POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Štev. 12.	V Ljubljani, 23. marca 1922.	Leto LX1I.
Glasilo Udruženja Jugoslov. Uciteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse sptse, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati j samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30" — Din, za naročnike v inozemstva 40 — Din letno. Posamezna številka po 1— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		I Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino ludi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
Iz XXIII, seje višjega šolskega sveta.
V četrtek in petek dne 16. in 17. t. m. se je vršila seia višjega šolskega sveta. Predsednik dr. Stan. Beuk je otvoril sejo ob 8. uri. pozdravil člane in ugotovil sklepčnost. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Za overovatelja zapisnika je imenoval šefa Ad. Ribnikarja in ravnatelja L. Jelenca. Samostojnih predlogov in interpelacij na tej seji ni bilo.
Splošna noročila.
Nato so poročali nadzorniki o tekočih zadevah. Nadzornik za srednje in meščanske šole dr. Poljanec je poročal o razmerah na državni gimnaziji v Murski Soboti in o potrditvi sklepov na XXI. seji višjega šolskega' sveta glede pouka v kmetijstvu na učiteljiščih, glede prireditve tečajev na kmetijskih šolah za učitelje osnovnih šol in glede predavani o zaščiti dece in mladine na učiteljiščih.
Učni uspehi ob koncu I. polletja na srednjih šolah in učiteljiščih.
Jako zanimivo poročilo je podal o učnih uspehih ob koncu I. polletja na srednjih šolah in učiteljiščih nadzornik za srednje šole Josip Wester. Predložil je tabelo, v kateri so navedeni vsi srednješolski zavodi v Sloveniji s številom učencev in razredov, pregled, koliko učencev je dobilo ob zaključku I. polletja izkaz z zgolj pozitivnim redom v odstotkih. najvišji in najnižji odstotek pozitivnih redov, najvišji odstotki nezadostnih redov v razredih in red »primerno« oz. »neprimerno« v odstotkih. Slično poročilo ie podal o uspehih na učiteljiščih. Uspehi niso bili povoljni, na nekaterih zavodih jako slabi. Vzrokov slabega na-Dredka je več. Eden glavnih vzrokov je Pomanjkanje knjig in samoučil: vzroki so dalje slaba stanovanja učencev, vsakda-nia vožnja v šolo po železnicah, povojne razmere v katerih živi šolska mladina; vzrok slabim uspehom je tudi to, da pridejo nekateri učenci slabo pripravljeni Dosebno iz učneea jezika v srednje šole; vzrok slabemu napredku so pa tudi tisti učitelji, ki se za pouk premalo ali čisto nič ne pripravljajo. O tem poročilu se je vnela dolgotrajna, toda jako zanimiva debata.
Splošno poročilo višjega šolskega nadzornika Ganela.
Najprej pripomni nadzornik Gangl, da še ne more obširneje odgovarjati na interpelacijo kanonika Nadraha, ki jo je stavil na zadnji seji višjega šolskega sveta o razmerah na osnovni šoli na Raki, ker se še vrši preiskava. Dalje je poročal, da ie v zadnjem času nadzoroval gluhonemnico in šolo za slepce. Na obeh zavodih ie našel prav lepe uspehe, zato predlaga, da izreče višji šolski svet uči-teljstvu obeh zavodov zahvalo in priznanje. Nato ie sledilo poročilo o prekmurskem šolstvu. V Prekmurju ie sedaj 88 šol s 172 razredi. Slovenskih šol je 71, 3 nemške in 14 madžarskih. Vseh učiteljev je 182; 13 šol še nima učiteljev. Predla-sra, da naj se 7 mest razpiše v stalno na-meščenje. čemur višji šolski svet pritrdi. Slednjič ie prebral lepo poročilo obeh nadzornikov za šolske vrte, Frana Črna-goja in Andreja Skulja. Obema nadzornikoma ie izrekel višji šolski svet za njuno marljivo in uspešno delo zahvalo in priznanje.
Imenovanje srednješolskih učiteljev.
Stavi se tropredjog za oddajo učnega mesta za zgodovino in zemljepis na Vodnikovi gimnaziji v Ljubljani.
Učiteljska imenovanja.
a) Na meščanskih šolah:
Za stalni učiteljici na dekliški meščanski šoli v Celju sta imenovani: Marija Kern za II. skupino in Vera Levstikova za III. skupino: mesto za I. skupino se vnovič razpiše. Za razpisana mesta na meščanski šoli v Ljutomeru ni bilo prosilcev, zato se službe vnovič raz-pišeiO'. Za učiteljico ženskih ročnih del v Tržiču ie bila imenovana Elizabeta So-i klic z obveznostjo, da poučuje ženska | ročna dela tudi v Križah pri Tržiču. Pri j tej priliki vpraša ravnateli Jelene, zakaj ! se ne oddado že zdavnaj razpisana učna mesta na Mariborskih meščanskih šolah. Nadzornik dr. Poljanec pripomni, da so med prosilci tudi učiteli« iz Julijske Benečije. ki še nimajo privoljenja pokrajinske uprave za stalno nameščenie v naši kralievini. To ie vzrok, da se dotična mesta ne zasedejo stalno.
b)~ N a o s n o v n i h šolah:
1.	Za nadučitelje, oz. nadučiteljice so imenovani: Fran Jurečič v Sv. Križu pri Kostanjevici, Josip Macarol v Dol. Nemški vasi: iz službenih ozirov se premestita iz Ribnice v Žalno nadučitelj Milan Tomšič v isti lastnosti in nadučiteljica Ana Tomšičeva kot učiteljica. Nadučitelj-ski službi v Ribnici se razpišeta. Za nadučiteljice so dalje imenovane: Olga Ju-vančičeva na II. dekliški -osnovni šoli v Mariboru, Angela Milčinskijeva na III. in Ida Vodenikova na IV.; imenovanje nadučiteljice na I. dekliški šoli se odloži.
2.	Učiteljske službe so dobili: Tinka Kelblova ie imenovana za učiteljico srbohrvaščine na osnovnih in meščanskih šolah v Ljubljani; Justina Trobiš-Modi-čeva na Bučki, Ivana Drakslerjeva v Do-brniču. Gabriela Hladnikova in Franja Meršnikova v Dol. Nemški vasiv Nadučitelj Alojzij Lilija se premesti s Polšnika v Dol. Karteljevo, Albert Dominko se pri-deli v službovanje na osnovno šolo na Čatežu. Učiteljske službe so dalje dobili: Alojzij Menhart v Gornji Radgoni, Ana Schmidlechnerieva pri Sv. Antonu v Slov. goricah; Jožica Petelinova pri Sv. Barbari v Slov. goricah, Pavla Drnov-šek-Starklova v Sevnici, Mariia Goriča-nova na dekliški osnovni šoli v Slov. Bistrici. Za učiteljice na mariborskih dekliških osnovnih šolah so imenovane, na I.: ^arolina Mikuševa. Herma Bračičeva in Marija Vrabl-Velnarjeva in Vida Dimnik- Kersnikova: eno mesto se ne zasede; na II.: Marija Ažmanova. Marija Tomažič-Škrlečeva in Aloj. Burnikova; eno mesto se ne zasede; na III.: Kristina Petrič-Bregantova, Marija Farkaševa m Emilija Wachova; eno mesto, za katero ie mestni šolski svet mariborski stavil tropredlog, ni bilo razpisano, zato se to mesto ne odda: na IV.: Marica liumek-Perhavčeva, Justina Coretijeva, Neža Hribernikova in Anica Jurkova; Marija Medvedova je imenovana za stalno učiteljico na osnovni šoli v LajtersbergrKr-čevini: Ferdo Bobič nadučitelj v Ločah pri Poljčanah se premesti iz službenih ozirov kot učitelj na deško osnovno šolo II v Mariboru.
Ponovni razois učiteljskih služb.
Nadučiteljska 1 služba v Prevaljah in dve učiteljski mesti v Makolah se vnovič
razpišejo.
Predlog za razširitev deške osnovne šole v Škofii Loki.
Pravni poročevalec v višjem šolskem svetu vladni tajnik dr. Majcen je poročal o predlogu za razširitev deške osnovne šole v Škofji Loki iz pet- v šest-razrednico. Šola se razširi, predlog ie bil soglasno sprejet.
Preimenovanje obeh šišenskih osnovnih šol v Ljubljani.
Vodstvi deške in dekliške osnovne šole v Spod. Šiški sta prosili za izpre-membo naslova obema šišenskima osnovnima šolama, in sicer naj se imenuje deška osnovna šola odslej: VI. mestna deška osnovna šola v Ljubljani VII. in dekliška osnovna šola: IV. mestna dekliška osnovna šola v Ljubljani VII. Mestni šolski svet je prošnji ugodil, in predlog odobril tudi .višji šolski svet.
Prevzetje učnih oss.b zasebne dekliške osnovne šole v Apačah iz drž. sredstev.
V Apačah imajo šolske sestre 4-raz-redno dekliško osnovno šolo s pravico iavnosti. Šolski prostori so v samostanskem poslopju. samostan pa je podružnica nekega samostana šolskih sester na Zgornjem Štajerskem. Apaška občina nima lastnega šolskega poslopja za dekliško šolo. Vsa dekliška vzgoja in pouk je v rokah nemških šolskih sester, ki raz-ven ene nima nobena izpita slovenščine, so Nemke in na naše državljanke. To so nevzdržne razmere, ki jih višji šolski svet ne more več trpeti. Ker na zgradbo šolskega poslopja v doglednetn času ni misliti, dekliška šola se pa mora čimprej preosiiovati, ie sklenil višji šolski svet, da stopi predsedstvo nemudoma v dogovor s samostanskim predstojništvom, da da v najem šolske prostore šolski občini aoaški.: višji šolski svet naj namesti na šoli svetne učiteljice. Ako bi samostansko sredstojništvo ne hotelo ugoditi zahtevi, se bo postopalo v zmislu stano-vanisk? naredbe.
Vloea »Odbota za nravni preporod«.
Nadzornik za srednje šole Jos. Wester ie poročal o vlogi »Odbora za nrav-oi preporod« glede obiska kino — in gledaliških predstav, glede toalete učiteljic, v zadevi udeležbe šolske mladine pri
LISTEK.
FRAN ČRNAGOJ:
f Mi mi Likar - Grčarjeva.
Kakor strela z jasnega zadela nas je smrt naše koleginje Mimi Likar-Grčarje-ve! Vsi ki so jo poznali, kar verjeti niso [nogli, da je mrtva ona. ki je bila uteleša podoba samega zdravja!
Vsi pa, ki smo bili ž njo v tesnejši Zvezi. razumeli smo še. težje, da je mrt-va ona velika duša. polna ljubezni, po-trDežljivosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti!
»De mortuis nil nisi bene« — a pri Ujej pa bi res ne vedel najti napak, ko bi 'j'1 že hotel iskati. In iaz — ki sem gledal
za dnem njene vrline, bil sem že ob j^evih njenega življenja vnet glasnik j))ene plemenitosti in njene vestnosti v 0,i in gospodinjstvu! .Ba — to ie bila žena! To je bila ma-Jo ie bila učiteljica in to ie bila kole-,'nia! Zaman iščem enakih v našem ogu.
*
Mimi Likarjeva je bila rojena dne 29. maja 1888 v Izlakah pri Zagorju kot hči našega tovariša Likarja. Nekaj dni po nienem rojstvu smo se peljali v župno cerkev čemšeniško, kjer s.em držal h krstu zdravo in ljubko dete., okroglega, polnega obraščka in živih temnih oči. De-to je raslo in se razvijalo čudovito lepo v Veselje staršem in meni, ki sem si že takrat želel, da imam tudi jaz kdaj enakih otrok!
Kot učiteljska hči morala je pretrpeti I vse pomanikan.ie in se zadovoljiti z malenkostmi in tako je zrastla v vsej skro-r—^stl. Navzela pa.se ie tudi plemenitega duha učiteljskega in to ii ie prišlo v nienem poznejšem učiteljevanju v korist.
Kot devetnajstletno dekle prišla ie Mirni iz učiteljišča in treba je bilo iti v ! službo. T/,im oa? V Ljubljano kot edini cili vseh mladih učiteljic? Kaj še*! Ven — ven — na deželo kamorkoli si bodi!
In tako ie prišla za pol leta v Cer-klie pri Krškem, nato za .4 in pol leta v Mokronog, potem za 2 in pol leta v Šent Rupert.
V Mokronogu je upeljala praktična ročna dela in v Št. Rupertu gospodinjski pouk. o katerem je imela tudi razne referate.
Na dan mobilizacije se je poročila s tovarišem Titom Grčarjem. Ta se je podal v Galicijo, ona pa na novo službeno mesto na Telče, kjer je ostala šest let.
Ali veste kje so Telče? Daleč, daleč od sveta, vrh gorskega slemena — in vendar nI bila Mimi ne enkrat slabe volje in vkljub temu. da jej je mobilizacija vzela mladega soproga, ni tarnala in obupavala. ampak uživela se je v svoj posel — in šola. ki je bila takrat po uspehih ena zadnjih v okraju, je začutila blagodejno roko spretne učiteljice in ko je nastopil slu/bo še njen mož, postala ie šola ena prvih v okraju.
In zadovolina na Telčah oba si nista želela izpremembe. Ko pa se iima ie družinica izredno hitro množila morala sta pričeti misliti, da se svetu nekoliko približata, zato ie prišlo Titu prav, da ie bil uradno pridelier. kot vodja šoli v Tržišču. Seveda pa ie moral oditi v Tržišče za nekai časa sam, ona pa je morala
skrbeti za dvorazrednico na Telčah tudi sama.
Godrnjaje? Nestrpna? Kaj še! Bila .ie izredna natura. ki se je vselej zadovoljila s tem, kar jj usoda daje in ni nikdar vila rok, ako ni bilo vse tako, kakor si je želela. Končno ie prišla za pol leta k mo-I žu v Tržišče.
Pred dobrim letom pa ie postalo prazno moško učno mesto na Barju, in iaz ki sem poznal delavnost Mimino in Titovo, sem se trudil in jih pregovarjal, da prosi Tit na Barje in da se gotovo tudi prei ali slej napravi prostor za Mimi.
In tako je bilo. V februarju minulega leta sta se naselila na Barju in od takrat sem imel priliko, da sem opazoval vse dejanje in nehanig te zlate ženske duše!
Skrb za moža, za petero dece in za svoj razred — in če treba še za tujega — vse to ii ie polnilo življenje od zore do mraka!
Pa ie morda kolikor toliko zanemarjala to ali ono? Ne in ne!
Čudil sem se, da je mogla imeti poleg vseh skrbi še toliko skrbljivosti za svoiega moža in toliko pažnje za svoje
političnih demonstracijah itd. V vs.eh teh zadevah so se storili primerni sklepi. Ponovil se je tudi sklep, da učiteljstvo v šolskih prostorih sme kaditi samo v zbornici.
Disciplinske zadeve.
Nato je Doročal o disciplinskih zadevah okrajni glavar dr. Karlin. Nekatere zadeve so bile prav malenkostne in že zastarele, zato so se položile k spisom.
Predlogi za stalno upokojitev.
Vladni tajnik dr. Majcen je poročal o prošnjah za stalno upokojitev. V stalno upokojitev se oredlagajo: Albert Šubic. profesor na bivšem moškem učiteljišču v Gorici: Lavoslav Šerbinek. učitelj v Fra-mu; Marko Kogelnik, nadučitelj sedaj v Vuzenici; Eran Žemljic, nadučitelj v Lu-čah; Helena Šinkovičeva, učiteljica v Koprivniku; Miroslav Jazbec, nadučitelj v Št. Lovrencu — okraj Novo mesto: Josip Žirovnik. nadučiteli. v Gorjah: Jo-sipina Kit, učiteljica ženskih ročnih del na Polzeli: Elizabeta Jug, učiteljica ženskih ročnih del v Podovi: Ivan Jezovšek. nadučitelj v Št. Lovrencu — okraj Celje: Josipina Šlajpah. učiteljica v Št. Iliu v Slov. goricah: Mira Kotnik - Piskerniko-va. učiteljica na Tolstem vrhu, sedaj v Mariboru.
Izključitev iz šole.
Slednjič se je pritrdilo sklepom učiteljskih zborov, da se dva dijaka izključita iz vseh šol v kraljevini, ena dijakinja in trije diiaki pa krajevno.
Zanemarjene šolske razmere pri Sv. Ani nad Tržičem.
Ob koncu seje je predlagal šef oddelka za socialno politiko. Adolf Ribni-kar, da naj se preiščejo šolske razmere pri Sv. Ani nad .Tržičem. kjer je vzgoja mladine in pouk silno zanemarjen.
Nevzdržne razmere ori Konjiškem okrajnem šolskem svetu.
Na predzadnji seji višjega šolskega sveta je bil spreiet pr.edlog, da naj predsedstvo višjega šolskega sveta napravi pri okrajnem šolskem svetu v Konjicah nreiskavo. Predsedstvo je storilo svojo dolžnost, a okrajni šolski svet se ne zmeni za sklepe višjega šolskega sveta in jih trdovratno,prezira, ne sklicuje sej in ne reši zahtevanih spisov. Zaradi takega brezobzirnega postopanja podrejene oblasti je zavladalo v olenumu višjega šolskega sveta veliko ogorčenje. Soglasno ie bil spreiet predlog, da se naprosi pokrajinski namestnik, da odvzame okrajnemu glavarju Konjiškemu vse agende okrajnega šolskega sveta in jih izroči njPrr^romu namestniku.
Š tem 'ie bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil sejo.
Kako se porajajo predstave o številih v primitivni psihi.
Strogo moramo ločiti med predstavo in označbo števil.
Kar se tiče predstave števil, najdemo, da imajo narodi, stoječi na najnižji stopnji kulture, nejasno zaznavo in poznajo le dve numeraliji, eno za enoto in eno za množino. (Botokudi.) Na nekaj višji stopnji kulture že izločujejo iz množine »2« kot posebno količino. Po raznovrstni seže dosežejo številno vr-
100. (Indijanci, stari Grki Iliade.) Karaibi in Musoti že poznajo dekadični sistem kakor kulturni narodi. Sistem »2« in »5« je torej značilen za primitivno psiho. Znamenja za števila so posest kulturnih narodov.
Pri divjih narodih sta govor in tip bistveni sredstvi za označenje številne predstave. Osobito so občutki tipa poleg vida največjega pomena za izvor in pojmovanje števil. Sanskrit ima za »1« in pronoinen »jaz« isto označbo, istotako za »2« substantiv »oči«. Nekateri Indijanci označujejo »3« z besedo »nojeva noga«. Tamanaki-Indijanci izražajo »1« z besedo »prst«, mnogi drugi necivilizirani narodi »5« z »roko« in zopet drugi »20« z »1 mož« (— vsota prstov na rokah in nogah), »100« z »1 indijanska roka« (= 5 X 1 mož, 5 X 20).
Pri števnem procesu predpostavljajo ti narodi vsakemu vizuelneinu občutku,
ki jim kaže objekt štetja, tipalni in gibalni občut tako, da se dotikajo vsakega predmeta z določenim prstom. Tamanaki — Indijanci in Gronlandci uporabljajo roke in noge pri štetju. Njihove najvažnejše številne predstave so 1 do 5, 20 in 100. Na višji duševni stopnji stoječi Musoti, Karaibi, Fubahzamorci uporabljajo samo prste in pridejo na ta način do dekadične-ga sistema. Nad 10 določuje drugi mož količino in tako gre naprej. Le s pomočjo prstov si morejo predstavljati števila.
Ali ni nekaj analognega tudi pri naši v šolo stopivši mladini? Ker se vrši prištevanje v gotovi vrsti (z mezincem leve roke začnejo), zato znači tudi vsak prst gotovo število.
Po razvoju pismenega jezika odpade polagoma ta asociacija. Podoba in pojem števil se vtisne v zavest in nadomestuje ponazorovanje številne predstave z zunanjimi občutki.
Draginjske doklade aktivnih državnih uslužbencev
od 1.1. 1922. dalje
v smislu zakona objavljenega v Službenih novinah štev. 54, od dne 10. III. 1922.
Dnevno Din :
24				26			28				
	III.	IV.	V.	III.	1 IV.				III.		
	s plačo do	od 3000 do	od 5000 Din	od 3000 do	od 5000 Din						
	2999 Din	4999 Din	dalje	4999 Din	dalje						
Oseb	30 dni	31	dni	30 dni	I 31 dni		30 dni			31 dni	
t	720 -	744- —		780 —	806 -			840 -			868 —
2	870 ■-	899 —		930-—	961--			990-			1023 -
3	1020 -	1054"—		1080 —	1116-			1 ¡40-—			1178 -
4	1170 —	1209"—		1230-—	127I--			1290 —			1333-
5	1320-—	1364*—		1380--	1426--			1440'—			1488'-
6	14-70-	15X9"—		1530 —	1581-			1590'-			1643 -
7	1620'—	1674" —		1680 -	1736 -			1740" —			1798-
8	1770 —	1829- -		1830 —	1891-			1890' —			1953--
9	1920'—	1984 —		1980 -	2046--			2040--			2108--
10	2070'—	2139 —		2130"—	2201 •-			2190-			2263 -
22			20		17 *				16 *		
	IV.	V.	V.		III.				IV.		-1- V.
	8 plačo do	od 3000 do	do 2999 Din		do 2999 Din				do 2999 Din		
	2999 Din	4999 Din									
1	660-	682-—	600' —	620*—	510*—	527-		_	480		496-
2	810 —	837 —	750--	775 —	660'—	682-		—	630'		651-—
3	960'-	992 —	900'-	930 -	810 -	837-		—	780		806 —
4	1110-	1147-—	1050-—	1085'—	960 —	992'		—	930'		961--
5	1260 —	1302 —	1200 —	1240'—	1110-—	1147		_	1080'		1116-—
6	1410-—	1457-—	1350--	1395-—	1260- -	1302-		_	1230'		1271 —
7	1560-—	1612"—	1500 —	1550-—	1410 —	1457-			1380-		1426*—
8	1710'—	1767*—	1650 -	1705'—	1560*—	1612		—	1530'		1581'—
9	I860-—	1922*—	1800 —	I860-—	1710-—	1767'			1680-		1736'—
10	2010 —	2077-—	1950'—	2015 —	I860'—	1922.		—	1830-		1891 —
III.	= Ljubljana, Maribor in Prekmurje.
IV.	= Celje, Kočevje, Kranj, Logatec, Novo mesto in Ptuj.
V.	= vsa ostala službena mesta. * = pomožni učitelji.
Draginjske doklade vpokojencsv.
	do	2999 -	K	14 Din
S pokojnino	od	3000--	- K dalje	18 Din
letnih:	do	2999--	- Din	11 Din
	od	3000'-	- Din dalje	12 Din
dnevno v vseh drag. razredih jednako.
Vpokojenci (učitelji-ice) s polno službeno dobo t. j. taki, ki uživajo 5100 K in več, ali 5000 Din pokojnine, imajo pravico do dr?<r. doklade v isti višini, kakor njihovi tovariši v aktivni službi in sicer po tistem drag. razredu, v katerega spada. službeni kraj, v katerem so bili vpo-kojeni. Ako živi vpokojenec, ki je bil
dnevno v III., IV. in V. drag. razredu jednako.
vpokojen v V. drag. razredu, v IV. ali III. drag. razredu, orejema drag. dnevnice V. razreda. V slučaju pa, ako je bil vpoko-ien v III. (IV.) drag. razredu in živi v IV. ali V. drag. razredu, mu gredo dnevnice tistega drag. razreda, v katerem živi.
stavi »1« in »2< ________
sto do 6. (Bakairi v Južni Ameriki, Se-	,	# ,	T	,	i
^ri/^mšiu^^ d^1 tS lot Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
Iz Jugoslavije.
—	Hrvatsko učiteljstvo za naše sta. novsko ujedinjenje. Hrvatsko učiteljstvo"
poverjeništvo UJU v Zagrebu je pričelo izdajati stanovsko politiški list Jedinstvo katerega glavni urednik je tov. Ljud. Kra' jačič. Prva in druga številka prinaša ze. lo zanimivo vsebino in je prožeta stanov, ske zavesti in duha skupnega dela vsega jugoslovanskega učiteljstva na stanovskem in prosvetnem delu. Novega borca pozdravljamo z največjim zadoščenjem in mu želimo mnogo uspeha!
—	Člena 24. in 32. novega zakona o draginjskih dokladah, Kakor znano, so imeli vdovci po prejšnjem zakonu pravico do rodbinske doklade za gospodinjo, ako so bili otroci pod 12 let stari. Te tovo humane določbe v novem zakonu ni. akoravno so vdovci veliki reveži. Napram oženjenim tovarišem bodo na plači za. mesečnjjj tisoč kron prikrajšani, ker zgubiio doklado za ženo ter morajo po-vrhu odplačati še gospodinjo. Marsikoga bo gnala ta določba x prenagljeno, in radi tega slabo premišljeno novo ženitev! Si-cer prizna člen 32. pravico za rodbinsko doklado za otroke tudi po dovršenem 16, letu, n. pr. za hčerko, ako ona svojemu očetu, ki ie vdovec, vodi gospodinjstvo, Toda koliko je takih vdovcev, da imajo že za gospodinjstvo zrele hčerke? Pa vzemimo za primer vdovca le z eno starejšo hčerko ali z že večjimi, bolj samostojnimi otroki! Ta vdovec, ki bi kakor samci lahko hodil na hrano, bo dobival za 18 in več let staro hčerko draginjsko do-' klado, vdovec z malimi, vse nege potrebnimi otroki pa ne dobi doklade za prepo-trebno gospodinjo! iz tega primera se vidi brezsrčnost te nove zakonske določbe, Na merodajnih faktorjih je. da čim. prej popravijo ta nesocialm zagrešek zakonodajne oblasti!
—	Na naslov kmetijske družbe v Ljubljani, (Dopis.) V nedeljo 19. t. m. je sklicala trboveljska kmet. podružnica svoj glavni občni zbor, katerega se je udeležilo tudi več učiteljev, ki plačujejo že par let članarino. Tik pred volitvami je prečital g. podpredsednik dopis glavnega vodstva v Ljubljani, s katerim se zabranjuje pravica aktivne volilne pravice vsem učiteljem, ki ne plačujejo zemljiškega davka, dočim se jim pasivna pravica dovoljuje — ta pač le iz tega vzroka, da niso tuintam brez tajnikov. — Kako je prišel ta dopis najprvo v roke g. župniku Časlu, mesto na pravo adreso, je zadeva trboveljske pošte, in je neverno tu preiskavati, pač pa izjavljamo: Člani-posestniki zahtevajo za svojih 40 K plačane članarine vsakovrstnih ugodnosti, dočim ne dajo člani učitelji, ki niso posestniki, družbi nikakih poslov, razun, da opravljajo na premnogih mestih tajništvo in druge brezplačne funkcije. Za ta trud jih ie družba oropala akt. volilne pravice. Raditega bi mi vendar vseeno mirno spali in ne omenili niti besedice, če bi ne šlo pri vsem tem za neko, dejal bi skoro. ukano! Družbin odbor dobro ve, da M mnogi učitelj ne pristopil, če bi se mu ne dovolila tista pravica, kakor vsakemu kočarju, zato pa je lepo molčal in čakal da je članarino plačal, potem pa, in to šele na zboru samem, da pač ne izostane tudi blamaža, ga obvestil, da bi ostal lahko — doma! Naše mnenje je: Ker smatra glavni odbor Kmetijske družbe učitelje-neposestnike kot člane druge ali tretje vrste, jo zapustimo! Članarino, ki smo i° plačali za 1. 1922. zahtevajmo nazaj. Naše podružnice si naj iščejo hlapcev v drugih stanovih, inagari pri fajmoštrih, kakor bo
otroke! In šola? Pripravljala se je vestno vsak dan za njo In imela je dnevnik spisan tudi za dan. ko je legla v posteljo — vsa bolna in nadložna že prej!!
V	decembru se je resno prehladila, a mesto da je legla v posteljo, prevzela ie pouk še v enem razredu, ker je manjkalo dveh učnih moči — in da bi se ne reklo, da ima na naši šoli vse dopust!
In vendar ie bila ona dopusta najbolj Dotrebna! Prehlajena do skrajnosti in vsa nadložna — ubožica je pričakovala šesto dete!
»Mimi nehaj — odloži!« svaril sem io iaz. svaril jo je mož.
»Ej — stric — bo že šlo! Saj bom itak potrebovala šesttedenski dopust — in ne smem izrabljati države!«
Ubožica!
V	januarju je izdelala še zadnji referat (gospodinjska ročna dela) za domačo konferenco — ob bolezni, nadložnosti in tolikih skrbeh! Imela je še čas za referat! Ubožica — saj citati ga sama že ni mogla — čital ga je mesto nje njen mož.
Do predzadnjega dne. ko je morala leči v posteljo, t. i. 6. marca, bila je vzor-
na učiteljica, ki ie dosezala z nežno vestnostjo čudovite uspehe, in se niti v odmorih ni odstranila od učencev. Moral je biti izreden slučaj, da je prišla v odmoru kdaj v svoje stanovanje.
Naravnost neverjetno, a vendar le
res!
Dne 6. marca je legla v posteljo — prišla je tista ura! Silen kašeli ie morda zakrivil, da je prišla nekaj dni prezgodaj.
Dne 7. t. m. v jutru ob četrt na 5. me pokličejo, da grem k Mimi. Storim to hitro in grem k njej.
Sede na postelji — velikih prestrašenih. solznih oči mi klikne nasproti:
»Stric — punčko imam! Ali mi morete kai pomagati?«
»Oj ti ubožica — ti! Oj — ubožica!«
In takrat sem obžaloval, da sem le neroden možak!
In odel sem dete in obložil mater z odejami!
In čakala je tako — nerešena — v obupnem pričakovanju — da pride njen mož z žensko, po katero je odhitel! A čakala je brez zdihovanja. brez krika in joka!
Strmel sem nad tolikim samozataje-vaniem — strmel nad tolikim junaštvom!
Onih 40 minut čakanja je bilo za me nekai težkega, a zanjo je bila to katastrofa!
Morala je v bolnico — kjer pa ji niso modi več pomagati. In ko je ona že dobro vedela, da ie izgubljena, prikrivala je vem. in osobito možu, kako je ž hib — da ga brez potrebe ne razburja!
Ste slišali že kdaj kaj takega? Tako ie ravnala vse življenje in ni se zgodilo, da bi bila ugovarjala možu in potrpela je celo — ko ie bila ona v pravu! Jaz take ženske še nisem videl!
Dne 14. t. m. bila je njena zadnja ura. Z možem roko v roki čakala je v polni zavesti zadnjih trenotkov in po-vdariala samo. kako silno je ljubila Tita in svoie otročičke in kako težko da jih zapušča!
In to z neko veličanstveno mirnostjo!
No — in spremili smo jo dne 16. t. m. k večnemu počitku! Dolg — izredno dolg ie bil sprevod, ki so ga tvorili njeni prijatelji in znanci. Kazal ie, da ljubezen
rodi zopet ljubezen in da ne more brez sledu mimo nas!
Eno samo leto je delovala med Bar-iani in pridobila si ie brezpogojno srca šolske dece in srca vseh občanov, ki s<| s solzami v očeh stopali za njeno krsto^ Umrla je mamica, a dete, ki muj? dala zadnjemu življenje — ono živi! zdravo in ljubko! Naj živi — vsaj taki" otrok, kakor jih ie rodila ona ni nikdar preveč!	„.
Mimi — ljuba Mimi! Ko sem te dr?1! h krstu, oač nisem mislil, da ti naj ^ jaz pišem nekrolog! Jaz — ko bi bilo ravno, da ga pišeš ti meni! Obupni0' skoraj nad božjo previdnostjo! . J Pa že mora tako biti! Bodi prev^; jena. Mimi, da ne izgineš iz naših si^' Rane. ki danes krvave, se sicer zaccia a snomin nate. ki si bila tako vZ°r':'. kot žena, mati. učiteljica in kot kole nja, ta spomin nam ne izgine iz src- ^
»Vigred se povrne«--zapel' ^
ii tovariši, zapeli tovariši--naJ11nri-
so se vlile iz oči solze v obupu, da ij
iateliice--nazaj nikdar več ne ;
Zbogom, Mimi!

Stev. 12.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 23. marca 1922.

moralo biti v Trbovljah, mi hočemo zavzeti tudi napram Kmetijski družbi spričo takih razmer svoje stališče.
—	O 25-letnem delovnem jubileju tov. Luke Jelenca in Fran Luznarja v naši organizaciji Drinaša »Narodna Prosveta« poročilo v posebnem članku, napisanem iz beograjskih krogov. »Prosvetni Radnik«, glasilo učitelistva iz južne Srbije, ki izhaja v Skoplju. pa prinaša obsežen članek o Luki Jelencu, izpod peresa tov. Sv. R. Milosavljeviča. »Prosvetni Radnik« prinaša tudi. sliko našega poverjenika UJU tov. Luke Jelenca.	v
—	Poziv! Na osnovnih šolah v »t. Ilju pod Turjakom, na Muti, pri Sv. Ožbal-tu ob Dravi, v Šoštanju, na Remšniku in na Kapli se takoj začasno zasede po eno učno mesto z učiteljem ali učiteljico. Nadalje se takoj začasno zasede mesto šol. voditelja na enorazr. v Topolšici in na enorazr. na Plešivcu, okr. Šoštanj. Prve Štiri šole so ob železnici ali vsaj v bližini iste, a tudi Topolšica je le dobre pol ure od Šoštanja oddaljena. Reflektanti(-inje), in sicer le taki, ki nimajo kje stalnega mesta, naj takoj naslovijo prošnje za katero imenovanih mest na okrajni šolski svet Slovenjgradec.
—	Učiteljstvu! Vnovič stopa pred nas Jngoslovenska Matica s prošnjo, da zastavimo vse svoje moči in pripomoremo svoji najidealnejši narodni organizaciji vršiti z uspehom nieno vzvišeno nalogo. Pirhi 1. l'J21. so ji prinesli 137.000 K — ali naj za-ostanemo s pirhi t. 1. za tem častnim številom! Podvojimo, potrojimo svoje delovanje, potencirajmo svoj idealizem in poskusimo vzbuditi v mladini tako navdušenje. >ta bo uspeh letošnje zbirke sijajna manifestacija narodne misli, jugosloven-skega ponjsa — simbol našega popolnega duševnega edinstva. Ena država, en narod, ena misel — navdušenim bratom in sestram pa vezilo v dnevih vstajenja. Vpogled v delovanje naše ljubljenke mi potiska pero v roke, da kličem širom Slovenije: Na delo, da bo letošnja zbirka pir-liov veličastna epopeja narodnega idealizma, mogočen odmev naših misli, ki zro k Adriji, ki objemajo v ljubezni celokupno jugoslovensko ozemlje brez ozira na stra-tegične meje zahrbtne Italije. Od bistre Soče do Egejskega morja, od skrajnih mej slovenstva v beneški ravnini do Ti-moka in preko — ena volja, ena misel, ena želja, en cilj. Na delo v dosego istega. Temu cilju naš trud, naše delo! A. M.
—	Članicam »Društva učiteljic v Mariboru«, kakor vsem drugim tovarišicam! Na cvejrio nedeljo, t. j. 9. aprila, priredi Narodni Ženski Savez po vsej Sloveniji daritveni dan v prid dečjega doma, ki se ima staviti v Ljubljani. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naših močeh, da bode imel ta dan v prid osirotele dece naše Slovenije, kar najlepši uspeh. Potrebna bode agitacija v šoli, potrebna v prijateljskih in znanih krogih, potrebna sploh med ljudstvom. Mnogokrat se, zlasti na deželj. takšne zbirke sploh prezro. Nikogar ni, ki bi za nje zainteresiral tudi nriprosto liudstvo. katero pa je večkrat
; boli darežljivo, nego meščanstvo. Tova-rišice! Naj bi v kraju, kjer delujemo, ne bilo matere, deklei. ki bi se temu dnevu ne odzvale vsaj z l dinarjem! To skrb prevzamemo, kaj ne? Zato puščico v roke ta dan in ven. med naše ljudstvo! Če ie bila kdai kakšna zbirka uspešna, ta mora biti! — Poarobneja poročila prineso g itak oklici in listi. Društvo prosi, da gospe in gospodične tovarišice takoj po zbirki poročajo o nje uspehu (v vseh krajih) na naše tajništvo v Maribor, kajti nujno potrebno ie, da imamo delovanje naših članic in vseh drugih tovarišic v evidenci. Dalie prosimo vse gospe in gospodične zastopnice našega društva, da nam pošljejo seznam dosedaj priglašenih članic. Zborovanje društva se bo vršilo takoj, ko se vrneio pravila. Že sedaj Vas prosimo in vabimo, da se ga udeležite v prav obilnem številu. — Odbor.
—	Obrtna razstava v Celju 12.—22. avgusta 1922. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno razstavo v Celju lepo napredujejo: Pred vsem ie zasiguranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici »Sokola« in na dvorišču. Poslopje je, kakor znano, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki in svetli, kakor nalašč za razstavne namene. Odbor, je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarji. Tri fa.jbolja dela. ki so dobila nagrado, se te dni razstavijo ori Goričar-Leskošeku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red 111 se v prihodnjih dneh z prijavnicami Vred razpošlje. Udeležbo na razstavi je prijaviti do 1. maia 1922. Razstave se 'ahko udeležijo obrtniki, industrijalci in ir'<ovci v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi 12 cele naše države.

»Ljubljanski Zvon« nam je priredil dne 13. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« prav lepo uspeli koncert jugoslovanskih narodnih pesmi. Na vzporedu je bilo 12 moških in 14 mešanih zborov, operna solista, ga. Thierry-Kavčnikova in g. Kovač oa sta vzorno in mojstrsko izvajala vsak_ po tri solospeze s spremlje-vaniem klavirja (kapelnik Neffat). Skoraj je bil ta vzpored prebogat za en večer, sai .ie trajal vkljub razmerno kratkim pav-zam od 1/49. do %11. ure zvečer.
G. Zorko Prelovec je agilen, vztrajen oevovodja, ki s pravim pevskim razumom vodi Zvonaše vedno navzgor, vedno bližje dovršenosti. Njegov nastop je miren in resen, pevci in pevke so se — dobro disciplinirani — odlikovali po preciznem izvajanju pesmi. Vsestransko razveseljiv napredek! Občinstvo je izražalo zasluženo pohvalo z živahnim aplavzom. Dvorana ie bila polna.
—	Za Gradišnikov spomenik ie darovalo učiteljstvo vranske šole 85 Din, in sicer: I. Kramar 25 Din, M. Vudler, A. Zeleznik. M. Kramar, I. Svetina, M. Kar-ba po 10 Din. I. Urek 5 Din. Učiteljsko društvo za laški okraj pa 200 Din, skupaj 285 Din.
—	Dom in šola. (Dopis.) Na zadnjem shodu »Preroda« v Unionski dvorani se ie očitalo staršem, da ne iščemo stika s šolo. Ta očitek je bil vsaj deloma opravičen. Gotovo želi marsikateri oče, marsikatera mati govoriti z učiteljem. Ne vemo pa, ie li učitelj zadovoljen, če ga nadlegujemo. Potrebno pa je. da starši čujeio obiektivno sodbo o svojih otrokih. Matere dostikrat ne vidijo napake svojih ljubljenčkov, ali jih olepšavajo in zagovarjajo. Učitelj jim še le odkrije prave vrlirv: in hibe ter iim svetuje, kako postopati, da podpirajo šolo. Saj dom mora sodelovati s šolo. če naj naši otroci uspevajo telesno in duševno. Starši prosimo tedaj merodajne faktorje, naj nam povedo kda.i in kolikokrat nam je dovoljeno oglasiti se pri gg. učiteljih, da dobimo natančne in odkritosrčne, a tudi dobrohotne informacije o svoji deci.
—	Prepoved kajenja učiteljem — otrokom ne! (Dopis.) Čitam, da je višji š. svet pričel boj zoper nikotin tam, kjer je najmanj potreben — pri učiteljstvu. Torej ob poldanski pavzi, če bom hotel pušiti, bom moral — v stranišče, kakor 14 leten študent, če nimam v šoli stanovanja, do-čim bodo naši rudarski otroci brezskrbno pripušili tik do šole, saj so dobili cigareto od očeta, ali strica!!! Ljudje božji, ali nimate drugega dela. Izposlujte zakon, da je vsakdo kaznovan, ki da 16 letnemu pobu tobak, otroku pa batino, to je rešitev, kakor isto velja tudi za alkohol. Spreob-račati hočejo ljudi, ki pijejo že 40, 50 let, otrokom pa puste pohajati gostilne! — Učitelj, ki je že do smrti sit teh novotarij.
—	Opozarjamo na razpravo o pouku ženskih ročnih del in o gospodinjskem pouku sploh, ki io pričnemo priobčevati v »Vestniku učit. žen. roč. del«.
—	Člane Ljubljanskega učiteljskega društva, ki so ostali na dolgu za preteklo leto, poživlja društveni blagajnik, da poravnajo svoje zastanke o priliki izplačila novih draginjskih doklad prve dni prihod-niega meseca. Zavedajo naj se. da ima društvo svoje obveznosti napram UJU in da ie skrajni čas. da izpolnijo tudi oni svoje dolžnost; napram okr. društvu. V prihodnjih dneh bodo prejeli položnice z natančnim računom in apelom na stanovsko zavednost. Nai bi ne ostal ta zadnji opomin glas vpijočega v puščavi! — Tudi drugim članom (članicam), ki še niso za letos ničesar vplačali(-e) v društveno blagajno, bodi 1. dan prihodnjega meseca toplo priporočen!
—pl Poročila se ie šolska voditeljica na Kaplji, okr. Marenberg, tov. g. Marija Vučnik z orožniškim podnarednikom Robertom Sadnekom. Bilo srečno!
Vestnik za učiteljiščnike
—u Mariborski učiteljski naraščaj deluje sicer tiho in v širši javnosti skoro ne-opaženo, a tembolj pridno in smotreno. To delo na izpolnitvi lastne naobrazbe naših prihodnjih tovarišev in tovarišic je treba še posebe povdarjati, ker se ravno dandanes čujejo tako pogosto pritožbe, da sedanja učeča se mladina nima smisla dovolj niti za študij, še manj pa za kako drugo resno delo razen za zabavo, ples, pijačo in šport. Zato je umestno, da vsaj učiteljstvo izve od časa do časa nekoliko o gibanju teh mladih ljudi, ki bodo deloma že po nekaterih mesecih stopili v naše vrste.
Moški in ženski učiteljski naraščaj delujeta lepo složno in vzajemno. Prav je, da tovarištvo vzklije že v tej dobi. Včasih
ni bilo tako, kar je pozneje škodilo marsikomu izmed nas.
Naraščaj ima svojo lastno knjižnico, skoro redno vsak teden ima medsebojna predavanja. Razen tega skrbi odsek ma-ribor. uč. društva pod vodstvom t. Kožuha za predavanja po učiteljstvu, ki imajo namen seznanjati naraščaj z delom in težavami v bodočem poklicu. Takih predavanj je bilo do sedaj — če se ne motim — pet. Poleg vsega tega pa je priredil naraščaj sam iz svoje lastne iniciative tri večje interne prireditve in sicer »Rapallo«, Gregorčičevo slavnost in 4. marca nekako akademijo. Teli prireditev se je udeležil razun velikega števila učiteljiščnikov in učiteljiščnic tudi profesorski zbor, mestne učiteljstvo in pa nekateri starši.
Vse te prireditve so lepo uspele. Kdor se je udeležil ene, je gotovo prišel tudi k drugi. Akademija je obsegala: deklamaci-je (avtorica učiteljiščnica), moške zbore, orhesttalne in klavirske točke, samospeve in dvospeve. Nad vse so ugajali dvo-spevi in pa trio za gosli, harmoniko in čelo. S tem pa nikakor nočem trditi, da so bile druge točke — slabe. Pokazalo se je, da jo med našimi mladimi tovariši in to-varišicami precej talentov in — česar ne smemo pozabiti — tudi pridnosti. Pri akademiji se je pobiralo prostovoljne prispevke za knjižnico ter se nabralo nad 1000 kron.
Pohvalno ie treba omeniti tudi g. ravnatelja Pirca, ki omogoča in podpira stremljenja učiteljskega naraščaja in ume združiti strogost z dobroto, disciplinarno pokorščino s svobodo.	—ski.
Vestnik učit. ženskih ročnih del.
»ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITELJICE«.
(Piše: R. S.)
Klicu po reformi pouka v ženskih ročnih delih se pridruži brezdvomno vse učiteljstvo.
j Rešitev te naloge pa ni tako jedno-! stavna kakor se vidi na prvi mah. Pisa-, teljica članka z gorenjim naslovom nas , stavi pred odločitev: ali naj goji osnovna ! šola ročno delo za luksus, ali pa za prak-| tično življenje in povzdigo narodnega gospodarstva.
Samo ob sebi je umevno, da ne more naša šola izgubljati časa za luksus — mislim tudi, da tega do sedaj ni delala. Dolžnost nas učiteljic pa je preudariti in najti pot po kateri bi bilo najbolje koristiti narodnemu gospodarstvu s poučevanjem ženskih ročnih del.
Ročno delo je bilo od začetka kulturnega razvoja posameznih narodov panoga domačega opravka. Predle, spletale. tkale in vezale nakite obleki in preprogam so žene že tisočletja pred šteto dobo. S kulturo se je razvijalo tudi ročno delo naroda. A šele v 18. veku se je začelo tudi na šolah gojiti ročno delo. Šole so bile zasebne in posebne za ta predmet. Pouk je bil individualen. Učitelji so učili tehnike dotičnega ročnega dela kakor rokodelstvo — bili so lahko nepismeni.
Komensky, Locke, Francke, Pesta-I Iozzi, Wehrli v Švici, Kindermann na češkem i. dr. še so spoznali vzgojni moment ročnega dela. Po zaslugi teh mož je našlo ročno delo vstop med ljudsko-šolske predmete začetkom 19. veka. Švica je proglasila tozadevni zakon 1. 1835. Njej so sledile druge države. V Sloveniji (Hrvatski) se je uvedlo z avstrijskim šolskim zakonom 1869. žensko ročno delo v ljudsko šolo kot obvezen predmet. S proglasom šolskega zakona so se ustvarile po evropskih državah nove smernice za poučevanje ročnega dela. Tu se začne zgodovina metode ženskih ročnih del.
Začelo se je učiti v razredih skupno, na podlagi razlage in umevanja. ne več z roke v roko. Rozalija Schallenfeld je izdala 1857. v Berlinu prvo knjigo o metodi pouka v ženskih ročnih delih na ljudskih šolah. Spisalo se je potem mnogo knjig. Naše kraje je obvladala metoda Hillardt - Slenzingerjeve. Dobili smo Slovenci tudi svojo knjigo — po vzoru Hil-lardt-Slenzinger. V tej dobi se je izpre-menila metoda nemških učiteljic v toliko, da se je stavilo mesto pletenja kvačkanje na najnižjo stopnjo, t. j. v drugo šolsko leto. To je pomenilo znaten napredek v metodi, zbližanje h koncentraciji ljudsko-šolskih učnih predmetov. Metoda in uvrstitev posameznih tehnik v ljudskošolski pouk je bila vse hvale vredna. Veliko škodo je trpelo naše narodno ročno delo, ko je 1888. leta avstrijsko ministrstvo prepovedalo učiti na učiteljiščih vezenje, ter zaukazalo baviti se bolj s prikrojeva-njem. Bila sem vzgojena po tej metodi.
Izurila sem se sama, na podlagi v osemletni šolski dobi pridobljenih znanosti toliko, da v moji hiši ni krpe, ne koščeka perila ali obleke, katero bi bila druga roka izdelala nego moja. Vsako tehniko v Evropi običajnih ročnih del sem poskusila in znaten del mojega perila je moje preje. To povem v zagovor metode, ki je bila do sedaj obvezna za naše kraje, a dostavim: vse moje učiteljice so bile visoko naobražene.
Časi se spreminjajo. Stroji nadomeščajo počasno ročno delo. Vse hiti, drvi, nima časa, čas postaja vedno bolj drag. Ročno delo nima več tiste vrednosti, ker ni mogoče po njem na hiter način doseči gmotnega dobička. Ta sprememba razmer vsuje na ročno delo zaničevanje, ga zavrže pozabivši, da so Komensky, Pe-stalozzi, Frobl itd. in v najnovejši dobi vsi najboljši pedagogi nazvali ročno delo vzgojno sredstvo. Ono vzgaja vzajemno z drugimi disciplinami osnovne šole otroka, mu krepi voljo k vztrajnemu delu, mu veča zmožnost posveti se po izstopu iz šole kateremukoli poklicu.
(Dalje prihodnjič.)
Naše narodno prosvetno delo.
Šolske ljudske knjižnice.
—pk Na Gorici pri Mozirju je »Javna narodna knjižnica« ki šteje 719 slovenskih in hrvaških knjig, ki se pridno čitajo. Knjižnico ie ustanovil tov. R. Kna-flič. Knjižnica za šolarje ima pa 81 knjig; tudi je posebej knjižnica za učiteljstvo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Iz Dragatuša. Tudi pri nas smo se celo zimo mailjivo pripravljali za šo-larsko veselico, ki je na pustno nedeljo res lepo uspela. Šolska soba je bila nabito polna, in čeravno je bil spored precej obsežen, vendar se je zdelo občinstvu, da ie prehitro končal. Z učenci in učenkami so bile tu pa tam težave, ker so otroci prvič nastopili, vendar so večinoma vsi Drav dobro izvedli svoje uloge. Na sporedu je bila dvodejanka »Teta iz Amerike«, katero so otroci nepričakovano lepo izvajali; poleg »Zamorčkov«, ter raznih drugih leno uspelih deklamacij — med katerimi ie bila pesem »Narodna noša« — deklamovana od dečka in deklice v belokranjski narodni noši — kaj ljubka — ie občinstvo z največjo pozornostjo sledilo Zupančičevemu »Razgovoru«. Pa ni čuda, saj ie poslušalo pesem rojaka — domačina! Šolarska knjižnica pa ie pridobila od te veselice več kakor 800 K.
Naša gospodarska, organizacija.
—g Članarina in darila za učiteljski I konvikt: Gospa Ivana Majer-Hromčeva, | učiteljica ori D. M. v Polju, namesto cve-tia na krsto blagopokojne gospe Fanči i Jelenčeve Din 25. Hvala!
—g. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani naznanja, da bo imelo svoj občni zbor za poslovni leti 1920. in 1921. dne 12. aprila 1922. ob pol 10. uri v »Učiteljski tiskarni« z običajnim vzporedom.
Naša kulturna organizacija.
—ko Publikacije Slovenske Šolske Matice za 1. 1921 so se začele pravkar razpošiljati p. n. gg. poverjenikom. Poštne stroške, ki se povzemo. blagovoli vsak poverjenik iztirjati od članov svojega poverjeniškega okraja. Štev. 619.
—ko Društvo »Narodna Šola« naznanja. da bo občni zbor dne 12. aprila 1922 ob 9. uri v Učiteljski tiskarni z običajnim dnevnim redom.
Iz naše organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
Seia odseka za glavno redakcijo našega stališča k načrtu šolskega zakona
se vrši o velikonočnih počitnicah. Člani odseka, določeni na zadnji seji ožjega sosveta so: Dimnik Ivan, Dostal Rudolf, Flerč Pavel, Gangl Engelbert. Grum Rado, Hude Drago. Jedrlinič Tomo, Lapajne Josip, Lesica Giuro. Plesničar Pavel in Waschtetova lika. — Odsekovi člani naj se v (dob i jo v gradivo, da bo možno do-| bro in točno predelati načrt.
UJU poverjeništvo Ljubljana.
Slev. 12.
Društvene vesti.
4- RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 5. aprila (sreda) ob 10. uri v Podnartu. Obed je na vsak način prijaviti šolskemu vodstvu v Ovšišah.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARENBERŠKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 6. aprila t. 1. ob pol 9. uri v šoli v Marenbergu. Dnevni red: 1. Podavanje tov. Iv. Muršeca o telovadbi: »Redovne in proste vaje na osnovni šoli s praktičnim nastopom učencev.« 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Določitev članarine za leto 1^22. 5. Nasveti in želje. Udeležba je za vse člane obvezna! Odsotnost je opravičiti!
4- Z OBČNEGA ZBORA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MEŽIŠKO DOLINO — DNE 4. t. m. NA PREVALJAH, V svojem poročilu je predsednik ugotovil, da je naše društvo eno najdelavnejših učiteljskih društev. Zborovalo je redno vsak mesec in obravnavala so se tako stanovska kot pedagoška in narodno kulturna vprašanja. Mnogo dela je opravil tudi odbor. V društvu je vladal duh strpnosti in načelo nadstrankarstva — zato so tudi vsi učitelji in učiteljice od prvega do zadnjega organizirani v našem društvu in v njem vlada lepa sloga. — Marsikaj je zaposljevalo naše sile in nas odvajalo od pozitivnega dela, kar bi bilo lahko izostalo, ako bi bile šolske razmere v kraju bolj konsolidirane. — Zadeva Moderndorfer se razvija povoljno v našem smislu. Naše prizadevanje v zadevi uvrstitve Mežiške doline v višji krajevni plačilni razred žalibog dosedaj ni imelo uspeha. Postopanje pri uvrščanju nas je globoko ozlovoljilo. — Debata, ki je sledila poročilu, je podala nerazveseljivo sliko razmer, v katerih mora učiteljstvo v naši dolini delovati. Povsod so na delu sile, ki tajno in očitno rovarijo proti uči-teljstvu kot nositelju državne misli. Za-slombe nikjer in nasprotniki vedno drz-neiši. V sredstvih so malo izbirčni in celo mladino hujskajo proti nam. Eno spoznanje se nam je rodilo iz vseh teh opazovanj in izkušenj. Z majhnimi sredstvi ne pridemo zlu do živega. Treba združenja vseli poštenih elementov, vseh. ki se hočejo posvetiti v-zgoji naroda brez sebičnih namenov, treba koncentracije naših sil, treba nam samokritike, treba programa-tičnega dela na trdni in jasni idejni osnovi. Ne trosimo in cepimo več svojih sil, ampak uporabljajmo jih čim plodnejše in ekonomičneje, vse usmerjeno na en cilj. Skrbimo, da nas prihajajoči kritični časi ne najdejo nepripravljene in da nam destruktivne sile ne zrastejo preko glave! Organizacija vseh pozitivnih delavcev za pravo kulturno in narodno vzgojno delo — to bodi najresnejša naloga, ki se ji posveti učiteljstvo poleg svojega šolskega dela v tekočem letu. V tem smislu so že tudi pripravljeni razni predlogi in referati. Perečemu vprašanju bodočih šolskih zakonov na ljubo smo morali zapostaviti to tako važno vprašanje.
Že predzadnje zborovanje je bilo vse posvečeno razpravljanju o zakonskem načrtu o osnovnih šolah. Največ se je v tem oziru seve delalo v odboru. Naše društvo je naročilo vso nam dostopno zadevno literaturo in delo razdelilo med referente. Predloge glede osnovne šole smo poslali posebnemu odseku, ki se je ustvaril pri poverjeništvu v Ljubljani. Smero-datno za naše stališče napram zakonskim načrtom je naše stremljenje, da se prilagodi naše šolstvo posebnim razmeram naše države kot izrazito agrarne države z obilico nižje organiziranih šol.
Na občnem zboru je podal tov. M. m-struktiven referat o našem srednjem in drugem šolstvu in njega bodočem ustroju ter zlasti tudi o bodočem izobraževali-šču za ljudskošolsko učiteljstvo. Primerjal je vedno naše zahteve z reiormami, ki so se izvedle v najnaprednejših sosednih državah in zavračal neresen način argumentacije nasprotnikov reforme. Po živahni debati so bile sprejete spodajšnje teze.
Tov. Košir je poročal o ustanovitvi okraj, učiteljske knjižnice in dal navodila in nasvete o njeni uporabi. Knjižnica že šteje 382 knjig, med njimi knjif -edkosti, veliko knjig o sadjereji in vrtnarstvu. Mnogo se je razpravljalo glede virov za nabavo novih knjig.
Na tov. Močnika kot na našega zastopnika v okr. šol. svetu so bile stavljene razne interpelacije glede delovanja te korporacije. Tov. Močnik je zagovarjal svoje postopanje, podal razna pojasnila in končno izjavil, da odloži svoj mandat, ker se mu ne zdi umestno, da je mandat predsed. društva in zastopnika v okr. š. svetu poverjen eni in isti osebi.
Mimo drugega omenjamo še sklep, da vloži društvo proti nekemu listu, ki je
pavšalno blatil učiteljstvo, sodnijsko tožbo.
Volitve novega odbora so imele sledeči uspeh: predsednik: Peter Močnik,
odborniki: Ignac Mlačnik, Vinko Moderndorfer, Ludevit Komar, Janko Gačnik, Lizika Kertova, namestniki: Alojzija Vre-čekova, Adolf Sokol, Ivo Kuraš.
Rezolucije, sprejete na občnem zboru učiteljskega društva za Mežiško dolino dne 4. III. 1922.
1.	Izhodišče za vsako preureditev in reforme šolstva mora biti načelo, da stoj vse šolstvo v službi naroda in države, nju lasti in veličine in imej pred očmi vedno korist celote, bodi da potem podaja elementarno ali strokovno znanje, ali se posveča znanstvenemu delu in izobraževanju.
2.	Zato moramo z vsem povdarkom zahtevati, da se ureiui in preurejuj naše šolstvo po enotnih vidikih in načelih od otroškega vrtca do univerze, da predstavljaj naše bodoče šolstvo pri vsej za-željeni raznolikosti in razvojni svobodi neko organsko enoto tako po duhu, idejni osnovi in sorodnosti izobraževalne materije, kakor po svoji organizaciji, ustvarjajoči prilike in možnosti, da postane lahko vsak nadarjenec deležen boljše izobrazbe, da se vsak talent lahko razvije v smeri, ki mu je najbolj prikladna in da bo vsakomur vedno odprta pripravna pot do najpopolnejšega izobraževališča.
3.	V tem smislu smatramo vprašanje bodočih šolskih zakonov kot zadevo celega naroda in jasno nam je, da se morajo prej sporazumno z zastopniki vseh šol in z vsemi zainteresovanimi prosvetnimi in drugimi faktorji določiti enotni pravci za izgradnjo vsega šolstva preden se prepusti strokovnjakom podrobnejše delo.
4.	Zato odločno odklanjamo insinua-ciio. da spada v naš d^lokro«? samo obravnava zakona o osnovnih šolah in protestiramo proti temu. da se smatra vprašanje ureditve tkzv. srednjega in drugega šolstva kot izključna zadeva ožjega kroga strokovnjakov in se ne da širšemu krogu interesentov prilike za upogled v zakonske načrte.
5.	Ugotavljamo, da so slabe posledice tega postopanja očividne, ker se je dosedanja debata v časopisju omejevala zgolj na načelni zagovor oz. odklonitev zakonskega načrta in ni rodila niti ene plodne misli, pač pa pokazala pri nekaterih zagovornikih sedanjega sistema silno tesno-srčno pojmovanje problema.
6.Izjavljamo se za tkzv. enotno nižjo srednjo šolo in odobravamo stališče naših zastopnikov pri zadevnem glasovanju v višjem šolskem svetu. Smo za ta šolski preustroj iz najtehtnejših narodno kulturnih, pedagoških in socialnih razlogov, iz razlogov, ki so bili merodajni za slične, a dalekosežne reforme v najkulturnejših državah kakršne so n. pr. nordijske, kakršna je n. pr. Švica) in tudi iz ozirov na naše posebne razmere. To stališče se ne dotika stališča posameznika napram tkzv. humanistični izobrazbi, koje najuglednejši prijatelji so, kakor n. pr. vidimo pri sosednih Nemcih, dostikrat vneti zagovorniki reforme humanistične gimnazije.
7.	Hkrati izjavljamo, da smo načelno proti predalekosežni otesnitvi razvojnih možnosti in proti pretirani unifikaciji šolstva, dopuščajoči samo en tip brez možnih modifikacij, ustrezajočih gotovim utemeljenim zahtevam in resničnim potrebam.
8.	Napram očitanju nekompetentno-sti v tem vprašanju izražamo svoje mnenje, da izvira ta očitek zgolj iz ignorance, ker so se v vseh naprednih državah reševala načelna šolska vprašanja od vseh šolnikov skupno in vzajemno ter opozarjamo na tem mestu samo na dejstvo, da segajo nižji razredi srednjih šol globoko v dobo splošne šolske obveznosti in se že zato ne da osnovno šolstvo organično ločiti od drugega šolstva.
9.	Izražamo svoje prepričanje, da se moramo pri reorganizaciji našega šolstva posebno ozirati na to, da postanejo vse šole čim bolj dostopne kmetskemu narodu — iz razlogov, ki jih ni treba navajati. Enotna nižja srednja šola pomeni v tem oziru napredek, a ne zadostuje. Baš ta ozir je bil eden najmerodajnejših, da se je v najnaprednejših državah srednje šolstvo zgradilo na osnovi šest do devetletnega obligatornega obiska osnovne šole in se je kot posledica tega skrajšala študijska doba na srednji šoli. Isti oziri veljajo za našo izrazito agrarno državo. Zato se izrekamo za to, da bi prestopali učenci šele po dovršenem petem ali šestem letu osnovne šole v srednjo šolo in bi se ta na svoji nižji stopnji skrčila za en razred. Zagovarjati bi se dal tudi poseben tip srednje šole z reduciranim številom razredov (recimo s šestimi razredi), kamor bi prestopali starejši, zrelejši učenci, ki so dovršili kako višje organizi-
rano ljudsko šolo ali so se doma pripravili za študij na srednji šoli. Končno bi bilo tudi umestno, da se meščanske šole, ustanovljene v vsakem sodnijskem okraju, uredijo tako, da bi služile razen svoji prvotni nalogi tudi pripravi učencev za vstop v višjo srednjo šolo.
10.	Smatramo kot konsekvenco načela o enotnosti vsega šolstva, da se učiteljstvo vseh šol kot nositelj vsake reforme po svoji izobrazbi vedno bolj zbližuje in prepričani smo, da je vprašanje boljše izobrazbe 'Učiteljstva osnovnih šol eno najvažnejših šolskih vprašanj. Sedanja učiteljišča smatramo kot nepripravna za poglobljeno splošno in strokovno izobrazbo učiteljstva in nobeni oziri ne morejo biti dovolj tehtni, da bi popustili od svoje zahteve, ki je danes zahteva vsega naprednega učiteljstva kulturnih držav, da si pridobi učitelj svojo strokovno izobrazbo po dovršeni srednji šoli na višjem iz-obraževališču akademskega značaja, Baš učitelj v samotnem selu — poleg duhovnika navadno edini izobraženec in duševni vodja naroda- —- rabi širšo in globjo splošno in strokovno izobrazbo in omalovaževanje tega vprašanja je omalovaževanje izobrazbe široke mase našega kmetskega naroda.
11.	Da se zajamči vsemu šolstvu zahtevana enotnost, se naj podredijo vse kategorije šol enemu in istemu ministrstvu t. j, ministrstvu prosvete.
12.	Pričakujemo od UJU, da si bo znalo v vseh načelnih zadevah zasigurati primeren vpliv na sestavo zakonskih načrtov vseh kategorij šolstva, tako meščanskega, srednješolskega, kakor strokovnega in nadaljevalnega, tako glede iz-obraževališč za žensko mladino kakor — in to še posebno — za ljudskošolsko učiteljstvo.
13.	Nadejamo se, da nas bodo vsi či-nitelji, ki se čutijo poklicane zastopati kmetske interese, podpirali v našem stremljenju po prilagojenju vsega šolstva potrebam široke mase kmetskega naroda.
+ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. marca v Rogatcu. V uvodnih besedah prosi predsednik odbornike, naj ga podpi-raio v njegovem delovanju. Nato se sprejme predlo? predsednika, naj plačajo neprisotni. ki se ne opravičijo. 5 Din. za bloke učiteljskega konvikta. Tovariš Volav-še,k predlaga, naj zborovanjem prisostvuje samo učiteljstvo vseh kategorij : aktivno, upokojeno in naraščaj; goste naj se popolnoma i^kliuči. Po živahni debati je predlog pri glasovanju propadel. Nadalje predlaga tovariš Volavšek, da naj se pri nabiranju velikonočnih pirhov za Jugoslo-vensko Matico ne eksnonira učiteljev; otroci nai sami tekmujejo med seboj v nabiranju. Sprejeto. Enako se sprejme predlog tovariša Korbarja, da naj se vrše zborovanja ob sobotah ali sredah, ne oa ob uka prostih dnevih. Glede redakcije Ra-dojevičevega šolskega zakona se ie poslala že preje, pravočasno brzojavka na pristojno mesto. Zapisnikar tovariš Verk predlaga, naj se nakupi knjigo za vpisava-n'e zapisnikov. Za prihodnje zborovanje se bo naprosilo g. Črriagoja, da bo predaval. Zborovalo se bo junija na Slatini. Radi prepičlo odmerjenega časa odpade predavanje predsednika.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—	Z. v. p, V. P.; A. O.: Prosimo za nadaljevanje enako stvarno kot je vpo-slano poročilo.
—	Br. Žemljic: Obrnil si se na napačno adreso, ker naše uredništvo nima nikakega opravka z upravo navedenega lista. Vzrok zamude je bil pa objavljen tudi s strani uprave v našem listu, zato ostrin tvojih besed ne moremo vzeti na znanje. — J. D.
—	Učit. žen. roč. del: Za sedaj bomo priobčevali navedeno razpravo.
—	Učit. društvo za Mež. dolino. Tov,
P. M.: Poročilo smo oddali že za zadnjo štev. takoj v tisk in ie bilo tudi postavljeno. le zatadi velike obširnosti je moralo izostati — kakor enako več drugih poročil — in ne vidimo zato potrebe omenjene namere se obračati do drugih listov. Društvene zadeve, kakor vse drugo, uvršča v list uredništvo, ki radevolje upošteva tudi vse urgence.
—	Izostalo gradivo. Zaradi poročila o seji viš. šol. sveta in tabele o drag. do-kladah smo morali izpustiti priobčitev zakona o drag. dokladah in nekaj drugega gradiva.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskana« v Ljubljani.
RAZPIS NADUČITELJSKIH IN UČITELJSKIH SLUŽB.
Na osnovnih šolah krškega okraja se vsled ukaza viš. šol. sveta z dne 3. III. 1922 št. 2920 razpisujejo nastopne nad-učiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev.
Tek. štev.		Služba		Število		Služba aaj se razpiše		Prosto stanovanje |	Ali se dobi « krajo brana	
	Službeni kraj	nadučiteljska oz. roditeljska	učiteljska	prestopnih razredov	vzporednic	za moške	za ženske			
									hrana	dostojno stanovanje
t	Boštanj	_	1	4	__	1	-	_	1	1
2	Bušeča vas	—	1	2	1	—	1	—	—	1
3	Cerklje	—	1	5	3	1	—	—	1	1
4	Čadreže	1	—	1	—	1	—	_».	1	1
5	Čatež	1		3		1		1	1	—
6	Črneča vas	1	—	1	—	1	—	1	—	—
7	Dobovec	1	—	1	-	1	—	• 1	—	—
8	St. Jani	—	1	5	3	1	—	—,	1	1
9	Št Jernej	—	1	5	4	1	—	—	1	1
10	Kal	1	—	2	4	1	—	1	—	—
11	Kostanjevica	—•	1	5		1	—	—	1	1
12	Leskovec	—	1	6	1	1	—	—	—'	1
13	Mokronog	—	1	8	—	t	—	—	1	1
14	Radeče	—	1	8	—	1	--	—	1	1
15	Raka	—,	1	5	3	1	—	—	1	1
16	Št Ru lift	—	1	5	1	—	1	—	1	1
17	Svibno	_	1	2	_	_	1	—	—	1
18	Šmarjeta	—	1	3	1	—	1	—	1	1
18	Trebelno	1	—	3	1	1	—	1	—*	1
20	Vel. Dol na	—	1	5	—	1	—	—	—	—
21	Zamesko	1	—	1	—	1	—	1	~*	—
Pravilno opremljene prošnje je vlagati do dne 10. IV. 1922 po predpisani službeni poti.
Okraini šolski svet v Krškem. 10. marca 1922
Predsednik: Svetec, s. r.
Štev. 1096 o. š. sv.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 4. marca 1922, št. 3025, se razpisujejo nastopne nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev:
1.	Na dvojezični dvorazredni osnovni šoli v Livoldu mesto nadučitelja.
2.	Na slovenski dvorazredni osnovni šoli v Strugah mesto nadučitelja.
3.	Na dvojezični dvorazredni osnovni šoli v Štalcarjlh mesto nadučiteija.
Na vseh treh šolah ima nadučitelj prosto stanovanje. Ker pa hrane n; lahko vedno dobiti, se priporočajo ta mesta v prvi vrsti oženjenim učiteljem.
4.	Na slovenski šestrazredni osnovni šoli v Velikih Laščah mesto učitelja. Stanovanje in hrano dobi tudi samec.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do
31. marca 1922. po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kočevju, dne 12. marca 1922.
Predsednik: Dr. Fr. Ogrin, 1. r.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene
Mirni Grčar-Likarjeve,
učiteljice
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej izrekamo zahvalo vsem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti, združenima pevskima zboroma ljubljanskega učiteljstva in onemu Gospodarskega prosvetnega društva za šentjakobski okraj, zastopnikom učiteljstva iz krškega okraja, Barjanom in vsem znancem in prijateljem. V Ljubljani, 21. marca 1922.
Žalujoči ostali.
"•• ' - -:'• 'j