Spedizione in abbonamento postale Poštnina platana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN f;“;»Uverzltetna lurjaft, It. DEŽELO Lena 1 tira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 8. aprila 1943-XXI. Štev.14 (699) Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredništvo i n ........................um u j) r a v a v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 'Mo Telefon št 33-32. — Uačuu poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrnnklranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA */i leta 10 lir, »/* leta 20 lir, vse leto 40' lir. — V tujini 64 lir rta leto. — Naročnino je treba ‘hlačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (v šma ti trim in širina 5f> nun) 7 ir: v oglasnem delu 4..Mi lire. \ dvobarvnem tisku eerie po dogovoru. — Notice; vrstita 7 lir Mali ogja-.« i : beseda «».'><) lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pr. večkratnem naročilu popust. danes: NAŠ NOVI KRIMINALNI ROMAN ! PET MINUT POZNEJE 'Gl. gr. 2.1 Uspešni krajevni napadi na tunizijskem bnjišču Pristaniške naprave v Bonu bambardirane. - 66 sovražnih letal sestreljenih Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 31. marca svoje KUK. Vojno poročilo: Sovražnik je včeraj silovito napadal. Silo ()>i so se mn pa v tesnem sodelovanju z letalstvom trdovratno upirale. Oddelek naših lovcev pr.d poveljstvom letalskega stotnika Toniolija . °r”'a se je spopadel z močno skupim, sovražnih lovcev in v boju štiri JY‘d njih sestrelil ..Hali iansko-nemški lovci so nad tu-UjZ''skun bojiščem zbili šest sovraž- 111,1 letal. Ameriška letala so bombardirala in S strojnicami obstreljevala Crotono (Catanzaro). En prebivalec je mrtev, pet jih ie pa ranjenih (ilavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1. aprila svoje 1KII. voino poročilo: V severnem in srednjem delu tuni-ziislceara boiišča se nadaljujejo srditi uoii. v protinapadih smo zajeli 172 ”*?vražnikov in uničili precej sovraž- v toPov 111 okbumih voz. ..v'a južnem odseku tunizijskega bojišča snio zaradi skrajšanja bojišča izprazni]; Gabes in El Mamino. v Nasi strnio»lavci so napadli zbirališča sovražnih oklepnih voz in jih mnogo poškodovali. V letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 11 sovražnih letal. V Sredozemlju je uri napadu na neki naš konvoj sovražnik izgubil tri letala. Velika skupina sovražnih večmotor-nili letal ie odvrgla nekaj bomb in zazigalnih lističev na Cagliarj in okolico. 00 ljudi je mrtvih. 02 ranjenih, mnogo nos Ioni ■ ie poškodovanih. basi lovci so se spopadli z neko sovražim letalsko skupino in v boju zbili e p. razna štirimotorna letala, J'.iU7'ttu8y letalo se ni vrnilo v oporišče. IJla ' Stan Ttalijan-n-ih Oboroženih Sil je objavil 2. aprila svoje 1042. vojno poročilo: Sovražne napade v srednjem odseku tunizijskega bojišča smo odbili. Skupine naših letal so napadle kolone sovražnih motoriziranih voz in bombardirale pristaniške naprave v Borni. Nemški lovci so sestrelili S) sovražnih leta r drugih letal ie na uničila Protiletalska obramba pri Stasu. Sovražna letala so preteklo noč bombardirala Messino in Villo San Gicvanni, Nekaj ljudi ie ranjenih. Sovražnik ie odvrgel nekaj bomb tl'di na Catanijo. vendar ni povzročil žrtev. i Našo protiletalsko topništvo je se-t'L‘,<4ilo nad Catanijo eno sovražno le-lti io. .Glavni Stan Italijanskih Oboroženih I. '» «b.iavi| 3. aprila svoje Kil:*,, vojno poročilo; \ luniziii snio z uspešnimi krajev-11111 napadi izbofflšai; svoje postojanke v nekaterih delih lioilšča iu zaie'i nekaj sovražnih vojakov. 1 Letalstvo Osi je bombardiralo zbirališča sovražnih motoriziranih voz in topniške postojanke. V bojih je sestrelilo dve letali tipa : Spitfire . Naše Protiletalsko topništvo ie zbilo na tla dve sovražni letali. . Nemška letala so v zahodnem Sredozemlju naoadla sovražni konvoj in •orpedirala dva sovražna trgovska par-b»ka. med njimi enega, ki je imel auuo ton nosilnosti. vSovražna letalska skupina ie hotela včeraj napasti Napoli. vendar se ii to zaradi nastopa naših lovcev ni posre-eilo Sovražnik ie izgubil dve štiri-lliotorni letali. Sovražnik ie bombardiral nekatere krate na Sicilni in v pokrajini Salerno. Med prebivalci j0 nekaj ljudi ramenih. Z operacij zadnjih dni se dve naši letali nista vrnili v oporišče. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 4. aprila svoje 1IMI. vojno poročilo: Vzdolž vsega tunizijskega bojišča smerno operativno delovanje. Na južnem delu boiišča ie naše topništvo uspešno obstreljevalo sovražne oklep-110 vozove in motorna vozila. Naši bombniki so ponoči napadli neko sovražno letališče v Tuniziji. Nemški lovci so sestrelili štiri so-v lažna letala. Na vzhodnem Sredozemskem morju šP. torpedna letala potopila neko štiri tisoč tonsko sovražno petrolejsko Jadio. Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil ie ohiav,I 5. aprila svoje 1015. 'oino poročilo: T|.,Yi,w;iziii. delovanje oglednih Čet. 1-in i 1° 'S1 nemške letalske sku-) •ve l bomba rdi rale pristaniške napadle c Bo-u ln večkrat zapored na-8ovra/n P raZn,° za'edie in zažgale več razmh motornih vozil. Včeraj smo na tunizijskem bojišču zbili 12 sovražnih letal, in sicer 8 v bojih, 4 lili je pa sestrelilo protiletalsko topništvo. Sovražnik je včeraj bombardiral Napoli. Si raku 90 Palermo in Carloforte. Povzročil je precejšnjo škodo na javnih in zasebnih poslopjih. V Napoliju enih, enih, h. ie 220 ljudi mrtvili. 287 na ran v Siraeusi so 4 mrtvi in 20 ran v Carlofortu ie pa 12 ljudi inrtv .Nad Napoliiem smo ztiili dva sovražna bombnika, v bližini Mercuddu-ja pa sta treščili v morje nadaljnji dve sovražni letali, ki iu je zbilo protiletalsko topništvo, med napadom na Carloforte. c Naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Rcssettiia Mari iz Imperije ie na Atlantiku potopi :!()0t) tonski grški parnik sGramicos Parnik ie bil namenjen na Angleško, natovorjen ie bil pa s piritom. Naša podmornica ie razen njega potopila na Atlantiku še 2000 tonski angleški parnik Peltic Star . Nemška letala so v bližini Bougija zadela s torpedom neko 8000 tonsko' sovražno trgovsko ladjo. i* Scarico di auto-carri in mi pucto tunisino. — Iz krcavan je tankov v neki tunizijski luki e ■mmš SlillillllllSli -- J iliilill Sestanek Haceja in Mallaya Italijansko-madžarsko sodelovanje se je še poglobilo Hiin. 4. apr. Na povabilo Duceia jo-prispel na uradni obisk v Italijo, kjer se je mudil 1.. 2. in H. aprila, predsednik madžarske vlade in zunanji minister Nikola Kallav. Predsednik Kallav ie tako po zgledu svojih prednikov stopil v osebne stike z glavnimi zastopniki fašistov-ske vlade. V razgovorih z Duceiem in državnim podtajnikom zunanjega ministrstva Bastianijem ie predsednik madžarskega minbdrslskeen sveta temeljito proučil splošni vojaški in politični položaj in vprašanja, ki posebno zanimajo Italijo in Madžarsko v okviru skupnih ciljev ltali ie. Nemčiie ter ostalih držav trojne zveze. Razgovori. ki so znova potrdili popolno istovetnost tiazirani. so potekli v prisrčnem prijateljstvu, ki ie bilo vedno značilno za odnošaje med obema državama. sta boli kakor kdaj edini v trdnem sklepu koristi in za obnovo Evrope na temelju stvarne pravice in poštenosti. Hiin. 3. apr. Med obiskom v Tlaliii v prvih treh dneh aprila so predsednika madžarskega ministrskega sveta spremljali minister Szentmiklosv. ravnatelj političnih naslovov v madžarskem zunanjem ministrstvu, tajniki, italijanski poslanik na Madžarskem in madžarski poslanik pri Kvirinalu. Predsednik Kallav ie prispel zjutraj 1. aprila in so ga sprejeli llure. uij-nister-tainik stranke, državni podtalnih v zunanjem ministrstvu, načelnik glavnega stana oboroženih sil. člani vlade in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Eksc. Kallav ie položil v Pantheon venec pred spomenik _ Neznanega vojaka in venec v svetišču padlih fašistov. Nato ga ie sprejel Kralj in Cesar. ki ga ie pridržal s spremstvom na obedu. Popoldne ie Eksc. Kallava sprejel Dure. 7. Ducejem se ie Kallav razgovarjal več ko dve uri ob navzočnosti državnega podtajnika za zunanje zadeve Eksc. Rastianinija. Zvečer ie podtajnik Bastianini priredil gostu na čast večerjo. pri kateri so bili razen predsednikovega spremstva člani vlade in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Po večerji je Eksc. Bastianini pozdravil madžarski narod in regenta Horthvia ter se poklonil dobrodošle-; mu gostu. Pred-djLnjk. ■madžarskega ministrskega sveta ie v odgovoru izrekel goreče želje za italijanski narod. Kralja in Cesarja, ter Duceia. Eksc. Kallav ie 2. aprila zjutraj obiskal stalno razstavo fašizma. Na razstavi ga ie sprejel tajnik stranke Eksc. Vidussoni. Častno službo ie imela stotnija mladih fašistov povratnikov iz slavnih bojev pri Bir el (lobiju. Nato se jo predsednik Kallav znova razgo-varial z Ducejem. ki ga ie povabil na obed s podtajnikom Bastianiniiem. ministrom Szentmiklosviem in italijanskim ministrom v Budimpešti Anfu-som. Eksc. Kallav je obiskal tudi madžarsko akademijo in ie sprejel člane madžarske skupnosti, nakar je odšel na Kapitol. kjer ie priredil njemu v čast sprejem rimski guverner. Zvečer ie madžarski veleposlanik na italijanskem dvoru priredil večerjo. Navzočni so bili razen predsednika Kallava, njegovega spremstva, državni podtajnik zunanjega ministrstva in več članov vlade. Madžarski predsednik se ie podal tudi v Vatikan, kior ga je sprejel papež v posebni avdienci. Nato ie obiskal kardinala državnega tajnika. Zvečer 3. aprila se ie Kallav udeležil s spremstvom večerje, ki jo ie njemu v čast priredil predsednik Društva prijateljev Madžarske veleposlanik Ar-lotlu. nakar ie Kallav s spremstvom spet odiMvtoval na Madžarsko. »Združeni narodi" drug drugega varajo ltcrlin. 5. apr. Moskovska vlada je sporočilu vladam združenih narodov, da ie sprejela vabilo za udeležbo na niedzavezniški konferenci, kjer bodo v kratkem obravnavali znana vprašanja bodoče evropske ureditve. Angleška agenciia Reuter ie to poročilo objavila skupno z očividno inspiriranim komentarjem, ki vsebuje naslednje točke: 1. da sovjetski pristanek na vabilo, potrjuje istovetnost naziranju in načrtov med velikimi zavezniškimi sila-mi ne le glede na vojskovanje, marveč tudi pri urejevanju mirovnih vprašanj; 2. da so te tri velesile predvidevajoč nadaljnji vojaški razvoj, spoznale. da ie nastopil trenutek, ko je treba hitro proučiti ta vprašanja: 3. da v nasprotju z zatrdili osnih sil Sovjetska zveza ne stremi no imperialistični hegemoniji v Evropi in Aziji v škodo svojih zaveznikov, zlasti Angine: 4. da imajo torej Stalinove izjave o vojnih ciljih Sovjetske zveze obvezen značaj. Z drugimi besedami: Sovjeti nimajo teritorialnih zahtev in si zatorej ne nameravajo niti politično niti vojaško podvreči te ali one države v srednji ali jugovzhodni Evropi; da ni tajnih paktov ali sovjetskih m ameriških kompletov za razdelitev sveta v dva velika življenjska prostora. od katerih bi enega vladali Husi, enega pa Američani; (i. da se bo končno bodoča ureditev Evrope in sveta oslom la na programatična načela in osnove, ki jih ie povedal Churchill v svojem zadnjem govoru. Na vse to ie odgovoril nemški politični tednik : l)as Reich . čigar glavni sodelavec ie propagandni minister dr. Gbbbels. List piše med drugim: a) Anglija ne bo mogla ponovno zavzeti postojank, ki jih ie imela pred voino v Evropi in na svetu: b) Roosevelt. Churchill in Stalin vsak zase vodijo vojno: c) čim trša ie borba, tem bolj se kažejo nezaupanja, nezadovoljstva. vrzeli in prepiri med tako zvn-nimi združenimi narodi . Ti narodi bi radi drug drugega varali. Najbolj 'o je dobila po 'davi Kitaiska. Decembra meseca ie Eden govori! še o monopolu štirih oboroženih sit v bodočem miru: Angliji. USA. SSSIl in Cune-kinške Kitajski. Churchill je v svojem zadnjem govoru Kitajsko enostavno izpustil. Toda prevarana ie bila An-gljia. S Sovieti je podpisala pakt una-ioč. da ga Iu, lahko enostransko pregazila. ker ie računala, da bo boliše-viška Rusija izšla iz borbe nesposobna in ne bo mogla iztegniti svoj i ti roparskih rok. Stalin pa ie čedalje bolj roparski. Ravno preišnii mesec ie njegov poslanik v VVasliingtonn govoril o nekaterih legitimnih zahtevah So\-ietske zveze. Nič manj nevaren ni apetit Združenih držav. Zanimivo ;e tudi. da Stalin ne dovolj severnoameriškem četam, da bi preko Sibirije šle na Kitajsko, Rdeči oblastnik očividno ne mara da bi se Američani vojskovali na prostoru, ki se ga hoče polastiti Sovjetska zveza. Majhni evropski narodi niso prevarani ampak enostavno izdani. Churchill iim ponuja uuvo z\oiq narodov, iTimes: priglaša pravico do samoodločbe ter hladno priporoča narodom evropske celine, naj zaupno sodelujejo s Sovjetsko zvezo. In kaj naj stori Evropa? Ugledni list -.Das Reich zaključuje, da naj stori vse za preprečitev tretje svetov- ne vojne, o kateri ie znduiič govor1 podpredsednik Združenih držav Wal tace. To se bo zgodilo, ako >e Sovjetski zvezi prepreči ustanavljanje na pada In ih izhodišč in akti se vsi ev ropski narodi uibdeže vojne proti boljševizmu. (1'icrolo.) Duce o pomenu španske volne Rim. d. aprila. Dure je za knjigo . Italijani, padli v Španiji . napisal naslednji uvod: : Plemenito in sveio jirizadevanje, kateremu se ie posvetil p. 1’ietro da -Var/i, je dobilo izraza v Joui zvezku, ki ni samo seznam slavnih imen. temveč tudi kar se da pomemben zgodovinski dokument, zakni sleherno ime v njem priča p naivečji žrtvi. Španska vojna ie za italijanske legionarje bila prav zares vojna za zmago vzora: za osvoboditev Španije in Sredozemskega morja od sleherne, boliševiške nevarnosti. Francova Španija ie v tem krutem boju razodela svoje velike zgodovinske bojevniške in domoljubne vrline. Ko ie reševala sebe. ie rešila tudi evropski zahod ter postavila na laž mračno Leninovo prerokbo. Dogodki teli zadnjih let. ki sega njihov začetek skoraj lik v čas po koncu vojne v Španiji, so nam to voino malo izbrisali jz spomina. Toda treba se je vrniti vanjo samo za trenutek, j>a vidimo, da tudi tedaj vojna ni bila državljanska v narodnem pomenu besede. temveč državljanska v evropskem iu svetovnem smislu: v bojnih vrstah se je kazala razvrstitev idej in vladavin. Co govorimo na splošno, ie bila to vojna med fašizmom ter prot' fašizmom. Na eni strani s(, stali .indic, masoni. demokratie. liberalci komuni sti. anarhisti, z njimi pa so bolj si i i mani zakrinkano soglašale vlade nji hovUi držav z Ameriko vred. Na drug strani so bile Španija. Italija iu Nem čija s prostovoljskimi oddelki drugi!: narodov. Ta prizor se danes ponavlja v dosti širšem obsegu pred našim očmi, zlasti v tem razdobju medcelinske vojne. Knjiga, ki io je p. 1’ietro da Varzi s tako pridnostjo sestavil: spomenik ki vstaja pri-Saragossj — tudi na nii-govo pobudo — sta po eni strani za vsa stoletja' posvetila žrtev italijanskih legionarjev, po drugi strani jia pričata o živem bratstvu med ljudstvoma Španije in Italije. Hvaležni snu p. 1’iotru da Varzi iu za njegov trud ki so ga navdihovale vera. domovina sk tipna sredozemska iu krščena omika. Toda še globlje hvaležnosti bo de lezeu od rodbin tistih, ki so jumišk' Padli. iu.od tistih, ki so voino v Špa niti preživeli ter so ponosni da so ' njej sodelovali kot pri junaštvu, ki ži samo no sebi d«ie * - - bojevnika in zgodovini kakega narode razloga za jiouos in peča! plemenitosti/. .Mussolini Eku. Grazioli na obisku v zdravstvenih zavodilr Ekscelenca Grazioli je z mnogimi obiski v raznih socialnih iu zdravstvenih ustanovah v Ljubljani ponovno dokazal svoje zanimanje za najširše nepromožno iu delovne sloje, ki so v naivečji meri deležni koristi, ki jiji jim dajejo javne socialne, humanitarne in zdravstveno Ustanove. V vrsti svojih obiskov |io zdravstvenih ustanovah je v soboto dopoldne ogledal najprej opazovalni oddelek v Ljubljani, umobolnico na Studencu. I’o ogledu v šolski polikliniki in pokrajinskem Dečjem domu pa ie okrog poldneva obiskal tudi Šantlovo retro-spetivno razstavo v Jakopičevem jia-Viljemi. Eksc. Grazioli ie davi ob pol devetih prispel v spremstvu Kvestorja Ra-vellija in majorja kr. karabinjerjev Baronija pred umobolnico v bivši jiri-silni delavnici, kjer ga ie ob vratih zavoda sprejel ravnatelj zavoda šef primarij dr. Fr. Gerlovič s pokrajinskim zdravnikom dr. Balistrerijem. nadzornikom *za bolnišnice dr. Ferra-r'ieiii. šefom dr. Kaminom iii drugimi. katere ie predstavil dr. Gerlovič visokemu obiskovalcu. V daljšem govoru se ie upravnik umobolnice nato zahvalil Eksc. Grazioliiu za zanimanje. ki ga kaže za zavod, za pomoč, ki ie ie zavod deležen s strani I‘okrnimo. in je priporočil zavod in njegove varovance Eksc. Grazioliiu še v ua-daliujo naklonjenost. Eksc Grazioli io nat r s spremstvom "l egledal zavod in se podrobno zanimat kako so nastanjeni bolniki. kako žive kako se hrani io. Tu v zavodu ie vsega skupai 270 bolnikov in bolnic..Ogledal sl je poleg upravnih prostorov bolniške sobe. spalnice, dnevne prostore, prav tako pa buli stranske in gospodarske prostore. kakor kuhinjo s pripravljalnico m shrambe. Obisk v stranskem poslopju m v leni zavodovi hišni kapeli, za katero ie daroval 5(1(11) lir. ter stari pralnici, je zaključil pregled zavodovih ustanov * LiubE Ravnatelj dr. Gerlovič ie nato sprem ljal visoke goste na Studenec, kjer ie oh vhodu pričakovalo visoke gosli tamkajšnje zdravniško in upravni osebje. Eksc. Grazioli si je ogleda najprej upravno jioslopie ob vhodu, nato pa nekatera gospodarska noslop ja. ki so bila na poti proti glavnin bolniškim poslopjem. Zavod ima m Studencu razsežno posestvo, na kate rem ima izvedeno smotrno ekonomijo ki omogoča vsaj delno preskrbo za vodovili bolnikov z nekaterimi živili Na lastnih njivah pridela zavod vsi potrebno zelenjavo da I ie redi kokoši svinje in govedo. Gostje so si ogledal sodobno ureien Vokešuiak. lilev za svi nje in govedo in d rimo gospodarsk' naprave. Na sredi razsežnemi posestvi ie dvanajst "lavnih nošlopii. med ka terimi je izredno lena kapela, k ie obiskal Eksc. Grazioli še preden ji nadaljeval obiske po štirih moških in štirih ženskih oddelkih. Eksc. Graziol' je povsod ogledni dnevne prostore spalnice iti bivališča ter se ie pohvalno izrazil o obeli na novo zgraienil in sodobno urejenih paviljonih Zani mul se ie tudi za kuhinjo, ki lahki pripravi 700 obrokov. Ob koncu prf* gleda je želel vedeli, kaj vse zavor' naimiineie potrebuje iu odredil, d; ho v kratkem sklicana posebna seia ki naj bi razpravi lata o vseh tekočih vprašanjih tega tako vehkega zavoda v katerem živi sedaj 4. IX. 1942-XX. ki določa naslednjo: I. ('1. 2. A prodajalni«?: trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice. knjigarne in trgovine z mešanim blagom moraio biti odprte od 8.30 do 12.39 in od 15.30 do 18.30. 2. Trgovine z živili in prodajalni«1 premoga in drv od 8. do 12. in od 15.30 do 18.30 v zimskih mesecih, od 16. do 19. ure v poletnih mesecih. 3. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 6.30 do 12.3(1 in od 15. do 19. 4. Proda jaluice kruha in mlekarne od 6.30 do 20. ure. 5. Prodajalnice peciva, slaščic in piškotov od 8. do 20. ure. 6. Mesnice od 6.30 do 11. ure. 7. Rro-dajalnice rastlin in cvetja od 8.30 do 12.30 in od 1.5. do 20. ure. Čl. 12. Za poletne mesece veljajo meseci april—’ —september, za zimske pa oktober— -marec. Z gornjim poiasuilom se razveljavlja prvotno pojasnilo glede, odpiranja in zapiranja trgovin v poletnem času. Po 5 kg krompirja na osebo bodo dobili v italijanskih mestih. Italijanski minister za poljedelstvo in gozdove ie že izdalo potrebna navodila za razdelitev krompirja. Prav tako kakor za civilne internirance v vojaških taboriščih ie od 8. t. m. dalje dovolieno pošiljanje mesečnega zavitka z živili v teži 5 kg in mesečnega zavitka z oblačili v teži 5 kg, z izključitvijo monopolnih predmetov. Slovencem, ki iih ie konfini-rala ali internirala Kr. Kvestura ali ki so v zaporih ali kaznilnicah v notranjosti Kraljevine. Zavitke prevzema in odpošilja avtonomni odsek Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani na isti način, kakor ie predpisan za vojne ujetnike za mesto Ljubljana. Krajevne sekcije Rdečega križa pa sprejemajo zavitke v ostalih krajih pokraiine. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da ie zmanjkalo iz zavitka krušnih nakaznic, poslanih občini Gradec, pri Črnomlju. 11 celih navadnih živilskih nakaznic za mesec, april, in sicer št. 134211 do št. 134.221. ki niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, nakar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate; le-ti so dolžni prijaviti oblasti vsakogar, ki bi predloži! katero izmed teh nakaznic. Prav tako trgovci in gostinski obrati ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. Urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev se ie preselil iz dosedanjih prostorov v Kresiji v prostore mestnega socialnopolitičnega urada na Ambroževem trgu št. 7/1. V novih prostorih ie pričel poslovati le 5. t. m. Uslužbenci gostinskih strok se morajo prijaviti za svoje dodatne živilske nakaznice SDL neposredno pri Prehranjevalnem uradu v palači Bat’a I. nadstropje. Ker se osebie velikokrat menja, mora vsak uslužbenec prinesti s seboi potrdilo svojega delodajalca., da ie res zaposlen. V obratih z več uslužbenci naj delodajalec to potrdi v enem izvodu, kjer nai navede za vsakega uslužbenca posebej priimek, ime. rojstno letnico, poklic in njegovo stanovanje. S takšnim potrdilom in glavo glavne živilske nakaznice lahko ena oseba dvigne dodatne nakaznice za vse uslužbence enega obrata. Zelenjadna semena po polovični ceni dobe obdelovalci vojnih vrtov, ki so last mestne občine ljubljanske, pa tudi lastniki ali najemniki manjših zemljišč v mestnem gopodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7. soba št. 35. in sicer do 15. aprila od 8,30 do 12.30 ure. Ker ie zaloga majhna, bodo upoštevani samo socialno naišibkeiši slop. Brzojavne pristojbine med državami, pripadajočimi evropski postili zvezt, so znižane. To velia za navadne brzojavke med Italijo. Nemčijo. Luksemburgom. Španijo. Norveško. Nizozemsko. Romunijo in Slovaško. Nenavaden naravni pojav se je zgodil nedavno na Francoskem. 1/. gore Peklenski vrh ob reki Rodani ie 1800 metrov visoko pričel bljuvati ognjenik namesto lave velike količine blata. Blato teče s hitrostjo 100 metov na uro in pokoplje vse pod seboj. l)o-zdaj je pokrilo že 50 ha zemlje s hišami vred. Prodajo določenega števila netipi-z.iranih šivalnih strojev je dovolilo ministrstvo za korporacije v Rimu. Šivalni stroji teh vrst se smejo pa prodajati samo društvom ženskih fa-šijev. vojaškim krojačnicam in kmetijskim zadrugam. Stati pa ne smejo več kakor 2 500 lir. Nove velike posebne vagone l osmimi osmi so te tlnj dale v promet italijansko državne železnice. Nosilnost teh vagonov znaša 120 ton služili bodo za prevoz celih ladijskih strojev in manjših ladij. Razstavo slik vojnih ujetnikov bodo v kratkem odprli v Beogradu. Razstavljenih bo več ko sto portretov iz pokrajin, ki so iih izdelali srbski umetniki v ujetništvu. I’o najnovejših podatkih ima Nezu-visna Država Hrvatska v šolskem letu 1942/43 17 učiteljišč s 193 profesorji. 79 srednjih in 3942 ljudskih šol. Na teh šolah poučuje okoli 10.509 profesorjev in učiteljev, obiskuie iih pa 528.000 učencev. Število radijskih naročnikov ie v zadnjem času na Hrvalskem močno naraslo. 1. februarja iih je bilo v vsei državi 75.381. v samem Zagrebu pa 28.451 naročnikov. Srbsko ministrstvo za finance ie sklenilo sporazumno z Narodno banko nakovati za 90 milijonov drobiža, in sicer po 2. 1 in 0.50 din. 5lletni načrt za povečanje proizvodnje tobaka ie izdelalo ravnateljstvo državnega monopola na llrvatskem. Površina, posajena s tobakom, nai bi se povečala s 7850 na 13.000 ha. proizvodnja pa z dosedanjih 9.5 na 15.7 milijona kilogramov. Več ko 300 vagonov hrane ie lani razdelilo med prebivalstvo v pasivnih krajih glavno ravnateljstvo za socialno skrbstvo v Nezavisni Državi Hrvat-ski. Prav tako ie ravnateljstvo razdelilo med potrebne 32 milijonov podpore. Osebne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: ". Rado Stare, trgovec, in gdč. Tatjana Slainičcva. Rilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Nežika Ser jakov a; Peter Debevec, zasebni uradnik, OOletna Marija Omagujeva; 821etna Marija Slanovčeva, upokojenka tobačne tovarne; 041etna Pavlina Reck-11 a gl o va; Helena Cnndolinijeva; Marija Vokačeva; Mihael Vojč, železniški upokojenec; Metkica Oblakova; SSletnj Frane Žitko iz Verda; Fetrčck Zupan; Mija Bernikova, dijakinja 1. razreda trgovske akademije; Nikolaj OgriČ, brivski mojster; 89!etna Julija Supančičeva, učiteljica v pok. V Prečni: Neža Sladičeva, gospodinja. V Canalu pri Goriziji; 501etni Vladimir Križnič, mesar in hotelir. V Mariboru: 7dietni Henrik Robnik, tesar; 6(detni Josip Gajšek; 271etni Franc Slamič. V Beogradu: Terezija Plavčeva iz Golja. V Osijeku: 321etni Karol Pahor iz Ljubljane. V Guštanju: Antonija Konečnikova. Našo sožalje! Filatelija Packa? Stran z njo! Precej vsakdanja reč pri znamkah so razni madeži, najsi že bodo od maščob ali od črnila, tintnega svmč nika in drugih »mazal«. Hudo je zbi ralcu. ker znamka ni čedna in večkrat ne ve, kako bi nakazo odstranil. Evo nekaj nasvetov! Zamazane znamke denemo v mlačno (če njih barva to prenese, v vrelo) vodo, kateri smo dodali vodikovega prekisa (H-O-). Cez nekaj časa jo vzamemo ven, položimo na stekleno ploščo, se oborožimo z mehkim čo pičem in z dobrim milom (n. pr. za britje) ter znamko skrbno umijemo Nato jo v čisti vodi .izperemo in posušimo kakor sicer. Mastne in oljnate madeže, zlasti od žigov, bomo pregnali z etrom, bencinom, toluolom ali pa bencolom. Znam ko damo v eno teh tekočin in jo pusti mo v njej tako dolgo, dokler madež ne izgine. Seveda moramo biti pre vidni, da nam z madežem vred ne odide »po copatah« tudi vsa barva znamke. To se kaj rado zgodi zlasti pn znamkah, tiskanih v mrežastem bakrotisku, ker je barva, namenjena za tiskanje v tem postopku, navadno topljiva le v bencolu ali toluolu. — Tako se bomo iznebili tudi madežev od katrana in nekaterih barv za žige. če naših madežev to postopanje še ni genilo, jim posvetimo takole: iz ogljikovokisle magme zije in bencina napravimo kašo, jo nanesemo na hrbtno stran znamk, počakamo, da bencin izhlapi, ter otresemo prašek spet z znamke. To ponavljamo tako dolgo, dokler madež ne izgine. Pri madežih te vrste si lahko pomagamo tudi s klorovim apnom, vendar moramo biti pri tem sila pazljivi, ker sicer znamko prav lahko uničimo. Madeži od črnila bodo izginili, če se jih lotimo s »tintentodom«. če tega. nimamo na razpolago, si pomaga mo s kemično čistim špiritom, linio novo kislina, 'močnim kisom, vlažno soljo sečne kisline, raztopino vinske kisline ali z oksalno kislino. Poskusi mo pač z različnimi sredstvi, ker pri eni vrsti črnila pomaga to. pri drugi spet ono, kakor je pač črnilo sestav ljeno. Prav lepe uspehe tudi dosežemo, če znamko kuhamo v čistem vodi. kovem prekisli. Kakor madeže od črnila, tako bomo odstranjevali tudi madeže od t i n t -nega in kopirnega svinčnika. Barvo od žiga bomo odpravili tako, da bomo znamko izmenično na makali zdaj 5 minut v špiritu, zdaj prav tako dolgo v gorki vodi. Vsakokrat, ko vzamemo znamko iz kopeli, jo popivnamo s čistim pivnikom in damo spet v drugo kopel. Po nekaj ponovitvah tega postopka bo madež kmalu izginil. Ta nasvet je zelo kori sten prav za današnje dni, ko se po gosto dogodi, da cenzurni žig zamaže znamko (n. pr : ljubljanski predalčasti žig RECAPITARE — DOSTAVITI) in jo s tem skora j popolnoma uniči. Porumenele znamke bodo spet lepo bele, če jih damo v raztopino kaliie vega permanganata (hipermangana), po nekaj minutah pa v oksalno kislino in jih nato speremo v gorki vodi. čačke rdečih in modrih svinčnikov je možno odstraniti le s čisto, m e h -k o radirko. Madeže, ki se pojavijo na znamkah, ki so ležale na vlažnem kraju, bomo odstranili z javelovo lužino, pa tudi »tintentod« bo kaj zalegel. Rjastih madežev se bomo iznebili s pomočjo alkali j ali pa z jelenjo soEo. Dandanes se cesto zgodi, da zalepka cenzure prekrije znamko, če je zalepka navadna, ni to nič hudega. Pač pa je nerodno, če je zalepka tkzv. »Hanza-plast«, ali pa posebne vrste trak, ki ga sicer rabimo za obrobljanje načrtov. Ta ima za lepilo gumi, ki se ne da drugače odstraniti, kakor da vse skupaj namočimo v bencol, ki gumi raz topi, nakar zalepko lahko odstranimo. (Pozor pri rabi bencola, sicer se barva razkroji!) Pri vseh teh postopkih bomo cilj preje in laže dosegli, če bomo uporab ljali čim bolj vroče kopeli. Prav posebno moramo paziti na to, da znamko po končanem čiščenju temeKito iz-plaknemo v gorki vodi. D. Gruden ŠPORTNI V ožjih domačih razmerah smo to nedeljo napravili uvodni korak v pr venstveno tekmovanje Po sedaj ve ljavnih propczicijah za naše prven stveno tekmovanje je bilo treba dolo. čiti, katero izmed dveh moštev, Dopo-lavoro ali Mladika bo igralo v viš.ii skupini, katero v nižji. Prepustili sc odločitev medsebojni kvalifikacijski tekmi, ki je v nedeljo dala prav Dopo lavoru. Tisto zadevo je na igrišču Ljub Ijane Mladika gladko zgubila v raz merju 2-4. Prihodnjo nedeljo pa bo start ' ljubljansko nogometno prvenstvo. Nedeljsko 27. kolo italijanskega nogo metnega prvenstva je dalo te rezul ta te: Triestina Liguria 3 1, Torino-Ata lanta 4—2, Venezia Lazio 2 1, Milano-Bologna 3 2, Vicenza-Bari 1-0, Fioren t-ina Ambrosiana 2.0, Roma Livorno 1.0, Genova Juventus 1 2. Nedelja samih zmag. in to po večini zmag domačih moštev. Edina Juventus je šla v Genovo po obe točki Precej je ta nedelja sprevrgla dose-danje stanje v razpredelnici. Najbolj značilni sta spremembi v vodstvu in na dnu. Po dolgi vrsti nedelj se je Torino spet enkrat postavil pred Li vorno. Ali dokončno? Saj to bi nekaj veljalo! Težko je kaj reči, ker spored nikakor ni neugoden za Livorno. Prihodnjo nedeljo bo igral doma proti Fiorentini, dočim bo imel Torino težav nejši opravek proti Laziju v Rimu. Na najnižjem dnu se je tudi po zelo dolgi vrsti nedelj pojavila osvežujoča sprememba. Venezia se je povzpela na predzadnje mesto in prepustila svoje dosedanje Liguriji. V tem okolišu se bije zelo ogorčena borba Pet moštev je v obsegu nevarnosti, od Barija, ki ima 21 točk, preko Vicenze z isto za logo, Triestine z 20, Venezije z 19 do Ligurije z 18. točkami. V preostalih treh prvenstvenih nedeljah bodo ta moštva — pa tudi klubska vodstva — dala nekaj živcev; ker poslednja dva padeta neizprosno v nižji razred. Tudi v sredini je bilo dokaj prerivanja, kakor že dolgo ne. Milano se je to pot postavil pred Bologno, Fioren tina je utegnila prehiteti Lazio in Roma se je povzpela nad Atalanto; tako da je le par moštev, ki so ohranila svoja stara mesta. Zelo lep položaj je zavzela po nedelj skih dogodkih Juventus. S 35 točkami je samo za tri pike na slabšem os svojega uspešnejšega lokalnega tovariša, od Livorna jo ločita sami dve točki. Prihodnjo nedeljo igra doma proti Romi in ni izključeno, da se bo še enkrat uveljavila Tako vihrava nedelja je imela seveda zelo dober obisk. Livorno je bil najbolj privlačen in ;e zvabil na Ro-mino igrišče 27.500 gledalcev. Milano je imel v borbi z Bologno sorazmerno dober obisk: 16.000 občinstva. Tudi Torino in Genova se moreta postaviti vsak s številko 12.000. dočim je F:o-rentina doživela ce!o prisotnost 13.000 gledalcev. Za Triestino se -;e v njeni borbi za obstanek zanimalo 10.000 ljudi. Ostali dve tekmi sta imeli obisk, ki ni segel do 10.000 gledalcev. V drugem razredu je ostalo -kbrat vseh pet aspirantov za dvig v prvi razred na isti črti. Vseh petero mo štev je igralo doma in so štiri utegnila spraviti na varno po dve tečki, dočim se je samo Pro Patria morala zadov oljiti z delitvijo. Tako je ostalo vodstvo domala neizpremenjeno. Modena vodi z dvema točkama prednosti pred Napo. lijem, Piso in Spezijo, ki imajo po 35 točk; Brescia se je to nedeljo postavila pred Pro Patrijo in ?mata obe moštvi po 34 točk Pet točk za temi sledi šele moštvo na šestem mestu. Prvaki 12 ih skupin tretjega razreda so začeli z borbo za vstop v drugi raz red. Razdeljeni so v dve skupini po šest moštev in igrajo po sistemu na točke. Se devet nedelj bo treba torej slediti tej zanimivi borbi, da se bo dognalo, katera moštva si bodo priborila vstop v višjo tekmovalno skupino. V prvem kolu je Gorizia zmagala nad Carrare-e 2 0 in se postavim na čelo razpredelnice. Z inozemskih igrišč je javiti samo rezultat iz Ziiricha: švica-Hrvatska 10 (1-0). O. C. ROMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERHART Hovvlund ie stal še zmerom na iftte.ni prostoru z ugaslo vžigalico v roki. Ni ie pogledal, temveč je zamišljeno položil vžigalico v pepelnik. Oprosti. Hovvie... Nekaj si se hotel z menoj pogovoriti.« Njegov izraz ni bil prav nič spremen ion iti vendar ie vedela, da ga it? užalila. Dolg« ga ie že poznala in dovoli dobro, da a e ie zavedata, da mu ie nevšečno. rt? ga kai vprašaš ali ca na kai spomniš. Žp od mladih nog ca ie poznala... Liubil ie vedrost, zabave in lepo o-blečene. čedne ženske. Po zaslugi svoje sestrične Diane in ovoje pokojne matere, bi je bila lepa in ponosna gospa, je Šibila, kar se ženske tiče. ustrezala Hovvlamlovim zahtevam - in make io ie zapekla v«d. ko io ie nenadejano obšla misel, »li bi se llovvlamlu tolikokrat zahotelo nične druščine, če bi bila mani prikupno oblečena in mani čedna. Do vlaka ie še dovoli časa.« io menil. lllastn« le ugasil cigareto v pepelniku: »topil k Šibi i in io prijel za obe , rok i. vCui. Šibita... Trezno in zrelo sem premislil... Mislim, da bi bilo prav če bi ne midva poročila. In še kar to poloti«. Kai rečeš?« To enubijenj« ie bilo vendar nekoliko presenetljivo Ni se ganila: njegove oči s« io oklepale prav tako trdno kakor njegove roke. Kai si pravkar rekel?- »Vprašal sem le, ali hočeš postati nmia žena. V pritrdilnem primeru se lahko kai kmalu poročiva. Se to poletju’. če ti ie prav.«' »Uowie...« Šibila se ie zavedala, da s** ne šali, Hovvlaud se ni nikoli šalil. »Saj vondmr.. saj vendar n Hi vedeta n>;eem...« Zdel se je presenečen. »Gotovo ei morala tudi sama že na t« misliti. V po zimo in vso pomlad sva tirala skupaj.« »To že, pu vendar...« »No — in? ... Ni mogla sprostita rok iz njegovega prijema. »Nič nisem vedela... 1 ra v zares nisem nikoli miialua na poroko..,« Pridušimo ie izdavila ta IrecedO; _ »Otrok si. velik otrok fli še. Šibila.« »Poroka ie nekaj tako... nekaj tako končnovol javnega...« Tlovvlanid se ie nasmehnil. »Kar verjeti ne morem, do res nisi ničesar slutita. Prav rečno mislim. Šibita.« Izpustu! ij ie roke in io tako krepko prižel v naročje, da ie bita vse pre-začudena. da bi se branila, ko vo je poljubil na usta. To šele ii ie vrnilo zavest - m nagonsko se mu ie uprla. Opazita je, da se mu ie lice zmračilo. He zmerom je bila v trdem objemu njegovih rok. Res ie Hovvlaud. si ie deiala, res ie Hovvlaud Stacv. ki ga poznam ze od svojega desetega leta... Tiho je rekel: -Torej ei zmerom Sp v Riharda zaljubljena, kljub vsemu...« Bita bi morala misliti na to. kako občutljiv ie Hovvland. kako čuječni so njegovi 'Čuti. kako nenavaden je njegov spomin. Ostro ie opazoval izraz v njenem obličju; vedela je. da vidi s svojimi nedoumljivim! očmi več kakor drugi ljudje. Resnobno je odgovorita: Pozneje se bova pogovorita o tem, Hovvie. Resnično nisem slutita ničesar Kadar sem nate mislila, sem te imela vselej drugače v mislih. « »To ni odgovor. Šarila! ■ Drugače li ne znam odgovorili.« _ (Nespametna si. Šibita.« Gez nekaj rafta ie hladno pripomnil; Rihard ni zate.; 'Rihard je zvezan z Evo. Pred tremi leti sta ye poročila.« »Res. da ie poročen z Evo. toda to še ni vse. Nikamor se ni povzpel. Ljubi Bog. saj še pravega opravita nima, če že ne rečeni, da nima stalne službe.« Brž mu ie skočila v besedo: »Odkod Pa to veš? Sni ie vendar imel služba. Hovvland ta skomignil s svojimi širokimi rameni. »Ce hočeš temu reči služba! Pilotirali trgovsko letalo, kadar slučajno potrebujejo pomožnega pilota... To. draga, pa res ni služba za moškega.' »Ukvarja se vendar s tein, da zgrudi nov tip letala. Tel« Ljudmila mi je pripovedoval«. Odsekano fie ie zasmejal. »No. iz te moke prav gotovo ne bo kruha.« »Ti ca nisi nikoli maral. Hovvie.-Prazne marnje! Moj najboljši prijatelj ie Bil sem mo za pričo pri poroki. Tega prav gotovo še nisi pozabita? Nespametno ie. da obešaš srce na človeka, k-i se je poročil z drugo.« Šibila se i« začudita, kako hudo fto k) zabolele te besede. Kakor da so resnične... Toda to ne more biti res. to nc sune biti... Morda fto ee samo obregnile ob brazgotino, kaj več gotovo ne... Prav naglo, vendar nekam negotovo. ie odgovorita; »Ali se mar zdim, ko da hodim z zlomi ioni m srcem po svetu?« Njegov glas ie zvenel hripavo: »Lepa »i. Šibila. Rad bi se poročil s te-boi. Verjemi, jaz sem pravšni mož zate. zakaj že od nekdaj sem del tvojega življenju!. Spet io je prižel nase. Nič se ni upirata, zakaj nehote ie morata pomisliti, da utegne imeti r«s nekoliko prav. Poročati ee. to je važna zadeva — sleherna se poroči. Tudi ona Id ne marala neporočena prebiti mo-je živlie-nje. Hovvlaud Stacy je uspešen in zelo zaželen mož iti — kur ie odločilinejše — kos njenega življenja io. , , , Torej d-rzi.r je rekel Hovvland. Kajneda? Kakor sem. rekel. še to poleti« se lahko poročiva, če ti je prav.: tu> ne prenaglo, Hovvie. ne prenaglo.., Kakor da jo ie la prošnja za odlog opomnila, kako hitro čas beži, jo uprla pogled v uro na pisalni mizi i« vzkliknita: Zdaj pa le pohitiva!« Zaverovano io ie pogledal. »Prav,« ie menil, »pa pozneje. Ali imaš vse. kar potrebuješ? Potlej pa kar pot pod noge!« Vzela je ročni kovfeg. torbico in zavojček za Ljudmilo, zaklenila stanovanjska vrata in odbrzela e IIovv-tandom. pozabivši Liudmmno pismo in listek za mlekarja V poslednii sekundi sta ujela vtak. Skoraj ugodje ie občutila, ker je bil njen odhod tako nagel, da še priložnosti ni bilo za lmdaline pogovore, Hovvland i,i ie mahal v slovo, ko ee jt> vlak premaknil. »Gez nekai dni pridem tudi iaz... Na evidenie!« Ko je eedela v kupeju, z nerazgr-nienim časnikom v roki. si je dopovedovala. da mora misliti na Hovvland« in na to kar ie bil govoril. Toda nehote so se ii misli pletle okoli Iventi-gernskega iezera. kolikor boli ie po-postaiala pokrajina domačneiSa. Kentiigerneko jezero... in stara Ab-bottova hiša. kraljujoča nad Jezerom sredi drevja, z napušči. mostpvži in stolpiči, 7. velikimi, pokritimi ploščadmi. Alj misel na to hišo ie bila neločljivo zvezana z mislijo na Riharda. Zdelo ae ii i«. da se mora precej opravičiti zaradi tega: ali niso mar vsi skupaj doraščati. ona in Diana in Rihard — in tudi Hovvland...? Diana se ie poročila 6 Kalvinom Pealom. Rihard ie imel Evo za ženo. to lepo plavolasko velikih blagih sinjih oči im mehkobnega glasu... Kar srečna ie bila. da ne bo Riharda in seveda tudi ne Eve na Kenlingeroskem jezeru, ko si’ bo pri- peljala tsia. Srečna? Ali ie zares srečna, »e ie vprašala. Saj bi se sploh ne smela meniti za to. ničesar bi ne smela čutiti, kadar misli na Riharda. Kako ie bil že llovvland rekel? .Nespametno je. da obešaš srce na človeka. ki se ie poročil z drugo.« In zdairi io ie spreletela misel: Kai na. če ie Rihard vendarle tam? Ce ga bo srečala... Preplašena ie napodila to misel... Le Hovvlandove b

n vojni pnl:ede'ci povsod mnogoštevilno udeležili. Ti tečaji so bili že nekak uvod v letošnjo zelenjadno bitko. Prav kmalu nam bodo snet preorali tudi parke v Zvezdi in Tivoliju ter jih prav tako kakor lani izpremenili v koristne vojne vrtove. Ljubljančani pa se v teh letih vojne niso onriieli samo poljedelstva, temveč tudi živinoreistva. Kokoši zajci, koze so se silno razmnožili Vzdolž cele Ljubljanice imaio kokoši, privezane nn vrvico, svoie pašnike. Po vseli dvoriščih, po mračnih kleteh, po tesnih hodnikih no balkonih, no kuhinjah — kjer ko'i ie toliko prostora, ll lahko postaviš kaibico — koko-rtniinto kure in neso iaica... Čim bo z™-Slo. malo trave, bosta ob večerili e".’Ka in sinček na^lo trgala zeleiie sope — hrano za zaičke. Pred vemo ie bilo okrog 250 kunce-rejcev, članov društva »Mnlega sb-snodarja'. danes niili število presega štiri tisoč, število zaicev pa znaša 12 tisoč 970. člani »Ma^a gfvocdaria f "o ji jo 16.720 kokoši. V društveni valilnici pa že nrinravliaio nov zarod —. v dveh vaHuih aparatih leži 120!' jajčk — še kak dan. pa ho začivkalo iz stotem drobnih kljunčkov... Nov pn-mladansk’' prirastek bo znašal tri ti-Joc pišk. ki imaio že vse svoje določene lastnike. Vsaka niška bo dobila za doto nekai nrosa — prvo hrano. Letošnja iaica za valenie so bila skrbno odbrana samo čiste pasme. Zakopana ie rodailandska kokoš ki teh- a uo štiri kilograme, ima iako dobro r^&S.in znese na leto do 200 iaiec: nai-ootisa iaičarica. leodiornka. industrijska kokos, ki znese na leto do 240 iaiec; grahasta plinietka. ki je tudi dobro zastopana v Liubliani. nekoliko slabša iaičarica. pa Štajerka, ki nad vse ljubi svobodo in se ne more privaditi zaprtemu prostoru. Društvo kupuje od članov kunčje, ovčje in kozje kože. ki iih mlad mojster predeluje v usnje. V Ljubljani ie že 389 ovac in koz. Društvo odkupuje ovčjo volno, ki jo drugi mladi mojster v svo'i tesni delavnici nredeluie v prejo 111 na ročnih statvah tke dobro volneno blago. | V prostorih »Malega gospodarjar je ves čas izredno živahno. Dan za dnem prihajajo mali živinorejci s svoi;mi križi in težavami — zdaj po hrano, zdaj po nasvet, zdaj s pritožbo. Prinašajo kosti, ki jih nato zmeljejo v društvenem mlinu za hrano, prinašajo lupine pomaranč in vsakovrstne druge odpadke, ki jih nato suše in s pridom uporabljajo za živalsko hrano. Društvo zaposluje danes že štirinajst ljudi in vsi imaio polne roke dela — saj se vrste rejcev malih živali še zmerom množe. MADŽARSKI NAPISAL E. HELTAI Kar se mene tiče. sem se poročil zaradi zelo svojevrstnih okoliščin. Zakaj se prav za prav ljudje porofe? Mnogi iz ljubezni, večina pa zaradi denarja. Vsakdo pa stori ta veliki korak iz resnega vzroka. Jaz sem se na primer poročil zato. ker nisem hotel ponoči hoditi daleč v predmestie. Samo tej okoliščini se imam zahvaliti, da sem danes zakonski mož. Povedal vam bom vse od začetka do konca. Nekega mrzlega zimskega dne sem zaaral pri vdovi Amaliji Katrinca-yevi sobo in tako postal njen podnajemnik. Gospa Katrincaveva je bila nekdaj bogata zdai ie bila Pa zaradi slabih časov obubožala in je morala sobo oddiati. Preden me ie vzela na stanovanje, me ie podrobno izpraševala o mojem živlieniu in me sprejela šele tedaj, ko se ie prepričala, da sem miren in pošten mladenič. »Vse to vas izprašujem zaradi svoje hčere.« se ie opravičljivo nasmehnila. »Imam odraslo hčer. zato ne morem vsakogar sprejeti v stanovanje.« Njena odrasla hči se ie imenovala •lolan. Bila ie čedna in ljubka, ena izmed tistih deklet, ki človeku v njih bližini nič pregrešnega ne pride ua misel. V začetku svoiega bivanja v njunem stanovanju sem mater in hčer zelo redko srečal. Videti ie bilo. da sta sainotarki ki nič kai ne marata za družbo. To mi ie bilo všeč. ker nimam rad. da se kdo vmešava v moje življenje. To priietno. mirno1 sožitje pa žal ni traialo dolgo. Lepega dne mi je gospodinja dejala, da bi rada z menoj govorila. Ker sem vljuden mož. sejn se njeni želji takoj odzval. Povabila me je v svojo sobo. , »Dragi gospod.« me ie nagovorila in zardela. : Nečesa velikega bi vas rada prosila...« : Prosim, samo izvolite povedati, gospa.« som vljudno odgovoril. »Izvolite sesti.« »Zadeva ie — če po pravici povem — nekoliko kočliiva. Vem pa. da lahko zaupam v vašo molčečnost.« Nemo sem se priklonil. V tem kratkem času. kar stanujete pri nas. sva s hčerjo opazili da imate mnogo dobrih lastnosti, in ugotovili. da ste poštenjak...« Spet sem se priklonil. »Ne ugovarjajte. Poštenjak ste. Prav zato sva se opogumili.« Nikakršnega poima nisem imel o vdovini želii. Zadeva, ki se mi v začetku ni zdela prav nič važna, me ie pa zdaj zaradi dolgega, skrivnostnega uvoda pričela zanimati. Ugibal sem to in ono in naposled nrišel do prepričanja. da ie vrla vdova prišla v denarne stiske in da si hoče izposoditi pri meni nekai denarja, Vendar nioia domneva ni držala. Gospa Katrincaveva ie namreč po i kratkem odmoru razburjeno nadalje-| vala: j »Gre namreč za bodočnost moje ; hčere. Seznanila se ie z nekim mla-! deničetn. ki se ie zaljubil vanjo in se I hoče z nio poročiti. Vidite torei. da govorim z vami kakor s starim prijateljem naše liiše.« »Vaše zaupanje mi ie v čast. gospa...« s Od vas ie odvisno ali hočete postati ne samo prijatelj, temveč tudi dobrotnik naše hiše. Poroka moje hčere ie v vaših rokah.« »V mojih rokah?« sem se začudil. »Da. Ali ne razumete? Takoj vam bom vse pojasnila. Mladenič, ki se hoče z mojo hčerjo poročiti, sicer ve, da skromno živiva, ne ve pa, da sva siromašni. Prav tako ne ve. da stanuje pri nama mlad tuj gospod. Zelo neprijetno bi mi bilo. če bi to izvedel. Mnogo bolj neprisiljeno se bo namreč počutil pri nama. če ne bo vedel, da imava podnajemnika...« »Prav imate!« »Kajne... Saj veste, kako hudobni so ljudje... Kai hitro o kom kai slabega mislijo. Siromašno dekle, ki razen svoiega dobrega glasu nima ničesar. mora biti zelo previdna... Saj razumete moje pomisleke...« »Popolnoma.« »Ne morete si misliti, kako sem vam hvaležna. Zato vas torej prosiva...« »Da grem tedaj, ko boste imeli obisk, zdoma? Prav rad.« »Nikakor ne. Ravno narobe. Po nobeni ceni nočeva motiti vaše udobnosti, Prosiva vas le. da tedaj kadar naju bo obiskal omenjeni mladenič, pridete k nama. kakor da bi bili na-iin sorodnik. Predstavili vas bova za starega priiatelia ali pa za oddaljenega sorodnika.« Gospa Katrincaveva me ie v skrbeh pogledala in napeto pričakovala mojega odgovora. I »To ie vse. kar želite?« sem smeje se vprašal. »Zastran mene ie stvar v redu. Ne delaite si nikakršnih skrbi.« »Torej boste res ustregli najini želu?« ie vsa vesela vprašala. »Z velikim veseljem.« »Torej dragi gospod, drevi... drevi pride prvič.« Ko sem zvečer prišel iz pisarne domov. sem stonil v družinsko dnevno sobo. kakor da bi bil tam vsakdanji gost. Mladenič ie bil že tam. Ko me je vdova predstavila, sem izvedel, da sem tretji uečak njenega drugega svaka. Pili smo čaj. kramliali. gospodična •lolan ie igrala na klavir, tako da ie bilo prav priietno in ie čas hitro minil. Komaj smo se zavedeli, že ie bila ura polnoči. Mladenič je nekajkrat pogledal na uro. potem io ie pa vselej spet spravil. Najbrž si je mislil, da jaz, ki snm sorodnik, pač bolje vem. k"'-'o dolgo čovek pri tei družini lahko ostane na obisku. Meni soved't niti na misel ni prišlo, d.t bi odšeU sai sem bil tako rekrč doma. Čakal sem. da se bo mladenič prvi poslovil. Mladi mož se pa ni ganil. Poča-i sta postajali mati in liči nemirni. Pogovor je zastal. Ozračje ie postalo ne-koliko neprijetno. Mb'dov>ič_ ie moral vendar že izprevideti. da ie skrajni čas. da gre. »Ali zdaj greva?« me ie glasno vprašal. Zakai_ neki govori v dvoiini? sem se vprašal. Menda vendar ne misli, da bom tudi iaz 6dšel? Kmalu sem na snoznal. da bom res moral z njim. ker sem prav za prav ravno tako samo gost v tei hiši kakor on. Zelo neprijetno mi ie bilo oh misli, da bom moral v tei pozni uri jia mraz. Ker pa nisem hotel bili samo polovičen kavalir, sem svojo vlogo do konca igral Ko ie postal m'adenič nemiren in prigovarial. nai odideva, sem krvavečega srca spoznal, da bom vdovi ih’ nieni hčeri na ljubo res moral na ulico. »Seveda bi bilo dobro, da greva,« sem naposled rekel. Poslovila sva se od vdove in Jolane in odšla PO stopnicah. Sicer žrtev vendar ni tako velika, sem si mislil. Pred vrati mu bom vo-šč1! lahko noč in bom stekel nazaj... Ura ie bila že tričetrt na eno. Hišnik nama ie odprl vrata. »Dobro se imejte!« sem voščil mladeniču. »Zdai grem domov.« S temi besedami sem hotel oditi. A mladenič me ie zgrabil za roko. »Kam se vam pa tako mudi? Morda imava isto pot?« »Ne verjamem. Stanujem v severnem delu mesta, daleč odtod.« . »Glejte, glejte, tudi iaz stanujem na tistem koncu,« ie veselo vzkliknil. Zameglilo se mi ie pred očmi. Zdai v tem mrazu naj sredi noči po nepo-trebuem hodim neznano kam. Nič ni pomagalo, človek ne more biti polovičen kavalir. Torej sva odšla. Mladenič me ie vodil po samotnih ulicah daleč iz mesta. V meni ie vse vrelo. Moj spremljevalec ie kramljal, iaz sem molčal. Vendar niti z besedico nisem izda! svoiega razpoloženja. Ko sva prišla do razsvetljenega križišča, ie bilo mojega potrpljenja konec. »No. pa Bog z vami,« sem dejal, »zdai se ločita najini poti.« »Samo trenutek, počakajte!« »Zelo se mi mudi. Zdai res moram domov. Daleč imam še...« Znova se mu ie razsvetlil obraz. »Saj grem tudi iaz v tisto smer. Počakajte vendar. Kam se vam tako mudi?« Zdelo se mi ie. da bom vsak čas omedlel. Toda vsa jeza mi ni prav nič pomagala. Spet sem stopal poleg mladeniča. ki me ie vodil v čedalje sa-motneiše ulice. Spremil sem ga do njegovega stanovanja, feele tam sem se ga rešil. Potem sem hitel proti domu. Naiel sem'taksi in prišel domov ob štirih ziutrai. Ob devetih moram biti v pisarni. Drugi dan opoldne sta se mi vdova in niena hči zahvalili za prijaznost, ki sem jima io bil izkazal, in me za drevi spet povabili. Mladenič se ie namreč spet najavil. Zdai sem lahko izbiral med dvema možnostima. Ali nai drevi spet spremljam mladeniča domov, ali naj odpovem stanovanje. Ker mi nobena izmed teh dveh možnosti ni bila všeč, sem se odločil za tretjo. Vprašal sem gospodično Jolano. ali ima svojega ženina zelo rada. Ker mi ie priznala, da ne. sem io prosil za roko. Danes ie Jolan moia žena. kar ie še zmerom boliše. kakor da bi moral vso zimo spremljati njenega ženina daleč v predmestie. Ali lahko človek od smeha umre? Že mitozo zdravnikov se ie bavilo z nvšlijb. ali lahko človek od smeha m mre. Prišli so do prepričanja. da se ie več takšnih primerov že pripetilo, čeprav sicer smeh navadno boli pomaga kakor škodil ie. Zgodilo se ie. da so komu zaradi gromkega smeha počile male žilice v glavi in ga ie naslednji trenutek zadela kap. Vsekakor ie takšna smrt skoraj zavidania vredna, sai pride nenadno in se človek do zadnjega trenutka smeji. Navadno na smeh vsakomur koristi. Že dosti bolnikov ie ozdravilo zaradi dobre volie in smeha, čeprav zdravniki v tem primeru izredno zdravilne moči smeha ne morejo natanko dognati. Kitajci nrav dobro vedo. da človek od smeha lahko umre. Stara zgodovina njihove dežele namreč pripoveduje. da so hudodelcem izvabljali priznanje tako. da so iih s posebno t»nk<> palico ščegetali po podplatih. Tudi usmrtitve, pri katerih so na smrt ob-soienepa do smrti ščegetali po podplatih. so poznali. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinskem tedniku«! FR. P. ZAJEC iZPRAsAN OPTIK IN URAH LJUBLJANA, sedal Slrllarlevo ul. fc pri .rančlškanskem mostu •!WMrs>n uti«, r•ironufli, oromen, tirom 'itjromttri, itd. Verna ib:ra ur mirne m rrtBrmnp Simo »umetni optika Cenit' tire>p'i«»i' £llllllllll!lllll||l!inillllinilHlllMIII>'J| 1 O KV 1R 11 i ■“ /M ^ i SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE. 1 | KLEIN ] = LjUBLjANA, \Aoltova 4 § Tl 11111111111111111111111 i 1111111 i 11111H t UI i? ČISTIMA.DE2 najbolje sredstvo za čiščenje oblek poskusite, in zadovoljni boste, čistimadež zahtevajte v vseh trgovinah in drogerijah glavna zaloga PETRONAFTA. Ciril-Metodova 35a. prei Tvrševa. FILATELISTI POZOR! Naiugodneše lcuptte In vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! Pjoti priti c Obrnila se ie k šoferju: 'Inesite prtliago v hišo. Elvira že. v katero sobo io mora spraviti. Med ve greva teh nekai korakov kar !)es;5. takoj ko ie Šibila izstopila, io le Diana Poljubila in io odrinila korak od sebe. da si io ogleda. Nasmehnila s_e le malce — a ta smeh ie bil Dri ntet boli izraz razumevania ko X?selia. >Zdrava si videti in čedna si. sibila Lepo da si prišla,« ’-'Tudi tebi velia enak poklon. Diana.« . Diana se ie bežno nasmehnila. Rila {» nenavadno vitka, skorai mršava, toda nieni gladki plavi lasje so bili na moč prikupno oričesatii ob ozki oaraz: niene blede oči so bile skrbno in t1eooa7.no Sminkane pod goslimi, nlavimi obrvmi. Sočna, okrogla usta so vtisnila menemu obrazu nekai zna-cainega :n «0 likrabi ublažila trdoto le vse premočne brpde Obdariena ie bila z naravno eleganco, zato ie lahko s pridom uveljavljala svoio izbrano Garderobo. . *Rada hi govorila s teboj.« ie de-J?.la in položila svoio suho. golo roko *u)ili na ramo. »Kreniva no ovinku ‘kozj vrt.« . Stopali sta nod košatimi krošnjami uieves. rjKatio se ti kai eodi. Diana? Kaj pe Kalvin? Intela Ljudmila?« ril« rav 0 *prri hi rada s teboi govori-, £ le ^dvi-nila Diana. »Kalvin trdi. oa z Ljudmilo vse v redu. Rihard ,da nekai vendar ni prav c hard « obstala ko ukopana. >Ri- * ^'ana- io ie začudeno pogle- dali- ua,'10 'e zac kvišku ^ ai' D!ave obrvi ie potegnila edela. Šibi,:-" —,Jl ie nas.« hyisllu. *AIi niš; vedela, da ie Rihard I..9 f, • 'US! v Lk-u oomiadi Dalo sliorai slišno utri- v>dL ie bila mocneisa. tolikanj spet močneiša da se je začudena zmedla. Ali ni mar na tihem upala, da bo tu? Skorai se ii ie zdelo, da ie sama zakrivila. da ie tu. kakor da bi bila niena želja pričarala njegovo pričuioč-nost. Globoko je vdihnila. Nekai. kar ie bilo zunai niene zavesti, ii ie. medtem ko ie stopala dalje, velelo vprašanje: »In Eva?« 'O. Eva ie odšla. Zlepa. In nrav prijetno ie da smo se ie iznebili.« »Zlepa? Ali mar to pomeni...?« Da. to lahko pomeni kvečjemu ločitev. In to spet pomeni, da ie Rihard prost... In spet to pomeni... hi lahko pnme-JUi ‘ .^hrala se ie Niena ljubezen do Riharda le vendar umrla- nrelHela jo je. O11 ie ni nikoli ljubil. Zanio ie vseeno zanio nima pomena, kai se ie z Evo zgodilo. Diana ie govorila s tolikšno nebriž-nostio. kakor da res vse skup nima nobenega pomena »To se pravi, da se hoče dati ločiti. Mislim, da ii roji kakšen drug mošjd po glavi. Takšen, ki ima kai denaria « Zasmeiala se ie. »Ta eterična Eva še zdaleč ni tako nebogljena, kakor bi človek mislil. 1 oda o tem nisem hotela govoriti s teboj. Povej mi. Šibila, zakai te ie teta Ljudmila poklicala k sebi?« »Tega ne vem. Rekla ie samo. da si me gorečno želi. Kai se ie zgodilo z nio?« »Ne morem si natanko razložiti.« ie odvrnila JMana — in Šibila je čutila, kako živčno so se poigravali Dianini prsti na nieni rami. »Tako čudno se vede. Na moč čudne stvari omenja...« In Diana Ahlmtt-Peale. samozavestna Diana ki se ničesar ni bala in ki io ob tem toplem poletnem večeru nrav gotovo ni mrazilo, ie tako čudno stisnila in dvignila ramena kakor človek, ki ga spreleti mraz. Odsekano se ie zasmeiala »Bržčas sploh nič 111. Toda poskusi v=ekako ugotoviti, kai ie z nio. J« mi potiei povej. Šibila, i Zdai pa brž! Kalvin ie do filtri v Fikagu. toda Rihard naiu gotovo že pričakuje. Ko boš gotova, bomo večerjali. Kalvin se žene za senatorski stolček. Ali si že vedela? Kako čedna si v tej obleki! Sai sem tudi upala, da se ti l»o podala.« »Prav rada io imam. Tn še enkrat: prav lena ti hvala zanio. dobra Diana.« Bližali sta se hiši. Rihard ie s Preteklostjo vred za večno pokopan, si ie dopovedovala Šibila. Torei nima njeno srce prav nobenega vzroka, da tako burno in nespametno utripa. Stopali sta po stopnicah navzgor. Rihard Je prožno skočil iz ležalnika na ploščadi in jima stopil naproti. Bilo ie že mračno na ploščadi, toda veža je bila razsvetljena in Rihardova visoka postava se je ostro odražala na svetlem ozadju. In potiei ji ie bilo. ko nah; dve hrvaški mesti tega imena. ♦ 4. Pridevnik, ki je tudi srbsko moško Movimento sul mercato di Tunis. — Vrvenje na tuniškem trgu. na neki veliki poiedini pojedel sam kar pol prašiča. >;Kaj pa sicer dela ta mož?« ie vprašal kralj. JNičesar. veličanstvo,« so mu odgovorili. iživi od svojega premoženja.s »Potem ga obesite,« ie jezno dejal vladar, /a človeka, ki poje za 20 ljudi, ne dela pa niti za enega samega, na Pruskem ni prostora.« Na južnem tečaju je toplo Po poročilih neke znanstvene odprave, ki je leta iUii5. raziskovala območje južnega tečaja, ie na tečajniku prav prijetno toplo. Medtem ko se ie morala odprava sprva borili z neznosnim mrazom, se ie. temperatura čedalje boli višala, čim boli so se bližali južnemu tečajniku. Naposled ie postal zrak tako topel, da so znanstveniki slekli svoje kožuhe in brez njih sedeli na saneh. Prva kavarna Prvo kavarno ie odprl neki Poliak na Dunaju leta 1683.. ko so prepodili Turke izpred mesta. Poliak ie Turkom uplenil mnogo vreč turške kave in io pričel no turškem načinu kuhati. Kavarna mu je prav dobro nesla. Po njegovem zgledu so še isto leto odprli mnogo drugih kavarn. Tujezemskih dišav niso smeli kupovati V starem veku so ljudje še vse bolj ljubili dišave kakor jih danes. Povpraševanje po njih je bilo tako veliko, da so celo nekateri veliki državniki in zakonodajalci morali izdati zato zakone in prepovedati ljudem nakup tujezemskih dišav. Grški državnik in zakonodajalec Solon ie na primer okrog lota 600. pred Kr. izdal zakon, v katerem ie moškim strogo prepovedal nakup dišav in določil za kršilev svoje zapovedi stroge denarne kazni. Podobno prepoved ie izdal okrog leta 100. pr. Kr. tudi konzul Licinius Crassus v starem Kinui. V svoii prepovedi nakupovanja tujezemskih djšav pravi, da se ie nadišavlienje razširilo kakor pravcata nalezljiva bolezen. Dežela najstarejših ljudi Bolgarija že dolgo slovj po izredni starosti svojih prebivalcev. Pred nekaj leti so po statističnih podatkih dognali. da ie naislareišj Bolgar 121 letni macedonski pastir K ost a Dimitrov. Pred nedavnim sta pa zbudila pozornost javnosti zakonca Vladimir Popov in njegova žena Draga, ki sta praznovala nič manj ko lOOletnieo svojega zakona. Mož ie star 122 let, njegova žena ie pa za dve leti inlajša od njega. Vladimir Popov izdeluje čebre. V svoii delavnici ie namestil svojega sina. vnuka in pravnuka, delo pa vodi zaenkrat še sam, ker se počuti še zmerom čilega in zdravega. Iz strahu pred mrliči Oblika naših stopal se izpreminja Ljudje, ki so živeli v kameni dobi. so se baje zelo bali mrtvecev in so verovali, da hodijo nazaj na ta svet. Da bi jim vrnitev preprečili, so jih trdno povezali z močnimi zavalili nanj težke skale. la. Znanstvena raziskovanja so dogna . da so stari Grki imeli drugačna stopala nog kakor jih imamo danes Na vseh kipih iz tedanje dobe so namreč kiparji izklesali nogo lako. 8. Majhno sito; votla mera. 9. Ume J pokvari; kvarta v taroku. 10. Znan-♦stveni nazor, nauk (7 polj). 11. Ko ♦ vina. 12. Južen sad; beli praprebi-1 valeč Japonske. J Navpično: 1. L na izmed socialnih a J ved. 2. Štirje enaki soglasniki; go s. ♦ reč ječe, prizadevne. 3. četrta in tretja črka iz 2. vodor.; negativna elektrika. 4. Preiskovalna igla (zdravil.); da ie palec krajši od kazalca. Sprva J jajca (nem.). 5. Vstaja; priimek de-so sicer zgodovinarji (idili, da staro-♦ vice Orleanske ali lok, obok (fr., grški kipi niso istovetni z naravo,*angl.); znamka ur. 6. Jutrovski kraj. temveč so umetniki tedanie dobe $ (7 polj); mrtvoud (brez začetnice), gledali samo na modo. pozneje so pa J 7. mesto v Eritreji; daje moko. 8. Zli-ugotovili. da ie tudi na okostnjakih• tine kovin z živim srebrom. 9. Oslov-iz mlajše kamene dobe in na egip;*>'ki pozdrav; igralna karta ali tlačanskih mumijah kazalec na nogilsovni interval; veznik. 10. Livada, precej daljši od palca. Zakaj sta da:{reka na Pirenejskem polotoku, nes ta dva prsta zamenjala svoii J vlogi, za enkrat še ne vemo. J ♦ »Poješ toliko kakor t vrabec/« * Človeka, ki zelo malo poje. na- * vadilo primerjamo z vrabcem, lo pa« g prav po krivici, ker ima ravno vra- * bec izboren apetit, če bi hotel človek pojesti svoji velikosti primemo ^ toliko na dan kolikor poje ta predrz-j; neš. bi namreč mora! pojesti na dan nič manj ko dva stota hrane. Pet metrov dolg deževnik ;; ZLOGOVNICA 2. 4. Na Avstralskem živi nič mani ko< pet metrov dolg deževnik. Na niego-, vem telesu lahko našteieš kar >00; obročev. Ta nenavadno velik erv leze jajca, ki so obdana z rogu podobno; vrvmi in j lupino iu merijo v dolžino pet dol 1 devet centimetrov. »Modra kr in Kadar za koga pravimo, da ima modro kri. hočemo s tem povedati, da je plemenitaš. Ta pomeu modre krvi je star že sto in stoletja. Nastal ie tedaj, ko so prihrumeli v Španijo Mauri iu so se pomešali z zahodnimi (loti. Zahodno-gotski plemenitaši so imeli izredno belo polt in. so se jim skozi njo zrcalile modre žile. Ob pogledu na modre žile »o Mauri mislili, da imajo modro kri in so odslej za vse pripadnike njihovega plemena menili, da so modrokrvni 1 i ud ie. Poroka mrtvecev Na Kitajskem še danes poznajo nenavaden obred; poroko mrtvecev. Po gosto starši poreče svojega mrtvega sina z mrtvo hčerjo svoiih znancev, češ da tako na onem svetu ne bosta osamljena. Takšen obred ie kaj svojevrsten. Na grobu obeh umrlih se zbero njuni sorodniki in starši, duhovnik pa opravi poročni obred, kakor da bi šlo za poroko dveh živečih Potem za sv i ra godba, najete žene pa milo jokajo. S tem ie obred končan, mrtvi mladeni j n jima zena na drugem svetu ni dolg čas. Ni mesta zanj Friedrich I. Pruski ie na neki pojedini izvedel o nekem požeruhu. Ui je C F PRIPOVEDUJE IN RIŠE HOTIMIR V-GOPA5D ... KI SO MU 3DA-? SLU5ILE 3A TEtNO HRANO NA NDEGOVE M TAVAN1U DO NEPREGLEDNI D5UN&LI. APlFfc . LAHkOf"lSE LNO bi RAVNAL -* oA l£ OKARAi CAPOVNlK. •1 a an on, ba. ben, bi. bus. ce, cel če, cii, »<’. wi, na, na, ne, nje. o, o, o, o, o, o, o v, pa, pa. pe, pno, po, pre, pro, ra, re, sa, se, ser, »pa. se. te, ti, tla, tro, u, ur. Iz teh - kalcijeva spojina, 16. izraz spoštovanja, 17. vrsta zemlie 18. Puškinov iunak. 19. čistilna priprava, 20 žensko rokodelstvo, 21. uganka, 22. človek, 23. tehnična priprava. 24. madžarski skladatelj, 25. vrednotenje, 26. zdravilna t10Vse druge in vse četrte črke na-tvzdol sestavljajo življenjsko misel. ^~j I Rešitev ugank iz prejšnje številk« t Križanka: voiloravuo: 1. Mrtve ilnSe. 5 1 ^ JImt. oklep. 3. 1. T. Ivan {m. 4. mrh. Irak, tv(oj). 3. brleče, Ahil. j od. ila. 7. roiit, Arinian. S. aii, J.aba mn., vi v ra*.«. P>. to. okopi, trsak. 11 sliefti«W--navpično: 1. flmbornso. 2. meter, oni*"-S. l:i). hlod. voh. 4. Ten, eilil. pe. <>. 'rl ■ A rit fl Orizalia 7. rtoma. usti. 8. uk. krni* are 9. Slo, Hanini tl. 11). Eesti, Arpad. J JU»vl IHfk. Enačba: n ~ trobilo, h ~ bilo, c — P'fc..r fc « stil. d ~ e « krivec. x rz tropr*»tj len vec. Čaroben kvadrat: 6 S 4 2 2 4 S 6 8 C 2 4 4 2 H R Poittnica: ključavničar. t =s kri* Ta oh jem. tu nežni .glas, ta soka, vse to je bilo njeno, čisto njeno! Tejja ni vzela nobeni drugi, vse to si ie priborila sama s svojo požrtvovalnostjo in svojim pogumom! Drobni, toda vseeno krepki koraki stare gospe de Bergerjeve so izvabile nasmeh na srečni Marcelov obraz. »Oh, madame,« je vzkliknil, »ne morem vam povedati, kako sem srečen! Vendar komaj še poznam vašo malo vnukinjo, tako zelo se je izpre-menila!« .Babica in Janina sta sc preplašeno spogledali. ■ »Oh,« je zdajci veselo vzkliknila deklica, vaša nesreča me je izmo-drila! Takoj sem se odločila, da bom drugače živela...« »Da, ta naša mala ie res zlata duša,« ie zaključila babica nevarni razgovor in nežno pogledala svojo ljubljeno vnukinjo. Poljub v soteski »Ali ste mi povedali resnico?« .je vprašala Janina Paula, ko mi je spremila do vrtnih vrat. »Ali Marcelovo zdravje res napreduje?« Mladi zdravnik je skoraj nejevoljno zagodrnjal: »Kaj naj vam še rečem, Janina? Ta gospod se počuti danes bolje kakor vi ali jaz. Negujete ga kakor dojenčka! Ali ne čutite, Janina, da je to smešno, zdaj, ko je premagal duševno potrtost in je tako rekoč spet zdrav?« Užaljeno in karajoče ga je pogledala. »Zdrav? Kako morete kaj takšnega reci! Ali ne vidite, da je siromak še zmerom slep?« Zdravnik je zmajal z glavo. »Glede tega ljuba moja...« Deklica se je vzpela na prste in pozorno pogledala svojega prijatelja iz otroških let. »Al i res ni nobene pomoči. Paul? Ali ne moremo ničesar več storiti?« »Ne, prav ničesar,« je skoraj surovo odgovoril zdravnik. »Zaman sem prečul toliko noči, zaman naročal najmodernejše zdravniške revije in aSopise!_ Zaman sem poizvedoval po ! ui j no vej Sem načinu zdravljenja takšnih bolezni! Prav ničesar nisem mo-gel najti!« Janina ga je presenečeno pogledala. »Ali ste se res tako trudili za mojega ubogega Marcela?« je začudeno vprašala. Zdrznil se je ob nežnosti in toplini njenega glasil. ■ Prisežem vam. da tega nisem počel iz sočutja ali posebne naklonjenosti do tega gospoda.« Očitajoče ga je pogledala. »Kako morete tako govoriti!« »Da, da,« je strastno vzkliknil. J t ako daleč me je prignala bolestna dale in vas ne poznale!« Vsaka Paulova beseda se ji je kakor nož zarezala v srce. Čutila je. da govori mladi zdravnik resnico. In njen glas je zazvenel hladno 111 brezbarvno, ko je odgovorila: »Ni se vam treba bati, Paul! Vem, da me ne bo mogel spoznati, ker ne bo imel priložnosti, da bi me videl. Odšla bom, izginila iz njegovega življenja prej, preden bi me mogel vi-oeti. I11 vi to veste, Paul! Zakaj me torej na vse to spominjate?« Sklonil je glavo. »Priznam, da vam delam krivico. Vendar se ne morem več obvladovati. Oh, Janina, ko bi vedeli, kako trpnn...« »Zakaj se večkrat ne oglasite pri flas?« je nežno vprašala. »Že mesec dni vas ni bilo blizu in tudi danes najbrže ne bi bili prišli, če vas ne bi bili klicali.« »Vidite, Janina... težko sem se privadil tej komediji, če vam porečem .gospodična , se mi zdi, da se mi bo jezik zlomil. Tako tuji ste mi. tako daljni! Ne morem verjeti, da ste me danes povabili semkaj samo. iz želje, da hi me videli.« Silna bridkost je zazvenela iz njegovih poslednjih besed. »Poklicala sem vas predvsem, da bi preiskali Marcela, je iskreno pri-zuaia. .»Že oekaj časa me njegovo vedenje skrbi. Zdi se mj bolj živčen in nemiren kakor poprej. Bojim se, da ne bi spet obolel...« »Njegova zdravje najbrže ni v zvezi z njegovim razpoloženjem,« je spet nejevoljno zagodrnjal zdravnik. Janina se je po teh besedah zamislila. Skušala se je'spomniti, kdaj se je njenega varovanca spet lotila otožnost. To ni bilo težko. Prav od tistega dne, ko se mu je ponudila za sodelavko, torej prav od trenutka, ko bi bil moral biti še posebno zadovoljen in veder, se je njegovo čelo spet zmračilo. Dosegla je torej nekaj čisto drugega, kakor si je bila želela. Nehote se je čudila tej izpremembi in ni prikrivala svojih misli pred Paulom. »Mislila sem, da tak bolnik najbolj trpi v začetku svoje nesreče, dokler se še ne more privaditi misli, da bo moral vse svoje življenje preživeti v večni temi. Videti je, da sem se zmotila. Zdaj. ko Marcel ve, da si bo lahko služil kruh s pisanjem znanstvenih člankov, zdaj ko se je njegovo življenje spet nekoliko uredilo, je postal še otožnejši, še nemirnejši.« Kajpak je Janina zamolčala svoj razgovor z Marcelom, tičočim se njegovega izum A. »Kaj vem, zakaj je tak,« je zmignil z rameni Paui Bonheur. »Morda se premalo giblje. Reči hočem, da je vaše posestvo postalo premajhno zanj. Skušajte ga voditi na daljše izlete v bližnjo okolico. Morda mu bo to nekoliko pomirilo živce.« Ko se je Janina vračala v hišo na griču, so ji rojile po glavi zdravnikove poslednje besede. Da, mogoče Marcelu res manjkajo daljši sprehodi. Vendar je podzavedno čutila, da je Marcelovo trpljenje duševno in ne telesno. Zamuditi pa ne sme nobene priložnosti, če lahko pomaga. Marcel se je zadnji čas res zelo iz-premenil. Zdel se je živčen in zamišljen, kakor da skuša razvozlati neko skrivnostno uganko. Skrbno je ' prikrival pred Janino in gospo de Bergerjevo vzrok svoje molčečnosti in je skušal biti kar se da vljuden in družaben, a se mu to ni vselej posrečilo. Janina je bila skoraj užaljena, ker je bil tak prav od tistega dne, ko mu je bila ponudila svoje sodelovanje. Zdaj je pogosto vse popoldne presedel v pletenem naslanjaču pod košatim borovcem za hišo; nekoliko nagnjene glave je strmel v daljavo, samo po napetem izrazu njegovega obraza si uganil, da nekaj premišljuje in da nečemu prisluškuje. Janina bi bila marsikaj žrtvovala, če bi bila mogla uganiti njegove misli, toda nikoli se ji ni posrečilo, prodreti za to jasno, visoko čelo, za te ugasle sinje zenice. Vprašati si ga tudi ni upala, toda odločila se je, da bo premagala tudi tega novega sovražnika kakor vse dotlej, samo nekaj časa bo morala potrpeti. da ga ho odkrila. »Miki,* je zaklicala še s stezet ko ga je zagledala spet v naslanjaču pod drevesom, »ali bi šli z menoj na dolg izprehod?« Vstal je, kakor da bi ga bila zbudila iz dolgega sanjarjenja, vzel palico, ki je bila zdaj njegova stalna spremljevalka, in odgovoril: »Z vami, Elina, grem povsod rad.« »Da, toda danes se ne bova izpre-hajala samo r>o domačem vrtu! če H U M-O R IN AN E K D O T E L Po meilenih tednih ?*o, gospod Plankar, kako je kaj v tiKonu?« »Kakor na odru: prizor za prizorom.« V šoli Učitelj: »Povej mi, Janezek, koliko bi morala tvoja inati plačati, če bi bila gospodarju dolžna za stanovanje 150 hr mesarju 75 lir, trgovcu pa 200 lir?« Janezek: »Ničesar ne bi plačala. Rajši bi se drugam preselila.« Dokaz Gospod Žolna se oka;en vrača p:'oti, domu. Ustavi se ob stebru cestne sve tilke in prične, misleč, da je že doma. vneto trkati nanj Mimoidoči stražnik ga pouči: »Zaman trkate! Ne bodo vam odmrli. ker tu nihče ne stanuje.« J Ka j mi boste pripovedovali,« se od. n>ze pijanec. »Ce nihče ne bi stanoval, re bi luč gorela.« Spoznanje »Kdaj si pa prav za prav spoznala. P.,®e imaš rada?« vpraša gospod svo° nevesto. tiedaj, ko sem opazila, da me jezi. ce tvoji znanci govore, da si bedak.« Iznajdljivo »Povejte mi 110, gospa Tinka, kako moža odvadili prepozno P’majati domov?« Tcprosto,!' Ko se je nekoč si /i SiT®"0 vrni1' s®« v'piašala: Ali 'i Milan?'« Mislite. da >e to pomagalo?« ^ Tone* Mu-,cmu možu jč riamreč Velika ovira Gospodična Cilka In gospod Tone sedita v mesečini na klopici v parku. Mimo pride stražnik in ju vpraša: »Ali sta poročena?« »Da.* odgovori Tone. »Zakaj pa potem doma ne sedita?« »Ker zaradi moje žene ne moreva,« mu pojasni Tone. Ni čuda »Ura, ki sto mi jo prodali pred šesti mi meseci še počenega groša ni vred na 'ie pred meseci se mi je ustavila, čeprav sto tedaj trdili, da jo bom nosil vse življenje.« »Oprostite gospod, toda takrat ko ste jo kupili, ste strašno slabo izgle. dali.« (opata »Ali hočete postati moja žena?« »Ali bom potem smela hoditi po svojih potih?« »Kamor koli boste hoteli.« »In bo moja mati smela živeti pri meni?« »Seveda!« Ali ne boste hodili zvečer v gostilno in prepozno prihajali k večerji?« »Ne! Zmerom bom točno prišel domov.« j »Prav žal mi je — takšne copate ne maram za moža « Logičen sklep »Ali gospod učitelj kaj sluti, da ti po | rnagarn pri domačih: naloga H?« vpraša oče svojega nadobudnega sinčka. »Mislim, da,« p£avi siitgfe. v^arinič je namreč dejal, da ni mogoče, da bi i toliko napak sam naicdil.« hočete, bova šla nekoliko više, vzpenjala se bova po gorskih, stezicah, da se boste do sitega naužili vonja in pesmi našega kraja.« »Poidiva,« je zdajci veselo vzkliknil.. »Tak izprehod me že dolgo mika ! Doslej si vas nikoli nisem upal prositi, da bi me popeljali kam daleč, saj vem, kako nebogljen sem še... Kam pa greva?« Hotela je odgovoriti: »vseeno,« toda premislila se je. Čutila je, da bi tako le malo imel od pokrajine, saj je vendar ne more videti s svojimi očmi. Zato mu jo je jela natanko opisovati : »Šla bova po precej strmi stezi mimo zlatorumenih, dišečih mimoznih grmov in pomarančevcev. Vzpenjala se bova vse više in više. Pod nama bo ostala bela hiša na griču, v daljavi se bo iskril juanski zaliv, nad nama se bo bočilo sinje, sinje nebo. Danes ni oblakov in komaj vetrič se zgane. V višini bo hlad...« »O, Elina, opisujete mi pot, da jo kar v duhu vidim,« je hvaležno vzkliknil mladi mož. Janina se je zadovoljno nasmehnila, videč, da njeno prizadevanje ni zaman. Marcel je vedro nadaljeval: »Vi mi boste opisali ta kraj, ki sem ga doslej videl samo iz letala. Da, gledal sem ga samo en dan in nikoli več ga ne bom mogel videti...« Vreme je bilo res čudovito. Bila je komaj prva pomlad, toda na prisojni V 24 URAH barva, plisira in kemično čisli obleke, klobuke itd. škrobi in evetlolika ;>rajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno či^li posteljno perje in puli tovarna JOS. REICH LJUBLJANA strani je bilo sonce toplo ogrelo pobočja, da so se ob stezi razcvetale vse mogoče cvetlice in polnile zrak z razkošnim, opojnim vonjem. Janina je veselo vzkliknila: »Ni vam ga treba gledati. Marcel, saj ga vonjate! Vsa ta lepota je tako opojna, tako dehteča, da vam ni niti treba odpreti oči, pa jo že začutite. Ta nežni vonj. ki ga prinaša pomladanski zefir, širi niiva belih gorskih nagel jčkov,. zibajočih se v vetrcu...« »Rad imam nageljne,« je zamišljeno zašepetal Marcel. »Posebno mi je pri srcu njihov Opojni, težki vonj...« »Morda vam je pa liubša skromna melodija vijolic, skritih pod zelenim grmom?« je vpra,šala Janina. »In kakšna pesem mi zdaj udarja na uho?« je radovedno vprašal Marcel in prisluhnil. »To je studenček, ki žubori na dnu skalnate soteske,« je pojasnila Janina in se ustavila. »Voda je čista ko kristal, toda ledeno mrzla. Breg je porasel z baržunastozelenim manom. Poleti se pogosto bosa splazim v sotesko in si umijem noge v tej ledeno-hladni vodici...« Marcel jo je presenečeno pogledal. Tedaj se je spomnila, da je pozabila igrati svojo vlogo. In hitro je pristavila: »Seveda si morem to zabavo privoščiti samo kdaj pa kdaj, saj sem doslej prav redko prihajala k babici v Juan.« »Gotovo ste pa preživeli tukaj več srečnih počitnic svojega detinstva?« jo je z nenadnim zanimanjem vpra- šal inženir. »Zdaj razumem, da vas lepota tega kraja tako opaja. »Nikoli vam tega nisem rekla,« je začudeno odgovorila. »Kako veste?...« »Uganil sem. Spoznal sem to po vašem glasu, ki se kar taja od miline, kadar opisujete pokrajino.« Janina se je zasmejala. »Ites?« »Res,« je odvrnil in čvrsteje stisnil njeno ročico. »Včasih mi pripovedujete o svoji ljubezni do tega kraja s tolikšno toplino, da postajam ze kar ljubosumen...« Skušala se mu je izmuzniti, mu odtegniti desnico, toda držal io je tako čvrsto, da se ji ni posrečilo. Trepetala je ob nenadni nežnosti njegovega glasu, tej nežnosti, ki je bila vendar namenjena njeni sestri. »Vi, pa ljubosumnj<« ga je podražila, skušajoč obrniti vso zadevo na smešno plat. »Da. ljubosumen sem,« je skoraj trmasto ponovil. »Ljubosumen sem na vso pažnjo, na vso ljubezen, ki jo posvečate svoji okolici, vsem onim drobnim stvarem, ki obdajajo vas, moja mala prijateljica, moja ljubljena zaročenka!« Zdajci je njegova roka spustila njeno desnico, zdrknila niže in se oklenila njenega vitkega pasu. Pritegnil jo je bliže k sebi in njegov srečni, jasni obraz se je približal njenemu. »Marcel, nekdo gre!« je vsa v zadregi kriknila Janina. Takoj jo je izpustil in korakal nekaj trenutkov molče ob njeni strani. Janina je skušala premagati svoje ! razburjenje in je jela govoriti o ne-| pomembnih, drobnih stvareh, kakor i da se ni bilo nič zgodilo. Marcel je . pa ostal tih in zamišljen. Zdelo se je, j da nečemu prisluškuje. »Zakaj ste me pravkar nalagali?« 'je zdajci vprašal. «Nalagala?« je s hlinjenim presenečenjem vprašala deklica. »Da, ko ste mi rekli, da nekdo prihaja. To ni bilo res. Prisluškoval sem. Nobenega odmeva človeških korakov ni bilo slišati. Hila sva čisto sama... Ali ste mi rekli to. samo da bi se oddaljili od mene?« Bilo ji je žal, da ie njegov glas zvenel tako žalostno, utrujeno in tako brez jeze. »Oh, Marcel.« je vzdihnila, »kako morete to misliti?« Obstal je in jo strogo pogledal. »Da, prav to mislim... In hudo mi je, ko vidim, da vam ie moja bližina neprijetna, morda celo zoprna!« »Ni res!« je odločno vzkliknila, boječ se, da bi utegnil odkriti njeno skrivnost. ■ »Ne opravičujte .se, ljuba Elina! Že dolgo je. kar sem opazil. Zakaj bežite pred sleherno, še tako neznatno nežnostjo? Zakai se izmikate, če bi se vam rad približal? Ali želite, da pozabim na najino preteklost? Ali hočete, da živim ob vaši strani, ne da bi se spomin ial vaše lepote in vaše nekdanje naklonjenosti?« Oh. kako je Janina sovražila to preteklost, ki jo je Marcel tako pogosto in tako nežno omenjal! Spet se ji je približal in jo objel okrog pasu. Zdaj se mu ni smela več odtegniti, ne da bi tvegala, da utegne uganiti njeno skrivnost. »Spomnite se. Elina, tam na graščini ste bili drugačni. Niste se izmikali. kadar je moja roka iskala vaše. In niste bežali, ko sem vas tedaj na griču za graščino prvič poljubil...« »Molčite, prosim vas!« je pridušeno zaprosila. »Zakaj naj molčim? Ali vam ti spomini niso prav tako ljubi kakor me- Oh. odgovorite! Ali ne čutite, kako je vaše vedenje zame 'bridko, žaljivo? Elina, prosim vas, povejte mi, kaj je z vami!« »Ne ‘vem, kaj mislite,« je prestrašeno zašepetala. »Domišljate si stvari...« »Prav ničesar si ne domišljam, .saj čutim, kako ste nemirni in plašni, če vam rečem le eno samo nežno besedico,« je trmasto odgovoril. »Ne. čutim, da vas je strah! ; Z drhtečo roko si je pogladil lase s čela in nadaljeval: »0, recite mi, da to ni res... povejte mi, da se mi poleg vašega zlatega srca in vaše pameti 111 odtujilo vaše lepo, mlado telo! Strašna mi je namreč misel, da se zgrozite ob dotiku pohabljenca, kakršen sem jaz... Je to res. ali ne?« Vzkliknila je vsa iz sebe: »Ne! Ne! Ni govora o tem!« Prijel jo je za roko in jo proni-cavo gledal z mrtvimi očmi, kakor da bi hotel skozi temo uganiti skrivnost njene izpremembe. »Ali se me bojite? Ali sem se morda izpremenil? Me je nesreča oha-bila, pustila na obrazu kakšne strašne sledove? Mogoče sem vam postal zoprn?« Vzkliknila je z nežnim glasom, polnim ljubezni: ■Vi. Marcel? Oh. vi ste najlepši in najboljši človek na svetu!« In z veseljem je spoznala, da so ga te besedev nekoliko pomirile. Njegov lepi, moški obraz se je spet razjasnil. »Zakaj se mi torej odmikate, zakaj bežite pred menoj?« »Zakaj?« je ponovila zasanjano. »Tega vi ne morete razumeti! Kila sem kakor blazna, ko sem izvedela o vaši nesreči, in šele zdaj se mi je povrnilo duševno ravnotežje. Marcel, sai veste, da sem vaša zaročenka in da je moje življenje vaše življenje. Vendar se ne moreva poročiti brez dovoljenja mojega očeta. In to dovoljenje si moram pridobiti, priboriti si iga moram počasi, s potrpljenjem. ! Dotlej pa nimava še pravice, da bi uživala vse sladkosti tega prelepega i časa. Zdi se mi, da je to vprašanje I nravnosti in dobre vzgoje. Morda te-i ga prej nisem čutila. I11 samo vi, i Marcel, ste krivi, da me je ljubezen do vas čisto izprr menila... | Marcel je razburjen, vznemirjen, .vendar prepričan objel Janino okrog I vitkega pasu. Zdaj se mu ni več od-i tegnila. * Ljuba moja, je zašepetal, kako dobro vas razumem in kako vas občudujem! če bi ne bili takšni, vas ne bi mogel tako ljubiti... :< Vendar je takoj nova otožnost zatrepetala v njegovem glasu, ko j< dejal: -O, Elina, ne morete si misliti, kako duševno trpini! Kolikokrat ugibam, ali nisem morda pohabljen, ali ne zbujam odpora, poceni sočutja pri svojih bližnjih. Preklinjam to sočutje, zaničujem to usmiljenje! I11 ko mi ga poklanja vaše plemenito srce. se zvijam od bolečin, ne maram sočutja. hoče se mi ljubezni! Oh. rotim vas, dokažite mi, da se motim, da se trapim po neumnosti! Dokažite mi, da vam nisem zoprn! Pustite, da pritisnem svoj obraz k vašemu, ne zaprite oči, dovolite, da jih zapro moje ustnice...« Zdaj se ni več branila njegove desnice, ki ii je rahlo upognila glavo nazaj in nežno ljubkovala njeno vroče čelo. Videla je, kako se ji je približal njegov obraz, ta obraz, ki ga je na vsem svetu najbolj ljubila... Njegove rdeče ustnice so bile zdaj že čisto blizu njenih široko razprtih oči. Toda v poslednjem trenutku se je zdrznila in se nekoliko odmaknila. In tako se je njegov topli, nežni poljub dotaknil samo n jenega razpaljenega senca. Ko jo je izpustil, je omahnila iz njegovega objema v travo in jela nehote tiho jokati. prihodnjič * V tramvaju Tramvajski sprevodnik kadilcu: »Ne smete kaditi!« Kadilec: »Tako mi je dejal tudi zdravnik.« Sprevodnik: »Napak ste me razumeli Enostavno prepovedujem vam kaditi!« Kadilec: »Zdaj ste prav tako povedali, kakor mo;a žena.« Vloga številke štiri v življenju cesarja Karla IV. V življenju nemškega cesarja Karla IV. 11347.—1378.) je igrala številka štiri izredno važno vlogo. Cesar si je zgradil štiri dvorce in se zmerom selil iz enega v drugega. V vsakem izmed njih so bile štiri nje gove sobe, ki so imele po S Liri okna in po četvero vrat. Jedel je štirikrat na dan, vsakokrat po štiri jedi, in pil po štiri vrite vina. Na njegovi kroni so se blestele štiri zlate cvetlice Nosil je štiribarvno obleko. Govoril je angleški, nemški, franco ski in španski, torej ravno štiri jezike. Oženil se je tudi štirikrat. Kadar je šel na izprehod. so njegovo kočijo vlekli štirje belci. Njegova dr8ava je bila razdeljena na štiri dele in so jo branile štiri armde. Štirikrat je menjal prestolnico. Ko je 4. oktobra leta 1378 umrl, so stali ob njegovi postelji E tir'e zdrav nikj. Zbadljivi Tristan Bernard Znameniti francoski dramatik In satirik Tristan Bernard, rojen leta 1866., si je nekoč privoščil tudi znanega fran coskega zdravnika dr. Mclenomji: Vi pač; zaslužite lepe dpnaree,« mu je zbadljivo dejal/ »Slabi čjjšš,« e vzdihnil dr, Meli neme. »Bos je, da imam do-ti pacien tov,-pa kaj'ko nihče ne. plač.t « »In dediči? Ali vam niso prav nič Kakšna moč je v semenu V drobnih in neznatnih semenih se skriva taka silna moč Ja si testa sko- j rai ne moremo predstavljati. Razni j poizkusi botanikov in vrtnarjev so, nam odkrili titanske sile. ki i ih branijo drobna semena. Rastline na tudi nuino potrebujejo v semenih skrite sile, da se morejo uveljaviti v boiu za svoj obstoj. V naših vrtovih In na niivah lahko opazujemo, kako prodirajo spomladi kali dostikrat suho in trdo zemeljsko skorjo in riviera io težke snide, odvale Celo kanme in drugo zapreko, da si pril mre sonca in zraka. Če hi ne bilo v semenih dovoline sile hi mlade kali ne mogle prodreti na površje in bi se mlado življenje v zemlji zadušilo, kar se v resnici tudi dosraia. če ni. pose-; iano ali posajeno zrnio dovoli kleno, j V laboratorijih so poseialj različna ; semena v cvetlične lončke i n jih po-1 krili s steklom, ki so ga še oosebei 1 obtežili z raznimi večjimi in manjšimi uteži. Kaleče rastline so začele privzdigovati stekleno ploščo toliko časa, tla so zdrknile z nje uteži, sled-niič na je padlo tudi steklo z rastočih rastlin. Kdor ie nabiral v gozdu gobe ie lahko opazil na klobukih cele grude1 gozdne prsti in dračja kar so dvignile v rasti- s svojo silo. Svojo moč in silo začne razvijati seme kakor hitro se dovoljno napije vlage. Z vlago nasičeno seme se napne in izvaja na vse strani izredno močan pritisk To lastnost kalečega semena s() poznali že stari narodi in so io uporabljali pri lomljenju kamna. V špranje skal so nasuli in natlačili bukove Žiri in io zaliti z votlo. Kaleče seme je razvilo tako silno moč. da so se odkrušile cele plasti kamenja. V laboratoriju so napolnili močne steklene posode z grahovim semenom, jih zalili z vodo in dobro zamašili. Kaleče seme ie v najkrajšem času zdrobilo močne steklenice. To silo uporabljajo v laboratorijih, kjer pripravljajo v učne svrhe razne lobanje, ki jih je kai težko razdreti v kosti, iz katerih so sestavljene, /ato iili napolni;,1 z grahom ki pri kalenju lepo in brez. poškodb loči posamezne kosti no šivih. Isto moč kakor kaleče seme razvijejo pozneje tudi korenine rastočih rastlin. Na vrtu se je zarila mala koreninica kalečega solatnega semena v star podplat, in ga predrla ter raste (lalie V zemljo. V skalnatem gozdu lahko opažamo kako prodirajo drevesne korenine za hrano med razpoke kamenja s tako silo. da jih no-gostokrat razkoljejo. hvaležni?« je vprašal Tristan Bernard in se pomenljivo nasmehnil Vsak po svoje Kralja valčkov Johanna Straussa (1825.—189B.) je nekoga dne obiskal bog.it industrije., in 11111 dc.al: -••Rad vam plačam deset tisoč .forintov. če mc naučite igrati na go- ji.« j v Dovolite Mi diskretno vprašanje.« je dejal Strau?*, »koliko zasl”, 'ite na !c?o?« vf;o 1: - ui forintov.« ie obotavljaje sc dejal intiustri ec Potem pa bodite tako ljubeznivi in me najprej vi svoje umetnosti na učite,« se je zvito nasmehnil Strauss. Ziuini virtuoz na gosli Joachim >1831.—1907.1 je imel na nekem kor, certu v švici izreden uspeh in so se ljudje Kar pulili za njegovo družbo. Med drugim ga je povabil na večerjo tudi neki- bogatin in mu c' ;ai: .-.Nikar pa ne pozabile prinesti s se boi go-ii.« vJo-chim ga je začudeno po?It‘diil: »Zakaj neki, sai moje 50-li ne jedo.« 10 minut Urejuje A. Preinfalk * »Kot krono biosferi drapulji krasi ju, | tako kombinacije dobro partijo.*. I Dva sijajna zaključka J 17. partije: L. Rellstab — V. Petrov J črni je nad vse grozeč. • 2o prvi vt:'k kaže, da ;e beli pre-{malo zavaroval svoj ohlapni položaj. ♦Ali ni torej že napočil trenutek, c!a ♦ črni odločilno udari, saj Je tudi l.a t potezi. K. Richter — H. Reinhardt Fižolovi zrezki Kuhan fižol odcedi in ga zmelii na mesoreznici. Tei zmesi dodai nekoliko popra, soli. 1 iaice in na masti ocvrto čebulo. Dobro zmešai in oblikuj z drobtinicami zrezke, ki iih lepo speci. Dai iih s solato ali kislim zeljem na mizo. led ie zelo okusna in izdatna. 51. P.. Ljubljana »Čokoladna« torta Kkuhai črno kavo. dodai le malo kondenziranega mleka, da ie kava skoraj črna in malo sladkorja. Ko kava zavre, stresi vanio I skodelico riža in kuhaj toliko časa. da ie riž kuhan in ie popil vso kavo. Potem stresi riž na krožnik, lepo izoblikuj in postavi na mrzlo. Zreži na koščke in dai mrzlo na mizo. Slaščica ie zelo dobra in ima okus po čokoladi. 51. Z.. Ljubljana iHlup (dHom oq up ‘diep ,!z ** ■‘ThI (»iku.p1 -w i«a« il N* M H 9«* J* '-"E ii+UM - <1 > : ntuauf«-**!'5 ot* njimi Rešitev problema št. 232 Črni vleče "LcK; 1. I,nl; I.o" {-. 2. 3. LXh2 mat. Rešitev problema št. 233. 1. Sb4 gfa. 2. lieSmat. ! J. ... KiM 2. I»f4 mat. “ 1. ... go. 2. ScG mat.