.
Zaostala tekma 1. kroga: Ra-dio-Tednik Ptuj - MO Ptuj 5:3.
1.	VGP DRAVA 3 2878 17	171,9
2.	RADIO-TEDNIK 3 2789 16	172,9
3.	SAŠKA BAR 3 2491 16	157,6
4.	MP PTUJ, D. O. O. 3 2593 15	160,3
5.	DAMOSS 3 2560 12	159,0
6.	TAMES 3 2608 11	163,4
Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 832, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 815, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 777, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 765, 5. Tadej Vreže (MO Ptuj) 718, 6. Zvonko Čerček in Robert Kolarič (oba MP Ptuj, d. o. o.) 699, 8. Joža Vaupotič (VGP Drava) 697, 9. Monika Kolarič (Radio-Tednik Ptuj) 693, 10. Andrej Trunk (Tames) 689.
7.	ELEKTRO MARIBOR 3	2279	10 143,8
8.	TALUM	3	2280	9	139,6
9.	M. OBČINA PTUJ 3	2419	7	140,3
10.	BOXMARK TEAM 3	2050	7	134,5
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 219,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 183,4, 3. Jani Kramar (DaMoSS) 182,8, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 176,2, 5. Andrej Trunk (Tames) 172,8, 6. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 171,3, 7. Tadej Vreže (MO Ptuj) 170,3, 8. Robert Šegula (Tames) 169,5, 9. Joža Vaupotič (VGP Drava) 168,5, 10. Robert Kolarič (MP Ptuj, d. o. o.) 167,5.
Pari 4. kroga (ponedeljek, 26.
3.):	ob 17.30: Talum - Tames, Elek-tro Maribor - Saška bar; ob 20.00: DaMoSS - Boxmark Team, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, Mestna občina Ptuj - MP Ptuj, d. o. o.
JM
Osnovnošolsko prvenstvo v badmintonu: Ana Šterman državna prvakinja
V telovadnici OŠ Mirna je v torek potekalo osnovnošolsko prvenstvo v badmintonu, na katerem sta nastopili tudi učenki OŠ Veržej Ana Šterman in Žanin Heric. S šestimi zmagami se je Štermanova uvrstila v finale, kjer se je pomerila z domačinko Ano Abino. Veržejska učenka je bila uspešnejša, saj je zmagala z izidom 21:11 in osvojila naslov državne prvakinje.
NŠ
Strelstvo • Prvenstvo severne regije, Kidričevo 2012
Tri zlate medalje za Ptujcane, ena za Juršincane in Kidričane
Minulo soboto se je na novem, modernem in elektronsko opremljenem strelišču v Kidričevem zbralo 65 strelcev iz severne regije - Podravja ter se v disciplinah standardne zračne puške in pištole pomerilo na regijskem prvenstvu v članski, mladinski in kadetski kategoriji z glavnim ciljem doseči normo za aprilsko DP, ki se bo med 13. in 15. aprilom odvijalo v športni dvorani Lucija v Portorožu.
V streljanju z zračno pištolo je največ uspeha požel SK Ptuj, ki si je v treh kategorijah priboril tri zlate medalje. Med člani je zmagal Matija Potočnik s 564 krogi, pred Zlat-kom Kostanjevcem s 560 krogi in Robertom Šimen-kom s 556 krogi. Med juršin-skimi strelci se je najbolj izkazal Ludvik Pšajd s 556 krogi na 4. mestu, za Kidričane pa je najbolje nastopal Uroš Mo-horko in s 545 krogi osvojil 8. mesto. Ravno tako so Ptujčani slavili v ekipnem seštevku z dobrim dosežkom 1680 krogov, drugi so bili SD Juršinci s 1660 krogi, 3. SD Kidričevo s 1592 krogi. Med kadeti je pričakovano slavil Sašo Stojak s 373 krogi, 2. Tadej Širec 332, 3. Uroš Kosajnč 326, vsi SK Ptuj, 4. Rok Repič - SD Juršinci 306, 5. Vid Sušek - Ptuj 301, 6. Aleš Pernat - Kidričevo 263 krogov. V ekipnem seštevku je mlada ptujska ekipa kadetov prvič presegla mejo 1000 krogov. Med mladinci so podobno prevlado kot Ptujčani med kadeti uprizorili juršinski strelci in dosegli trojno zmago. Z odličnim dosežkom 552 krogov je slavil Ivan Druzovič pred Gregorjem Vesenjakom s 540 in Davidom Kekcem s 534 krogi, 4. Aljoša Habja-nič - Ptuj 526 krogov, 5. Niko Visočnik - Kidričevo 456
krogov. V ekipni razvrstitvi so juršinski mladinci dosegli dober rezultat s 1626 krogi. Med članicami so Ptujčanke slavile trojno zmago: 1. Majda Raušl 377 krogov, 2. Mojca Lazar 360 in 3. Mateja Pešakovic 347 krogov. Ekipno so članice SK Ptuj dosegle 1084 krogov.
(376). Med članicami je zmaga pripadla strelki iz Hotinje vasi Klavdiji Pufič, ki je dosegla 390 krogov.
V najmlajših kategorijah strelcev, ki nastopajo s serijsko zračno puško in so tekmovali v Rušah, je med cicibani dobro nastopal Ptujčan Marsel
170 krogi na 3. mestu. Preostala kidričevska strelca Kevin Petrovič in Niko Ferlež sta s 156 in 132 krogi osvojila 13. in 22. mesto, ptujski strelci Valentin Luževič, Rok Bezjak in Nik Volgemut pa so s 153, 152 in 145 krogi osvojili 14., 15. in 19. mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagali Rušani s 508 krogi, 5. SD Kidričevo s 458 krogi, 5. SK Ptuj s 450 krogi. Pri pionirkah sta kidričevski strelki Maja Ferlež in Kaja Ferlež s 165 in 102 krogoma
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Pernat (SD Kidričevo) je slavil med kadeti.
Med člani s puško je slavil Rušan Robert Blažke, sicer slovenski mladinski državni rekorder s 595 krogi, ter dosegel svoj najboljši rezultat v sezoni s 592 krogi. Za gostitelje prvenstva se je najbolje odrezal Uroš Mohorko, ki je v svoji najboljši disciplini dosegel 576 krogov in osvojil 5. mesto. Med kadeti je slavil domačin Aleš Pernat z dobrim dosežkom 384 krogov, na 5. mesto se je uvrstil Rok Šte-bih iz Trnovske vasi s 314 krogi. Med mladinkami je slavila Teja Razboršek z dosežkom dneva 393 krogov pred kidri-čevsko strelko Tejo Sagadin
Kranjc in s 151 krogi osvojil 3. mesto, zmagal je Impolov strelec Jan Očko s 172 krogi pred bratom Tomijem s 160 krogi. Pri mlajših pionirkah je zmagala bistriška strelka Re-beka Kaukler z najboljšim dosežkom dneva 180 krogov, 3. mesto pa je osvojila kidri-čevska strelka Julija Kulij s 119 krogi. Med mlajšimi pionirji, med katerimi je bila konkurenca najbolj številčna, saj je tekmovalo kar 24 strelcev, je zmagal Rušan Patrik Jakopiček s 176 krogi pred Impolovim strelcem Filipom Lahom s 175 krogi in Kidri-čanom Janom Sagadinom s
osvojili 4. in 6. mesto. Med pionirji je tesno zmago slavil Im-polov strelec Staš Baumhakl s 172 krogi pred Rušanom Mitjo Helblom s 172 in Žanom Vrhovškom iz Trnovske vasi s 171 krogi na 3. mestu. Preostala strelca Trnovske vasi Aleš Štebih in Boštjan Rola sta s 170 in 155 krogi osvojila 4. in 7. mesto, Ptujčan Gašper Bra-čič pa je s 136 krogi osvojil 8. mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagali Rušani s 503 krogi, drugo mesto je s 496 krogi pripadlo strelcem iz Trnovske vasi, tretja je bila ekipa Svečine s 395 krogi.
Simeon Gonc
Boks • 2. SBL, 6. krog
Ringovci do končnega 3. mesta
Boks klub Slovenska Bistrica je pripravil šesti zadnji krog tekmovanja v 2. slovenski boksarski ligi. V njej so si skozi tekmovanje nabirali izkušnje kadeti in kadetinje, mladinci in mladinke ter člani in članice, ki so imeli v svoji statistiki vpisanih od nič do pet dvobojev. Skupno je v ligi nastopilo kar 20 slovenskih klubov, med njimi sta bila tudi dva ptujska
- Legionar in Ring.
BK Ring je imel tudi tokrat na tekmovanju široko paleto mladih nadarjenih boksarjev in boksark. Trenutno najboljša ptujska boksarka Monika Božičko je v kategoriji bantam (do 51 kg) prvič premagala Katjo Ferlič, potem ko je bila ves čas borbe aktivnejša in boljša tekmica. Prav tako je prvo zmago dosegla še druga
ptujska mladinka Urška Horvat, ki so ji sodniki prisodili soglasno zmago. Nekoliko slabše so se odrezali mladi ptujski boksarji, ki pa so si pod vodstvom glavnega trenerja Ivana Pučka v glavnem nabirali prepotrebne izkušnje za prihodnjo sezono. Tako so Robert Šimončik, Žiga Kocjan, Dejan Govedič in Marko Bočkaj v ringu dobivali prve prave občutke v borbi in ti nastopi jim bodo dobra spodbuda za še bolj zavzeto
Ivan Pučko, glavni trener v BK Ring: »Pred začetkom tekmovanja je bil naš osnovni cilj v ligi uvrstitev med tri najboljše ekipe, kar smo tudi dosegli. Še bolj pomembno pa je to, da so naši mladi boksarji in boksarke dobili svojo priložnost tekmovalno boksati in si s tem pridobivati nujno potrebne izkušnje za njihovo nadaljnjo športno pot.«
treniranje. So pa že v tej sezoni naredili določen napredek. V skupnem seštevku so Ptuj-čani za KBV Ljubljana in BK Slovenska Bistrica osvojili 3. mesto v sezoni.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Monika Božičko (BK Ring)
2. SBL, rezultati 6. kroga:
Urška Horvat (Ring Ptuj) - Katarina Kosmač (FCL) 2:0 Monika Božičko (Ring Ptuj) - Katja Ferlič (KBV Sande Team) 2:0 Bojan Stoilov (Golden Gloves) - Robert Šimončik (Ring Ptuj) 2:0 Žiga Kocjan (Ring Ptuj) - Mitja Sovič (FCL) 0:2 Guxim Bunjaku (BK Kranj) - Dejan Govedič (Ring Ptuj) 2:0 Žiga Pečnik (KBV Sande Team) - Marko Bočkaj (Ring Ptuj) 2:0
Končna lestvica:
1.	KBV Ljubljana - FCL	46 točk
2.	BK Slovenska Bistrica	35 točk
3.	BK Ring Ptuj	35 točk 9. BK Legionar Ptuj
Športni napovednik
Jadranje m 11. regata Ptujčanka
Prijave presegle pričakovanja
»Čeprav smo zaradi splošne finančne krize s strahom pričakovali letošnje prijave za 11. regato Ptujčanka, lahko z zadovoljstvom povem, da je število teh preseglo vsa pričakovanja; že doslej je prijavljenih 29 posadk ali več kot 250 udeležencev,« je uvodoma povedal Drago Ljubec, ki skrbi za organizacijo Ptujčanke. Ta bo letos potekala od 14. do 17. aprila v Biogradu na moru. Vse posadke bodo po načrtu opravile 5 plovb med Biogradom in otokom Žut (dve navigacijski regati in tri »na palico ali trikotnik«).
Ekipe so tudi letos razdeljene v dve skupini: v prvi bo 13 posadk tekmovalo na monoti-pnih jadrnicah znamke Elan 340, v drugi pa bodo jadrnice glede na dolžino razdeljene v razrede alfa, bravo, charlie in
r regata ptiij&injn
*

Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci v hotelu Mitra sta podrobnosti o letošnji 11. regati Ptujčanka predstavila predsednik regatnega odbora Emil Mesarič in predsednik organizacijskega odbora Drago Lju-bec.
delta. Osem ekip prihaja s Ptuja, veliko iz Maribora, nekaj pa tudi iz Ljubljane in Primorske. Med temi so tri ženske ekipe
Šahovski kotiček
Evropsko člansko prvenstvo^ Nastopajo kar trije člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj
V bolgarskem mestu Plovdiv se je pričelo 13. evropsko prvenstvo za člane. Na njem nastopa 350 šahistov iz 39 držav, med njimi tudi trije Slovenci: velemojstra Aleksander Beljavski in Luka Lenič ter mednarodni mojster Matej Šebenik. Za nas bo vsekakor najbolj zanimiv nastop člana ŠD Tehcenter Ptuj, velemojstra Aleksandra Beljavskega. Ob njem na EP nastopata še dva člana ptujskega društva, VM Andrei Volokitin in Jurij Krivoručko, oba pod zastavo Ukrajine.
Med udeleženci je kar 178 velemojstrov, 15 med njimi z ratin-gom od 2700 do 2799 ter 84 z ratingom od 2600 do 2699. Prvi nosilec prvenstva je mlad Italijan Fabiano Caruana, ki ima 2767 ratinških točk in je na odličnem 7. mestu svetovne računalniške lestvice. Člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj po ratingu zasedajo naslednja mesta: 19. Andrei Volokitin, 34. Jurij Krivoručko in 66. Aleksander Beljavski, ostala slovenska predstavnika pa 58. Luka Lenič in 159. Matej Šebenik. Prvenstvo, ki se bo zaključilo 31. marca, bo dokaj naporno, saj bodo šahisti odigrali 11 kol ob le enem prostem dnevu.
VM Aleksander Beljavski je štartal odlično, saj je v prvih dveh kolih zabeležil dve zmagi in je na visokem, 8. mestu. Na 6. mestu je Jurij Krivoručko prav tako z dvema zmagama, medtem ko je Andrej Volokitin enkrat zmagal in enkrat izgubil. Med Slovenci je dvakrat zmagal še Luka Lenič, Matej Šebenik pa je oddal en remi. Ptujča-ni v nadaljevanju prvenstva vsekakor največ pričakujemo od VM Aleksandra Beljavskega, ki je tudi eden najresnejših kandidatov za nastop na letošnji šahovski olimpijadi konec avgusta v Turčiji.
Silva Razlag
(na krovu lahko imajo enega moškega), izmed teh pa bo Euronautic Energija izključno ženska. »Letos smo odslovile
Karate
V soboto, 17. marca, so se ka-rateisti Karate do kluba Ptuj udeležili kar dveh tekem slovenske šolske karate lige. Obe ligi, tako mariborska, ki je potekala v Zg. Polskavi, kot celjska, ki je bila v Rogaški Slatini, sta se namreč odvijali istočasno. V Zg. Polskavi so tekmovali Nina Strelec, Špe-
Dobitniki medalj iz ptujskega kluba na tekmovanju šolske lige v Rogaški Slatini
moškega skiperja, naš izziv pa je premagati čim več moških ekip. Skiperka je Živa Kunta-rič, ki se je »rodila na morju, zato se pazite,« sporočajo dekleta.
Samo regato bodo spremljale številne spremljevalne prireditve: PP žur na otoku Žut, snemanje kratkega filma, zabave z glasbenimi skupinami, večerje s programom ... Te so zanimive za vse, zato so se organizatorji letos odločili za novost: regate se lahko udeležijo tudi tisti, ki ne želijo tekmovati (poskrbljeno bo za prenočišče, hrano ...).
Organizatorji so pripravili tudi predavanje priznanega mednarodnega regatnega sodnika Alena Kustica. »Trudimo se, da bi dvignili tudi tekmovalni nivo in ob tem poskrbeli za samo varnost udeležencev. To nam je v prejšnjih letih uspevalo, zato je regata zelo priljubljena tudi med izkušenimi jadralci. Upam še samo, da bomo imeli dober veter,« je zaključil Emil Mesarič.
Jože Mohorič
la Pernek, Oscar in Krištof Križanec ter Tinka in Ela Valenko.
Odrezali so se zelo dobro, saj so osvojili štiri medalje. V borbah sta zmagali Tinka Valenko in Špela Pernek, Nina Strelec je bila druga, Oscar Križanec pa je osvojil tretje mesto v katah. Tudi v Rogaški Slatini, kjer so s ptujskega kluba tekmovali mlajši in manj izkušeni tekmovalci, so bili rezultati odlični. Lia Kampl, Iza Emeršič, Jure Sluga, Luka Gašparič, Primož Golob, Aljaž Kelc, Primož Galun, Lan Breznik, Matic Herga ter Tilen in Pa-trik Murko so tekmovali v katah in osvojili pet medalj. Primož Golob je zmagal, Tilen Murko je osvojil drugo mesto, Jure Sluga in Primož Galun pa sta bila tretja. Uspešni so bili tudi v katah ekipno, saj so Primož Golob, Tilen Murko in Matic Herga na svojem prvem nastopu osvojili tretje mesto.
jk
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij
-	Domžale 0:0, Maribor - NOGA Triglav 3:1 (3:0), Bravo Publikum
-	FC Koper 0:1 (0:0), Mura 05 -HIT Gorica 1:4 (1:3), Krka - Rudar Velenje 2:3 (0:1), Krško - Celje 1:1 (1:1), NŠ R. Koren Dravograd
-	IB Interblock 2:2 (2:1), Šampion Celje - Olimpija Ljubljana 3:3 (1:0)
14.	DRAVOGRAD 20 3 6 11 22:36 15
15.	KRKA	20 2 6 12 24:45 12
16.	KRŠKO 20 1 6 13 26:59 9 ALUMINIJ - DOMŽALE 0:0 ALUMINIJ: Cvetič, Cesar, Kajtna,
Dvoršak - Špehar, Strel, Horvat, Kristl, Vindiš, Goljat, Sagadin (Bab-šek), Damše (Kobale). Trener: Primož Gorše.
1. HIT GORICA	2014	5	1 60:19	4T
2. DOMŽALE	2011	T	2 5S:25	40
3. FC KOPER	2012	S	5 45:22	S9
4. MARIBOR	2012	2	6 49:26	S8
5. OLIMPIJA	2011	5	4 4S:2T	S8
6. RUDAR VELENJE	2010	S	T SS:S1	SS
7. IB INTERBLOCK	20 8	5	T 29:29	29
8. ŠAMPION CELJE	20 8	S	9 SS:4S	2T
9. MURA 05	20 8	2	10 2T:44	26
10. NOGA TRIGLAV	20 6	T	T S1:SS	25
11. B. PUBLIKUM	20 T	4	9 2S:S6	25
12. ALUMINIJ	20 6	4	10 21:S2	22
13. CELJE	20 S	8	9 26:S8	1T
1. SKL
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - Domžale 3:0 (0:0), Maribor - NOGA Triglav 1:1 (0:0), Bravo Publikum - FC Koper 0:1 (0:1), Mura 05 - HIT Gorica 0:1 (0:0), Krka - Rudar Velenje 1:1 (0:0), Krško - Celje 1:1 (0:1), NŠ R. Koren Dravograd - IB Interblock 2:4 (0:1), Šampion Celje - Olimpija Ljubljana 0:4 (0:0)
3.	NOGA TRIGLAV 2012
4.	ALUMINIJ 2011
5.	IB INTERBLOCK 2010
6.	DOMŽALE 20 9
7.	OLIMPIJA LJ 2010
8.	BRAVO PUBLIKUM 20 8
9.	RUDAR VELENJE 20 6
10.	CELJE
11.	KRKA
12.	DRAVOGRAD
13.	HIT GORICA
14.	KRŠKO
15.	MURA 05
20 T 20 T 20 5 20 4 20 5 20 4
16. ŠAMPION CELJE 20 4
4	4 45:20	40 5 S8:2T	ST T S6:24	SS 5 S1:S0	SS 8 40:24	S2
2 10 1T:24	26
T T 2T:26	25
5	10 24:S5	24 2 11 24:S8	2S 5 10 26:48	20 5 11 1S:22	1T 1 14 19:54	16 S 1S 19:44	15 S 1S 11:46	15
1.	FC KOPER
2.	MARIBOR
2019 0 201S 2
1 69:15 5T 5 56:18 41
FINALE MLADINSKEGA POKALA
V torek ob 16.00 bo v Kidričevem potekalo finale mladinskega nogometnega pokala na področju MNZ Ptuj. Pomerila se bosta ekipi Aluminija in Bistrice.
ALUMINIJ - DOMŽALE 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Rogina (44.), 2:0 Krajnc (61.), 3:0 Cafuta (71.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik, Kelc, Novačan, Cafuta, Rogina, Špehonja, Petek (Ornik), Krajnc, Novak (Gale). Trener: Bojan Špehonja.
U-14 - vzhod
REZULTATI 18. KROGA: Kovinar Tezno - Aluminij 0:3 (0:3), ND Dra-vinja - Nafta 1:3 (0:2), Tehnostroj Veržej - Brežice 2:0 (1:0), Železničar - Mura 05 2:0 (1:0), Nissan Ferk Jarenina - Šampion Celje 1:2
(0:1), Pobrežje - Maribor 0:6 (0:4), Celje - Žalec 5:0 (2:0), Rudar Velenje - NŠ R. Koren Dravograd 2:2 (1:2)
1.	MARIBOR
2.	ALUMINIJ
3.	CELJE
4.	RUDAR VELENJE
5.	POBREŽJE
6.	FERK JARENINA
7.	ŽELEZNIČAR
8.	ŠAMPION CELJE
9.	MURA 05
10.	NAFTA
11.	TEHNO. VERŽEJ
12.	DRAVOGRAD
13.	KOVINAR TEZNO
14.	ND DRAVINJA
15.	BREŽICE
16.	ŽALEC
KOVINAR TEZNO - ALUMINIJ
0:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Ahec (16.), 0:2 Hreljič (21.), 0:3 Petek (25.)
ALUMINIJ: Pungartnik, Ahec, Muharemi, Majerič, Zorec (Bračič), Petek Lončarič), Klanjšek (Bro-dnjak), Hreljič, Brec, Petrovič, Gale (Šavorič). Trener: Borut Kolar.
Antonio Klajnšek
1815	S	0 T8:T	48
1815	2	1 88:4	4T
1814	S	1 88:12	45
1810	S	5 48:29	SS
1810	1	T 28:26	S1
18 9	S	6 S6:S1	S0
18 9	0	9 24:4T	2T
18 8	1	9 SS:1T	25
18 T	S	8 26:S2	24
18 8	0	10 ST:41	24
18 6	2	10 25:52	20
18 4	2	12 18:ST	14
18 4	2	12 18:56	14
18 4	1	1S 21:T5	1S
18 4	0	14 16:50	12
18 S	2	1S 15:8S	11
Nogomet
1. SLOVENSKA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Domžale - Nafta; SOBOTA ob 17.00: Rudar Velenje - HIT Gorica; NEDELJA ob 15.00: Triglav -Luka Koper, Mura - Olimpija; NEDELJA ob 17.00: Maribor - Celje
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Bravo 1 Interblock; NEDELJA ob 16.00: Šmartno 1928 - Šampion Celje, Kalcer Radomlje - Bela krajina, Krško - Roltek Dob.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
21. KROG: IB Interblock - Aluminij (v soboto ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
21. KROG: IB Interblock - Aluminij (v soboto ob 11.00)
LIGA U-14
19.	KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
11. KROG: Dornava - Velesovo Kamen Jerič (v nedeljo ob 15.00)
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zavrč - Paloma, Malečnik
-	Grad, Čarda - Koroška Dravograd, NEDELJA ob 10.30: Rakičan
-	Tehnostroj Veržej: NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Zreče, Odranci -AHA EMMI Bistrica, Tromejnik G Kalamar - Kovinar Štore
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Boč Poljčane - Carrrera Op-tyl Ormož, Kovinar Tezno - Podvinci Betonarna Kuhar, Marles hiše
-	Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Šoštanj, Tehnotim Pesnica - Peca; NEDELJA ob 15.00: Drava Ptuj - Koroške gradnje
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Središče - Oplotnica, Haj-dina - Bukovci, Makole - 1A Avto Gerečja vas, Skorba - Gorišnica; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Apače, Videm - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 15.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - Rogoznica
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Leskovec - Pragersko; SOBOTA ob 15.00: Slovenja vas - Zgornja Polskava, Podlehnik - Cir-kulane, Markovci - Tržec; NEDELJA ob 15.00: Majšperk - Hajdoše (igra se v Gerečji vasi), Grajena - Spodnja Polskava
Rokomet
1. NLB LEASING LIGA MOŠKI - LIGA ZA OBSTANEK
PARA 2. KROGA: Šmartno - Jeruzalem Ormož (petek ob 19.00), Istrabenz plini Izola - Krka
1.	B SRL - MOŠKI
17. KROG: Alples Železniki - Velika Nedelja Carrera Optyl
2.	SRL MOŠKI
20.	KROG: Drava Ptuj - Nova Gorica (petek ob 20.00); Moškanjci Gorišnica - Brežice (sobota ob 19.30)
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
17.	KROG: Formis II. - AC Prstec Ptuj (sobota ob 17.00)
Kegljanje • 1. B SKL (ž)
18.	KROG: Drava Deta Center Ptuj - Miklavž (sobota ob 13.30)
3.	MOŠKA LIGA - VZHOD
18. KROG: Drava Deta Center - Prepolje (sobota ob 17.30)
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Pokal za Urbana
Na igriščih TK Branik Maribor sta konec tedna potekala finalna turnirja A in B, na katera so se igralci uvrstili glede na uvrstitve na turnirjih round robin. Na turnirju A sta iz ptujskega kluba nastopala Jure Glodež in Blaž Vidovič; prvi je obstal v kvalifikacijah, drugi pa v 1. krogu glavnega turnirja. Na turnirju B je bil zelo uspešen Urban Gnilšek (na fotografiji), ki je po vrsti ugnal tri tekmece in šele v polfinalu priznal premoč kasnejšemu zmagovalcu turnirja Danu Troštu Slapniku (Portovald Novo mesto).
JM
Podravje • Tradicija urejanja podeželja
Kako ohraniti avtentičnost kmetije in okolja
Kako urediti kmetijo, zlasti turistično ali izletniško, da bo ohranila svojo funkcionalnost, avtohtono arhitekturo in bo hkrati prijetna tudi za goste, je bila tema zanimivega predavanja, ki ga je konec minulega tedna pripravil krajinski arhitekt Marko Dobrilovič, sicer asistent na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Dobrilovič se je najprej lotil splošnega dela urejanja, ki se začenja pri načrtovanju: „Kmetija mora imeti najprej dobro urejeno okolico, to pomeni, da mora imeti v osnovi že dobro pripravljen prostorski načrt vseh delov bivališča, od bivalnih prostorov do hleva in gospodarskega poslopja. Zlasti izletniške in turistične kmetije, pa tudi tiste, ki se ukvarjajo s kakšno dopolnilno dejavnostjo, zaradi katere se pri njih oglašajo gostje, morajo imeti ločen funkcionalni in reprezentančni del kmetije. Slednji je namenjen gostom, medtem ko funkcionalni del predstavljajo objekti za živino, pridelke ipd. Velika težava nastane, če je recimo gnojišče postavljeno v ali tik ob reprezentančnem delu kmetije, kjer se zadržujejo gostje. Del kmetije za goste naj bo res ločen in urejen ter čist, po možnosti je dvorišče lahko travnato ali deloma tlakovano, da se lahko hitro čisti. Ostali deli kmetije, ki služijo njeni dejavnosti, pa naj bodo ločeni od tega dela. Seveda se jih ne da skriti, vsekakor pa je treba preprečiti, da bi se križale poti za goste in za živino ali traktorje. Zelo veliko lahko rešimo s kakšnimi rastlinskimi ogradami."
Nikoli preveč lončnic
Dobrilovič je poudaril, da je treba na kmetiji v prvi vrsti izkoristiti okolico, med katero spada tudi lep pogled na travnike, v dolino, sadovnjak, gozdove ... „Veliko premalo
Na kmečke vrtove in dvorišča nikakor ne sodijo različni „okraski", kot so palčki, angelčki, mini samokolnice ipd.
naših kmetij izkorišča naravne danosti okolja, v katerem so. Namesto tega lastniki natlači-jo okenske police in vse ostale zunanje prostorčke z najrazličnejšimi lončnicami, drugimi rožami, cipresami, ki sploh niso avtohtone rastline. S tem naredijo veliko več škode, kot če bi pustili pokošen travnik pred ali za hišo in tako omogočili lep pogled na okolico. To ne pomeni, da zdaj ni dobro nikjer nič zasaditi; lahko se zasadi kakšen kotiček kje ob hiši, ampak to naj bodo res domače, za ta kraj značilne rastline. Absolutno pa se je treba izogibati „skrivanju" hiše za rožami, če je hiša lepo obnovljena, s starimi arhitekturnimi fasadnimi, okenskimi ali vrtanimi detajli oziroma okrasi. Naj se to pokaže, ne pa skriva! Napaka, ki jo naše kmetije tudi pogosto delajo, je še v visokih ograjah; saj ni nič narobe, če ima kmetija manjšo leseno ograjo, lahko morda ob vrtičku, ampak zapi-
ranje celotne kmetije za nepregledno ograjo spet pomeni več škode kot koristi."
Čim manj asfalta in brez kičastih figur
V nadaljevanju je Dobrilovič opozoril še na veliko previdnost pri morebitnih novogradnjah na kmetiji, ki se morajo arhitektonsko zliti s starimi objekti, več pozornosti pa je namenil še vrtnemu programu kmetije: „Na vaškem vrtu in dvorišču pogosto najdemo zadeve, ki tja sploh ne sodijo. Lesene klopi in stoli z mizo se praviloma lahko namestijo na kakšni zelenici pod drevesom, za kmetije pa so značilne tudi klopi, postavljene ob steni. Lep dodatek kmetiji je lahko nekdanji samostojni vodnjak, skoraj povsod pa so bili koru-znjaki. Tudi čebeljnakov je bilo nekoč kar veliko. To so elementi vrtnega programa, ki sodijo
Na kmetijah naj bi se ohranila čim bolj zelena dvorišča, rože pa naj bi se praviloma gojile le na vrtičkih (in nikakor ne na okenskih policah).
h kmetiji oziroma njenemu vrtu in dvorišču. Če gre za izletniško ali turistično kmetijo tudi ni narobe, če se postavijo kakšna igrala za otroke, vendar naj bodo lesena. Predlagal bi tudi, da bi bilo manj gugalnic in peskovnikov, morda bi si bilo bolje omisliti kakšno leseno hiško v drevesu. Kar zadeva ograje, sem že povedal, kje so najpogostejše napake. Zelo dobro pa je, če je z nizko leseno ograjo iz letvic ograjen domač kmečki vrt, tako kot je bil nekoč, ko je bila takšna ograja zaščita pred divjadjo. Pravi kmečki vrt, ki je bil vedno urejen tik ob hiši, je bil nekoč razdeljen v grede, ki so bile medsebojno ločene z nizkim pušpanom. Na njem so poleg zelenjave in začimb rasle še rože in to je
bil v bistvu edini okras, edini estetski del kmetije." Na vrtni del kmetije z dvoriščem pa po besedah Dobriloviča nikakor ne sodijo dekorativni okraski, kot so razni angelčki, miniaturni studenčki ali samokolnice s cvetjem ali palčki: „Lahko, da so ljudem takšni okraski zelo všeč, lahko so tudi res všečni na oko sami po sebi, vendar bodo takšne skulpturice popolnoma uničile celoten pogled na kmetijo, izničile bodo celostni vtis. Temu se na kmetijah raje popolnoma izognite."
Glede urejanja dvorišča z vrtom pa je še povedal: „Tipična kmečka dvorišča so bila vedno zatravljena. Danes je to mogoče res težje že zaradi avtomobilov, za katere je treba urediti parkirišča. Vsekakor pa naj se
lastniki izogibajo asfaltiranih površin; če slednje že morajo biti utrjene, je najbolje, če se uporabi naravno kamenje, pesek, opeka ali morda še tlako-vec. Zanimiva je tudi možnost, da se v beton nasiplje kamenje in se tako ustvari trdna podlaga z lepim, naravnim videzom. Prav tako ni dobro tlakovati celotnega dvorišča, prav nasprotno: naj ostane čim več, kolikor je sploh možno, zelene trate."
Zanimivo triurno predavanje, ki ga je Dobrilovič pospremil s številnimi fotografijami, je bilo sicer organizirano v sklopu projekta „Boljša prepoznavnost izdelkov iz podeželja", katerega nosilec je LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah.
SM
Ptuj • Zborovali člani gobarskega društva
Tudi gobarji bodo čistili Slovenijo
Na občnem zboru Gobarskega društva Ptuj v kulturni dvorani gimnazije so poudarili, da bodo namenili še večjo pozornost izobraževanju članov, zavzeli so se za varstvo čiste narave in gozdov ter se dogovorili o sodelovanju v sobotni akciji Očistimo Slovenijo.
Tretjega letnega občnega zbora gobarskega društva Ptuj se je v četrtek, 15. marca, udeležilo 44 od 82 rednih članov, za prijeten uvod pa je na čelo zaigrala dijakinja ptujske gimnazije Katja Gajšek. Predsednica gobarskega društva Alenka Plohl Podgorelec je aktivnosti v minulem letu ugodno ocenila, saj so realizirali vse, kar so si začrtali, v glavnem pa so bili vsi tečaji, gobarska srečanja in razstave dobro obiskani. V začetku lanskega aprila so izvedli začetni tečaj spoznavanja gliv, ki ga je vodil Zlatko Šerod, na njem pa je 45 članov pridobilo naziv determinator - začetnik. Sredi maja so organizirali še nadaljevalni tečaj spoznavanja gliv, ki ga je vodil Anton Poler, konec maja pa so pod mentorstvom
gobarskega društva Lisička iz Maribora v Mercatorju pripravili spomladansko razstavo gob.
Prvo poletno gobarsko ekskurzijo so opravili 9. julija, ko so se skupaj s člani Gobarskega društva Lisička odpravili na gobarjenje v slovenskogoriške gozdove. Konec julija so sodelovali tudi pri pripravi gobarskega praznika v Žamencih. V začetku septembra so z Antonom Po-lerjem opravili še predavanje o jesenskih gobah, 24. septembra pa so se odpravili na jesensko gobarsko ekskurzijo na Gorič-ko. V začetku oktobra so štirje njihovi člani v Šenčurju opravili izpit in si pridobili naziv determinator - svetovalec, 8. oktobra so na platoju pred Pomarančo ob Dravi izvedli ptujski gobarski praznik, ki je bil zelo dobro
obiskan, 24. novembra pa so z Janezom Gorenškom pripravili še jesensko predavanje o zdravilnih gobah.
Tudi v letošnjem letu načrtu-
jejo več različnih gobarskih aktivnosti. Že 12. aprila bo v dvorani ptujske gimnazije predavanje Jožeta Piltauerja o gobah in njihovih rastiščih, 19. maja
Foto: M. Ozmec
Predsednica gobarskega društva Alenka Plohl Podgorelec
se bodo pod vodstvom Antona Polerja odpravili na prvo pomladansko gobarsko ekskurzijo na Polenšak. V začetku julija načrtujejo poučno razstavo gob v prostorih Mercatorja, odpravili se bodo na prvo poletno go-barjenje po haloških gozdovih, sodelovali pa bodo tudi na gobarskem prazniku v Žamencih. V jesenskem času se bodo udeležili gobarjenja na Muti, organizirali predavanje o jesenskih gobah in gobarsko ekskurzijo na Goričko ali na Pohorje, 6. oktobra bodo pred Pomarančo pripravili tradicionalni gobarski praznik, pred koncem leta, predvidoma sredi novembra, pa načrtujejo še prvo društveno zimsko gobarjenje.
Sklenili so, da se bodo odslej pogosteje srečevali, zato bodo pripravljali mesečna gobarska srečanja v 2. nadstropju Pomaranče ob Dravi vsak prvi torek v mesecu. Tudi v bodoče bodo dajali največji poudarek izobraževanju članov ter njihovemu odnosu do čiste narave in gozdov. Če bo med gobarji dovolj zanimanja, bodo pripravili začetni in nadaljevalni tečaj spozna-
vanja gliv. Nasploh pa bodo več pozornosti namenili obveščanju članov in ljubiteljev gobarjenja, kar bodo poleg rednih mesečnih srečanj opravljali tudi prek svoje spletne strani www.gobar-skodrustvo-ptuj.si, v kratkem pa naj bi uvedli še svojo stran na spletnem portalu Facebook.
Vse člane društva in ljubitelje čiste narave vabijo, da se to soboto, 24. marca, množično udeležijo vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. Zbrali se bodo ob 8. uri pred Pomarančo ob Dravi, od koder se bodo odpravili na čiščenje narave na območju krajinskega parka Šturmovci.
Gobarski strokovnjak, determinator in predavatelj Anton Poler je ptujskim gobarjem toplo priporočil, naj se v čim večjem številu udeležujejo gobarskih tečajev in srečanj v naravi, saj bodo lahko tako bolj neposredno spoznavali vse vrste užitnih in še posebej strupenih gob. Izrazil je upanje, da bo čez leto več padavin, kot jih je sedaj na pragu pomladi, saj lahko v tem primeru pričakujejo dobro gobarsko letino.
M. Ozmec
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Regrat in motovilec
Lepi sončni dnevi nas vabijo v naravi tudi k nabiranju regrata. Mlad regrat je še posebej cenjen, čeprav zahteva veliko časa za nabiranje. Večina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar danes regrat tudi gojijo, pri nas pa ga še vedno nabiramo divje rastočega. Pri nabiranju regrata izbiramo le mlade nežne poganjke pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da odrežemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu.
Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji ga tudi pridelujejo. Mladi listi regrata vsebujejo veliko vitamina A, B, C in D. Regrat sodi med zelenjavo, ki organizem tudi čisti. Listi regrata so sočni ter rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo, z različnimi dodatki, kot je krompir, kisla smetana, slanina ali zaseka pa to grenkobo zakrijemo.
Listi starejšega regrata so pogosto trdi in manj primerni za pripravo solat iz regrata. Po nabiranju ga večkrat temeljito operemo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove, le tako bodo regrat z veseljem jedli tudi otroci ter starejši ljudje. Najpogosteje si regrat pripravimo kot okusno solato. Regrat postane nekoliko mehkejši in tudi upade, če mu dodamo vroč kuhani krompir ali mu pogreto kislo smetano ter kuhani krompir, včasih pa so regrat najpogosteje poparili s prepraženimi ocvirki in zase-ko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se regrat lepo poda z okusom fižola in tudi prezrtih stročnic, kot je soja, čičerika in bob.
Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se nekoliko
Muce imajo res pogosto težave s cistami v ledvicah in bolezen najpogosteje prizadene perzijske muce, ki nosijo v sebi gen, ki lahko povzroči obolenje ledvic in se imenuje cistična degeneracija ledvic. Bistvo bolezni je v tem, da ciste, ki so pravzaprav mehurčki, polni tekočine, zaradi svoje velikosti in
usede. Surove regratove liste pa lahko dodamo tudi drugim vrstam surove solate. Poparjeni regrat s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano pa lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za kanelone oziroma ko pečene palačinke v sredini napolnimo s poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki, nato pa v raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvremo. V kolikor regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali zaseko pa lahko iz njega pripravimo tudi regratovo zloženko oziroma testo za rezance skuhamo v večjih testnih krpah in ga lahko uporabimo tudi kot testo za lazanje. Testo damo v rahlo pomaščen pekač, nanj sipamo manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji lahko še na vsako plast regratovega nadeva naribamo poljubni poltrdi sir in prelijemo narahlo z mešanico kisle smetane in rumenjakov.
Pogosto skupaj z regratom mešamo tudi motovilec, kar pa ni slučajno, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom v času posta. Regratu v Franciji pravijo tudi duhovni-
Pisana regratova solata
kova solata. Preden so vzgojili glavnato solato je bil motovilec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz in je cenjen kot hranljiva solata , ki po okusu spominja na okus orehov. Zato ga v Angliji pogosto pred serviranjem potresejo z grobo sesekljanimi orehi.
Motovilec pri solatah velja za delikateso. Najbolje je, da ga pripravimo samostojnega z osnovnim solatnim prelivom. Če dodajamo krompir, je ravno nasprotno kot pri regratu: mo-tovilcu dodajamo zmeraj hladen in na tanke lističe narezan krompir. Zaradi nežnih listov ga pogosto uporabljamo tudi za dekoracijo hladnih začetnih jedi ali drugih solat.
Iz motovilca si lahko pripravimo različne solate, posebej cenjena je solata z rakci in pra-ženimi mandlji. Pripravimo jo tako, da repke kozic ali rakce skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo še krhelj limone, lovorov list in nekaj zrnc celega popra. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na suho prepraži-mo grobo sesekljane mandlje, lahko pa uporabimo tudi man-dlje, ki so narezani na lističe ali na rezance. Mandlje pražimo
med nenehnim mešanjem le toliko, da rahlo porjavijo. Motovilec očistimo, operemo in pripravimo z oljčnim oljem ter ga enakomerno porazdelimo po servirnem krožniku. Ohlajene rakce po potrebi rahlo solimo, jim dodamo žlico kisle smetane in par kapljic limoninega soka ali solatnega kisa. Tako pripravljene vsipamo na pripravljeni motovilec. Čez rakce in moto-vilec potresemo prepražene mandlje.
Motovilec so včasih pogosto ponudili z rdečo peso ali ste-belno zeleno. Po okusu se mo-tovilec lepo poda k pečenki in kuhani šunki. Motovilec je primeren tudi za kuhanje tako kot špinača, vendar po kuhanju ali dušenju nima tako finega okusa, zato ga danes skoraj zmeraj uživamo presnega. Vsebuje veliko provitamina A in vitamina C ter folne kisline in je odlično zimsko in zgodnje spomladansko krepčilo. Še posebej se ga razveselimo, če ni na voljo druge zelenjave. Pogosto ga začinimo z omako vinegrete ali osnovnemu solatnemu prelivu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Ciste pri mucah
Vprašanje je poslala gospa iz Ormoža, ki jo podrobneje zanimajo bolezni ledvic, ki bi jo naj imela njena muca. Ima muco perzijko, staro 8 let, ki pa v zadnjem času pogosto postane neješča, bruha, dobi tudi drisko in se zelo slabo počuti. Vedno obišče tudi veterinarja, ki pa ji je na zadnjem pregledu omenil, da ima verjetno njena muca neozdravljivo bolni ledvici in da je prognoza njene bolezni slaba. Napotil jo je na dodatne preiskave krvi in ultrazvok ledvic. Gospa je prestrašena in jo zanima, kakšne možnosti ozdravitve ima njena muca.
števila izrinejo oziroma uničijo ledvično tkivo do take mere, da ledvici prenehata ustrezno čistiti kri. Zaradi nabiranja strupenih produktov presnove v krvi živali, prihaja posledično do okvare jeter in drugih notranjih organov, slabega počutja živali in v končni fazi do smrti živali. Na bolezen posu-
Foto: E. Senear
mimo, ko muca pogosto bruha in je neješča in slabega počutja. V veterinarski medicini ni dializnih aparatov, ki bi lahko nadomestili delovanje ledvic in očistili kri in zato močno obolele živali na žalost nimajo prihodnosti. Bolezen se enostavno diagnosticira z ultrazvočno preiskavo ledvic, pri kateri so ciste v ledvičnem tkivu lepo vidne, lepo je vidna njihova velikost in število. Z biokemično preiskavo krvi pa ugotovimo kvaliteto delovanja ledvic, kar pomeni kvaliteto čiščenja krvi in prognoza bolezni je odvisna od količine toksičnih produktov v krvi. Bolezensko stanje lahko pri pravočasni ugotovitvi bolezni še dolgo kontroliramo z uporabo posebne dietne prehrane za muce, ki vsebuje malo beljakovin in več ogljikovih hidratov. Presnova ogljikovih hidratov je namreč bistveno manj obremenjujoča za delovanje ledvic kot pa prebava beljakovin. Lažje razumljivo je, če napišem, da bi morali bolne muce hraniti predvsem s testeninami, rižem, tudi kruhom, ne pa z mesom. Dejstvo pa je, da so muce izraziti mesojedi, ki
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
skorajda ne jedo testenin, riža in ostalih škrobnih jedi. Zato je idealna rešitev že pripravljena dietna prehrana pri boleznih ledvic, ki zelo poveča preživetje živali.
Gen, ki povzroča cistično de-generacijo, so perzijske muce s parjenjem vnesle tudi v populacijo domačih muc, tako da ima marsikatera muca težave z ledvicami, pa čeprav je navadna muca.
Gospe iz Ormoža in vsem lastnikom perzijskih muc in me-šank s perzijskimi pa tudi drugim svetujem, da pri kakršnem koli sumu na bolezni ledvic obiščejo veterinarja s kvalitetno ultrazvočno diagnostiko in takoj bodo vedeli, ali je njihova muca bolna ali ne. Z dodatno biokemično preiskavo krvi pa se bo ugotovila funkcionalna sposobnost ledvic. Kot sem že omenil, pravočasno postavljena diagnoza bolezni in prehod na dietno prehrano zelo podaljšata preživetje obolelih živali, ki se lahko približa normalni življenjski dobi. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Dela na travinju v spomladanskem času
Ob višanju dnevnih temperatur trava pričenja z rastjo, saj potrebuje povprečne dnevne temperature več kot 5 stopinj. Sedaj je zadnji čas, da postorimo nekatera dela na travinju, kot so brananje, valjanje, gnojenje, ter če je potrebno, tudi dosejavanje travne ruše.
Zaradi krtin, ki so nastale čez zimo, je prvo opravilo brananje travnih površin. To opravilo najbolje opravimo z doma narejeno travniško brano. Tako brano si enostavno naredimo iz starega okvirja brane, na katerega z verigami pričvrstimo na tri četrtine prerezane stare traktorske pnevmatike.
Tako narejena brana ne bo poškodovala in izpulila rastlin, kot to počnejo razna travniška česala ali klinaste brane, s katerimi nekateri branajo travne površine. Starih odmrlih rastlin ne odstranjujemo, saj te preperijo in povečujejo organsko maso na travinju. S poravnavo krtin bomo zmanjšali onesnaženost trave ob košnji za siliranje. S tem bomo povečali okusnost in ješčnost silirane mase.
Valjanje je drugi pomemben spomladanski opravek na travinju. Pomen valjanja je v tem, da s pritiskom ponovno pritisnemo korenine v zemljo in s tem vzpostavimo kontakt z zemljo, ki je bil oslabljen v zimskem času zaradi krčenja in raztezanja zemlje. Z boljšim kontaktom z zemljo rastlina hitreje pride do vlage in do hranil, ki so potrebna za njeno rast in razvoj.
Valjanje so mnogi kmetovalci opustili, kar ni smiselno zaradi pomena, ki ga ima agrotehnični ukrep na hitrejši pričetek rasti travne ruše. Velja zlato pravilo, da noben valjar, ki ga uporabljamo, ni zadosti težak, zato se nam ni treba bati, da bi preveč potlačili površino. Dokaz za to so poti okoli hiš in gospodarskih poslopij, kjer raste najgostejša trava.
Navedenim agrotehničnim ukrepom sledi gnojenje travinja. Gnojenje travnikov običajno pričnemo z dobro premešano gnojevko. Po UREDBI o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov lahko gnojimo travne površine z gnojevko od 15. januarja dalje, če za to obstajajo pogoji, kot so: tla niso zamrznjena, nasičena z vodo ali poplavljena in pokrita s snežno odejo. Hektar travinja lahko naenkrat pognojimo s 15 do 20 m3 gnojevke. Večji odmerki gnojevke na hektar bodo povzročili tvorbo skorje na površini, propad rastlin pod skorjo ter posledično zapleveljenje površine. Gnojevka vsebuje dušik v različnih oblikah, in sicer v nitratni, ki je rastlinam hitro dostopna, v amonijski, ki se veže na talne delce in jo bakterije pretvorijo s časom v nitratno, ter dušik, ki je vezan v peptidni vezi (beljakovina). Slednja oblika dušika je rastlinam dostopna šele kasneje v vegetacijski sezoni. Količina pridelka ter vsebnost surovih beljakovin je v veliki meri odvisna od gnojenja z dušikom. Večji bodo letni odmerki dušika, predvsem pri prvih dveh odkosih, večji bo pridelek suhe snovi ter beljakovin v suhi snovi. Zato dopolnimo gnojenje z gnojevko še z odmerki dušika iz mineralnih gnojil, predvsem s KAN-om. Sejano travinje dodatno pognojimo še s cca 250 kg KAN-a. Čas gnojenja z mineralnim dušikom je odvisen od temperature zraka ter vlažnosti tal. Dnevna temperatura se naj giba med 5 in 10 stopinjami. Če primanjkuje vlage pa je bolje, da z gnojenjem počakamo in gnojimo šele pred dežjem. S tem bomo vzpodbudili hitrejšo spomladansko rast trave, kar bo privedlo do hitrejšega prvega odkosa trave. Zraven gnojenja z dušikom je še pomembno gnojenje s fosforjem in kalijem. Pri teh dveh hranilih se ravnamo po analizah zemlje na parcelah, kjer raste travinje.
Dosejavanje travne ruše je treba izvesti na površinah, ki jih je poškodovala snežna plesen. Snežna plesen napade površine, na katerih je dolgo ležala snežna odeja, trava pa ni bila v jesenskem času pokošena. Travo, ki gre v prezimitev previsoka, rado napade snežna plesen. Spomladanski termin dosejavanja je sicer manj ugoden, saj v spomladanskem času pogosto primanjkuje vlage, mladim rastlinam konkurirajo s svojo intenzivno rastjo obstoječe rastline (trava, zeli) ter jih tako zasenčijo. Setvena norma je odvisna od vrste trave, ki jo uporabljamo za dosejavanje, načeloma pa za dosejavanje porabimo polovično količino od setvene norme. Tako uporabimo za dosejavanje mnogocvetne ljuljke 20-25 kg semena, trpežne ali angleške pa 15 do 20 kg.
Lucerno, rastlino sušnih območij, pri nas še premalo uporabljamo kot krmno rastlino. Zaradi vse višjih temperatur in daljših sušnih razdobij jo bomo morali tudi pri nas več sejati. Lucerna je kar se tiče agrotehničnih ukrepov manj zahtevna kot trava, saj ne potrebuje intenzivnega gnojenja z mineralnim dušikom, enkrat letno pa gnojimo s fosforjem in kalijem. Lucernišče lahko pognojimo z gnojevko tudi do dvakrat letno. Površino, kjer imamo lucerno, redno apnimo, saj so metuljnice velik porabnik kalcija. Če smo se odločili, da bomo spomladi na novo zasnovali lucernišče, počakamo, da se temperature tudi čez noč dvignejo nad nič stopinj. Na hektar sejemo 25 kg semena, medvrstna razdalja znaša okrog 12 cm, sejemo pa 1,5 cm globoko. Sicer je ugodnejši za setev lucerne jesenski termin, če pa smo tega zamudili, lahko vseeno poskusimo sedaj.
Ob upoštevanju navedenih agrotehničnih ukrepov bomo pridelali kvalitetno krmo ter v zadostnih količinah.
Igor Tumpej, univ. dipl. zoot.
Foto: ASV
Iščete svoj stil	^
Mateja v drznejšem stilu
Mateja Milošič je Ptujčanka, stara 24 let, po poklicu poslovna sekretarka, ki si kruh začasno služi kot natakarica. V prostem času se druži s prijatelji, občasno pa najde čas tudi za ogled dobrega filma. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila mama, vabilu se je z veseljem odzvala.
Mateja ima mastno kožo in že obiskuje kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je kožo površinsko očistila, s pilingom pa odstranila odmrle celice. Po nasvetih svoje kozmetičarke bo kožo še naprej negovala tudi doma, občasno pa bo še vedno obiskala tudi kozmetični salon, saj je mastna koža zahtevnejša za nego. Problemi z mastno kožo se najpogosteje pojavljajo v mladosti, pri odraslih pa lahko ravnotežje podre-ta stres in živčnost. Težave z mastno kožo, ki se najbolj odražajo s pretiranim sijajem na čelu in
Foto: Črtomir Goznik
Mateja prej ...
bradi, mozoljavostjo in aknami, je mogoče v veliki meri odpraviti s pravilno prehrano, uživanjem lahkih živil, ki vsebujejo obilico vlaknin, ki pomagajo očistiti telo strupov in normalizirajo aktivnost hormonov.
V Frizerskem salonu Stanka je Sabina Vajda Mateji lase postrigla postopno, na sprednjem delu pa krajše. Posušila jih je krajše, oblikovala pa z lakom.
Na začetku ličenja je vizažist-ka Minka Feguš obraz najprej v celoti prekrila s kremnim pudrom 3 v 1. Veke je poudarila z granatno sivim odtenkom, ki ga je zabrisala s svetlimi toni,
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
nato pa zgornji in spodnji del vek obrobila s petrolejsko modrim črtalom. Na trepalnice je nanesla maskaro, na ustnice pa brezbarvno bleščilo.
„Kako obleči mlado poslovno sekretarko, ki ji že sam poklic zapoveduje nek določen način oblačenja? Tudi delo, ki ga trenutno opravlja, je vezano na določen način oblačenja, ki ga od nje zahteva delodajalec oziroma samo delo. Prav iz tega razloga sem se odločila, da današnjo kandidatko oblečem v malo drznejšem stilu, ki ne bo po nobenih merilih poslovnega oblačenja, temveč bo kombina-
cija več različnih kosov oblačil, od katerih je vsakega posebej mogoče nositi na tisoč in en način. V trgovini Mura sem si izposodila temno rjavo krilo, ki je sicer zanimivega kroja, vendar za našo kandidatko predolgo. V trgovini Modiana sem našla šal v turkiznih odtenkih, ki ga bom uporabila namesto pasu. Iz trgovine Alpina sem prinesla zelo udobne svetlo rjave čevlje z normalno višino pete in svetlo rjavo torbico. Malce sem pobrskala še po svojih policah in za kombinacijo izbrala modro oblekico ter spomladanski plašč v živalskem potisku. K temu sem dodala še nogavice v kockastem dizajnu. Mateji sem prek obleke nadela rjavo krilo, ki sem ga v pasu zavezala s šalom. Rjavo krilo je kot dodatek popestrilo spodnjo enobarvno obleko in ustvaril se je popolnoma nov videz tako krila kot obleke. Seveda je tudi igra z vzorčastimi nogavicami izziv za pogumne, ki se bodo tako v letošnji sezoni s kombinacijo vzorcev pridružili trendom oblačenja. Seveda pa velja omeniti tudi izbiro kontrastnih barv, ki prav tako naznanjajo, da na naše ulice prihaja pomlad in z njo končno tudi barve. Mateji sem skušala pokazati tudi drugo plat oblačenja, saj pri njenih letih vsekakor še ni čas, da se prepusti nekim stereotipom in
gre skozi svoja najlepša mladostna leta brez eksperimentiranja z barvami, kroji in stili," je Matejino stilsko prenovo opisala stilistka Sanja Veličkovic.
V Kozmetičnem studiu Olimpic se je Mateja odločila za terapevtsko masažo hrbta, ki je učinkovita metoda lajšanja hudih kroničnih bolečin in odpravljanja manjših kroničnih problemov s hrbtom. Z eno terapijo izboljšamo stanje
za nekaj dni, več terapij v presledkih pa lahko odpravi tudi dolgotrajne kronične težave. Hrbtenico delimo na tri glavne predele (vratni, prsni in ledve-no-križni). Masaža se osredoto-ča na predele vretenc in diskov, na katerih je dokazano največ težav. Z redno masažo občutno omilimo in preprečimo poslabšanje stanja, je povedala Silva Čuš, strokovni vodja studia.
MG
Prijava na »Iščete svoj stil?«
Ime in priimek
Naslov Kraj Pošta Telefon Vaša e-pošta
Dosegljiva sem
□	po telefonu
□	po e-pošti
Podravje • Obrezovanje sadnega drevja
Vsaka vrsta sadnega drevesa zahteva posebno rez
„Osnovna funkcija vsake rezi je vzdrževanje vzgojne oblike in vzdrževanje rodnega lesa. Še zlasti pa sta ta dva dejavnika pomembna pri rezi sadnega drevja, ker z nepravilno rezjo lahko takoj povzročimo nepravilno vzgojno obliko, ki se odraža v preveliki zasenčiti samega drevesa, posledica tega pa je nerodovitnost dela ali celotnega drevesa," pred pomladno rezjo sadnega drevja opozarja svetovalec Andrej Rebernišek.
„S pravilno rezjo zagotavljamo dovolj dobro osvetlitev krošnje, ta pa zagotavlja kvalitetno diferenciacijo cvetnih brstov. Pri rezi je pomembno, da poznamo oblike rodnega lesa za vsako sadno vrsto; npr. pri jablani je dvo- ali triletni rodni les, enoletne mladike niso rodne in jih ne smemo prikrajševati, ampak jih v glavnem izrezujemo. Breskev je enoletni rodni les, zato to sadno vrsto intenzivno režemo vsako leto, vendar pa je treba paziti, da je preveč ne obremenimo. Marsikdo pravi, da breskev lahko režemo tudi v cvet, kar je sicer res in je celo zaželeno, vendar priporočljivo za zelo izkušene sadjarje. Hruško režemo podobno kot jablano, saj ima prav tako dvo-ali triletni rodni les. Češnje, višnje in marelice pa rodijo šele na večletnem rodnem lesu, torej po treh, štirih ali celo petih letih. Zato moramo pri rezi teh paziti, da je zelo mehka, saj vsaka ostra rez povzroča intenzivno rast, enoletni poganjki pa sploh niso rodni. Načeloma za te vrste sadja priporočamo celo rez kasneje, junija ali julija, ker če jih preveč intenzivno
porežemo spomladi, zelo lahko povzročimo smolikavost. Tudi sliva spada v kategorijo češenj in višenj, kar pomeni, da izrezujemo samo celotne poganjke in nič ne prikrajšujemo, sicer le zgostimo krošnjo. Preveč zgoščene krošnje so lahko leglo več bolezni. Tudi marelico režemo minimalno! Največ napak pri marelici, kot opažam, se naredi že pri sajenju; za marelico je najboljša čisto preprosta zemlja, brez intenzivnega gnojenja in prva tri ali štiri leta jo pustimo rasti brez rezi. Če namreč marelico intenzivno režemo, se posledično pojavi preveč intenzivna rast, ki se velikokrat zaključi z aplople-ksijo ali s kapjo po domače, ki se kaže v tem, da se četrto ali peto leto začno sušiti celotni poganjki in drevo propada. To je rezultat preveč bujne rasti v prvih štirih letih."
Načeloma velja, kot pravi Re-bernišek, da se pomladi obrezujejo breskve, jabolka in hruške, za ostale sadne vrste, kot so češnje, višnje, slive in marelice pa je bolj priporočljiva rez junija ali julija: „Morda lahko na teh drevesih spomladi odrežemo
kakšne poškodovane ali suhe poganjke, drugega pa ne."
Rebernišek nadaljuje, da se oreha praviloma sploh ne obrezuje: „Pri orehu je mogoče dobro povedati, da ga je treba po prvem letu po vsaditvi presaditi. Namreč, orehu je dobro odstraniti glavno korenino,
če jo ima, ker sicer prva leta raste samo v glavno korenino in bo drevo bistveno kasneje obrodilo, kot bi sicer. Po drugi strani pa, če oreh zasadimo tudi ali predvsem z namenom zadrževanja plazenja ali erozije zemlje, potem ga pustimo pri miru."
Sadna drevesa po besedah Reberniška tudi ni možno obrezovati po nekem enotnem modelu, saj vsaka sadna vrsta zahteva določene specifike rezi: „Že pri različnih sortah jabolk so razlike, v načelu pa velja, da če je podlaga šibka, je rez lahko bolj intenzivna.
Pri zlatem delišesu pa recimo velja, da lahko prikrajšujemo že enoletne poganjke, zlasti tiste slabše rasti, pri glostru in jonagoldu pa si prikrajševanja poganjkov niti v mislih ne smemo privoščiti, četudi so šibki. Namesto tega je priporočljivo izrezovanje poganjkov, zlasti izrojenih in nezdravih, ker tako zmanjšamo populacijo bolezni, predvsem pepelasto plesen. Če je podlaga dobra, recimo seja-nec, ne smemo preveč posegati v rast, saj že sama podlaga vpliva na bujnost rezi in če bi izvajali še intenzivno rez, bi se posledično zgodila prebujna rast, dobili bi preveč enoletnih poganjkov, vemo pa, da gre za sadno vrsto z dvo- ali triletnim rodnim lesom. Tako drevo potem sploh ne rodi, kar se velikokrat dogaja zaradi premočne rezi in prebujne rasti."
Rez je različna tudi glede na to, koliko staro je drevo: „Pri starejših sadnih drevesih je priporočljivo, da vsaki dve do tri leta očistimo drevesa, jih razredčimo, kar pomeni, da izrezujemo celotne poganjke, brez prikrajševanja."
Foto: SM
Strokovnjak za vinogradništvo in sadjarstvo Andrej Rebernišek opozarja, da praktično vsaka vrsta sadnega drevja zahteva drugačno rez.
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Skupina Mit ne počiva. Po zadnjem singlu baladi Pramen dni so tokrat svojo energično rok glasbo želeli malce popestriti. Odločili so se, dajo združijo s hip-hop ritmi in prišlo je do sodelovanja s Chorchypom in Joe Joejem. Tako je nastala skladba Save your life. Fantje menijo, da projekt predstavlja svežino na slovenski glasbeni sceni, saj niso samo pomešali različnih stilov, ampak so podali tudi nek nov pogled na dogajanje. Avtor glasbe za pesem Save your life je tudi tokrat pevec Uroš Petrovski, besedilo pa so prispevali kitarist Matevž Pavčnik, Denis Porčič - Chorchyp in Jošt Urbanc - Joe Joe. Za aranžma je band poskrbel sam, pesem pa so posneli s pomočjo produ-centa Željka Mladenoviča v njegovem studiu Apollon Music. Glede na to da so fantje vedno v toku dogajanja, so za pesem že posneli videospot. Pravijo, da se razlikuje od njihovih ostalih spotov, saj so glede produkcije naredili korak naprej.
•kick
Pevka Iris, ki je pred kratkim uspešno magistrirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, se predstavlja s pesmijo, ki prinaša zelo posebno in predvsem pozitivno sporočilo. Pesem ima naslov Na izi in je s pevkinega aktualnega albuma predstavljena kot zadnja. »Skladba nosi pozitivno sporočilo za vse, tudi tiste največje negativce, ki se ukvarjajo z nepomembnimi stvarmi, po možnosti zapravljajo čas s škodovanjem ljudem, ki jih osebno sploh ne poznajo. To mi gre pri nas Slovencih vse bolj na živce. Ko nekoga ogrožaš, takrat spoznaš, da ni vse tako lepo, kot bi si želel. Ne glede na to nikoli ne bom nehala verjeti v dobre ljudi in zato spodbujam vse, da izkoristijo čas na čim lepši način, ne pa da ga zapravljajo kar tako, pri tem pa ne naredijo nič dobrega. Zato je moj moto: podarite danes komu nasmeh, ne obremenjujte se z nepomembnostmi ne glede na krizo, saj še vedno živimo v enem najlepših koncev tega sveta, ki nam daje ogromno možnosti za lepo življenje. Danes si žal premalokrat vzamemo čas za tiste, ki nam pomenijo največ in to sem tudi želela izpostaviti v svojem besedilu, ki vam ga podarjam za lepši dan,« je povedala simpatična temnolasa Iris.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ERIK & NIPKE - Ti si popolna
9,-ADAMfltIč - Vse si mi 8. DOMEN KUMER - Moja duša 7. DAVID GROM - Za vedno 6. MIRAN RUDAN - Strast in ljubezen 5. GAL GJURIN - Ko obrneš novo stran 4. TANJA ŽAGAR - Zame zakantaj 3. SARA KOBOLD - Ti in jaz
2. FLIRRT - Najin dan 1. EVA BOTO - Verjamem
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Tri desetletja Avtomobilov
Novogoriška skupina Avtomobili letos praznuje 30 let aktivnega delovanja. V osemdesetih letih je pretežno nastopala zunaj Slovenije, v republikah nekdanje države, pozneje pa je svoje delovanje in ustvarjanje usmerila na slovenski prostor.
Enega prvih nastopov je skupina imela leta 1983 na festivalu Novi rock v Ljubljani. Leta 1984 so fantje zmagali na mladinskem festivalu v Subotici, kar je bilo tudi izvrstno izhodišče za vrsto koncertov po Jugoslaviji, ki so jim omogočili nekajletno uspešno prisotnost na takratnem glasbenem prizorišču. Istega leta je izšla tudi njihova prva plošča Mjesec je opet pun. Že naslednje leto je izšla plošča Dugo toplo ljeto, ki je še dodatno utrdila sloves skupine kot ene najbolj izvirnih in svežih v tistem času. Zadnja plošča, posneta tudi v srbohrvaškem jeziku in na vinilu, je izšla leta 1987 pod naslovom Krenimo. Po nekajletnem diskografskem premoru je izšla plošča Mraz (1992), ki ji je sledil še album Skozi leta (1994). V letih 1994 in 1996 so Avtomobili prejeli nagrado zlati petelin kot najboljša slovenska rok skupina. V naslednjem desetletju pa so izdali albume Drugi svet, Navaden dan, Največji zadetki, Enakonočje ter
Mesta železniških postaj. Zadnji album Klub klubov, ki je izšel v sodelovanju z Valom 202, je posnetek javne radijske oddaje in predstavlja nekakšen kronološki sprehod skozi celotno disko-
grafijo skupine, obenem pa tudi kaže, kakšna sta današnji zvok in glasbeni potencial Avtomobilov. V vseh teh letih je skupina doživela tudi veliko kadrovskih sprememb in sedaj nastopa v
zasedbi: Marko Vuksanovič -vokal, Mirko Vuksanovič - klaviature in vokal, Boštjan Andreje Bushy - kitara in vokal, David Morgan - bobni ter David Šuli-goj - bas kitara.
30 uspešnih glasbenih let bodo Avtomobili med drugim proslavili z izdajo novega albuma, te dni pa se predstavljajo s pesmijo Poslušaj, katere avtorja sta Marko in Mirko Vuksanovič. Ob letošnjem jubileju bodo Avtomobili pripravili tudi velik koneert, v bližnji prihodnosti pa jih čakajo številni nastopi.
MZ
Foto: Arhiv skupine
Zasedba Avtomobili v kolažu
Filmski kotiček
»
Nevidni jezdec: Duh maščevanja
Hollywood vsaj enkrat na desetletje posname film, pri katerem sodelujejo preverjeni strokovnjaki na svojih področjih: od seenaristov, igralcev, režiserjev, montažerjev itd. Ni da ni, zato je toliko bolj presenetljivo, da ti ljudje na koneu rodijo sila kilavo dete, torej nekakšen sistemski kiks, ki je tako zanič, da gledalci osupnemo. Takšen je bil reeimo pred leti Hitrost 2 (1997), v novejšem času pa lahko za takšen epsko spodletel projekt mirne duše označimo Nevidnega jez-deea 2.
Spisek napak v tem filmu je
Ghost Rider: Spirit of
Vengeance Igrajo: Nicolas Cage, Idris Elba, Ciarán Hinds, Violante Placido, Christopher Lambert Režija: Mark Neveldine, Brian Taylor
Scenarij: Scott M. Gimple, Seth Hoffman in David S. Goyer
Žanr: akcijski fantazijski
Dolžina: 95 minut Leto: 2012 Država: ZDA
tako dolg, da niti ne vemo, kje začeti. Morda pri tresoči kameri, prehitri montaži in čudnih kotih, zaradi katerih je film videti kot LSD trip? Ampak to je šele začetek, kajti film je bil več kot očitno posnet brez kakršnekoli senzibilnosti za 3D. Zaradi prehitrega bliskanja in menjave kadrov, zlasti v akcijskih prizorih, je težko gledljiv že v 2D, v 3D pa je ena sama negledljiva zmešnjava. Toda to še ni vse. Dialogi so neverjetno debilni, kot bi jih pisal kakšen osnovnošolec, za povrh vsega pa so vsi igralci igrali skrajno zanič, tam nekje na nivoju vrtca. Ne le statisti, ampak tudi glavni igralci, z Nicolasom Cageom na čelu, ki bi mu morali zaradi tega filma odvzeti oskarja. Še najboljši je negativec, ki pa se v bistvu samo pači, poka frise, zavija z očmi kot klovn in grdo gleda grrrrrrr in že nas je strah ..., da nas bo pobralo od smeha. Nadalje je scenarij navaden kup dreka, zgodba je za „pokozlat", ves film pa je en sam gospodarski kriminal. Pri relativno kratkih 95 minutah dolžine se zdi dolg tri ure.
Režiserja, ki sta zaslovela s
prijetnimi akcijskimi risankami Crank in Crank 2, sicer poznata svojo obrt, a v tem filmu ne vesta, kaj s tem znanjem početi. Ugotovila sta, da lahko kamero občasno nagneta, a ne vesta čemu to služi. Med akcijskimi prizori, ki so eni najbolj dolgočasnih nasploh, sicer za sekundo ali dve uzremo nekakšen talent, ki pa je ujet v kletki in ne more ven. Očitno režiserja prav tako spadata v tisto skupino novincev, ki ne vedo, da delo režiserja vključuje tudi delo z igralci. Ta dva klepca tega ne vesta, saj sta jih samo postavila
pred kamere in čakala, da povedo svoje vrstice. Kar so tudi storili. Tipi stojijo pred kamerami z izrazom, ki pove, da ne vedo, kaj počnejo pred njo, in povedo svoje vrstice tja v tri dni. Za Ca-gea se zdi, da je pravkar prišel iz norišnice poln sedativov.
Film je brez kakršnegakoli momentuma in je - kot je pri tovrstnih filmih pravilo - najbolj statičen takrat, ko divja najbolj divja akcija. Žalostno je, da zaradi takšnih filmov stripi dobijo slab sloves, čeprav so v resnici stvari postavljene na glavo. Film je danes tisti medij, ki je prešibak, da bi prenesel stripe, zato morajo filmarji stripe poneumljati, da jih sploh lahko posnamejo. Narobe svet.
Matej Ferce
d:
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
Vsekakor boste v tem tednu spoznavali in spoznali, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Nedvomno bo za vas neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni, kolikor boste dajali, toliko tudi prejemali.
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostila in z energijo vas bo napolnila narava in delo na vrtu ter ustvarjalnost v ljubezni.
m
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)

RAK
(21.6. - 22.7.)
Delovne obveznosti se bodo kopičile in četudi ne boste najbolj navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor odkrivate tisto, kar je neznanka.

W
Hrepenenje bo nekaj, kar vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Nedvomno bo pred vami energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti določeno selekcijo, tako boste tudi videli, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu.
LEV
* - (23.7. - 22.8.)
Odprle se vam bodo določene nove poti in stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč in podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali bolj uspešno v primeru skupinskega dela in naporov.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Ni kaj, pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Resnica je ta, da iz majhnega raste v
UGANKARSKI SLOVARČEK: CARRERA = podel porscheja, ČAIR = nogometni stadion v Nišu, MORITAT = sejmarska pesem, NANAK = indijski verski reformator (Guru, 1469-1538), RINTSMA = nizozemski hitrostni drsalec (Rintje, 1970-), ROUS = angleški nogometni funkcionar, predsednik FIFA 1961-74 (Stanley, 1895-1986), SON = pritok reke Ganges, TAČNA = muharska zahajalka, jelševka.
■jeuey '^bubn 'euoet 'eom '}e|niue
'a|ooi,o 'HaoAeSad !^suepe|iuod '3d 'egefaA 'to^s ">in '|0"| 'Jotsau 'uos 'ete 'onzaAqo 'upo 'o|oj 'tetLioiu 'e^jetuaqojt 'sway 'snoy 'tsotu^s '[¡etrneo 'oioab 'oj^ew '|ezjw 'eorna :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 24. marec:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba in zanimivosti. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 25. marec:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in
19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba in zanimivosti. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.), z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 26. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 27. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Sredi življenja. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 28. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA.
18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje).
ČETRTEK, 29. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00
ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). PETEK, 30. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 15.40 Izbor melodije meseca marca. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora) Najboljša oddaja za vrtičkar-je - Vrtičkarije na Radiu Ptuj - vsako sredo med 18. in 19. uro.!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno
ŠKORPIJON STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
se odpirate in se začenjate na pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev, kaj morate spremeniti, vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu koncev se vse odvije v vašo korist.
(24.10. - 22.11.)
Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Dogodilo se bo, da se bodo zadeve odvijale v vaši bližini in nenazadnje v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko k kozmetičarki ali frizerju!
Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili bostepomem-ben korak naprej. Seveda je v življenju tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno je, da se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč in čaka vas oaza sproščujoče zabave.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonijo. Počasi bo čas, da sledite osebni legendi in tako boste naredili dobro zase. Notranja volja in trden namen vnašata prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne zadeve. Pogumno stopate naprej in skozi pogovor napredujete na osebni ravni. Seveda je resnica ta, da ni vse zlato, kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci in v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj morate še spremeniti in spoznali boste, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Notranja modrost vam prinaša neke poglede in trden namen po spremembah. Blesteli boste na delovnem mestu kot tudi pri denarnih zadevah.
Ptuj • Okrogla miza Občina po meri invalidov
Skoraj ni dela, ki ga ne bi mogel opravljati invalid
V apartmajski hiši Term Ptuj je bila 13. marca okrogla miza v okviru projekta Občina po meri invalidov na temo Invalidnost kot življenje in zaposlitev, ki sta jo pripravila Svet za invalide MO Ptuj in Zavod RS za zaposlovanje Območna služba Ptuj.
MO Ptuj je že leta 2010 pričela aktivnosti za pridobitev certifikata Občina po meri invalidov, vendar njena lanska kandidatura, da bi postala 13 občina s tem nazivom, ni uspela. Od letos ima MO Ptuj nov akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov, katerega dosledno uresničevanje naj bi v letošnjem letu le prineslo listino, ki pomeni tudi nadgradnjo projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Trinajstega marca so se na enem mestu zbrali vsi, ki so bolj ali manj povezani s to problematiko, zavezani k njenemu reševanju in ki s svojim aktivnim delovanjem na tem področju lahko bistveno prispevajo k večji kvaliteti življenja in dela invalidov kot tudi celotne populacije v tem okolju. Ob arhitektonskih ovirah bo treba preseči tudi številne miselne ovire.
Župan MO Ptuj Štefan Če-lan je na okrogli mizi spomnil, da se je MO Ptuj tega projekta lotila že leta 1994. Letošnja okrogla miza je nova priložnost, kako na posameznih področjih doseči še boljše povezovanje in sodelovanje, da bi se s sinergijskimi učinki doseglo bistveno več. V evropskem letu invalidov leta 2003 se je MO Ptuj v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami še posebej zavzeto lotila reševanja vitalnih vprašanj za večjo kvaliteto življenja in dela invalidov. Rezultati so bili vidni tudi na nacionalni ravni; takratno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je teden oziroma ptujski projekt, posvečen reševanju invalidske problematike, razglasilo za najboljši projekt v državnem merilu. Akcijski program za neodvisno življenje invalidov ima podporo tudi v proračunu MO Ptuj za letos. Ptujski župan upa, da bo v letošnjem letu uresničen tudi en del programa iz socialnega podjetništva pod vodstvom podjetnika Milana Zupaniča, ki je pridobil koncesijo za to področje. V te namene bo MO Ptuj dala na voljo prostor v starem mestnem jedru za odprtje neke vrste socialne trgovine, v kateri bo potekala prodaja številnih unikatnih izdelkov, ki jih izdelujejo v številnih društvih tega okolja. Lea Kovač, defektologinja, ki se že 20 let ukvarja z rehabilitacijo, je udeležence okrogle mize pozdravila v imenu Zavoda RS za zaposlovanje in kot članica projektnega sveta Zveze društev invalidov Slovenije, ki je v Sloveniji uvedla projekt Občina po meri invalidov. Po njenih besedah je dodana vrednost ptujske okrogle mize, ki
je osvetlila problematiko področja zaposlovanja invalidov, kar v prvi vrsti zadeva delodajalce, v tem, da so se pod eno streho zbrali vsi tisti, ki želijo narediti nekaj več, sistemskim rešitvam dodati neke izvirne rešitve, dodatne možnosti za izboljšanje kvalitete življenja in dela invalidov. Po besedah Lee Kovač skoraj ni delovnega mesta, na katerem se ne bi mogli zaposliti tudi invalidi, saj tudi v tej skupini iskalcev zaposlitve velja znanje, veščine, kompetence in delovne izkušnje.
Problematiko zaposlovanja invalidov na območju Zavoda RS za zaposlovanje Območne službe Ptuj, je predstavil vodja Urada za delo Ptuj Miran Murko. Pri tem je izhajal iz možnosti na trgu dela oziroma podatkov o dogajanjih na trgu dela. Pri tem je izpostavil še pomen spodbujanja družbene odgovornosti, v okviru katere želijo integrirati invalidnost kot del našega vsakdana. V obdobju od leta 2009 do
2011	se je nezaposlenost na tem območju gibala med 12,4 in 12,5 odstotka. Ob koncu leta 2011 se je stopnja brezposelnosti na območju, ki ga pokriva ptujski zavod, izenačila s stopnjo brezposelnosti v Sloveniji. Brez dela je okrog pet tisoč ljudi, med temi je 877 invalidov, aktivnih iskalcev zaposlitve, od tega je 82 odstotkov delovnih invalidov, ki so to postali zaradi dela v delovno intenzivnih panogah, dolgotrajno nezaposlenih pa je kar 73 odstotkov ali 644, kar je še posebej zaskrbljujoče. Več kot polovica je starejših od 50 let. Največ invalidov je zaposlenih v predelovalni dejavnosti. Leta 2011 se je iz evidence nezaposlenih odjavilo 182 invalidnih oseb, od tega zaradi zaposlitve 144, kar je glede na razmere spodbudno. Podatki o zaposlovanju invalidov v prvih dveh mesecih leta
2012	so spodbudni, saj se jih je zaposlilo 62. Če se bo ta trend nadaljeval, bi se letos lahko zaposlilo tudi čez 300 invalidov. Veliko priložnost za zaposlitev invalidov predstavljajo javna dela. K povečanemu številu zaposlovanja invalidov prispeva tudi sprememba zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki invalidskim podjetjem nalaga 50-odstotni delež zaposlitve invalidov zaradi uveljavljanja oprostitve plačila prispevkov. Miran Murko je na okrogli mizi postregel tudi s podatkom o prijavljenih prostih delovnih mestih. Lani jih je bilo okrog deset tisoč, ki so v najmanj 15 odstotkih takšna, da
Foto: Črtomir Goznik
Z okrogle mize Občina po meri invalidov
bi jih lahko opravljali invalidi. Delodajalci bi tako nove delavce lahko iskali tudi v tej kategoriji, saj so mnogi med njimi celo boljši delavci od tistih brez omejitev. Kot je dodatno pojasnil direktor ptujskega zavoda mag. Tomaž Žirovnik, so v omenjeni številki zajeta vsa prosta delovna mesta, ki jih delodajalci prijavljajo prek obvezne potrebe po delavcu. Ne glede na to so številke im-pozantne; delodajalci iščejo kader, potrebujejo kader, velikokrat se zgodi, da tega kadra ni. Tudi v letošnjem letu pričakujejo takšno število, saj so napovedi delodajalcev za leto 2012 podobne lanskim.
O možnostih zaposlovanja invalidov in delavcev, ki postanejo invalidi v postopku samega dela v obrti in podjetništvu, je govoril sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Delovni invalidi pa lahko postanejo med podjetniško kariero tudi sami podjetniki. Kar 55 odstotkov njihovih članov je samozapo-slenih, le manj kot tri odstotke jih zaposluje več kot 20 delavcev in so dolžni zaposliti določen odstotek invalidov ali plačevati določen prispevek. Problem je, ker so delovni invalidi relativno zavarovana kategorija, zato zaposlitev takšnega delavca lahko prinese tudi določene probleme pri odpuščanju. V obrtništvu in podjetništvu so edina stalnica zelo hitre spremembe, danes je dela veliko, že naslednji mesec pa se lahko zgodba popolnoma spremeni. Zato bi bila več kot dobrodošla fleksibilna zakonodaja, ki bi omogočala zaposlitev tudi za nekaj ur ali dni na mesec. V tem primeru bi se tudi obrtniki in podjetniki lažje odločali za zaposlitev delovnih invalidov. Repič je na okrogli mizi predstavil tudi probleme delovnih invalidov kot nosilcev dejavnosti, ki so postali invalidi med delovnim
procesom. Ta problem še ni zadovoljivo rešen. Samostojni podjetniki so pri priznavanju stopenj invalidnosti v neenakopravnem položaju v primerjavi z zaposlenimi; kljub odločbi ustavnega sodišča v njihovo prid, temu v praksi naj še ne bi dosledno sledili. Ena izmed nalog pomoči OOZ Ptuj je, da poskušajo invalidne osebe navdušiti za obrt, jim pomagati pri ustanavljanju podjetja, pri oblikovanju poslovne ideje in pri promociji na sejmih, iskanju poslovnih partnerjev doma in v tujini. Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je povedala, da danes ni nikogar, ki invalidom deklarativno ne bi priznaval enakih pravic, kot jih imajo drugi ljudje. Tudi ni takih, ki ne bi priznavali nujnosti posebnih ukrepov, ki omogočajo, da lahko invalidne osebe aktivno odločajo o svojem življenju. Deklarativnemu priznavanju bi morali slediti tudi ukrepi in sredstva za njihovo uresničevanje, kar pa se ne dogaja oziroma v zelo majhni meri. Zaradi visoke stopnje nezaposlenosti predvsem mladih in izobraževanih prihaja večkrat do neenake obravnave invalidov, ki so že tako težko zaposljivi. Če smo sprejeli določila kvotnega sistema, ki zapovedujejo, da so delodajalci dolžni zaposliti predpisano število invalidov, je za uresničevanje teh določil dolžna poskrbeti tudi država, je opozorila Podgornikova.
Strokovne podpore še premalo znane
Če naj bi bilo v državni upravi zaposlenih le dva odstotka invalidov, je prav nasprotno v malih in srednjih podjetjih, v katerih se zgodi večina zaposlitev delovnih in-
validov, ne pa kot se pričakuje v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Državna uprava in ministrstva so pri zaposlovanju invalidov bolj izjema. Kvotni sistem je v Sloveniji bolj ali manj prispeval k dvigu neke ozaveščenosti in informiranju delodajalcev o tem, da invalidi so in da se zaposlujejo, odstotki pa so odraz trenutnega stanja in ne pomenijo nekega gibala v smislu povečanega zaposlovanja invalidov. Zato je zelo pomembno čim več vedeti o strokovnih podporah, kdo jih izvaja in na kakšen način ter kdo jih financira. Veliko delodajalcev ne uporablja spodbud pri zaposlovanju invalidov, ki so na voljo s strani ZPIZ-a, kot je na primer financiranje stroškov prilagoditve delovnih prostorov, delovnih sredstev in usposabljanja delovnih invalidov kot tudi spodbud sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Kot je še povedala Lea Kovač, je samozaposlena oseba, če je invalid, že nekdo, ki presega kvoto o zaposlovanju invalidov, kar pomeni, da lahko koristi vse ugodnosti iz tega naslova in jih uveljavlja pri skladu za zaposlovanje invalidov.
V nadaljevanju okrogle mize sta konkretne podatke o zaposlovanju invalidov in oblikah skrbi zanje ter o projektih za ohranjanje zdravja vseh zaposlenih predstavili Vera Vičar iz Perutnine Ptuj in Darja Vo-dušek iz Taluma, kjer akcijo Zdravo Talum za preprečevanje nastanka invalidnosti izvajajo že od leta 1996. Največ za svoje zdravje lahko naredi vsak sam, pri tem pa lahko pomagajo tudi delodajalci, ki zaposlene spodbujajo, da tudi doma delajo varno. Konkretna primera dveh zaposlenih invalidov Darka Hliša, telefonista v Upravni enoti Ptuj, in Damijana Peklarja, ekonomi-
sta in invalida na vozičku, ki je zaposlen v reklamnem ateljeju Babšek, kažeta na to, da se pridnim delavcem ni treba bati za delo, saj prihajata delat, ne pa samo v službo. Hliš je povedal, da ni nikoli imel občutka, da je invalid. Pravi, da se je treba prilagajati in potruditi za svoje delo. Damijan Peklar si je v 20 letih dela nabral številne izkušnje. Ker je vedno bil dober delavec, je nazadnje, ko je iskal delo, dobil kar pet ponudb. Nadse pomembno je, da se invalid čim bolj vključi v okolje, različna društva, tudi sam je to naredil, ko so mu ob prvem iskanju zaposlitve povedali, da zanj ni dela, ga je kmalu dobil. Edino vključevanje v okolje človeka potegne iz vegetiranja v zaprtem prostoru, iz alkohola, droge in prepirov v domačem krogu. V stiku z okoljem je več možnosti, da se hitreje pride do zaposlitve.
Svojo podjetniško zgodbo je predstavil Milan Zupa-nič iz Čist-team, d. o. o., kjer je zaposlenih 60 delavcev, od tega 19 invalidov, še pet pa jih načrtujejo zaposliti. Od leta 2009 ima status zaposlitvenega centra, od leta 2010 pa tudi status invalidskega podjetja. Sodelujejo z zavodom Vitis, Sočo in podobnimi rehabilitacijskimi centri. Tanja Pi-gnar je predstavila dejavnost zavoda Vitis, ki je koncesionar za izvajanje storitev poklicne rehabilitacije, skladno z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Zaposlitvena rehabilitacija je sklop 14 storitev, s katerimi se povečuje zaposljivost invalida. Na okrogli mizi je bila izpostavljena storitev J, to je usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma izbranem poklicu. Namen te storitve je razvijanje delovnih veščin, delovne učinkovitosti in osebnostne prilagoditve delovnemu okolju.
Na okrogli mizi so 13. marca govorili tudi o socialnem podjetništvu, za katerega je zakon vstopil v veljavo 1. januarja letos. Namen zakona je zaposlovanje ranljivih skupin pod posebnimi pogoji in opravljanje dejavnosti, ki so na osnovi zakona prepoznane kot družbeno koristne. Socialno podjetništvo je predstavil Tadej Slapnik iz Slovenskega foruma socialnega podjetništva. V EU je v socialnem podjetništvu zaposlenih v povprečju deset odstotkov zaposlenih, ki ustvari okrog 10 odstotkov BDP. V Sloveniji na tem področju zelo zaostajamo, saj socialno podjetništvo ustvari le odstotek BDP.
Od tod in tam
Ptuj • Dan OŠ Ljudski vrt
Osnovna šola Ljudski vrt je minuli teden praznovala svoj 54. rojstni dan. Ta je bil za učence poseben, saj so se med njih vrnili nekdanji prebivalci našega mesta.
Za nekaj ur so si namreč učenci nadeli oblačila starih Rimljanov in zavladali šolski telovadnici, kjer se je odvijala prireditev. Ta je letos potekala pod naslovom Mi, Rimljani, za njeno pripravo pa so bile zadolžene mentorice Jožica Re-pič, Simona Hazimali in Nataša Kalinič. Skozi zgodovino
Foto: Žiga Letonja
so odkrivali in raziskovali, kako se je v najstarejšem slovenskem mestu živelo nekoč. S tem pa so se pridružili tudi projektu Evropske prestolnice kulture. Osrednja prireditev, ki se je pričela s pozdravnim govorom ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič, je bila le pika na i pestremu dogajanju ob dnevu šole. Učenci so si med drugim ogledali lutkovno predstavo, pripravili tekmovanje z naslovom OŠ Ljudski vrt ima talent in spoznavali različne poklice.
Dženana Kmetec
Ptuj • Šolarje obiskali ekologinji
Da je pravilnega ločevanja odpadkov treba učiti že otroke, se zavedajo tudi v OŠ Mladika. Učence sta pred dnevi obiskali ekologinji iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra in jim prikazali pravilno ločevanje v barvne vreče. S pomočjo pravih odpadkov sta prikazali,
Foto: arhiv šole
kako jih ločevati v barvne vreče. Tudi otroci se zavedajo, da je preveč divjih odlagališč. Prav zato se bodo vsi udeležili letošnje čistilne akcije Očistimo Slovenijo.
Dženana Kmetec
Ptuj • Kapelo bodo postavili na novo
V preteklosti smo večkrat pisali o propadanju Vindi-ševe kapelice ob Rogaški cesti na Ptuju v neposredni bližini OŠ Breg. Aktivnosti za njeno sanacijo so se pričele že pred leti, a rezultatov niso dale, tudi zato ne, ker zemljišče, na katerem stoji, še ni bilo last MO Ptuj. Šele ko je lastnica zemljišča postala MO Ptuj, so se odprle konkretne možnosti za njeno prenovo. Ko se je pristopilo k urejanju obračališča pri OŠ Breg, do katerega je prišlo zaradi zagotovitve varnosti otrok, naj bi se lotili tudi prenove kapelice. Ko so se dela na obračališču lani zaključevala, so si v
svetu ČS Breg - Turnišče in župnijskem svetu prizadevali, da bi se ta čim prej izvedla. Po projektu naj bi jo prestavili, a je bilo ugotovljeno, da je v takšnem stanju, da premestitve ne bi prenesla, kar pomeni, da bi morala ostati na mestu, kjer je, smo pisali lani. Možno pa bi jo bilo sanirati in stabilizirati z uveljavljenimi metodami, a ker se je s sanacijo preveč odlašalo, kapelico sedaj postavljajo na novo, nekoliko vstran od zdajšnje. Ocena je, da bo njena postavitev stala sedem tisoč evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut ¿filetee www.radio-ptuj.si
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Prireditvenik
PTUJSKA TELEVIZIJA
pena
Petek 23 3
9:00 Dnevnih TV Maribor - pori. 9:25 Hrana in vino 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 2. nogometna lip -17. oddaja 11:05 Modro - pon. 12:00 RegiTV Ormož 15:35 Hrana in vino - pon. 10:00 Duhovna oaza -5. odclaj; 17:00 Povabilo nakavD-pon. 17:50 Sport(oo)-pon. 18:20 Ptujske odrske deske - 4. oddaja - pon. 18:40 Smeha polna skleda -10. oddaja pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Moto scena - 9. oddaja - pon. 21:10 8. Kluba Soroptimist Ptuj - — 22:30 RegiTVGorisnica-pon.
■pon.
- pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 25.3.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Hrana in vino-pon. 9:50 Modro -pon.
10:25 Duhovna oaza - 5. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna-pon. 13:20 Zemlja in mi-pon. 13:50 Polka in majolka 15:15 Glasbeni predali 17:00 2. nogometna liga-pon. 18:00 PtujsKa kronika - pon. 18:25 Ptujske odrske deske-1.odd.-pon.
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Delček sekunde-pon. 20:50 Povabilo na kavo - pon. 21:20 Sport(no)- 2. oddaja - pon.
Sobota 24.3.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Hrana in vino
10:00 Duhovna oaza - 5. oddaja - pon. 10:30 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi -5. oddaja-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo - pon 13:00 Pregled tedna 13:20 Smeha polna skleda -11. oddaja 13:40 Regi TV Ormož - pon. 15:15 Duhovna oaza - 5. oddaja - pon. 15:40 Smeba polna skleda -11. oddaja - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. " " "Dir --— "
13:25 Moto scena-9. oddaja - pon. 13:55 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska Kronika - pon. 20=2510. Hegata Ptujčanka 2011 - pon. ' i umetnost--"-
■ pon.
20:45 Cista 21:10 EPK napovednik 21:40 Kimavcevi večeri 2011 - pon. 22:10 Ptujska kronika-pon. ,
Ponedeljek 26.3.
9:00 PreglednikTV Maribor- pon. 9:25 Hrana in vino
9:50 8. Kluba Soroptimist Ptuj - pon. 11:10 Modro - pon. 12:50 Prodajno okno 13:05 Kultura na dlani - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana in vino - pon. 17:00 Sport(no) - 5. oddaja - pon. 17:35 Pregled tedna-pon. 17:55 Povabilo na kavo-pon. 18:30 Kultura na dlani-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Delček sekunde-pon. 20:50 Ptujske odrske deske - pon. 21:20 Kiimavčevi večeri - pon. 21=50Dan življenja-pon.
www.petv.tv
Odslej ras lahka spremljate tudi na 12 in SI0LIV
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA IN OBČINA KOMENDA VABITA NA SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE TER VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME
od 30. marca do I. aprila 2012
Slavnostna otvoritev v petek ob 12.uri Sejem bo odprt: petek od 12. do 18. ure sobota in nedelja od 9. do 18. ure
Organizirano brezplačno parkiranje. V času sejma GOSTINSKA PONUDBA!
V času sejma vabljeni na zanimiva predavanja Večnawww.sejemkomenda.si,tei.:0l/83 41 472.
Prisrčno vabljeni na ogled sejma in spremljajočih zabavnih prireditev.
V_-
Občina KOMENDA
PROST VSTOP VLJUDNO VABI SEJEM KOMENDA
Petek, 23. marca
18:00 Grajena, Dom krajanov: letni baletni nastop učenk ptujske Glasbene šole Karola Pahorja 18:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti na Bregu: odprtje razstave
Andreja Božiča Iskanje 18:00 Podlehnik, stara krajevna dvorana: javna predstavitev Urbanistično-
arhitekturne delavnice Podlehnik 18:00 Ptuj, CID: predstavitev fotonatečaja Fotografska izkušnja - mestna dvorišča, za mlade od 10 do 21 let in delavnica z gostom Boštjanom Pucljem
19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer, Kako smo dobili svojo državo; gostja večera dr. Rosvita Pesek; glasba Miha Denac, violina, Gabrijela Anžel, violina, Rebeka Skok, violina 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Israela Horovitza Vdovin zmenek na slepo
Sobota, 24. marca
09:00 Ormož, grajska pristava: muzejska delavnica izdelovanja rafaelc, punčk iz rafije
09:00 Videm, občinska dvorana: razstava ročnih del članic sekcije Zankice
KD F Prešerna Videm (do 17:00) 15:00 Kebelj, večnamenski dom: praznovanje materinskega dne 18:00 Grajena, dom krajanov: letni baletni nastop učenk ptujske Glasbene šole Karola Pahorja 19:00 Ribnica na Pohorju, kulturna dvorana: predstava dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
Nedelja, 25. marca
08:00 Videm, občinska dvorana: razstava ročnih del članic sekcije Zankice
KD F Prešerna Videm (do 12:00 in od 14:00 do 18:00) 14:00 Leskovec, OŠ: 2. nedeljsko popoldne z Mejaši iz Repišč s predstavitvijo zgoščenke, ljudskimi pevci in godci 14:00 Preloge: gledališka predstava Čistilka Marija 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo; predavanje Petje Janžekoviča - Bo 15:00 Studenice, Kulturni dom: proslava ob materinskem dnevu
Ponedeljek, 26. marca
19:00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja: koncert učencev
Torek, 27. marca
09:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: 15. gledališki dnevi, območno
srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin 17:00 Pragersko, Vodni stolp: odprtje razstave pisank 7. natečaja za
najlepšo pisanko, v organizaciji TD Breza Pragersko Gaj 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev dela alpinista Toneta Škarje Po svoji poti
Mestni kino Ptuj
Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. marec: 16:00 Parada; 18:00 art: Policist; 20:00 art: Le Havre
Program TV Ptuj
NAPOVED ODDAJE Tinčka Ivanuše, sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Kaj povzroči bolezen? Rak bolezen današnjega časa, Pravilna prehrana v izogib bolezni raka; Glasbena oddaja 50 zvezdic za otroke: Ansambel Slapovi, Vitezi celjski, Podkrajski fantje, Štirje kovači, Navihanke, Ansambel Pogum.
IZPOSOJA od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
|h.ob|ekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-objekttehnik.informaoga.net
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
www.tednik.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 23.3.
SOBOTA 24.3.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki
10:00 Lenart - Tekmovanje v standardnih plesih
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Oddaja ŠKL
13:20 Polka in Majolka
14:20 Ujemi sanje
15:20 Video strani
16:50 Ptujska kronika
17:10 ŠKL
18:00 Oddaja iz občine Lenart 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
8:00 Kulturni maraton zborov Markovcl 9:40 Ptujska kronika 10:00 Oddaja Iz občine Lenart 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Od kleti do kleti s prijatelji 13:30 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 20:00 Obisk karnevala Tufara 2011 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 26. 3.
5.3.
8:00 9:25 10:25 10:45 11:40 12:40 18:00 19:00 20:00 21:20 23:00
Kulturni večer v Lancovl vasi Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje Video strani
Mesečna kronika Iz občine Videm Videm - Iz domače skrinje Obisk karnevala Tufara 2011 Markovci - Iz domače skrinje Video strani
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 OŠ Hajdina - Ob dnevu žena
In materinskem dnevu 11:00 Mesečna kronika iz občine Videm 12:00 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 2. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 20. Let Mlekarske zadruge Ptuj 18:30 Oddaja Iz občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja __	. w . _ . ,.
22:00 Video strani	Z VaiTlI Ze 1 5 let!
Ursdnlštvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 89 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
P
tiCRADIOPTUJ
89,8-98,£°l0473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
O O/kcklavž loe.
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAe	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0TDI KARAVAN	2007	11.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6 3.0 TDI QUATTRO KARAVAN 200812. mes		22.600,00	NÄVI.	SREBRN
BMW 318 D FACELIF CONFORT UMUZINA	2009	17.480,00	NÄVI.	ČRNA
CHEVROLET LACETT11.416 V 200612. mes		4.890,00	KUMA	ČRNA
FIATGRANDE PUNT01.3 MJTD	2008	6.480,00	KUMA	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND	2004	3.790,00	AVT.KUMA	KOV. ZLATI
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN	2003	2.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
FORD S-MAX 2.0 TDCI DURAT0RQ	2008	12.680,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
MERCEDES-BENZ C 200 CDI AUTOMATIK AVANTGARDE	2005	8.890,00	AVT.KUMA	ČRNA
PEUGEOT 1007 1.4 HDI TRENDY	2005	4.880,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY	2002	3.380,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIQ GRANDTOUR	2009	7.990,00	ALU PLAT.	BELA
VOLVO S 80 2.4TD5 AUTOM.	2005	8.280,00	XSENON	KOV. SIVA
VWG0LFV 1.9 TDI BLUEM0T10N CONFORTUNE	2008	10.680,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TBI KARAVAN CONFORT	2009	13.190,00	AVT.KUMA	ČRNA
VW POL01.6 UMUZINA	2000	890,00	2X AIR BAG	TRUK. ZELEN
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Roletarstvo ABA Boit[an Arnui s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
PEUGEOT LIMUZINA4071.816V CONF. PACK	2004	5.490,00 €	SERV. KNJIGA
OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.290,00 £	KLIMA
RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK	2005	5.150,00 €	SERV. KNJIGA
FORD MONDE01.816V GHIA	2001	2.790,00!	SERV. KNJIGA
PEUGEOT 2061.4 IXR PRESENCE	2005	3.990,00 €	KLIMA
RENAULT CLI01.5 DCI STORIA	2006	3.990,00 C	KLIMA
RENAULT SCENIC 1.9 DTI	2001	2.490,00 €	AVT. KLIMA
SEAT LEON 1.6 REFERENCE	2008	9.350,00 C	PRVI LAST.
RENAULT CLI01.216VAUTH.	2006	5.350,00 £	PRVI LAST.
RENAULT CLI01.216VAUTH.	2010	7.440,00 €	PRVI LAST.
RENAULT MEGANE 1.616V EXP. CON.	2003	3.990,00!	AVT. KLIMA
CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE	2002	2.850,00!	SERV. KNJIGA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI EXP. CONF.	2004	4.350,00!	AVT. KLIMA
RENAULT BREAK LAGUNA2.2 DCI PRIVILEGE	2003	3.490,00!	AVT. DEU. KLIMA
SEAT IBIZA 1.0 SE	1997	1.190,00!	PRVI LAST.
FIAT PUNT01.2 SX	2000	1.750,00!	SERV. KNJIGA
CITROEN C31.4 ISX PACK	2006	5.450,00!	PRVI LAST.
RENAULT SCENIC 1.616V EXCEPITION	2005	5.700,00!	PRVI LAST.
CHEVROLET AVE01.416V ELITE ABS	2006	3.590,00!	SERV. KNJIGA
RENAULT PRIV. LUX MEGANE 1.616V CABRIO	2006 10.490,00 €		SERV. KNJIGA
PEUGEOT 1071.01 STYLE	2010	6.700,00!	PRVI LAST.
CITROEN C31.4 HDI SX PACK	2007	5.250,00!	SERV. KNJIGA
HONDA CIVIC 1.41 BINGO	1997	1.570,00!	SERVO VOLAN
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INIT. PARIS 2008 13.900,00 €			SERV. KNJIGA
KOV. SIVA KOV. ZELENA
MODRA KOV. SREBRNA MODRA KOV. MODRA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. ZELENA KOV. MODRA KOV. SIVA KOV. MODRA RDEČA KOV. BORDO KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
PLIN NA DOM, najnižje cene za jeklenke 5, 10, 11, 35 kg, CO2, dušik, kisik, argon itd. GSM: 070 850 411, Samo Esih, s. p.
UGODNO - nudimo načrtovanje in zasajevanje vrta. Tel. 051 386 899 ali www.zelenamagija.si.
IZVAJAMO instalacije vodovoda, centralnega, talnega in solarnega ogrevanja, toplotne črpalke, peči na pelete ter adaptacije instalacije. Zvonko Bezjak, s. p., Borovci 14 a, GSM 041 670 266, 041 793 230.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KAM NA PTUU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 21 38.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. AKCIJA - 20 % POPUST NA PRODAJO IN IZPOSOJO POROČNIH OBLEK. SALON BARBI, MALA VAS 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami, Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko. Tel. 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Telefon 041 875 779.
PRODAM sipovo nakladalko pionir 17 in avtoprikolico. Tel. 031 833 974.
PRODAM jurko, muškatno šmarnico in kvinton. Telefon 766 03 01.
PRODAM 3 prašiče domače reje. Tel. 051 312 344.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
ČIŠČENJE gozdnih površin in mletje vej za sekance. Starčič trade, Mezgov-ci ob Pesnici 29 a, tel. 041 557 553.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, razrezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM DRVA, hlodovino, kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
NJIVE VZAMEM v najem v občini Markovci in okolici, dobro plačilo. Tel. 040 316 558.
PRODAM SENO v oglatih balah. Tel. 041 368 498.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke - tetraflorum. Tel. 041 809 823.
PRODAM hlevski gnoj z dostavo. Tel. 041 421 731.
NESNICE rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov prodam. Cena 3,90 € z dostavo na dom. Anton Marčič, Sta-rošince 39. Tel. 792 35 71.
PRODAM trda mešana drva. Cena 45 € za m3. Telefon 031 848 466.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, cena 3,80 € za žival, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
Devet let je minilo, ko tvoje srce še je bilo. Spomin nate še živi, zato na grobu svečka ti gori.
SPOMIN
23. marca 2012 bo minilo 9 let, kar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Marija Kokol
IZ JANEŽOVCEV
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu.
Pogrešajo te mož Franc, sinovi Miro z družino, Silvo z družino ter Mario z Ines
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM hlevski gnoj. Tel. 041 923 391.
PRODAM mešana drva (bukev, gaber, hrast) cena za 4 m je 185 €. Razrez in dostava po dogovoru. Tel. 041 936 647.
NEPREMIČNINE
PRODAMO vikend z vinogradom -300 trsov na terasah, Brezovec 30 b pri Cirkulanah. Telefon 031 829 984 ali 751 52 11.
V	NAJEM ODDAM opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781 53 01 in 031 895 529._
PO UGODNI CENI ODDAM v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V	NAJEM oddam poslovni prostor v velikosti 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925.
VIR - Zadar, oddam dvosobni apartma za 4 osebe v pritličju s teraso in parkirnim prostorom, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
MOŠKI iščem prijateljico za resno zvezo do 55 let. Tel 051 719 119.
ZOBOZDRAVSTVO
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostifek, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. ZOBNOPROTET1ČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
V stečajni zadevi, ki se vodi na Okrožnem sodišču na Ptuju pod opravilno številko St 1771/2011, objavlja stečajni dolžnik prodajo nepremičnega premoženja v katastrski občini Osluševci (poslovna stavba in dvorišče) ter premičnega premoženja (zaloge trgovskega blaga) na javni dražbi, ki se bo vršila 4. 4. 2012 ob 14.00 na Okrožnem sodišču na Ptuju, Krempljeva 7, soba št. 26. Prodaja je bila dne 27. 2. 2012 objavljena na spletnih straneh Ajpesa. Za dodatna pojasnila lahko pokličete predstavnika stečajnega dolžnika: Branko Dežman (e-mail: tdr.branko@ darfis.si), tel. št.: 02 25 23 304, int. 208, vsak delovni dan med 7.00 in 14.00.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
CMIM m
MlIlIMgMi
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZAHVALA
Pozornost, ki je bila izkazana ob nenadomestljivi izgubi ljubečega moža, očeta, dedija in tasta
Alojza Kokola
IZ GRAJENE 51 a, PTUJ
nam pove, da ste ga cenili in imeli radi. V neskončni praznini, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, čutimo spoznanje, da nismo sami. Spomini zahvale bodo
Žalujoči: žena Barbara, sin Danijel in hči Karmen
z družinama
Življenje celo si garala, vse za družino, dom si dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi drage mame, babice, praome in tete
Anice Vindiš, roj. Mlakar
12. 6. 1924-8. 3. 2012
IZ VAREJE 63
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala tudi sosedama Marjetki Merc in Anici Potočnik, gospodu Janku Kozelu za poslovilne besede, Ivanki Šel za opravljene molitve, patru Janezu za darovano sveto mašo, godbeniku, pevcem in Pogrebnemu podjetju MIR. Zahvaljujemo se tudi podjetju Perutnina Ptuj in bolnišnici Ptuj. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Kje si mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ...
ZAHVALA
V 74. letu starosti je k Bogu odšla naša draga mama, babica in tašča
Alojzija Bedrač
IZ ZAMUŠANOV 39
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob njeni bolezni stali ob strani, ji vlivali upanje in pomagali. Iskrena hvala osebju Oddelka za kardiokirurgijo in intenzivno terapijo UKC Maribor. Iskrena hvala vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih ob izgubi naše mame stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala tudi pevcem, govornicama, zastavonošem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Šipošu in g. župniku Ivanu Holobarju. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Lea, sin Leon s Tino, sin Tonček z družino, sin Franc z družino in hčerka Tatjana z družino
www.radio-tednik.si
DOM - STANOVANJE
KUPIM manjše stanovanje v Kidričevem. Informacije na telefon 041 915 368.
PRODAM dve stanovanji - novogradnja na Rogaški 30 pri Roku (eno-inpolsobno v pritličju v izmeri 54,39 m2, k stanovanju spada še terasa v izmeri 45 m2, shramba v kleti v izmeri 8,32 m2 in dve parkirni mesti; dvoinpolsobno stanovanje v II. etaži, 68,8 m2, neopremljeno, k stanovanju spada še 9,88 m2 shrambe v kleti in eno parkirno mesto). Možnost selitve takoj. Inf. po tel. 041 624 904.
Srce tvoje je zastalo, niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Boleče je spoznanje, da te več ni med nami dragi mož, ati, dedi, brat, svak, stric, sosed, prijatelj
Toni Cafuta
IZ UL. 5. PREKOMORSKE 9,
1. 6. 1952-8. 3. 2012
PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, svečke in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje, pomoč in nam stali ob strani. Hvala g. župniku za opravljen obred, g. govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede, stanovalcem Ul. 5. Prekomorske 9, g. Branku Šmigocu, pevcem, Inter-sparu Ptuj, kolektivu Gimnazije Ptuj, Policijski postaji, Ptujčanki, Velocentru Ptuj, dežurni reševalni službi. Posebej se zahvaljujemo družini Medved.
V globoki žalosti z bolečino v srcu tvoji: žena Štefka, sin Vlado z družino in hčerka Silvija z Brankom, Urška, tašča Marija, bratje, sestre, svakinje, svaki, strica, teta z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je.
SPOMIN
Mineva enajst žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Kolarič
K JEZERU 11, PTUJ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
Jožice Žunec, roj. Nedog
IZ KICARJA 78
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Stanko ter sinova Ivan in Miran z družinama
Tvoje srce je onemoglo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe, bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, tasta, dedka in pradedka
Emila Horvata
IZ TRNOVSKE VASI 23
1929-2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečino v trenutkih slovesa in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče, darovane sv. maše ter izrečena pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, cerkvenim pevcem, zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino ter Pogrebnemu podjetju Almaja.
Žalujoči: žena Ivana, sin Milan s Kristo, Marica z Milanom, vnuki ter pravnuki Vanesa, Timotej in Anej
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, žalost, praznina in samota so pri nas. Bolečina se da prikriti, tudi solz ni težko skriti, le tebe več nihče ne more nam vrniti. Sedaj pot vodi nas tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovila naša ljuba in skrbna mama, oma in tašča
Ivana Koren
IZ VELIKE VARNICE 88 20. 4. 1928-13. 3. 2012
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, tolažilne besede, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, Društvu upokojencev Leskovec, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, pogrebnemu zavodu MIR, govorniku za izrečene poslovilne besede in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih slovesa. Ohranimo jo v lepem spominu. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
Tvoji najdražji
Kidričevo • Nepridipravi na delu
Preluknjali pnevmatike na 47 avtomobilih
V zadnjih mesecih se je na ptujskem pojavilo več primerov uničenja pnevmatik. Zadnje dejanje doslej pa ima največje razsežnosti: na parkirišču pred Avtohišo Hvalec so nepridipravi pnevmatike preluknjali na kar 47 avtomobilih. Ocenjena škoda presega deset tisoč evrov.
Podjetje Avtohiša Hvalec, ki se ukvarja s prodajo rabljenih in novih avtomobilov, se nahaja v Kidričevem. Čeprav gre za družinsko podjetje, ki ima sedež tik ob stanovanjski hiši lastnikov, je nekomu uspel pravi kriminalni manever. V ponedeljek zjutraj je namreč lastnik Avtohiše Hva-lec Marjan Hvalec ugotovil, da se je ponoči nekdo grdo znesel nad rabljenimi avtomobili, ki so se nahajali na parkirišču pred podjetjem. Kar 47 avtomobilom različnih cenovnih razredov je nekdo preluknjal pnevmatike, skoraj na vseh pa so uničili vse štiri. Kljub temu da hiša, v kateri bivajo lastniki, stoji tik ob parkirišču, na katerem so bili postavljeni avtomobili, v noči na ponedeljek nihče ni posumil, da se dogaja kaj nenavadnega. Manuel in Robert Hvalec, vodji podjetja, sicer pravita, da so okrog tretje ure slišali lajež psa, a da se jim takrat to ni zdelo nič nenavadnega. Ali je storilca oziroma morebiti več storilcev videl kdo drug, pa bodo ugotavljali kriminalisti, ki so si kraj dejanja že ogledali.
Kot pravi Manuel Hvalec, še nimajo podatkov o tem, ali je storilec za seboj pustil kakšno sled. Je pa gotovo, da je za njim
Robert in Manuel Hvalec domnevata, da je bilo storilcev več.
Skoraj na vseh avtomobilih so preluknjane vse štiri pnevmatike.
ostalo zelo veliko lukenj. »Na pnevmatikah se jasno vidi, da so preluknjane s predmetom, podobnem žeblju. Glede na to da je bilo s tem, da se preluknjajo prav vse pnevmatike na rabljenih avtomobilih, veliko dela, dvomim, da bi bil en sam storilec. Če bi bil, bi za takšno dejanje potreboval uro ali več,« pravi Manuel Hvalec.
Ocenjena škoda znaša 10 tisoč evrov, ker pa pnevmatike na rabljenih avtomobilih niso bile zavarovane, bo popravilo strošek lastnika avtohiše. »Na novih avtomobilih imamo zavarovane
pnevmatike, na rabljenih pa žal ne. Novi avtomobili so k sreči tudi veliko bolje zavarovani, saj so osvetljeni in zaprti za ograjo. Če bi kakorkoli poškodovali te, bi bila škoda še neprimerno večja. Po novem pa imamo tudi pri rabljenih avtomobilih nadzorne kamere in osvetljavo, tako da bodo v prihodnje bolje zaščiteni,« še pravi Hvalec. V podjetju, v katerem si kruh služi 15 ljudi, bodo nekaj časa delali le za popravilo nastale škode. Kriza, ki je udarila povsod, ni prizanesla niti avtomobilski industriji in tistim, ki so z njo povezani, zato
je to zanje precejšen udarec. A vendar pravijo, da bodo nekako pokrili nastalo škodo, ki je nastala iz razlogov, poznanih samo tistemu, ki jo je povzročil.
»Prepričan sem, da ne gre za osebno zamero. Kaj je storilec s tem dosegel, sicer ne vem. Mogoče neumno samozadoščenje in zadovoljstvo, da je nekomu škodoval. Če bi to kdo naredil iz kakšnih drugih razlogov, bi verjetno avtomobile, med katerimi so nekateri skoraj novi, poškodoval tudi drugače, ne bi jim le preluknjal pnevmatik. Upam pa, da bodo tistega, ki stoji za
tem, policisti čim prej našli,« še pravi Hvalec in v isti sapi doda, da bodo storilca v tem primeru tudi sami kazensko ovadili in terjali povračilo nastale škode.
Obenem pa svari lastnike ostalih avtohiš, naj bodo previdni in naj namenijo veliko pozornosti varovanju jeklenih konjičkov. Avtohiša Hvalec iz Kidričevega, ki posluje od leta 1983, je bila prva tarča takšne vrste napada. Upajo pa, da bo policija storilca oz. storilce ujela, preden se bo zgodba ponovila na parkirišču koga drugega.
Dženana Kmetec
Videm • S sprejema pri županu
Priznanji za dva uspešna občana
Videmski župan Friderik Bračič je sredi tedna pripravil krajši sprejem za Franca Stopajnika in mladega Tilna Zavca; oba sta namreč pred kratkim, vsak na svojem področju, prejela visoka odlikovanja.
Franc Stopajnik je bil nedavno odlikovan s srebrnim znakom Civilne zaščite Slovenije za posebne zasluge, Tilen Zavec pa je dosegel prvo mesto na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Beogradu.
„Franc Stopajnik že izjemno dolgo in zelo uspešno deluje na področju gasilstva, reševanje in civilne zaščite; aktivno se je vedno med prvimi vključeval v reševanje težav in nesreč, zato si takšno priznanje, kot ga je prejel, brez dvoma zasluži. Zelo pa smo ponosni tudi na našega mladega Tilna, ki je dokazal, da sodi v vrh mladih glasbenih talentov. Pomembno je, da imamo v naši občini takšne ljudi, kajti tudi to
Zupan Vidma Friderik Bračič je skupaj s podžupanom Marjanom Selinškom Francu Stopajniku in Tilnu Zavcu čestital ter jima izročil še posebno priznanje občine za dosežene uspehe (na posnetku skrajno desno je še Tilnov oče Srečko Zavec).
nam daje večjo prepoznavnost," je v kratkem uvodnem nagovoru poudaril Bračič ter se je obema nagrajencema zahvalil še s posebnim priznanjem občine.
Tilen Zavec je ob tem povedal, da je v petih letih zaključil šestletno nižjo glasbeno šolo (obiskuje zasebno glasbeno šolo sv. Petra in Pavla na Ptuju) in da se bo tudi v prihodnje posvetil glasbi, saj se je vpisal v srednjo glasbeno šolo: „Igram saksofon in v kategoriji saksofonistov sem tudi zmagal na mednarodnem tekmovanju v Beogradu. Poleg tega še vedno igram tudi harmoniko, ki je bila moj prvi inštrument. Seveda sem zlatega priznanja in priznanja za najboljšega glasbenika v svoji
skupini zelo vesel. Čeprav je pred menoj srednja šola, pa že razmišljam tudi o študiju in se želim vpisati na Akademijo za glasbo."
Franc Stopajnik pa je povedal: „Prejeto priznanje mi pomeni veliko, posebej to, da so bili moji predlogi slišani in prepoznani kot dobri tudi na državni ravni. Še vedno pa imam eno neizpolnjeno željo, ki pa jo bom še poskušal uresničiti: to je, da se vsem reševalcem in gasilcem prizna vsaj delna boniteta v smislu skrajšanja delovne dobe za en mesec na leto ali pa da se jim plača zdravstveni prispevek. Prepričan sem, da si za svoje humano delo in tveganje to zaslužijo!"
SM
Črna kronika
Vlomi, tatvine
18. marca med 9. in 10. uro je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil na Osoj-nikovi cesti na Ptuju, tako da je zlomil steklo. S sedeža v vozilu je odtujil torbico. Premoženjska škoda okoli 300 evrov. Policisti svetujejo, da torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščate na policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Ti predmeti so vaba za tatove; varneje bodo shranjeni v prtljažniku.
Med 17. in 19. marcem je neznan storilec vlomil v skladiščni prostor ograjenega gradbišča v Poljčanah. Iz notranjosti je odtujil večjo količino orodja. Premoženjska škoda znaša okoli 6000 evrov.
V noči s 17. na 18. marec je neznan storilec v Miklavžu na Dravskem polju vlomil v stanovanjsko hišo. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 9500 evrov.
Pes skočil pred kolesarko
17. marca je 32-letna ženska iz okolice Slovenske Bistrice vozila kolo v Kovači vasi. Okoli 9.10 je z desne strani na cesto skočil pes, zaradi tega je kolesarka padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Policisti so lastniku psa izdali plačilni nalog.
Nadzirali uporabo varnostnih pasov
15. marca med 12. in 18. uro so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na uporabi varnostnih pasov med vožnjo in nepravilnem prevozu otrok. V poostrenem nadzoru so kontrolirali 620 voznikov in ugotovili 183 kršitev cestno-prometnih predpisov. Zaradi neuporabe varnostnih pasov med vožnjo so izrekli 110 glob, zaradi nepravilnega prevoza otrok pa pet. Policisti priporočajo, naj vozniki med vožnjo dosledno uporabljajo varnostni pas in spoštujejo tudi druga prometna pravila.
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
TEVE PTUJ
kurilno olje
Foto: SM
... S ončni žarki in odličen sladoled.
Napoved vremena za Slovenijo
Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati.
na terasah vseh Pomaranč
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 16 do 23 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bodo nastale krajevne plohe. V sosednjih pokrajinah bo danes in jutri sončno, le v krajih južno od nas bo občasno zmerno oblačno.
Opozorilo
Predvsem v južni in vzhodni Sloveniji je velika požarna ogroženost naravnega okolja.