POD SVOBODNIM SONCEM BO MAN — SpiMU: P. a FTNŽGAK. >100 Rust i k so je zadovoljno smehljal, ko so se upo^ibale oljke m terebinte v pulianju \etra ob poti. Vo-jaki spremljevalci v«» >e znojili na penastih konjih. S tihimi potgTedi &o po-\ »rn sevali drag drogi ka j je prefektu, da goni kakor zfoes-ret. * Željno -o hrept-neli po sončnem zatonu- Ali nadeje so »b varale. Samo dve uri oddiha je dovolil inolčeei Rustik. Vato je Slo v istem diru dalje v noe. Tretje jutro so zagledali I Y<>|Xjutido. Ob njej so se zalesketale pozlačene strehe carske ; lae«. So pred ipokln >u fo zajezdili pri odrinskih vratih v ' est o. Ljudje so ohstajr.'i in gledali. Vse je bilo prepriča-da so udarili na .severu barbari v cesarstvo in da je ta kon-. iiea žalostno poročilo o grozodejstvih. Zakaj konji so bili i »ali, pokriti s »Vitn prabom, j zdeei oiirani in zakajeni, da - • ni razločilo, ali imajo ok'epe ali same tunike iz umazanegra fr vejra platna. Rustik se je narp* aivil takoj v earsko palačo. V stražnici .fe pri častniku a mil sin ?i pomazilil lase. Sužnji so mra oei-m iII opravo. Ko je zvedel, da se je jadrnhca še ni vrnila, tae je xve*-e!il. Hitro je prijavil svoj prihod carskemu silencia-r , iu in prosil, ee bi mo^el do Uprarvde. Namesto od^overa je prijel majrister equitum Azbad. • »resi sta zaetio slutila kot principal a pri konjiči, je Azbad ven-dar jasno pofcaza), da je on mogočen In oblasten poveljnik pa-!-dmcevs prefeht pa piav za prav glavar barbarov, kmetov. Z dostojnostjo in samezm-estnim ponosom je odzdravil prefektu in mu povedal, da nekaj dni ne more do despota. Zakaj -<1 in dan pa tarejo akrbi in delo za vojsko v Italiji in do njene pride nihče razen Btlizarja ežala čl Overim očem. 4 4 Exec Hens emnervt^ tua ima boginje za strežnice!" 44Xi sile! Prihajal seveda iz Topera in te gane snažno dekle.. Za nas so to vsakdanjosti." Mnoga leta, dobre zmage, prefekt" i Azbad mu je napil z ezbiStim vinom. **Govori saedaj o Epafroditu! Satan mu bodi milostljiv!"' 44Ali mu je, ali ne. no vem. Sešla -sta se že v Hadul*' 4 * Epaf rodi: t mrtev t Oovori! Ves peke? si ne izmisli Muk, katere sem mu pripravil, če ga dobimo!" 4'Škoda dolgih misli! Epaf rod? t vnsuje pri delfinih v •porvkem pristanku. Videl sem ga sa«m, kako se je poveznil l ktpo barčico." , "Torej vendar ^«n?čno! Pisai je tako.. Verjeli ni-huo. Prekleti lisjak! Zavoha1, je valtavo slanino in ^ raj-, »^Potil k Lucifei ju. Kako je z ladjo, ki ga je zasledovala ? i lavij je sicer na dvoru in pri ženskih nedosegljiv, a na morju - ne vem. Lahko brodari tako nespretno, da zapravii ja-«■ Miico!" *4Pla»vij — centurio, je bil že v Topem!'' 11V ToperuT Torej ga je izsledil Na Venero, despojna -a nagradi iu dvorjanice ga kakor v tekmi zaljubijo. Be- < ak ima srečo!" -'In kako bi sporočit jfrz despotu, preden ee vrne Flavijf 1 musli, kako sem vozil, da sem ga prehitel po kopnem! In » prosti, jasnost konjeniška, rad bi pred Flavijem do TTpravde. 44Ne prideš zaradi te-a do prestola, Despot je preveč zapleten v vojne skrbi. Zato je vso stvar izročil sveti despojni." "Sveti despojni?" se je zajvzel prefekt. Afcbad je vrtal, odgmil zavese pri vhodu tablinija in se knbno ozii po vseh kotih. Niato je primaknil stolček prav tik do Rus tika in skrivnostno pričel. 4 Rustik, poveljnik si in prefekt, torej mož! Poglej ©e-diva «ub rosa —" Azbad je dvignil kazalec, na katerem se je s- 'etw težak pretan, proti stroj>u. | Prefekt je dvignil tikisto prrt proti stropu, ga pritisnil' potem na usta in ponovil: <4Sub rosa!" j *4Tebi je gtvar o Epafroditu nejasna. Poslušaj! Po cudm nameri je prišel med palatmoe neki barbar, Sloven Jztok. ^ Stanova« ni v voiašmici, a-mpak pri tem Grku ki je . mladeniča ljubil kakor sina. [Zakaj, o tem Bizanc'molči.' ° ^ da * bil to kalnega nimata ne Mundus ne Behzar. Lep, da je očaral vse žecstvo, loko^trelec, ki mju "i,"-iv ,red. jezdec kakor Centaver, razumen kakor filozof iz grških sol.. Tn Te^lora ga je zaljubila s strastjo, ki polje sa-v njenih ailafe. Barbar pa jo je strnil od Fdbe, ker je Ijn-bd neko dvorjanico. Sedaj veš vse. Iztok v ječo, Epa-rrodit ga je oteV Sloven je utefce* preko Dbnarve — in nal epše — otfv<* je s celo dvorjanico, katero ljubim jaz s pravo Teodormo strastjo in ognjem. Ah, ko bi ti videl Ireno!" Azbad je kar nevede segel z ko proti aren, ki se ura je lazburilo ob samem imenu: Irena. Ireno," je povzel Rantik in nemo gledal v tovariša fci bi je grizei ustnice. ^ * . 4 4 Ko bi bila ta dvorjan ica moja nečakinja T" J SKRIVNOST PTIČJIH SELITEV Vsaiko jesen letijo jate ptic proti jugu. Opazujemo jh z ne kaj turobnosti, kajti ti tropi od hajajotlh ptic nam naznanjajo novo zimo. Brai hudourniki se selijo prvi, pogostoma že sredi juti j a. V začetku avgusta jim bledijo rumeni kobilar-' ji, v začetku septembra se od-' prmiljajo kukavice, slavci in 'štorklje, na i>ot. Ob koncu (septembra nas zapuste tudi lastovke, do srede oktobra jim sledijo drozgi, Skrjanci in 3kor ci. Med zadnjimi selilci so' -ščinkavci, vsaj samice, kajti siimci prebijejo tudi zimo v naših krajiih.. Za ščinkavoi prihajajo na vrsto samo še divje gosi, ki jih pa tako pogostoma j opazujemo siedi zime na za sne že«n ih moč vi r j ih. 'Zakaj nas selilke pred zimo' prav za prarv zapuščajo? Najenostavnejši odgovor veli: ker v snegu im ledu ne dobe več hrane. Tako preprosta pa ta stvar ni, saj nas večina ptic zapusti vendar tedaj, ko je lira' ne na pretek in ko tudi vremen ske prilike še prav nič ne spominjajo na zimo. Dejali so, da ptice pač slutijo bližajočo se zi mo. To^la odkod jo slutijo! Hudourniki odpotujejo že v ju-' liju in .sicer mladici po nava-| di pred starejšimi, ki pa tudi! niso nikoli vetičjih možga-niih. fe pa sprejmemo to raz-! lago, si moramo odgovoriti še1 na drugo vpraša nje: zakaj se P* Joe potem spomladi vrača'jo v naše kraje? Zakaj ne gnezdijo in ne valijo svojega žaro-! da v južnih krajih, kjer jim je miza vse leto bogato obložena? O kakšni "domovinski ljubez-l ni" pač ne bomo <*ovorili in tako nam je zadnji odjrovor naj vt»a ta vprašanja še neznan. ^Marsikaj pa verno o ptičjih poteh samih. Omitok*ške postaje po vsem svetu so z deset-' letnim skrbnim opazovanjem jesenskih in pomladnih ptičjih selitev, zlati pa s sistematičnim ob ročk an jem nabrale veliko gradivo o tem, kam fletijo posamezne -vršite sel ilk in kako.' Znamenita postaja v Rospitte-nu je izdala oelo edinstven at hm t, ki upošteva na 150 kartah poti vseh evropskih selilk. Tako na primer za štorklje, ki gnezdijo zapadno od Vezere v Nemčiji, da letijo preko Gibral tarja do severno afriške obale, medtem ko potujejo štorklje vzhodno od Vezere preko vsega Balkana in vse afri&fke celine do konca Južnoafriške linije. Značilno je tudi za druge selifke, da si iščejo daleč narazen ležeča prezimovališča. čeprav gnezdijo v domovini po gostoma v zelo bližnjem sosedstvu.. Zakaj tako, ne vemo tečno. Take nam ostaja glede ptičjih selitev še mtnosro nerešen ill vprašanj. V novejšem času so znamstvenikl precej prepirajo gfede brzine, s katero ptičje jate potujejo. Dalje ne vemo. da li potujejo z vetrom ali proti njemu. Potujejo mladiči sku pai s starci ali zase? Kako se orientirajo jate na nočnih poletih?, Takšna so vprašanja. Iti jim mora znanost odgovor šele najti. VULKANSKI OTOK SANTORDT Kdor je bil kdaj na grških j otočkih Kiklade, ne bo nikoli pozabil slikovitega vulkanskega otočka Santorin. Nikjer namreč ne velja tako doslovno izrek, da žive ljudje na vulka-1 nu, kakor iu na SantorinuJ kjer je doma eno najboljših grških vin.. Otoček Santorin ali tudi Tbora, oddaljen IS morskih milj od otoka Jos, me-} ri S6 kvadr. km in ima lfi.000 prebivalcev. Nekoč je bil tu mogočen otok, ki se je pa pozneje zaradi vulkanskega delo vanja /d v mor.je, tako da sta cstala od n«ega razen There se «os«dna otoi-ka The-rasia i.i Aspronist, v sicdišču elipse pi ^trle iz mo;ja vulkanski srrebeni Kavmeu z mno gimi 4»plimi vrele:. Thera je prav za prav samo rob mogočnega vulkanskega sistema. Otoček je zelo slikovit Na vrhu je mnogo mlinov na veter, nad pristaniščem pa stoji glavno mesto Thira, ki šteje 1,000 prebivalcev. Tu-' risti se večinoma poslužujejo' mezgov, ker leži mesto precej visoke. Navadno si ogleda vsak v mestu muzej, kjer je abranih mnogo zanimivih spomenikov na antično pretekiOKt Tlieie. Ob vsem otočku vodi cesta. Najvišja točka There je 567 m visok hrib Hhcrlaeli-las v bližini razvalin antičnega mesta. Tliizu hriba Evan-j gelismos stoji liram Apollona' Kamciosa ter Herimesova in IIerak^ejeva pwlzem.na jama. Thera je bila slavna feniška naselbina, ki so jo pozneje zajedli Krečani. Med pelopone-sko vojno je podpirala Thera Spar to. V srednjem veku je pripadala (sredozemski zvezi naxoskega vojvod s tva. Leta 1537 so se polastili 'There za prihodnjo dobo TurkL RIBNIČAN IN NJEGOV OSEL Neki Ribničan je na svojem' oslu tovori! brusne kamne iz kraja 1 kraj in jih prodajal. Zaslužil je komaj toliko, da si je mogel vsak dan privoščiti skledo nezabeljenega močnika.' Nekega dne je Ribničanov cfcel ki je bii že zelo star, kar na sredi pota o|>ešal. RLbni-Čan ga je pripoganjal zdaj zlepa zdaj zgrda, a osel ga ni u-Jjo^al.. Že do bližnje gostilne se je ves nedu&ljiv privlekel.' tam pa je obstal kot vkovan in ni hotel niti koraka dalje. Ribničan je tarnal in si v obupu pulil lase. Tistega dne še prebite pare ni dobil, po tre buhu pa mu je kruli;o, da je bilo grozno. Vsaj en brusni ka men bi bil rad prodal, da bi si kupil kruha. Gostilničar je videl, v kakšni stiski je ubogi Ribničan in usmili! ise ga je. A ni mu postregel s kruhom in vinom, kakor si najbrž mislite amipak mu je postregel samo — s poceni nasvf-tom. 44.Nasuj oslu v nosnice in v gobec paprike in videl boš, ka ko bo spet šlo!" Ribničan je bil za vso moč vesel drjigoceuejja. nasveta. Lepo se je zahvalil prijaznemu gostilničarju in storil, kar mu1 je velel. Nas ni je oslu paprike! v nosnice in v gobec. In glej. t osel je zdajci planil na noge'; kot prerojen in se spustil v tak' sen dir, da ga je Ribničan komaj dohajal. Kot kovaški meh je sopihal za njim debelo uro, potem pa se je tako uturdil, da ga noge ni>o hotele več nositi. 1 A Ribničan je bil zvite glave, kjikor so baje vsi Ribnkia-ni. Če je paprika pomagala oslu, bo pomagala tudi meni si je mis*il. In je hitro še sebi liasul paprike v nosnice in v usta. Paprika je imela v sebi čudovito gonilno moč Ribni čan je zdirjal za oslom, kakor da bi miu nevidna roka štiri križe z rame vzela. Proti vočeru sta Ribničan in njegov osel pri dirjala v dru go vas. Pred prvo gostilno je Ribničan za trenutek obstal in zaklieal gostilničarju: 44Hej, hit'o spravite mojega osla v hlev, Jaz moram dirjati dalje, ker sem si papriko eno uro pozneje v nosnico na-«ul!" * Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki. — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nuino potre bno delo v pomoč našim v domovini. UMETNA RAZPRŠITEV MEGLE. Mnogo je bilo že poskusov in tudi je* bilo izdelanih nekaj aparatov za razpršitev megle vsaj na manjšem prostoru. To tla to vprašanje ni zadovo Ijivo rešeno in poskusi se še vedno nadaljujejo.. Pozitivne i a negativne'uspehe 11 a tein polju je zbral nedavno prof. D. iJr.md. Po njegovem mnenju moramo razlikovati dve vrsti megle. Ena nastane, ko i-e zemlja na povr&ini ohlaja v jasnih nočeh, druga pa, ko pritiska toplejši in lažji zrak nad o-Irajeno površino zemlje. Me-irla prve vrste nastane samo, ee ne piha veter. Zaenkrat Še ne poznamo sredstva, kako bi razpršili to meglo. M«>gla dra-.re vrste se pa premika z določeno hitrostjo in zato jo lahko preženemo z daljnega kraja ker najdemo sredstvo, ki bi vplivalo n i njo v smeri vetra. \ t era primeru se priporoča s^a/piranje plina kot najenostav ne.-se sredstvo, da preženemo uu glo in ^♦»gre.femo zrak. . To sredstvo pa je v praksi rmtejeno z trotovimi pravili. Če si predstavljamo, da je v megli okrog o i. vodnih hla-|m>v, da >e ten m >e rat ura p; i tlel1 in t najvišji pla-ti megle razlikuje. .1;» premika me-- " hitrostjo najmanj 1 met r v s«^kurdi. zadostuje se žira t i v minuti 200 kubičnih metrov plina, ali odločujoče količine parafira, da preženemo rneirlo iz prostora 100,000 kubičnih metrov Note KLAVIR alt ir U»|i7 * S|uivaJ MilkH \loja oqitmn Walls * iH-klf im vrtu «»J. MhtiiU, J«i ' * BHr^iii MIH>I| »Hjiftunp * Crt um rm >»Mj.-r~W<> * Hit|i| 15 folk« IV OH OjJ»'lU * slovenian ihim« Vmo'Im folks 2iihua nurfl« V*«iHi brMi.-l * OI1I0 Vh1I*>* Sylvia folkii * /.vwlfl m>ui u«*kaj Ko i'llr-it-a la iumI* * f-.j.lj a oi^rioj l»«tl n |>lanliM> * Khi|»r Ih>4 r» vnmimt A.-1 ^v KZ K K To »S iT) VKNSK1II PRSMI za piam^Jiariiioiiiko za $1. Po 25c kom3d Moje dekle je š,. nilada Barbara polka Naročit* j.rt • Knjigarni Slovenic Publishing Co. ?IB iKlli Slr^-I Vl>« Vnr*i 1» V Molitveniki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mo-f?oče nadomestiti do konca vojne. ----- -"j«-*-. Slovenski: RAJSKI GLASOVI Velikost M x 4 inče; v belem eelolidii: 2S8 strani (Vna .f 1.2"» Ingleški: NOVA ZALOGAr KEY OF HEAVEN" Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju $1.50 Slovenic Publishing Company216 w i8th st- New v°rk 11 Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde s tem, daJcupujete znamke za le 10 centov. Mali Oglasi imajo velik uspeh M 0 Prepričajte se! KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovc Siilsal Iran Albreht Cea» M cmiUV Balade in rnmnnee 3. izdaja — A, Aškerc Ceo® M ceoU« Ko smo šli v morje bridkosti Spisal Rev. K. Zakrajfes Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal Umanice Id' sanjke In* pripravljal "strup" «a Jogosiovane in njlbovo dr-Savo Se dolgo prej kot V« Je napadel. Knjiga Je ▼ platno rexaoa tn ima 207 strani taM M»nM mt sarailit kajliiee — "BOW TO BKCOMK A CITIZEN OF TRI UNITED STATES** V tej knjigi M> vsa pojaanlla la sakooi as naseljene* Bolgarski biser Povest —• Spisal Vitoj Jelene ' 50 eent<5v Slutnje % SplHsl Ivan Alhr^bt ' Cena 50c Živi izviri Spisal Ivan Mad4« Knjiga Je uvoj+rvmteo pojs* v slovenski književnosti, kajti v v nji Je v trinajstih doltfb |x>-glavjih opisanih trinajst m<|nf slovenskega naroda od daralb po^etkov v starem slorsnstvo do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platno vesano ^ K.— Državljanski priročnik (V slovenščini> Knjižica daje poljudna na vodila, kako postati ameriški drffcvljan. Ctmm M ccstoi pouOni spisi Pohorske poti Spisal Janko Glaser Cena 50c Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern» — Vezana knjiga o^a rs.— Knjiga o dostojnem vedenju 111 strani Cena M centa« Mlekarstvo RpUal Anr.m P-rr n slikami. l«s struni. - Knjlcs sa mlekarje tn f» 1 n»f» )* * «i'l'4npra Ona M mrtsf Obrtno knjigovodstvo 2W sTvant. ems na. — Knjlca )• namen lena * prvi vrsti m *tav> hno, nmetnn In «tro}nn ključav-■Ičaratvn ter fe>l#wlinnitTo __Cena «1.— Ak« mraflte knjige. pHloiite k nmro-Min U. 8. Mirana Canadian Money Order in omenjeno noto. Manjše srote, lnhko pošljete e U. g. tramkah p« L eslrenn S cente.