SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO)XXII. (16) No. (štev.) 11
i^SÏDVEXIA LIBRE
BUENOS AIRES 14. marca 1963
Moskva in
Vetrovi sprememb in viharji razdora so močno prepihali komunistični blok v minulih desetih letih, odkar je
5.	marca 1953 umrl eden največjih krvolokov dvajsetega stoletja, komunistični diktator Jožef ¡Stalin.
Ti viharji so prinesli na površje komunizma novega tekmeca za vodstvo, Peking in potisnili .gibanje, ki je bilo nekoč, vsaj po zunanjem videzu, monolitsko, na rob razkola- Povzročili so tudi začetek nove in še vedno deba-tirane komunistične filozofije, tkzv. policentrizma, ki trdi, da mora imeti komunistična stranka vsakega naroda gotovo mero svobode pri določanju svoje taktike.
Zunaj komunističnega bloka je zraslo večje število komunističnih skupin v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, čeprav v vseh svojih dejanjih niso povsem pokorni Moskvi.
Razmere v komunističnem bloku in izven njega, kar tiče komunističnih strank, so danes popolnoma drugačne od tistih leta 1953, ko Stalin ni imel resnega tekmeca za vodstvo svetovnega komunističnega gibanja. Takrat so bila gospodarstva in vlade vzhodnoevropskih komunističnih satelitov podrejene sovjetskim zahtevam in potrebam, komunistične stranke v svobodnih državah pa so na splošno sledile moskovski partijski liniji do zadnje pike.
Edini izjemi sta bili Titova Jugoslavija, ki j0 je Stalin leta 1948 izgnal iz kominforma, in rdeča Kitajska, ki je sicer sledila moskovskim ukazom iz solidarnosti, toda se je obranila igrati vlogo popolnoma navadnega sovjetskega satelita.
V desetih letih je Peking spremenil to vlogo v odkrito nasprotovanje Stalinovemu sedanjemu nasledniku Nikiti Hruščevu in v odločen odpor proti moskovskemu vodstvu na splošno.
Tako nosi svetovni komunizem leta 1963, deset let po Stalinovi smrti, na čelu pečat borbe med svojima dvema velikanoma, Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko.
Toda ne samo Hruščev, tudi Stalin je imel svoje težave s Pekingom. Kakor je razvidno, si je tudi Stalin zamislil Kitajsko kot kateri koli drug moskovski satelit in samo zaradi orientalske spretnosti v odporu se je rdeči Kitajski posrečilo, da se ni spremenila v neke vrste velepoljski satelit na Vzho- j du. Kaže tudi, da je Stalin predvideval j nevšečnosti z Maocetungom še predno so se komunisti v Pekingu dokopali do oblasti leta 1949 in ga je poskušal zato oslabiti tako, da ga je potiskal v pogajanja s takratnim vladajočim režimom generala Čangkajška.
Po Stalinovi smrti se je začutila sprememba v moskovski politiki do Kitajske. Kazalo je, da hočejo z njo postopati kot z neke vrste enakim partnerjem. Toda ta politika se je začela podirati koncem 1957 in v začetku 1958, ko je vedno bolj postajalo razvidno, da obstajajo med Hruščevom in Maocetungom ostre razlike v vprašanju, v katero smer naj komunistično gibanje gre in na kakšen način naj tja pride.
Kitajska v glavnem zahteva, da je treba proti svobodnemu svetu in zlasti proti ZDA voditi nenehno in odločno ideološko in politično vojno ter da je treba tudi z največjim naporom, zaobrniti novo nastajajoče bivše kolonialne države takoj v komunistični blok, če treba tudi z lokalnimi revolucijami. Treba je poskusiti izogniti se atomski vojni, toda če bi do nje prišlo, bo uničen kapitalizem, komunistični blok pa b0 iz take vojne izšel zmagovit.
Iz razumljivih razlogov tako fatalistično gledanje na atomsko vojno za Hruščeva ni privlačno, kajti ZSSR ima dve tretjini prebivalstva manj kot Kitajska ter bi utrpela najtežje izgube v komunističnem bloku v slučaju vojne z Zahodom.
Sovjeti so tudi mnenja, da je treba novim bivšim, kolonialnim državam pomagati, kljub temu, da začasno še ostajajo v bloku svobodnih držav, ker se bodo itak sčasoma same zaobrnile v komunistični blok. In navkljub Pekingu Hruščev smatra kot nujno svojo politiko izboljšanja odnosov z ZDA in s Titovo Jugoslavijo.
Vatikan in Moskva
Papežu Janezu XXIII. pripisujejo, j kljub temu, da smatra komunizem za ] največjo nevarnost krščanski kulturi, uspehe v zmanjšanju napetosti med Vatikanom in Moskvo. Kot enega takih njegovih korakov smatrajo vabilo ruskim pravoslavnim, opazovalcem na vatikanski koncil, kot živ rezultat te njegove politike pa osvoboditev ukrajinskega nadškofa Jožefa Slipija iz Lvova iz sovjetske konfinacije, v kateri je prebil polnih 15 let.
Ozadje osvoboditve nadškofa Slipija
Duhovni vodja 2 milijonov ukrajinskih katoličanov bizantinskega obreda, 71-letni visoki, bradati nadškof Slipij, je od jezuitov šoiani teolog, ki je postal škof leta 1939. Slipij je protestiral proti povojnim ruskim poskusom prisiliti Ukrajince bizantinskega obreda v rusko pravoslavno cerkev ter je bil leta 1946 vržen v ječo, obtožen „političnih zločinov med nemško okupacijo“. Zaprt je bil v tesno ječ0 skupaj s štirimi katoliškimi duhovniki, tam tajno maševal, uporabljajoč suhe skorje kruha za hostije in vino, ki ga je delal tako, da je pustil vreti v kozarcu grozdne jagode in rozine. Leta 1953 so mu spremenili kazen prisilnega dela v hišni zapor v Lvovu, dve leti pozneje pa je bii prepeljan v zavetišče za starce v Sibirijo, kjer je moral delati kot sluga.
Izpustitev Slipija je diplomatsko delo dveh tesnih prijateljev Janeza XXIII., kardinala Augustina Bee, šefa Tajništva za širjenje krščanske enotnosti in kardinala Gustava Teste, tajnika Svete' kongregacije za orientalno cerkev, ki nadzoruje katoličane bizantinskega obreda. Koncem lanskega novembra je Bea uredil miren sestanek med Test0 in dvema ruskima opazovalcema na vatikanskem zboru. Testa jima je dal vedeti, da ie papež Janez XXIII. uradno zavrgel protest, ki ga je pripravila skupina ukrajinskih škofov na koncilu, v katerem, so protestirali proti prisotnosti ruskih opazovalcev in vljudno opozoril na problem dolge konfinacije nadškofa Slipija. Rusi so obljubili, da bodo storili vse, kar bodo mogli in
so v januarju sporočili kardinalu Bei, da ho Slipij izpuščen na svobodo. Pred štirimi tedni je glavni pomočnik kard. Bee, holandski msgr. Jan Willebrands tajno odletel v Moskvo, spremljal Slipija z vlakom do Dunaja in nato v Rim- Slipij je imel osebn0 avdienco pri papežu ter sedaj živi v samostanu bizantinskega obreda v Grotaferrati, 20 km jugovzhodno od Rima. Upa, da se bo mogel vrniti v Lvov.
Vatikan smatra, da je -S-lipijeva osvoboditev 'šele začetek. „To je bilo enostavno dejanje osebnega spoštovanja ruske vlade do Janeza XXIII.,“ j° izjavil neki vatikanski funkcionar. „Daje nam tudi upanje, da bodo sledila druga uradna pogajanja.“ Ni dvoma, da 'gre za madžarskega kardinala Mindszentyja, političnega begunca na ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti od revolucije leta 1956 in praškega nadškofa Jožefa Berana, ki so ga češki komunisti zaprli leta 1950 in od takrat o njem ni bilo ničesar več slišati. — Tako o tem poročajo zahodne tiskovne agencije.
Adžubej pri papežu Janezu XXIII.
V nadaljnem razvoju odnosov med Vatikanom in Moskvo je bila osem-najstminutna avdienca Alekseja Adžube-ja in njegove žene Rade, hčerke Hruščeva, pri papežu Janezu XXIII- Adžubej je glavni urednik moskovskih „Iz-vestij“, glasila sovjetske vlade. Papež ju je sprejel v knjižnici. Ob prihodu se je Adžubej papežu priklonil, prav tako Rada Hruščev, papež pa je ostal zravnan. O vsebini razgovora nista dala niti zet Hruščeva Adžubej niti Vatikan nobenega poročila.
Zaradi te avdience svetovne agencije ugibajo, da b0 morda papež sprejel v avdienco tudi Hruščeva, ko ho ta še letos prišel v Rim, dalje, da bodo izpuščeni mnogi škofje, zaprti po ječah v sovjetskih satelitih in v ZSSR sami, itd.
Izvestja, glasilo, čigar glavni urednik Adžubej je bil pri papežu, so o avdienci objavile samo dva stavka. Prav tako kakor Osservatore Romano.
y
Hawlle uničuje teroriste
Mmbas tSenneàfgf opozarja Mruseeva
Ameriški predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci pred nekaj dnevi znova opozoril sovjete, da se bliža 15-marec, datum, ki so ga sami nastavili kot zadnji rok za umaknitev svojih vojaških oddelkov s Kube. Kennedy je poudaril, da ameriška vlada še daleč ni zadovoljna s počasnim, odhajanjem sovjetskih vojaških oddelkov s Kuhe in da tudi ve, da je v stotinah podzemskih jamah na otoku skritega veliko sovjetskega orožja, ki ga še vedno uporabljajo sovjetski vojaški strokovnjaki. Ameriška vlada da ve, da so sovjeti zaenkrat odpeljali s Kube samo dale-kometne rakete, medtem k0 je na otoku ostalo še več tisoč njihovih vojakov in velike količine orožja.
Ameriški zunanji minister' Rusk pa je izjavil, da postaja kubansko prebivalstvo vedno bolj nezadovoljno in da ima zanesljiva poročila, da bi se na stotisoče rado izselilo iz otoka, če bi moglo. Ni dvoma, da ho Kuba nekega dne spet svobodna, ne more pa pove-
dati, kdaj se bo to zgodilo. Komunistični režim je dz napredne države spravil Kubo na stopnjo drugih revnih sovjetskih satelitov, kakor so Vzhodna Nemčija, severni Vietnam, itd-, je poudarjal Rusk.
V ameriškem kongresu pa je Rusk na neko vprašanje odgovoril, da če bo na Kubi prišlo d0 vstaje proti Castru in če bodo v tem slučaju sovjeti poslali tja svoje čete, bo ameriška vlada ta sovjetski korak smatrala za invazijo ter bo temu prim,ern0 postopala. Rusk je to odgovoril kongresniku Edwardu Herbertu, ki je opomnil vlado, da bi se s Kubo lahko zgodilo isto, kar se je zgodilo leta 1958 na Madžarskem.
V Parizu se je prejšnji teden vršil proces proti 14 teroristom, ki so lanskega avgusta poskušali ubiti De Gaulla. Šest atentatorjev je bilo obsojenih na smrt, ostali na dolgotrajne ječe.
Francoska tajna policija pa je ujela še terorista Antona Argouda, člana alžirske teroristične organizacije, ki se je skrival najprej v Španiji, nato pa v Zahodni Nemčiji. Ujeli so ga v Miin-chenu in ga na skrivaj prepeljali v Francijo. V odsotnosti je bil že obsojen na smrt, toda sedaj bodo picoces proti njemu obnovili.
De Gaulle bi se rad' znebil še bivšega privrženca in danes sovražnika Georgesa Bidaulta, bivšega francoskega predsednika, ki se tudi skriva po evropskih državah in je vrhovni vodja evropskega dela francoske teroristične organizacije, ki ima za cilj ubiti De Gaulla. Pred dnevi se je Bidaultu posrečilo vtihotapiti se v London ter pripraviti intervju, ki je bil nato prena-šan na londonski BBC televiziji. Bi-dault je napovedal padec De Gaulla.
Zaradi te oddaje so se odlnosi med Francijo in Anglijo še poslabšali. Funkcionar francoske vlade je izjavil:
„Težko je razumeti, kako more taka organizacija (londonska radiotelevizija BBC) objaviti propagando političnega gibanja, katerega edini namen je ubiti francoskega predsednika.“
Angleška ¡Scotland Yard se je takoj po televizijskem programu podala na lov za Bidaultom, toda brez uspeha. Vsekakor s pristankom angleške vlade je zopet izginil z britanskega otoka.
Ko-nčn0 ga je na Bavarskem zasledila zahodnonemška policija in ga aretirala. Bidault je pisal osebno pismo naravnost Adenauerju in ga kot „prijatelja“, kakor trdi v pismu, prosil za politično zaščito. Adenauer je pismo neodprto vrnil Bidaultu. Nato je bavarska vlada objavila, da bo dala Bidaultu politično zaščito, če bo ¡pismeno prosil zanjo-
Tako se zaenkrat izteka Bidaultu čas njegovega rovarjenja proti De Gaullu, temu pa je, kakor pravijo poročila iz Pariza, tudi prav, da je bavarska vlada pripravljena dati Bidaultu politično zaščito, ker gire za provindial-no vlado in se je tako centralna vlada v Bonnu rešila problema, ki bi mogel kvarno vplivati na odnose med Parizom in Bonnom.
Mow režim v Siriji
Prejšnji petek se je proti obstoječemu režimu v Siriji dvignila skupina vojske in brez prelivanja krvi odstavila predsednika generala El Azema. Ta se je zatekel na turško poslaništvo in tako morda ušel smrti, kakor je doletela bivšega iraškega predsednika Kassema.
Vodstvo države je prevzel Al Ala-ssi, ki se je že enkrat uprl El Azemu lansko leto v Aleppu. Al Alassi je naklonjen egipčanskemu vodju Nasserju-Uporniki so očitali El Azemu, da je storil veliko napako, ko je pretrgal državno zvezo med Sirijo in Egiptom.
Nov0 vlado so takoj priznali Egipt, Irak in Jordanija, čeprav v tej zadnji prevladuje v vladi in okoli kralja sovraštvo do vsega, kar zagovarja Na-sser. Menijo, da je Jordanija priznala novo sirijsko vlado iz strahu pred Na-sserjevim direktnim posegom v njene notranje razmere.
Za predsednika države so uporniki postavili starega politika Šalah Bitar-
ja, !ki je bil član vlade v Združeni Arabiji, ko sta Sirija in Egipt tvorila eno državo.
Nova sirijska vlada je prav tako protikomunistično usmerjena, kakor je nova iraška vlada. Pred kratkim so v Iraku postrelili tri glavne vodje iraške KP in sicer glavnega tajnika Radha-wija, člana CKKP Abdel Eisa in zveznega častnika KP Avaineha. Veliko števiio drugih komunistov pa so vrgli v ječe-
V zadnjih šestih mesecih je bil 'to že tretji državni udar na 'Srednjem Vzhodu. Prvi je bil v Jemenu, drugi v Iraku in tretji sedaj v Siriji. V vseh teh državah so novi režimi sicer levičarsko usmerjeni, vendar protikomunistični.
Opazovalci menijo, da bo Bližnji in Srednji Vzhod še poprišče razburljivih dogodkov, zlasti, keir kaže, da se med Arabci pod vodstvom Nasserja zopet pletejo načrti za vojaški napad na Izrael, ki ostaja trn v peti vsem Arabcem.
I Z
T E D N A
V Zahodnem Berlinu je bil Williy Brandt znova izvoljen za župana in sicer 'S 97 glasovi socialdemokratov in liberalcev. Proti je glasovalo 37 krščanskih demokratov, ki predstavljajo ! opozioijo socialističnoriiberalni koaliciji.
Potovanje Hruščeva v ZDA leta 1959, njegovo neprestano božanje Titove Jugoslavije, njegovo vodenje kubanske pustolovščine in njegovi odkriti napadi na kitajskega zaveznika v Evropi Albanijo, vse to je tako poostrilo spor v komunizmu, da kaže, da ima Hruščev znotraj rdečega bloka prav toliko težav, kakor izven njega, ali pa morda še več.
Trenutno stremi sovjetska ¡taktika za pomirjevanjem medpartijskih sporov, zmanjševanjem kitajskega kritiziranja in preprečitvijo Maocetungovega predloga o sklicanju svetovne komunistične konference, na kateri bi si lahko Kitajci pridobili podporo komunističnih strank Afrike, Azije in Južne Amerike.
Mnogim tem komunističnim strankam bolj ugaja kitajski revolucionarni nemir zaradi okoliščin, v katerih se nahajajo, kakor pa skoro srednjeraz-redni komunizem, ki ga danes na zu-
naj kaže Moskva. To je, kakor kaže, tudi faktor v sedanjem razvoju komunističnega vpliva na Kubi, kjer se je Kremelj globoko zagrizel v zahodni sistem, toda kjer se tudi bije , kruta borba za kulisami med Pekingom in Moskvo za bodočo kubansko naklonjenost.
Čeprav sta bili močno vplivni komunistični stranki v Franciji in Italiji močno prizadeti zaradi sovjetskega krvopirelitja v Budimpešti leta 1956, pa izgleda, da imajo sovjeti še vedno glavno besedo v vodstvu komumzma za večino Evrope in za večino 42,5 milijonov registriranih članov KP po vsem svetu.
Kitajci pa na drugi strani smatrajo, da s0 manjšine vedno samo začasne in so zato odločeni vztrajati v svojih naporih, da bi vzhodni vetrovi prevladali zahodne, tak0 znotraj komunističnega gibanja kakor izven njega.
V Peruju vsi znaki kažejo, da bo biv. predsednika vojaške vlade generala R. Pereza Godoya zadela enaka usoda kot odstavljenega zadnjega ustavn-nega predsednika dr. Prada. Vedno bolj pogosto ¡se nam,reč pojavljajo glasovi, da bo moral oditi v inozemstvo. Med tem pa vojaška vlada pod novim predsednikom zatrjuje, da bo gotovo izvedla junijske -splošne volitve, za katere je vpisanih v volilne imenike 2,046.008 volivcev.
Meksikanski predsednik Adolfo Lopez Mateos ho od 29. marca do 1. aprila na obisku v Jugoslaviji. Tito m,u bo vrnil obisk še letos, ko too potoval po nekaterih južnoameriških »državah.
V New Yorku se je po posredovanju tamošnjega . župana Roberta Wagnerja zaključila trimesečna stavka grafičnega delavstva. Med lastniki 'listov in grafičnim sindikatom se je nalašla rešitev, ker sta obe stranki delno popustili v svojih zahtevah.
Med ZDA in Zahodno Nemčijo je bil dosežen popoln sporazum glede atomske oborožitve članic zahodnoevropske obrambne skupnosti.
Biv. argent, predsednik Peron je v Madridu dal nemškemu časnikarju Gonnarju Egmontu izjavo, v kateri je dejal dobesedno: „Znova želimo vladati na osnovi volivne zmage. Če bi pa kdo zapri zakonito pot, bomo dosegli zmago s pomočj0 revolucije. To odločitev lahko sprejmemo vsak trenutek, če nas kdo k temu prisili, ali če sami to že-l:mo.“ V nadaljnih izjavah je -nagla-š<al, da so njegovo vlado leto 1955 j zrušile sile „kapitalizma in komunizma“, in da so cerkveni dostojanstveniki, ki so leta 1955 podphali revolucijo, v zadnjih letih prišli do spozna-
V TEDEN
nja,	da niso delali prav. Na vprašanje, če so Angleži leta 1955 podpirali revolucijo proti njemu, je Peron izjavil, da argent. vojna mornarica ob izbruhu revolucije ni imela oborožitve in tudi ne goriva, da je pa pozneje vse to dobila od Angležev.
Med zahodnonemškim kanclerjem dr. Adenauerjem in. podkanclerjem ter ministrom za gospodarstvo Erhardom so bili odnosi prejšnji mesec tako napeti, da 1 mesec spoh nista govorila. Odnosi m.ed obema sicer nikdar niso bili najboljši, toda tako napeti kot sedaj še niso bili. Dr. Adenauer je Erharda močno prijel zaradi njegovih izjav, lci jih je dal v -prilog Vel. Britanije takoj po francoskem vetu v Bruslju, ‘ki je onemogočil sprejetje Vel. Britanije v -Skupni evropski trg, češ, da se vmešava v nemško zunanjo -politiko. Erha-rd je Adenauerjeve očitke zavrnil, toda Adenauer je svoje nerazpoloženje z Erhar--dovim zadržanjem v Bruslju pismeno sporočil vsem članom -svoje vlade. Er-hard -se je zairadi tega čutil prizadetega ter se seje min. sveta po tem Ade-nauerjevem -pismu sploh ni udeležil. Napetost med Adenauerjem in Erhardom je bila že tolikšna, da je bila v nevarnosti stabilnost vlade. Zato je ta spor rešil pariametarni klub kršč. demokratske stranke ter sta se Adenauer in Erhard znova pomirila. Na tem, sestanku je dr. Adenauer -potrdil -svojo odločitev, da -b0 po let- parlamentarnih počitnicah odstopil 'kot predsednik vlade, predsednik parlamentarnega kluba von Brentano je pa od kluba -dobil naročilo, da mora poiskati Adenauerju čimprej naslednika. V Bonnu menijo, da ima Erhard še vedno največ izgle-dov, -da bo zamenjal dr. Adenauerja v predsedstvu vlade-
Stran 2
r;ar<
SVOBOD»A Ilovifli 9 A
Vazna obletnica
Vsi slovanski narodi se bodo letos spominjali z raznimi prireditvami važne obletnice. Letos spomladi namreč mineva 1100 let, odkar sta prišla med slovanske narode oznanjat božjo besedo sveta brata Ciril in Metod.
'Slovanski narodi v današnji Srednji Svropi so bili tedaj delno že pokristjanjeni, deloma pa še pogani. Ker so bili politično pod nemško oblastjo, so k jim prihajali razlagat nauk kat. Cerkve nemško govoreči misijonarji in duhovniki, katere je pri njihovem delu podpirala tudi nemška politična in vojaška sila, tako, da iso dostikrat krščan-svo širili „z ognjem in mečem“. Zato nemški misijonarji in duhovniki m.ed slovanskimi narodi niso bili priljubljeni.
Ko je po smrti Karla Velikega začela slabeti in razpadati velika, mogočna frankovska država, so notranji boji v razdeljenih delih frankovske države nudili slovanskim knezom v Srednji Evropi priložnost, da so se začeli boriti za neodvisnost svojih področij in za ustanovitev več ali manj samostojnih držav. Eden takih knezov je bil .knez Rastislav s svojo prestolnico na Vele-hradu, na Moravskem, v Panoniji, ki je obsegala slovanska področja na zahodu od Dunaja, na vzhodu do Blatnega jezera, na jugu pa do Save, je izvrševal 'kneževško oblast knez Kocelj. Svojo prestolnico je imel v Blatnem Kostelu ob Blatnem jezeru na sedanjem Madžarskem.
Večina slovanskega .prebivavstva v Ratislavovi kneževini je sprejela katoliško ver0 od nemških misijonarjev. V veri so pa bili ljudje slabo poučeni, ker jezika nemških duhovnikov niso razumeli. Ker pa so nemški misijonarji poleg širjenja katoliške vere hoteli narode pridobivati tudi za nemštvo, je bil moravski knez Rastislav z njimi v sporu. Njegovo nerazpoloženje do nemških misijonarjev je postalo tako veliko, da jih je celo izgnal iz svoje kneževine. Tedaj se je pa knez Rastislav obrnil s prošnjo na .bizantinskega cesarja Mihaela III. To je bilo leta 862. V pismeni prošnji mu je med drugim zatrjeval: „Naše ljudstvo se je poganstvu odreklo. A mi Sloveni smo preprosti ljudje in nimamo nikogar, ki bi nas razumljivo poučil. Pošlji nam torej takega moža, ki bi nas razumljivo poučeval v krščanski veri.“ Cesar Mihael MI. je Ratislavovi prošnji ugodil in mu je spomladi leta 863 poslal iz Bizanca, prestolnice vzhodnorimskega cesarstva, dva sveta moža sv- brata Cirila in Metoda. Tako mineva prav v letošnji spomladi 1100 let 0d tega zgodovinskega dogodka.
Zgodovinski — pravimo, kajti prihod sv. bratov Cirila in Metoda v Vele-hrad na Moravsko je za vse Slovane, severne in južne, res izrednega pomena. Tedaj namreč sta začela oznanjati tem narodom katoliško vero v jeziku, ki so ga vsi razumeli. Širila sta božji nauk z ljubeznijo. Obenem z vero pa sta narode učila tudi narodnega jezika in tako začela med njimi prosvetiteljsko delo.
Uspeh, ki sta ga med slovanskimi narodi dosegla, je bil izreden. Zairadi tega so jima bili nevoščljivi tisti nemški. misijonarji in duhovniki, ki so širjenje katoliške vere izrabljali tudi za širjenje nemštva. Zato so delu svetih bratov nagajali in ju tožili tudi v Rim-
Sveta stolica v Rimu pa je fe dela sv. Cirila in Metoda, kakor tudi iz njunega pričevanja uvidela, da sta postopala popolnoma v duhu božje resnice in ljubezni. Zato je njuno delo potrdila in. podprla.
Od tedaj naprej sta sveta brata Ciril in Metod postala glavna zavetnika in zaščitnika vseh prizadevanj za združenje vseh slovanskih narodov v veri, ki sta jo s tako vnemo oznanjala sv. Ciril in Metod pred tisoč in sto leti ih še potem, v jeziku, ki so ga narodi razumeli. Tako je nastala Cirilmetodijska ideja in glavni njen pospeševatelj je bil prav slovenski škof Anton Martin 'Slomšek, ki je ustanovil posebno bratovščino Sv. Cirila in Metoda za širjenje ideje zopetnega zbližanja ločenih slovanskih narodov z rimsko kat. Cerkvijo.
Zgodovinske obletnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode se bodo spominjali vsi ti na--rodi. Tudi Slovenci. V domovini in v zamejstvu ter izseljenstvu- V Severni Ameriki bo npr. temu važnemu dogodku posvečena največja njihova vsakoletna slov. prireditev v Clevelandu, slov. katoliški dan, v Argentini pa splošna versko narodna prireditev v začetku meseca julija.
Katoliška Cerkev sama pa svetima bratoma in njunemu delu za zbližanje ločenih slovanskih narodov izkazuje največje priznanje s sedanjim' vesoljnim zborom, ki zasleduje prav iste: cilje, ki so vodili tudi bv. Cirila in Metoda pri njunem delu, t. j. prizadevanje1 za zbližanje in združitev vseh narodov v veri in ljubezni do Boga ter v medsebojnem spoštovanju in bratstvu.
KOROŠKA
USPEH MLADEGA SLOVENSKEGA SLIKARJA
V celovški Galeriji. 61, Id jo v-odi predsednik Društva koroških umetnikov arh. Nitsch, je razstavljal svoja dela mladi slovenski.umetnik Valentin Oman.. Njegova življenjska pot je. bila taka,, kot mnogih slovenskih kulturnih delavcev, ki so si morali z delom in voljo utreti, pot v življenje. Rodil se je leta 1935 v majhni slovenski vasici šteben pri Mar loščah na Koroškem, srednjo šolo je dokončal in maturiral na Plešivcu, potem, pa je pričel živeti samo za umetnost. Želja, da bi se čimbolj usposobil, ga je gnala na Dunaj. Izposodil si je 200 šilingov, prišel na Dunaj', zaprosil podporo pri katoliškem, Visokošolskem domu in se vpisal na umetniško akademijo.. Ker je bila seveda podpora premajhna, je tri leta ob sobotah in nedeljah delal.
pri hencinski črpalki. Ta zaposlitev mu je omogočila študij, četrto let0 pa je dobil štipendijo, ki ga je deloma rešila finančnih skrbi. Pred diplomo je dobil tudi nagrado,. ki jo podeljuje akademija najboljšim.
Da se je mladi slovenski umetnik že uveljavil, priča dejstvo, da ,so njegove slike kupile poleg raznih privatnikov tudi Koroška deželna vlada, Zvezno.ministrstvo. za šolstvo,. Kulturni referat mesta Beljak in občina št. Vid ob Glini.,
Slikar Oman rastavlja prač v Celovcu svoje guaše in. risbe; ob pričetku razstave, ki bo odprta do- 8. marca, je govoril dr. Kogatseh. kulturni referent mesta Beljak.. Nekaj reprodukcij razstavljenih del bo prinesla tudi kulturna, revija Mladje..
+ ŽUPNIK MIHAEL, BARBIČ
V Pečnici na Koroškem je umrl 15. februarja tamošnji župnik Mihael Barbič, ki je bij pred vojno župnik v Prevaljah. župnik Mihael Barbič se je rodil leta 1884 v Vidmu ob Savi, študiral, j« v Mariboru in bil posvečen v duhovnika leta 1908.
Ko so leta 1941 zasedli kraje Nemci, so ga takoj — kakor večino slovenskih duhovnikov — zaprli, in nato izgnali na Hrvaško. Od tam je nato prišel v Stično,
ob koncu vodne pa se je pred komunisti umaknil na Koroško. Najprej je pomagal v dušnem pastirstvu na Zgornjem Koroškem,, kasneje pa v ŠmarjetLv 'Rožu in Šmiklavžu ob. Dravi. Leta 1959 pa je. postal, župni upravitelj v Pečnici na Koroškem.. \
-S svojim delom na Koroške^ si je pridobil farane, ki. so se v velikem številu poslovili od njega in ga spremili k zadnjemu počitku..
v	„
iz življenja in dogajanja v Argentini
V pričakovanju razjasnitve položaja
Nedeljski buenosaireški. listi so si bili v svojih komentarjih sedanjega no-, tranjepolitičnega položaja v Argentini edini v tem, da je, dva in pol meseca pred splošnimi volitvami povsem, neja-. sen. Osnovno vprašanje — vprašanje: peronistov — je ostalo nedotaknjeno. Nihče se ga ni lotil. Vlada je čakala na. izjave političnih strank, te pa so molčale in bile mnenja, da mora o tem vprašanju najprej spregovoriti vlada.
Sem in tja so sicer padale izjave kakega peronističnega funkcionarja, da So justicialisti peronisti in da bodi» to tudi ostali. Iz Madrida je prišla tudi Peronova grožnja o izvedbi revolucije, če vlada ne. bi spoštovala večine, ki da jo bodo dobili peronisti pel volitvah. Peronova izjava je v Argentini dobila oster odgovor od admirala Rojasa, poleg pok. generala Lonarfija, šefa osvobodilne revolucije, najvplivnejše osebno-
sti tedanjih revolucionarnih podvigov proti. Peronu... Admiral Rojas jek odločno zavrnil zlasti tiste Peronove trditve,, da bi. bila revolucionarna mornarica leta 1955 dobila oborožitev in .gorivo za vojne ladje od Angležev. V Argentini so mnenja, da ,bo njen diplomatski predstavnik v Madridu pri španski vladi zahteval; naj' Peronu onemogočijo: nadaljnje izrabljanje političnega azila za podajanje takšnih izjav.
Po gornji Peronovi izjavi ie bilo še večje, pričakovanje govora notranjega; ministra dr. Martimeza o poiiitččnem pot-iožeju vr zvezi: s splošnimi; volitvami.
Za položaj' pred ministrovim govorom. ja značilna tudi spomenica, ki jo je ministru Martinezu poslalo 34 uglednih osebnosti,, ki so bile» močno angažirane v- osvobodilni revoluciji- V njej so mu izrazili svojo zaskrbljenost zaradi volitev, če se ne bodo pred njimi rešila in uredila osnovna vprašanja in izdali
ukrepi -sz varnost. Od vlade zahtevajo, da se mora prepovedati in preprečiti kot zločin sleherna dejavnost in sleherno dejanje,, ki podpira poveličevanje pe-ronizma, komunizma' ali katerekoli drugo totalitaristične tendence. V tem pogledu naj bi se dopolnil zakon o političnih strankah.
Za razpoloženje ljudstva je dalje značilen dogodek, ki se je zgodil pred; 14 dnevi v Cordobi. Tamošnja radijska postaja je povabila na razgovor enega od ustanoviteljev argentinske kršč- demokratske stranke dr. Manuela Ordo-neza, ki je odločen zagovornik pridobitev osvobodilne revolucije iti-je v ostrem nasprotju s sedanjim vodstvom, kršč. demokratske stranke z dr- Sueldom in Gillom na čelu, ki sta za sodelovanje s peronisti. V odgovoru na vprašanja urednika radijskih oddaj' se je dr. Ordonez izjavil proti ustanovitvi takzv. ljudske in narodne fronte, ker da iz nje ne more nič dobrega nastati, kajti nihče od tistih, ki se zanjo zavzemajo ne vstopa vanjo z iskrenimi nameni. Peronisti se skrivajo za druge strank“, da bi z njihovo pomočjo prišli- na oblast, druge stranke pa mislijo, da bodo izigrale perordsite in z njihovo pomočjo zavladale. Izrekel se je tudi za prepoved nastopanja peronistov pri volitvah. Demokratska vlada po njegovem mnenju ne sms dopustiti, da bi se isti ljudje, ki ' so v državi' zatrli svobodo znova polastiE oblasti, . da bi ponovili isto.
Po končanih izjavah je pred radijsko postajo dr- OMoneza pričakovala skupina mladine;: ki je zatrjevala, da pripada kršč. dem. stranki. Dr. Ordoffeza so hoteli dejansko napasti;- Vzklikali so „Oligarh“, „Slab katoličan“ ter „Živel Sueldo“. Pred napadi je dr: Ordoneza zavarovala' policija.
Pred govorom notranjega ministra dr. Martineza so se znova’, culi glasovi, da raajbrže volitev sploh ne bo- Take govorice je odločno zavrnil glavni poveljnik vojaškega letalstva- brigadir Ar-manini v govoru v Cordobi! ko je zatrjeval, da volitve bodo iir. y določenem: roku.
Z drugimi, besedami je’ isto povedal' tudi general Uruondd, ravnatelj višjfe vojne akademije ob' začetku šolskega leta. Dejal je: „Sedanji čas zahteva združitev nraroda. Taka?, združitev je edina oblika, da. se skupnost dvigne nad posameznika, država nard' posameznika ali skupino -ljudi, rodoljubje nad osebne koristi, altruizem nad egoizem. Tako se bodo postavile osnove, da se bo znova z vso silo pojavila moralna veličina, ki' je vodila nas* prednike, da so na oltarju domovine-darovali' syo& življenja, .svoje materialne dobrine iiii ljubezen.“
Med dogodki prejšnjega tedha je dalje omeniti odkritje- zarote v vojski-Nekateri' listi šd zapisali, da je varnostne oblasti nanjo opozoril laplatski' nadškof msgr. Plaza, nakar so v La Plati zaprli nekaj višjih-častnikov. Drž. tajnik .za letalsftvo je tudi disciplinsko kaznoval z enomesečnim zaporom šest višjih častnikov zaradi izjav,.,ki bi utegnile motiti mir m red v pripravi vo* litev.
Na zaroto so-natr. mirdstra opozarjali tudi nekateri7 funkcionarji dr. Fron-dizijeve iintransigentne radikalne stranke* češ' da se- istočasno pripravlja tudi atentat na odstavljenega predseduika div Frondizija- Notr. minister je odredil poj&čanje varnostnih ukrepov za osebno
________ Buenos Aires, 14. marca I96$i
varnost Frondizijjevo,. Iz vile, kamar so-ga prepeljali z otoka Martin Garcia^ so ga premestili, v bližnji hotel Narodnega parka Tunqnelen, kjer ima na razpo--lago celo tretje nadstropje zase, za svojo družino in za svoje goste, ki ga lahko nemoten« obiskujejo.
V vladi sami je bila izvršena delna sprememba. iNa mesto odstopivšega mi--nistra za delo ih soc; varnost Galilea Puenteja je bil' imenovan na njegovo mesto dosed. drž. tajnik za industrijo dr. Rudolf Guido> Martdi, za drž. tajnika za industrijo pa dr. Luis Gotheil-
„Nova doba’ se začenja“
Tak0 so zapisali nekatari listi po govoru notranjega ministra dr. Martineza vr ponedeljek, zvečer1.-Minister dr. Mar-tinez je v svojih izvajanjih poudaril z vso odločnostjo, da volitve’ bodo. Zanje je - vlada, zanje so> tudi vse oborožene ¡sile, ki so; z.'znanim'poveljem 150 dale .narodu zagotovilo, da mu bodo odprle pot do povrnitve v ustavna: stanje. Minister je dalje zatrjeval, da bodo volitve po proporcionalnem sistemu, za Katerega se ljudstvo tudi zavzema. Ker pa nobena- argentinska- stranka pri 'Volitvah ne more dobiti take večine, da bi mogla sama nemoteno izvajati program za ureditev političnih in gospodarskih razmer v državi, je ob' uveljavitvi proporcionalnega volilnega sistema naravnost nujna, da se stranke med' seboj dogovarjajo in zedinjujejo na skupnem delovnem programu. Če se bodo stranke s7j0razum.de na skupne- delovne progra- -me, potem jih minister zagotavlja, da bo predsedniku republike predložil v odobritev še nove ukrepe, In bi bili potrebni za še večje olajšanje dela za izvedbo splošnih volitev. Pri tem je minister izrecno naglašal' dogovarjanje za (delovni program političnih strank pred' in po volitvah za zboljšanje težkega gospodarskega položaja; zavračal je pa ■: možnosti povrnitve v „dobo, ki je bila |že prern-a ga n a:“ S tem- je mislil, da jeli izključena možnost obnovitve peronistič-:inega režima. Z drugimi besedami se to I pravi: Peronisti' se bodo volitev lahko udeležili. Tudi možnost priti na oblast bodo imeli, toda v družbi ostalih demokratskih' strank1. Zato je minister tudi tako poudarjal nujnost dogovarjanja in dosege sporazuma na skupnem delovnem programu že- pred volitvami-7 Ker po ministrovi izjavi' nobena politična stranka pa proporcionalnem volilnem sistemu ne- more doseči take večine, da bi lahko sama vladala, bo tudi bodoča argentinska vlada morala hiti koalicijska.
To je sklepati' .tudi že iz uradnega sporočila predstavnikov dr. Frondizijeve intransigentne radikalne stranke, pero-ni&tov, krščansko- demokratske -stranke, ljudske konservativne stranke, Federalne stranke ift Federalne zveze, da so pripravljene ustanoviti skupno narodno «i ljudsko fronto.
Ljudski radikali so- pa med tem imeli sami zborovanje ter so postavili svoja , lastna- kandid&ta za predsednika in pod- . predsednika^. Sta to najvplivnejša moža,. kar jih’ stranka trenutno premo-re in si--cer dr. Artur Bin Iz Cordobe za pred-. Sadnika ter Carlos H. Perekte iz pro-., vince Efttre: Rios za podpredsednika. Politično gibanje narodna fronta je pa-sklenila postaviti za svojega kandidata generala! Leona Jfusta Bengoa, ki se pa na sklep- omenjenega političnega gibanja še-- gl izjavil.
iz političnega aivljenja jugoslovanske
emigracije
Proti strankarskemu monopolu
V	Rimu je imela od 19- do 22. novembra 1962, kongres Saragatova italijanska socialdemokratska stranka. Kot zastopnik 'Socialistične zveze držav Srednje in Vzhodne Evrope se ga je udeležil tudi dr. Živko Topalovič, predsednik Soc. stranke Jugoslavije ter je na njem tudi govoril. Njegova izvajanja so naletela na kongresu na splošno odobravanje. Pozornost je vzbudil tudi v italijanskem, demokratskem . tisku, v angleškem jeziku je pa Topalovičev govor objavljen v celoti v glasilu Socialistične zveze držav Srednje in Vzhodne Evrope „Labor Call“-
V	uvodnih pozdravnih besedah Je dr. Topalovič zbranim delegatom italijanske socialdemokratske stranke povedal, da Socialistično zvezo držav
Srednje in Vzhodne Evrope sestavlja 10 |	--------j- -j.-----
socialdemokratskih strank, ki so bile ; nih režimih niso nastale na osnovi pre risiljene svojo delavnost prenesti v j pričanja, do katerega to bili prišli no
. . •	I      •   ' 1— w, - — v.	X TJ 1L VCiV T YYI Ali M	PTl O
Zatem je nadaljeval: „Komunisti smatrajo socialdemokratske stranke in svobodne delavske sindikalne ter kulturne organizacije za svoje glavne nasprotnike. Zato so jih uničili, kakor hitro so prišli na oblast- Zato je nastala potreba, da so se pojavile socialdemokratske stranke v emigraciji-
V zadnjem času se kažejo znaki gotove evolucije v režimih diktatorskega komunizma. Mi to bili prvi, ki bi pozdravili resnično evolucijo komunističnih diktatur v notranjo demokratizacijo in spoštovanje neodvisnosti narodov ter mednarodnega miru. Mi nismo proti temu, da svobodni svet vpliva na t0 evolucijo komunističnih režimov, toda o njej nismo prepričani in svetujemo v tej zadevi veliko previdnost.
Dosedanje spremembe v komunistič-
»migracijo, po vzpostavitvi enostrankarske komunistične diktature. Povedal ¡e tudi, da so vse te socialistične stranke v emigraciji, kakor tudi sama So-¡ialistična zveza, priključene Socialistič-ii internacionali.
sivci komunističnih režimov, da enostrankarska diktatura in nasilna vlada komunističnih manjšin nad večino naroda, ne more voditi do resničnega in človekoljubnega socializma. Te reforme so plod najrazličnejših notranjih težav,
gospodarskih, političnih in psiholoških, Do teh brezpogojno pride vsaka dikta-. tura, pa naj bo militaristična, fašistična ali komunistična- V teh 'državah igra veliko vlogo odpor proti diktaturi in težnja po svobodi, ki zajema zlasti mladino Jn- delavski sloj.
Pozdravljamo izvajanje destaliniza-cije. Veseli smo, da italijanski komunisti uvidevajb, da se ta destalinizacija v mnogih komunističnih državah ne izvaja resno in da npr- v Češko-Slovaški ni zadosti, da so samo» odstranili -Stalinov spomenik s prostora, ki dominira nad Prago- Nujno, je treba pognati z oblasti staliniste in npr. revidirati proces, ki je bil pred H) leti proti 'tajniku komunistične partije Rudolfu Slan-skemu in proti enajstim usmrčenim visokim partijskim funkcionarjem. Nujno je treba osvoboditi iz zapora že pred časom aretirane socialdemokratske prvake Vladimirja Goernerja, Františeka čoupeka, Jožefa Veverku, Vaclava Kou-berka in druge, katerih imen ne vemo.
Toda destalinizacija predstavlja samo zamenjavo osebnosti v okviru komunistične diktature- Ona ne pomeni 'demokratizacijo režima.
O resni notranji demokratizaciji bo mogoče govoriti šele tedaj, ko bo prenehal enostrankarski monopol za politično akcijo; ko bo prenehala potreba,
da gg morajo demokratske in socialistične stranke ustvarjati v emigraciji in kp bomo m.i inrrii možnost prihajati; n» vse kongrese ne, kat emigranti fe: Londona, 'Stokholma ali Pariza, ampak; kot odposlanci svobodnih socialdemokratskih strank fe Varšave, Prage, Rige,. Budimpešte^. Sofije, Beograda in Bukarešte.
Kako je mogoče verjeti y spremembo komunistične osvojevalne politike, ko> pa kitajski diktatorji zaradi ostajanja z orožjem, napadajo miroljubno Indija, sovjetski diktatorji pa nadaljujejo z. gospodarskim, vojaškim in političnim izrabljanjem svojih satelitov. Ali ne postopajo. oni tudi s Kubo kot s svojim zasedenem področjem,, na katerega prinašajo in odnašajo atomsko orožje po svoji volji.
Svobodni svet mora ostati previden in pripravljen na obrambo, da komunistični oblastniki z dejanji pokažejo, ali so res za kontrolirano razorožitev in za mirno demokratsko rešitev vseh mednarodnih sporov.
Čeprav smo mi emigranti, nismo hujskači na vojno. Tudi ne želimo osvoboditve svojih držav z novo svetovno vojno. Neresnična je komunistična trditev, da je vse, kar je proti njim fašistično. Naša Socialistična zveza je izdelala svojo socialistično alternativo ko-
munističnim, režimom vr naših državah. Mi smo prepričani, da. v teh držjavah ne more več biti vrnitve na stare, pred-komranistične: režime, ampak bo, borba za širjenje svobode i& demokracije ter zn likvidacije komunističnih diktatur vodila k vzpostavitvi demokratskega socializma-
Prepričani smo, da vi, italijaski demokratski socialisti, ki ste prav tako hodili skozi težave emigracije in uživali podporo tor simpatije vsega demokratskega i» socialističnega sveta, im.ate polno razumevanje za našo današnjo borbo,
V Rimu sedaj opravlja svoje delo tudi cerkvena katoliška internacionala. To ni politična ustanova, toda ima velik duhovni in politični vpliv. Njenim nasvetom sledi znatno število državljanov v naših državah. Naši demokratski prijatelji katoličani delajo z nami socialisti skupno in v naših emigrantskih organizacijah, Prepričani smo, da je katoliška internacionala prav tako pripravljena delati na utrditvi pravičnega in demokrat, miru ter demokratskega reda v državah, in'da ne bo sprejela nobene moralne in politične kapitulacije pred diktatorskim komunizmom. Tega ni storila tudi Socialistična internacionala, ki se je lansko leto sestala v Rim.u.“
Buenos Aires, 14. marca 1963
ITOIODIA lUfllia
Stran 3
Ilovice ¿z Sloveniti
Prešernovo nagrado za leto 1963 po
600.000	dinarjev sto dobila pisatelj Juš Kozak in .skladatelj Matija Bravničar-Juš Kozak za življenjsko .pisateljsko delo, skladatelj Matija Bravničar .pa za svojo najnovejšo skladbo Koncert za violino in orkester, ki so jo izvajali na slovesni akademiji v Slovenski filharmoniji v počastitev Prešernovega dne.
Za novo leto so bile naljubljanskem trgu naslednje cene; Surovo maslo 900 din, zaklani purani 750—800 din, žive kokoši od 500 do 800, živi zajci od 400 do 600 din za 1 kg; jajčka po 70—80 din, orehova jedrca pri zasbnih prodajalcih 900 din kg, v prodajalnicah družbenega sektorja po 1.300 din kg, solata v družbenem sektorju po 200 din, pri zasebnikih po 300 din kg.
Za novo leto je imela tudi ljubljanska poštna uprava veliko dela z razdeljevanjem pisem in novoletnih voščil. Rekord v dnevni razdelitvi pisem, je bil dosežen dne 28. decembra, ko so ljubljanski poštarji raznosili 300.000 pisem in razglednic.
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala prvo knjigo antologije Svetovna književnost. Uredil jo je Janko Kos s sodelovanjem Dušana Pirjevca in Staneta Miheliča.
Umrli so. V Ljubljani: Eliza Žerjal, Francka Avbelj roj. Obreza, Jože Kovač, šef strugar v p-, Matilda Boltar, učiteljica v p., Marija Pavčič roj. Strgar, Marija Zupančič roj. Prosen, Ale-
ksander Bevc, absolvent fizike, Stanko Sitar, upok., Jože PriVšek, kemigraf, Antonija Bizjak, upok., Ferdinand Kern, strojevadja v P-, Marija Jaklič roj. Gar-vas, Franci Marinko, Josip Florjane, trg. zastopnik, Viktor Sedej, Avgusta Premelč roj. Preskar, Marija Tsuneko Skušek, Marija Mohar, Karla Podlogar roj. Šček, Roža Fabiani roj- Počivalnik, Stanko Raznožnik, Marija Grimšič roj. Podboj, Rafaela Kavka, Ljudmila Dere-ani roj. Dolenc, vdova zdravnika okulista, Franc Buzzolini, upok-, Filip Za-brič, u.pok., mr. ph. Milivoj Leustek, Jože Weibl, Marija Zarnik roj. Žnidaršič, in dr. Dušan Berce, predstojnik nevropsihiatričnega oddelka bolnišnice v Vojniku, Katarina Zorc roj. Finžgar na Brezjah, Angela Čižman v Savljah, Franc Pogorevčnik v Mežici, Frančiška Kušlan v Lazah pri Planini, Alojz Košir v Črnici, Marija Elikan roj. Novak na Rudniku, Marija Tofant, upok. v Celju, Ana Cah roj. Barut v Gabrovici, Jože Stražišar, zidarski mojster v Borovnici, Jurij Komenšek, livar v Kidričevem, Ivan Grmadnik v Kasazah. Alojz Šušteršič, pas. v Kamni gorici, Stane Vidmar, v. vodnik Ljudske milice v Mokronogu, Ivana Bečan v Seničici, Janez Zakrajšek v Vel. Ilovi gori, Ana Cven-kel roj- Praprotnik v Ljubnem na Gor., Franjo Klanjšek, biv. trgovec v Mariboru- Marija Kokalj roj. Oražem v Sr. Jaršah, Slavko Cetin, uslužbenec obč. ljudskega odbora v Dobovi in Tončka Soklič, upok. v Škofji Loki.
SIOVINCIV ARGENTINI
BUENOS AIRES
V	odboru Družabne pravde in v uredništvu lista so nastale spremembe. Po odhodu g. Jožeta Juraka v Evropo je bil imenovan za duhovnega vodjo Družabne pravde g. Gregor Mali, uredništvo lista Družabna pravda je pa prevzel Maks Jan, ki je ob imenovanju za urednika društvenega glasila odstopil kot tajnik DP. Tajniške posle DP vrši sedaj Rudolf Smersu, ki ima v odboru poleg tega še gremialmi referat.
Osebne novice
Družino Darka Šušteršiča in njegove žene ge. Elbe je 6- marca t. 1. zadela huda nesreča. Med vožnjo z avtomobilom iz ¡San Luisa v Buenos Aires, jima je umrl sedemmesečni sinček Jurček.
V	zadnji zernski domek so ga položili na pokopališču v San Martinu. Hu-43o prizadeti družini na'še sožalje!
RAMOS MEJIA
Pretekl0 nedeljo, 10. t- m-, -se je vršil
IV.	redni občni -zbor 'Slomškovega doma, ob zelo lepi udeležbi članstva. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor:
Predsednik Janez Brala, I. podpredsednik Matevž Potočnik, II. podpredsednik Ema Bleje, tajnik Marijan Šušteršič, podtajnik Janez Čeč, blagajnik Zdenko Hribar, finačni referent Slavko ¡Smole, odborniki: Matjaž Maček, Franci Tomazin, gospodarski referent Jože Javoršek, odbornika: Stanko Novak, Franc Pergar; kulturni referent Jernej Tomazin, odborniki: Tone Kržišnik, Marijan Šušteršič, Niko Hočevar; priredit-
veni referent Franc Vester, odborniki: Franc Duirič, Martin Potočar, Karel Svetlin, Stane Babnik; mladinski referent Ema Blejec, odborniki: Darinka Šifrer, Janko Žakelj, Tone Javoršek; socialni referent Jože šeme; nadzorni odbor: Vinko Tomazin st., Franci Holo-za.r.; dušni pastir g. Janez Kalan.
Po občnem zboru je mnogo članov ostalo v domu in se poslužilo asada, ki je bil pripravljen za vse udeležence.
SAN MARTIN Skavtsko slavje
Preteklo soboto so imeli v San Martino lepo skavtsko slavje. V ¡Slovenskem domu .so se že popoldne zbrali člani treh skavtskih vodov iz San Martina, San Justa in Carapachaya. Postavili so na dvorišču dva šotora, uredili skavtsko razstavo, pripravili kurivo za taborni ogenj in opremili ves prostor za to slovesnost-
Proti večeru so se zbrali v Slovenskem domu starši mladih skavtov in njihovi prijatelji. Ogledali so si skrbno urejeno skavtsko sobo, kjer je bila skavtska ¡razstava. Tu je bilo videti vsakovrstne priprave za taborenje: stene s0 bile pokrite s številnimi fotografijami iz skavtskega življenja. Vodja Slovenske skavtske zveze Marijan Trtnik je gostom razkazoval in tolmačil slike in predmete.
Ob pol osmih je skavtski vodnik Andrej Bodnar postroji! krepko skavtsko četo in jo odpeljal k tabornemu ognju, kjer so trije mladi skavti položili skavtsko zaobljubo in prejeli modre
skavtske rute. Nato so vsi zapeli nekaj skavtskih in slov. narodnih pesmi in pokazali nekaj iger. Ves nastop je -napravil na navzoče najlepši vtis.
Potem so se vsi gostje in skavti vrnili v domove sobe, kjer je bila pripravljen za vse udeležence slavja prigrizek v ¡počastitev 40-letnice delovanja Marijana Trtnika v slovenskem ¡skavtiz-mu. Tega slavja so se udeležili starši skavtov, zastopniki odbora Slov. doma, .največji dobrotnik naših skavtov Jože Leskovar, prijatelji naših skavtov in vsi mladi skavti. V imenu staršev je pozdravil Trtnika, se mu zahvalili za vse njegovo delo in skrb za slovensko mladino prof. Zupan, ki mu je toplo čestital k njegovi delovni 40-letnici. Trtnik se je zahvalil za čestitke, za diplomo, ki mu je bila ob tej priložnosti izročena in za lep denarni znesek, ki mu je bil izročen za nabavo novih šotorov. Omenil je še, da ne gre zahvala in pohvala njemu, ampak Vsemogočnemu, ki ga je poklical na področje vzgajanja slovenske mladine-
Tudi Svobodna Slovenije iskreno čestita Marijanu Trtniku k njegovemu lepemu delovnemu jubileju.
MOR0N-CASTELAR
Kot prva jesenska športna prireditev so se vršile v nedeljo, 10. marca, na slov. Pristavi- v Moronu tekme v' odbojki za jesenski pokal, ki jih je organiziral odsek -SFZ Morón.
Njegovemu povabilu sta se odzvali dve moštvi in sicer Lanus in San. Justo.
Tekme so se vršile v naslednjemu redu:
1.	Lanus—Morón z izidom 15—13 in in 15—12 za Morón.
2.	Morón—-San Justo z izidom 15— 8 in 15—13 za Morón.
3.	¡San Justo-—¡Lanús z izidom 15—4, 7—15 in 15—8 za Lanus.
|	Igrali so naslednji:
i	Lanús: Goljevšček Marijan, ¡Sušnik
1 Franci, Urbanija Srečo, Barle Tine, j Berčič Darko in Haler Karel-
Mearon: Vivod’ Božo, Vivod Tine, Poglajen Avgust, Troha Andrej, ¡Selan Tone, Babnik Jože in Mežnar Janez.
San Justo: Mehle Lojze, Danko Mirko, Grabnar Jože, Bergant Tone, Selan Andrej, Oven To.r.e in Indihar Lado.
Prvi dve igri je sodil Knap Janez, tretjo pa Vivod' Božo. Pokal si je pridobil SFZ Morón.
V	tekmah nismo opazili posebnega napredka, toda igre so dale pobudo za resnejše delo in nova srečanja na tem področju.
Lepo vreme, ki je bilo naklonjeno igralcem, je privabilo tudi prijatelje odbojke, ki so ,se po končanih igrah še dolgo zadržali na Pristavi.
Z ubranim petjem je moronska mladina zaključila to nedeljsko prireditev.
tv.
BERAZATEGUI
V	nedeljo, 10. t. m., se je slovenska mladina iz Berazateguija in okolice predstavila s trodeianko ,,Dar Luči“ v režiji kult. referentke Slov. doma ge. Pavline L. Korošec. Za scenerijo odra je lepo poskrbel odbor Slov. doma, da so to pot tako občinstvo kakor igralci mogli lažje dojeti in spremljati izvajanja na 0dru.
Glavna junaka igre sta bila slepi Tonček, katerega je odlično in doživeto podal Vidmarjev Andrej ter Točkova
ODGOVORNOST ČUTIJO
Na pepelnično sredo, 27. febr., so se zbrali v ¡Slovenski hiši slovenski dušni pastirji v Argentini z direktorjem g-A. Oreharjem in sicer: g. Matija Lamovšek iz Morona, g. Gregor Mali iz San Martina, g. Janez Kalan iz Ramos Mejia, g. Janko Mernik iz1 San Justa, g. Janez Petek iz Lanusa ter g- dr. Alojzij Starc.
Po poročilih o delu preteklega leta so razmišljali o načrtu za tekoče leto, katero hočejo v smislu ideje vatikanskega koncila posvetiti verski obnovi rojakov, s posebnim poudarkom liturgičnega življenja, zlasti dejavne udeležbe pri sv. maši.
Kot najvažnejše sredstvo verske poglobitve so poudarili stanovske duhovne vaje, na katere bodo. dušni ¡pastirji sami vernike ¡povabili in jih tudi sicer med letom, na to opozorili in pripravili. Prav tako bo poskrbeti za večjo udeležbo na teh duhovnih vajah in velikonočnih duhovnih obnovah. — Zaradi važnosti tiska, ki je edino redno .sredstvo, da dušni pastirji najdejo in onanijo z rojaki stik, bodo storili vse za razširitev tiska in naj bi v to ¡posebej služila nedelja tiska, ki jo bomo redno obhajali zadnjo nedeljo v decembru, k0 bodo vernikom priporočili naročanje listov in kupovanje 1 knjig. — Kot spokorne dneve v letu bodo posebej priporočili Veliki ¡petek, ko naj bi se zdravi zdržali vsake jedi in odpoved tega velikega posta darovali Bogu za ohranitev vere med Slovenci v domovini in izseljenstvu. Drug dam pokore 14. avgust, pred Marijinim Vnebovzetjem, naj bi bil določen kot žrtev za ohranitev naše mladine. — Za lepo sodelovanje pri sv. maši je bistvene važnosti petje, za katero naj posebej otroke pripravijo že v šolskih tečajih. — Kot važno ¡nalogo Slovencev bo treba poživeti delo za Baragovo beatifikacijo in začeti v smislu zaveze na slavnostih preteklega leta tudi delo za Slomškovo beatifikacijo. — Kot večje verske prireditve bomo ohranili tudi še vnaprej dosedanje romanje v Lujan in Lourdes, obrede Velikega tedna, polnočnico, ¡proslavo Misijonske nedelje, Kristusa Kralja in Brezmadežne. — Zgraditev osrednje Slovenske hiše je za versko in narodno življenje slovenskih izseljnev v Argentini tako važno, da zasluži sodelo-
sestričr.a Metka, katere vlogo je kljub prehladu zelo dobro in občuteno podala Nevenka Vidmar. Tudi ostali igralci deklice: Tinca — Olgica Omahna, Minka Olgica žužek, Rezika Mojca škerbec ter angeli: Lučka in. Marjetka štrbenc, Marta Pozelnik, Marta in Mari Dolenje in Anica Habič so pokazali, da hranijo zaklad igralske umetnosti, s katerim nas bodo vedno popolneje razveseljevali na odrih naših domov, kjer bomo zopet in zopet našli košček našega izgubljenega raja — našo domovino, kjer bomo ohranjali in čuvali našo kri, da se ne izgubi na tujem.
Pevske točke je spremljal na citrah g. Dolenje, šepetalka pa je bila ga. Brigita C- Vidmar.
Tako prijetno je bilo v tem našem, domu, da se še dolgo ipo igri kar nismo mogli raziti in celo gostje iz drugih naših domov so ostali pozno v noč ob živahni besedi, veseli pesmi in prigrizku, za katerega so poskrbele naše marljive gospe.
Vsah ttsden ena
OBRAZI
Simon Jenko
I.
Vstala je narava ter se giblje živa.
Znane čute kaže, kar nebo pokriva.
In srce ume j e čudne govorice, ki jih govorijo zvezde in cvetlice.
Kamenje budi se in občutke moje z mano čuti, z mano glasne pesmi poje.
vanje vseh dušnih pastirjev in vernikov, ki naj prizadevanju za krajevne domove pridružijp resno delo za osrednjo hišo in povabijo k prizadevanju. — Letos bomo slovanski narodi slavili 1100-letnico prihoda apostolov sv. Cirila in Metoda v naše kraje, česar se ¡bomo spomnili na naših prireditvah, da iSe zahvalimo za luč krščanstva in moč sv. vere utrdimo ter jo posebej v praktičnem življenju pokažemo. Primerno bo, da se vse organizacije in ustanove tega dogodka spomnijo.
Ko so dušni pastirji razmišljali o svojem načrtu, so ugotovili, da je nekaj stvari, ki postavljajo v nevarnost poštenost in sploh obstoj slovenske skupine v Argentini. Med njimi je največja nevarnost veseljačenja in popivanja, ki vodita v plitvost in končno v propad. Za.t0 so se odločili dušni pastirji, da se pismeno obrnejo s prošnjo na organizacije in liste ter domove, da se skupno ustavim,o tem nevarnostim in dobro vplivamo. Posebej naj vse ustanove skrbijo, da ¡se prireditve, posebej družabne, ne sprevržejo v golo veseljačenje in popivanje. Tudi družabna prireditev naj foi imela nekaj kulturnega programa (doma so za pusta prirejali igre in tako v veseli obliki skrbeli za kulturno oblikovanje naroda). Prav tako naj bi iz programa na prireditvah v naših domovih in ustanovah črtali vse neprimerne plese (saj so znani!) in prav tako tudi določili uro, ko naj se prireditve, tudi družabne končajo. Zdi se primerna kot skrajna ura ena po polnoči, ker tudi pred domačini naredimo čuden vtis z veseljačenjem do jutranjih ur, največ škode trpimo Slovenci ¡sami. Tudi se zdi ¡neprimerno, da bi se mladostniki, čeprav v spremstvu staršev, udeleževali večernih družabnih prireditev. V pravilih vseh društev in domov je tako lepo ¡poudarjena resna skrb za ohranitev poštenosti med rojaki! — Tudi prosijo dušni pastirji vse ustanove, maj bi na tiste dneve, ko ¡so splošne verske prireditve (procesije, romanja, duhovne vaje, proslave), ne prirejali prav nobenih svojih prireditev in tako dali rojakom možnost, da se teh skupnih prireditev udeležijo. Liste ,pa prosijo, naj bi te verske prireditve, kakor doslej, naznanili, rojakom priporočili.
Dušni pastirji pozdravljajo svoje vernike in jih prosijo, ¡naj bi s stalnimi molitvami in žrtvami podpirali njihovo delo, da bi bilo čimbolj blagoslovljeno in uspešno, da bi dosegli čim višjo stopnjo verske obnove v veselje in tolažbo vernikov in pastirjev po geslu: „Pravični bo živel iz vere“ (Rimlj 1, 17).
Od ha M*lute do Xile9	v
od Sv. ho&reuüa do Soče
m.
Naj slede danes pisma otrok šolskega tečaja dr- Franceta Prešerna v Moronu:
Neznanemu prijatelju na Koroškem' Oglašam ¡se Ti iz daljne Argentine. Malo Ti bom opisal življenje in navade tukaj v Argentini. Prebivalci te dežele so vse vrste narodnosti. Pravih domačinov je bolj malo. Letni časi so ravno nasprotni od vaših. Tako \bodo sedaj pri vas najlepši meseci v letu (pisano v 'marcu, op. prireditelja), pri nas pa se pričenjajo pusti vlažni dnevi. Zima je tukaj brez snega, v notranjosti države — Bariloche, Mendoza, sicer pade sneg, a jaz tam še nisem bil in ga zato tudi videl še nisem.
Dragi neznanec! Ne poznaš me, zato se Ti bom predstavil: sem Lojze Klemenčič, učenec slovenskega tečaja dr. Franceta Prešerna v Moronu, in moj naslov je: Zapiola 1819, Castelar FNDFS, Buenos Aires. Lepo Te pozdravlja Tvoj ,	\	(	Lojze
Dragi neznani prijatelj!
Dovoli, da se Ti predstavim: sem Slovenec kakor Ti, pa čeprav sem
rojen in živim v Argentini. Mama in ata sta zapustila svoj rodni dom takrat, ko je največji sovražnik človeških pravic in svobode zagospodaril nad Slovenijo. To je bil komunizem, ki je s krvavim nasiljem in zverinskim pobijanjem uničil na deset-tisoče mladih >življenj.
Ponosen sem, da sem sin tega tako trpečega naroda. Zato prav rad hodim vsako soboto dopoldne v slovenski šolski tečaj, kjer nam veliko lepega povedo o domovini naših staršev.
Takmt, ko nas je obiskal č. g. župnik Zaletel in nam kazal krasote slovenske Koroške, smo kar zijali, vsi \ navdušeni nad lepoto jezer, gora in planin, prijaznih vasic in Cvetočih polj. Pri srcu nam je bilo, kakor da nas je v resnici popeljal v ta prav-\ Ijični svet. O, ko bi nam bilo le en-! krcut dano, Bog daj, da bi vidMi to lepoto! Tukaj je po svoje tudi lepo, a takšne lepote še nisem videl. Use je bolj enolično v Buenos Airesu, ceste na kvadre, .hiše skorajda vse enake: m sama ravnina, kolikor doslej poznam.
Zdaj Ti pa voščim vesele praznike (za Veliko noč, op. prir.) in Te lepo
] pozdravljam. Vesel bom, če mi boš Ti tudi pisal.
Moje ime ¡in naslov je:
Mavricij Kočar
Rauch 1301 — Morón FNDFS Buenos Aires — Argentina
Neznani prijateljici na Koroškem!
Pišem Ti iz daljne tujine, da boš vedela, kako tukaj živimo Tvoji rojaki.
K maši se vozimo z avtobusom, ker je cerkev zelo oddaljena od nas. Če pa se hočemo udeležiti maše s slovensko pridigo {in slovenskim petjem, se moramo peljati z vlakom. Ata in mama mi pravita, da imajo tam pri Vas nekateri ljudje bolj daleč do cerkve, pa gredo peš.
V državni ‘jšoli se učimo samo p argentinskem jeziku, zalo pa hodim tudi v slovensko šolo: učim se slovenščino, slovensko zgodovino in zemljepis, petje in verouk, katerega v državni šoli nimamo.
Sedaj se nam bliža zima. In tukaj j ni takega mraza, da bi padal sneg. V resnici ga še nisem videla, zato bi bila vesela, \ako bi mi o tem kaj napisala.
Te pozdravlja
Malalan Cvetka Achaga 3.158, Morón FNDFS Buenos Aires
Dragi prijatelji na Koroškem!
Danes sem se odločil, da Vam bom napisal, kako se imam tukaj v Argentini.
Star sem 11 let, imam še enega brata in sestro, oba sta starejša od mene. Hodim v peti razred osnovne argentinske šole.
Obiskujem tudi slovenski šolski tečaj. Pouk imamo redno le ob sobotah dopoldne. Imel sem tudi šolske počitnice. Preživel sem jih kar lepo. Bilo je več .časa za igranje. Obiskal sem tudi teto med počitnicami. Ona mi je povedala veliko lepega o Sloveniji, domovini mojih staršev. Tako so mi potekle počitnice. In spet se je pričela šola. Imamo kar veliko naloge od enega dne do drugega, tako da mi ostane malo časa. Naši sosedje so tudi Slovenci. Imajo dve deklici in enega dečka. V počitnicah smo se večkrat skupaj igrali.
Zelo bom vesel, ako mi bo kdo od Vas kaj napisal o vaši lepi Koroški.
Vse skupaj prisrčno pozdravlja in pričakuje odgovora
Lojzi Poglajen
Albarracvn 180 — Moron FNDFS Buenos Aires
Neznani prijateljici!
Zelo rada bi imela prijateljico na Koroškem. Zato Ti pišem tole pismo.
Ime mi je Simonka Rajer, stara sem 12 let. Hodim sedmo leto v argentinsko farno šolo, v razredu nas je 28 učenk. Imam še dve manjši sestri, Marjetko in Alenko. Marjetka je stara 9 let, Alenka pa štiri.
Sedaj je v Argentini jesen in je zdaj bolj mrzlo. Poleti je bilo zelo vroče. Hodili smo .se kopat v bazene in tudi v reko Rio de la Plata, šolo smo začeli meseca marca. Nehamo novembra. Pozimi julija meseca imamo počitnice, zimske, poletne pa od novembra do marca.
Tukaj imam več prijateljic. Večkrat se z njimi žogamo, lovimo, deklamiramo in prirejamo igrice z lutkami.
Ko nas je obiskal g. župnik Zaletel, nam je pokazal lepe slika o Koroški. Mama mi je povedala, da je tudi vsa Slovenija tako lepa. Kako so bili kmetje pridni, kako so imeli lepe hišice in kapelice na hribčkih. Tukaj v Argentini je skoraj sama ravnina in veliko zemlje neobdelane. Nam se zdi vsa pokrajina nekam pusta, ker ni nič hribov.
Če mi bo Skaj odpisala, Ti bom drugič še bolj z velikim veseljem obširno pisala.
Lepo te pozdravlja
Simonka Rajer
Lanús H38 — Morón FNDFS Buenos Aires
Stran 4
S V OB O D N A SLOVENIJA
Sr*Rodolfo ŽIVEC Sarmiento 40 CASEROS - yCGSJt Fc la ~Sê Fs #'A s »
il
OVINCI PO SVETB
ZDRUŽENE DRŽAVE
Matt Intihar je med Slovenci v Clevelandu znana in ugledna osebnost. (Ne poznajo ga samo stari, ampak tudi novi naseljenci v tej deželi. Dne 11- februarja je v krogu svoje družine in prijateljev praznoval 35-letnico poroke in 75-letnico rojstva.
Matt Intihar je bil v Euclidu ustanovni član, dolgoletni odbornik in predsednik Slovenske moške zveze. Prav tako je bil med ustanovitelji Demokratskega kluba v tm mestu. Dalje se je udejstvoval v DNIJ ter je to društvo zastopal na vseam.eriških kongresih. Prav tako se udejstvuje v KSKJ. Za nove slovenske naseljence si je Matt Intihar pridobil nevenljivih zaslug, ko se je uvrstil med tiste slovenske može v ZDA, ki so ob jkoncu II. svetovne vojne ustanovili Ligo
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ra
PO ŠPORTNEM SVETO
Ljubljanska Olimpija se je uvrstila v četrtfinale za pokal evropskih košarkarskih prvakov. 4. februarja je bila v Ljubljani povratna tekma mei Bagno-letom iz Pariza, ki je doma premagal Olimpijo z 19 koši razlike. .Skore nihče ni verjel, na bi mogla Olimpija zmagati Francoze z razliko vsaj 20 košev. Tudi Francozi so ob prihodu izjavljali, na je malo verjetno, da bi jih Olimpija mogla sploh premagati. Toda Olimpija jim je pošteno zagodla. Točnega rezultata nimamo, toda ljubljanski študentje so zmagali z razliko, potrebno za uvrstitev v finale. V četrtfinalu se je morala Olimpija pomeriti s češkim prvakom išpartakom iz Brna. Ostali četrtfinalisti so bili iSimmenthal iz Milana in Dinamo iz Tbilisi (SZ),Real Madrid in Honved (Budimpešta) ter CSKA (Moskva) in Visla (Krakov, Poljska).
Ludvik Zajc je osvojil naslov slovenskega prvaka v smučarskih skokih. (Prvenstvo je 'bilo v Črni, tekmovalo pa je 43 mladincev in 51 članov na 60 metrski skakalnici. Pri članih je prvo mesto osvojil Jeseničan Zajc, drugi pa je bil Oman, pri starejših mladincih iSmolej iz Javornika, pri mlajših pa Štrukelj iz Črne. Lanski prvak Jemc se je mora} zadovoljiti šele z 9. mestom, ker je dvakrat padel.
Zajc je po prvenstvu z Omanom tekmoval v Sofiji na mednarodnem skakalnem prvenstvu, kjer je nastopilo 18 tekmovavcev, med temi 6 iz Vzhodne Nemčije in naga dva zastopnika- Prvo mesto je osvojil Zajc, Oman pa je bil 9.
Angleški nogomet slavi letos 100-let-nico svoje nogometne zveze. Te jubileje bodo seveda v Veliki Britaniji primerno proslavili z raznimi prireditvami, med drugim s tekmo proti evropski reprezentanci. Sedaj pa še nekaj letnic: leta 1846 prvič točn0 formulirana pravila igre (Univerza Cambridge); 1847 ustanovitev Sodniške zveze; 1902 prepo-1863 ustanovitev Angleške nogometne zveze; 1866 prvo srečanje med reprezentanco Londona in [Sheffielda; 1871 pričetek tekmovanja za Angleški pokal, prvo mednarodno srečanje: Anglija : škotska 0:0; 1882 sestanek med predstavniki angleške zveze in medtem, ustanovljenih zvez Irske, Škotske in Walesa; 1885 legalizacija profesionalizma; 1887 prvo srečanje pod reflektorji; 1893 ustanovitev Sodniške zveze; 1902 prepovedo ženski nogomet; 1904 ustanovitev Mednarodne nogometne zveze FIFA; 1929 Angleži prvič poraženi (Španija : Anglija 4:3 v Madridu); 1937 drugi poraz (Jugoslavija : Anglija 2:1 v Beogradu); 1953 Anglija prvič poražena na domačem igrišču (Madžarska : Anglija 6:3 v Londonu).
katoliških slovenskih Amerikancev za pomoč slovenskim protikomunističnim beguncem. Bil je med ustanovitelji te podporne ustanove v Clevelandu, Jolie-tu in Lemontu. V tistih časih je Matt Intihar prevzel predsedstvo odbora stoterih za slovenske župnije v Clevelandu kasneje pa je postal predsednik podružnice Lige kat. slov. Amerikancev v Clevelandu. Ta položaj zavzema še danes. V glavnem odboru Lige je pa blagajnik. Ob njegovem 75-letnem življenjskem jubileju so se ga zato s hvaležnostjo spominjali tudi novi slovenski naseljenci in mu želeli še dolgo in srečno življenje.
Člani dramatskega društva Lilija v Clevelandu so naštudirali Cankarjevo deio ,.Kralj na Betajnovi“. Uprizoritev dela je napovedana za 17. marec.
Iz Linza v Avstriji sta prišla k svojim sorodnikom, v Cleveland Miroslav Zupančič in Jožef Vodlan. Zupančič je iz vasi Turje pri Trbovljah, Vodlan pa iz Klenovega pri Celju. Ker v domovini nista hotela vstopiti v komunistično stranko, nista mogla nadaljevati šolanja v slikarstvu. Pobegnila sta v Avstrijo, kjer sta dobila zaposlitev. Od tu se jima je posrečilo priti v ZDA, kjer mislita doseči vse to, česar doma nista ro.ogla: nadaljevati in končati študij v slikarstvu-
Člani Slovenskega kulturnega društva Triglav v Milwaukee so na pustno nedeljo, dne 24. februarja, uprizorili z velikim uspehom znano burko „Trije tički“.
ITALIJA
Prof. Vinko Beličič, znani slovenski pesnik in pisatelj, ki živi in deluje v Trstu, je nedavno promoviral na katoliški -univerzi v Milanu z disertacijo o pesniku in dramatiku Antonu Medvedu, j Čestitamo.
OBVESTILA
i IV. študentovski sejem bo v nedeljo, | 17. marca po sv. maši v ¡Slovenski hiši. j Dijankinje, pozor! V nedeljo, 17- 3-: po sveti maši v Slovenski hiši bomo imele redni občni zbor. Posebno vabljene dijakinje, ki letos vstopijo v prvi I letnik.
* Nogometno prvenstvo za pokal „Deseta obletnica Slovenska vas Lands“ se bo vtršilo v nedeljo, 17. marca v Mladinskem domu Humbolt 270 R. Mejia (Ex-alumnos) in sicer: ob 15 SFZ Mo-
rón : -SFZ San Martin; ob 17 -SFZ La-nús : Mladinski dom. V nedeljo, 24. marca pa v Slovenski vasi v Lanusu ob 10 dopoldne finalna tekma med zmagovalcema.
Krožek SDO v San Martinu bo imel v nedeljo, 24. marca ob 10 redni sestanek v -prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Predavala bo g-a. M. Marinova. Vabljene članice in vsa dekleta iz sanmartinskega okraja.
Slomškov dom organizira izlet v ¡Slovensko vas. Ali je kdo od nas že pomislil, da stoji v ¡Slovenski vasi v Lanusu prva slovenska cerkev v Južni Ameriki? Veliko rojakov j0 res že pozna; precej jih je pa tudi, ki je še niso obiskali. ¡Slomškov dom zato organizira za nedeljo, 24. marca izlet k Mariji Kraljici v Slovenško vas- S tem bom,o pa tudi še bolj ¡povezali našo skupnost. Vsi, ki bi želeli potovati s skupnim avtobusom, naj se prijavijo pri odbornikih Slomškovega doma ali na telefon 658-2866, do nedelje 17. marca zvečer.
Roditeljski sestanek slovenskega šolskega tečaja „Franceta Balantiča“ v San Justu in občni zbor krajevnega šolskega odbora, bo v nedeljo, 24. marca po sv- maši v Našem domu.
II.	redni občni zbor odseka SFZ v San Martinu bo v nedeljo, 31. marca ob 10 dopoldan v -Slovenskem domu v -San Martinu- Članska dolžnost je, da se občnega zbora udeležiš.
Odbor Slovenskega doma v San Martinu -prosi vse svoje člane in članice, do čimpreje poravnajo prispevek za vzajemni sklad za let0 1963 v znesku 100 pesov. Pravico ido posmrtnine v znesku 6.000 -pesov (ob smrti člana) in 2.000 pesov (ob smrti svojca), imajo samo tisti, ki so že člani vsaj šest mesecev in so plačali prispevek za letos-
Proslava druge obletnice blagoslovitve doma v San Martinu, bo v nedeljo, 28. aprila t- h; v primeru dežja pa naslednjo nedeljo. Vse organizacije v San Martinu se že pridno pripravljajo na to -proslavo. Podrobni program bomo pravočasno objavili.
Letošnji, XI. socialni dan slovenskih izseljencev v Argentini, se bo vršil v nedeljo, 11. ¡avgusta 1963 v ¡Slovenski hiši na Ramón Falcón 4158. Obravnaval bo temp „Izseljenci in domovina“. Prosim.o društva in organizacije, da -za ta dan ne prirejajo drugih prireditev. — Stalni odbor za socialne -dneve-
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejia
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odje. malcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah iin z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov
na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
SLOVENSKE PLOŠČE IZ DOMOVINE in knjige
Simon Rajer
Alsina 1418, 5. nadstr., pisarna 6 Buenos Aires
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
Vsem lastnikom pletilnih strojev
sporočamo, da domače podjetje
Brata Piber
San Justo, Pichincha 3973
Izdeluje; Variador automático de frontura, alistador automático de colores
Prednosti: Instalacija na licu mesta Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
	T. E. 69-9503
	Argentina
O o?®	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 6776
c Ort • ogo <	TARIFA REDUCIDA Concesión N S824
Registro Nacional d« la PropMad Intelectual No. 688.209	
Naročnina	Svobodne ‘Slovenije za leto
PORAVNAJTE NAROČNINO
no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje -z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Družabna pravda
sporoča, da je iz vatikanske tiskarne prejela slovenski prevod znamenite nove papeške okrožnice
„MAT! IN UČITELJICA
//
Knjiga obsega 70 strani ter se za ceno 60 pesov -do-bi y Dušnopastirski pisarni in pri vseh odbornikih ter poverjenikih Družabne pravde.
Vsak Slovenec naj; ima svoj izvod -te zakladnice krščanskega socialnega nauka i
i
Vljudno vabimo vse rojake na veliko družabno prireditev v nedeljo, dne ,	24. marca 1963 na športnem, igrišču ob priliki
DESETLETNICE DRUŠTVA „SLOVENSKA VAS"
Spored:
1. Zahvalna sv. maša ob 9,30;
2- Ob 11 zaključna nogometna tekma za pokal ob desetletnici;
3.	Kosilo;
4.	Ob 15 začetek popoldanskega programa:
—	razna tekmovanja med odseki SFZ in naraščajniki;
—	nastop folklorne skupine, fantov in deklet ter naših najmlajših;
5.	Razstava slik o-nastanku in razvoju Slovenske vasi ob desetletnici;
6.	Slavnostni govor -predsednika Zedinjene Slovenije g. prof. L. Horvata.
7.	Srečolov in družabni del prireditve.
V nedeljo, 17. marca, se bodo vršile prve nogometne tekme med odseki SFZ za že omenjeni pokal.
Dobiček te prireditve je namenjen za kritje stroškov tlaka ob igrišču. Zato -prosimo vse, da priskočite naši mladini na pomoč ter darujete dobitke v ta namen in da se v čimvečjem številu udeležite te proslave.
Nenadoma je Gospod poklical med nebeške krilatce našega malega
JURČKA
Pokopali smo ga na pokopališču v San Martinu.
Elba in Darko Šušteršič, starši Janez, bratec, in ostalo sorodstvo
José León Suarez, Villa Martelli, San Luis
IVAN PREGELJ:
I© trocí
„Dobro torej,“ je pripovedoval oni, „posodim Pozniku — pardon, nomina sunt odiosa — petnajst čukov, ,pa haj-di v klet. Rečem Vam., kar sem tisto noč vse videl in doživel. Moj prijatelj, ime naj zamolčim, je bil krasen človek in dasi mi je odnesel one čuke, naj bo. Ampak prizori! Prvo sva luči ugašal-a. To se pravi, jaz sem. moral stati na straži, on je lezel na svetilnike, potem ■sva vratarje budila, potem si je on pri cestnih —“
„France,“ zaklicala polglasno, bolno Helena, „zdaj -si slišal.“
Mirno se je dvignil geometer in stopil k onemu.
„Dovolite, kak0 Vam je ime?“
„Moje ime je Jožko Mance.“
„Gospod Jožko Maneé,“ je odgovoril široko vedro in veselo geometer, „oprostite! Sem mislil, da ste lažnivi Kljukec.“
„Gospod, to je razžaljenje. Vaše ime ?“
„A ,kaj,“ se je -zasmejal Poznik „moraš ga vendar vedeti. Saj sem tvoj dolžnik. Pe-tnajst čukov sem ti dolžan, praviš. Kaj ni tako?“
„To je pomota, to je pomota,“ je klical oni in se dvignil. „Gospod! Oprostite! Obžalujem. Ampak, pomota.“
Poznik se. je molče okrenil in sedel k Heleni.
„Plačam,“ je rekel hripavo človek z zalisci in se kmalu izgubil.
44
sonca
Geometer in njegova družba so ostali sami.
„Ti vedno kaj posebnega doživiš,“ se je -zasmejal Pozniku notar. Povšič se je skušal prezirljivo nasmehniti. Slavica se je dvignila:
„Rečem vam, gospodje, takega kot je France, ga ni!“
Veseli 0d vina in zdravlja in vedrega večera so se vračali. Peli so kra-guljčki, pele so duše in srca. Kipela je kri, sočna, zdrava kri. Rezek mraz je rdečil obraze. Slavica je vzklikala: „Vriskajva, France, vriskajva!“
In ko se je le smehljal in ni hotel vriskati, je začela peti prešerno, otroško razuzdano:
„Sem lepa in mlada, bi rada moža!“ —
Učitelj Sivec jo je poslušal in oboževal in je v isti čas nagovoril Veroniko:
„Gospodična, nekaj za silo že berem francosko. Ob letu, če Bog da zdravje, se bova že kaj pogovorila.“
„To bo lepo,“ je odgovorila deklica pohlevno. Helena je ležala m.ehko naslonjena v kožuhe in se ni genila. Poznik jo .ie bil položil v sani, jo skrbno zadelal in se ji nagnil do ust:
„Ali dobim kaj večerje pri tebi nocoj? Tako, kakor 'takrat, ko je zbolel ubogi striček?“
„Dobiš,“ je odvrnila.
Zdaj pa je premišljevala, kaj mu bo ponudila, da bi. mu bolj teknilo. In ni našla jedi dovolj slastne zanj, ne pijače, dovolj izbrane...
*
IS slastjo je jedel in pil in ¡potem je roko čez mizo iztegnil po Helenini in vprašal:
„Ali se me še bojiš?“
„Ne več!“ je dahnila. Ljubko se je nasmeh-ljala in rekla:
„Izpovedati te pa vendar moram!“ „Gotovo si p-lezal na svetilnike!“ „Sem!“
„In vratarja si dražil in budil!“ „Tu-d'i.“
„In denar si si izposojal.“
„Ne tajim!“
„Celo pri cestnih!“
„Pri. kostanjarjih? Ne! Tako prekleto brez sramu nisem bil.“
„Ne razumeš me —“ je zaprosilo v njej. Strmel je nekaj časa vanjo. Nato je vzkliknil:
„Prekleto, ali je oni čenčač kaj drugega mislil?“
Tokrat šele je Helena verjela, vstala in ovila možu roke krog vratu. Jokala je silno, mu močila s solzami obraz in mu poljubljala oči. Tolažil jo je v zadregi in ljubezni.
„Lenček, no Lenček! Slavica utegne piriti. Lenček, umiri se!“
„Zdaj ‘ti bom nekaj povedal, Helena. Zato, da boš poslej mirna in da bom tudi jaz mir imel in ne boš ljubosumnosti stresala. Poslušaj!“ p—’->3am,“ ie dahnila.
„Vprašal te bom, Helena,“ je rekel, „kak0 ti je pri sren, ko se spomniš svoje rajne matere. Ali mi moreš povedati?“
„Morem,“ je -odvrnila. , Jokala bi vselej iz strašnega usmiljenja do nje.“ „Ali misliš, d'a hi jaz o svoji materi ne mogel podobno čutiti ?“ je vprašal.
„Vem,“ je odgovorila. „Saj sem brala.“
„Prav,“ je dejal. „Bom ¡še vprašal. Al ne čutiš prav podobnega sočutja tudi z drugimi materami, ki so v podobnem položaju, kot -tvoja? Recimo, s takimi, ki so morda tvoji mami celo nekoliko podobne v glasu in vedenju?“ „Gotovo, France,“ je potrdila. „Potem me lahko umeš, kaj hočem reči- Hočem reči, da moški, ki se mu je mati smilila, ne bo nikoli nobene ženske poniževal.“
„O, France,“ je vzkliknila deklica kakor ob čudnem razodetju- On jo je vjel za roko in govoril še dalje:
„To stoji. Zdaj pa čuj, da še podprem, kar sem povedal, in dokažem. Seveda, hočem, da verjemi!“
„Hočem, -hočem.,“ je drhtela.
„Tam v tistih hribih, kjer sem doma,“ je pripovedoval on, „se je zgodilo nekoč. Bil sem še- otročji in morem šele zdaj spoznati zrelo, kako blizu sem bil tedaj stopil nekemu nesrečnemu dekliškemu bitju- Neka Marija, glej, jaz in moji trije mušketirji, gospodje Lojze, Matija in Jože, smo se bili na vrat na nos zagledali vanjo. Tisto dekle je bila že skoraj nevesta na oklicih* * * Pa se je pot-em vse razdrlo. Fant
je vzel neko dolinko, ki je bila za gostilno ob cesti pripravnejša. Ona sirota iz hribov je s tisto uro odmrla. Ko -je umirala, mi je dokaj bolj zrelemu potožila, česar ni miti spovedniku. Veš, česa me je -prosila ? Naj ji obljubim, da je vsaj jaz ne bom pozabil in se je spominjal,ko bo v .grobu. Da ne bo tako strašno sama. Tako in nič drugega-“ „Urnem siroto!“ je dehnila Helena s solznim očesom.
| „Jaz je dolgo nisem,“ je dejal geometer. „Nekoč pa se m.i je le posvetilo, in veš, kedaj ? Ko sem videl -prvikrat tebe.“
„France,“ je zastokala deklica. „Poslušaj vendar, kaj se mi je po-1 svetilo,“ je dejal on- „Spoznal sem in se uveril, da je ženska sveta stvar. Eno samo išče na svetu. (Našega moškega usmiljenja prosi- In kakor otrok je — zaupljiva, verna. Otroka ubija, kdor se z ženo igra-“
1 „Hvala, France,“ je stokala deklica 'v solzah in blaženem smehu.
„Mimo tega -sem seveda pil, poredno kvantal in pel podoknice. Za to mi .naloži pokoro,“ se je začel geometer razvijati spet v veselje in -smeh. „Satir!“
„Trapist!“
„V jarek se boš zvrnil.1 „Pokore sem prosil, ne .pridige!“ „Dobiš jo. Vstani. ¡Sem stopi!“ Opojna se je vzdignila, trudna v svoji zrelosti, koprneča v sreči in čisti ljubezni. In je zaprosila:
| „Ustnice m.i daj!“ —