Gledališki list i/ SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI OPERA 1946—1947 J. Gotovac Ero z onega sveta Vsebina: »Ero z onega sveta« — podatki o delu in o skladatelju. Vsebina opere. Pregled dela v operni sezoni v letu 1945-46. Gostovanje ljubljanske Opere v Novem Sadu. Repertoarni načrt Opere v sezoni 1946-47. Repertoar beograjske Opere. Repertoar zagrebške Opere. Operne in glasbene vesti od drugod. JmsMUAMat/ *oUtl- /?• J. GOTOVAC: Ero z onega sveta Komična opera v treh dejanjih. — Po narodni pripovedki napisal M. Begovič, prevedla R. L. Petelinova Dirigent: M. Polič Režiser: ing. P. Golovin Marko, bogat kmet ................................E. Lupša, A. Orel Doma, njegova žena v drugem zakonu .. E. Karlovčeva, M. Kogojeva Gjula, Markova hčerka, iz prvega zakona V. IIeybalova, V. Bukovčeva Mica (Ero) ....................................... J. Gostič, k. g. ' Sima, mlinar ................................... V. Janko, F. Langus Pastirček .........1,1........>..,. j ........... L. Rupnikova lllapec .......................................... A. Gašperčič Mladenke, žene, fantje, pastirji, prodajalke sadja, trgovci in ljudstvo Dejanje se godi v malem kraju v ravnini pod Dinarskim pogorjem, v zgodnji jeseni dandanes Solo plešeta Pia Mlakar in N. Lhotka Vodja zbora: J. Hanc — Scena: ing. E. Franz — Koreograf: P. Mlakar : . / !&Ht Cena Gledališkega lista din 5.— Lastnik in 'izdajatelj: Uprava Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Pavel Golia. Urednik: Smiljan Samec. Tiskarna Slovenija. —. Vsi v Ljubljani. GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1946-47 OPERA Štev. 1 »ERO Z ONEGA SVETA« Ero z onega sveta« je nedvomno izmed vsega obširnega glasbenega ustvarjanja hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca najboljše in najuspelejše odrsko delo, ki je med jugoslovanskimi operami doživelo največ ponovitev na vseh naših odrih in so ga z uspehom uprizarjale tudi mnoge druge opere v Evropi. Skrivnost uspeha tega Gotovčevega opernega dela je iskati predvsem v dveh njegovih pozitivnih lastnostih. V prvi vrsti ima »Ero« za svojo osnovo veselo, odrsko dobro zgrajeno dejanje in že po tej značilnosti izstopa pred večino ostalih oper jugoslovanskih avtorjev, katera prenekaterikrat bolehajo za slabostjo v libretistični zasnovi. Na drugi strani pa je znal skladatelj v glasbenem delu z mojstrsko roko povezati vrsto najlepših hrvatskih narodnih motivov, ki jih je skozi prizmo svoje umetniške osebnosti dopolnil in obdelal v svojsko operno obliko. Gotovac je že z ostalimi svojimi glasbenimi deli dokazal, da zna tenko prisluhniti narodni melodiji, doumeti nje bistvo in značilnost in jo poustvariti. Tako je z »Erom« nastala umetnina, ki je izraz pristne hrvatske ljudske duševnosti in življenja. Uporabljene narodne in v narodnem duhu ustvarjene melodije so večinoma preproste. Značilna je često se ponavljajoča motivika in živahni, dasi enakomerni ritem. Čeprav so melodije mikavne v svojem pristnem izrazu, učinkujejo vendar zaradi svojega širokega prepletanja in ponavljanja včasih skoraj monotono; a prav zato tem ver-neje izražajo hrvatski narodni glasbeni značaj. Gotovca smo kot skladatelja prvič spoznali na odru ljubljanske Opere že leta 1933., ko je bila uprizorjena njegova ljudska opera »Morana«. Svoj glasbeno dramatski prvenec »Dubravka« je Gotovac ^komponiral na tekst starega dubrovniškega pisatelja G. F. Gun-duliča. Za »Morano« mu je napisal libreto bosanski dramatik Ahmed Muradbegovič. Libreto za »Era z onega sveta« pa mu je napisal znani hrvatski dramatik Milan Begovič. Begovič je svojo nalogo kot libretist izvfšil res odlično in je napisal Gotovcu odrsko učinkovit, razgiban in predvsem humorja poln libreto, ki mu je bilo mogoče dati bogato glasbeno obliko. Gotovac je že z nekaterimi prejšnjimi svojimi deli dokazal, da ima mnogo smisla za ljudski humor (vaški muzikant Gojen v »Morani« in »Jadovanka za teletom«). Zato se je že sam dolgo prej ukvarjal z mislijo, da bi zložil komično opero in v njej izoblikoval tip ljudskega šaljivca, nekakega hrvatskega M igara ali Eulenspiegla. Pri prebiranju narodnih pripovedk je obstal ob zgodbi o legendarnem hrvatskem Pavlihi, ljudskem šaljivcu Ern. Ero ali Hero je okrajšava za Hercegovca, t. j. za prebivalca Hercegovine. Med ljudstvom kroži, da so Hercegovci zelo bistroumni in premeteni ljudje, ki se znajdejo v vsaki priliki in ncpriliki in se znajo izmotati iz vsake zagate. Prav posebno pa še znajo ljudi voditi za nos. Ljudstvo je iz takega premetenca Era v svojih pripovedkah izoblikovalo lik svojega narodnega junaka, ki je v času borb zoper turške tlačitelje s svojo pretkanostjo marsikdaj dosegel tisto, kar proti nadinočnemu orožju ni bilo mogoče doseči s silo. O pretkanem in navihanem Eru kroži med ljudstvom mnogo različnih pripovedk. Med najzanimivejšimi in najduhovitejšimi je prav zgodba o Eru z onega sveta, ki ji podobne inačice nahajamo tudi v narodnem blagu ostalih evropskih narodov, v prvi vrsti slovanskih. Avtorja opere, libretist Milan Begovič in skladatel j Jakov Gotovac, sta na osnovi te duhovite narodne pripovedke ustvarila glasbeno komedi jo z osrednjim likom kmetiškega fanta Miče. Zaljubljeni Miča bi si rad osvojil dekle, ki ga ljubi, se pa izda za prebrisanega, a potepuškega Era z namenom, da bi jo preizkusil. S svojo izvirno prebrisanostjo premaga Miča-Ero vse zapreke in si kot poštenjak izbojuje zmago. Lepa Gjula mu 35 (Prevajalec) 1 1 U .i 1 W ? lil lil premi- era nova repriza pono- vitev 1. A. P. Borodin (N. Štritof) Knez Igor 18. X. 2. B. Smetana (N. Štritof) Prodana nevesta 21. X. 3. Rimski-Korsakov (L. Pavlanc) Sneguročka 2. X. 4. A. Dvorak (N. Štritof) H usa1ka 11. XI. 5. B. Smetana — V. Bloudek (V. Hreščak-M. Pugelj) Poljub - V vodnjaku 16. XII. 6. A. Dvorak Slovanski plesi 10.1. 7. D. Švara - M. Kozina - M. Bravničar I. večer sodobne slovenske opere 5.11. 8. L. M. Škrjanc M. Polič 11. večer sodobne slovenske opere 7.11. 9. J. Offenbach (N. Štritof) Iloffmannove pripovedke 28. II. 10. G. Verdi-(N. Štritof) Traviata 23. XII. 11. F. Lhotka-Mlakar Lok 14. III. 12. G. Verdi - (R. M.) Rigoletto 31.111. 13. F. Lhotka-Mlakar Vrag na vasi 7. IV. 14. M. Kozina (S. Samec) Ekvinokcij 2. V. 15. G. Puccini (N. Štritof) Madame Butterflv 17. V. 16. G. Rossini (N. Štritof) Seviljski brivec 14. VI. 17. I. Gotovac (R. L. Petelinova) Ero z onega sveta 23. VI. - 8 — NEGA REPERTOARJA 1945-46. Dirigent — Režiser »levilo predstav Obisk Opomba Švuru-Golovin 16 8 616 Polič-Polič 28 21.242 Vključeno gostovanje v Radovljici in Novem mestu Hubad-Golovin 13 6.879 Švnra-Frelih 20 14.200 Vključeno gostovanje v Nov. Sadu Polič-Polič 13 6.707 • IIubud-Golovin 13 6.875 Švara, Ko/.ina, Simo-niti-Frelih, Stupica, Leskovšek 2 630 Žebre, Polič,— Golov in. Polič 2 589 Žebre-Leskovšek 16 10.734 Vključeno gostovanje v Nov. Sadu Simoniti-Frelih 20 15.024 Lliotka-Mlakar 4 1.925 Švara-Golovin 9 4.991 Polič-Mlakar 13 7.147 Hubad-Leskovšek 10 4.054 Krstna predstava Žebre-Leskovšek 12 9.488 Vključeno gostovanje v Nov. Sadu Žebre-G olovin 8 4.265 Polič-Golovin 5 6.587 Vključeno gostovanje v Nov. Sadu Skupno: 204 129.953 - 9 - •stopil v 3 predstavah ob priliki gostovanja naše opere v Novem Sadu, Zlata Gjungjenac pa ob isti priliki v 1 predstavi. Vseli predstav v sezoni, obenem z gostovanji v Novem mestu. Radovljici in Novem Sadu, je imela Opera 204. Abonentskih predstav je bilo 118, od tega 34 predstav za sindikalni abonma. Zaključeni predstavi za KJMOJ sta bili 2, za IV. Armado I, za l,MS 2. gostovanj izven Ljubljane 9. Izvenabonentskih predstav je bilo 74. Obisk vseh opernih predstav obenem z gostovanji je znašal 129.953 oseb, od tega samo v Ljubljani daleč nad 100.000 oseb. To pomeni v primerjavi s predvojnim stanjem velik prirastek opernega poslušalstva, saj jo znašal obisk opernih predstav v letu 1940-41 62.356 poslušalcev, v letu 1939-40 58.265 in v letu 1938-39 pa celo samo 48.039 poslušalcev. Celo skupno z opereto je v teh letih znašal obisk samo 95.934 oseb v letu 1940-41, 91.087 v letu 1939-40 in 79.983 oseb v letu 19138-39. Ljubljanska Opera je dokazala, da je v novih razmerah zmožna samostojnega življenja iu da ji ni treba iskati primanjkujočih finančnih virov v opereti. Da je zanimanje za gledališče splošno poraslo, dokazuje tudi dvig stalnega abonentskega kadra. Dočim je imela Opera I. 1940-41 1.265 abonentov, jih je imela v pretekli sezoni 1.827. Vsi ti abonenti so bili razvrščeni v 7 stalnih abonmajev in v 4 sindikalne. Vsako operno predstavo je videlo povprečno 637 oseb v primeri z letom 1940-41, ko je na vsako operno predstavo odpadlo povprečno 438 oseb. V vse te številke so vračunane samo prodane vstopnice, ne pa tudi recenzentske in druge brezplačne vstopnice. Ob posameznih premierah je izšlo 14 številk Opernega Gledališkega lista v skupni nakladi 32.000 izvodov. Od tega je bilo pri predstavah prodanih 23.049 izvodov, skupno z brezplačnimi in dol-žnostnimi izvodi pa je bilo razpečanih 24.827 izvodov. Med sezono je Opera izvedla več gostovanj zunaj Ljubljane. Najpomembnejše gostovanje naše Opere je bilo v dneh od 10. do 15. julija v Novem Sadu, kjer je uprizorila 6 predstav, in sicer: Rusalko, Traviato, Hoffmannove pripovedke, Ero z onega sveta (dvakrat) in Butterfly. To gostovanje je imelo velik moralen uspeh, ki ga je tudi kritika v polni meri priznala. Dne 7. julija je gostovala Opera s Prodano nevesto v Radovljici, kjer je predstavi na prostem prisostvovalo okrog 5.000 poslušalcev z vse Gorenjske. To predstavlja največje število poslušalstva, kar ga je kdaj koli imela naša Opera. Razen tega je gostovala Opera še dvakrat v Novem mestu in sicer s Slovanskimi plesi in Prodano nevesto. V Kranju, na Jesenicah, v Vevčah in Novem mestu pa je priredila po 1 koncertni večer. — 10 - Solisti Opere so sodelovali še na 145 mitingih in kulturnih prireditvah v Ljubljani in okolici, po raznih tovarnah pa je obenem s solisti nastopal tudi operni zbor ter delno tudi balet. V času počitnic je gledališka sindikalna podružnica priredila še lopo uspelo turnejo po vseli večjih krajih cone B v Slovenskem Primorju. Turneje se je udeležil moški zbor, več solistov in nekaj članov baleta. V teku vse sezone je večje število članov Ljubljanske Opere stalno gostovalo v mariborski Operi, tako predvsem Anton Orel, Latlko Korošec, Friderik Lupša in drugi. Vekoslav Janko je gostoval v Zagrebu, Friderik Lupša pa v Beogradu in dvakrat celo v praškem Narodnem divadlu, kjer je z uspehom pel Kecala v Prodani nevesti. GOSTOVANJA LJUBLJANSKE OPERE V NOVEM SADU (Izpiski iz novosadskih časopisnih ocen) »Sl obod n a Vojvodina«, Novi Sud, 13. julija 1946: ... Ljubljanska Opera je začela svoje pomembno gostovanje v Novem Sadu z »Rusalko«. Uprizorila je v začetku svojega gostovanja slovansko opero, ki se odlikuje s širokim objemom nam najbližje in najljubše narodne umetnosti... ...Rusalko je pela V. Heybalova s pretresljivim, ponekod pesniškim vživljenjem v vlogo nesrečne vile. Pevsko je na zelo visoki stopnji. Njen topli in čustveni glas je bil v neposredni zvezi z iskrenim doživljanjem, ki ga je umetnica podala tudi odrsko krepko. V njeni osebi se skladno veže operna umetnica velikih glasovnih in tehničnih kvalitet z umetnico igralko. Neznano knežno je pela M. Pola j n a r j e v a. Njen polni in krepki glas ima na pretek dramatskih lastnosti in izrazit ton. Princa je pel J. G os tič. V »Rusalki« so prišle do izraza dragocene kvalitete tega mojstrskega pevca. Njegov glas je v vseh lirskih temah prepoln čustva in mehkobe, obsežen v prelivih in bogat v psihološkem izrazu. Obenem kaže Gostič v visokem registru, na mestih tragičnega in pretresljivega dejanja močne dramske kvalitete. Njegovo obče operno odrsko izkustvo je bogato in mojstrsko. Ježibabo je pela E. K a r I o v č e v a , ki je glasovno dobro postavljena in igralsko na višini. Povodnega moža je zanosno pel L u p š a. Njegovi akcenti bolečine in žalosti so bili pevsko in dramsko umetniško obdelani in so pokazali pevca s širokim glasovnim obsegom, zavidljivo tehniko in veliko izrazno in čustveno močjo. - 11 — Tercet vil Malnaričeva, Bukovčeva in Stritarjeva je bil skladna stvaritev težke in dragocene vloge. Plesi so bili izvedeni tako solistično kot v ansamblu z vnašanjem in razumevanjem stila dela in režije. Bili so umetniško močni in izraziti. Zbor je zvenel toplo in je znal dopolnjevati elemente, ki so potrebni za zgraditev atmosfere. To je bilo zlasti krepko in dobro v zvezi s partijami v gozdu. Dirigent dr. D. Švara je glasbeni vodja, poln ognja in zanosa. Dirigira s popolnim poznavanjem stila tega težkega dela. Lepo je oblikoval in ločil lirski značaj drame od pretresljivih akcentov konflikta. »Traviata«:... Violeto je pela z zanosom in silnim pevskim poletom umetnica Zlata Gjungjenac. Gjungjenčeva je prikazala prepričljivo Violeto in nas povezala z usodo dekleta, ki mora pretrpeti bolestno in mračno življenje, v katerem ni mesta za njo; nesrečno, malo dekle iz ljudstva, kot ženo iskrenega srca. Umetnica je prepričevala prvenstveno s svojim petjem. Svoj bogati pevski material obvladuje suvereno. Njene pevske zmožnosti so v polnem sijaju. Njen obilni glas, ki zna biti povsem nežen v ljubezenskih scenah, bolesten v tugi in nesreči, ima toliko notranje in zunanje moči, da umetnica z njim očaruje in doseza svoje dramske akcente. Zlata Gjungjenac je na višiui operne pevke visoke stopnje. Alfreda je pel D. Čuden. Glas tega dobrega, simpatičnga pevca je poln pristnega, mladeniškega zanosa in iskrene nežnosti. Zlasti prija, da njegov lirski tenor ne vpliva razmehčano, temveč čvrsto in moško. Njegovo petje očituje moč in prepričljivost. J udi njegova igralska sposobnost ne zaostaja, čeprav ni porojena iz odrskega izkustva. Nekaj najvažnejših scen je pel z veliko prepričljivostjo in talentom. Očeta je pel V. J anko. Njegovo, z znanjem oblikovano fraziranje in prepričljivi pevski izraz sta zapustila močan vtis. Razpolaga z glasom, polnim mehke globine, in poje z ljubeznijo. Plesi P. G o 1 o v i n a so bili izvedeni v težki umetniški obdelavi, tako zborno kot solistično skladno in poletno. Dirigent D. Žebre je precizno in krepko vodil orkester. Pod njegovo taktirko reagira orkester kot celota in iznaša stil ter duh dela. Dirigent je popolnoma predan odru, povezujoč se z izvajalci na njem in združujoč jih z orkestrskim telesom. Poleg zelo občutljivih prelivov se poglablja v naj deta jlnejše obdelave tako stila dela kakor psihologije junaka na odru. D. Žebre vnaša kot pomemben del v dirigiranje svojo veliko čustvenost. — 12 - REPERTOARNI NAČRT OPERE V SEZONI 1946-47 V sezoni 1946-47 bo črpala Opera svoj repertoar iz naslednjih del: A. Slovanski repertoar: Čajkovski »Pikova dama« Čajkovski »Čarodejka« >. Glinka »Ivan Susanin« Janaček »Jenufa« - Gotovac »Ero z onega sveta« Konjovič »Koštana« - Polič »Mati Jugovičev« Švara »Veronika Deseniška« B. Ostali repertoar: Bizet »C^rinen« - Charpentier »Luiza«- Mozart »Figarova svatba«- Puccini »Boheme« Smareglia »Istrska svatba«- Verdi »Aida« C. Balet: Beethoven »Prometejevi stvori« La Falla »Klobuk na tri roglje«- Taglioni-Lindpaintner »Danina«- Hristič »Ohridska legenda«- Stravinski »Igra kart« Č. Reprize: Borodin »Knez Jgor« Dvorak »Rusalka« Kozina »Ekvinokcij«. Lhotka-Mlakar »Vrag na vasi« Offenbach »Hoffmamiove pripovedke« Puccini »Madame Butterfly« Rossini »Seviljski brivec« Verdi »Travi ata« Verdi, »Rigolctto«- — 13 - Ljubljansko Opero j(' pri obeh predstavah hlastno in predano spremljalo na tisoče poslušalcev. ()1> velikem zanimanju in razumevanju za glasbo izražajo tudi veliko ljubezen do slovenskih umetnikov. Tako veliko zanimanje za umetnost je pomemben pojav. Naš narod je narod talentov in glasba je med najljubšimi umetnostmi naših ljudskih množic. Ljubljanska Opera ima tudi to zaslugo, da v veliki meri oživlja zanimanje naših ljudi za umetnost in kulturo. Bogdan Cipi ie 16. julija »Hoffinannove pripovedke«: ...Režiser Leskovšek je Offenbacha tako tudi razumel. Potenciral je fantastični karakter opere, barvajoč in osenčujoč tajinstvene osebnosti temno v gibih, značaju in odnosih. Kjer je Offenbachov libreto nesmiselno nelogičen, je režiser dovolil, da prevladujeta fantazija in magija, rešujoč tako sceno kakor Offenbacha. Zlasti duhovito je režirana scena z lutkami. Taka režija Offenbacha je dobra in koristna. Opernemu ansamblu nudijo »Hoffinannove pripovedke« priliko, da pokaže cel niz pevcev. Tri glavne ženske vloge pojejo trije različni tipi sopranov. Ljubljanska Opera jili ima v svojih odličnih mladih močeh. Olimpijo je pela Malnaričeva, svež in ljubek koloraturni sopran z zavidljivo obvladano tehniko. Giulieto je pela Bukovčeva, močan in v prelivih bogat sopran. Antonijo je pela Pola j n a r j e v a , umetnica, ki je glasovno zelo disponirana in je obdarjena z bogatim nijansiranjem. Mladi tenorist Franci je imel odgovorno nalogo. Odra še vedno ne more popolnoma obvladati. Za to nima še vsakemu opernemu pevcu tako potrebnega in pomembnega izkustva, vendar pa kaže v že danes povsem pozitivnih stvaritvah, da se mu v raznovrstnih lastnostih jasno oblikuje lik lirskega tenorja z znatnim obsegom. Vsekakor ima ljubljanska Opera v R. Franclu mlad in dragocen talent. Lepo partijo, zlasti v Miraklovi vlogi je podal basist Orel. Njegov sveži, polni in topli glas je bil prepričljivo povezan z igro pravega Offenbachovega tipa. V petju je prav tako prepričljivo podal figuro fantomske, satanske osebnosti. Zbor se je dobro razpel in je dopolnjeval živo sceno tako pevsko kakor odrsko, zlasti v okviru študentovske krčme pri Hoffmanmi. Dirigent D. Žebre je potrdil že prej poudarjene lastnosti. Dobro je podčrtoval romantična mesta in je umetniško obdelal mestoma zastarele in orfejsko napisane Offenbach o ve scene. Golovinova koreografija je bila v duhu režije in njenih prijemov duhovito in gotovo realizirana. Sceno je G e r 1 o v i č e v a rešila praktično in impresivno. Be neški del je bil stilno in dekorativno zelo impresivno postavljen. — 14 — Kostimi Kača rje ve so zamišljeni v tl uh n opere in stila režije in venci jozno in duhovito. »Ero z onega sveta«; ... Režiser opere G o I o v i 11 je imel nalogo, ohraniti »Eni z onega sveta« narodni značaj. Potrebno je bilo skrbno paziti, da bi bili prizori v duhu narodnih običajev in značilnosti narodnega življenja. Pri tem je imel veliko uspeha. Prav tako je oblikoval narodni duh v karakteristikah glavnih oseb in skupin. Podrobnosti iz narodnega življenja je spretno opazil in izpopolnil z njimi sliko, ki je bila živahna, pestra in narodna. K velikemu uspehu te opere je v največji meri doprinesel pevsko in igralsko zelo dobro razpoloženi prvak Opere J. Gos tič. S tem, da je pel partijo Era v srbohrvaščini, je pokazal željo, da bi bil čim bliže in čim iskreneje povezan s svojimi poslušalci, čeprav je predstavljalo to zanj poseben napor v ansamblu, ki poje v drugem jeziku. Gostič je Era podal s tako svežim in ognjevitim zanosom. da je resnično vodil vso opero, ji vtisnil stil in pečat. Igralsko in pevsko dognan, je njegov zelo bogati in zrelo močni tenor vodil s prelepimi prehodi in z zvesto gradacijo. Gostič je v »Ern« ponovno pokazal svojo osnovno operno izkušenost in rutino. Kar se tiče glasovnih kvalitet se je v partiji Era razpel in razživel v polni meri kot pevec-umetnik. Njegova partija iz te opere je v nizu predstav tega gostovanja doslej najboljša stvaritev. Gjulo je pela Bukovčeva, sopranistka s širokim zanosom in izrazito močjo. Odlikovala se je zlasti v nežno izraženi in s pretresljivim občutkom odpeti pesmi o materi. Kmetico Domo je pela E. Karlovcev a z zavidljivo tehniko in odrsko gotovo mero. Prav tako je bila igralsko na višini. Marka je pel A. O r e 1, dober basist in pevec s širokim opernim znanjem. Učinkoval je pevsko in igralsko prepričljivo. Odlično igro je pokazal Janko v vlogi mlinarja Sime. Njegove pevske sposobnosti so bile že prej potrjene. Zbor je bil čvrsto izvežban in zelo razgiban. To lahko zlasti podčrtamo pri ženskem zboru. Prav zbor je v marsičem ohranjeval in negoval narodni značaj opere. Dirigent Mirko Polič, direktor ljubljanske Opere, je bil vidno zanešen z navdušenjem, ki je strujilo iz gledališča in z odra. Sam je pokazal visoko dirigentsko znanje, živo poglobitev v delo, podčrtavanje čustvenega, liričnega in dramatičnega poudarjanja konflikta. Orkestrsko, zborovsko in solistično telo ima čvrsto v rokah. Poglabljajoč se v detajle težke in komplicirane partiture, je z ljubeznijo in skrbno čuval značaj narodnega plesa in je v solistično petje vnašal diskretni ton orkestra. Izredno je obdelal zbore in plese. — 15 - M I a k a r je kot koreograf pokazal v zal j učni sceni s kolom proučeno študijo narodne koreografije. Kakor je vsa opera sinteza narodnih pesmi, tako je Mlakarju uspelo pokazati v zaključnem kolu koreografsko sintezo naših narodnih plesov s toplo umetniško predanostjo in zanosom. Baletna mojstra Japljeva in Eržen sta z zborom izvedla njegovo zamisel do velike, mojstrske plesne stopnje. Scena E. Franza je bila živa, bogata in nevsiljiva. Bogdan čiplič REPERTOAR BEOGRAJSKE OPERE V novi sezoni bo beograjska Opera uprizorila predvsem vrsto domačih del. Tako bo prvič uprizorjena opera Marjana Kozine »Ekvinokcij«, ki je imela uspelo krstno predstavo v pretekli sezoni v Ljubljani. Sledile bodo še naslednje opere: Petar Konjevič »Knez od Zete«, J. Gotovac »Ero z onega sveta« in Stevan Hristič »Suton«. Tzmed ostalih del slovanske in druge literature bodo v tej sezoni izvajali: Glinka »Ivan Susanin«, Čajkovski »Pikova dama«, Bizet »Carmen«, Massenet »Manon« in Verdi »Traviata«. Balet bo pripravil »Bahčisarajski studenec« ruskega skladatelja Asafjeva in »Pepelčico« Sergeja Prokofjeva. Sezono so začeli z Borodinovim »Knezom Igorjem«. Ravnatelj beograjske Opere je Oskar Danon. V svojem pregledu bodočega repertoarja beograjske Opere, ki je bil objavljen v časopisih, je ravnatelj Danon kot največjo težavo pretekle in bodoče sezone navedel pomanjkanje strokovnih režiserjev. REPERTOAR ZAGREBŠKE OPERE Zagrebška Opera bo v bodoči sezoni uprizorila dve operi Jakova Gotovca, in sicer »Kamenik« in »Ero z onega sveta«. Na sporedu bo še Dvorakova »Rusalka« in ena izmed sovjetskih oper. Od ostalih del svetovne operne literature bodo uprizorili Puccinijevo »La Bohotne«, Rossinijevega »Seviljskega brivca«, Mozartovo »Figarovo svatbo«, Beethovnovega »Fidelia«, Offenbachove »Hoffmannove pripovedke«, Verdijevega »Rigoletta«, in »Aido« ter Massenetovo »Manon«. Balet, čigar vodstvo sta prevzela Ana Rojetova in Oskar Har-moš, bo naštudiral Prokofjeva »Romeo in Julija«, Hačaturjana »Gajane« in Stravinskega »Petruško«. Zagrebška Opera je za bodočo sezono angažirala bolgarskega tenorista Borisa Murinova, poleg še nekaterih novih domačih moči. - 16 - OPERNE IN GLASBENE VESTI OD DRUGOD O pomenu gledališča je govoril poslanec in intendant zagrebškega gledališča Ivo Tijardovič v Saboru LR Hrvatske dne 28. avgusta t. 1. med ostalim tudi naslednje: »Gledališče kot iavna ustanova, .ogledalo in obenem šolu življenja je naše ljudstvo vzljubilo. V času narodno-osvobodilne vojne ga je naš narod vzljubil in si brez njega ne more več zamisliti svojega življenja. V njem spoznava svoje življenje, svojo zgodovino, življenje in zgodovino ostalih narodov, gledališče ga vzgaja in plemeniti v vsakem oziru. Z gostovanji v podeželju objema gledališče tudi manjša mesta, pa tudi vasi. To dejstvo je naša ljudska oblast dobro razumela in izdaja za gledališča ogromne vsote. V LR Ilrvatski izdaja v ta nameri okrog 40,000.000 din, t. j. dvakrat več kakor v času bivše Jugoslavije. V LR Hrvatski so doti-rana štiri velika gledališča: Zagreb, Reka, Split in Osijek poleg šestih manjših, kakor so Varaždin, Zaaer, Šibenik, Dubrovnik, Karlovec in Bjelovar. Vsa ta gojijo dramo, a prva štiri imajo tudi stalno opero, čeprav so nekatere od teh šele v nastanku. Če vpoštevamo, da premore Anglija komaj eno stalno, od države subvencionirano opero, smo lahko več kakor ponosni na to, kar naša ljudska oblast stori na tem polju. Mnogo milijonov gre za naša gledališča in še bodo prišli novi. V tem sledimo veliki Sovjetski Zvezi, ki je na tem polju, danes prva v svetu. Moskva imav na primer sama štiri opere poleg mnogoštevilnih ostalih dramskih in otroških gledališč, od katerih bomo gledališče »Leninski Komsomol« v kratkem lahko pozdravili v paši sredi.« Zagrebška Opera pripravlja uprizoritev Puccinijeve opere »Bobeme« v režiji Margarete Froman in v inscenaciji Vladimirja Žedrinskega, medtem ko bodo v glavnih partijah prvič nastopili nekateri mlajši člani Opere. V vlogi Rudolfa bosta nastopila izmenoma Franjo Paulik in Josip Sutej. Mimi bo pela Nada Tončič, Musetto Blanka Dežman in Vera Grozaj, v ostalih partijah pa bodo nastopili še Milivoj -Kunčič kot Schaunard, Ivan Franci kot Marcel, Drago Bernardič kot Collin, Gregor Radev kot Bernard in Ivan Oberski kot Alcindor. Dirigent: Gjorgje Vaič. Naslednja premiera v zagrebški Operi bo predvidoma Rossinijev »Seviljski brivec« v režiji Ferdinanda Roje, ki bo ob tej priliki, debutiral kot režiser. Scenograf — Vladimir Žedrinski, dočim bo imel glasbeno vodstvo Mladen Bašič.. Kot Almaviva bo prvič nastopil Ratimir Delorko. Bartola bo pel Gregor Radev, Rozino Blanka Dežman, Figara Ivan Franci ter Milivoj Kučič, Bazilija pa Dragutin Bernardič. Od repriz'iz prejšnje sezone ima zagrebška Opera v teh dneh na repertoarju: Musorgsicega »Borisa Godunova« z; Josipom Križajem v naslovni vlogi. Smetanovo »Prodano nevesto«, Puccinijevo »Madame But-terfly« in Bizetovo »Carmen«. Glasbeno življenje nove Bolgarije. V glasbenem življenju Sofije je bilo v zadnjem času nekaj važnih dogodkov. Državni simfonični orkester ie pod vodstvom dirigenta Saša Popova z ’ velikim uspehom izvedel I. simfonijo sovjetskega skladatelja Dimitrija Soštakoviča. Ob koncu prejšnje sezone pa so priredili v sofijskem Narodnem gledališču festival francoske glasbe prav tako pod glasbenim vodstvom Saše Popova. Izvajali so dela Cezarja Francka, Debussyja, Dukasa in Laloja. V Kijevu je obnovil svoje delo operni gleduliški studio pri Državnem konservatoriju z imenom-Čajkovskega. V mestu Frunze, v kirgiškem opernem in baletnem gledališču je doživela krstno predstavo opera, za katero so napisali glasbo komponisti V Vlasov, A Maldidajev in V. Fere, libreto pod naslovom »Manas« pu K. Malikov in A. Tokombajev. V svoji kritiki o tem novem sovjetskem opernem dehi je znani komponist A. Hačaturjan napisal, da je to »veličasten herojski ep kirgiškega naroda«. Fragmente opere so v koncertni obliki že izvajali v veliki dvorani moskovskega konservatorija. Pričakujejo, da bodo to delo sprejeli v repertoar vsi večji operni odri v SSSR. Nova ruska glasbena revija. Pred kratkim je izšla prva številka nove ruske glasbene revije. »Sovjetska glasba«, ki bo poročala o glasbenem ustvarjanju v SSSR. V prvi številki je napisal akademik B. Asafjev članek »Chopin v reprodukciji ruskih komponistov«, L. Ginzburg »Koncert N Mjaskovskega za cello«, M. Gejlig »Delo V. Trambickega«, N. Timotejev »šoštakovičeva deveta simfonija«. Poleg teh strokovnih muzikoloških sestavkov je v reviji zbruno mnogo informativnega maierijala in vesti o sodobnem glasbenem življenju v SSSR in po svetu. * Poročilo o predstavi »Mudame Butterfly v vrsti gostovanj ljubljanske Opere v Novem Sadu bomo objavili v prihodnji štev. Opernega Gled. lista.