ï®
Im Ir-
■co •in ici "o
90,6 95,1 95r9 INJ
Oživljena »storija« vabi v Fidov gaj
Št. 57/Leto 67/Celje, 20. julij 2012/Cena 1,50 EUR
Tednikova dovolilnica: Jožica, hitro na oder!
JELOVICA
HIŠE OKNA
finima ©Dana
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549
trgovina.celje@jelovica.si
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
wk m	v	■ ■ ■ ■
Nov cas, novi izzivi
Mestna plaža v Celju letos živi z družinami z majhnimi otroki. Prireditve za malčke in njihove starše se kar vrstijo, dovolj časa pa ostaja tudi za sproščeno igro in užitke v senčnem zavetju drevesnih krošenj. A kaj, ko tudi te malčke do prvih resnejših soočanj z življenjem loči le še nekaj nihajev gugalnice. Čez leta jih bomo morda našli med iskalci sreče, maturanti, ki se te dni vpisujejo na študij. Skupaj z njimi smo ugotavljali, da na srečo nov čas prinaša tudi nove priložnosti. Zato le pogumno na pot!
»Pufi« čez občinske meje

Garantovci pahnjeni v
revščino
Dobje: S fotoaparatom po lovsko trofejo
Hop po braslovških parcelah

Celje potrebuje zdravnike, na ministrstvu pa so nemi

Traktorski dedek za spomin in nostalgijo
Največ gorskih nesreč med sestopom
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
IVANA STAMEJCIC
UVODNIK
Odprta vrata
V življenju nam odprta vrata v glavnem pomenijo sinonim za nove priložnosti, izzive in izkušnje. Vse je pred nami, čaka nas dobesedno na dosegu rok, smo verjeli, ko smo bili mladi. In sama sodim v generacijo, ko je tako tudi res bilo.
Še vedno si namreč drznem trditi, da smo si vsaj rojeni po letu 1960 še lahko zgolj z lastno marljivostjo, voljo in iznajdljivostjo (z)gradili svet, v kakršnem smo si želeli živeti. Študij smo izbrali po lastnih nagnjenjih, zaposlitev smo dobili v poklicu, za katerega smo se izšolali. Če so nam starši na to pot postavili kakšno »oviro« v obliki počitniškega dela za tekočim trakom, v dolgočasni pisarni s kupi papirja ali tisti bolj zahtevni morda celo v klavnici ali na gradbišču, toliko bolje. Izpiti so bili opravljeni prej, diploma je bila v žepu hitreje. S »papirjem« se je zataknilo le pri tistih, ki s(m)o se po svoje preveč angažirali. Ki s(m)o že med študijem jeziček na tehtnici sami prevesili v prid delu in ne učenju. A to so bili časi, ko so službe čakale na mlade in ne tako kot zdaj, ko mladi čakajo, čakajo in čakajo na zaposlitev. Tisto »varno in zanesljivo«, čeprav se močno bojim, da takšnih pravzaprav ni več.
In s tem stanjem se soočajo današnje generacije. Leta so bila potrebna za preskok v miselnosti, da si je treba poklic izbirati tudi s ciljem, da ga boš nekoč lahko res opravljal in si z njim služil kruh. To je še kako značilno za Slovenijo, ki naj bi sicer veljala za učečo se družbo, a je leta gradila že svojo srednješolsko mrežo tako, kot da v realnem življenju ni nobenih potreb po rokodelskih spretnostih in obrtniških znanjih. Skoraj dobesedno imamo gimnazijo v vsaki slovenski vasi, na zavodu za zaposlovanje pa nepregledno dolge vrste diplomantov, za katere zaposlitev preprosto ni. Saj ne, da tudi dela ne bi bilo - a kaj, ko se to najde le v prekernih oblikah zaposlitve. Z njimi pa ni prave prihodnosti, ni možnosti, da se mlad človek postavi na lastne noge.
Te dni se na fakultete in visoke šole vpisuje generacija, ki je letos končala srednje šole. Da se jeziček pri izboru študija vse bolj nagiba k tehniki in naravoslovju, z zadovoljstvom ugotavljajo na ministrstvu, ravnatelji, ki so štiri leta spremljali dijake, pa svarijo: pri izboru poklica naj razum vseeno ne zaobide povsem srca. Človek lahko dobro opravlja le poklic, ki ga veseli, za katerega ima prava nagnjenja!
Odločitev, kaj so za svojo prihodnost izbrali letošnji maturanti, je bila sprejeta že marca. Tiste z opravljeno maturo te dni čaka le še vpis - in vsaj najboljših med njimi ne pesti skrb, ali bodo sprejeti ali ne. Vrata so jim zaenkrat še odprta. A tako kot stvari kažejo danes, le do konca študija. Da potem ta odprta vrata le ne bi pomenila zgolj to, da so postavljeni na prepih! Kajti res hudo je, če vse opraviš tako, kot je treba, kot se to pričakuje od tebe - potem pa izvisiš! In to na lastni koži čuti že vse preveč mladih!
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
« zasaditve « vzdrževanje vrtov % načrtovanje in svetovanje
< j

y

Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 CeLje I Mob.: +386 (0] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Ö	ô		s
□El	nmwmmwmmwm		
Nov čas, novi izzivi in priložnosti
Živimo v času, ki je bolj kot kadarkoli zaradi svoje nepredvidljivosti neprijazen do mladih. Tako lahko mlad človek uspešno konča srednješolsko izobraževanje, vestno opravi vse obveznosti na fakulteti in na koncu še diplomira z odliko, a to dandanes samo po sebi še ne pomeni veliko. Dosežena izobrazba namreč ni zagotovilo za zaposlitev, temveč je po besedah ravnateljev celjskih gimnazij le osnova za nadaljnji razvoj posameznikov.
Pred dobrim desetletjem se je veliko maturantov odločalo za študij na humanističnih fakultetah, ki zaradi svoje številčnosti in pomakanja delovnih mest v družboslovju ne nudijo mladim diplomantom dobrih možnosti za zaposlitev. A kot je izpostavil ravnatelj I. gimnazije v Celju Anton Šepetavc, v zadnjih letih na njihovi gimnaziji le opažajo zmanjševanje vpisov na družboslovne študije. Trudijo se namreč, da dijake med šolanjem usmerjajo na študije, ki so perspektivni tudi za zaposlitev in preživetje. »Ena najbolj tragičnih stvari v življenju je, da človek pet let študira in se trudi, potem pa težko oziroma nikoli ne najde zaposlitve v svojem poklicu,« meni Šepetavc, ki si v zadnjih letih prav zaradi tega še močneje prizadeva, da mlade z različnimi predavanji in drugimi oblikami svetovalnega dela usmerjajo v študije, ki nudijo večjo možnost zaposlitve. Tako se vsako leto več maturantov vpiše na študij medicine, informatike, različnih jezikov in drugih naravoslovnih strok. Vpisi na humanistične študije, ki so bili priljubljeni pred desetimi leti, so danes po njegovem mnenju v upadanju.
Anton Šepetavc: »Danes nobeno maturitetno spričevalo niti diploma ni zagotovilo, da bo človek lahko preživel v tem krutem svetu. Še vedno verjamem v moč znanja in v to, da imajo tisti, ki se izobražujejo v življenju, boljše možnosti, da uspejo. Brez truda, prizadevanja in delovnih navad tudi najboljši talenti ne uspejo.«
Tudi na Gimnaziji Celje - Center opažajo, da se zanimanje za humanistične študije v primerjavi z desetletjem nazaj zmanjšuje. Ravnatelj Igor Majerle meni, da je to posledica nezaposljivosti diplomantov. »Povprečen gimnazijec je dober na vseh področjih, zato je izbira študija odvisna le od usmeritve in motivacije,« še dodaja.
Na Celjskem je letos po spomladanskem roku 49 zlatih maturantov - največ, kar 30, jih je iz I. gimnazije v Celju.. Med njimi je tudi Matic Munda, ki je edini osvojil vseh možnih 34 točk in se mu je zato ravnatelj Anton Šepetavc ob čestitkah za uspeh še posebej zahvalil za uspešno delo.
Igor Majerle: »Mladi morajo verjeti vase in biti samozavestni. Prepričan sem, da bodo mlade generacije potegnile voz, ki mogoče v Sloveniji drvi navzdol, v drugo smer in da je pred vsemi nami svetla prihodnost.«
študiju. »Najuspešnejši bodo prav gotovo dobili zaposlitve na svojih fakultetah in raziskovalnih inštitutih. Danes je zelo pomembno, da je Evropa odprta za vse mlade. Študentje v višjih letnikih hodijo na izmenjave v tujino, kjer pridobijo poznanstva in možnosti za zaposlitev,« pove Majerle, ki je prepričan, da je ravno to velik izziv za sedanjo generacijo študentov. Meni, da imajo mladi danes veliko več priložnosti, kot so jih imeli mladi pred 30 leti v času Jugoslavije, ko je bilo težje potovati po Evropi in tudi znanje jezikov je bilo veliko slabše. Po njegovem imajo mladi danes vrata v svet odprta na stežaj, vendar je res, da zaposlitve v tujini slabijo slovenski intelektualni potencial.
Pripravljeni na menjave služb
Izbira poklica je zahtevna naloga, s katero se je treba soočiti že v najstniških letih. Na podlagi česa torej izbra-
ti svojo izobraževalno pot? Je dovolj upoštevati svoje želje in interese ali je bolje izbrati poklic, pri katerem ne bo težko dobiti službe? Ravnateljica Gimnazije Lava Marija Gubenšek Vezočnik mladim svetuje kombinacijo obojega. Po njenem mnenju je dobro izbrati poklic, ki v prihodnosti vendarle obeta službo, in ne poklica, kjer je že zdaj brezposelnost izjemno velika. Tako se bodo izognili temu, da njihovo prvo delovno mesto ne bo zavod za zaposlovanje. A hkrati
Marija Gubenšek Vezočnik: »Če gredo mladi študirat nekaj, kar jih ne veseli, verjetno ne bodo zadovoljni s svojim poklicem in ne bodo ne srečni ne uspešni. Delati je namreč treba 40 let ali še več.«
mladi vendarle ne smejo pozabiti na svoje interese. »Če gredo študirat nekaj, kar jih ne veseli, verjetno ne bodo zadovoljni s svojim poklicem in ne bodo ne srečni ne uspešni. Delati je namreč treba 40 let ali še več.« Pri tem poudarja, da morajo biti mlajše generacije pripravljene na menjavanje služb in celo poklicev, zaradi česar sta vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje nujna.
Fleksibilnejša delovna sila
Prihodnost si kuje vsak sam, osnova pa je uspeh pri
Poklici prihodnosti, ki bi mladim zagotovili delovna mesta, so odvisni od smeri, v katero se razvija družba. Zagotovo se razvija področje tehniških znanosti, saj v svetu čedalje bolj prevladuje potrošniška miselnost, prav tako se stara prebivalstvo, družba pa postaja vse bolj okoljsko naravnana. Prav na teh področjih nastaja tudi največ delovnih mest. Na področju tehnike je perspektiva v računalništvu, nanotehnologiji, farmaciji in zdravstvu; na področju varovanja okolja sprotno nastaja vedno več novih poklicev - nekateri so povezani s čistejšo proizvodno dejavnostjo, spet drugi z reciklažo odpadnih stvari in izkoriščanjem novih virov.
Poklici prihodnosti
Na zavodu za zaposlovanje v Celju še vedno opažajo največ brezposelnih iskalcev prve zaposlitve med tistimi, ki so dokončali družboslovne študije, in sicer komercialne dejavnosti in menedž-menta. Relativno malo se jih odloči za študije, ki so povezani s tehnično-naravoslov-nim znanjem. Delodajalci pa največ povprašujejo prav po teh kadrih. V povprečju so iskalci prve zaposlitve na zavodu za zaposlovanje prijavljeni 17 mesecev. »Statistika je eno in realnost drugo. Mnogi mladi zelo hitro najdejo zaposlitev, medtem ko jo drugi iščejo dlje časa. Odvisno je od posameznika, in sicer od njegovih znanj, izobrazbe in predvsem želje po tem, kaj želi delati,« pove direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, območne službe Celje Karmen Le-skošek. Nekateri mladi tako opravljajo drugačen poklic od tistega, za katerega so se izobrazili.
Na trgu dela je generacija, ki ima manj priložnosti za zaposlitev. Da jo najde, mora pokazati veliko več kot generacije pred njo. Razmišljati mora podjetniško in inovativno, nekateri pa se morajo po besedah Lesko-škove soočiti tudi s tem, da so se odločili za poklic, po katerem v tem trenutku ni povpraševanja. Tem svetuje, da se doizobrazijo oziroma se zaposlijo na drugem področju. Nikakor pa se ne smejo vdati v usodo. Časi, ko so ljudje dobili zaposlitev takoj, ko so končali izobraževanje, in bili do upokojitve na enem delovnem mestu, so po mnenju Leskoškove mimo.
ŠPELA OŽIR, ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
3
Žiga Kroflič
Iva Blaževič
Ana Škorjanc
Martina Škoberne
Maja Gamser
Matic Munda
Iskalci sreče pogumno na pot
Za večino v letošnji generaciji maturantov je prelomen življenjski mejnik že mimo. Kaj jih čaka zdaj, kako gledajo v prihodnost?
V Gimnaziji Velenje, kjer je šolanje letos končal 101 dijak, se je četici šestih zlatih maturantov, ki smo jih zapisali v torkovi številki NT, pridružila še Tadeja Sotlar, ki je lani na maturi dosegla 28 točk in se odločila za zviševanje - letos
Žiga Kroflič, 30 točk, I. gimnazija v Celju: »Kljub temu, da sem se trudil in učil, odličnega uspeha na maturi nisem pričakoval, ker je bila precej težka. Intenzivneje sem se začel pripravljati mesec dni prej, ko sem reševal različne vaje. Ker sem vsa leta delal sproti, mi ni bilo treba na koncu veliko ponavljati, zato vsem bodočim maturantom svetujem, da se učijo sproti. Vpisal sem se na študij dentalne medicine, kar sem si želel že od malih nog. Upam na zaposlitev v Ljubljani oziroma v Celju. Z veseljem bi delal tudi v tujini.«
Iva Blaževič, 32 točk, I. gimnazija: »Tako dobrega rezultata nisem pričakovala, ker sem mislila, da mi je šlo slabše. Pripravljala sem se tako, da sem se učila za nazaj po letnikih. O maturi sem začela razmišljati na začetku 4. letnika, učiti pa v drugi polovici maja. Ključ do uspeha sta sprotno učenje in ponovitev snovi pred maturo. Dijaki naj se ne vznemirjajo preveč. Vpisala sem se na študij farmacije, ker mi je že od nekdaj všeč kemija. Po končani fakulteti bi najraje delala v enem od farmacevtskih podjetij v Sloveniji.«
Ana Škorjanc, 31 točk, I. gimnazija: »Rezultat me je presenetil, moj cilj je namreč bil zbrati dovolj točk za vpis na želeno fakulteto. Vsa leta sem si prizadela, da sem se redno učila. O maturi sem začela razmišljati na začetku letošnjega šolskega leta, intenzivneje pa sem se začela pripravljati, ko se je končal pouk. Za uspeh je treba najprej snov razumeti in se jo nato naučiti, saj je tako učenje lažje. Po študiju želim delati v veterinarski ambulanti.«
Barbara Bobik, 32 točk, I. gimnazija: »Upala sem na dober rezultat, ker sem imela dober občutek. O maturi sem začela zgodaj razmišljati, zato
pa pristala pri 32 točkah. Dijakom je ravnatelj Rajmund Valcl ob slovesu položil na dušo, naj ostanejo iskalci sreče: »Vendar sreče ne iščite izven sebe, v gmotnih dobrinah, slavi ... Iščite jo v sebi, da bo venomer bogatila vašo osebnost, v ustvarjalnosti, doživljanju lepote, ljubezni, predvsem pa v možnosti, da srečo dajete in sprejemate. In še to: nikoli ne omagajte, vedno znova poskušajte!«
sem se štiri leta učila sproti, tako da zdaj nisem imela veliko dela, snov sem le ponovila. Zelo pomembna je tudi psihična priprava. Ključ do uspeha je sprotno učenje in da človek verjame vase. Za študij medicine sem se odločila, ker me to že dolgo veseli in prav tako zaradi prostih delovnih mest. Najraje bi bila pediatrinja, a pustimo času čas.«
Martina Škoberne, 32 točk, I. gimnazija: »Matura se mi je zdela precej težka, še posebej slovenščina, zato uspeha nisem pričakovala. Vsa štiri leta sem se sproti učila, pred maturo pa še intenzivneje. Za študij sem izbrala psihologijo, ker me zanima delovanje človeških možganov. Kje se bom zaposlila po študiju, še ne razmišljam. Želim pa si delati na področju psihologije.«
Maja Gamser, 33 točk, I. gimnazija: »Uspeh sem pričakovala, saj sem bila odlična vsa štiri leta in tudi na maturi mi je šlo dobro. Redno sem se učila vsa leta, prav tako se je za dober rezultat treba veliko učiti tudi na koncu 4. letnika. Odločala sem se med študijem medicine in farmacije, saj me naravoslovje zanima bolj kot družboslovje. Potem sem študij izbrala tudi zaradi dobrih možnosti za zaposlitev v slovenski farmacevtski industriji.«
Sara Koprivnik, 31 točk, I. gimnazija: »Upala sem na dober rezultat, nisem pa bila prepričana v uspeh. Sprotno delo se je vsekakor obrestovalo. Zadnji mesec sem se posvetila bolj kot ne samo maturi. V zadnjem trenutku sem se odločila za študij kozmetolo-gije na fakulteti za farmacijo. Zdi se mi še najbolj zanimiv, kozmetologija je nov program, saj se letos nanj vpisuje tretja generacija študentov. Kakšne so zaposlitvene možnosti, ne
vem, ker še ni diplomirala nobena generacija, vendar menim, da priložnosti za zaposlitev bodo.«
Matic Munda, 34 točk, I. gimnazija: »Kako se bom odrezal na maturi, nisem razmišljal, zato nisem imel ne slabega in ne dobrega občutka. Vsa leta sem se redno učil, intenzivneje pa mesec pred maturo. Vsem bodočim maturantom svetujem, da rešijo čim več starih maturitetnih izpitov in se ne obremenjujejo preveč. Za študij se nisem odločil zaradi prostih delovnih mest in dobrega plačila, ampak ker me je medicina mikala že od nekdaj. Kje bom čez dvajset let, ne vem, upam, da bom delal v tujini.«
Staš Kotarac Guček, 31 točk, I. gimnazija: »Dober rezultat sem pričakoval, čeprav se nisem s tem preveč obremenjeval. Ključ do uspeha je veliko dobre volje in sproščenosti. Menim, da se mature ne da naučiti. Upati moraš na veliko sreče. Intenzivneje sem se začel pripravljati teden pred preizkusom, saj gre za preizkus splošnega znanja. Od nekdaj sem želel študirati v tujini, zato sem tudi izbral Pariz in študij mednarodne politike, čeprav se zavedam, da bo v francoščini in angleščini težje, kot bi bilo v slovenščini. Kje bom čez deset let, ne vem, bomo videli, kaj bo prineslo življenje. Najraje bi delal v OZN.«
Jaka Javernik, 31 točk, I. gimnazija: »Rezultat sem po-tihoma pričakoval, kljub temu, da sem bil vsa štiri leta prav dober. Sprotno sem se učil vsa leta, še posebej v 4. letniku. Pred maturo sem ponavljal iz starih zvezkov in učbenikov. Ključ je sprotno delo, da ni treba v zadnjem letniku preveč nadoknaditi. Prav tako je pomembno, da si na dan pisanja sproščen. Vpisal sem se na
študij prevajalstva angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Mariboru, saj mi jeziki najbolj ležijo.«
Anže Žgank, 32 točk, Gimnazija Celje - Center: »Po tihem sem upal, da bom postal zlati maturant. Določeni predmeti na maturi so bili težki, spet drugi lažji. Ključ do uspeha je, da je dijak discipliniran in da si zna čas razporediti kar najbolj optimalno. Za študij medicine sem se odločil, ker me zanimata vpogled v človeško telo in njegovo delovanje. Prav tako me pri medicini veseli, da bom lahko pomagal drugim.«
Tjaša Govedič, 31 točk, Gimnazija Celje - Center: »Uspeha nisem pričakovala, želela sem si le, da maturo uspešno opravim, saj na študiju, ki sem ga izbrala, ni visoke omejitve. Za maturo se nisem mogla pripravljati vse do konca maja, ker smo prej imeli sprotne teste in spraševanja za 4. letnik. Šteje sproščenost, ker te lahko napetost pri pisanju le ovira. Za študij španščine sem se odločila, ker je to edini predmet, ki sem ga imela pet, ne da bi se učila. Če se mlad diplomant resno zavzame, da si bo našel službo, mu to tudi uspe.«
Jelena Prijić, 31 točk, Gimnazija Lava: »Matura ni bila pretežka. Učenje je bilo pri meni bolj kampanjsko, pravzaprav se sploh nisem veliko učila, a je res, da sem prej štiri leta delala sproti. Vsega se ne da naučiti v le nekaj tednih ali mesecih. Vpisala sem se na medicinsko fakulteto, ker si zelo želim postati zdravnica brez meja in pomagati ljudem v Afriki. Osebno me ni strah, da ne bi dobila službe, saj verjamem, da zdravnikov povsod primanjkuje.«
Urša Jagar, 31 točk, Gimnazija Lava: »Matura se mi
ni zdela tako težka, preveč so nas strašili, še najtežji se mi je zdel test iz nemščine. Nekaj zadnjih tednov je bilo res nekoliko bolj napornih, ampak če si štiri leta priden, ni težko. Študirat grem medjezikovno posredovanje. Pri izbiri študija sem upoštevala svoje želje. Pri iskanju služb bomo mladi verjetno imeli precejšnje težave, ampak prepričana sem, da nam bo uspelo.«
Vid Jazbec, 33 točk, Gimnazija Velenje: »Odločil sem se za študij biokemije in verjetno bom glede na točke in uspeh sprejet. Zame matura ni bila nek bavbav - če se potrudiš, se da preživeti. Med šolanjem sem bil pri tabornikih in tudi sicer sem veliko užival. Tudi drugače bi rekel, da s sošolci v prihodnost gledamo z upanjem, da bomo dobili službo, da nam bo uspelo in bo kriza slej ko prej minila. Ampak najprej poletje. Nekaj s taborniki, z družino in kakšen izlet. Super bo.«
Žiga Gregorin, 30 točk, Gimnazija Velenje: »Super je, da je konec in da sem bil uspešen. Ciljal sem na 30 točk in očitno sem kar dobro zadel. Nisem se posvečal samo maturi in učenju, v tem času je bilo kar precej drugih stvari. V času mature smo organizirali taborniško tekmovanje, tako da so bili dnevi kar natrpani. Sicer sem se odločil za študij fizike v Ljubljani in pričakujem še nekaj uspešnih let. Prihodnosti me ni strah: vedno si postavljam nove cilje in izzive, ki jim skušam slediti. Ampak najprej so na vrsti najdaljše počitnice, ki jih bom skušal maksimalno izkoristiti.«
Domen Pirnat, 31 točk, Gimnazija Velenje: »Matura ni bila pretežka, sicer pa sem bil v zadnjih dveh letnikih odličen. Kljub temu, da sem končal umetniški program, sem se odločil za študij fizike. Meni se to ne zdi nič posebnega, sicer pa počnem več stvari. Že zdaj sem zahajal v hribe, kadar sem le lahko, pa računalnik, tudi z dekletom preživljam veliko časa. Za prihodnost se mi zdi, da je le treba imeti malo strahospoštovanja, čeprav sem optimist.«
ŠO, AD, US Foto: GrupA, TimE
Staš Kotarac Guček
Anže Žgank
Vid Jazbec

Žiga Gregorin
Domen Pirnat
Barbara Bobik
Sara Koprivnik
Jaka Javernik
Tjaša Govedič St. 57 - 20. julij 2012
Jelena Prijić
Urša Jagar
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Garantovci pahnjeni v revščino
Že skoraj štiri mesece brez plač, prispevkov, regresa - Ostanejo le še paketi
Kot je znano, lastniki na skupščini niso podprli predlagane dokapitalizacije, zato je predlog uprave za uvedbo postopka prisilne poravnave v Garantu na pristojnem sodišču, vendar bi morala uprava že do minulega tedna pripraviti kar nekaj papirjev, med drugim tudi finančno poročilo, poročilo revizorjev in načrt finančne reorganizacije. Očitno se, vsaj če sodimo po objavah na spletni strani, upravi ne mudi.
»Zaposleni imajo pogodbe o zaposlitvi, nihče jih ni preklical. V tej državi bi nekdo moral zarobantiti, da ne gre več tako naprej. Treba je zahtevati stečaj oziroma nekoga kaznovati zaradi takšnega načina poslovanja, ko okrog prinaša sto ljudi. Kaj bi bil lahko še večji razlog, da nekoga kazensko ovadijo? In zakaj ne spoštujemo vseh zakonov, ki veljajo v tujini? Na pogovore smo vabili lastnike in direktorico. Češ, naj se pobrigajo, da delavci dobijo delo in plačo ali pa naj podjetje pošljejo v stečaj. Odgovor direktorice je bil, da bo to v petek - samo ne vemo, kateri.«
Do nadaljnjega ... (Foto: TT)
»Sužnjelastništva menda ni več, ampak ali lahko temu rečemo demokracija?« se je ob dogajanju v polzelskem Garantu vprašal Karlo Kampoš, član izvršnega odbora sindikata v podjetju. Sindikalisti so namreč opozorili na nemoč delavcev, ki so doma na čakanju in ki že skoraj štiri mesece niso prejeli plač, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso plačani od februarja, o kakšnem regresu lahko samo sanjajo. Najhuje je, ker agonije polzelskega pohištvenega podjetja nihče ne konča.
»V skladu z izvajanjem strategije smo mednarodnemu podjetju Cineplexx prodali celotno dejavnost kinematografov Planet Tuš, s katero pa ostajajo pomemben vsebinski partner v naših nakupovalno-zabavnih centrih Planet Tuš v Celju, Mariboru, Kranju, Novem mestu in Kopru,« so sporočili iz Skupine Tuš.
Kot navajajo, že od leta 2011 pospešeno izvajajo strategijo razvoja do leta 2015, ki predvideva osre-dotočanje na strateške dejavnosti. »Strateško partnerstvo Cineplexxa s kinematografi Planet Tuš odpira nove poti razvoju Skupine Tuš. Predajamo kino dejavnost, ki je najuspešnejša in največja v Sloveniji in ki bo
Težave v podjetju se vlečejo že nekaj časa, v petih letih se je zamenjalo pet direktorjev, sedanja direktoriCa Simona Potočnik pa je vodenje prevzela lani avgusta. Območni odbor sindikata Savinjska se je v dogajanje vključil lani, kot pa je omenil sekretar Vojko
z mednarodnim impulzom dobila novo razvojno priložnost ter s pomočjo tesnega partnerstva še oplemenitila ponudbo Planetov Tuš,« je povedal generalni direktor Skupine Tuš Matjaž Zadra-vec.
Največji avstrijski kino-operater Cineplexx je hčerinska družba največjega avstrijskega filmskega distributerja, skupine Constantin Film Holding. Svoje kinod-vorane imajo tudi na Hrvaškem, v severni Italiji, Makedoniji, Srbiji in Črni gori, s partnerstvom s Skupino Tuš pa so postali največji kino-operater v regiji. Dosedanjo ponudbo v kinematografih Planet Tuš bodo nadgradili z novimi vsebinami ter nadaljevali digitalizacijo in
Korošec, so večkrat opozarjali, da je treba spoštovati zakonodajo. Ob vseh težavah, s katerimi se srečujejo delavci, je predsednik sindikata v Garantu Aleksander Slapernik pojasnil, da so prejšnji petek odklopili tudi elektriko. »Zdaj ne dela nič, niti telefoni, podjetje pa
nadgradnjo 3D-tehnologij, kar narekujejo sodobni kinematografski trendi.
V Skupini Tuš so bili vsa leta izjemno zadovoljni s stalno rastjo in z dobrim ugledom kinematografov Planet Tuš v Kranju, Kopru, Celju, Mariboru in Novem mestu, ki so z 32 kinodvo-ranami in s 7.413 sedeži največji slovenski kinoprikazo-valec. Lani je kinematografe obiskalo skoraj 1,3 milijona obiskovalcev. Najpomembnejša konkurenčna prednost Planetov Tuš tudi po sklenitvi strateškega partnerstva s ciljem nadgradnje sinergij ostaja edinstven poslovni model celovite ponudbe trgovskih in zabavnih vsebin za vse generacije.
US
varujejo domači ljudje oziroma zaposleni.«
Ljudje odhajajo iz podjetja, vsak dan je kakšen manj. Zdaj je 114 zaposlenih. »Škoda je, da se takšno podjetje tako zapira. »Prava kalvarija se je začela decembra lani, ko ni bilo več dela za vse, februarja pa je obstala glavna proizvodnja. Plače smo prejemali do marca, nato so blokirali račune. Sicer smo se z direktorico dogovorili, da lahko sami prodajamo pohištvo in na tak način dobimo vsaj nekaj denarja, zdaj pa je nadzorni svet tudi ta dogovor zablokiral. Za zagon proizvodnje, tudi če bi prisilna poravnava uspela, bi potrebovali vsaj tri milijone evrov,« je nizal Andrej Petek, predsednik sveta delavcev v Garantu. Po njegovem mnenju je najboljša rešitev čimprejšnji stečaj podjetja, da se bodo zaposleni lahko prijavili na zavod in si začeli iskati nove službe.
Delavci sicer lahko, ker tri mesece niso prejeli plač, prekinejo pogodbo o delovnem razmerju in se prijavijo na zavod za zaposlovanje, vendar potem niso upravičeni do nadomestila iz jamstvenega sklada. Lahko tudi sami predlagajo stečaj podjetja, vendar je treba plačati stroške postopka. Drugih možnosti ni, ljudje pa nimajo niti za osnovno preživetje. Delavci so prejeli pakete Rdečega križa in Karitas, tudi Občina Polzela in sindikat brskata po zalogah, vendar dolgo ne bo šlo. Poleg tega se bojijo septembra in začetka šole. »Delavci imamo papirje, da lahko
■■ti
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
delamo, in bi še delali, ampak zdaj hodimo v >fabriko< samo še po pakete.«
Kdo bo zarobantil?
»Delavci so dobesedno pahnjeni v revščino,« je opozoril Korošec in dodal, da bi na državni ravni morale biti neke zavore, vsaj zahteva vlade za stečaj podjetja, če se zakoni ne spoštujejo.
Tako in tako so podjetje izčrpavali že nekaj let, je omenil Kampoš in naštel bivše direktorje, ki naj bi pri tem igrali kar nekaj vloge. Lastnikoma, Alfa Holdingu in celjskemu Nivoju, so očitali izkoriščanje in se čudili, zakaj jim ni mar za njihovo lastnino. Na včerajšnjo novinarsko konferenco so sindikalisti vabili tudi direktorico Potočnikovo in župana Jo-
žeta Kužnika, ki pa sta bila odsotna. Vendarle je župan Kužnik, ki menda ni vedel,
Andrej Petek: »Čakali smo do konca, na koncu pa so delavci grozili, da bodo šli pred >fabriko<, kar nima smisla. Zato smo na svoj položaj opozorili preko medijev.«
kako hudo je v podjetju, podal pisno izjavo, v kateri je v imenu Občine Polzela izrazil solidarnost z delavci Garanta in bojem za njihove pravice ter poudaril, da ne pristaja na izkoriščevalski odnos lastnikov, ki so podjetje pripeljali v sedanji položaj. V Občini Polzela so zaposlenim namenili enkratno denarno pomoč, del svetnikov pa se je odrekel sejnini za garantovce.
URŠKA SELIŠNIK
Upravo pivovarne podpirajo tudi zaposleni
Na izredni seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so na pobudo predstavnikov zaposlenih izglasovali zaupnico upravi pivovarne, ki jo vodi Dušan Zorko.
V nekaterih medijih so se pojavile različne špekulacije v zvezi s sklepi. V pivovarni so pojasnili, da sta predstavnika sveta delavcev v nadzornem svetu dejansko zahtevala sklic seje, na kateri sta zahtevala jasno podporo upravi, saj so se v zadnjem času pojavljale številne špekulacije, ali uprava še uživa zaupanje nadzornega sveta. Pritisk na delo nadzornega sveta je bil tolikšen, da sta člana iz vrst zaposlenih v predlogu sklica izredne seje poudarila, da pivovarno čakajo izjemno zahtevni projekti, družba pa tekoče posluje z dobičkom. Zato sta zahtevala opredelitev o zaupanju upravi tudi od drugih članov nadzornega sveta. Predstavnika zaposlenih sta upravo ob glasovanju seveda podprla, saj le-ta dela dobro in v interesu delničarjev Pivovarne Laško in Skupine Laško.
US
Garantovi sindikalisti, ki so opozorili na težak položaj delavcev.
Tuševi kinematografi v avstrijskih rokah
NOVI TEDNIK
AKTUALNO / GOSPODARSTVO
5
»Pufi« čez občinske meje
V občinah Savinjske regije več kot 91 milijonov evrov dolga - Nezadolžene so le občine Dobje, Ljubno in Luče
Ministrstvo za finance je pripravilo poročilo o zadolženosti slovenskih občin in pravnih oseb na zadnji dan lanskega leta. Kot je razvidno, je zadolžena tudi večina občin na Celjskem oziroma v Savinjski regiji, čeprav stanje ni kritično.
Iz poročila je razvidno, da se je zadolženost občin v primerjavi s predhodnim letom povečala za 12 odstotkov in znaša 624 milijonov evrov. Ob tem so se prihodki občin lani - prvič doslej - zmanjšali za 5,7 odstotka in znašajo malo več kot 2 milijardi evrov. Dolg vseh občin predstavlja 1,75 odstotka bruto domačega proizvoda, ob upoštevanju zadolženosti pravnih oseb pa zadolženost lokalne ravni predstavlja 2,26 odstotka bruto domačega proizvoda in se je v primerjavi z letom prej povečala za 9,18 odstotka. Lani se je na novo zadolžilo 79 občin, večina je najela kredit za izvrševanje proračuna za investicije, 5 občin pa za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije.
Število občin, ki nimajo nobene obveznosti iz naslova zadolženosti, se skoraj ni spremenilo. Ob koncu leta 2010 je bilo namreč 31, ob koncu lanskega leta pa 30 nezadolženih občin. Glede na to, da se je celoten obseg zadolžitve občin povečal, pomeni, da se je zadolženost posamezne občine povečala. Če upoštevamo še zadolženost pravnih oseb, v letu 2011 zgolj 23 občin ni imelo nobene zadolžitve. Med njimi so s Celjskega, kot je razvidno iz tabele, občine Dobje, Ljubno in Luče.
Mejni sta občini Štore in Solčava
Kot ugotavljajo na ministrstvu, kljub vsakoletnemu povečevanju obsega zadolženosti stanje ni kritično, saj povprečna zadolženost občin, ki so se lani zadolžile, znaša 5,37 odstotka njihovih prihodkov, zakonska meja pa je 8 odstotkov. »Se pa število občin, ki se s svojimi letnimi obveznostmi za poplačilo dolgov bližajo zakonsko dovoljenemu obsegu, vsako leto povečuje. Tako kot se hkrati manjša število občin, ki sploh niso zadolžene. Povečanje zadolževanja je rezultat dejanske izvedbe velikih investicij v
Stanje dolga občin in pravnih oseb na lokalni ravni v letu 2011
Občine skupaj	Pravne osebe	skupaj
Bistrica ob Sotli	196.066,79	0
Braslovče	1.225.862,89	0
Celje	20.515.740,21	12.919.933,00
Dobje	0	0
Dobrna	1.422.568,09	0
Gornji Grad	1.087.500,00	29.919,32
Kozje	524.933,75	6.805,00
Laško	2.711.867,60	146.430,00
Ljubno	0	0
Luče	0	0
Mozirje	2.399.148,54	0
Nazarje	790.653,44	20.080,92
Podčetrtek	786.866,35	0
Polzela	1.536.904,92	0
Prebold	2.039.626,88	0
Radeče	628.953,72	0
Rečica/Sav.	347.223,96	0
Rog. Slatina	1.100.159,22	0
Rogatec	1.599.615,54	0
Sl. Konjice	3.415.230,64	0
Solčava	904.017,42	0
Šentjur	4.874.377,58	120.000,00
Šmarje/Jel.	3.803.864,35	0
Šmartno/Paki	248.066,47	65.980,15
Šoštanj	3.893.407,63	140.503,67
Štore	1.257.408,51	0
Tabor	527.529,73	0
Velenje	14.213.798,75	1.561.556,93
Vitanje	359.569,44	32.667,00
Vojnik	2.082.200,20	1.558,00
Vransko	2.659.747,55	0
Zreče	2.311.466,03	2.786,30
Žalec	10.547.942,68	0
Vir: Ministrstvo RS za finance
posameznih občinah, ki kljub določenemu sofinanciranju z državne ravni zahtevajo veliko udeležbo lastnih sredstev lokalnih skupnosti,« navajajo na ministrstvu. Večino (58 odstotkov) dolga slovenskih občin predstavljajo dolgovi občin iz treh statističnih regij, in sicer Osrednjeslovenske, Podravske in Savinjske. Najmanjšo zadolženost izkazujejo občine iz Zasavske in Goriške regije.
Probleme s prezadolže-nostjo ima po ugotovitvah ministrstva samo nekaj občin, med njimi Štore, kjer se ta problem vleče že več let. Vendar so se v Štorah, skla-
Občine Savinjske regije so skupaj zadolžene za več kot 91 milijonov evrov, pravne osebe pa še dodatno za več kot 15 milijonov evrov. Lani je imelo 33 občin na našem območju 265 milijonov prihodkov.
Gradbišče bloka 6 je zadnje dni spet zelo obljudeno, saj na njem dela 400 ljudi.
V Tešu z bolj polnimi pljuči
Poslanci podprli zakon o poroštvu za gradnjo bloka 6
dno z usmeritvami ministrstva, edini reševanja tega problema odločno lotili. Na novo se je lani med preza-dolžene občine uvrstila še Solčava. Kot je pojasnil župan Alojz Lipnik, so v občini v preteklih letih za izvedbo investicij (gradnjo šole) najeli kratkoročni kredit, ki so ga lani še povečali in ga niso uspeli odplačati.
Ministrstvo za finance si v okviru svojih zakonskih pristojnosti ves čas prizadeva za ažurno in strokovno spremljanje zadolževanja občin. Temu bo služila tudi nova spletna aplikacija, ki je že izdelana in v obdobju testiranja. Konca testiranja in začetka njene uporabe ni mogoče z gotovostjo napovedati zaradi krčenja sredstev, ki je posledica prizadevanj za uravnoteženje javnih financ.
US
Po večmesečnem »dogajanju« je državni zbor v sredo z 29 glasovi za in 20 glasovi proti izglasoval zakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš).
Prvopodpisani pod predlogom zakona, velenjski poslanec Srečko Meh, je še enkrat povedal, da bo blok 6 omogočal zanesljivo električno oskrbo tudi nadaljnja leta v Sloveniji. »Poroštvo pomeni, da presekamo agonijo, v kateri so inženirji organizatorji, ki vodijo proizvodnjo in gradnjo bloka, ter tako damo podporo vsemu, kar se bo dogajalo v naslednjih letih. Znano je, da so o tem bloku sklepale že tri vlade in da se poroštvo za gradnjo vleče bistveno predolgo. Blok 6 je predvsem gospodarski projekt, ki bo v celoti plačan iz električne energije. Naše poroštvo pomeni, da bo zato lahko investicija tudi cenejša,« je povedal Meh in še enkrat dodal, da prebivalci Šaleške doline podpirajo gradnjo bloka 6 in tudi nadaljnjo proizvodnjo električne energije, kar pomeni, da so odgovorni ljudje v premogovniku in Tešu znali z ljudmi govoriti in jim tudi prikazati, kakšno je realno stanje.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je ugotovilo, da je investitor sledil sklepom vlade in opravil številne aktivnosti v smislu optimiziranja stroškov projekta. Hkrati je predlagalo, da se v zakonu sprejme ustrezen amandma, ki vladi omogoča, da tudi ne podpiše ustrezne pogodbe, če se v času do podpisa le-te vrednost projekta poviša. Tak amandma je bil na seji pristojnega delovnega telesa tudi sprejet. Dodatno je matično delovno telo sprejelo še sklepe, po katerih mora Teš pred
podpisom poroštvene pogodbe sprejeti nov investicijski program v peti različici, ki ga morajo potrditi nadzorna sveta Teš in Holdinga Slovenske elektrarne ter neodvisni recenzent. Na podlagi tega bo vlada lahko preverila, ali so izpolnjene njene zahteve, kot so določene v zakonu. Zakon vladi ne bo nalagal avtomatične pravne obveznosti izdaje poroštva, temveč jo bo zavezoval, da mora pred izdajo s Tešem skleniti posebno pogodbo in preveriti, če so izpolnjeni vsi pogoji.
Kot je ponovil minister Zvonko Černač, so sicer ugotovili, da projekt v preteklosti v več fazah ni bil voden primerno in gospodarno ter da je bila zanemarjena ustrezna dolžnost tako uprav kot nadzornih svetov, ob čemer v številnih investicijskih programih niso bili zajeti vsi stroški projekta. »Vseeno ocenjujemo, da lahko poslanke in poslanci odgovorno in na podlagi vesti odločajo o tem zakonu,« je izpostavil Černač.
Do denarja še veliko korakov
Seveda jim je v Šoštanju po glasovanju precej odleglo. »Končno so se stvari prema-
knile, zdaj se bomo lahko bolje posvetili zahtevam in seveda realizaciji ter zaključevanju projekta. Seveda bo treba kar precej dela,« je izpostavil direktor Teša Simon Tot. »Najprej moramo izpolniti kriterije in skleniti zahtevane pogodbe, pri čemer je tudi do same banke in črpanja denarja še kar nekaj korakov.«
Kot je povedal Tot, je gradbišče v Šoštanju, na katerem je 400 delavcev, zelo živahno, saj dovažajo opremo, delajo se prevzemi, končujejo gradbena dela na turbinah, pa tudi Alstom dela s polno paro.
Vsa dela so »kljub zadržkom«, kot se je izrazil Tot glede dogajanja v povezavi s poroštvom, še v okviru terminskih planov. V prihodnje se bodo dela še intenzivirala. Vrhunec naj bi bil prihodnje leto, ko bodo zaključevali dela na turbinah in začeli graditi čistilne naprave, za konec leta 2014 pa naj bi se v novozgrajenem bloku že začeli prvi poskusi za obratovanje.
URŠKA SELIŠNIK
s pîinom in toplote
éÊ
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
6
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Celje potrebuje zdravnike, ministrstvu pa so nemi
Urgentni center da, energetska sanacija morda ne - Varčevanje udarilo tudi po belih haljah
na
Splošna bolnišnica Celje je v prvem polletju dosegla negativen poslovni rezultat v višini 837 tisoč evrov. Likvidnost bolnišnice se slabša, za jeseni je že mogoče pričakovati, da bodo z dobavitelji morali sklepati tudi pogodbe o podaljševanju roka plačila. Varčevanje je z zakonom o uravnoteženju javnih financ udarilo tudi po belih haljah in slej ko prej naj bi se to poznalo tudi pri obsegu in predvsem kvaliteti dela z bolniki. To sicer zaenkrat uspevajo držati na ustrezni ravni, pravijo v vodstvu bolnišnice, a je vprašanje, kako dolgo še.
Težave zaradi pomanjkanja kadrov se že kažejo na področju radiologije. V vsej bolnišnici imajo le enega revmatologa. Kaj to pomeni,
»To, da ne moremo zaposliti zdravnikov specialistov, ki so končali specializacijo, mi pa smo nanje čakali, pri njih poraja tudi veliko osebnih stisk. Zagotovo se bo to poznalo pri kvaliteti dela,« pravi strokovni direktor SB Celje Franc Vindišar.
je verjetno jasno vsakomur. Problemi naj bi kmalu nastali tudi na ginekologiji in patologiji. Če »patologija« pomeni tudi preglede odvzetih vzorcev tkiv in ne le opravljanje obdukcij, je lahko tudi to problem, saj je takšnih odvzemov pri preiskavah vsak dan ogromno. Država je z omejitvijo zaposlovanja vodilnim zvezala roke. »Letos smo na ministrstvo za zdravje naslovili že 19 vlog za izdajo soglasij za zaposlitev za nedoločen čas. Gre za zaposlitve novih zdravnikov specialistov po končani specializaciji, katerih zaposlitev smo načrtovali in nanje čakali več let,« pravi strokovni direktor celjske bolnišnice
»Bolnišnica je v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani dobila od države za 1,8 milijona evrov manj denarja, v celotnem letu bo ta znesek 3 milijone evrov. Če bodo enaka zmanjšanja sredstev veljala tudi v prihodnjem letu, bo celjska bolnišnica prejela 4 milijone evrov manj denarja, kot v prvi polovici leta 2011,« pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc.
Franc Vindišar. Vendar so na ministrstvu zaenkrat očitno
nemi, saj odgovora na vloge do danes v celjski bolnišnici še niso dobili, primanjkljaj zdravstvenih kadrov pa bodo tako ali tako negativno občutili bolniki. Omejevanje pogodbenega dela je že prineslo negativne posledice na področju diagnostike in podaljšanje čakalnih dob v nekaterih specialističnih ambulantah.
Kljub temu, da so v bolnišnici morali zategniti finančni pas, se bodo lotili nujnih naložb. Ena takšnih je zagotovo nov urgentni center, ki bo za Celjane in ostale pomenil »vse na enem mestu«, saj ne bo več treba tekati v zdravstveni dom in nato na urgenco. Gre za projekt gradnje mreže urgentnih centrov v Sloveniji, ki ga poleg ministrstva za zdravje financira Evropska unija. Za 6,5 milijona evrov vredno naložbo prav zdaj pripravljajo dokumentacijo. Urgentni center naj bi luč sveta ugledal do konca leta 2014. S tem bo bolnišnica pridobila 1.500
Do konca tega leta naj bi v bolnišnici uredili tudi operacijske dvorane septičnega operacijskega bloka in nabavili opremo zanje. Vrednost te naložbe znaša milijon 870 tisoč evrov. Zataknilo pa se je pri energetski sanaciji objektov bolnišnice. Želijo namreč dokončati izvedbo primarne energetske oskrbe, kar pomeni sistem sočasne proizvodnje električne, toplotne in hladilne energije. Obstaja možnost, da projekt sploh ne bo zaživel, saj se eden od prijavljenih izvajalcev ves čas vztrajno pritožuje zaradi postopka izbire in se zato postopki zavlačujejo. Bolnišnica je za to naložbo namreč dobila možnost pridobitve denarja Evropske unije, ki ga mora izkoristiti do konca tega leta ...
kvadratnih metrov dodatnih površin. »V novih prostorih bodo ob specialistih delali še zdravniki prehospitalne enote Zdravstvenega doma Celje,« razlaga Vindišar. Tam bodo štirje prostori za kirurške ambulante, dve triažni ambulanti za preho-spitalno enoto, ambulantna
operacijska soba in dvorana, mavčarna, dva reanimacijska prostora, rentgenološka in CT-diagnostika, opazovalna enota s sedmimi posteljami za intenzivno nego in z osmimi posteljami za inter-nistične bolnike.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Posledica varčevanja na vseh koncih in krajih so tudi daljše čakalne dobe prav na tistih področjih medicine, kjer so se še pred časom hvalili, da so jih skrajšali, trdi Vindišar. Sicer pa najdaljšo dopustno čakalno dobo v celjski bolnišnici presegajo še vedno pri ortopedskih operacijah, operacijah na ožilju, v ambulantah za maksilofacialno kirurgijo ter v očesni in revmatološki ambulanti. Nad dopustno čakalno dobo je na primer konec aprila na zdravstvene storitve v Celju čakalo »le« še 730 bolnikov, pri čemer je treba omeniti, da je vsak od teh podpisal izjavo, da želi, da poseg oziroma pregled opravijo v celjski bolnišnici.
Med najboljšimi
Zdravniška zbornica Slovenije vsako leto objavi imena zdravnikov, ki so bili glede na svoje delo in kazalnike kakovosti nadpovprečno uspešni. Splošna bolnišnica Celje se je zelo dobro uvrstila na področju porodništva. Med najboljšimi zdravniki porodničarji v Sloveniji so se tako znašli Nataša Brus, Olivera Milanovič, Ljiljana Paviče-vič in Igor Pirc, ki delajo v Celju. Med petimi zdravniki, ki dosegajo najboljše rezultate na področju okulistike v Sloveniji, je tudi celjska zdravnica Slavica Podgoršek, sicer uspešna pri operaciji katarakte.
Razvajajte sebe in svoje čute na poletni terasi zunanjega bazena. Prepustite se spretnim rokam naših maserjev ali preizkusite kulinarične dobrote v Ala carte restavraciji Sofija.
Rimske terme d.o.o. | Slovenija | + 386 3 574 2011 info@rimske-terme.si | www.rimske-terme.si
tednik
Ceneje na avtobus ali vlak
Poslanci so na izredni seji sprejeli tudi novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki dijakom in študentom zagotavlja možnost nakupa mesečne vozovnice za ceno 20, 30 oziroma 50 evrov, odvisno od oddaljenosti.
Kot je obrazložil minister za predvsem enakopravnost pri infrastrukturo Zvonko Čer- tej dostopnosti, vsem dijakom nač, predlog zakona zagotavlja in študentom in seveda meri dostopnost do izobraževanja, k temu, da spodbuja uporabo
Spremembe zakona določajo, da bo mesečna karta stala 20 evrov za dijake oziroma študente, ki so od kraja šolanja oddaljeni od pet do 60 kilometrov. 30 evrov bo stala karta za oddaljenost od 60 do 90; nad 90 kilometrov je cena te vozovnice 50 evrov. Obstaja tudi druga možnost, in sicer nakup mesečne vozovnice za največ 10 voženj za upravičence, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja - v tem primeru je cena 15 evrov. »Pogoja za pridobitev pravice do subvencionirane vozovnice sta dva. Status dijaka ali študenta in najmanj 5 kilometrov oddaljenosti kraja bivanja od kraja izobraževanja. Upravičenci bodo lahko uveljavljali pravico do subvencioniranega prevoza v medkrajevnem avtobusnem in železniškem prometu,« je omenil minister Černač.
Za novo obliko združujejo vsa sredstva, ki so namenjena subvencioniranju javnih prevozov na različnih ministrstvih. Za izvajanje subvencioniranega prevoza bo letos v skladu z rebalansom proračuna zagotovljenih 39,8 milijona evrov. Novela zakona naj bi bila uveljavljena že z letošnjim šolskim letom, za dijake s 1. septembrom in za študente s 1. oktobrom.
javnega potniškega prometa ter s tem trajnostno mobilnost mlade generacije.
V prvem obdobju uvajanja novega sistema mesečnih vozovnic za dijake in študente bodo te ločene na prevoznike in se bo moral upravičenec na relacijah, kjer je možnih več prevoznikov, odločiti za enega od njih. Izjema bodo kombinirane vozovnice za tiste, ki se z enim prevoznim sredstvom ali prevoznikom ne morejo pripeljati od doma do cilja. »Ministrstvo spodbuja
povezovanje med prevozniki, da bi lahko potnik uporabil najbolj ugoden prevoz, ne glede na to, pri katerem prevozniku bo kupil vozovnico. Predlog zakona uvaja evidenco subvencioniranega prevoza izključno z namenom, da bo imelo ministrstvo, pristojno za promet, učinkovito orodje za spremljanje in strokovni nadzor celotnega sistema, uporabe vozovnic in možnost za nadzor izvajalcev, ki bodo opravljali prevoze,« je razlagal Černač.	US
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Hop po braslovških parcelah
Po odločbi ustavnega sodišča je Občina Braslovče kršila zakon in ustavo, saj je med zazidljive uvrstila 338 parcel na najboljših kmetijskih zemljiščih
Kaj odločitev pomeni za vse, ki so že gradili, je v tem trenutku še nemogoče napovedati, saj v Braslovčah sklepa ustavnega sodišča (še) ne komentirajo. Kot je povedal direktor občinske uprave Milan Šoštarič, so sklep prejeli v petek in ga morajo temeljito preučiti, kar naj bi se zgodilo v teh dneh. Verjetno bo Upravna enota Žalec morala za vsako parcelo posebej preveriti, v kateri fazi postopka so dovoljenja, ki so za sporna zemljišča že bila izdana. Tako se lahko zgodi, da bo treba katero od zgradb na njih porušiti, novih gradbenih dovoljenj za te parcele pa upravna enota seveda ne sme več izdajati.
Posnetek polj iz braslovške občine, ki jih verjetno ni na seznamu spornih parcel.
BRASLOVČE - Zgodilo se je, česar so se v Braslovčah najbolj bali: ustavno sodišče (US) je odpravilo (v bistvu razveljavilo) Odlok o prostorskem redu Občine Braslovče (PROB) v delu, ki naj bi bil neusklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora. Torej v delu, ki se nanaša na širitev poselitvenega območja in na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Kot je odločilo US, je Občina Braslovče kršila zakon in ustavo, saj je med zazidljive uvrstila 338 parcel na najboljših kmetijskih zemljiščih. Za del odloka in s tem več kot 90 parcel je US ustavilo postopek.
Zgodba je precej dolga, ve pa se, da so svetniki v Braslovčah PROB sprejeli marca 2008. V bistvu se je zgodba zapletla potem, ko so na nepravilnosti in nezakonitosti več kot leto opozarjali občani. Ko je vlada prvič vložila pobudo za ustavno presojo spornega občinskega prostorskega akta, so ustavni sodniki neustavnost odkrili že v postopku - Občina Braslovče namreč PROB ni objavila v uradnem listu, kar bi po mnenju ustavnih sodnikov morala storiti, zato so ta akt razglasili za neveljaven, vse, kar je bilo v Občini Braslovče storjeno na njegovi podlagi (tudi vsa izdana
gradbena dovoljenja), pa za nezakonito.
Za odpravo
Občina Braslovče se je na odločbo US seveda odzvala in v uradnem listu objavila PROB, na seznamu zazidljivih parcel pa so ostala tudi
zemljišča, za katera naj bi okoljsko in kmetijsko ministrstvo izrecno zapisala, da gradnja na njih ni mogoča. Zato je vlada US znova podala zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti PROB v delu, ki naj bi bil neusklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora. V vladi so utemeljevali, da v Braslovčah pri sprejemanju prostorskega reda niso upoštevali predpisov s področja prostorskega načrtovanja in da so vanj vključili nesprejemljive posege za širitev poselitvenega območja oziroma za spremembo namenske rabe kmetijskih
zemljišč za namen gradnje, ki so v nasprotju z mnenjema ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vlada je predlagala odpravo izpodbijanega dela prostorskega reda.
Občina je odgovarjala, da je pridobivala smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora v skladu z zakonom in da predmet presoje pred US ni ugotavljanje vsebinske skladnosti izpodbijanega prostorskega reda z mnenji nosilcev urejanja prostora. Poleg tega je navajala, da je minister za okolje in prostor prostorski
red potrdil pod pogojem, da občina upošteva mnenji obeh ministrstev. Občina meni, da je treba šteti, da je bilo soglasje ministra dano, ker minister prostorskega reda ni zavrnil, temveč ga je pogojno potrdil.
Zmotna stališča
US je pri odločanju zavzelo stališča, da je prostor naravno bogastvo in nenadomestljiva dobrina ter da načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi ne smejo biti v neskladju z zakoni. »Iz predlo-
žene dokumentacije izhaja, da občina ni upoštevala niti mnenja ministrstva za prostor, ki se nanaša na poselitev, niti mnenja ministrstva za kmetijstvo, ki se nanaša na spreminjanje namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna. Po stališču občine mnenji nista obvezujoči. To stališče pa je zmotno,« je zapisano v odločbi US.
Po zakonu mora minister za prostor s sklepom potrditi predložen prostorski red ali ga zavrniti najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. Če v navedenem roku minister s sklepom prostorskega reda ni niti potrdil niti zavrnil, se šteje, da je prostorski red potrjen. Ker pristojni minister naj ne bi odgovoril, so v Braslovčah trdili, da je minister prostorski red v celoti potrdil. Kot pa trdijo ustavni sodniki, je bilo izrecno zahtevano, da občina prostorski red uskladi z mnenji pristojnih ministrstev. »Stališče občine, da je treba šteti, da je minister prostorski red potrdil, je zato zmotno,« so odločili v US in utemeljili, da je občina v neusklajenem delu prostorskega reda načrtovala prostorske ureditve na območju najboljših kmetijskih zemljiščih in zunaj območja poselitve, kar je v neskladju z zakonskimi določili. »Prav dosledna uporaba zakonodaje pa je ključnega pomena za uveljavitev javnega interesa in s tem trajnostnega prostorskega razvoja, da se doseže racionalna raba prostora,« je zapisano v obrazložitvi US, ki jo je podpisal podpredsednik Miroslav Mozetič.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
»Če bodo na zemljiščih, ki bi skladno z mnenji nosilcev urejanja prostora morala ostati kmetijska, izdana gradbena dovoljenja, na njihovi podlagi pa zgrajeni objekti, bodo v primeru odprave spornih delov PROB te posledice težko popravljive (sanacija zemljišč nazaj v kmetijske površine) in povezane z upravnimi postopki ter velikimi stroški lastnikov teh zemljišč,« je med drugim zapisano že v vladni zahtevi za oceno ustavnosti.
Nova cesta ob občinski južni meji
ROGAŠKA SLATINA - Pretekli teden so na dveh slovesnostih namenu predali 3,3-kilometrski odsek ceste med Brestovcem in Vincem ter nova parkirišča pri pokopališču Sveta Trojica. Naložba je del projekta rekonstrukcije več kot sedmih kilometrov ceste ob južni meji občine.
Skupaj bo v okviru projekta obnovljene 7,2 kilometra ceste, kar je največ v zgodovini slatinske občine. Moderno, obnovljeno cestno povezavo bo dobilo okoli 350 gospodinjstev v desetih naseljih, najpomembneje pa je, da bo cesta odslej tudi varnejša. 3,3-kilometrski odsek, ki že ima novo podobo, je stal 620 tisoč evrov, v okviru naložbe pa so razširili cestišče, uredili bankine in odvodnjavanje, sanirali spodnji ustroj ter zaradi plazenja tal zgradili podporna zidova. Cestišče ob pokopališču Sveta Trojica je zdaj široko kar pet metrov, ob pokopališču pa so zgradili še 48 novih parkirnih prostorov ter pločnik z javno razsvetljavo.
Predvidoma jeseni bo končana modernizacija še drugega odseka ceste med Prnekom in Tekačevim. Skupaj bo projekt vreden skoraj milijon evrov in pol, 360 tisočakov bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.
AD, foto: arhiv Občine Rogaška Slatina
Pokopališče Sveta Trojica se ne bo ponašalo le z novimi parkirnimi prostori, temveč tudi z obnovljeno poslovilno vežico. Dela so se že začela, končana bodo predvidoma konec avgusta.
Pomembno pridobitev je namenu predal slatinski župan mag. Branko Kidrič. Slovesnosti se te dni v Rogaški Slatini sicer kar vrstijo, saj občina obeležuje občinski praznik.
NOVI TEDNIK
Spet kredit
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Na poletnem taboru v Rogatcu so se spletle številne prijateljske vezi. Pred fotografski objektiv so se mladi postavili z direktorico Razvojne agencije Sotla Bojano Žaberl in županom Občine Rogatec Martinom Mikoličem.
S konjskih spoznavali in Kozjansl
Finci gostje Konjeniškega kluba Strmt
ROGATEC - Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja Obsotelje in Kozjansko (LAS) ne izvaja le projektov na lokalni ravni, temveč njene aktivnosti sežejo tudi izven meja Slovenije. Med drugim se je povezala s Finci in se lotila projekta »Riding with Finns and Slovenians« oziroma Jezdenje s Finci in Slovenci. Glavna cilja projekta sta razvoj konjeniškega turizma ter promocija Obostelja in Kozjanskega.
V središču projekta, katerega izvajalca sta Konjeniški klub Strmol iz Rogatca in finsko konjeniško združenje
Vesikansan ratsastajat ry, so seveda konji, predvsem izmenjava izkušenj slovenskih in finskih konjerejcev ter
S konjskih hrbtov spoznavali Obsotelje in Kozjansko
Finci gostje Konjeniškega kluba Strmol
LUČE - V času, ko je gradnja obvoznice tik pred projektiranjem, se je znova oglasila Civilna iniciativa Luč - združenje za trajnostni razvoj Luč, ki nasprotuje gradnji obvoznice. Člani CI, ki jo vodi Alojz Selišnik, so se z javnim pismom obrnili na ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Opozarjajo, da je obvoznica predraga in nepotrebna.
Kot pravijo, mnogi domačini s tem projektom do nedavnega niso bili seznanjeni ter da so prizadeti ujetniki »pingponga« med državo in občino. Po njihovem je predvidena obvoznica slaba iz več razlogov. Med prometnimi navajajo, da je skozi Luče premalo prometa oziroma da je gneča le zaradi parkiranih avtomobilov, ki so v glavnem last domačinov. »Avtobusni promet skozi Luče ne bo
pretakanje znanja na mlade. Projekt, s katerim želijo prispevati k razvoju konjeniškega turizma, so izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj med slovensko in finsko LAS in za vzpostavitev dolgoročnega partnerstva, cilj projekta pa je ob naštetem še povečanje prepoznavnosti celotnega območja Obsotelja in Kozjanskega.
V začetku julija so tako rogaški konjeniki na poletnem taboru gostili 12 finskih otrok in tri spremljevalce. Poleg vsakodnevnega jezdenja, skrbi za konje in druženja z domačini so spoznavali kraje in značilnosti območja, seznanili so se s kulinariko, z navadami in običaji. »Med slovenskimi in finskimi otroki so se spletla številna prijateljstva in že
avgusta se bodo ponovno srečali. Takrat se bodo slovenski otroci podali na obisk na Finsko, kjer se bodo pobliže seznanili s tamkajšnjo konjerejo in kulturo nasploh,« pravi direktorica Razvojne agencije Sotla, pod okriljem katere deluje LAS Obsotelje in Kozjansko, Bojana Ža-berl. Dodaja, da so v okviru projekta med drugim pripravili izobraževalne delavnice inštruktorjev jezdenja, eden od rezultatov projekta pa bo brošura, v kateri bodo strnili aktivnosti in predstavili izhodišča za sodelovanja s Finci tudi v prihodnje.
LAS Obsotelje in Kozjansko ter finski partner Päijänne Leader sta za projekt prejela sofinanciranje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Iz osi Leader sta prejela približno 14 tisoč evrov. Projekt je sicer ocenjen na okoli 20 tisočakov.
AD, foto: arhiv RA Sotla
opozorili, da nimajo namena prodajati zemlje za takšen projekt, kjer ne morejo povedati niti svojega mnenja.
Tako so v CI zbrali 23 podpisov lastnikov zemljišč in sto podpisov krajanov, ki se ne strinjajo s projektom. Poudarjajo tudi, da bi bila gradnja precej draga. »Takšna nepotrebna investicija je v teh časih popolna potrata denarja, uničenje narave in
ŠENTJUR - Občinski svet je sprejel rebalans letošnjega občinskega proračuna. Znižujejo se predvsem predvideni prihodki, v popravek pa je vnešen tudi najem 1,5 milijona evrov dolgoročnega kredita.
Šentjurski občinski svet je proračun za leto 2012 sprejemal že lani maja, rebalans pa sledi predvsem sprejetju popravka državnega proračuna. Predvideni odhodki občine se znižujejo za okoli 650 tisoč evrov, za kar tri milijone evrov pa rebalans znižuje predvidene prihodke. »Predvideno in napovedano je bilo, da bo letos objavljen šesti javni razpis za sofinanciranje iz kohezij-skega sklada Evropske unije in da bomo s še šestimi občinami pridobili denar za izvedbo projekta Oskrba s pitno vodo na porečju So-tle, v okviru česar naj bi v naši občini zgradili vodovod v Loki. A tega razpisa ni,« razlaga župan Marko Dia-ci. Ob tem občina na svoj račun letos še ne bo dobila več kot milijon evrov, ki sta jih država in Evropska unija s sklepom že dodelili za gradnjo novega vrtca v Hrušev-cu in obnovo Osnovne šole Planina pri Sevnici. Ta denar obljubljata komaj po letu 2014. »Ker sta oba projekta že praktično pod streho, moramo najeti kredit, saj moramo poplačati dela,« pravi Diaci, ki zagotavlja, da je občina kljub najetju novega kredita zadolžena v zakonsko dovoljenih okvirih. Ob tem poudarja, da je kljub kriznim časom proračun še vedno izjemno investicijsko naravnan.
Rebalans proračuna je podprlo 17 občinskih svetnikov, vseh osem prisotnih svetnikov stranke SDS pa je predlogu nasprotovalo. Po njihovem mnenju je rebalans, predvsem na prihod-kovni strani, preveč optimističen. Bojijo se, da občina ne bo zmogla prodati vsega načrtovanega premoženja, predvsem zemljišč v novo nastali obrtni coni, in da bo treba kmalu sprejemati nov popravek proračuna. »Pripravljeni smo na nov investicijski ciklus, ki bo prej ali slej ponovno prišel v našo državo,« odgovarja Diaci.
AD
trajnostnega razvoja. Ima več slabosti kot prednosti in je skrajno nepotrebna. Ureditev sedanje trase skozi vas bi bila popolnoma dovolj in po naših ocenah vsaj petkrat cenejša. Državi predlagamo, naj denar, ki bi ga s tem prihranila, vloži v rekonstrukcijo ceste proti Solčavi in za kolesarske steze,« opozarjajo v CI.
US
Šolske torbe in potrebščine za celjske otroke
Marijana Kolenko je v imenu ravnateljev celjskih osnovnih šol prejela 50 šolskih torb, ki ji jih je v imenu podjetja Leonardo iz Celja izročila Mojca Grahek.
CELJE - Podjetniki še imajo srce na pravem mestu, smo se strinjali v uredništvu, ko so nam v Leonardu povedali, da želijo pomagati otrokom in jim podariti šolske torbe s šolskimi potrebščinami.
V uredništvu smo takoj pozvali vse celjske osnovne šole, vključno z Osnovno šolo Glazija, da nam zaupajo, kateri so tisti otroci, ki bi jim šolske torbe prišle
še kako prav. V vsaki šoli so tako izbrali pet družin, ki imajo največ finančnih težav, še zlasti z nakupom šolskih potrebščin, ki družinski proračun zelo obremenijo. Izbirali so med tistimi družinami, ki imajo več otrok. V podjetju Leonardo iz Celja so za vsakega otroka izbrali primerno šolsko torbo, tako na primer barvo glede na spol, kot seveda na to, v kateri razred bo otrok vstopil
Obvoznica za »pingpong«
več mogoč, saj bo v kraj in iz njega speljana le ena cesta, kar pomeni, da bi avtobus iz smeri Celja v Logarsko moral obračati sredi Luč. To ni možno, saj ni prostora niti varnostnih pogojev. Del sedanje ceste, ki jo namerava država prekategorizirati v lokalno, bo onemogočal promet skozi kraj in bo pomenil hiter začetek umiranja že tako zaspanega kraja,« je omenil Selišnik.
v novem šolskem letu. Za otroke so izbrali zares zelo kakovostne torbe, večinoma blagovne znamke Schneiders. Ob predaji 50 šolskih torb podjetja Leonardo za 50 srčkov je Mojca Grahek v imenu podjetja otrokom zaželela uspešno šolsko leto, predvsem pa da bi bilo otrok, ki se znajdejo v težki situaciji, čim manj.
SB
Foto: GrupA
V CI obvoznici nasprotujejo tudi zaradi ekoloških razlogov, saj bi uničila, kot navajajo: »miren del kraja, obalo Savinje, za vedno bi preluknjali izredno lepo Breznico in uničili edino ravnino, ki jo imamo v Lučah, namenjeno za pridelavo hrane«. Zaradi formalističnega pristopa in ignorance države, še zlasti pa lokalne skupnosti, so krajani in lastniki parcel
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
9
V skritem zavetju lovskih opazovalnic lahko zgodaj zjutraj skoraj na dosegu rok opazujete divjad. Ujeti srno ali jelena v fotoobjektiv je za mnoge prvovrstna trofeja, ki je ne umaže prelita kri.
S fotoaparatom po lovsko trofejo
Občina Dobje praznuje 22. julija - Od letos tudi dobri pogoji za turistično ponudbo fotolova
Pokonci me vrže ubijalski zvok, ki bi lahko imel nekaj z budilko. Digitalna številčnica kaže neusmiljenih 3 in 30 minut zjutraj. Sredi noči, če smo bolj natančni. Napol v snu se odpravim od doma in še sama sebi ne verjamem, da grem »na jago«. Ko sem se pri Lovski družini Handil povabila na fotolov, sem si naivno predstavljala sproščen dopoldanski sprehod od preže do preže. »Ni problema. V Dobju se dobimo ob štirih,« me je prizemljil predsednik lovske družine Ivan Centrih. Čeljust mi je padla na tla, tako da se nisem uspela prijeti za poslednjo bilko, če slučajno ni mislil četrte popoldanske ...
»Dan je treba pričakati na preži,« pojasni Ivan, ko si tisto jutro že za spoznanje bolj bistro sežemo v roke. »V soju jutranje zarje lahko človek opazuje skrivnostne stvari, za katere je večina navadnih smrtnikov prikrajšanih.« Potem me premeri od glave do pet in glede na svetlo barvo moje jakne hitro ugotovi, da ima opravka s popolnim amaterjem. A sem mogoče mislila, da lovci hodijo okrog v zelenem, ker je to nova modna muha? Da ne bi preveč privlačila divjih pogledov, mi posodi eno svojih oblačil in za nekaj ur sem tudi uradno pod emblemom LD Handil.
Avstrijski lovci v Dobju redni gostje
»Ravno se je začel prsk oziroma obdobje, ko se srnjad pari. Včeraj smo jih videli kakšnih osem čisto blizu opazovalnice. Pa kanje, ki so preganjale zajca,« našteva gostitelj, ki je isti teden na foto- ali pravi lov peljal že vsaj dve ali tri skupine. Pred avto na ozki poljski cesti nam skoči maček, kmalu za njim še zajec. Znamenje je gotovo dobro, še posebej, ker jo vsi odnesemo brez bližnjega srečanja. Zadnjih nekaj sto metrov do preže na Petelinovi gmajni je seveda treba peš. Povzpnemo se po stabilni lestvi, Ivan pa nama s fotografom odredi se-
dišče na leseni deski. Resnici na ljubo niti pisniti ne upava. Prej nama je namreč zabičal, da je med opazovanjem zapovedana tišina. No, tega tako skrajno niti vsi lovci ne upoštevajo. »Zadnji Avstrijec, ki je lovil pri nas, je tako rogovilil tu gori, da bi moral biti srnjak ne samo velik, ampak še gluh za povrhu, da bi bil gospod zadovoljen,« se pošali.
Občina Dobje bo svoj praznik s slavnostno sejo obeležila to nedeljo, 22. julija, ob 15. uri. Naziv častnega občana bodo podelili Ediju Kovačiču, MePZ Kulturega društva Dobje pa prejme priznanje občine. Prihodnjo nedeljo, 29. julija, bodo v Dobju pripravili že 41. tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš.
Med avstrijskimi lovci so lovišča LD Handil, Dobje in okolica, zelo priljubljena, zato se nekateri vračajo že vrsto let. Ob tem Ivan postane precej slabe volje. »Težava lovstva v Sloveniji je tudi v tem, da odstrelne kvote določajo uradniki v pisarnah zavoda za gozdove. Od naše lovske družine na primer pod grožnjo globe zahtevajo, da odstrelimo 174 komadov srnjadi. Če mene vprašate, je to absolutno preveč. Mladiče zdesetkajo že vreme in narava, ogromno pa
jih pokončajo še potepuški psi in kmečke kosilnice med košnjo. Tega primanjkljaja nam ne priznajo in če odštejemo še obvezen odstrel, mora imeti srnjak res presneto srečo, da doživi starost treh ali celo več let. Ekonomsko in turistično zanimiv je seveda le lov na kapitalce. Ustreliti mladiča je zame skregano z vso pametjo, saj ne narediš drugega, kot da brez prave koristi vzameš mlado življenje.«
V zgodnjem jutru s starimi znanci
Medtem se je za hribom počasi delal dan, obzorje pa se je rožnato obarvalo. »Večina ljudi se zdajle šele obrne v postelji,« komentira Ivan, ki so mu taka zgodnja jutra v poseben užitek. »Kaj je lepšega, kot biti takole v naravi, dihati svežino jutra in opazovati živali? Velikokrat grem kar brez puške. Mi je v večji užitek opazovati žival v naravi kot zadoščenje, da sem uplenil trofejo.« V tistem trenutku čez travnik priskaklja
Pri Tiniki Selič in njenem možu Stanku je obvezna postojanka ob koncu jutranjega (foto)lova. Dobrovljna gospa, sicer zvesta bralka Novega tednika, je seveda tudi nas povabila na kavico in klepet.
Ivan Centrih z Markom Lesjakom, ki je podaril les za lovsko opazovalnico v ozadju. Sredi dneva se lahko človek umakne vanjo s prijateljem vrže tudi kakšno partijo kart.
zajec, v goščavi za nami pa lomasti še nekaj večjega. Zadržujemo dih in vlečemo na ušesa. Očitno je tam srna, morda celo srnjak. Vprašanje je le, če se bo počutilo dovolj varno, da pride na plan. Na bregu v daljavi se medtem mirno pase mlad sr-njaček. »Vsako jutro pride in se tamle sprehaja kakšno uro. Včasih ima s seboj tudi družbo. Redna gostja je bila tudi srna z mladičkom, ampak ju zdaj že kakšen teden nisem videl,« Ivan predstavlja svoje gozdne znance. V daljavi zalaja srnjak, na bližnje drevo pa sede kanja. »Če imaš srečo, lahko vidiš tudi jazbeca. Divji prašiči so tod le občasni gostje, medvedi pa so sploh izjema. Lisice je zdesetkala steklina. Tudi zato so se letos miši namnožile čez vse razumne meje. Ljudem hočejo na njivah vse požreti. Se pa kmetje ob tistih redkih priložnostih, ko si lisice privoščijo tudi kakšno kokoš, v silni jezi ne zavedajo, da se lisice sicer v veliki večini hranijo prav z mišmi.«
V tistem trenutku so se čez planjavo zapodili spuščeni psi in v trenutku je bilo jasno, da je z opazovanjem za to jutro konec. Za neodgovornega lastnika štirinožca to pomeni dobrih 400 evrov kazni.
Ko smo se po nekaj urah vračali nazaj, se je večina ljudi ravno prebujala v nov dan. Vsej krmežljavosti iz uvoda navkljub moram priznati, da je rojstvo jutra v naravi izjemno lepo doživeti. Če ste v pravi družbi, kot smo bili tokrat mi, pa boste spotoma odstrli tudi delček tančice s sveta, za katerega povprečen sodobni človek komaj ve, da obstaja.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Ivan Centrih je LD Handil - ime je dobila po hribu nad Dobjem - tri mandate že vodil v preteklosti. Zadnji dve leti so ga znova izvolili za predsednika. Trenutno imajo 28 članov, od tega so med začetniki tudi tri mlada dekleta. Takole nič po lovsko pa si je puško oprtal predvsem zaradi kapric našega fotografa.
Za fotolov evropski denar
Lovska družina Handil je v projekt fotolova vstopila v partnerstvu z Občino Dobje. Kljub temu, da so tamkajšnji lovci v zadnjih letih preživeli precej burno in finančno težko obdobje, so ga s skupnimi močmi letos spomladi vseeno uspešno zaključili. Kot je povedal župan Franc Leskovšek, je celoten projekt vreden dobrih deset tisoč evrov, polovico od tega je nepovratnih evropskih sredstev. »Fotolov je pri nas precej nova oblika lokalne turistične ponudbe. Ljubitelji živali lahko v naravi opazujejo, fotografirajo in snemajo prostoživeče živali. Mislim, da smo pri tem ena prvih slovenskih občin. Na Bavarskem na primer imajo na tem področju že bogato tradicijo,« je še dodal Leskovšek. Pod okriljem projekta so že obstoječim opazovalnicam dodali še dve novi, primerni za štiri osebe. Uredili so tudi poti in jih označili z opisi značilne favne v bližnji okolici.
Mladim na plaži ni nikoli dolgčas. Junija so se »izpopolnjevali« v igranju afriških tolkal. (Foto: SHERPA)
Celjska Mestna plaža letos izrazito družinska
V nekaj letih, odkar so jo postavili v najbolj senčnem delu Mestnega parka, je celjska Mestna plaža postala priljubljeno zbirališče. Ne le zaradi prijetne sence, bližine reke in prijazne gostinske ponudbe. Vse bolj priljubljena je zlasti zaradi izrazite naravnanosti v kakovostno preživljanje prostega časa družin z majhnimi otroki.
Z izbranimi vsebinami, ki se vrstijo vsaj trikrat na teden, v »samopostrežni« obliki pa jih je večina dostopna vse dni, nagovarja predvsem družine z otroki, saj se zaveda, da so najmlajši tisti, ki jih je treba že zelo zgodaj vzgajati tudi v smislu sprejemanja kulturno-umetniških vsebin.
A ne gre na plaži le za igranje priljubljene igre štiri v vrsto ali preizkušanje igral, ki so letos spet nova. Vse več je tudi vodenih ustvarjalnic, na katerih se otroci spoznavajo z glino, risanjem na steklo, ustvarjanjem iz hama perlic, izdelovanjem lutk ... Na plaži je na razpolago tudi veliko privlačnih slikanic in drugih knjig, tja prihajajo lutkarji s svojimi predstavami, ulični umetniki ... Res je plaža prostor, kjer si v vročini v »debeli« senci dreves starši lahko oddahnejo, otroci pa ustvarjajo - sami ali s starši. Kar mimogrede pa se zgodi še kaj.
BRST Foto: GrupA
Večni zakon - kolesa in ristanc ali po celjsko fuč.
Zelo priljubljena na plaži je igra štiri v vrsto ... (Foto: SHERPA)
Theaker von Ziarno iz Avstralije je med gostovanjem na festivalu uličnih umetnosti Ana Desetnica obiskala tudi celjsko plažo in z akrobacijami na trapezu dokazala, da je prava zračna muza.
Na plažo pride tudi muzej. Sicer iz kovčka, a vendar pravi muzej. Že tretje leto zapored je muzej novejše zgodovine tam razstavil zbirko sprehajalnih in kopalnih oblačil iz preteklosti, ki jih sicer hrani v depojih.
Na plažo prihajajo tudi lutkarji. A če jo zagode vreme, se predstava preseli na pokrito prizorišče pred Vodni stolp, kot se je, ko je Jana Stržišar uprizorila svojo ekološko pravljico Vrt povodnega moža.
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Celjani so jih poznali (2.)
Življenjske zgodbe znanih Celjanov črpamo z razstave Celjani so jih poznali, ki jo je septembra 2010 zasnovala Tatjana Badovinac, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje, in jo lahko najdete tudi na našem spletnem portalu Kamra.
Mihael Vošnjak (1837-1920)
Rodil se je v šoštanjski usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi. Šolal se je v domačem kraju, od tretjega razreda normalke naprej v Celju, realko je končal v Gradcu in nato študij politehnike na Dunaju.
Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija ponujala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo. Predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo gospodarsko in politično obdobje.
Z bratom Josipom sta kot izrazito slovensko usmerjena politika spoznala, da je slovenski vpliv mogoče krepiti predvsem z gospodarsko rastjo in neodvisnostjo od takrat gospodarsko še superiornih Nemcev. Začela sta projekt posojilniškega zadružništva in na tem področju orala ledino. Medtem ko je brat Josip vlagal predvsem svoje politično znanje, je Mihael z veliko znanja in energije ustvaril močno gospodarsko organizacijo z mrežo posojilnic - zadrug, ki jih je leta 1883 združil v zvezo slovenskih posojilnic s sedežem v Celju; na čelu
organizacije je bil vse do leta 1909.
Zaradi politično naravnanega nemškega odloka, da denar ne sme biti naložen v posojilnicah, je leta 1889 v Celju ustanovil Južnošta-jersko hranilnico. Zaradi dobrega finančnega poslovanja in vlaganja v slovenski kapital je slovenski vpliv v Celju in na širšem območju rasel (tako je bil zgrajen tudi celjski Narodni dom). V letih 1884-1896 je bil poslanec štajerskega deželnega zbora, v letih 1885-1897 pa tudi državnega zbora na Dunaju. Za Celje je pomembna tudi njegova socialna nota; leta 1887 je namreč ustanovil v Celju za številne rev-
ne dijake dijaško kuhinjo. Leta 1915 je emigriral v Švico, obtožili so ga veleizdaje in Avstrija mu je zaplenila vse premoženje. Tudi v tujini je politično deloval in si prizadeval za priključitev Slovencev k novi jugoslovanski državi. Umrl je v švicarskem Terrietu ravno na dan, ko se je pripravljal na vrnitev; posmrtne ostanke so kasneje prenesli in pokopali leta 1927 v Šentilju pri Velenju.
Po razstavi Tatjana Badovinac: Celjani so jih poznali pripravila Robert Ožura in Janko Germadnik.
Portret Mihaela Vošnjaka, bel marmor
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek: Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Takole se je na rokah organizatorjev in mentorjev osvojenega priznanja veselila Irena Hrastnik. Na sliki (z leve) lastnik galerije Plevnik-Kronkowska Matija Plevnik, mentor delavnice Celje fokus Gašper Domjan, vodja projekta Matej Gorjup, mentor Nik Jarh in predstavnik sodelujočih iz Doma ob Savinji.
Fokus: analogno, potem digitalno
Ob razstavi še individualno delo mentorjev z udeleženci fotografske delavnice
Z brezplačnimi predavanji o vseh vidikih fotografije, z delom v skupinah in odprtjem razstave Street fokus se je v ponedeljek v Celju začela ena največjih fotografskih delavnic v Sloveniji Celje fokus. Na njej deset mentorjev individualno dela s tridesetimi udeleženci.
Razstava, ki so jo ob začetku odprli v Galeriji Plev-nik-Kronkowska je rezultat tretjega Street fokusa, na katerem organizatorji povabijo udeležence, da posnamejo motive s fotoaparatom za enkratno uporabo. Vodja projekta Celje fokus Matej Gorjup o tej akciji, v kateri je sodelovalo 24 avtorjev, pravi, da so jo namenili predvsem srednješolcem, letos pa so jo še medgeneracijsko nadgradili. »Poleg dijakov smo k sodelovanju povabili tudi starostnike iz Doma ob Savinji. Zanimiva je razlika med nastalimi fotografijami. Mladi so fotografirali predvsem podrobnosti - roke, čevlje, grafite, copate ... Starejši so se odločali za portrete, panorame in zgodbe, v katerih so dokazali zvrhano mero du-
hovitosti. Odražajo zrelost, saj gre za pogled iz doma za ostarele na mesto.« Ob odprtju razstave so izročili nagrade avtoricam najboljših fotografij - Katji Škorjanc, Tjaši Fric in Ireni Hrastnik, udeležencem iz Doma ob Savinji pa so podelili posebno priznanje.
Medtem se v mestu nadaljuje tudi delo udeležencev delavnice Celje fokus. Na njej je veliko več zanimanja za starejše načine fotografiranja. Če je Camera obscura kot predhodnica fotoaparatov nekakšna posebnost, ki jo želijo vsi preizkusiti, je neverjetno, koliko zanimanja kažejo udeleženci za analogno fotografijo, za slikanje na film in razvijanje filmov in slik v temnici.
»Zelo smiselno se nam zdi, da fotografi začenjajo na začetku. Preko analogne fotografije je čez leto ali dve lažje fotografirati tudi v sodobni digitalni tehniki. Pri ustvarjanju se fotografi bolj poglobijo v delo, v izbiro motivov, vzamejo
si več časa. Z digitalnim aparatom lahko v uri narediš več kot sto fotografij in med njimi potem kakšne tri ure za računalnikom izbiraš najboljše. Pri analogni fotografiji narediš fotografijo, premisliš ..., ne veš, kaj si posnel, posnameš še en motiv ... Deluje tudi element pričakovanja, ki je v ustvarjalnem procesu zelo pomemben,« pravi Matej Gorjup.
Do sobote bodo fotografirali v studiu, razvijali v temnici, obdelovali fotografije na računalnikih, obiskali Pelikanov atelje, se udeleževali predavanj, ki so brezplačna za vso zainteresirano javnost in ne le za udeležence delavnice. V soboto bodo ob 21. uri v atriju Celjskega mladinskega centra pripravili zaključno projekcijo nastalih fotografij, prvič pa bodo odprli tudi razstavo izdelanih fotografij, ki jih bodo razstavili v hostlu mladinskega centra.
BRST Foto: GrupA
Muzikal je zakon
Vocal BK studio in Hiša kulture Celje sta minuli teden odlično izpeljala zdaj že tradicionalno mednarodno poletno delavnico glasbenega gledališča in jo tudi tokrat posvetila priljubljenemu žanru muzikala.
Okoli 20 udeleženk je teden dni spoznavalo solo in ansambelsko petje, ples, igro in seveda tudi občutek, kako je nastopati pred občinstvom in predstaviti svoje znanje na koncertu. Letos se je namreč delavnica končala s kar tremi koncerti, na katerih so v Šentjurju, Podčetrtku in Celju odigrali predstavo Broadway I love, stkano v novo zgodbo iz priljubljenih muzikalov, tokrat s poudarkom na otroških.
Na delavnici so sodelovali vrhunski predavatelji iz Slovenije in tujine. V plesnem delu delavnice, ki ga je sicer vodila Anka Rener, je s koreografijo sodelovala tudi Kayleigh McKnight iz Velike Britanije, ki je pripravila tudi odprti oder - večerno plesno delavnico. Za dramski in skupni glasbeni del že nekaj let skrbita Damjan M. Trbovc in Simon Dvoršak s priložnostnim orkestrom, pevski del sta prevzela Željka Predojević in Boštjan Korošec.
»Opravljeno delo lahko ocenim s čisto petico,« je bil ob sklepnem koncertu z opravljenim zadovoljen Korošec. »Zelo so uspeli koncerti in ponosen sem na vse udeleženke.
Pri koncertih nam je sicer nagajalo vreme. V Šentjurju smo morali v kulturni dom, v Podčetrtku smo vztrajali na prostem, četudi je močan veter odnašal senčnike med predstavo, a izteklo se je dobro. Letos nas je bilo skupaj z mentorji dvajset, kar se je izkazalo za ravno pravšnjo zasedbo za dobro delo. Za odlično se je izkazalo tudi to, da smo na začetku seminarja delali zelo pospešeno, pa v nadaljevanju nekoliko popuščali pri ritmu dela, da so udeleženci vse zmogli. Udeleženci so veliko odnesli, saj smo res obdelali vse segmente glasbenega gledališča,« je povedal Boštjan Korošec.
BRST, foto: TimE - Št. 57-20. julij 2012 —
Zaključek delavnice je bila zabavna predstava Broadway I love, stkana iz songov znanih muzikalov.
Naša prva novorojenka v samostojni Sloveniji
Dvajsetletna Katja Kar-ničnik s fantom Urbanom, z mamo Kristino in očetom Vojkom ter bratom Nejcem živi v vasici Brode pri Vranskem. Družbo ji delajo številni hišni ljubljenčki, od angleškega buldoga, mačke, želv do činčile. Katja se je rodila dve minuti čez eno zjutraj kot prvi otrok v samostojni Sloveniji.
Mama Kristina se rojstva hčerke spominja zelo dobro. V začetku devetdesetih let je bila akcija novoletnega obiska medijske hiše Novi tednik in Radio Celje v celjski porodnišnici na vrhuncu, saj se je vsako leto pridružil kakšen nov sponzor. Kristina je tako za svojo štručko prejela posteljico, stajico, darilni bon za nakup obla-
čil in cvetje. Leta 1992 je bil prvič na sprejemu trio Vikija Ašiča, ki ga je spremljal oktet Studenček, skupaj so predstavili novo kaseto Razveseli se z nami, ki je izšla tik pred koncem leta 1991.
Katjo je doma čakal leto in pol star brat Nejc. Skupaj sta se igrala in odraščala, kot bi bila dvojčka. Ker so bili v vasi večinoma sami fantje, Katji ni preostalo drugega, kot da se je igrala z njimi. »Pri igranju nogometa so me postavili v vlogo igralca, ki so ga potrebovali,« pove Katja. Po maminih besedah sta Katja in Nejc za las ujela generacijo otrok, ki se je še igrala na dvoriščih in tekala po ulicah. Prav tako sta pridno pomagala na majhni kmetiji, ki so jo Karničnikovi
nekoč imeli. Skupne trenutke so preživljali ob igranju kart in sestavljanju puzlov.
Pri hiši že druga činčila
Danes ima Katja angleškega buldoga Nijo, ki ga je družina Karničnik kupila na bratovo željo, a zanj skrbijo prav vsi. »Je v središču pozornosti, saj je kot majhen dojenček, ki potrebuje veliko pozornosti,« pove Katja, ki ji veliko manj časa vzamejo mačka, želve in činčila. Prvo činčilo je imela štiri leta, a ji je poginila, zato je kupila novo, ki jo ima zdaj že dve leti. Občasno jo izpusti iz kletke, a mora paziti, da pred njo skrije vse kable, saj jih činčila z velikim veseljem grize. »Všeč mi je njena dlaka in ker je v primerjavi s hrčki
manj znana in redkejša,« je navdušena nad činčilo Katja, ki pa ima vseeno raje, da pri njej spi muca.
Friziranje domačih njena naloga
Kljub temu, da je Katja navdušena nad živalmi, se ni vpisala v srednjo šolo, povezano z njimi, ampak je najprej končala frizersko šolo, kasneje še trgovsko in letos je postala ekonomski tehnik. Za striženje domačih in sorodnikov je
Katjin fant Urban, Katja, mama Kristina in oče Vojko so se fotografirali brez brata Nejca, saj se že kot majhen deček ni rad fotografiral, zato se je ob njegovi rojstnodnevni torti fotografirala kar Katja.
zadolžena Katja, postriže pa tudi sebe. S fantom Urbanom sta par že tri leta, prav toliko časa tudi živita skupaj. Najraje kolesarita, ob koncih tedna se rada zabavata v pubu Sedmica v Čepljah. Spoznala sta se
na odprtju lokalne diskoteke Vila Sunrise. Prve poletne dni sta letos preživela na Pagu, v nadaljevanju poletja bosta najverjetneje odšla še jadrat.
ŠO
Foto: TimE
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40.
Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
ZVESTI NAROČNIKI
»Poglejte, kakšne toplice imamo danes!«
Dolgoletni naročnik Jože Brilej iz Podčetrtka je bil med očeti Atomskih toplic - Kočo pri čarovnici je ustvaril za lastno dušo
Našega dolgoletnega naročnika Jožeta Brileja iz Podčetrtka najširša javnost dobro pozna. Najbolj ga pozna kot očeta turistično zanimive Koče pri čarovnici nad Olimjem, bil je med očeti Atomskih toplic ter tudi dolgoletni izjemni ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku, ki so jo po izven-šolskih dejavnostih poznali po vsej Jugoslaviji.
Danes pri 88 letih vstaja ob pol petih zjutraj, saj mu je dan prekratek. Ko vstane, sta najprej na vrsti jutranja telovadba in tuširanje z mrzlo vodo, dopoldne ga čaka precej dela na računalniku, saj ga je vnuk naučil veščin računalništva. Po kosilu sledita obvezen popoldanski počitek in nato branje časopisov, med njimi dolga leta Novega tednika, ki ga je Jože Brilej naročil zaradi svežih novic s Celjskega. »Tudi zaradi krasnih podlistkov, na primer o Razbojniku Guzaju, ter še marsičesa,« ni pozabil omeniti med našim obiskom v svojem domu pri podčetrteški šoli. »Časopis vedno listam od zadaj naprej. Na zadnji strani me pritegnejo različni simpatični prispevki, od obletnic porok naprej. Nato pregledam osmrtnice, da se
prepričam, če sem še živ, rad prebiram tudi športne novice ter druge novice s širšega celjskega območja,« je v mislih listal po Novem tedniku. Če je v časopisu kaj zanimivega o Podčetrtku, to izreže ter vloži v svojo kroniko, ki jo sestavlja. Novi tednik ima prav tako rada soproga Vida, ki najbolj ceni križanko.
Verjeli so v čarovnice
Jože Brilej se vsak dan odpravi v sosednje Olimje k svoji Koči pri čarovnici, kamor prinese vevericam kakšen oreh ter hrano za siničke. Najprej je pred nekaj desetletji želel za sprostitev kupiti »gorco« v Virštanjskih goricah, vendar se je nato leta 1967 bolj navdušil nad parcelo na gozdnati Olimski gori, kjer je danes Koča pri čarovnici. V najem je dobil kos zemlje, kjer je uredil barako. »Kmalu me je bližnja soseda opozorila, da je njena mama vedela, da na to parcelo zahajajo čarovnice,« se spominja ideje za Kočo pri čarovnici. Takrat so nekateri stari ljudje namreč še verjeli v čarovnice. Brilej, ki je bil med drugim učitelj fizike, je nato ustvaril lik čarovnice, ki se ziba na metli s pomočjo vodnega kolesa in žice. »Tam je
Nekdanjega ravnatelja izjemne osnovne šole v Podčetrtku Jožeta Brileja smo obiskali na njegovem domu (na fotografiji). Njegov drugi dom je Koča pri čarovnici.
bil raj na zemlji, začeli pa so se oglašati prvi radovedneži. Bili sta le dve možnosti: ali da vse podremo ali da odpremo za javnost, danes pa smo sredi obojega,« razmišlja Brilej. Dežela pravljic in domišljije z liki čarovnic, Kekca, Martina Krpana, Sneguljčice in Pike Nogavičke, z malim muzejem, ki predstavlja življenje Korenčkove družine pred
stotimi leti, ter s številnimi drugimi zanimivostmi seveda privablja tako domače kot tuje obiskovalce. S pomočjo vnuka, ki je diplomiral iz informatike, je vse skupaj od lani računalniško vodeno.
Veliko gostov prihaja iz Term Olimia, nekdanjih Atomskih toplic. »Borba za Atomske toplice ni bila lahka, največji nasprotnik je bila
bližnja Rogaška Slatina,« se spominja borbe za nastanek danes imenitnega slovenskega zdravilišča. »Rekli smo, da je najboljša >fabrika< turizem,« se spominja začetkov. »In poglejte, kakšne toplice imamo danes!« je ponosen na največjo pridobitev Podčetrtka, kjer so domačini dobili zaposlitev.
Stranišče na »štrbunk«
Jože Brilej je bil doma v Radečah, kar se v njegovem naglasu po dolgih desetletjih še vedno zelo pozna. Tam je najprej delal kot upravitelj šole v mladinskem poboljševalnem zavodu, kar ga je zelo utrudilo. Nato je leta 1955 v Celju povprašal, če je kje kakšno prosto učiteljsko mesto, pri čemer so mu povedali za Podčetrtek, kjer je kmalu kot ravnatelj učil učence šestih, sedmih in osmih razredov v skupnem oddelku. V šoli v Podčetrtku je bilo stranišče takrat še na »štrbunk«, zasilno elektriko so napeljali komaj leto pred Brilejevim prihodom, ljudje so bili nasploh revni.
Dekleta so ponavadi odšla v mesta za gospodinjske pomočnice, fantje v velenjski rudnik za rudarje. »Takoj ko sem prišel v kraj, sem opazil, da so otroci zelo marljivi,« se Jože Brilej spominja začetka v šoli, kjer si je začel prizadevati, da bi
šolarji lahko nadaljevali šolanje v srednjih šolah.
Občani srednjih let se še spominjajo, da je Brilej v Podčetrtku - s številnimi izvenšolskimi dejavnostmi - ustvaril takšno šolo, ki so jo dajali za zgled celotni Jugoslaviji. Imeli so prvo šolsko hranilnico, trgovino s šolskimi pripomočki, šolsko pošto, zbirali so prebrane časopise ter jih posredovali drugim občanom, obiskovali so starejše občane, imeli so šolski radio, sadjarski krožek, kjer je učence učil obrezovanja poznejši predsednik slovenske vlade Andrej Marinc ... Šola je bila prav tako bogata po kulturni plati, saj so imeli gledališko skupino, pevski zbor, tamburaško, lutkarsko, harmonikarsko skupino ... Za tiste čase je bilo vse to seveda nekaj posebnega.
»Med svojimi nekdanjimi učenci sem posebej ponosen na današnjega uspešnega direktorja Term Olimia Zdrav-ka Počivalška ter na župana Petra Misjo, ki je prav tako predsednik Turistične zveze Slovenije,« pravi nekdanji ravnatelj. Ponosen je prav tako na gospodarstvenike iz Olimja, med njimi na Halerja, Ježovnika z Jelenovega grebena ter Amona, pa seveda na Krašovčeve brate duhovnike, še posebej na biblicista Jožeta Krašovca, na Slovenca z največ doktorati.
BRANE JERANKO
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Brane Jeranko je obiskal naročnika v občini Podčetrtek.
L	•	C	•
1 " tj*	I ' 1 ***	C 11 T.	»v S * IIIM *
NAJBOLJŠE Z NAŠIH KMETIJ
V Novem tedniku smo lani predstavljali ekološke kmetije naše regije, tokrat pa se bomo ustavili pri tistih, ki znajo pripraviti najboljše, kar ponuja
naše podeželje. V rubriki Najboljše z naših kmetij bomo predstavili tiste, ki so na letošnji 23. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij dobili znak
kakovosti in so doma z našega območja. Ta znak lahko dobi tisti, ki je tri leta zaporedoma dobil zlato priznanje za nek izdelek. Na ocenjevanju lahko
sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, s krušnimi in z mesnimi izdelki, domačim oljem, s kisom, sokom, z žganjem, s suhim sadjem, z vinom, s sadjev-
cem, z marmeladami, s kompoti in konzerviranimi vrtninami. Saška T. Ocvirk je tokrat obiskala Simona Zajca iz Belovega v Laškem.
Tianov zeliščni liker in očkov brinjevec
Simon Zajec iz Belovega v Laškem je dobil znak kakovosti za jabolčno žganje z brinjem
»Začelo se je bolj za šalo kot zares,« zgodbo o žganjekuhi začne Simon Zajec iz Belovega nad Laškim. »Svoje prvo žganje sem skuhal pri sosedu, ker nisem imel svojega kotla. Uspel pridelek je bil dobra motivacija za naprej.« Začel se je izobraževati na področju predelave sadja. Danes se lahko za eno od svojih žganj pohvali z znakom kakovosti. Pri njih doma vam bodo ponudili še izvrsten jabolčni sok, domač kis, da o vrsti likerjev in drugih specialnih žganj sploh ne govorimo.
Simon je sicer zaposlen v rudniku v Hrastniku, v službi je tudi žena Marinka. Za resno kmetijstvo tako ni ne časa ne pogojev. A vseeno je družina znala izhajati iz možnosti svojega lokalnega okolja. V celem letu gre namreč na podeželju ogromno sadja, predvsem starih sort hrušk in jabolk, v nič. Pri Zajčevih so v tem spoznali dragocen vir surovin. Tako je družina dobila sicer ogromno dela, a tudi svojevrsten konjiček, pri katerem sodeluje celo šestletni Tian. Fantiček pozna skoraj 40 vrst zelišč, iz katerih nastane zeliščni liker. Čeprav ga sam seveda ne pije, se mu usta ob pohvali razlezejo do ušes. Tianov zeliščni liker je namreč res dober, očkov znak kakovosti gor ali dol.
Okus v ustih in toplota v želodcu
Za znak kakovosti mora izdelek strogo komisijo kar tri leta zapored prepričati, da je preprosto najboljši. Letos je Simon domov odnesel tudi to prestižno lovoriko. Pred tem je družina - od bronastih do zlatih - priznanja dobila že za kis, sokove in še kaj. »Seveda sem vesel, a pretirane koristi od vsega skupaj ni. Ker je komisija zelo stroga in ogromno vzorcev izloči, je to vseeno pomembna potrditev, da dobro delaš. Je pa zato vaša akcija v Novem tedniku toliko bolj pohvale vredna,« se nasmeje Simon.
Kot pravi, recept za njegovo nagrajeno žganje ni nobena skrivnost. Osnova so jabolka. Na 150 litrov zmletih in prevretih jabolk v prvi fazi doda dobra dva kilograma suhih brinovih jagod. Tako dobi nango, ki se ji pri drugi, fini kuhi doda še enkrat toliko brinja. Cvet ali roža, začetna tekočina, se odstrani, zatem priteče končni izdelek. »Pri prvi stopnji kurimo na drva, pri drugi, ko je temperatura že bolj pomembna, na plin. Tu ne moremo odkrivati tople vode. Natančno se ve, kakšno temperaturo moramo vzdrževati, da se žganje ne >potegne<, da ni kislo in da ni zažgano. Žganje moramo čutiti le v ustih in v želodcu. Če vas peče po grlu, ni dobro,« poznavalsko razloži Simon.
Družina Zajec: Simon, Tian in Marinka ter psička Roža. Zaenkrat so kotli še v predelani garaži, Simon pa sanja, da bo nekoč uredil vzorno malo žganjarno.
Na lovu za eksotičnimi okusi in kombinacijami
Ker od doma žganjarske tradicije ni imel, je znanje Simon nabiral povsod. V
prvi vrsti pri znanem, žal že pokojnem slovenskem sadjarskem strokovnjaku Fran-ciju Kotarju. Ko človeka stvar zagrabi, znanje srka iz vseh koncev in krajev, kmalu pa
ga nadgradi še s svojimi izkušnjami.
Če se pri nekaterih pojem žganjekuhe konča pri domači slivovki, se Marinka ob tem samo široko nasmeji. »Ni dobro, če so stvari enostavne. Življenje je treba zakompli-cirati.« Ob tem ima v mislih Simonovo vztrajno iskanje novih receptov in kombinacij. »Najbolj čista, nevtralna osnova sta jabolčno in hru-škovo žganje. Sliva je primerna samo za pitje ali za v čaj, nikoli pa za namakanje. Borovničevec na slivovki ne bo nikoli tak, kot mora biti. Kombinacija z brinjem se je dobro obnesla, pri Avstrijcih je še bolj znana različica z bezgom. Osebno mislim, da je najboljše kutinovo žganje, čeprav je kutine v večjih količinah zelo težko dobiti.« Karkoli že kuha - poskusil je že praktično vse mogoče sadje in kombinacije - se vedno drži pravila, da različnega sadja ne meša. Četudi je na koncu pridelka samo za vzorec.
»Še bolj pomembna je kakovost sadja. Biti mora primerno zrelo, niti slučajno gnilo ali plesnivo, dodana vrednost je tudi to, da gre večinoma za neškropljene, stare, visokorasle sorte sadja. Med takimi še vedno zelo cenjenimi žganji je na primer tepkovo. »Če že govorimo o hruškah, je zelo poveličevana viljamovka, a dejstvo je, da pravo v Sloveniji najdemo bolj izjemoma.« Simon v hruškovo žganje uvrsti tudi do devet sort starih hrušk in čeprav s tem na tekmovanju še ni prodrl, je tistih, ki znajo ceniti kakovost in posebnost, na srečo vedno več.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE
Poleg tepkovega, hruškovega in brinovega žganja, ki so že prepričala tudi strokovno javnost, je Simon skuhal tudi že breskovo, nešpljevo, grozdno in še kakšno eksotično žganje.
14
SPORT
NOVI TEDNIK
»Želel sem biti hokejski vratar«
Celjski rokometaš Blaž Sendelbah o sebi in bronasti selekciji
Marko Tuomas Kolsi in soigralci bodo v nedeljo v Domžalah iskali presenečenje. Na zadnjem gostovanju v Domžalah so gostitelje premagali z 2:0. Podoben scenarij bi bil za celjsko mlado moštvo fantastičen.
»Grofje« v Domžale po presenečenje
Marijan Pušnik: »V Domžale po najmanj točko.«
Nogometaši Celja so v sklopu priprav odigrali novo prijateljsko tekmo. V Slovenj Gradcu so z 1:0 premagali Inđijo iz Srbije. Edini gol na tekmi je dosegel Marijo Močič.
Zasedba trenerja Marijana Pušnika ni bila popolna, potem ko je manjkalo devet igralcev. V 21. minuti srečanja je odločilni gol na tekmi dosegel Marijo Močič, ki je bil v prvem polčasu kapetan, v drugem pa je kapetanski trak prevzel Klemen Medved. Zmaga bi lahko bila sicer izdatnejša, saj je bila razlika med ekipama več kot očitna. Marijan Pušnik je po tekmi dejal: »Ta tekma je bila v sklopu celotnih priprav. Bila je predvsem preizkus nekaterih igralcev, ki smo jih želeli videti, ter tistih, ki sicer igrajo manj. Fantje so se pošteno borili in to me veseli. Ustvarili smo veliko priložnosti, a žal
nismo uspeli večkrat zadeti. Kljub temu me veseli, da fantje vse bolj in bolj razumejo igro. Igramo dobro, četudi tokrat ni bilo kar nekaj tistih, ki so proti Triglavu začeli tekmo.« V celjski zasedbi je bilo tokrat kar nekaj igralcev, ki so na preizkušnji in bodo posledično poskusili prepričati glavnega trenerja Pušnika in športnega direktorja Ambroža Krajnca, da bi ostali v mestu ob Savinji. Gre predvsem za nogometaše, ki igrajo na položaju napadalca. »Vsi bodo še opravili dva do tri treninge, potem bova s športnim direktorjem povedala mnenje. Prehitro je, da bi sklepali le po polčasu ene tekme,« je pripomnil Marijan Pušnik.
Sproščeno v drugi krog
Celjane po zmagi v uvodnem krogu državnega prvenstva nad Triglavom zdaj
čaka gostovanje v Domžalah. Ekipa je na prvi tekmi pridobila dodatno samozavest, zato lahko v Domžalah prav gotovo pričakujemo zanimivo tekmo. Trener Marijan Pušnik pred obračunom z Domžalčani meni: »Domžale so na prvi tekmi odlično igrale proti Olimpiji. Igramo na njihovem štadionu in so favorit. Nikakor pa tja ne gremo, da bi izgubili. Poskusili bomo osvojiti najmanj točko. Če bo še kaj več, pa bomo zelo veseli.« Med igralci je še nekaj težav s poškodbami. »Matej Centrih bo začel trenirati, žal pa imata težave s poškodbami Alen Romih in Benjamin Verbič. Če ne bosta pripravljena, potem bodo v igro vstopili drugi,« je dodal Pušnik. Glavni sodnik nedeljskega obračuna, ki se bo začel ob 20. uri, bo Miran Bukovec iz Lendave.
MITJA KNEZ
Foto: GrupA
ŠPORTNI KOLEDAR
NOGOMET
Nedelja, 22. 7.
1. SNL, 2. krog, Velenje: Rudar - Olimpija (19), Domžale - Celje (20)
www.radiocelje.com
Naša mladinska rokometna reprezentanca, ki je v Ankari osvojila tretje mesto na evropskem prvenstvu, se še ni niti dobro vrnila v domovino, ko se je že porazgubila po obmorskih letoviščih na slovenski in hrvaški obali. Borut Mač-kovšek, Igor Žabič in Gregor Potočnik so že igrali za člansko vrsto Celja Pivovarne Laško v 1. slovenski ligi, Blaž Sendelbah, Jure Gore-njak in Tilen Kodrin pa ne. Prva sta bila člana celjske B ekipe v 1. B slovenski ligi, Kodrin je zabijal gole za mladinsko moštvo.
V Turčiji si je pošteno minutažo brez prvoligaških izkušenj priboril Blaž Sendelbah. 20-letni Celjan na položaju srednjega zunanjega napadalca je visok 186 cm. Z dekletom Ivo je odhitel proti Lošinju. Bivši gimnazijec, ki končuje 2. letnik fakultete za šport, nam je vseeno prej odgovoril na vprašanja.
Za selekcijo osnovne šole si igral tudi košarko. Zakaj ne treniraš hokeja, oče je bil vendarle tudi v prvi postavi Celja?
Res je, igral sem košarko. Z OŠ Franja Roša smo se uvrstili celo v polfinale državnega prvenstva, v katerem so bili boljši gostitelji iz OŠ Šmarje pri Jelšah. Oba s starejšim bratom sva trenirala hokej. Brat je vztrajal dlje, jaz pa ne, saj sem želel biti vratar, česar mi oče ni pustil. Ravno zaradi tega sem opustil hokej in začel trenirati rokomet, česar seveda niti najmanj ne obžalujem.
Selektor Slavko Ivezič je rekel, da bi v polfinalu padla tudi Hrvaška, če bi naša selekcija imela zdrava desna zunanja napadalca. Se strinjaš z njegovim mnenjem?
Ker je manj levičarjev kot desničarjev, je najtežje nadomestiti položaj desnega beka ali krila. Imeli smo to smolo, da smo izgubili oba desna zunanja, kar je brez dvoma vplivalo na našo igro v napadu. To pomanjkljivost smo nadomestili tako, da smo trenirali in nato tudi igrali napad z desničarjem na tem mestu, Potočnikom ali Špendetom. Ali pa sta bili v igri obe desni krili, Šoštarič in Gorela. Ob izgubi dveh visokih levičarjev nismo imeli širine tudi v obrambi. Če bi bila oba zdrava? Menim, da bi ob dobri igri, kot smo jo pokazali proti Francozom in Nemcem, premagali Hrvate in se uvrstili v finale. Poškodbe so sestavni del športa, ni nam preostalo drugega, kot da smo igrali brez Hrastnika in Cehteta. A igrali smo tudi za njiju. Nato je Hrastnik, ki je pri padcu na tekmi proti Švici utrpel pretres možganov, stisnil zobe na tekmi
za tretje mesto in zelo pomagal ekipi, zaradi česar ga občudujem. Cehte pa je zadel odločilni penal za tretje mesto!
Šele Rado Pantelič nam je posredoval točen vrstni red pri sedemmetrovkah ob koncu tekme za tretje mesto s Švedsko: Mačkovšek, Potočnik, Špende in Cehte, Šoštarič, ki je med tekmo zadel vse štiri kazenske strele, pa na srečo sploh ni prišel na vrsto. Pretresljivo, kajne?
Vsi smo si zelo močno želeli medalje, tako da naboja ni manjkalo. Željni smo bili tudi maščevanja Švedom za poraz v predtekmovalni skupini. Občutno prednost smo imeli tako v rednem delu kot tudi v podaljških. Tekma je trajala tako dolgo kot nogometna. Izkazalo se je, da smo bili odlično telesno pripravljeni, največja zasluga pripada Ivezičevemu pomočniku Klemnu Luzarju.
Si pričakoval tolikšno mi-nutažo?
Ne, z njo sem zelo zadovoljen. Na mestu srednjega zunanjega napadalca sem si jo delil s Fidelom. Proti Francozom sem igral 58 minut, na ostalih tekmah v povprečju po en polčas.
To je že šesta medalja na velikem mladinskem tekmovanju. Za seboj ste pustili rokometne velesile. Razlogov za veselje je bilo dovolj. Ste sploh kaj spali?
Bolj malo ... Najprej smo se veselili na igrišču, nato v garderobi, kjer je bilo zelo glasno in pestro ob prepe-
vanju številnih pesmi. Po finalni tekmi smo imeli z ostalimi ekipami slavnostno večerjo. Potem smo v hotelu s srebrnimi Hrvati v sobah in na hodniku proslavljali naša uspeha, zaspali za uro ali dve in ob šestih zjutraj krenili proti Sloveniji.
Zakaj po tvojem mnenju uspeva Ivezič?
V prvi vrsti je izjemen strokovnjak. Ima pa tudi tisto, kar je zame ključno pri trenerjih, namreč dobro pozna psihologijo igralcev. Do podrobnosti je seznanjen s tem, kako se kdo od fantov odzove v določeni situaciji. Je tudi dober motivator, zelo izkušen trener, ki ve, kaj in zakaj dela. Želi si tudi, da bi mladi igralci napredovali, se razvili in uspešno prešli v člansko kategorijo.
Kaj boš storil, ko ni več celjske B ekipe? Si morda povabljen na začetek priprav Celja Pivovarne Laško?
Ne. Posojen bom Svišu iz Ivančne Gorice, ki bo igral v 1. slovenski ligi. Moja cilj in želja sta, da čim prej igram v prvi ligi in si pridobim izkušnje.
In skrite želje?
Prestopiti v tuj klub, zaigrati v ligi prvakov, dobiti vabilo selektorja članske selekcije .
Katerega športnika občuduješ?
Anžeta Kopitarja in tudi Edija Kokšarova. Od organizatorjev igre pa je moj vzornik Daniel Narcisse.
DEAN ŠUSTER
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
NOVI TEDNIK
15
Omić in druščina s Francozi za polfinale
Slovenska košarkarska reprezentanca do 20 let je v tretjem krogu drugega dela evropskega prvenstva v Domžalah premagala reprezentanco Španije s 70:63. Slovenci ostajajo po šesti tekmi na prvenstvu neporaženi.
Naša izbrana vrsta je v skupini F osvojila prvo mesto. Nocoj (20.45) se bo v Stožicah v četrtfinalu pomerila s Francijo. Francozi so v zadnjem, 3. krogu drugega dela visoko (55:72) izgubili proti Grčiji in po krogu treh ekip pristali na končnem četrtem mestu skupine E.
V zadnji tekmi drugega dela je bil za Slovenijo naj-
učinkovitejši igralec laškega Zlatoroga, center Alen Omić, ki je dosegel 14 točk in vpisal še osem skokov, njegova klubska soigralca Miha Lapornik in Jaka Brodnik pa osem in tri točke. Žiga Dimec je na parketu prebil tri minute, član Hopsov s Polzele Miha Vašl pa trinajst. Jaka Brodnik je po ponovni zmagi dejal: »Zadnjo tekmo drugega dela smo začeli bolj sproščeno od naših nasprotnikov, saj je njim šlo za čim boljši položaj na lestvici. Pomembna je zmaga. Upam, da nam jo uspe vknjižiti tudi v četrtfinalu proti Franciji. Vse bomo naredili za to, da se uvrstimo v polfinale.« Selek-
tor Celjan Zmago Sagadin je
pripomnil: »Čestitke mojim fantom za zmago. Šestkrat je treba stopiti na parket, zbrati energijo, moč, znanje, željo, voljo in šestkrat zmagati. Mislim, da moji fantje iz tekme v tekmo dobivajo večje samozaupanje. Vsi smo zdravi, brez poškodb, razpoloženje v reprezentanci je dobro in gremo naprej. Upam, da bomo imeli tako podporo, kot smo jo imeli v Domžalah, tudi v dvorani Stožice, saj skupaj lahko naredimo še kakšen korak.«
Preostali četrtfinalni pari so: Litva - Grčija, Srbija - Latvija in Nemčija - Španija.
MITJA KNEZ
Celjska ekipa
Celjski plavalci tik pod vrhom
V Brestanici je bilo posamično in ekipno državno prvenstvo v plavanju za mlajše dečke in deklice.
Med mlajšimi dečki je Jan Gerčer osvojil drugi mesti na 100 m delfin in 200 m hrbtno ter tretje mesto na 200 m mešano. Iza Vodenik je bila med mlajšimi deklicami prva na 50 m in 100 m prsno, druga na 50 m prosto in tretja na 50 m hrbtno, 50 m delfin in 200 m mešano. Taja Gerčer je v isti kategoriji osvojila 2. mesto v disciplini 100 m delfin in 3. mesto na 50 m prosto.
Pri plavalnem klubu Posejdon Celje pa je najboljše rezultate dosegel Marko Zabav. Trikrat je bil drugi (50 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prosto), kar štirikrat pa tretji (50 m hrbtno, 100 m prosto, 200 m hrbtno in 50 m delfin).
DŠ
Atletinje do medalj na vzhodu
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Mlade celjske športnice so se iz južnokorejskega Daeguja s 46. Mednarodnih iger šolarjev (ICG) vrnile s štirimi medaljami.
Druge so bile Aneja Simon-čič v teku na 100 m, Maja Pla-znik v teku na 800 m in štafeta štirikrat sto metrov, tretja pa je bila Nuša Pintar v teku na 100 m. Spremljal jih je Igor Topole, podpredsednik komiteja ICG. Tekmovanja so bila imenitno organizirana, sojenje je bilo na izjemno visoki ravni. Na igrah so sodelovale ekipe iz 79 mest iz 37 držav s štirih celin.
DŠ
Saša Čajavec
36-letni Celjan je bil trener pri ŽRK Celeia Celje med leti 2000 in 2003, ko so z njim mlajše deklice postale državne prvakinje.
V	klub se je vrnil pred tremi leti.
V	sezoni 2010/11 so kadetinje na DP osvojile 4. mesto. V naslednji sezoni bo vadil ekipo starejših deklic. Po šolanju na I. gimnaziji v Celju je diplomiral na eko-nomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, zdaj končuje magistrski študijski program na Fakulteti za menedžment v Kopru.
Rokomet je igral za vse starostne kategorije Celja Pivovarne Laško. Na začetku študija je zaradi selitve v Ljubljano eno sezono nosil dres RK Škofljica.
V	Celju je bil s svojo generacijo (Podpečan, Lubej, Bilbija, Cvetko, Dujič, Srabotnik ...) državni prvak v vseh mlajših starostnih kategorijah. Na državnem prvenstvu bivše Jugoslavije je bila ta ekipa v Tuzli leta 1990 tretja. Z Eurodasom (celjska B-ekipa) se je uvrstil v 1. slovensko ligo.
»Imel sem čast igrati za mlajše selekcije slovenske reprezentance. Trenirali so me in veliko naučili Tone Goršič, Mile Čepin, Aleš Filipčič, Herman Wirth, Stanko Anderluh, Miloš Rovšnik, Josip Šojat, Miodrag Šolaja in Zdravko Zov-ko. Moje trenersko delo se je začelo v Športni šoli Toneta Goršiča. Njemu sem še danes hvaležen za ponujeno priložnost, enako velja tudi za Zdenka Fridaua in Simono Zavr-nik, s katerima sem sodeloval v RK Celeia Celje. Seveda se moram posebej zahvaliti Izidorju Krivcu, ki me je povabil k sodelovanju v ŽRK Celje Celjske mesnine,« pravi Čajavec, ki je zaposlen v celjskem Etolu.
^dezete
celjske mesnine
8. gorski tek na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je pripravilo 8. gorski tek z Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Dolžina proge je bila osem kilometrov s 390 metri višinske razlike, tek pa je štel tudi za Štajer-sko-koroški pokal.
Nastopilo je 63 udeležencev iz raznih krajev Slovenije v osmih moških in petih ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec pri moških je bil Celjan Nik Mirnik, ki je za progo potreboval 34,07 minute, pri ženskah pa je bila najhitrejša Jožica Šiftar (45,33). Najstarejša udeleženca sta bila 79-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca in 82-letni Štefan Robač z Raven na Koroškem. Nekaj preostalih izidov - moški do 19 let: 1. Nik Mernik (Celje), 2. Matej Meklav (Dobrič-Andraž); do 39 let: Jože Škodnik (Raplje), 3. Matej Jazbec (Polzela); do 49 let: Igor Mernik (Celje), 5. Rafko Atelšek (Glinje -Braslovče); do 79 let: Branko Janez Rojc (Dolenja vas - Prebold), 4. Higin Kukovič (Liboje - Petrovče) ...
TT
Dvo mesečna karta za neomejen obisk fitnesa ali aerobike 75,50 eur V prodaji še do 31.7.2012 Vabljeni v klimatizirani center za zdravje in rekreacijo Top-Fit
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Gneča pred gospodarskim poslopjem in »oferijo«.
Oživljena »storija«« o Fidu
Tematski park Fidov gaj govori o življenju zdravilca Vida Strgarja, hkrati pa je spomenik ljudske modrosti in dediščine preteklosti
Nekaj časa je že minilo, kar je bil »svetega Vida dan, ko se, kot pravi stari slovenski rek, vidi noč in dan«. Takrat so na pragu Logarske doline odprli tematski park Fidov gaj, ki je posvečen spominu na zdravilca in učenjaka Vida Strgarja - Fida ter ljudski modrosti, dragoceni dediščini minulih časov.
V Solčavi se še spomnijo, vsaj starejši ljudje, zdravilca in po njihovem mnenju moža nerazumljivih sposobnosti Vida Strgarja. Domačini so ga imenovali Fida. Glede tega izredno učenega solčavskega bukovnika še danes krožijo razburljive zgodbe, ki so večinoma najverjetneje le plod človeške domišljije. Fida zagotovo ni bil čarovnik, kot so mnogi verjeli. Vsekakor pa je bil za podeželske razmere izjemno izobražen človek, vendar ni podatkov, kje, kaj in kdaj se je šolal. Iz njegovih ohranjenih zapisov je mogoče razbrati, da je obvladal nemščino in latinščino. Izjemno zanimivo in strokovno je spisal Zdravje bolnikov, to je »bukve polne naukov za shlovesho
zdravje spisano k pomoči kmetiškim ludem v Sulcba-hi 1866«.
Rojen je bil 15. junija 1836 v Solčavi in kot piše v krstnem listu, ki je naveden v krstni knjigi župnije Solčava, krščen še isti dan. Bil je nezakonski sin in vemo, da so bili v tistih časih nezakonski otroci nekakšni izobčenci ter prezirljivo obravnavani. Njegova učenost kljub temu kaže na šolanje v semenišču ali vsaj na gimnaziji. Vendar se pri 27 letih po vrnitvi v domači kraj ni imel kam vseliti, zato je poiskal zatočišče v zijalki, skriti v skalovju nad sedanjim gostiščem in muzejem Firšt, kjer je preživel kar devet let. Tej podzemni jami domačini še danes pravijo Fidova zijalka.
Med »žaubami in flajštri«
Njegova edina ohranjena »bukva« obsega 396 strani zapisov. Strgar se je zelo potrudil, nekatere rastline, ki jih opisuje kot zdravilne, je tudi narisal. Domnevajo, da so to zelišča, ki jih je nabiral na solčavskem območju oziroma jih je dobro
O bogastvu ljudske dediščine in pomenu ohranjanja slovenskih šeg je z izjemnim spoštovanjem spregovoril etnolog Janez Bogataj, ki je ocenil, da je Fidov gaj odličen turistični produkt, saj je v njem na izjemno žlahten način predstavljena dediščina Solčavskega. »Fidov gaj je dober primer, kakšne morajo biti turistične zgodbe, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje,« je povedal Bogataj in navrgel besede, ki še danes krožijo med ljudmi: »Nekdaj hrana revščine je danes lahko vrhunska kulinarična ponudba.«
poznal. Vsebinska ureditev zapisa kaže na veliko znanje, saj je razdelil strani na opise zdravilnih zelišč in nato po zdravilnih pripravkih. Ta poglavja so: žaube, flajštri in kadila. Posebno poglavje posveča še Drugim zdravilam, kjer opisuje različne bolezni in zdravljenje. Vse skupaj se konča še s preglednim kazalom, kar je bilo za tovrstne in tedaj napisane zapise še prav posebej imenitno.
Seveda so v zapisu številni izrazi, ki jih ni mogoče natančno opredeliti. O njihovem pomenu lahko pogosto le sklepamo, ko preberemo celoten nasvet. Naj naštejemo nekaj takih: »fajht, grinte, flus, šlajn« ... V njegovem zapisu so tudi sledi ogabne medicine, ki je bila v 16. stoletju zelo aktualna. Priporoča: konjske fige, iztrebke ovac in podobno. Za zdravljenje uporablja tudi živali: žabe, deževnike in največkrat potočne rake. Knjigo Zdravje bolnikov danes hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Za Fida so govorili, da je točno napovedal svojo smrt. Res je nekega prazničnega dne po prihodu od maše malo legel. Potem ...
Bogastvo ljudske dediščine
Vse o Fidu in njegovih sposobnostih lahko preberemo na spletni strani gostišča Firšt, kjer so tudi leto dni vodili projekt Fidov gaj - Dediščina ljudske modrosti. O Fidu tudi sicer krožijo
Le kaj skriva Fidova zijalka?
različne »vistorije«, ki jih je babica pripovedovala Janezu Firštu. Bil je med tistimi, ki so se ga podobne pripovedi izjemno dotaknile in pustile neizbrisen pečat.
»Pred sedmimi leti smo postavili razstavo Zdravje bolnikov, ki izhaja iz Str-garjeve knjige. Zgodbo smo želeli nadgraditi v naravi, saj se nam je ponujala priložnost, da pokažemo Fido-vo bivališče. V resnici smo želeli zgodbo predstaviti javnosti, zato smo uredili pot do zijalke. Po odzivu smo videli, da zgodba buri duhove. Tako smo po celem območju nad gostiščem razpeljali več poti in postavili kip svetega Vida. Seveda so v ospredju zdravilne rastline, zgodbo pa dopolnjujejo travniški sadovnjak ter dve starejši zgradbi. Gre za staro >oferijo< (bivališče delavcev brez svoje zemlje) ter gospodarsko poslopje, v katerem bomo pripravljali delavnice in predavanja.
Gostišče in muzej Firšt je v osrčju Solčavskega na pragu Logarske doline, le 2 kilometra od Solčave. Več kot 135-letno družinsko tradicijo gostinstva nadaljuje že peti rod Firštovih, ki neguje bogato kulinarično ponudbo. V gostišču domujeta stalna razstava o Potočki zijalki in razstava Zdravje bolnikov - ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini, nad njim pa je ob veliki pomoči domačinov zdaj urejen Fidov gaj.
Seveda smo poskrbeli, da se bodo lahko sušile zdravilne rastline, ter postavili ustrezne pripomočke, da si bodo obiskovalci lahko sami stisnili kozarec svežega jabolčnega soka.«
Tako so v Solčavi razvili še en turistični produkt, ki ga bodo lahko nadgrajevali. »V kraju je tradicija, da se učimo od svojih prednikov. Od tega, kdaj se seka les, kako se strižejo ovce, do rož. Vesel sem, da je Fidov gaj zaživel, saj so se Firštovi projekta lotili z veliko zagnanostjo,« je ocenil direktor Centra Rin-ka Marko Slapnik. »Zdaj je
sestavljena zgodba o Fidu, >oferjih< in zdravilnih zeliščih, ki se širi daleč naokoli. Tovrstne zgodbe, ki jih je mogoče okusiti, občutiti in otipati tudi na terenu, imajo ljudje izjemno radi. Sploh obiskovalci iz drugih krajev, ki v naših koncih najdejo podrobnosti in drobne stvari, ki jih mogoče domačini res ne opazimo. Zato je tudi v Centru Rinka predstavljenih veliko premišljenih podrobnosti. Veseli me, da te podrobnosti ne obstanejo na občinskih mejah, ampak se širijo daleč naokoli.«
URŠKA SELIŠNIK
O »štorijah«, ki jih z velikimi očmi poslušajo otroci na Solčavskem, je z izjemnim posluhom spregovoril domačin Franci Podbrežnik.
TEDNIKOVA
dovolilnica
Skupaj z vami bomo Preživeli dan, v katerem koJipoklicu * boste zaželel
Ja, gospa Jožica, hitro na oder!
KUD Zarja Trnovlje polepšalo dan naši bralki - »Kaj takega še nisem nikoli doživela! Hvaaalaa!«
»Mene je tako strah, da vam bom kar ušla,« nam je rekla 70-letna Jožica Kocijan iz Rimskih Toplic. »Kar poskusite, vas bomo že našli,« smo ji odvrnili v smehu, ko smo ji dejali, da ji bomo uresničili željo. Ko-cijanova si je namreč vse življenje želela spoznati delo igralca. Strah je kaj kmalu izginil, ko smo jo pripeljali v Trnovlje, kjer so jo presenetili vsi člani tamkajšnjega Kulturno umetniškega društva Zarja. In ji - kot je sama rekla - naredili enega najlepših dni v življenju.
V sproščenem vzdušju je Kocijanova začutila povezanost članov KUD Zarja, ki jih povezuje tudi prijateljstvo, in trema je za trenutek izginila, čeprav je posumila, da se bo znašla tudi na odru in da ne bo ostalo samo pri pogovoru. Med simpatičnim druženjem je izvedela tudi podrobnosti o gledališki igri. »Preden postavimo predstavo na oder, imamo tudi do 80 vaj, vsak ima pri tem svojo zadolžitev,« ji je razložil podpredsednik društva Živ-
Bralna vaja. »Ne, ne. To boste pa ponovili. Beseda v tekstu je svetlo in ne svêtlo,« je Kocijanovo popravila režiserka Cvetka Jovan Jekl (levo).
ko Beškovnik. Kocijanova je spoznala tudi tonskega mojstra, kostumografinjo, režiserje in izvedela tisto, kar jo je najbolj zanimalo: »Kako se lahko naučite na pamet toliko teksta?« In so ji razložili. »Saj ne treniramo teksta na
pamet, ampak odrsko akcijo. Ne igramo zgodbe samo po besedilu, ker to ne bi imelo smisla. Potem bi lahko prebrali kar knjigo in si v mislih odvrteli svoj film. Mi igramo stanja, torej, kako sta neka lika povezana, ali je med

f
»Tega ne bom nikoli pozabila,« so bile besede Jožice Kocijan in Beškovnik jo je takole stisnil k sebi. (Tega ni bilo v scenariju.)
Kocijanova se je s pomočjo mladih igralcev Marka Cirmana in Urške Majcen takole vživela v del predstave.
njima spor, naklonjenost, napetost. Iščemo tisto, kar je avtor želel povedati, in to verodostojno in življenjsko predstavimo publiki. Hlapce je na primer napisal Ivan Cankar, od nas pa je odvisno, kako bomo to uprizorili za današnji čas. Ker na odru moraš komunicirati z današnjim občinstvom. Če pa bi bilo to samo >blablabla<, bi nam vsi pobegnili iz dvorane,« ji je razložil Beškovnik.
»Tu se pa slačimo!«
Kocijanovi so člani KUD Zarja Trnovlje najprej pokazali obrekovalnico. Brez heca. »To je prostor, kjer med predstavo čakamo na svojo vlogo in na ekranu spremljamo dogajanje na odru. Ker vmes nimaš kaj za početi, pač obrekuješ,« ji je pojasnil Beškovnik. »Tukaj pa se slačimo,« je nadaljeval. V garderobi seveda. »Tu se dogaja transformacija, z obleko se fizično in miselno preleviš v svojo vlogo.« Potem sledi prihod na oder. »Joj, trema! Ne predstavljam si, če bi bila polna dvorana, jaz pa tu gor ...« je dejala Kocijanova, a ni mogla skriti svojega navdušenja. »Nič hudega, trema mora biti. Ampak ustvarjalna,« jo je poučil Beškovnik in kar na odru ter nato še v prostorih tonskega mojstra je naša bralka opazovala, kako pomembna sta pri predstavi luč in ton. So pa člani KUD Zarja potrdili sume naše bralke. »A vi ste pa mislili, da
KUD Zarja Trnovlje Celje je danes vodilno amatersko gledališče v celjski občini. Njegovo delovanje sega celo v leto 1935. Za trnoveljski ljubiteljske igralce že dolgo velja, da so na odru izredni profesionalci. So tudi dobitniki številnih nagrad, med drugim srebrnega celjskega grba. Vsa zahvala vsem članom, ki so si kljub drugim obveznostim in dopustom vzeli čas in poskrbeli za nepozabno srečanje z našo bralko Jožico Kocijan.
»Gospa Kocijan, vidite, tukaj hranimo obleke za predstave,« sta razlagala Beškovnik in prva kostumografinja z zlatimi rokami Darja Vrabac (v sredini), ki je večino oblek sešila kar sama.
danes ne boste nič igrali?« so jo malo podrezali, jo oblekli v pravo gledališko obleko, ji potisnili tekst v roke in jo najprej vključili v bralno vajo. »To še ni vse,« so ji še dejali in jo za nekaj minut postavili na oder kot igralko v predstavi Limonada Slovenica. Glej ga zlomka, ženska se je dobro
odrezala! Trema je popolnoma izginila in po odigranem prizoru so sledili še gromek aplavz, priklon in Beškovni-kove besede: »Veste, naša vrata so vedno odprta. Če želite še bolj uresničiti svojo željo, za to ni nikoli prepozno!«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Ce bi tudi vi radi bližje spoznali poklic, ki se vam zdi privlačen, ali bi se za nekaj uric preizkusili v določenem poklicu, ki ste si ga vedno želeli opravljati, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje.
Pri j avnic
Bodite drzni in in izvirni, kajti samo tako vam bo uspelo!
Ime priimek: Starost ;
Za en dan bi rađ/'-a bil/-a:
, ker
A to âe ni vsfrl Pri tem poklicu mi je všeč
Haslov : Telefon :
18
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Največ gorskih nesreč med sestopom
Poleti umre zaradi podhladitve znatno več ljudi kot pozimi
Celjski gorski reševalci so morali letos že večkrat posredovati in pomagati ponesrečenim v gorah. Štirikrat so morali v gore tudi z zdravnikom, saj je šlo za telesne poškodbe gornikov, dvakrat so morali uporabiti pomoč helikopterja. Dva po-hodnika oziroma planinca sta letos v gorah na našem območju umrla. Dva sta se hudo poškodovala, eden lažje, drugi so jo na srečo odnesli brez poškodb - so pa tovrstne izkušnje vsem dobra šola, da morajo iti naslednjič v gore zelo dobro opremljeni in pripravljeni.
Največ nesreč v gorah se zgodi med eno in tretjo uro popoldne, torej pri sestopu, opozarjajo gorski reševalci. Glavni vzroki nesreč so fizična in psihična nepripravljenost oziroma utrujenost po vzponu in napačno razmišljanje. »Mnogi porabijo za dosego vrha zadnje atome svojih moči, misleč >dol bo šlo pa lažje<. Pri sestopu so mišice znatno bolj obremenjene kot pri vzponu, temu se pridruži še utrujenost zaradi vzpona in korak postane v trenutku negotov, noga klecne in že pride do zdrsa,« pravijo reševalci. Napaka nekaterih je tudi, da se lotevajo tur, ki jim še niso dorasli. »Upoštevati bi morali načelo postopnosti - od lahkih, krajših do tež-
Planinec mora:
•obvestiti o cilju sorodnike, znance, •se vpisati v vpisne knjige v planinskih kočah, •pustiti obvestilo o nameravani turi za vetrobranskim steklom svojega avtomobila,
•se vrniti po isti poti, če na markirani planinski poti dlje časa ne vidi nobene markacije,
•v nahrbtniku imeti vedno baterijsko svetilko in komplet za prvo pomoč.
jih, daljših vzponov. Včasih tudi malo kondicijskega treninga med tednom ne škodi. Enodnevno daljšo turo raje razpotegnimo v dvodnevno s prenočitvijo v planinski koči. Od vzpona, pri katerem se gibljemo samo od enega mesta za počitek do drugega, ne bomo imeli čisto nič,« svetujejo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.
Poletni sneg
V poletni sezoni je na planinskih poteh še zelo veliko kamenja, ki ga odložijo plazovi ali se odkruši od sten. Zato je pomembno, da pohodniki med hojo čim manj prožijo kamenje, še posebej, kadar uporabljajo pohodne palice. Zaščitna čelada je še vedno prva, ki planincem reši življenje ali jih obvaruje pred invalidnostjo in hudimi poškodbami. Poškodbe glave so namreč po pogostosti pri gorskih nesrečah na tretjem mestu, po resnosti poškodb pa na prvem.
Odnesel računalnik
Minuli konec tedna so neznanci poskušali vlomiti v stanovanjsko hišo v Prušnikovi ulici v Vojniku, vendar v notranjost niso uspeli priti, so pa povzročili kar nekaj škode. Več sreče je imel storilec, ki je vlomil v počitniško hišo v Letušu. Odnesel je prenosni računalnik. Isti dan je bilo vlomljeno tudi v stanovanjsko hišo v Letušu, lastniki pa pogrešajo LCD-televizijo in dve ročni uri.
Veja na glavo
Na Plešivcu pri Velenju se je v soboto zjutraj huje poškodoval 57-letni domačin. Ta je v gozdu podiral drevo, pri čemer mu je na glavo padla veja. Moškemu je pomoč nudila ekipa reševalcev iz velenjskega zdravstvenega doma, ki ga je odpeljala v celjsko bolnišnico.
Tat s posluhom
Policisti iščejo kradljivca, ki je na prireditvi Pivo in cvetje v noči na nedeljo povzročil za več kot sedem tisoč evrov škode. Z enega od prireditvenih odrov je namreč »sunil« električno kitaro in klavirsko harmoniko. Kako mu je to uspelo, ni jasno. Ga pa do danes še niso našli.
Kradel na počivališču
V noči na torek se je na avtocestnem počivališču na Lopati spet zgodila drzna tatvina. Okoli 2. ure je do avtomobila dveh Francozov, ki sta za krajši čas ustavila vozilo, pristopil moški, star okoli 40 do 45 let, močnejše postave in elegantno urejen. Med pogovorom je izkoristil njuno nepozornost in iz vozila ukradel žensko torbico in moško denarnico, v katerih so bili denar in več kosov zlatnine. Francoza sta oškodovana za devet tisoč evrov. Moškega do zdaj še niso izsledili.
Poleti je v gorah spremenljivo tudi vreme, ki prehaja od vročine do nevarnih neviht. Na to je treba pomisliti pravočasno. »Turo je treba načrtovati tako, da planinci ne bodo sredi najhujše vročine hodili po kakšnem južnem pobočju. Poskrbeti je treba za lahka oblačila in senčno zaščito pred soncem. Izguba vode oziroma dehidracija je v gorah resen problem,« še dodajajo reševalci. Popoldanske nevihte so spomladi in poleti pogost pojav v gorah, zato je dobro, da so pohodniki na turnem cilju že pred opoldnevom. Tudi avgusta v visokogorju lahko sneži, temperatura pa lahko pade pod ledišče. Zato se morajo v nahrbtniku znajti tudi topla rezervna oblačila. V slovenskih gorah je namreč poleti zaradi podhladitve umrlo znatno več ljudi kot pozimi!
SŠol
Takšnih prizorov je v tem poletju v višjih legah kar nekaj. (Foto: GRZ Slovenija)
Klic na pomoč, ko ni omrežja
V primeru gorske nesreče je številka za klic na pomoč 112, na ozemlju Avstrije 140 ali 112, na ozemlju Italije pa 118 ali 112. Klici na te številke delujejo tudi v primeru, kadar klici v druga omrežja niso mogoči.
»Pri klicu na številko 112 je pomembno, da je zveza razumljiva, zato naj bo mobilni telefon čisto pri miru. Priporočljivo je, da telefon pri klicu na nujno številko ali katerokoli drugo držite čisto na začetku, da je zveza dobra. Držanje telefona s celo roko zmanjšuje moč signala, saj potne roke absorbirajo šibek visokofrekvenčni signal. Tudi držanje telefona pri ušesu zmanjšuje moč signala in vpliva na kvaliteto zveze. Uporaba telefona na območju brez signala oziroma s slabim signalom znatno poveča porabo baterije, saj oddajnik deluje s polno močjo in s tem pri-
pomore k znatni porabi energije. Tudi pri klicu na številko 1l2 se oddajnik vključi s polno močjo. Zato je priporočljivo telefon med hojo izključiti in ga vključiti, kadar ga potrebujemo. Pri uporabi novejših aparatov z vgrajenim UMTS- oziroma 3G-sistemom je lahko delovanje UMTS zelo moteče pri vzpostavitvi zveze. Poskrbeti je treba, da so vse aplikacije in ostale aktivnosti izključene, saj se tako zanesljivost zveze še poveča. Če govorne zveze ne moremo vzpostaviti, si lahko pomagamo tudi s SMS-sporočilom. Vendar na center za obveščanje 112 le-tega ne moremo poslati. Če imamo možnost, da bo SMS-sporočilo odposlano, s čim manj znaki opišemo situacijo in ga pošljemo nekomu, ki bo lahko sporočilo posredoval naprej,« so dobrodošli nasveti gorskih reševalcev.
Pripravljeno za posredovanje. (Foto: PGE Celje)
Novo vozilo za gašenje v mestu
Poklicna gasilska enota Celje je te dni v uporabo dobila novo gasilsko vozilo znamke Mercedez-Benz Atego. Vozilo je opremljeno z rezervoarjem za 2.500 litrov vode in s sodobno črpalko.
Vozilo je namenjeno gašenju požarov v mestnem jedru, saj je zelo okretno in tudi primerno za vožnjo po mestnih ulicah, kjer je relativno malo prostora. Dolgo je malo več kot pet metrov, široko pa okoli dva metra in pol. Novo gasilsko vozilo je stalo 200 tisoč evrov, denar pa je poleg poklicne gasilske enote prispevala tudi Mestna občina Celje. Z novo pridobitvijo so poklicni gasilci zamenjali staro gasilsko vozilo, ki so ga uporabljali že več kot 12 let.
SŠol
NOVI TEDNIK
KRONIKA
19
Padel v globino
V Andražu nad Polzelo se je v ponedeljek opoldne zgodila huda delovna nesreča. Pri prekrivanju strehe se je huje poškodoval 72-letni moški z Rečice ob Savinji. Med hojo po lestvi navzdol mu je na višini okoli petih metrov zdrsnilo, nakar je padel v globino. Pri padcu je z glavo udaril ob leseni steber in nato še v kovinski del traktorskega priključka. Zaradi hudih poškodb glave je ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici. Isti dan se je delovna nesreča zgodila na Razgorju. Med cepljenjem drv s cepilcem se je traktor samodejno premaknil naprej, voznik, sicer domačin, pa ga je poskušal ustaviti. Pri tem mu je traktor zapeljal čez nogo.
Zatajil vozila
Celjski kriminalisti bodo zaradi zatajitve ovadili 38-letnega podjetnika iz Celja. Sodnemu izvršitelju je namreč zatajil dve tovorni vozili in priklopno vozilo. Izvršba je bila posledica njegovega dolga oškodovanemu ljubljanskemu podjetju v višini 73 tisoč evrov. Policisti so vozila kasneje našli in jih zasegli. Za enako kaznivo dejanje so ovadili tudi 55-letnega Avstrijca. Ta je v enem od podjetij za najem vozil v Celju najel avtomobil za tesno vožnjo, vendar ga ni vrnil v dogovorjenem roku.
Kdo onesnažuje?
V torek nekaj minut pred 18. uro so na Cesti na jezero v Velenju mimoidoči opazili onesnaženje potoka, ki se izteka iz Škalskega v Velenjsko jezero. Velenjski prostovoljni gasilci, policisti in člani Ribiške družine Velenje so ugotovili, da je neznana bela snov iztekla iz betonske cevi, voda pa se je močno penila, vendar vira onesnaženja zaenkrat niso odkrili. O dogodku so obvestili pristojne inšpekcijske službe, pogina rib pa ni bilo opaziti.
V	semafor
V	Liptovski ulici v Slovenskih Konjicah se je v ponedeljek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega vozila trčil v semafor (na sliki). Poškodovana je bila ena
oseba. Pri odstranjevanju posledic in reševanju so pomagali prostovoljni gasilci iz Slovenskih Konjic. V ponedeljek dopoldne pa je iz neznanega razloga na cesti Ponikva-Zgornje Slance pri Šentjurju zagorelo osebno vozilo. Požar so pogasili šentjurski gasilci. Vozilo je popolnoma uničeno, višina škode še ni znana. Naslednji dan se je voznik na Ponikvi pri Šentjurju z osebnim vozilom zaletel v vodnjak. Poškodovanih na srečo ni bilo. (Foto: PGD Slovenske Konjice)
Vlak trčil v peško
V sredo nekaj pred 23. uro se je na Polzeli zgodila tragična nesreča. Vlak je trčil v peško, ki je na kraju dogodka umrla. Na kraju so bili tudi inšpektorji in policisti. Nesrečna ženska naj bi storila samomor.
Ognjeni zublji grozili
Prostovoljni gasilci iz Rogaške Slatine in iz steklarne so v sredo zvečer morali posredovati na Sotelski cesti v Rogaški Slatini. Tam je namreč izbruhnil ogenj na podstrešju ene od stanovanjskih hiš. Ogenj je v celoti uničil mansardo in ostrešje objekta. Vzrok požara in višina gmotne škode še nista znana. Gasilci iz Štor pa so morali v večstanovanjsko stavbo na Cesti Kozjanskega odreda v Štorah, saj so tamkajšnji stanovalci v bloku zaznali vonj po plinu. Po pregledu je bilo ugotovljeno, da je bila v enem od stanovanj cev za dovod plina do štedilnika v okvari.
Padel s strehe
Nekaj minut pred 10.30 v sredo so reševalci nujne medicinske pomoči iz Šmarja pri Jelšah nudili prvo pomoč moškemu v Zgornji Kostrivnici. Moški je namreč opravljal delo na strehi, od koder je padel v globino in se pri tem hudo poškodoval. Po oskrbi na kraju nesreče so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Prijavite se na natečaj
Še do ponedeljka traja preventivna akcija Hitrost, v kateri tudi policisti poostreno nadzorujejo promet. V okviru te akcije poteka tudi natečaj Hvala, ker voziš zmerno, ki ga organizira svet za preventivo in vzgojo v prometu, ki deluje pri agenciji za varnost prometa.
Na njihovi spletni strani so objavljena tudi pravila, ki veljajo do 20. avgusta, ko se na natečaj lahko prijavi vsak in pošlje svoje konkretne predloge in ukrepe za večjo prometno varnost mladih. Zbirajo tudi predloge za izdelavo plakatov, ki bi mlade opozarjali na varno
vožnjo. Natečaj Hvala, ker voziš zmerno sodi v okvir dogajanj ob 4. evropskem dnevu prometne varnosti, ki je letos 25. julija. Tričlanska komisija v sestavi strokov-
njakov s področja prometne varnosti bo izbrala tri najboljše predloge, prvim desetim pa bo podarila tudi nagrade.
SŠol
VSAK ČETRTEK ob 12.15
POGLEDI lUeJlS
.radiocelje.com 95.1 j 95.9 i 100.3 j 90.6
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure
Št. 57-20. julij 2012
20
RADIO, Ki GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE
SOBOTA, 21. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 22. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Matevž Lenarčič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 23. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 24. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 25. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
ČETRTEK, 26. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 27. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Branko Jeranko s sodelavko Simono Šolinič
Popotnik po regiji in širnem svetu
Če vemo, da je kot otrok sanjal, da bo pisatelj, z izbiro novinarskega poklica niti ni zelo zašel s poti. Je pa za vsak slučaj doštudiral še pravo in ko se bo lepega dne naveličal sedmega morja, bo morebiti spet zajadral v pravniške vode. In če že govorimo o Branku Jeranku, naj vam prišepnemo, da je po duši predvsem popotnik. Konec koncev je obredel že dobršen del tudi precej eksotičnega sveta.
Branko sicer pravi, da je sila dolgočasno, če veš, da boš vse življenje počel eno in isto stvar. A pot, ki ga je pripeljala v novinarstvo, je bila tako dolga in vztrajna, da mu je ta poklic očitno usojen. Če nekateri dandanes odkrivajo toplo vodo okrog tega, je Branko že od rosnih let vzorčen primer uravnoteženega novinarstva. Svoje prve prispevke je že v osnovni šoli pisal tako za očetovo borčevsko glasilo TV15 kot za mamino Družino. Osebno pa je najraje bral in pisal za Anteno. Seveda dokler se ni usodno
srečal z Novim tednikom. Res pa je vmes zamenjal še celo vrsto drugih medijskih naslovov.
V naši medijskih hiši je eden od novinarjev z najdaljšim stažem. Njegovo ime na terenu še dandanes buri duhove. Ko je pred leti njegova mlajša kolegica prišla na nek dogodek na Šentjurskem, so od nje smrtno resno zahtevali legitimacijo. Še 20 let po tem dogodku namreč niso pozabili na »nateg«, ko se je nek pavliha predstavljal za Branka Jeranka. Požel je slavo in VIP-obravnavo, članka pa lump ni nikoli napisal. Tisti drugi celjski soimenjak, ki je pomotoma dobil njemu namenjeno pošto pesnika Mi-nattija, je bil vsaj tako prijazen, da mu je pošiljko vrnil.
Branko je po dolgem in počez prekrižaril že celo našo regijo, saj je pokrival že celo vrsto občin. Ko mu tega med dopustom po službeni dolžnosti ravno ni treba, pa »vandra« po širnem svetu. Kakih 80 držav in pet kontinentov je zložil v popotniško
torbo. Bolj kot je daleč, bolj kot je eksotično, raje vidi. Če ga že Evropa, Južna in Severna Amerika ter Avstralija niso prepričali, pa je naravnost navdušen nad Daljnim vzhodom, Azijo in podobnimi deželami. Smukal pa se je tudi po nekaterih kriznih območjih, na primer v Libanonu takoj po koncu vojne, hercegovskem Mostarju med vojno, v Iranu med islamsko revolucijo ter med sovjetsko okupacijo Afganistana med Afganistanci v obmejnem Beludžistanu, v Pakistanu. Zvesti bralci ste o tem lahko prebirali tudi v Novem tedniku.
Če se ne bo prehitro naveličal, boste njegove članke še vedno lahko brali v vašem časopisu. Če ne drugače, med pravnimi nasveti. Čisto po Brankovem okusu pa bi bilo brezciljno neskončno dolgo pohajkovanje po kakšnem desetmilijonskem kitajskem velemestu. Kakorkoli že, biti Branko Jeranko je vse prej kot dolgočasno.
StO, foto: SHERPA
Znanec pred mikronom: Matevž Lenarčič
www.radiocelje.com
Matevž Lenarčič - tisti, ki se je v začetku leta odpravil na pot okoli sveta, imenovano Green Light WorldFlight. Potem ko je s Pipistrelovim ultralahkim letalom prevozil približno 90 tisoč kilometrov nad 60 državami, se je sredi aprila vrnil domov. In znova in znova odhajal, zato smo se s tokratnim nedeljskim znancem kar nekajkrat dogovarjali za srečanje. Matevž sicer ne mara razvrščanja v predalčke, vendar ga, če hočemo, najdemo v številnih. Tako je diplomirani biolog, alpi-
nist, jadralni padalec, pilot, fotograf, naravovarstvenik,
vegetarijanec, oče dveh otrok in podjetnik. Star je 53 let, rojen v Trbovljah, stanuje pa na Rečici ob Savinji. Na nedeljski klepet ga je povabila Urša Selišnik.
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	WHEN SHE WAS MINE -	
	LAWSON	(5)
2.	HUSH LITTLE BABY - WRETCH	
	32 FEAT ED SHEERAN	(3)
3.	DISCONNECTED - KEANE	(4)
4. WHENEVER - BLACK EYED		
	PEAS	(4)
50. TIMEBOMB - KYLIE MINOGUE		(2)
6.	CHASING THE SUN - THE	
	WANTED	(6)
7.	BLACK HEART - STOOSHE	(2)
8.	SCREAM - USHER	(3)
9.	BLOW ME (ONE LAST KISS) -	
	P! NK	(1)
10.	GET IT STARTED - PITBULL FEAT.	
	SHAKIRA	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	TAKO LEPO MI JE - MAJA	
	KEUC	(5)
2.	VEČ OD LAJFA' - ZLATKO	(6)
3. NAJ SIJE V OČEH - MUFF		(4)
4.	KAM BALONI IZGINJAJO	
	- UGLAŠENA RIBA	(2)
5.	DOPUSTI SI (V PRELEPI LJU-	
	BLJANI) - RADIĆ FT. DAŠA	(4)
6.	EXPLOZIJA - MANCHE	(3)
7.	A BI? TI BI! - LEA SIRK	(1)
8.	NUALA - AVVEN FEAT. EVELYN (2)	
9.	SMISEL - ANJA BAŠ	(3)
10. ZA STARE ČASE - NUŠA		
	DERENDA	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	CLOSER - MANDY CAPRISTO	
	50 WAYS TO SAY GOODBYE	
	- TRAIN	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	MED SPOMINI PIRANA -	
	MATJAŽ JELEN	
	NI MOJ SVET - JERICA HABER	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	OSAMELE DOMAČIJE -
VITEZI CELJSKI	(5)
2.	SESTRA NEVESTA - MLADIKA (2)
3.	NIKOLI VEČ - VESELE ŠTAJERKE	(1)
4.	KO MESEC SVETI - DAME NARODNOZABAVNE GLASBE (4)
5.	POD MOJIM OKNOM - VESELI SVATJE	(3) PREDLOG ZA LESTVICO
ZDAJ ALI NIKOLI - FANTJE IZPOD LISCE
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	SREČA - ANS. TONETA RUSA (5)
2.	POLKA JE ZAKON - BISERI (2)
3.	SRCE ME VODI - POPOTNIKI (3)
4.	GOD'C - AUFBIKS	(4)
5.	SRAMEŽLJIVEC - POVRATNIKI (1)
PREDLOG ZA LESTVICO
KO ZVEZDA SE UTRNE - PRLEŠKI KVINTET
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV / INFORMACIJE
21
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
I PR
S
PREJELI SMO
Podpora
drevesnemu
parku
Že nekaj časa spremljam aktivnosti agronomke Irene Ašič, ki si prizadeva, da bi njena ideja za ohranitev dreves na lokaciji bivše drevesnice Vrtnarsta Celje in ureditev drevesnega parka na tem območju padla na plodna tla. Njena vizija, da bi to območje, kjer raste veliko raznih zelo starih dreves in grmovnic, kjer gnezdi veliko ptic, kjer propadajo objekti, kot so Kristinin dvorec, Kvaterni-kova graščina ..., spremenili v drevesni park, se mi zdi čudovita.
Poleg tega bi lahko v sklopu drevesnega parka vkom-
ponirali še veliko različnih dejavnosti, za kar je tudi že veliko idej (na primer učna pot za šolarje, počivališča, ogledi ...). Celje bi dobilo še eno točko, ki bi njegovo prepoznavnost še povečala. Zato ji prisluhimo in ji dajmo podporo. Sama to počnem tako, da o tem pišem v rubriki Pisma bralcev.
SLAVICA KOLŠEK, Celje
Sporna rdeča zvezda
V obdobju letošnjega praznovanja dneva državnosti se je veliko pisalo in govorilo o simbolu partizanstva, tj. rdeče zvezde. Vendar kolikor sem bil priča nekaterim podlim komentarjem, sploh ni šlo samo za rdečo, temveč zvezdo nasploh. Zvezda gor ali dol, ne glede na barvo. Kljub njeni rdeči barvi je bila pod njo z zavezniki izbojevana
velika zmaga nad fašizmom in nacizmom v drugi svetovni vojni. Vsekakor se je bilo po mojem globokem prepričanju bolj dostojno boriti za domovino pod rdečo zvezdo kot na strani okupatorja pod kljukastim križem.
V juliju smo bili priče nekaterim dogodkom, ko so posamezniki kar tekmovali, kdo bo bolj popljuval partizanstvo in nOb. Partizanskega komandanta Franca Rozmana Staneta so imeli za zločinca in slišali smo celo izjavo leta, da so se menda domobranci borili za demokratično Slovenijo. Osebno ponavadi govorim in pišem v resnici vedno to, kar mi narekujeta srce in razum. Tokrat pa se res komaj brzdam, da ne napišem
tega, kar mislim o teh ljudeh, ki dajejo takšne izjave. Ko bi naši ljudje imeli vsaj nekoliko dolga hvaležnosti do tistih, ki so se častno in pošteno borili za to domovino. Sveta Marija, kaj se dogaja v tej ljubi domovini z našimi ljudmi? Res prav nobenega spoštovanja ni do lastne zgodovine in do tistih, ki so se borili proti tistim, ki so napadli našo domovino, pobijali in izseljevali naše ljudi, jih pošiljali v taborišča in požigali domove. A vas ni sram?
O liku partizanskega komandanta Franca Rozmana Staneta je bilo veliko napisano. Morda malokdo ve, kako se je med drugim na vso moč tudi zavzemal, da dobimo Slovenci celotno Istro nazaj, ki ni bila nikoli hrvaška. Tega neizpodbitnega dejstva žal nekateri ne poznajo ali ga nočejo poznati. Da je jokal za padlimi borci, vedo tisti, ki so bili ob njem vsa leta, ko je vodil partizansko vojsko. Magičen čar osebnosti in njegove odkritosrčnosti je prevzel borce partizanske vojske. In tega človeka zdaj neka neuravnovešena oseba ima za zločinca. A se splača še kdaj boriti za to domovino? Kaj si ob takh izjavah mislijo naši zavezniški prijatelji iz druge svetovne vojne, kot so Rusi, Angleži, Francozi in
□ DRI TELEFON
Soglasje soseda
Bralec nam je sporočil, da v Trnovljah sosed gradi delavnico, ki je 4 metre oddaljena od njegove meje, visoka pa bo kar 12 metrov. Sprašuje, ali bi ga sosed moral vprašati za soglasje.
Odgovor smo poiskali v celjski upravni enoti. Marija Deželak, višja svetovalka I, pojasnjuje: »Za gradnjo poslovnega objekta - delavnice je bil investitor dolžan pridobiti zahtevano gradbeno dovoljenje. Sestavni del
izdanega gradbenega dovoljenja je projekt - PGD, ki poleg ostalih načrtov vsebuje tudi vodilno mapo, kjer so navedeni lokacijski podatki, med drugim tudi parc. št., na kateri bo zgrajen objekt, ter naveden prostorski akt, ki ureja območje nameravane gradnje objekta z opisom skladnosti. V kolikor določila prostorskega akta vsebujejo tudi navedbo odmikov od sosednjih zemljišč, je projektant dolžan to pri izdelavi projekta upoštevati in objekt
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
v prostor umestiti tako, da bo gradnja skladna z veljavnim prostorskim aktom. Predlagamo, da na Mestni občini Celje, Oddelku za okolje in prostor, preverite, ali prostorski akt vsebuje določila glede odmikov in morebitnih soglasij.
Glede strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa navajamo še naslednje. Zakon o graditvi objektov - ZGO 1 je specialni predpis, ki je bil razveljavljen v delu, ki se nanaša na določanje strank oz. stranskih udeležencev v postopku, zato mora upravni organ glede določanja strank oz. stranskih udeležencev v postopku ravnati le v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Upravni organ mora v vsakem konkretnem postopku torej ugotoviti, katere osebe bi lahko sodelovale v postopku kot stranski udeleženci glede na določbe 43. člena ZUP. Ta določa, da ima pravico udeleževati se
Američani, si pravzaprav niti ne upam pomisliti. Kako oni cenijo svoje borce in generale iz tega obdobja, vemo vsi, ki z njimi tesno sodelujemo.
Da so se domobranci borili za demokratično Slovenijo, je pa izjava, za katero ne vem, ali naj se razjočem ali nasmejim ali naj za takšnega človeka, ki je to izjavil, zmolim en Očenaš. Da se boriš za demokracijo na tak način, da mrtvim partizanom režeš ude, da zverinsko mučiš ujete ranjence in jih potem pobiješ, ranjenim
partizankam na prsih izrezuješ zvezdo ... Kristus Jezus, če je to kakšna borba za demokracijo in demokratično Slovenijo? No, potem jaz res ne vem več, če sem čisto nor ali sem psihopat, da takšne »demokracije« ne razumem. Nek tujec (Poljak) je pred časom ob neki priložnosti izjavil, da je Slovenija najlepša dežela najslabših ljudi. Komentar po vsem tem verjetno res ni potreben.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi (stranski udeleženec).«
IS
Nagnjen most
Bralec, ki stanuje v bližini Šmartinskega jezera, se pritožuje zaradi vandalizma. Opaža, da so kopalci, ki skačejo z ograje, stopnišče mostu že močno nagnili, prav tako opaža namerno poškodovanje ograje s stopniščem. Med drugim opozarja tudi na potrgan kablovod, ki visi v vodo, pri čemer se sprašuje, zakaj občina ne poskrbi za redarja ali kamero.
Inšpektor Vinko Andolj-šek, višji nadzornik v Službi za občinsko redarstvo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec, odgovarja: »Na območju urejenih pešpoti ob obali Šmartinskega jezera sta ob delavnikih prisotna dva vzdrževalca, ki urejata manjše pomanjkljivosti in skrbita za čisto okolico pešpoti. Tudi služba za občinsko redarstvo opravlja občasen nadzor na tem območju. Del plavajočega mostu, ki je dvignjen nad gladino vode zaradi prehoda plovil, je nagnjen že dlje časa, a ne zaradi skakanja kopalcev v vodo, temveč zaradi neenakomernega posedanja sidrnih uteži v jezersko dno. Strokovni pregled je bil opravljen že pred časom z ugotovitvijo, da posedanje sidrnih uteži za konstrukcijo ne pomeni nevarnosti v smislu stabilnosti ali poškodb. Stanje bodo spremljali ter ukrepali, če bo potrebno.«
BRANE JERANKO
V SPOMIN Beno Hvala
Pred časom smo na zadnjo pot pospremili Bena Hvalo, častnega občana Ljubnega in izredno predanega člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC.
Še februarja letos je Beno bil spiritus agens prve tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, ki smo jo gostili na Ljubnem in ki je naš kraj uvrstila med prepoznavne na svetovnem zemljevidu. Ko smo pred dnevi dobili uradne rezultate gledanosti televizijskih prenosov tekem z Ljubnega v svetu, je kljub že težkemu zdravstvenemu stanju ponovno za nekaj časa zaživel v polnem sijaju, saj so številke povedale vse. Projekt, katerega oče je bil, je bil potrjen s številom gledalcev, ki je samo v Sloveniji šlo v stotisoče, v svetu pa v milijone. In to je toliko pomenilo človeku, ki je bil režiser na 17 olimpijskih igrah in ki je bil izumitelj počasnega posnetka (slow-motion) ter je bil v svetovnem televizijskem merilu absolutna avtoriteta. Mi seveda vemo, zakaj - ker je imel Ljubno rad in ga je vzel za svojega. Ljubno mu je delček te njegove predanosti vrnilo s podelitvijo naslova častnega občana. In Beno Hvala je to čast postavljal v popolnoma enako vrsto kot Prešernovo, Bloud-kovo in Tomšičevo nagrado - on je edini Slovenec, ki je nosilec vseh treh najpresti-žnejših slovenskih nagrad oziroma priznanj.
Ko smo skoraj desetletje pripravljali tekme v smučarskih skokih na najvišji svetovni ravni, smo se od njega naučili perfekcioniz-ma. Hodili smo po svetu in se učili samo pri najboljših. To je vedel tudi Walter Hofer, direktor svetovnega pokala, ki mu je izredno čast izkazal, ko ga je osebno obiskal v Ljubljani le teden pred smrtjo. Kako veliko mu je to pomenilo!
Beno Hvala je bil zelo ponosen na svoje celjske korenine. Kot mlad gimnazijec je bil perspektivni atlet, že zelo zgodaj pa se je vključeval tudi v druge
oblike športnega življenja v mestu ob Savinji. Ponos, da je bil celjski gimnazijec, je izkazal tudi z realizacijo projekta ob 200-letnici I. gimnazije v Celju, ko je ob predsedniku republike na enem mestu zbral izjemno število bivših celjskih gimnazijcev, ki so v svetovnem in državnem merilu postali znani in pomembni dejavniki na najrazličnejših področjih - od znanosti, medicine, prava, gospodarstva, umetnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture, športa do nekaterih drugih področij. Dijaki so lahko tako na enem mestu srečali impozantno število uspešnih ljudi, jim postavljali vprašanja in se z njimi identificirali. Na nek način je I. gimnazija v Celju tako dobila potrditev svojega odličnega dela v dveh stoletjih, saj je zdaj na enem mestu izdelan seznam njenih najbolj uspešnih bivših dijakov in dijakinj.
Letos je SSK Ljubno BTC Bena Hvalo predlagal za najvišje priznanje, ki ga podeljuje Smučarska zveza Slovenije za življenjsko delo na področju smučanja. Kipec Bloškega smučarja bi moral prejeti le en dan po smrti. Da je dobitnik tega priznanja, je seveda vedel že nekaj tednov prej. Ker pa je čutil, da se podelitve ne bo mogel udeležiti, je izrazil željo, da kipec sprejmejo predstavniki ljubenskega kluba, kipec pa posveča vsem ljubiteljskim in prostovoljnim članom Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. Tako kot kipec Bloškega smučarja stoji na častnem mestu v naši klubski hiši, tako bo Beno Hvala za vedno ostal v naših srcih. Zelo ga bomo pogrešali - a nikoli pozabili.
RAJKO PINTAR
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
BfiKsiuHttRMi Ifteza streho?
FfàzvwfnJj in roomiakmsto kleparskih ijddtor ir streäne kritine; Mraka ras 57.323) STORE
www.streha-metalko.si
ZA I7WER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE naSegjl strokovnjaka ïa ïïafhe na gsm 041 (,22 us.
JSn;B4lJ54SJl,5in;(BlfÖ3575 I A	^^^^^^^
S4: QW57 T1«5, fite 01/ 57 71 «5 I " SrisJ i	i <-r\\
^^IgteJbiHrsnibJM I	^^lOVB n IÔ V 0Q'3S
031 69^
ÎjWllieM0|ïB):LIVw«l0t»Jn	'	-
c^dMjfduta^jetbml (rtrfjih iflitUtCv. 5i™igi^w(Pf,S(i^iiB(f5ii -Siki pitkaiujcta mali prof In pj Indianern rnelmiju1 To hl fat^jrnor_;aiđ!
www.avtosafir.si; (Mariborske œstû SO/5; DSM: 041698 283
d o m o f S n
DOMO Fl WAL
Ivin ROS AC ER i.p, Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212 Vojnik
GSM: 041 756 668
telefon/tac 03 781 II 72 e-polta: domofinal^it-1 .î i
Zm Va s in Vaš dom vrši mo:
a I -Tesarstvo ■ kroKstvo
-	stavbno kteparstva
-	montais Velu* oken
-	Izdelava nsdffleftov
-	izdelava ravnih In zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
CERAHDrCREATON,TONDACH, BAAMAC, LINDAS, HOSEKRA.TEGOLA, S-METAL ES AL ..
■ PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN - IZOLATORS TVO ' STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLA ČEN OG L ED
* TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BRONIS L AV CA NŽEK d.o.o.
Petovje }9,3220 Stote titi.: 03/577- U-31 fax:Q3/7B I -00-49 I mobitel: 041/619-837
Hutu/sum, KCîMffST wo e-poiM! öfpnisJiiv.oafaettK' ' ^ I
mJ ^KROVSTVO, KCEfARS
INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889
ïidriEvJiljf ug robnih listan« csnrllfld ogrcwnK. talna ogrevaj^, iwtffiixL kJiMfiiKija, lanu^alupadnlc, meiijjn) rjdHätnrJf* j r mrrnvjnjfjii
Suho 12a, 3134 Dobje pri PlaninL E-mait: vrecarbrantofeJJgrnniLcorn
il
SALON KERAMIKE V CEUU
www.tgpro-gr D «s* fc t ■ & ii
Kidričeva cesta S, Celje Tel.: 03 491 22 11.041 650 547
1 Velika izbiro KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE ■ înrtlfm^ ARMATURE • KOPALNIŠKO pohtitvo

Pridobivamo kamnite agregate TAMPON 1 DRENAŽA KAMEN 1 GROBI NASIPI	JIMMY KAMNOLOM HRASTJE
FrančileicSkobemes.fi., testa na Brdo5, ]2J0Šentjur ■gsrrt: (B [ 300 950 tmafl: leja, skobiei ne^siol.n et	S55 5
INSTALACIJE JI KI
ogrevanj« fn vodovod, alternativni vili ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
Zadobrova 34/a 1211 5 kolja vas
GSM: 031-329-702, Email: blisk.iiKtalarije@gmall.com
tteiHl iliilK,UNL"lùMï;,im MA lCtrn
iSifiliOBmamv«
(ItlFfilJJ ZI KURUN0 OtJE ITUPI CVOPliKNf) »u um j i ;a Qr.ïHûHJi sjunUHI vi) HrDH □ FOR J' UMNI Jflifl
»KUH UltW Ji I Al 0 6 OVNI KI VOP1 BEffF-VtllfiJI-fl StNIURIIOVODO 11' nF/H'HHd li ir, j r F j n F KJHJDE
KOB TERMOIN5TALACME| hI.: 03, KoleJiwta 3230
VZDRŽEVALNA BELA.ADAPTACJJE KOPALNIC MARJAN PEK0ÎMLR,STOPtt MJB1 GR08ELNO
GSM: 041/577-336,
MAIL rnarjan.pçfcDiai- gmail.((]m
Kcrdiničiirska del t .VDdmodna imTdladJa .mrnjiva 'jdulorjer. manjša ilirska dela, eleklrc in raavidiievalnadeJa, ter adapiacije kopalnic, lïidePwvûije mowikov, bordur, braSenjï nizko slensks obrab, iiddav-a i,i!nnjn grnlja t starejših topnlnifah ;n talnih ludi š kanalno.
AflTIAL č.ox.
070300 525
♦	VSA ZIDARSKA DELA
*	PDLAGANJE TLAKOVCEV
•	UREDITEV □ KG LI C
OilpowtAlflMO ^fcOKovNiJ wifHo im "i KONiUREh KIHtiNNH';: TRiPORO^Mfi II aHTFal d.M., Aija vas 6a. 3301 Peuov;:e
INFORMACIJE	23
n

Glavne prednosti za uporabnika so, da med delovanjem koristno uporabimo toploto motorja, ki ga poganja električni generator. Pri tem je pomembno, da energijo proizvajamo tam, kjer jo trošimo, zato nimamo izgub, ki nastanejo pri prenosu energije na večje
razdalje. Sistemi s sočasno proizvodnjo toplote in elektrike učinkoviteje pretvorijo primarno energijo v elektriko in toploto, zato kogeneracijo uvrščamo med okolju prijazne teh no logi-
Sodelovanje in podpora bank
Banke kažejo porast zanimanja za financiranje naložb v kogeneracîjske sisteme. Ena od oblik financiranja je kontrakting, pri čemer uporabnik ne investira v sistem niti v gradnjo, obenem pa uporablja toplotno ali električno energijo po bistveno znižani ceni.
Sočasna proizvodnja toplote in elektrike - SPTE
Na slovenskem trgu so kogeneracîjske naprave SPTE že uveljavljena oblika energetske sanacije stanovanjskih, poslovnih ali industrijskih objektov. Delujejo z visokim izkoristkom, z njimi lahko bistveno zmanjšamo porabo energije.
je. Za pogon lahko uporabimo različna goriva, b toplin, lesni plin, repično olje, palmovo in sojino olje, a tudi kurilno olje, zemeljski plin in utekočinjen naftni plin.
Kogeneracije uživajo visoko podporo EU in tudi Slovenije.
Sisteme kogene racije je brez večjih težav možno integrirati v obstoječe
kotlovnice.	Rešitve za ogrevanje in hlaje-
nje velikih objektov
Sistemi kogeneracij so odlična naložba za podjetja, Sole, občine, hotele, zdravilišča, kopališča, bolnice, domove ostarelih in druge objekte, kjer je treba ogrevati velike površine. Sistemi so prilagodljivi in jih dimenzioniramo v skladu s potrebami objekta. S kombiniranjem lahko izvedemo tudi trigeneracijo, s čimer je možno v poletnem času prostore tudi ohlaje-vati, Paketne rešitve so za kupca najugodnejše, saj omogočajo vgradnjo sistema brez nepotrebnih poti in izgube dragocenega časa.

lilPPHISTIHB ll INSTALACIJE VERHOVŠEK
, „ . ..	HITRO, KVALITETNO IN tTliODNOl
ManoKukoviis.p.	, . LJ, ,, ,
■^JfUKS10' ^ 03 5M 0311	mi-M™
(pm: 041 741 094	pMdiM tahir* j luimtidtn nwlilml prütoilml
e-mail: mariCLkulwvic^sioLnw	bj™mi; anubakm^str. wrosrtlWt, iml-^fiti,
spiel: htTp://www.îtrajeplaslikd .si «mut*!!« -i muIjid* ibWjw» čh™ dn™!
mu
IZVEDU VODOVODNIH IN QNTUWIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
Prožinska vas 34/(1. Štore, gsm: Dil 682 907
09
m
i i
ELEKTRO STORITVE
BtfmKROFLli s.p.
Vrhe 15,3221 Teharje Tel.: 041 370 240
e-mail: kroflic.tori5@grrail.com
splet: www.elektrokroflk.si
Tel.: 03/572 80 20; Fax; 03/714 81 45 E-mail: infotftaspara.si; Internet: www.aspara.si
33J
^Train!"
HIIW SERVIS in OFTTKA 3P
^ h K
03/749 17 10
fttJLEJ DEJAN s.p. Ul-Točke Cečeve 17 3230 ŠENTJUR mulej.dejanSsiol.net
<Ptikk
MARJAN TEHŽAN d
Mariborska 54
p.p. 1013. 3102 CELJE	, LASTEHFumiftNLmostwïasibamkeoptike
Tel.: 03/491-38-00. Far 03/491 -38-01
DELOVNI CAS: titlavflikl ofl s,00-1 b.od, sobota od BÔO-12.ÛÛ
CIMJflXK tnUMKE
*	urila Tf RUN VAM HL CIKO:
*	SmCWOmi P^ÉOLEt Vinn ZA OĆALA - KVALITETNA 3.TE KL*. IhOKVIFUE
2AKQAEKM1« 0C*U
*	S"n*WDVNI PREGLED ZA KOhTKKTHE LEÉE
*	KVAUTFTNE KONTAKTNE LEM
*	Čistila za «owiaktw lece
» scuta»04*m pHii?jjiiuinpHücvAj»icev
NOVO! POPRAVILO VETROSRANSKIH STEKEL IN PVC ODBIJAČEV
SERVIS VSEH ZH AM K VOZIL =KÛP0Hî| NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE K1A MOTORS avt( )hiša Skorja net
fhe Potwr ta Surpr,Sit"
mfišA
Nataša Kribemik s.p.
Poslovne enote:
Ka I obje-Sentju r-Ce] je
Kontakt; 03V363-506 in 031-302-6GG Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
1 I
NOVO!!
fMLjflcJ ŒE.W PLIkCA
hl mi m
PRODAJA uinjtnh izfal&v ■ fvnœvtUm fwmjt in popnu vile mnjenikjak^n
SI
HITRO ùi \JÇOONO
- oZÊiNjE trt flRjEK
Motu
: (rMaüt
ft: Navn Vaj, ni. M, Çmtytnhtiih ??
KRAJŠANJE HLAC
ud5EURdJj«;3+^ GRATIS



Luuuuj.sanlEs-pDtiistvü SI
POHIŠTVO
Pestoalnica Celle Mariborska BE, 3GDDCElje
Tel 03 70S 0 180
ZlJÏÏAFSJVO TAJNSK
Kemoria Tûjnèek - Korošec
Qtmmiaj> 17. JAVäH<
SJ W t? >3
<w en fi*
w
11
Tue

BNDPj
INTEGRA KUZMIN k.d. Pong rac 76d, Griie
PE BIKÊSHOP; Rimska cesta 78r 3311 Šempeter, Slovenija tel: +336 3 700 1120 fax: +386 3 700 1121 e-maiï: bikeshop@siol.net

V naslednji številki boste lahko prebrali več o HLAJENJU PROSTOROV
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
OSVEŽILNI NAPITKI
Poletje je čas za lahko hrano, še več poudarka pa dajemo tekočini. Privoščimo si veliko sadja, samega ali ga predelajmo v napitke in žeje nekaj novega. Mlečni napitek za zajtrk, ledena osvežitev za po kosilu in nekaj za večerno posedanje na terasi ali balkonu, vse to pripravite z lahkoto. Kot pri vseh receptih tudi tu ne pozabite -nikoli ne bi nastali novi recepti, če ne bi improvizirali, česa spreminjali, dodajali, odvzemali. Zato ne skrbite, če ni malin ali jagod, gotovo je pri roki kakšno drugo sadje, ki ga imate radi. Ne glede na sestavine, na koncu bodo kozarci prazni. Uživajte v mešanju osvežilnih poletnih napitkov!
MALINOV SMOOTHIE
Sestavine:
1/21 mleka, 2 malinova jogurta, 1 jogurtov lonček malin, sladkor po želji
Priprava:
Vse sestavine dobro zmeljemo s paličnim mešalni-kom. Poskusimo in po potrebi še sladkamo. Postrežemo v ohlajenih kozarcih, lahko pa smoothie vlijemo v nizko posodo in zamrznemo kot sladoled. V tem primeru med zmrzovanjem večkrat premešamo, da v sladoledu ne bo preveč kristalov.
JAGODNA GRANITA
Sestavine:
500 g jagod, 2 žlici mletega sladkorja, 5 žlic kristalnega sladkorja, 250 ml penečega vina
Priprava:
Jagode operemo, očistimo in narežemo na četrtine. Posujemo jih z mletim sladkorjem in zmeljemo s paličnim mešalnikom. Jagodno kašo damo v nizko posodo, primerno za zmrzovalnik. Dodamo kristalni sladkor in peneče vino (lahko tudi otroško, brezalkoholno) in vse dobro premešamo. Posodo postavimo v zmrzovalnik in vsebino premešamo vsakih 15 minut. Ko se že naredijo ledeni kristalčki in granita ni več tekoča, jo postrežemo v visokih kozarcih, v katere zataknemo slamico.

KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Semena čije krepijo in varujejo zdravje
Semena čije, angleško Chia (Salvia hispanica L.), k nam povečini prihajajo iz Avstralije, kjer so največja polja rastlin za vzgojo teh drobnih semen. Evropska unija jih je leta 2008 razglasila za dovoljeno vrsto hrane. Potrdili so, da ne škoduje zdravju, kar so vedeli že Azteki. Zanje je bila čijapoleg koruze, fižola in ama-ranta glavna hrana. Semena čije vsebujejo veliko olj, nekaj ogljikovih hidratov in vlaknin, ki so bojevnikom in ljudstvu dajala moč in jih nasitila za dolgo časa.
vseh naštetih sestavin jih uvrščajo med »super hrano«, ki krepi telo in varuje zdravje.
Semena čije vsebujejo veliko vlaknin in so zelo lahko prebavljiva. Če jih pomočimo v tekočino, absorbirajo kar sedemkratno količino svoje teže in ustvarijo nekakšen gel. Ob presnovi tega gela se upočasni prebava ogljikovih hidratov v krvni sladkor, zato uživanje priporočajo tudi diabetikom. Nekateri radi gel iz čije uživajo tudi zato, ker imajo zaradi njega dlje časa občutek sitosti in si na ta način pomagajo pri hujšanju. Poleg tega naj bi semena čije delovala protivnetno, redčila naj bi kri, nižala krvni pritisk in raven škodljivega holesterola, pomagala čistiti črevesje...
Morda velja sledeče opozorilo. Semena čije naj ne bi povzročala alergij, a vseeno priporočajo, naj bodo previdni tisti, ki so preobčutljivi za gorčična semena ter vsi, ki uživajo zdravila za redčenje krvi.
Beseda chia v indijanskem jeziku nahuatl pomeni »oljen«, olje pa je le ena izmed pomembnih sestavin čije. Semena vsebujejo več maščob, med njimi linolensko kislino - omega 3, ki predstavlja kar 64 % vseh maščob v semenih, kar je nekaj več kot v lanenih semenih. Vsebujejo tudi linolno kislino - omega 6 (17 % vseh maščob), oleinsko kislino - omega 9 (6,5%), palmitinsko kislino (6,8 %) in stearinsko kislino (3,7 %). Semena so bogata tudi z vitamini (BI, B2, B3 in A) in minerali (kalcij, kalij, magnezij, fosfor, železo, natrij, cink...) ter antioksidanti (kafeinska kislina, klorogenska kislina, miricetin, kver-cetin, kampferol). Med beljakovinami so zastopane prav vse esencielne aminokisline, kar je zelo redko v hrani rastlinskega izvora. Po deležu vsebujejo semena 20 % beljakovin, 32 % maščob in 42 % ogljikovih hidratov. Glu-tena ne vsebujejo! Imajo glikemični indeks 1. Zaradi
Napovednik:
V naslednji številki boste lahko prebrali več o KORENU MACE
AKCIJA MESECA JULIJA
masaža hrbta z aromatičnimi olji (20 min) - samo 13 EUR.
s
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelnik s.p.
Kontakt: 040-385-017 TERM KAENC spletna stran: wuuw.terrakrenc.si NUDIMO:
masaže, depilacije, ultrazvočne terapije, wellness sobe
PH[»UA (strojna limfna drenaža). KflVITflCI JA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
tradicionalni dnevi grške kuhinje
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si I
RESTAVRACIJA	Dn"ne malice
■ J. K	Sobotna in nedeljska kosila
mL I K |\	Jetfj p0 naročilu - a la carte
êtha in..., šutama», ado« Esijt	Posebna ponudba
SSffife, ™, „ ,„	pi22Eriia> daščice in bar
POH-PET: od 5:30 do 22:30	pMc)nf „ „tr - J ,,
OB: od 8:00 do 23 00	^°St0r 23 ZaWiUÈene
ED: od E.-0D do 22:00	Ve,ll(0 pa'Mrlšče
T: 031828 02 8llfG: 031 [630^^3irestavracijama^
FRIZERSTVO. A"J* klopčič, sp.
1 Dobrova 16, 3000 CELJE
•ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE
• PODALJEŠEVANJE LAS
•SVEČANE PRIČESKE
GSM 031/371 499
\v
www.kitajskamedicina.si
TRADICIONALNA •7 KITAJSKA MEDICINA
— ^'Jt
Maribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
m
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
S KUPONOM DO 10% POPUSTA.
BI0NA
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00 -16.00 (torek, petek)
12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
VOZILA
PRODAm
KUPim
PRODAm
POSEST
PRODAm
PUCH 175, oldtimer, letnik 1953, registriran, zelo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Možna menjava za osebni avto ali traktor. Telefon 031 649-203.
2752
ALFA Romeo 156, letnik 1998, z vso opremo, prodam za 1100 EUR. Telefon 031 649-203.	2752
MAZDO 6, 2.3, 4 * 4, avtomatik, karavan, sive barve, letnik 2004, prodam. Telefon 031 623-284.	2786
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Kupim motorna kolesa, gotovina, prepis in odvoz takoj. Telefon 031 783-047.	2645
STROJI
BETONSKI mešalec, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. Telefon 5419-471.
2740
KOSILNICO alpina, obnovljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 611195.	L 165 TRAKTOR Güldner s koso, letnik 1963, 36 k.m., registriran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 2752
SMER Šempeter-Polzela prodam manjšo hišo, celo obnovljeno, je kot nova, z manjšo parcelo, vsi priključki. Cena pri ogledu. Resni kupci naj pokličejo po telefonu 031 493-944. 2367 LISCA. Posest, 700 m2, z manjšo hišo, izjemna sončna lega, vsi priključki razen centralne kurjave, idealno za upokojence, prodam. Telefon 041 498-561.	2450
ZGORNJI del vinske kleti - mansardo, 8 * 11 m, v celoti z ohišnico, cena 25.000 EUR, prodam. V račun vzamem večjo debelinko - poravnalko, mini bager, 3 do 5 ton ali večjo stružnico. Telefon 040 211-346.	n
PARCELO 400 m2, s čebelnjakom za 24 AŽ panjev ter prostor za točenje medu in nadstrešek za avtomobil, prodam. Telefon 040 211-346.	n
STANOVANJSKO hišo v 3. gradbeni fazi, parcela 700 m2 in gradbeno parcelo, 380 m2, vse v Zagradu, lepa lokacija, ob gozdu, prodamo. Telefon 040 665506.	2643 GRADBENI parceli, v Marija Gradcu, velikost 770 m2 in 950 m2, prodam. Telefon 041 867-413. 2658 NA lepi, mirni in sončni lokaciji v Šentjurju prodam sadovnjak v velikosti 2.609 m2, z možnostjo postavitve vikenda ali hiše. Voda in elektrika ob parceli. Telefon 031 490-822. 2653
NADSTANDARDNO hišo, v naselju Hruše-vec, v Šentjurju, leto izgradnje 2003, 250 m2 bivalne površine, velikost parcele 905 m2, neposredna bližina šole in vrtca, prodam. Telefon 040 577-990.	2657
PARCELO, komunalno opremljeno, z gradbenim dovoljenjem, na relaciji Vojnik-Frankolovo, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 2 6 6 5 SVETINA, Javornik. Opremljen, vseljiv vikend, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 2727 RADEČE, Svibno, prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29431 m2, travniki in njive 29385 m2, za 53.000,00 EUR. Informacije na telefon: 041 708 198	r
SAVU DRI JA, Bašanija
400 m od obale.
prodam ali dam v najem
obnovljeno istrsko hišo z opremo, 75 m2, z atrijem. Pokličite po telefonu
041 612-935 ali 041 311-878
BRUNARICO, velikost 2,50 * 3,30 m, z napuščem, 2,10 * 2,0 m, primerno za manjši vikend, čebelnjak, vrtno uto, ugodno prodam. Informacije po telefonu 051 414-371.	p
ŠENTJUR, Dramlje, zidanico v gradnji v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče cca. 42 m2, 3416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500,00 EUR. Informacije na tel: 031 739 696 ali 041 708 198	r
DOBRNA. Klanc, kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198	r
CELJE. Šentjungert, prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, po ceni od 28.000,00 do 35.000,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198 r
ODKUP
ODDAm
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
POSLOVNE prostore, v skupni izmeri približno 30 m2 (v 1. nadstropju objekta), odda v najem Društvo upokojencev Celje, Muzejski trg 7. Informacije 051 346-737.	2726
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

Do36nesecevnaMiowOD,|»kojnhe §
PE CELJE, Ul. XIV. divizija 14, S 03/425 70 00	5È
mmm
i astrologlnja!
0906430
02/2341000
Staneta Romuna 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 ljubljena
V BLIŽINI Celja, na mirni lokaciji oddam opremljeno enodružinsko hišo. Telefon 031 490-822.	2653
POSLOVNI prostor, cca 28 m2, z dvoriščem, primerno za priročno delavnico, skladišče ali podobno, ob cesti Ljubeč-na-Celje, dajem v najem. Telefon 041 262-063.
iti mm
lastrologinja
IBIOTERAPQE
GSH 041404 935
STANOVANJE
PRODAm
2754
wwwjiovrtednik.com
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, z balkonom, 3. nadstropje, v Rimskih Toplicah, prodamo ali oddamo v najem. Cena po dogovoru. Telefon 040 743-202, (03) 5736-212.	2720

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
juzz&ua/
^Veaana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
SKINAUT
SMU&kttlUSOU
j_
—
iihtoirtutije
(^tišini
Zavarovalna agencija ADUT
——
Gaberžek Milan ».
ZDRAVILIŠČE IAŠKC
ignummmiMUBumnna
lesnina
[xxxB
Celi ska Mohorjeva druJba.
golte
Slovenija

mu
Ijica
r i^fliNNa
^ T h I lllillll
SVTÄttA —iTpfr—
<30
ZLATARSTVO GAJŠEK
<pTIKN
MARJAN TERŽAN
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINA D.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT. Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50, PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka fbivši Lesni center Štajerles). Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
oddam
STANOVANJE na Čopovi, 50 m2, oddam. Telefon 041 724-307. 2785
AKUSTIKA
prodam
ENOSOBNO stanovanje, 40 m2, v centru Celja, Miklošičeva ulica 7, prodam. Telefon 070 361-220. 2780 DVOSOBNO stanovanje v Celju, Otok, Ljubljanska cesta, 56 m2, 2/4 nadstropje, z vso opremo, takoj vseljivo, ck, telefon, ktv, prodam. Telefon 031 210-033.	2777
CELJE, Cesta na Dobrovo, 2,5 sobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju pet stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198	r
CELJE, Okrogarjeva, 2,5 sobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198	r
ŠENTJUR, prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000,00 EUR. Informacije na telefon: 041 708 198	r
OTROŠKO diatonično harmoniko, novo, uglasitev c, f, b, 2 dodatna gumba, prodam. Telefon 031 485-488. 27670
prodam
APARTMAJE v Kožinu pri Zadru, 30 m od morja, z lastno plažo, ugodno oddam. Več informacij po telefonu 031 815-897 ali direktno 00385 23201, Muratović.
2651
V	CENTRU Celja oddam opremljeno stanovanje, 44 m2, mirni osebi. Nizki stroški. Telefon 040 759-298. 2725
STANOVANJE v Celju oddam mlademu paru. Telefon 070 418-525. 2781
V	PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2779
FIESA, ugodna letovanja, v neposredni bližini morja, za družine ter večje in manjše skupine. Telefon 051 392-387 - Zoran.	2784
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041 763-800, 031 461-798.	p
PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, možne polovice, očiščene odojke, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	p
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, mesni tip, cena ugodna, možna dostava, prodam. Telefon 041 655-528. 26O6 KOZLIČKA, 11 tednov stara in eno koziko, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon (03) 5794-208. Š 153 2718 KRAVO s teletom ali brez in telico limuzin, 200 kg, prodam. Telefon 041 524-358.
2710
4 PRAŠIČE, težke 50 kg, prodam. Telefon (03) 5738-019.	l 167
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 040 312-588. 2773 BIKCA križanega ls/rj, prodam. Telefon (03) 5739-289.	2774
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-717.	2764
BIKCA simentalca, težkega 330 kg ter bikca belgijsko plavega, težkega 230 kg, prodam. Telefon 031 705-771. 2768 KRAVO staro 6 let, simentalko, brejo 3 mesece, prodam. Telefon 041 958884.	2742 TELICO težko 270 kg, simentalko, prodam. Telefon 041 271-377
SLIKOPLESKARSTVO PARKFTARSTVO TALNE OBLOGE
KRAVO simentalko, v 8. mesecu brejosti, 3. telitev, dobra molznica, prodam. Telefon 031 298-123 ali (03 ) 5 7 74-7 0 9.
2758
2 BIKCA simentalca, stara 3 mesece, prodam. Telefon 030 247-683. p
OSTALO
kupim
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520.	2640
prodam
VINO, mešano, belo in slivovko, ugodno prodam, možno z dostavo. Telefon 031 572-314.	2530
VINO traminec in modra frankinja ugodno prodam. Telefon 031 815-897. 2652 ODLIČNO sadno vino jabolčnik iz starih sort jabolk ugodno prodam. Telefon 051 220-902.	2649
JABOLČNI kis in jabolčnik prodam po ugodni ceni. Telefon 070 753-850. 2639 DOMAČO slivovko in vinsko žganje prodam. Telefon 041 326-217, 031 363818.	Š 154
DOMAČI spomladanski česen, neškropljen, izredno aromatičen, prodam. Za količino nad 10 kg dostava. Cena 6 EUR. Telefon 040 745-968. 2723
JEČMENOVO slamo v balah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 683-810.
Š 159
DOMAČI jabolčni kis prodam. Telefon 5771-034.	2731
BELO mešano vino in modro frankinjo, s področja Sladke Gore, ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 2745
SGMZEBEÙ,
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
prodam
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
KERAMIKA na zalogi ali po naročilu (izris kopalnic in ostali gradbeni material) prodam. Hojnik, Leskovec 15, Ljubeč-na, telefon 041 617-220 (gradbeni) in 051 617-220 (keramika). 2596 VARILNI aparat, 250 amperov, zamrzovalno skrinjo, 200 l, malo rabljeno, prodam. Telefon 7810-560. 2678 MOŠKO cestno kolo, 21 prestav, alu okvir, vozno samo 15 km, prodam. Telefon 041 511-304.	2701
SUHA bukova drva, metrska ali razžaga-na, prodam. Telefon 041 816-277, (03) 5772-385.	2706
ELEKTRO motor Rade Končar, 15 Kw, 1.455 obratov, hrast, 1 m3, debeline 5 cm - 3,5, 2,5 cm, star 4 leta, prodam. Telefon 041 834-904. Š 152 DRVA, bukova ali mešana, m3 ali palete, prodam, tudi nažagam in dostavim. Težke predmete, peči in podobno odpeljem. Telefon 031 351-666. 2728 STREŠNO kritino, rabljeno, približno 1.700 kosov, prodam za simbolično ceno. Telefon 031 807-745. 2730 KOZO mlekarico z dvema mladičkoma, starima 3 mesece in eno kozo, staro eno leto ter hrastov sod, 110 l, prodam. Telefon 031 803-096. 2743 VRTNO peč za peko pic, novo in avto prikolico, nosilnosti 500 kg, prodam. Telefon 041 775-328. l 164 JEDILNI krompir, več sort, žganje, rdeče vino (jurka, izabela), mizarsko mizo, starinsko orodje in harmoniko, prodam. Telefon 041 866-611. 2766 HIDROFOR, enofazni motor in kožuhalnik za koruzo ter bikca simentalca, starega 10 tednov, ugodno prodam. Telefon 5771-387.	2748
GUMENJAK, skoraj nov, dolžine 2,7 m, nosilnost 400 kg oz. Za 3 osebe, z motorjem Tomos 4,0 in pvc rezervoarjem za gorivo, ročno prikolico ter vso pripadajočo opremo, prodam za 590 EUR. Telefon 041 277-376. 2771 MOTOKULTIVATOR - kosilnica Gorenje Muta, 8 k.s., acme motor, 4 prestave, malo rabljeno in žensko kolo na 18 prestav, kot novo, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2776 PREVOZNI bazen za mleko Nieros, 500 l, z vso hladilno napravo, prodam. Telefon 041 920-416.	2782

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROCILNICA
InaroČilnica
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:	-
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno
leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta,
2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
prim. MARJAN VEBER,
dr. med., specialist šolske medicine,
dolgoletni predstojnik službe za zdravstveno varstvo otrok in mladine v Zdravstvenem domu Celje.
Sodelavci Zdravstvenega doma Celje ga bomo ohranili v lepem spominu.
DESKE, rdeči bor, 20-25 mm, hrastove plohe, 50 mm ter bukove in javorjeve deske 20-25 mm, prodam. Telefon 041 920-416.	2782
kupim
MIZARSKO delovno mizo - »pank«, v iz-pravnem stanju, kupim. Kličite med 20 in 21. uro na telefon (03) 5412-383.
2747
oddam
V DRAMLJAH oddam košnjo. Telefon 070 724-152.	2721
DELAVEN, uspešen, zgovoren fant si družinskega življenja želi, daj mu priložnost, dekle, ti. Telefon 041 229-649.
2505
43-letni očka, podjetnik si želi razmerja s partnerico brez otrok, ker mamice niso sprejele njegovega sina. Telefon 041 859-096.	2703
ŽENITNA posredovalnica Zini, Uroš Lojen s.p., Hribarjeva 13 Celje, vabi osamljene, samske, ločene in vdove, da nas pokličejo na telefon 041 563-409.
2747
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
POTREBUJEM ekipo za zidarska dela v okolici Šmarja pri Jelšah. Informacije in ponudbe na telefon 041 749-848.
2759
IŠČEM dobrega pevca - tenorista, za sodelovanje v duetu, ki igra tudi harmoniko ali kak drug instrument. Zaželen je smisel za humor in znanje nemškega jezika. Celje, telefon 041 474-923.	2750
IŠČEM najugodnejšega ponudnika za ujahanje konja na domu. Telefon 041 596-149.	2768
www.radioceljexom
KugJo* d,min,
fmmm '
vedeževanje, astrologija, feng shui
I v^Jgit^alka
fe	11 J'.trülöqanj.ä
fl J. daca I lW 1
Irsrafi Wî^rulrig-;,)
uodeževalka JASNA
■larol i n.tiv.ki1 kiirti»
astrolog	mm 2 -jflQ ved'eîevaJka
daniel	p . s ema
astrolüqijd	W " ^R îarai
fengshu	fl^^h M cgan&ke karte
Jvedeževalka LEA'
i igansl» .k.MKT j	o g.mik«- kn>
vcde^valk« KARIN A
ve-deževalka U LA
cigari&kskatte vilinski ključi
Pokličite nas ceneje!
n
RA
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
27
Sedel je v senco pod hrbtom očaka,
da tam se spočije od strme poti. V miru in hladu spokojno zdaj čaka in gleda k obzorju, ki rdeče žari.
Na zadnjo pot v hribe se je odpravil naš najdražji
MIRO PODJED
K počitku ga bomo pospremili v torek, 24. julija 2012, ob 16. uri na blejskem pokopališču.
Žalujoča družina
Celje, 19. julija 2012
Skromno in pošteno si živela, v življenju le delo in skrb si imela. Skozi vse življenje boriti si se znala, a v poletnem dnevu boleče si zaspala, a v naših srcih vedno boš ostala.
Dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan,
težko se je bilo ločiti, a vse solze, ves jok zaman. Ostal nam je le spomin in šepet slovesa: »Zbogom, moja mama mila.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tašče, mame, stare mame in prababice
STANISLAVE PUŠNIK
iz Presečnega 7 (1926 - 2012)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za besede tolažbe, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Janji Hvalc, sestri Miheli Tisel in Pavli Tisel, gospodu Petru Orešni-ku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem iz Dobja.
Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zet Jože, vnukinja Andreja z družino in vnukinja Jožica z Urošem
2775
Celje
Poročila sta se: Elmira AH-MADOVA iz Azerbajdžana in Sven SUBOTIČ iz Celja.
Laško
Poročila sta se: Sabina ŠKRNIČKI in Uroš BEL-TRAM, oba iz Zgornje Rečice pri Laškem.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Marinka VETRIH in Jožko ŠPOLJAR, oba iz Košnice.
Žalec
Poročili so se: Darja KOLAR iz Žalca in Aleš ZALO-KAR iz Šentjurja, Urška UČA-KAR iz Zaplanine in Leopold ROZINA iz Zagorja, Simona DOBRIŠEK in Žan ZEBA, oba iz Velenja.
Mozirje
Poročili so se: Manja ŠTO-KOJNIK iz Nove Cerkve in Jure STOJAN iz Pekla, Tamara VARDANYAN iz Rusije in Matej NIKŠIČ iz Ljubljane, Maja SLAPNIK iz Rovta pod Menino in Toni FOŠTNER iz Spodnjih Kraš.
Velenje
Poročila sta se: Katja PEČNIK in Sebastjan POD-PEČAN, oba iz Velenja.
Nepričakovano nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, upokojeni dramski igralec in prvak SLG CELJE
MIRO PODJED
Z izjemnimi igralskimi stvaritvami in soncem, ki ga je nosil s seboj, je zapustil neizbrisen pečat.
Žalna slovesnost bo v torek, 4. septembra 2012, ob 11.30, na velikem odru SLG Celje.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Ko tvoje zaželim si bližine, grem tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, da več te ni, verjeti noče.
ZAHVALA
V Bogu je zaspal naš ljubljeni mož, ati, dedi, tast, brat in svak
TONI SLAMNIK
(9. 3. 1946 - 4. 7. 2012)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste se v veliki žalosti zgrnili okoli nas in delili bridko bolečino ter izrazili mnoga ustna in
pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče, cvetje in se pridružili molitvi doma ter ga v tako velikem
številu pospremili. Iskrena hvala patru Marjanu in patru Pavlu za pogrebni obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi pevcem Grmada, g. Janiju za besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Cecilija in pogrebni službi Veking.
V žalosti: žena Sonja, hčerki Barbara z Borisom, Nataša z Iztokom, vnukinji Patricija in Maja ter ostali sorodniki
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj naju je zapustila draga sestra
ZINKA POLSAK
iz Vojkove 1, Celje (1941 - 2012)
Pogreb bo danes ob 15.30 na Mestnem pokopališču Celje.
Žalujoči: Justi in Lojzka z družinama
Celje
Umrli so: Franc KOLMAN iz Celja, 85 let, Frančiška PE-STIVŠEK iz Celja, 88 let, Konrad GROM iz Celja, 64 let, Terezija HERIČ iz Celja, 80 let, Ciril UGOVŠEK iz Žalca, 70 let, Olga BROVČ iz Celja, 69 let, Vinko ŠMID s Planine pri Sevnici, 46 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Karolina DRI-MEL iz Cerovca pod Bočem, 63 let, Gizela PRAH iz Brezovca pri Rogatcu, 83 let, Jožef BELE iz Žahenberca, 80 let, Justina ŠABEC iz Marija Dobja, 87 let,
Šentjur pri Celju
Umrli sta: Marija BRGLEZ z Dolge Gore, 90 let, Marija JURKOŠEK iz Vodruža, 90 let.
Žalec
Umrli so: Antonija GOLOB iz Žalca, 93 let, Alojz PAVLEC z Grobelnega, 68 let, Milan BLAŽANOVIČ iz Trbovelj, 52 let, Ivan LEBE-NIČNIK iz Ločice pri Vran-
skem, 89 let, Neža ŽOHAR iz Šempetra, 91 let, Emil GRM iz Pongraca, 70 let, Jurij BUKOVEC iz Miklavža pri Taboru, 74 let, Mihael HANČIČ iz Letuša, 80 let, Ladislav KOROŠEC iz Letu-ša, 88 let, Jožef DOBNIK iz Latkove vasi, 71 let, Silvestra KRULC iz Krašč, 69 let.
Mozirje
Umrli so: Frančišek GERDINA iz Mozirja, 81 let, Franc PLANINŠEK iz Luč, 90 let, Franc BRUNET iz Tera, 73 let.
Velenje
Umrli so: Andrej AMBROŽ iz Velenja, 49 let, Ivanka GAJSKI iz Ljubljane, 76 let,
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
Zahvala
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, svak, dedi in pradedi
JOŽEF POTOČNIK
iz Žalca (9. 9. 1936 - 3. 7. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem bratom in sestram, njihovim družinam, ostalim sorodnikom, sosedom in prijateljem za tople besede, izražena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala patru Viktorju Arhu in gospodu Mateju Užmahu za opravljen obred in pogrebni službi Mo-rana. Hvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za strokovno pomoč in empatičen odnos v času zdravljenja. Hvala kolektivu Doma ob Savinji za lajšanje bolečin v zadnjem letu življenja. Hvala ge. Hedi Zimšek - društvu Hospic za čustveno podporo v zadnjih tednih življenja. Hvala ge. ravnateljici in kolektivu SZŠ Celje, hvala društvu KZA Žalec.
Hvala vsem in vsakemu, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
JOŽETU JEVNIŠKU
(18. 1. 1946 - 23. 7. 2002)
Za tvojo srečo drugje skrbiva midve. Hčerka Petra in žena Micika

Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
M
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož in oče
JOŽE VODIŠEK
iz Male Breze (1969 - 2011)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Martina, sin Primož in hči Barbara
Ana LIPOVŠEK iz Topolšice, 96 let, Viljem Alfred LEŠEK iz Celja, 71 let, Zdenka VRE-ČEK iz Ljubljane, 92 let, Stanislava EMERŠIČ iz Velenja, 79 let, Viktor ŽEVART iz Velenja, 80 let, Miroslav CAMLEK iz Velenja, 84 let, Alojzija ZAGODE iz Žalca, 85 let, Julijana SKRBINŠEK iz Slovenskih Konjic, 75 let, Josip KRAMAR iz Šmartnega ob Paki, 73 let, Zdenko POTOČNIK iz Mežice, 64 let, Zvonko OREŠNIK iz Zreč,
83 let, Angela NOVAK iz Velenja, 99 let, Franc ŽIVIC iz Velenja, 67 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
2682
L 160
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Star lepotec pred prenovljeno zgradbo
Če smo v eni prejšnjih številk objavili staro fotografijo Celjske koče z »oldtimerjem« iz leta 1928, je tokrat Mirko Rems iz Medloga poskrbel za fotografijo nove Celjske koče. Letnik izdelave avtomobila je enak, le da tokrat pred stavbo stoji ford A.
Avto je v Mirkovi lasti, seveda pa je sam po-
&
Šola Vožnje — Č A D E J-
www.cadej.si avtosoIa.cadej@siol.net
Tel. 08 2052291
skrbel za obnovo in servis, tako da je avto še danes registriran in vozen. »Z njim se peljem 90 kilometrov na uro, več pa ne upam - je le star že skoraj 85 let,« se je pošalil Rems, ki se s starodobniki ukvarja že več desetletij. Najprej so bili njegova strast motorji, potem so prišli na vrsto avtomobili. Kot prvi avto letnik 1961, nato BMW dixi, edini tovrsten model v Sloveniji, zdaj pa je Mirkova skrb fordov lepotec, ki ga je mogoče občudovati tudi na različnih paradah ali drugih prireditvah.
»Včasih se pošalim, da je to mafijski avto - ko sedeš na zadnje sedeže, se namreč kar pogrezneš, pa še veliko prostora ostane do prednjih sedežev,« je omenil Rems in priznal, da ukvarjanje z »oldtimerji« ni več veselje, temveč zastrupljenost. Mirko v delavnici preživi
Mirko Rems s fordom A, letnik 1928, pred Celjsko kočo
kar nekaj časa. Sicer je končal Vekš, vendar je njegova osnovna izobrazba avtomehanik. S tem delom se v mladih letih nikoli ni ukvarjal, zdaj pa mu znanje, seveda bistveno obogateno
z nenehnim izobraževanjem, še kako pride prav. Vse za svojega lepotca, ki je kilometre do Celjske koče brez težav premagal.
US
VARNE VOŽNJE
Info: ZŠAM Celje,
Slomškov trg 1, 3000 Celje Tel.: 080 20 86 Gsm: 041 674 338, 031 618 926 www.zsam-celje.si, e-mail: zsam.celje@siol.net
Organiziramo:
Tečaj CPP: 30. 7. 2012 ob 15. uri Tečaj za izbris kazenskih točk: 26. 7. 2012 ob 16. uri Varna vožnja za voznike začetnike: 28. 7. 2012 ob 8. uri
winyw.radiocelJe.com
Drago Planko na svojem 59-let starem porcheju
Traktorski dedek za spomin in nostalgijo
K hiši je prišel kot nujna in nadvse dobrodošla delovna sila. Obdelovanje kmetije na Planinskem vrhu pod Planino pri Sevnici je postalo za Draga Planka in njegove bistveno lažje. Danes je 59-letni traktorski očak pri hiši zaradi nostalgije in spomina na stare čase.
Rdeč traktorski porche je bil narejen leta 1953 in je bil ob svojem rojstvu izjemna kmetijska pridobitev. Drago ga je kupil pred 27 leti nekje v Vojniku. »500 dinarjev sem dal zanj, kar je bilo precej. Kljub temu je bil v zelo slabem stanju in kar precej časa in dela smo vložili vanj, da smo ga usposobili.« A trud je bil poplačan. Traktor je nadomestil vprežne živali, nič več jih niso grizli brenclji in vse je bilo opravljeno bistveno hitreje. »Vse smo delali z njim, tudi puhalnik smo gonili na tole jermenico in tudi pri ostalih strojih se je dobro obnesel.« Drago ima zdaj za delo novejši traktor, porche pa vseeno ostaja pri hiši. »Vsake toliko se najde kdo, ki bi ga kupil. A za drobiž ga imam raje kar sam.« Lepo ga je obnovil in še vedno se v prvem prebudi, vseeno pa so zdaj njegove vožnje bolj ali manj samo na srečanja traktorskih starodobnikov. Na Planini in v okolici jih je cela vrsta in stavimo, da niste vedeli, da imajo tam tudi srečanja. »Na prvem srečanju nas je bilo šest, lani pa že kar 25,« ponosno pove Drago. Na naslednjem srečanju, upamo, tudi Novi tednik ne bo manjkal.
StO
Foto: GrupA
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
AT K A
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z mjmioclMlcuLostbclo starostu
NOVI TEDNIK
VODNIK
29
■ONO
Spored od 20. - 23. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Petletna zaroka - romantična komedija
11.05, 15.30, 18.10, 21.00, 23.40 Projekt: Otrok - komedija 13.45, 16.45, 19.05, 21.25, 23.45 Rock za vse čase - muzikal 21.30, 23.55
Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 11.00, 13.10, 14.00, 15.20, 16.10, 17.30, 18.20
Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana druž. pustolovščina, sinh. 10.30, 12.40, 15.00, 17.10, 19.20 Mrha - drama
12.10, 14.30, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Neverjetni Spider-Man - akcijska pustolovščina, 3D
11.10, 19.40, 20.30, 22.30, 23.20 Neverjetni Spider-Man - akcijska pustolovščina
12.20, 15.10, 18.00, 21.10, 23.59 Bonobo Ben - dokumentarni film 12.15, 14.15, 17.15, 19.15, 21.05, 23.15
LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Cezar mora umreti - drama
SOBOTA
20.00 Cezar mora umreti - drama
rnmrnnrmrm
TRG PRED MESTNIM KINOM METROPOL
SOBOTA
22.00 Koncert - komedija
PETEK
19.00 Ulični ples 2 - plesna romanca 20.00 Kako sem preživel to poletje
-	psihološka drama
21.00 Temne sence - komična grozljivka
SOBOTA
19.00 Temne sence - komična grozljivka
20.00 Kako sem preživel to poletje
-	psihološka drama
21.15 Ulični ples 2 - plesna romanca NEDELJA
16.00 Obuti maček - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Temne sence - komična grozljivka
19.00 Kako sem preživel to poletje
-	psihološka drama
20.15 Ulični ples 2 - plesna romanca 21.15 Kruha in iger - komedija
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
KINO PRED DOMOM KULTURE VELENJE
PONEDELJEK
21.30 En dan - romantična drama
PRIREDITVE
PETEK, 20. 7.
od 9.00 ure POS Prevorje_
Spoznajmo razbojnika Guzaja
brezplačna celodnevna izobraževalno-ustvarjalna delavnica za otroke
20.30 Trg vasi Lipa Podčetrtek Zumba večer
SOBOTA, 21. 7.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pošastozavri in jabolko spora
lutkovna predstava v izvedbi gledališča Bičikleta
10.00 Pokrajinski muzej Celje Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Čarobno dopoldne s čarodejem Janijem
poletje na travniku - lutkarije 11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Sportno igrišče v Dobrini Dobrinska noč
turistično-zabavna prireditev
17.00 Virštanj pri gostišču Banovina
Virštanjska noč
ansambel Kolovrat
18.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice (tudi v nedeljo)
20.00 POS Prevorje_
V vesolje z daljnogledom
predavanji Friderika Madarasija in Romana Ocvirka
20.30 Velenjski grad
Tadej Toš v živo
stand up komedija na štajerski način
NEDELJA, 22. 7.
od 10.00 ure Rogla_
Šoferska nedelja na Rogli
družabno srečanje z ansamblom Show band Klobuk
PONEDELJEK, 23. 7.
9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
20.30 Trg vasi Lipa Podčetrtek Večer s harmonikarji
nastopili bodo harmonikarji Goličnik
RAZSTAVE
PETEK, 20. 7.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, mozaiki iz Hamaperlic, risanje na steklo ...
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
20.00 Vodni stolp
Radio Yu tup: Nikol ni prepozn za slavo
pojeta in igrata Nika Vipotnik in Rima Rampre
SOBOTA, 21. 7.
18.00 Zelen'dol ob Smartinskem jezeru Glasba za nostalgike
20.00 Mestna plaža
Mestna plaža pleše
brezplačni tečaj družabnih plesov: angleški valček in fokstrot
21.00 Celjski mladinski center
Celje fokus 2012
Zaključna razstava in projekcija fotografij udeležencev
NEDELJA, 22. 7.
11.00 Zelen'dol ob Smartinskem jezeru Nedeljske reciklažne delavnice
za staro in mlado
PONEDELJEK, 23. 7.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalnice pod celjskim stropom
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); Utrip svetlobe, do 13. 12.; Recte illuminas - dobro svetim, do preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9.
Galerija Mercator center Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2012, do 1. 8.
Kvartirna hiša: poletna prodajna razstava umetniških del, do 31. 8.
Železarski muzej Teharje: razstava likovnih del Tatjane Hren: Podobe plemena, do 31. 8.
Savinov likovni salon Žalec: skupinska razstava Nova fotografija - Realnost, do 31. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria Mitje Lukanca ter Zvoneta Drobniča, do 30. 9.
Avla Kulturnega centra Rog. Slatina: Sprehod po Rogaški Slatini; razstava društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica, do 31. 7.
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 20. 7.
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem
SOBOTA, 21. 7.
8.00 Ploščad Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem
9.00 do 12.00 Slandrov trg Žalec
Žalska tržnica
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
wurw.radiocelje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
Soba za angleško kraljico
»Imate morda kakšno prazno sobo?«
»Žal je vse zasedeno.«
»Kaj pa, če bi prišla angleška kraljica?«
»No, potem bi se že kaj našlo.«
»Dajte mi torej to, kar bi se že našlo, kraljice zagotovo ne bo.«
Nasvet za vsak primer
Planinski vodnik opozarja udeležence izleta: »Pazite, da ne padete v prepad! Če pa že padete, se ozrite desno - odprl se vam bo prečudovit razgled!«
Selitev z razlogom
Zakonca na popotovanju. Ko potujeta po dolini, nad katero se vzpenjajo mogočne gore, žena reče: »Dragi, kako lepo! Kar brez besed sem ostala!«
Mož: »Super! Potem bova kar tu ostala!«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
ANEKDOTE
Ko je bil založnik Bob Cousins še otrok, si je vedno, kadar je slutil, da ga bo oče natepel, dal v hlače knjigo. »Takrat,« pravi znani založnik, »sem se naučil ceniti prednost literarne podlage.«
Znan ameriški pravnik Clarence Darrow (1857-1938) je zasliševal pričo nasprotne stranke, od katere nikakor ni mogel dobiti logične izpovedi. Priča je nazadnje dejala: »Gospod Darrow, kako morete dvomiti o mojih besedah? Saj sem se poročil z resnico!« »Ah,« je odvrnil Darrow, »in kako dolgo ste že vdovec?«
I
Vprašali smo vas: Koliko novinarjev Novega tednika in Radia Celje (mimogrede: v tem času morajo opravljati tudi uredniško delo) je bilo pretekli teden v službi?
Pravilen odgovor se glasi: 7.
Izžrebana nagrajenka, ki bo prejela knjigo Celjske Mohorjeve družbe, je Marija Klemenšek, Cesta v Rastke 56, 3333 Ljubno ob Savinji.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Novinarji zvečine ne slovijo kot »jutranje ptice«, a včasih se vendarle zgodi, da morajo zaradi delovnih obveznosti resnično zelo zgodaj vstati. Tokrat vas sprašujemo, kdaj je v sredo zjutraj zvonila budilka Saški T. Ocvirk?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 25. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Živ dokaz, da tista o »trpežnih in vsega hudega vajenih Kozjancih« še danes drži kot pribita, je Anja Deučman. Ne le, da ji po vrnitvi s sicer kratkega dopusta nismo pustili niti za hip zadihati, prejšnji teden so se delovne naloge dobesedno valile nanjo in ob svojem delu je »vskakovala« še za nadomeščanja odsotnih kolegov. Ko so se v petek razmere v uredništvu le toliko umirile, da je bil vsaj čas za vprašanje, kako je vse to preživela, je le debelo pogledala in se nasmejala: »Saj ni bilo tako hudo ...« Glede na to, da je bila potem konec tedna še dežurna novinarka na radiu, se zdaj sprašujemo, če bi jo bilo morda treba še »s kolom po glavi«, da bi vsaj malo pojamrala.
Novinarjem je sicer prepuščeno, da sami pišemo tekste na svoj račun, a prav tako drži, da tega večina ne počne. Čeprav je prav od avtorstva zelo odvisno, kako je kakšna dogodivščina ubesedena v pisni obliki ... Za primer: če bi pričujoči tekst pisala Urša Selišnik, bi izvedeli, da je tako pridna, da v službi ne morejo brez nje. Med predvidenimi 14 dnevi dopusta se je namreč kar trikrat vrnila v službo in še dopust je predčasno končala. Če pa bi tekst pisal kdo drug, bi ga potegnilo v ono smer, da Urša doma vse pozna, sicer pa je domačim tako vseeno, če je v službi .
V uredništvu smo pripravljali radijsko oddajo Odmev o »motečih« sosedih, ki lahko še kako zagrenijo življenje vsem v bližnji in tudi nekoliko bolj oddaljeni okolici. Razprava o tem, kaj ljudje sploh lahko sami storijo, na koga se lahko obrnejo ., je nekoliko preveč skrenila in namesto predlogov, koga še vključiti v oddajo, so se bolj nizale ideje, o čem še povprašati psihiatre oziroma psihologe. Pa je Ivana Stamejčič pribila: »Čakajte, pa kdo pravi, da so >moteči< sosedje le ljudje s psihičnimi težavami ali obolenji? Mislim, da je žal večina umsko povsem zdravih - čudakov. Še bolj po domače - žlehtnob.«
Mali O je radijska oddaja, v kateri poslušalci podarjajo najrazličnejše stvari in tudi živali. Ker nekateri ne ujamejo telefonske številke, na katero morajo poklicati, kličejo seveda v tajništvo uredništva. Po enem od številnih klicev se iz pisarne sliši samo že vzdih tajnice Tee Podpečan Veler: »Najprej sem imela mačka, zdaj imam pa koze!«
MODROSTI
»Starost je nekakšna splošna amnestija.« (Miha Maz-zini)
»Za tiste, ki se ženejo za idealom, včasih pride obdobje razočaranja, obdobje krute resničnosti; večje kot so sanje, trši je pristanek na tla.« (Jean Vanier)
						2		1
7			4	8	6			
		8	9					
9							3	
5	3	7					6	
				7	8			
6	9							
						1	7	5
	7			2	5	4		
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV <
Po rooožah se poznaaaa ...
Zanimivo, kje vse te lahko doleti ultimativni uvid v lastne pomanjkljivosti. Kot sem ugotovila na lastni koži, ni človek varen niti ali zlasti ne pred pročeljem lastnega doma. Tokrat sta bili krivi dve cvetlični koriti. Lahko bi mi tudi na glavo padli.
Na polici ob vsaki strani vhodnih vrat stoji po eno. Zavoljo literarnega učinka bi z veseljem zapisala, da se bohotita, resnici in poštenju na ljubo pa moram priznati, da zgolj vegetirata. Eno mi je preko moža poslala tašča, drugo preko sina lastna mati. Lepa gesta, boste rekli. Se strinjam, ampak je zelo verjetno tudi poslednji obupan poskus, da iz mene naredita spodobno hišno gospodinjo. A gremo lepo po vrsti.
Začne se že pri ljudski dediščini častitljivega Slomška. Kot prepeva v Predici; le tisto dekle kaj velja, ki svoje preje obleko ima. Dobro, priznam, da vam dandanes odpustijo, če ste kam založili statve in zdaj preračunljivo podpirate korporacije tipa C&A, H&M in kar je še tovrstne abecede. Vmes se je pa zgodil še Lojze Slak in me s tisto, da se »po rožah pozna, kje je dekle doma«, čisto dotolkel. A čeprav v komadu posredno poznavalsko trdi, da sem z mojim vrtnarsko-cvetličar-skim talentom milo rečeno za nikamor, proti temu hrabro protestiram. In to zato, ker sem že v drugem razredu osnovne šole ugotovila, da so me za te reči očitno pač genetsko prikrajšali. V naši vaški šoli smo imeli vsestransko vzgojo že v časih, ko se o tem še ni razpravljalo v belih, sivih in drugih pobarvankah. Tako smo sadili rožice in jih potem na okenskih policah tudi zalivali. Iz tistih časov vem vse o potaknjencih pelargonij in podobnih rečeh, ker se temu pač ni dalo izogniti. Zalivanju, božanju in pogovarjanju z zelenjavo na oknih pa se sem resnično izogibala. Ampak zgolj zato, ker se v poplavi pomanjšanih gospodinj resnično nisem čutila kompetentno rokovati s tistim botaničnim čudom. Nekoč pa se je zgodilo, da
sem domov pripeljala eno od sošolk, da bi se malo družili. Mi je res dol padlo, ko sem jo trenutek zatem ujela na sila resnem pogovoru z mojo materjo o tem, kako je treba zalivati te in one rože, kaj prija takim in kaj drugačnim vzpenjalkam. Za piko na i je ta osemletnica še pomenljivo skomignila z rameni in potožila, kako težko je z mano, ko tako očitno ne kažem nobenega interesa do rož. Ne vem, če sem dovolj nazorno opisala bizarnost položaja, ampak takrat sem spoznala, da se tega res ne grem. Sicer sem se sprijaznila, da je treba doma dnevno zalivati kilometre balkonskih rož, mati pa je tudi pogoltnila razočaranje, da nekaterih hišnih dolžnosti pač nikoli ne bom opravljala iz notranjega vzgiba in srčnega ponosa ob vzdihovanju mimoidočih nad slapovi surfinij, ampak zgolj zato, ker me vsak dan posebej k temu prisilijo.
Kot rečeno bi bil zdaj že skrajni čas, da tudi moje srce zacveti na oknih mojega doma. A razen tistih dveh nesrečnih korit ni videti prav veliko.
Pri vsem skupaj pa je najbolj zabavno to, da sploh ni, da bi se človek sekiral! V življenju je raznih »moraš, spodobi se, treba bi bilo« toliko, da rož res ne bom tiščala mednje. Jih imam preveč rada. Čeprav sta me cvetlični koriti nehote spomnili na mojo cvetlično asocialnost, sta meni zelo ljubi ženski zdaj tudi počasi spregledali. Tako mi ena ne prepeva več ravno tiste Slakove pesmi, druga pa mi je za zadnji rojstni dan - kako uvidevno
-	podarila kaktus. Naj povem, da je še vedno kot nov. Cvetličarka pa mi je zadnjič omenila nekaj, kar zelo dobro vem celo iz lastnih izkušenj. Nekakšen »škrnicelj«
-	za imena tudi nisem hud talent - namreč vsakih nekaj dni sicer povesi vse izrastline z jasnim sporočilom, da se bo odselil v indijanska nebesa, če ga ne zalijem. Takoj po spodobni dozi vode pa se v hipu dvigne in takole ta rožica uspešno telovadi že kaki dve leti in je vse bolj v formi. Fenomenalno. Da o kraljici vseh cvetlic - orhideji
-	sploh ne govorim. Očitno so te tako silno nezahtevne, da celo pri meni uspevajo. Skratka rože so že fajn. Ko bom enkrat končno zasadila rože na okna, bo to tudi za eno pesmico. Po roooožah se poznaaaa ... Da imam časa in denarja na pretek. Špica ne? Komaj čakam.
TROBENTICA
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
KrižamKe &
ugamKe
Povsod zvami
KRAJŠI CAS V SREDINI DNEVA
Z DRUGIM IMENOM
DROBEN PESEK
PRIPOVEDNI PESNIK
TOMAŽ ŠALAMUN
NATANČEN ČLOVEK (EKSPR.)
IVERNA PLOŠČA (POG.)
DIRKANJE ZGOKART1
PAMETEN ČLOVEK (EKSPR.)
KAR SE OLEPŠA
OBDOBJE NAJVEČJE USPES-NOST1
KATRAN
ORODJE ZA VRTANJE LUKENJ
MESTNA ČETRT
PIANIST BERTON-CEU
JUŽNOAM. INDIJANCI
ZUPAN VIUR. PROVINCAH PREBIVALEC VASI
OSVAJALEC (EKSPR.)
KDOR NALOGO SLABO OPRAVI PODPOR. UMET.
MRZLOKRV NI VODNI VREIEN-ČARJI SIS YOUNG
MAKEDONSKI PESNIK
RTV-NAPO-VEDOVALEC
OLJNICA (KNJIŽ.) UREJEVALEC NOHTOV NA NOGI
DEČEK V PREDŠOL DOBI
REKA POZA-BDENJA V GR. MITOLOG.
REKA NA PIRENEJ.
POL. AM. IGRAL (DEMI)
ANGLEŠKI IGRALEC (LAURENCE)
ŠAHIST KASPAROV ŽIDEK IVO
EJSEN-HOWERJEV VZDEVEK SREDSTVO ZA KIHANJE
TEUCA (UUBK.)
UBOZICA, REVA
ŠVICARSKI
JUNAK (WILHELM)
ŠPRANJA
VRSTA TROBILA
SPRETEN VOJSKOVOD. NEMŠKI KIRURG (AUGUST)
IZDELOVALEC SODOV
GOSPOD V ŠP. OKOUU
IZCEDEK IZ KAVČUKOVI»
URUGVAJ.
PEVKA (NATAUA)
JAHAČEV PRIBOR
EDVARD RUSJAN
GRŠKA ALKOHOLNA PUAČA
STARORIMSKI POZDRAV
RIMSKA BOGINJA JEZE
CESTNO VOZILO SREDSTVO ZA OMAMO
ALBANSKO PRISTANIŠČE ARGON
KRIČANJE (STAR.) HRANA KITAJCEV
NEZN. LETEČI PREDMET
NEKD.U. ŽUPANJA POTOČNIK
NAFTA (ANG.)
UREDITEV (STAR.)
BENEŠKO KOPALIŠČE
PREBIVALCI VIČA
BULA, TUR
IZVRŠNI SVET
PREBIVALEC ZELENEGA OTOKA
KRAJ V BIH
ZAHTEVATI OD KOGA OSEBNI DOKUMENT
PRIPADNIK STRANKE
PRELOM NA DVOJE
PARTIZANSKO IME IVANA UKARJA
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za Hotel pod Roglo v Zrečah
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula: Skrivnost kostanjevega gozda
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 26. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 55
Vodoravno: OPISNIŠTVO, KRIVOVEREC, LI, AB, RIBE, EPIK, IBSEN, POK, UTE, RA, ČAROVNICO, RJA, IE, VAS, PUŠKIN, INCIDENT, ROPOTEC, RI, HONDA, ETAŽA, URALIT, RR, MINI, KLEN, NASVET, ELECTRA, ITD, VAJE, RACALO, NSU, PILAR, PRITIPONJ, EN, EDI, KL, BALON, NIRO, AHIL, BAZEN, LAVABO, JAG, AGA, RAKETE, NEDRC, OMOT, SNE-DA, ŠARA.
1	2	3	4	5	6	7	8
		9	10	11	12		
Ona: S partnerjem se boste prepustili čustvom in si privoščili konec tedna, ki bo samo za vaju. Je že tako, da je treba od časa do časa pozabiti na vsakodnevne težave in si privoščiti malo sprostitve v dvoje.
On: Zelo veliko časa porabite za svoj konjiček. Ali ste se že kdaj vprašali, kako to vpliva na vaš odnos s partnerko? Nikar se ne igrajte z njenim potrpljenjem, ker boste imeli velike težave. Posvetite se ji, preživeli boste čudovit konec tedna!
Ona: V službi vas bodo po krivici kritizirali, vi pa se ne boste kaj prida obremenjevali. Vse skupaj boste obrnili bolj na šalo, kar vam bo tudi omogočilo, da pokažete svoj pravi obraz in sposobnost.
On: Uspelo vam bo nekaj, kar vam bodo zavidali mnogi prijatelji. Glede neke občutljive poslovne zadeve raje počakajte na ugodnejši trenutek, saj se vam zdaj ne obeta prav nič dobrega. Darilo.
TEHTNICA fl
Ona: Pokazali boste premalo odločnosti na poslovnem področju, kar bo nekdo izkoristil. Še dobro, da bo ta vaša slabost trajala le kratek čas, zato boste zamujeno kaj hitro pošteno nadomestili.
On: Počakajte še nekaj časa in sprevideli boste, da se lahko stvari uredijo tudi brez vašega posredovanja. Sprejeli boste težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot ste pričakovali.
msm
Ona: Še vedno boste imeli prav dobre možnosti za uresničitev svojih ljubezenskih načrtov, vendar se bo treba malce bolj potruditi. Uspeh je dobesedno pred vami - storite že enkrat ta usodni korak.
On: Včasih je najtežje začeti, potem pa še sami komaj verjamete, kaj vse ste sposobni narediti. Tudi tokrat bo tako, vsaj kar se tiče poslovnega življenja, kjer ste zadnje čase kar nekam preveč zanemarjali svoje obveznosti.
DVOJČKA ** m STRELEC #
Ona: Če se želite naužiti veselja in radosti na ljubezenskem področju, se čim prej odpravite v družbo, kjer vas že prav težko pričakujejo. Še predvsem nek prijatelj, ki ste ga nekoč že zavrnili, a kljub temu ni izgubil upanja.
On: Spoznali boste veliko novih prijateljev, med njimi tudi osebo, ki vam bo že na prvi pogled več kot všeč. Nikar se ne obirajte, ampak izkoristite prijetno atmosfero, saj vam enostavno ne more spodleteti.
sr*
Ona: S prijatelji se boste podali na prijeten izlet, ki se bo končal povsem nepričakovano, vendar tudi zelo prijetno. V veseli družbi novih znancev se bo porodila nova simpatija, ki vam bo še veliko pomenila.
On: Če boste še naprej ravnali tako svojeglavo, se vam lahko zgodi, da boste vedno bolj osamljeni. Nenadejan prihod starega prijatelja vam bo sicer popestril dolgočasen konec tedna, vendar bo tudi to kaj hitro mimo.
Geslo: Smeh je pol zdravja Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za Hotel pod Roglo v Zrečah, prejme: Štefka Jazbec, Vrbno 58, 3230 Šentjur.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Vladimir Kralj: Mož, ki je strigel z ušesi, prejme: Zinka Potočnik, Cesta na Roglo 11a, 3214 Zreče.
3.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Marija Podbregar, Gomilsko 58, 3303 Go-milsko.
Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrade dobite na oglasnem oddelku NT&RC, prvo in tretjo bomo poslali po pošti.
Ona: Zavedajte se, da če boste storili ta korak, poti nazaj ne bo, čeprav bi si jo še tako močno želeli. Zato pamet v roke, preden se boste spustili v karkoli tveganega. In popazite malo na svojega partnerja ...
On: Prikrito vas bodo obtožili za zadevo, pri kateri niste nikoli sodelovali. Zaman boste skušali razložiti, dokazati bo treba! Pri tem vam bo v obilni meri pomagala partnerka, ki je veliko sposobnejša, kot si mislite.
KOZOROG &
Ona: Uspelo vam bo preprečiti namero poslovnega konkurenta in tako boste pridobili kar precej časa, da uredite svoje zadeve na način, kot si to želite. Finančno boste sicer še malce v zaostanku, vendar so na vidiku veliko boljši časi.
On: Končno boste uspeli premagati starega konkurenta in prevzeti pobudo v poslu. Poskušal se bo sicer upirati, vendar bo za kaj takšnega veliko prepozno. Proslavite svojo zmago s prijatelji, ki so vam stali ob strani.
Ona: Spoznavali boste nove ljudi in navezovali stike, ki vam bodo nekoč prišli še kako prav. Kljub temu ne boste zanemarjali svoje družine, ki si prav tako želi vsaj nekaj vaše pozornosti.
On: Ta teden lahko pričakujete precej več dinamike na poslovnem področju, kot ste bili navajeni v zadnjem času. To bo na nek način naporno, vendar bodo tudi finančni rezultati več kot ugodni.
DEVICA
Ona: Ljubezen je prav čudna stvar in prav lahko se vam zgodi, da vam jo bo prav hudo zagodla. Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj vam lahko to nakoplje težave, za katere niti ne veste, da so sploh možne.
On: Čeprav zidate gradove v oblakih, se vam ni treba strezniti, ker pri tem v obilni meri uživate. Prišla bo prijetna neznanka in v vaše življenje prinesla obilico prijetnih novosti. Boste videli: prav zanimivo bo!
VODNAR
Ona: Sestanek se bo končal povsem po vaših načrtih - uspelo vam bo celo tisto, za kar niste pričakovali, da se lahko tako hitro realizira. Delite uspeh tudi z ostalimi in si naberite točke za prihodnost.
On: Ravnajte tako, kakor čutite, in vse se bo uredilo. Preveliki telesni napori bodo slabo vplivali na vaše zdravstveno stanje, zato se pazite. Odpravite se raje na oddih - koristil vam bo.
Ona: Teden bo sicer naporen in poln presenečenj, vendar boste z energijo vsekakor uspeli razrešiti vsako še tako zapleteno situacijo. Konec tedna si boste privoščili malce ponoče-vanja, kar vam ne bo prav nič škodilo.
On: Zaradi nekaj neprevidno izgovorjenih besed se lahko znajdete v prav neprijetni situaciji. Razgovorite se raje v varnejšem okolju, kjer bo manj ušes, ki samo čakajo na vašo napako. Razmislite malo o morebitnem dopustu .

2
3
6
4
5
9
7
8
10
11
12
V Laškem cveteli tudi brez piva
Čeprav so letošnje priprave na 48. pivo in cvetje spremljali nekateri zapleti, so nasmejani obrazi organizatorjev in domačinov že vmes potrjevali, da dobro kaže. Prireditev je v resnici uspešno pod streho, nekaj družabnih utrinkov pa je ostalo.
OS, foto: GrupA
Pri organizaciji sta si kot že neštetokrat doslej v roke segli laški pivovarna in občina. Član uprave Matej Oset in župan Franc Zdolšek sta si imela ob odprtju razstave 150 let Laške pihalne godbe zato veliko povedati.
Prešerne volje ob laških pihalcih sta bila tudi legendarni »kapelmoj-ster« Ivan Medved in vodja Muzeja Laško Tomaž Majcen. Slednji je navzoče navdušil tudi s svojo filozofsko utemeljitvijo, da so obletnice in prazniki nedvomno pomembni, četudi se jih praznuje z nekajletno zamudo.
Ker smo navihanega Karla Erjavca ne glede na ministrski položaj, ki ga zaseda, vajeni prešerno nasmejanega, se nam je zadnjič ob krajevnem prazniku v Rečici pri Laškem ob pogledu nanj kar milo storilo. Morda je ravno tisti hip ugotovil, da bo zamudil Pivo in cvetje. Ampak za rože so gostitelji očitno poskrbeli, da so ga domov spustili brez piva, pa tudi ne verjamemo. (Foto: GVIDO JERAN)
Namesto prereza traku le stisk roke
Da država varčuje, že dobro vemo. In prav je, da varčuje tudi pri najmanjših stvareh, na primer pri trakovih. Tako je tudi odprtje novih mostov čez Sotlo na mejnem prehodu Imeno-Miljana minilo brez sicer za tovrstne slovesnosti značilnega prereza traku. »Dosti več simbolike je v stisku rok,« je dejal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač in krepko stisnil dlan svojemu hrvaškemu kolegu Siniši Hajdašu Dončiču. Seveda sta ob tem oba izpostavila zgledno sodelovanje Slovenije in Hrvaške pri projektu.
AD, foto: GrupA
Minister Černač je hrvaškega kolega ob stisku roke tudi prijateljsko potrepljal po rami.
Na ponovnem odprtju meddržavnega mejnega prehoda je bilo za varnost zagotovo dobro poskrbljeno. Tam je bil minister za notranje zadeve, sicer domačin, Vinko Gorenak (skrajno desno), manjkala nista niti sedanji in nekdanji direktor Policijske uprave Celje Jože Senica in Karol Turk (prvi in drugi z leve). Če bi leseni most - bog ne daj - slučajno zagorel ali če bi slučajno komu spodrsnilo v Sotlo, pa bi na pomoč zagotovo priskočil direktor Poklicne gasilske enote Janko Požežnik. Pa čeprav bi bilo treba prihiteti iz Celja.
Aleksander je o poroki s svojo izbranko Tjašo razmišljal, odkar jo je spoznal.
Zasnubil jo je pred več tisoč obiskovalci
Čeprav je jubilejna prireditev Vransko Summer Night že krepko za nami, še vedno odmeva, saj so bili obiskovalci poleg tradicionalne petkove zabave z narodnozabavnimi ansambli in sobotnega rok koncerta tokrat priča presenečenju Aleksandra Reberška, ki ga je pripravil za svoje dekle.
Podžupan Občine Vransko in glavni organizator Vranskih poletnih večerov Aleksander Reberšek je namreč izkoristil priložnost in v sobotnem delu dogajanja pred zbrano množico več tisoč obiskovalcev zasnubil svoje dolgoletno dekle Tjašo Korošec. Na Aleksandrovo veliko veselje je ta prikimala, nakar so sledili poljubi, objemi, penina in solze. Kje in kdaj se bosta poročila, zaenkrat ostaja skrivnost.
ŠO
Foto: GREGOR SEČEN
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE

w-

m -g
^Rekreacija/ ff
Rolate, plezate, plavate, hodite v hribe ...? Kaj vse lahko naredite za svoje telo, za boljše počutje? V koledarčku rekreativnih prireditev objavimo tudi vaš rekreativni dogodek na Celjskem.
Rekreirajmo se skupaj! tednik@nt-rc.si <j||Jj|||
t sj^;
ob torkih v Novem tedniku
QAXXAAUJu
. . V letu 2011 smo dvakrat izžrebali naj knjigo Ä
knjigoljubcev Bukvarne Novega tednika. Beremo tudi v letu 2012.
Berite z nami!
»«jnjk@nt-rc.si
ob torkih v Novem tedniku
naročite
novi teanikü
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - Z VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
l/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.