72. KNJIGA 2021 LETOPIS SAZU 72. KNJIGA / 2021 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 15 € ISSN 0374–0315 LJUBLJANA 2022 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 72/2021 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 72/2021 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXXII (2021) letopis-2021_16.indd 1 12. 05. 2022 06:20:07 letopis-2021_16.indd 2 12. 05. 2022 06:20:07 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 72. KNJIGA 2021 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 72/2021 LJUBLJANA 2022 letopis-2021_16.indd 3 12. 05. 2022 06:20:08 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 22. FEBRUARJA 2022 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si letopis-2021_16.indd 4 12. 05. 2022 06:20:08 VSEBINA / CONTENTS I ORGANIZACIJA SAZU/ SASA ORGANIZATION.............................................................. 9 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani II POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA............................... 21 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2021......................................................23 Delo skupščine SAZU................................................................................................................. 31 I. Razred za zgodovinske in družbene vede............................................................................... 33 II. Razred za filološke in literarne vede........................................................................................ 35 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede............................................40 IV. Razred za naravoslovne vede..................................................................................................... 41 V. Razred za umetnosti...................................................................................................................44 VI. Razred za medicinske vede........................................................................................................46 Svet za varovanje okolja....................................................................................................................48 Svet za energetiko...............................................................................................................................48 Svet za razvoj.......................................................................................................................................50 Pravopisna komisija...........................................................................................................................60 Komisija za tisk in publikacije......................................................................................................... 62 Komisija za statutarna vprašanja....................................................................................................63 Komisija za človekove pravice..........................................................................................................63 Komisija za slovenski jezik v javnosti.............................................................................................64 Fundacija dr. Bruno Breschi.............................................................................................................66 Fundacija akademika Ivana Vidava................................................................................................67 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo / Department of International Relations and Scientific Coordination..................................68 Raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.......................... 73 Jubileji...................................................................................................................................................80 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja članov SAZU...................................83 Znanstvena in umetniška srečanja/ Scientific and Art Gatherings.......................................87 Predavanja na SAZU........................................................................................................................108 Predstavitve knjig............................................................................................................................. 110 Izjave SAZU....................................................................................................................................... 119 III ČLANI / MEMBERS.................................................................................................................125 I. Razred za zgodovinske in družbene vede.............................................................................127 II. Razred za filološke in literarne vede...................................................................................... 132 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.......................................... 135 5 letopis-2021_16.indd 5 12. 05. 2022 06:20:08 IV. Razred za naravoslovne vede................................................................................................... 141 V. Razred za umetnosti.................................................................................................................144 VI. Razred za medicinske vede...................................................................................................... 148 Znanstveni svetniki in svetovalci SAZU..................................................................................... 152 BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2021 / 2021 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS........................................................................154 NOVI ČLANI / NEW MEMBERS................................................................................................270 I. razred...........................................................................................................................................270 Mirjana Nastran Ule.................................................................................................................270 Markus Egg.................................................................................................................................272 Henrietta L. Moore.................................................................................................................... 274 Joseph H. H. Weiler...................................................................................................................275 II. razred........................................................................................................................................... 276 Marko Snoj.................................................................................................................................. 276 Marija Stanonik.........................................................................................................................279 Jožica Škofic................................................................................................................................281 Tomo Virk...................................................................................................................................283 Johannes Jacobus Steenwijk.....................................................................................................285 III. razred...........................................................................................................................................286 Matej Brešar................................................................................................................................286 Dragan Mihailović....................................................................................................................287 Marko Topič................................................................................................................................289 Roberto Merletti........................................................................................................................292 Masajoši Nakašima....................................................................................................................294 IV. razred...........................................................................................................................................296 Wolfgang Dreybrodt.................................................................................................................296 Jon Storm-Mathisen..................................................................................................................298 V. razred...........................................................................................................................................299 Uroš Rojko..................................................................................................................................299 Claudio Magris...........................................................................................................................301 Iris ter Schiphorst......................................................................................................................303 VI. razred...........................................................................................................................................305 Gregor Serša................................................................................................................................305 Tadej Battelino...........................................................................................................................306 POKOJNI ČLANI / DECEASED MEMBERS............................................................................308 UMRLI V 2021 / DEPARTED IN 2021........................................................................................ 339 Jože Mlinarič.....................................................................................................................................341 Boris Paternu.....................................................................................................................................344 Gerhard Giesemann.........................................................................................................................348 Juraj Martinović...............................................................................................................................350 Hans Rothe........................................................................................................................................ 352 Miha Tišler........................................................................................................................................355 6 letopis-2021_16.indd 6 12. 05. 2022 06:20:08 John Villadsen...................................................................................................................................357 Dejan Popović...................................................................................................................................359 Dragica Turnšek...............................................................................................................................361 Jean Nicod..........................................................................................................................................363 Milan Mihelič....................................................................................................................................366 IV BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS.............369 BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2021.............................................................................................. 371 PUBLIKACIJE SAZU V LETU 2021............................................................................................377 V SUMMARY................................................................................................................................383 Slovenian Academy of Sciences and Arts in 2021......................................................................385 SASA ORGANIZATION.................................................................................................................394 MEMBERS.........................................................................................................................................396 Section I. - Historical And Social Sciences..................................................................................396 Section II. - Philological And Literary Sciences........................................................................402 Section III. - Mathematical, Physical, Chemical And Technical Sciences.............................406 Section IV. - Natural Sciences........................................................................................................412 Section V. - Arts................................................................................................................................ 417 Section VI. - Medical Sciences.......................................................................................................421 Library................................................................................................................................................426 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER.......428 7 letopis-2021_16.indd 7 12. 05. 2022 06:20:08 letopis-2021_16.indd 8 12. 05. 2022 06:20:08 I ORGANIZACIJA SAZU SASA ORGANIZATION letopis-2021_16.indd 9 12. 05. 2022 06:20:08 letopis-2021_16.indd 10 12. 05. 2022 06:20:08 SKUPŠČINA SAZU IZVRŠILNI ODBOR Predsednik: Peter Štih Podpredsednika: Robert Zorec, Milček Komelj Glavni tajnik: Franc Forstnerič REDNI ČLANI (68) Tatjana Avšič - Županc, Tadej Bajd, Emerik Bernard, Ivan Bratko, Rajko Bratož, Matej Brešar, Bojan Čerček, Vinko V. Dolenc, Igor Emri, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Boštjan Kiauta, Matjaž Kmecl, Milček Komelj, Marjan Kordaš, Janko Kos, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Stanko Kristl, Janez Lamovec, Lojze Lebič, Jože Maček, Janez Matičič, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Marko Marijan Mušič, Janez Orešnik, Boris Pahor, Marijan Pavčnik, Matija Peterlin, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Uroš Rojko, Blaž Rozman, Gregor Serša, Zorko Simčič, Uroš Skalerič, Boris Sket, Janez Sketelj, Marko Snoj, Slavko Splichal, Marija Stanonik, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih, Peter Štih, Biba Teržan, Miha Tomaževič, Drago Tršar, Vito Turk, Robert Zorec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek IZREDNI ČLANI (26) Gregor Anderluh, Tadej Battelino, Mirko Bratuša, Milan Dekleva, Franci Gabrov­ šek, Janez Höfler, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Milan Jesih, Hojka Kraigher, Janez Kranjc, Željko Knez, Peter Križan, Igor Maver, Dragan Mihailović, Jožef Muhovič, Mirjana Nastran Ule, Marko Noč, Boris A. Novak, Renata Salecl, Nina Šenk Kosem, Jožica Škofic, Marko Topič, Tomo Virk, Peter Vodopivec, Andreja Žele DOPISNI ČLANI (81) Jelena Vladimirovna Boldireva, Pavel Bosák, Savo Bratos, Ruben G. Carbonell, Antonio Cardesa, Reinhart Ceulemans, Henry R. Cooper Jr., Charles G. Dempsey, Milan R. Dimitrijević, Wolfgang Dreybrodt, Markus Egg, Rudolf Flotzinger, Derek Clifford Ford, Manfred Geiger, Paul Gleirscher, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gombocz, Marc Leland Greenberg, Ivan Gušić, Duncan Haldane, Maja Haderlap, Tošihiro Hamano, Peter Handke, Christian Hannick, Reinhard Härtel, Harald zur Hausen, Philip G. Haydon, Ljudevit Ilijanić, Lud11 letopis-2021_16.indd 11 12. 05. 2022 06:20:08 vik Karničar, Hans-Dieter Klingemann, Silvin Košak, Marija Kozar - Mukič, Ljubov Viktorovna Kurkina, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Ljubomir Madžar, Claudio Magris, Jon Storm-Mathisen, Gian Carlo Menis, Roberto Merletti, Joseph Milič - Emili, Henrietta L. Moore, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Masajoši Nakašima, Erwin Neher, Velimir Neidhardt, Denis Noble, Niall O‘Loughlin, Valentin Oman, Luko Paljetak, Vladimir Parpura, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Bogdan Povh, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Claude Sammut, Cesare Scalon, Iris ter Schiphorst, Yehuda Shoenfeld, Liliana Spinozzi Monai, Erik Valdemar Stålberg, Johannes Jacobus Steenwijk, Jože (Joseph) Straus, Ivan Supičić, Sergio Tavano, Bożena Tokarz, Emil Tokarz, Zlatko Ugljen, Felix Unger, Ivan Verč, Alexei Verkhratsky, Marija Wakounig, Joseph H. H. Weiler, Anton Wernig, Herwig Wolfram, Karl Matej Woschitz 12 letopis-2021_16.indd 12 12. 05. 2022 06:20:08 ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2021 A) PREDSEDSTVO Predsednik: Peter Štih Podpredsednika: Robert Zorec, Milček Komelj Glavni tajnik: Franc Forstnerič Tajnik I. razreda (Razred za zgodovinske in družbene vede): Slavko Splichal Tajnik II. razreda (Razred za filološke in literarne vede): Marko Snoj (do 30. septembra, Marko Jesenšek (od 1. oktobra) Tajnik III. razreda (Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Matej Brešar Tajnik IV. razreda (Razred za naravoslovne vede): Tatjana Avšič - Županc Tajnik V. razreda (Razred za umetnosti): Jožef Muhovič Tajnik VI. razreda (Razred za medicinske vede): Gregor Serša Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: Igor Emri, Uroš Rojko in Marija Stanonik IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA Predsednik: Peter Štih Podpredsednika: Robert Zorec, Milček Komelj Glavni tajnik: Franc Forstnerič Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg. B) POSEBNE ENOTE SAZU 1. BIBLIOTEKA SAZU Vodja: mag. Petra Vide Ogrin 2. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodja: akad. Branko Stanovnik C) SVETI, ODBOR IN KOMISIJE 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: akad. Andrej Kranjc Namestnik predsednika: prof. dr. France Lobnik Člani s SAZU: izr. član prof. dr. Franci Gabrovšek, izr. članica prof. dr. Hojka Kraigher, akad. Boris Sket, akad. Janez Sketelj, akad. Boštjan Žekš Ostali člani: prof. dr. Dušan Plut, prof. dr. h. c. Niko Torelli 13 letopis-2021_16.indd 13 12. 05. 2022 06:20:08 2. SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: prof. dr. Alojz Poredoš Častni predsednik: akad. Alojz Kralj Tajnik: mag. Janez Možina Člani: prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Janez Krč, prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Igor Papič, prof. dr. Stojan Petelin, prof. dr. Mihael Sekavčnik, prof. dr. Marko Topič, prof. mag. Rok Vodnik, dr. Franc Žlahtič 3. SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akad. Marko Marijan Mušič Sodelavci: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Biba Teržan, Boris Paternu(†), Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanovnik, Miha Tomaževič, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebič, Milan Mihelič(†) in Marjan Kordaš 4. SVET ZA RAZVOJ Predsednik: akad. Igor Emri Podpredsednik: akad. Slavko Splichal Člani: akademiki Josip Globevnik, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec in Boštjan Žekš ter izredni člani Igor Maver, Željko Knez, Uroš Rojko, Marko Snoj in Marko Topič Vabljeni zunanji člani: Frane Adam, Igor Akrapovič, Tadej Bajd, Drago Babič, Janez Bešter, Aleš Blinc, Ivan Bratko, Matej Brešar, Maja Bučar, Jadranka Buturović, Matej Černe, Leon Cizelj, Ajda Cuderman, Jože P. Damijan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Marjan Dolinšek, Vilma Ducman, Peter Fajfar, Darja Ferčej Temeljotov, Zlatko Fras, Franc Forstnerič, Pavel Gantar, Peter Glavič, Andreja Gomboc, Igor Grabec, József Györkös, Jožef Horvat, Marko Jaklič, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Mitjan Kalin, Tomaž Katrašnik, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Tomaž Kostanjevec, Janja Koren, Uroš Korošec, Alojz Kralj, Tamara Lah Turnšek, Andrej Lazar, Barbara Malič, Marko Munih, Saša Novak, Igor Papič, Jernej Pikalo, Rajko Pirnat, Stane Pejovnik, Marko Perdih, Marko Pleško, Andrej Pleterski, Bojan Pretnar, Robert Repnik, Renata Salecl, Mateja Sedmak, Boris Sket, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Slavinec, Gojko Stanič, Matija Strilič, Monika Sušanj, Božidar Šarler, Uroš Škerl, Maja Tomanič - Vidovič, Andrej Tumpej, Miha Tomaževič, Vojmir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan, Franc Matjaž Zupančič, Blaž Zmazek, Samo Zver, Peter Wostner 5. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akad. Jože Pirjevec 14 letopis-2021_16.indd 14 12. 05. 2022 06:20:08 Član akademik: Matjaž Kmecl Drugi člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšič - Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nećak, dr. Vera Klopčič 6. PRAVOPISNA KOMISIJA Vodja: izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc (ISJFR, ZRC SAZU in FH UNG) Član akademik: Janez Orešnik Člani ožjega sestava: doc. dr. Tina Lengar Verovnik (FDV UL in ZRC SAZU, koordinatorka komisije), dr. Andrej Ermenc Skubic (samozaposlen v kulturi), doc. dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), prof. dr. Hotimir Tivadar (FF UL), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU), Marta Kocjan Barle (fonetičarka, lektorica, urednica) Člani širšega sestava: izr. prof. dr. Kozma Ahačič (ZRC SAZU), dr. Peter Holozan (Amebis, d. o. o.), izr. član prof. dr. Marko Jesenšek (FF UM, SAZU), dr. Drago Kladnik (GIAM ZRC SAZU, KSZI RS do maja), doc. dr. Nataša Logar (FDV UL), izr. prof. dr. Mateja Petrovčič (FF UL), akad. prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU, FF UL, SAZU), prof. dr. Irena Stramljič Breznik (FF UM), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU), izr. članica prof. dr. Andreja Žele (FF UL, ZRC SAZU, SAZU) 7. KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodja: akad. Milček Komelj Člani: akademiki Rajko Bratož, Marko Snoj, Igor Grabec, Ivan Kreft, Niko Grafenauer in Marjan Kordaš 8. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodja: izr. član prof. dr. Janez Kranjc Podpredsednik: akad. Marijan Pavčnik Člana: akad. Marijan Pavčnik in akad. Jože Mencinger Sodelavka: Eva Polanc, sekretarka predsedstva SAZU Člani širšega sestava: akademiki Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Mitja Zupančič, Andrej Jemec in Janez Lamovec 9. KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Vodja: akad. Valentin Hribar Častna predsednica: akad. Alenka Šelih Podpredsednica: izr. članica prof. dr. Renata Salecl Člani: akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik, Ivan Kreft in Blaž Rozman ter izr. član Milan Dekleva 15 letopis-2021_16.indd 15 12. 05. 2022 06:20:08 10. KOMISIJA ZA SLOVENSKI JEZIK V JAVNOSTI Vodja: izr. članica prof. dr. Andreja Žele, Člani: akad. Ivan Bratko, izr. član Milan Dekleva, doc. dr. Nataša Gliha Komac, akad. Matija Gogala, akad. Andrej Jemec, izr. član prof. dr. Marko Jesenšek, izr. član Milan Jesih, prof. dr. Dean Komel, akad. Milček Komelj, doc. dr. Mateja Legan, izr. član prof. dr. Igor Maver, akad. Jože Mencinger, akad. Marko Snoj, akad. Branko Stanovnik, akad. Boštjan Žekš D) FUNDACIJI 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Predsednik: akad. Kajetan Gantar Podpredsednik: izr. član prof. dr. Marko Jesenšek Tajnik: prof. Jože Faganel 2. FUNDACIJA AKADEMIKA IVANA VIDAVA Predsednik uprave: akad. Branko Stanovnik Člani: akademiki Josip Globevnik, Boštjan Žekš in Matej Brešar ter upravni direktor SAZU Zoran Mezeg E) UPRAVA SAZU Upravni direktor: Zoran Mezeg 16 letopis-2021_16.indd 16 12. 05. 2022 06:20:08 SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO POSEBNE ENOTE Biblioteka Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo RAZREDI I. RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede SVETI, ODBOR IN KOMISIJE Svet za varovanje okolja II. RAZRED ZA Svet za energetiko FILOLOŠKE IN Svet za kulturo in identiteto LITERARNE VEDE prostora Slovenije Svet za razvoj III. RAZRED ZA Odbor za preučevanje MATEMATIČNE, narodnih manjšin FIZIKALNE, KEMIJSKE Pravopisna komisija IN TEHNIŠKE VEDE Komisija za tisk in Oddelek za matematične, publikacije fizikalne in kemijske Komisija za statutarna vede vprašanja Oddelek za tehniške vede Komisija za človekove pravice Komisija za slovenski jezik IV. RAZRED ZA v javnosti NARAVOSLOVNE VEDE FUNDACIJI Fundacija dr. Bruno Breschi V. RAZRED ZA Fundacija akademika Ivana UMETNOSTI Vidava UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Oddelek za tisk in publikacije Finančno-računovodska služba Tehnično-nabavna in investicijska služba VI. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE 17 letopis-2021_16.indd 17 12. 05. 2022 06:20:08 KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949) PREDSEDNIKI Rajko Nahtigal (1939–1942), član Filozofsko-filološko-historičnega razreda Milan Vidmar (1942–1945), član Matematično-prirodoslovnega razreda France Kidrič (1945–1950), član Razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, za filozofijo in filologijo (1945–1948), član Razreda za zgodovinske in družbene vede (1948–1950) Fran Ramovš (1950–1952), član Razreda za filološke in literarne vede Josip Vidmar (1952–1976), član Razreda za filološke in literarne vede Janez Milčinski (1976–1992), član Razreda za medicinske vede France Bernik (1992–2002), član Razreda za filološke in literarne vede Boštjan Žekš (2002–2008), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (2008–2013), član Razreda za medicinske vede Jože Trontelj Marko Marijan Mušič (2014), član Razreda za umetnosti Tadej Bajd (2014–2020), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Peter Štih (2020–), član Razreda za zgodovinske in družbene vede PODPREDSEDNIKI Božidar Lavrič (1950–1961), član Razreda za prirodoslovne in medicinske vede Anton Kuhelj (1961–1980), član Razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1975–1976), član Razreda za zgodovinske in družbene Boris Ziherl vede Bratko Kreft (1976–1992), član Razreda za umetnosti Robert Blinc (1980–1999), član Razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1980–1994), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994–2011) (1992–1999), član Rrazreda za umetnosti Ciril Zlobec Kajetan Gantar (1999–2005), član Razreda za filološke in literarne vede Alojz Kralj (1999–2002), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Jože Trontelj (2002–2008), član Razreda za medicinske vede 18 letopis-2021_16.indd 18 12. 05. 2022 06:20:08 Alenka Šelih (2005–2008), članica Razreda za zgodovinske in družbene vede (2008–2011), član Razreda za naravoslovne vede Matija Gogala Marko Marijan Mušič (2008–2014), član Razreda za umetnosti Tadej Bajd (2011–2014), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (2014–2017), član Razreda za naravoslovne vede Andrej Kranjc Jože Krašovec (2014–2017), član Razreda za filološke in literarne vede Robert Zorec (2017–), član Razreda za naravoslovne vede Peter Štih (2017–2020), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Milček Komelj (2020–), član Razreda za umetnosti GLAVNI TAJNIKI Gregor Krek Fran Ramovš (1939–1942), član pravnega razreda (1942–1950), član Filozofsko-filološko-historičnega razreda (1942–1945), član Razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, za filozofijo in filologijo (1945–1948), član Razreda za filološke in literarne vede (1948–1950) Milko Kos (1950–1972), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Gorazd Kušej (1972–1980), član Razreda za zgodovinske in družbene vede Jože Goričar (1980–1985), član Razreda za zgodovinske in družbene vede (1985–1992), član Razreda za medicinske vede Janez Batis Matija Drovenik (1992–1999), član Razreda za naravoslovne vede Lidija Andolšek - Jeras (1999–2002), članica Razreda za medicinske vede Matija Gogala (2002–2008), član Razreda za naravoslovne vede Andrej Kranjc (2008–2014), član Razreda za naravoslovne vede Uroš Skalerič (2014–2020), član Razreda za medicinske vede Franc Forstnerič (2020–), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ČLANI PREDSEDSTVA SAZU PO 22. ČLENU ZAKONA O SAZU Janez Batis (1996–2002), član Razreda za medicinske vede Primož Ramovš (1996–1999), član Razreda za umetnosti Lojze Vodovnik (1996–2000), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Ciril Zlobec (1999–2002), član Razreda za umetnosti Ernest Mayer (2000–2003), član Razreda za naravoslovne vede 19 letopis-2021_16.indd 19 12. 05. 2022 06:20:08 Lidija Andolšek - Jeras (2002–2003), članica Razreda za medicinske vede Jože Maček (2003–2008), član Razreda za naravoslovne vede Tone Pavček (2003–2008), član Razreda za umetnosti Saša Svetina (2004–2008), član Razreda za medicinske vede Kajetan Gantar (2008–2011), član Razreda za filološke in literarne vede Andrej Jemec (2008–2014), član Razreda za umetnosti Alenka Šelih (2008–2014), članica Razreda za zgodovinske in družbene vede Matija Gogala (2011–2017), član Razreda za naravoslovne vede Peter Fajfar (2014–2020), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Lojze Lebič (2014–2020), član Razreda za umetnosti Jože Mencinger (2017–2020), član Razreda za zgodovinske in družbene vede (2020–), član Razreda za matematične, fizikalne, kemijIgor Emri ske in tehniške vede Uroš Rojko (2020–), član Razreda za umetnosti Marija Stanonik (2020–), članica Razreda za filološke in literarne vede 20 letopis-2021_16.indd 20 12. 05. 2022 06:20:08 II POROČILO O DELU SAZU REPORT ON THE WORK OF SASA letopis-2021_16.indd 21 12. 05. 2022 06:20:08 letopis-2021_16.indd 22 12. 05. 2022 06:20:08 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2021 Poročilo s skupščine SAZU 24. februarja 2022 Uvodoma je mogoče reči, da je bilo leto 2021 na SAZU zelo aktivno kljub epidemiji koronavirusa. Zaradi nje smo morali prilagoditi naše delovanje, ga deloma prenesti v digitalno okolje, omejiti število prisotnih na javnih dogodkih ali ga izpeljati na kakšen drugačen način, pri čemer je najpomembnejše, da ga nismo za razliko od leta 2020 niti v enem trenutku zaustavili. Kljub temu seveda ni bilo mogoče izpeljati vseh načrtovanih aktivnosti. Tako smo morali na primer spet prestaviti četrto srečanje akademikov z mladimi, ki ga je na temo Slovenija in Evropska unija pripravil I. razred, saj smo skupaj s soorganizatorko teh srečanj, Slovensko znanstveno fundacijo, želeli, da bi potekalo v živo, da bi torej mladi osebno prišli v stavbo SAZU in se srečali z akademiki. Še bolj pa je trpelo mednarodno sodelovanje. Medakademijske izmenjave znanstvenikov so bile močno okrnjene. Odpovedani sta bili slavnostni skupščini Bavarske in Avstrijske akademije znanosti, ki se ju redno udeležujemo. Prav tako sta odpadli svečani akademiji ob petdesetletnici Črnogorske akademije znanosti in umetnosti ter petinsedemdesetletnici Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Pri teh srečanjih gre sicer v prvi vrsti za družabne dogodke, ki pa so odlična priložnost za utrjevanje medsebojnih stikov, osebna poznanstva in neformalne diskusije. Prav v želji, da se tem oblikam srečevanja ne bi odpovedali, je bilo na boljši čas prestavljeno tudi letno srečanje višegrajskih akademij (V4) Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, na katero smo skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti redno vabljeni in ki bi moralo novembra 2021 potekati v Budimpešti. Še posebej obžalujemo, da je bilo zaradi neugodne epidemiološke situacije v Evropi junija odpovedano zasedanje Sveta EASAC, ki bi moralo biti pri nas na SAZU in je nato potekalo v digitalni obliki. Sploh so vsi sestanki mednarodnih akademijskih združenj, katerih člani smo, potekali po spletu. To velja tudi za leto 2020 načrtovano in nato v digitalni obliki v začetku julija 2021 vendarle izpeljano 6. znanstveno konferenco v okviru Procesa Zahodni Balkan, ki jo je skupaj z nemško Leopoldino soorganizirala Poljska akademija znanosti. Eden od panelov je bil namenjen digitalizaciji arhivskega gradiva nekdanje skupne države, ki ga hrani Arhiv Jugoslavije v Beogradu. Zanj smo skupaj z Arhivom Republike Slovenije pripravili osnutek sklepov, ki pa niso bili sprejeti v končni dokument, ker je del tega procesa želelo biti tudi Kosovo, ki pa formalno ni država naslednica nekdanje SFRJ. Nam je pa uspelo na mednarodni 23 letopis-2021_16.indd 23 12. 05. 2022 06:20:08 bilateralni ravni izpeljati na SAZU 1. oktobra 2021 delovni sestanek slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev, ki pripravljajo pod vodstvom obeh akademij skupno slovensko-avstrijsko zgodovino. Pri tem je vredno omeniti, da sta bila v avstrijski delegaciji tudi dva od štirih članov predsedstva Avstrijske akademije znanosti, podpredsednik akad. Arnold Suppan in predsednik njenega Filozofsko-zgodovinskega razreda akad. Oliver Jens Schmitt. Tudi na takšen način so prišli do izraza odlični odnosi, ki jih imamo z Avstrijsko akademijo znanosti. Med visokimi gosti, ki smo jih v letu 2021 lahko pozdravili na SAZU, naj omenim še ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec, ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch, ministra za kulturo Vaska Simonitija, veleposlanico Republike Avstrije Elisabeth Ellison-Kramer, veleposlanico Zvezne republike Nemčije Natali Kauther, veleposlanico Republike Severna Makedonija Sozano Zelenkovsko, raziskovalca in okoljevarstvenika sira Roberta Swana ter rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča, ki nas je s prorektorji obiskal kot zadnji v letu 2021. SAZU se je zaradi epidemije koronavirusa v javnosti v letu 2021 oglasila s kar tremi izjavami, v katerih je državljane in državljanke Republike Slovenije pozivala k cepljenju, saj je to najboljša zaščita, ki jo imamo pri njenem premagovanju. Prva izjava je bila objavljena ob začetku cepljenja 11. januarja, druga 6. julija, tretja pa 12. novembra 2021. Zadnji dve izjavi sta bili pospremljeni z dobro obiskanima in v medijih odmevnima novinarskima konferencama, na katerih so sodelovali članica in člani III., IV. in VI. razreda SAZU, ki se znanstveno in strokovno ukvarjajo s pandemijo koronavirusa in so kot vrhunski strokovnjaki za ta vprašanja dobro poznani tudi slovenski javnosti; po svojih nastopih v medijih predvsem akad. Tatjana Avšič - Županc in še posebej izr. član Roman Jerala. Poleg tega je akademijski Svet za razvoj pripravil dva posveta, ki sta se navezovala na epidemijo. Prvi je bil namenjen hibridnemu izobraževanju v času pandemije in po njej, naslov drugega pa se je glasil Kaj nas je naučila epidemija koronavirusa. Med aktivnostmi SAZU je v povezavi z epidemijo koronavirusa treba omeniti tudi zbornik prispevkov Koga reševati v času pandemije. Izšel je proti koncu leta 2021, v njem pa so zbrani prispevki s posveta o medicinskih, etičnih in pravnih izzivih in težavah triaže v času pandemije, ki sta ga leto prej pripravila naš Svet za razvoj in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zbornik smo posredovali vsem pristojnim institucijam in političnim odločevalcem. Zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Franjo Štiblar pa je imel novembra 2021 na SAZU predavanje o družbeno-ekonomskih vidikih pandemije. A ne samo v zvezi z epidemijo, tudi v drugih zadevah se je SAZU v letu 2021 večkrat obrnila na slovensko javnost. Tako smo 1. julija 2021 objavili izjavi o noveli Zakona o vodah (ki je nato padla na referendumu) ter o predlagani akumulaciji na Suhorci, ki ju je pripravil Svet za varovanje okolja. Z odprtim 24 letopis-2021_16.indd 24 12. 05. 2022 06:20:08 pismom predsednika SAZU Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah smo 7. septembra 2021 izrazili pomisleke o predlogu ureditve tega vprašanja v predlogu Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2021‒2030 in hkrati naše pričakovanje, da bo sprejeta takšna rešitev, ki bo razumno upoštevala tako potrebo po čim boljši vključenosti slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje kakor tudi potrebo po polnofunkcijskem razvijanju slovenskega jezika (v visokem šolstvu). Predsednik SAZU je poleg tega v dveh intervjujih (Dnevnik, priloga Objektiv, 23. januarja 2021, in Primorske novice, priloga 7. val, 29. aprila 2021) predstavil javnosti delovanje SAZU, njene naloge in položaj v slovenski družbi, s poudarkom, da se SAZU z ugledom, ki ga uživa, razume kot simbolna povezovalka celotnega slovenskega občestva, ki si z delovanjem na področju znanosti in umetnosti prizadeva za dobrobit Slovencev doma in v tujini, vseh slovenskih državljanov in tudi za splošno dobro. Ni pa med njenimi z Zakonom o SAZU opredeljenimi nalogami, da se oglaša v zvezi s političnimi vprašanji ali dnevnopolitičnim dogajanjem, čeprav nekateri tako v Akademiji kakor izven nje menijo drugače. Predsednik je javnost večkrat nagovoril tudi ob simpozijih, tiskovnih konferencah, kulturnih prireditvah in drugih javnih dogodkih. Takšnih nagovorov je bilo v letu 2021 kar sedemnajst. Med njimi naj omenim le nekatere: nagovor od odprtju mednarodne konference Za človeka gre v organizaciji Alma mater Europaea v Mariboru, nagovor ob odprtju razstave članov SAZU – Prešernovih nagrajencev v Kranju, nagovor ob obisku raziskovalca in okoljevarstvenika Roberta Swana na SAZU, nagovor ob predstavitvi monografije Opera selecta akad. Sergija Vilfana na Pravni fakulteti, nagovor na prireditvi Evropa, tvoji jeziki v organizaciji Goethe-Instituta na SAZU, nagovor na Evropskem festivalu znanosti v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije pa tudi slavnostni govor na akademiji ob dvestoletnici Narodnega muzeja Slovenije v Cankarjevem domu. V imenu SAZU je javnost večkrat nagovoril tudi podpredsednik akad. Milček Komelj, npr. ob predstavitvi monografije Ljubiteljev zaklad, posvečeni umetniški zbirki akad. Vinka Kambiča v Metliki, bil pa je tudi slavnostni govornik ob odkritju spominskega obeležja akad. Vojeslavu Moletu. Sicer pa je med aktivnostmi, s katerimi smo nagovarjali slovensko javnost v letu 2021, po svojem pomenu izstopala izjava SAZU z naslovom Slovenska sprava, ki smo jo pripravili ob 30-letnici samostojne slovenske države. Dokument, v katerem smo z etičnega vidika ovrednotili dogajanje med drugo svetovno vojno v Sloveniji in neposredno po njej, smo sprejeli na dopisni skupščini SAZU, ki je potekala med 22. in 25. februarjem 2021. Udeležilo se je je 81,5 % članic in članov SAZU, od katerih jih je za izjavo glasovalo 76 % ali več kot tri četrtine. Slovenska sprava je prva izjava v zgodovini naše Akademije, ki jo je sprejel njen najvišji organ. Rezultat glasovanja, ki ji daje legitimnost brez slehernega dvoma, je razlog za zadovoljstvo tudi zato, ker izpričuje, da obstaja 25 letopis-2021_16.indd 25 12. 05. 2022 06:20:08 med članicami in člani SAZU tako velika mera soglasja v oceni enega najbolj kritičnih obdobij slovenske zgodovine, o katerem imamo na splošno in seveda tudi znotraj SAZU sicer precej različne, celo diametralne poglede. Izjava je v javnosti močno in dolgo časa odmevala, bila v njej na splošno dobro sprejeta, čeprav seveda ne brez pomislekov in tudi ne brez popolnega zavračanja. Pri tem sta prednjačili Zveza združenj borcev za vrednote NOB in Nova slovenska zaveza, kar je že samo po sebi dovolj zgovorno. Kljub temu ostaja izjava Slovenska sprava dokument trajne vrednosti in podlaga za vse nadaljnje razprave o ocenjevanju medvojnega in povojnega dogajanja ter s tem tudi o spravi. Naše s spravo povezane aktivnosti smo sklenili 24. junija 2021 (na predvečer dneva državnosti) s predstavitvijo zbornika prispevkov s posveta, ki smo ga točno leto poprej pripravili ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Za Akademijo zelo pomemben dogodek so bile tudi volitve novih rednih, izrednih in dopisnih članov SAZU. Volilno skupščino smo 3. junija 2021 zaradi epidemioloških omejitev izpeljali v Atriju ZRC SAZU, slavnostno skupščino s podelitvijo članskih diplom pa 17. junija v dvorani Slovenske filharmonije. Med redne člane so napredovali akad. Marija Stanonik in akad. Marko Snoj v II. razredu, akad. Matej Brešar v III. razredu, akad. Uroš Rojko v V. razredu in akad. Gregor Serša v VI. razredu. Za izredne člane oziroma članice so bili izvoljeni Mirjana Nastran Ule v I. razredu, Jožica Škofic in Tomo Virk v II. razredu, Dragan Mihailović in Marko Topič v III. razredu ter Tadej Battelino v VI. razredu. Naši novi dopisni člani pa so postali Markus Egg, Henrietta L. Moore ter Joseph H. Weiler v I. razredu, Johannes Jacobus Steenwijk v II. razredu, Roberto Merletti in Masajoši Nakašima v III. razredu, Wolfgang Dreybrodt in Jon-Storm Mathisen v IV. razredu ter Claudio Magris ter Iris ter Schiphorst v V. razredu. Vsega skupaj je bilo izvoljenih 21 članov in članic v različnih kategorijah članstva. Med njimi sta se izr. član Tadej Battelino in dopisni član Markus Egg s svojima nastopnima predavanjima že predstavila širši javnosti, prav tako Liliana Spinozzi Monai in Mirko Bratuša, ki sta bila izvoljena za dopisno članico in izrednega člana v letu 2019. Nastopna predavanja z različnih področij znanosti in umetnosti so bila kot vedno zelo zanimiva, tudi aktualna. Vpeljana so bila v času predsedovanja akad. Tadeja Bajda in postala ena od stalnic naših aktivnosti, z njimi pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Stalnica v našem delovanju je tudi podpora društvu VTIS, ki združuje v tujini izobražene Slovence in Slovenke. V glavnem mladi izobraženci, ki delujejo v mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju, so s svojim znanjem in povezavami zelo pomembni za nadaljnji razvoj Slovenije. Predsednik SAZU in vodja mednarodnega oddelka akad. Stanovnik se redno udeležujeta njihovih srečanj, ki jih vsako leto 26. decembra pripravi predsednik republike. 26 letopis-2021_16.indd 26 12. 05. 2022 06:20:08 Sicer pa smo poleg naših novih članov, ki so se predstavili s svojimi nastopnimi predavanji, ter že omenjenega prof. Štiblarja kot predavatelja na SAZU v letu 2021 lahko pozdravili tudi dr. Huberta Koslerja, direktorja tovarne robotov Yaskawa v Kočevju, in Roberta Swana, svetovno znanega okoljevarstvenika, ki je kot prvi človek prišel peš na južni in severni tečaj našega planeta. Njegov obisk je bil namenjen promociji varovanja Antarktike z željo, da se v tamkajšnje raziskave vključijo tudi slovenski znanstveniki, saj je Slovenija od leta 2019 podpisnica Pogodbe o Antarktiki. SAZU nudi pod vodstvom glavnega tajnika akad. Franca Forstneriča tem prizadevanjem vso podporo. Poleg predavanj je ena od glavnih dejavnosti, s katerimi SAZU nastopa v javnosti, (so)organizacija posvetov, konferenc in simpozijev. Takšnih dogodkov je bilo v letu 2021 kar dvajset, potekali pa so v fizični, hibridni in digitalni obliki. Največ jih je pripravil Svet za razvoj pri SAZU, ki je pod vodstvom akad. Igorja Emrija in akad. Slavka Splichala tudi v tem času nadaljeval s svojim intenzivnim in široko zastavljenim delom, v katerem so sodelovali številni zunanji strokovnjaki. Svet za razvoj je tako poleg uvodoma že omenjenih dveh posvetov, povezanih z epidemijo koronavirusa, pripravil še posvete o integraciji slovenskega inovacijskega okolja, kibernetski varnosti in varovanju zasebnosti, digitalizaciji dela, ekonomije in družbe v nematerialnem kapitalizmu, štiri posvete o dediščinski znanosti pa tudi posveta o digitalnem razvoju Slovenije in volilnih sistemih. I. razred SAZU je nadaljeval s tradicijo organiziranja simpozijev s pravno tematiko in v letu 2021 skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani ter Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti pripravil mednarodno konferenco, posvečeno spolni kriminaliteti. V organizaciji I. razreda je potekal tudi simpozij ob stoletnici rojstva zgodovinarja in akad. Vasilija Melika, medtem ko je II. razred pripravil simpozija o Antonu Žaklju, (pre)malo poznanem pesniku in zbiratelju narodnega blaga s psevdonimom Rodoljub Ledinski, in o novih pogledih na Adama Bohoriča ob petstoletnici rojstva tega pomembnega protestanta in jezikoslovca. IV. razred je skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije ter Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani v seriji posvetov Gozd in les pozornost namenil podnebnim spremembam; omenjeni trije organizatorji pa so v sodelovanju še z nekaterimi drugimi inštitucijami pripravili mednarodno srečanje deležnikov mednarodnega projekta Life Systemic, usmerjenega v trajnostni razvoj gozdov. V okvir simpozijev, ki so jih organizirali naši razredi, sodi tudi simpozij o razvoju in izzivih genske terapije v Sloveniji, ki ga je ob koncu projekta SmartGene pripravil VI. razred. Kot soorganizator je SAZU skupaj s Slovensko matico, Srbsko akademijo znanosti in umetnosti ter Vukovo zadužbino sodelovala tudi pri pripravi že tradicionalnega posveta, namenjenega negovanju slovensko-srbskih kulturnih in znanstvenih stikov. Tokratni je bil posvečen velikanoma slovenske in srbske arheologije: akad. Stanetu Gabrovcu in akad. Dragoslavu Srejoviću. Za konec tega dela poročila velja še omeniti, 27 letopis-2021_16.indd 27 12. 05. 2022 06:20:08 da je SAZU v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije gostila konferenco Večjezičnost v Sloveniji – Stičišče kultur v večjezični Evropi, ki jo je v okviru dogodkov Evropa, tvoji jeziki, pripravil Goethejev inštitut. Akademijski umetniki V. razreda pa so se javnosti predstavili na treh prireditvah v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Posebej so nastopili člani SAZU književniki, likovni ustvarjalci in skladatelji. Umetniki so posneli tudi večino simpozijskih prispevkov ob 100-letnici akad. Zorka Simčiča, ki bodo predvajani v letu 2022 in objavljeni v posebnem zborniku. Bogata je bila tudi naša izdajateljska in sozaložniška dejavnost. Izmed monografij, zbornikov, periodičnih in drugih publikacij, ki smo jih izdali, sozaložili ali finančno podprli, naj poleg zbornika Slovenska sprava, ki sem ga že omenil, navedem še nekaj del. Zlasti so bili v tem oziru aktivni v II. razredu, kjer so pripravili zbornik o Janezu Bleiweisu in modernizaciji slovenske družbe, pa zbornika prispevkov s prvega slovenskega pravorečnega posveta ter o jezikovni samozavesti, ki je namenjen položaju in razvoju slovenščine kot materinščine, in tudi objavo pisem Giuseppeja Loschija Janu Baudouinu de Courtenayju o italijanskem prevodu Rezijanskega katekizma, za katero je poskrbela dopisna članica Liliana Spinozzi Monai in ne nazadnje tudi publikacijo V spomin akademiku Francetu Berniku, slovenskemu literarnemu zgodovinarju in humanistu. Lepo monografijo o akademikih – Prešernovih nagrajencih z naslovom Glas umetnikov je pripravil V. razred in je pospremila istoimensko razstavo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju; knjigi je dodana zgoščenka s kompozicijami akademikov skladateljev, ki je nastala v sodelovanju z RTV Slovenija. Med akademijske publikacije sodi tudi prvi zvezek kataloga srednjeveških rokopisov in fragmentov Narodne in univerzitetne knjižnice (ki je bila tudi sozaložnica) Nataše Golob, ki je izšla v podseriji Manuscripta et fragmenta znotraj serije Biblioteka. Založili smo tudi periodiki Folia biologica et geologica in Fagopyrum, za kateri skrbijo v V. razredu, ter v sozaložništvu z ZRC SAZU podprli zbornik Acta carsologica. Med publikacijami, ki smo jih izdali v sozaložništvu z Založbo ZRC SAZU, velja poleg tega omeniti prvo knjigo monumentalnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. V isti seriji Slovarji je izšel tudi Terminološki slovar betonskih konstrukcij. Pomembna je tudi znanstvenokritična izdaja Gorskih bukev Andreja Reclja iz leta 1582 s spremnimi študijami. Izšla je v seriji Dela starejšega slovenskega slovstva, ki jo urejajo na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede. Sozaložili smo tudi tri knjižice v seriji Umetnine v žepu, ki jih izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Že tradicionalno dobro sodelujemo tudi s Slovensko matico, pri kateri so s podporo SAZU v letu 2021 izšla naslednja dela: tretji del spominov akad. Kajetana Gantarja z naslovom Penelopin prt, knjiga Enigma Lojze Gostiša akad. Milčka Komelja, ki je uredil tudi zbornik o umetnostnem zgodovinarju in pisatelju akad. Emilijanu Cevcu, 28 letopis-2021_16.indd 28 12. 05. 2022 06:20:09 in Primerjalna zgodovina svetovne literature (z letnico 2020) akad. Janka Kosa, ki je bila ocenjena kot eden od vrhuncev slovenske komparativistike. Pri založbi Beletrina pa smo podprli izid več knjig, katerih avtorji so naši člani: spomine akad. Nika Grafenauerja z naslovom Plasti odzidanih daljav, Moje leto v nikogaršnjem zalivu Nobelovega nagrajenca in našega dopisnega člana Petra Handkeja, knjigo pesmi Namreč izrednega člana Milana Jesiha, Trojno poslanstvo profesorja Urbana s spomini akad. Antona Vratuše na misijo v Italiji leta 1943/44 ter Pet fragmentov akad. Lojzeta Kovačiča. Na tem mestu, namenjenem knjigam, velja še poročati, da smo finančno podprli tudi izid dveh glasbenih del akad. Lojzeta Lebiča in akad. Janeza Matičiča, monografijo Spomenke Hribar in akad. Tineta Hribarja Slovenski razkoli in slovenska sprava kakor tudi izbrana dela (Opera selecta) akad. Sergija Vilfana. Posebej je treba omeniti tudi nadaljevanje gradbenih del v Finžgarjevi vili, ki bo s spremembo namembnosti dobila novo vsebino – postala bo hiša, v kateri bodo apartmaji za naše in druge goste, ter prostor prireditev v klubu Pod svobodnim soncem in na pripadajočem vrtu. Po gradbenih delih, izpeljanih v letu 2021 in omejenih z obsegom financiranja, se že kaže njena nova podoba. Z upravičenim optimizmom upamo, da bomo v naslednjem letu lahko končali vsa gradbena in inštalacijska dela. Žal pa (spet) ni napredovalo urejanje lastništva domačije Škerk v Trnovci v slovenskem zaledju Trsta, ki si ga delimo z deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Vedno smo veseli nagrad, priznanj in odlikovanj naših članic in članov. Akad. Marko Mušič je v letu 2021 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ob koncu leta pa je bilo sporočeno, da je enako nagrado za leto 2022 prejel tudi akad. Kajetan Gantar, ki je že leta 2010 prejel tudi Zoisovo nagrado in je tako edini, ki je prejel obe najvišji državni priznanji na področju umetnosti in znanosti. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je odlikoval akad. Zorka Simčiča ob njegovi stoletnici, ki smo jo obeležili tudi na Akademiji, s srebrnim redom za zasluge za njegov »dragoceni literarni opus, ki ga je po večini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini«, Mestna občina Maribor pa mu je podelila pečat mesta. Akad. Drago Jančar je prejel ugledno mednarodno literarno nagrado Milovan Vidaković v Novem Sadu in postal častni doktor Univerze v Mariboru, akad. Robert Zorec pa je bil izvoljen za dopisnega člana Norveške akademije znanosti in književnost. Akad. Branko Stanovnik je bil izvoljen za častnega člana Slovenskega kemijskega društva; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani mu je za zasluge, ki jih ima za fakulteto, podelila Priznanje Maksa Samca, za dolgoletno mentorstvo pri Krkinih nagradah pa je prejel Krkino priznanje. Akad. Andrej Kranjc je bil imenovan za častnega člana (Honoray Member) Nacionalnega speleološkega društva ZDA. Akad. Stanka Kristla je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije nagradila s platinastim svinčnikom, medtem ko je izredni član v razredu za umetnosti Milan Jesih pre29 letopis-2021_16.indd 29 12. 05. 2022 06:20:09 jel zlatnik poezije »za življenjski opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture«. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je z Jermanovo nagrado nagradilo izr. člana Toma Virka, ki je prejel tudi zlato plaketo Univerze v Ljubljani, izr. član Roman Jerala pa je prejel veliko Preglovo nagrado Kemijskega inštituta. Forum Zhongguancum (ZGC), ki ga je ustanovilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo LR Kitajske, mesto Peking, Društvo za znanost in tehnologijo LR Kitajske je izmed 2800 inovacij uvrstilo zvočno izolacijo nove generacije, ki jo je razvil akad. Igor Emri, med sto najboljših inovacij oziroma med deset najboljših inovacij novih materialov v letu 2021. Akad. Andrej Jemec je prejel posebno priznanje na 10. mednarodnem trienalu grafike v Bitoli, izr. članici Jožici Škofic je Slovenska znanstvena fundacija podelila priznanje Prometej znanosti, knjigo izr. članice Renate Salecl Strast do nevednosti: česa ne želimo vedeti in zakaj (A Passion for Ignorance: What we Choose not to Know and Why (Princeton UP, 2020)) je ARRS izbral za dosežek Odlični v znanosti. Omenimo še, da je bila letos drugič podeljena Cankarjeva nagrada, katere soustanoviteljica je SAZU. Za roman Škrbine jo je prejel Gašper Kralj. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Ob tem naj dodam, da je bil v Loki pri Zidanem mostu, kjer je akademik preživel zadnja leta, odkrit doprsni kip Alojza Rebule, medtem ko je dobil akad. Vojeslav Mole, ki je povezoval slovensko in poljsko kulturo, na stavbi, v kateri je živel v Ljubljani in je danes v njej Veleposlaništvo Republike Poljske, spominsko obeležje. Žal tudi letošnjega poročila ni mogoče skleniti brez spomina na tiste naše članice in člane, ki so nas zapustili. V letu 2021 smo se poslovili od akad. Dragice Turnšek, akad. Milana Miheliča, akad. Mihe Tišlerja, akad. Jožeta Mlinariča in akad. Borisa Paternuja in od naših dopisnih članov Gerharda Giesemanna, Hansa Rotheja, Juraja Martinovića, Johna Villadsena, Dejana Popovića in Jeana Nicoda. Peter Štih 30 letopis-2021_16.indd 30 12. 05. 2022 06:20:09 DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 22.–25. februarja in 3. junija. Skupščina SAZU 22.–25. februarja Dnevni red 1. Potrditev zapisnikov zasedanj skupščine dne 27. februarja 2020 in dne 29. maja 2020. 2. Poročilo predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2020. 3. Obravnava in sprejem poročila o finančnem poslovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2020. 4. Obravnava in sprejem finančnega načrta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2021. 5. Izjava o slovenski spravi. 6. Predlog spremembe Statuta ZRC SAZU. SKLEPI 1. sklep: Zapisnik skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 27. februarja 2020 je potrjen. 2. sklep: Zapisnik skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 29. maja 2020 je potrjen. 3. sklep: Skupščina se je seznanila s poročilom predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2020. 4. sklep: Skupščina je sprejela finančno poročilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2020. 5. sklep: Skupščina je sprejela finančni načrt Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2021. 6. sklep: Skupščina je podprla izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti Slovenska sprava, pripravljeno ob tridesetletnici samostojne slovenske države. 7. sklep: Skupščina je podala soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki jih je upravni odbor ZRC SAZU sprejel na 10. seji 25. januarja 2021. 31 letopis-2021_16.indd 31 12. 05. 2022 06:20:09 Skupščina SAZU 3. junija Dnevni red: 1. potrditev zapisnika dopisne skupščine, ki je potekala med 22. in 25. februarjem 2021, 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 3. poročilo verifikacijske komisije, 4. predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU, 5. volitve, 6. odmor, 7. razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine. SKLEPI 1. sklep: Zapisnik finančne skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je potekala dopisno med 22. in 25. februarjem 2021, je bil soglasno potrjen. 2. sklep: Skupščina je soglasno izvolila izredna člana Milana Deklevo in prof. dr. Marka Jesenška za člana verifikacijske komisije za izvedbo volitev novih članov SAZU dne 3. junija 2021. 3. sklep: Skupščina je soglasno izvolila izr. člana prof. dr. Romana Jeralo za predsednika, izrednega člana prof. dr. Francija Gabrovška in izredno članico prof. dr. Andrejo Žele pa za člana in članico volilne komisije za izvedbo volitev novih članov SAZU dne 3. junija 2021. Na skupščini so bili izvoljeni novi redni, izredni in dopisni člani: v Razredu za zgodovinske in družbene vede: za izredno članico zasl. prof. dr. Mirjana Nastran Ule ter dopisne člane prof. dr. Henrietta L. Moore in prof. dr. Joseph H. Weiler in prof. dr. Makus Egg; v Razredu za filološke in literarne vede: za redna člana prof. ddr. Marija Stanonik in prof. dr. Marko Snoj, za izredna člana prof. dr. Jožica Škofic in prof. dr. Tomo Virk ter za dopisnega člana prof. dr. Johannes Jacobus Steenwijk; v Razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede: za rednega člana prof. dr. Matej Brešar, za izredna člana prof. dr. Dragan Mihailović in prof. dr. Marko Topič ter za dopisna člana prof. dr. Roberto Merletti in prof. dr. Masajoši Nakašima; v Razredu za naravoslovne vede: za dopisna člana prof. dr. Wolfgang Dreybrodt in prof. dr. Jon Storm-Mathisen; v Razredu za umetnosti: za rednega člana izr. člana prof. Uroš Rojko, za dopisna člana pa prof. dr. Iris ter Schiphorst in prof. dr. Claudio Magris; v Razredu za medicinske vede: za rednega člana prof. dr. Gregor Serša in za izrednega člana prof. dr. Tadej Battelino. 32 letopis-2021_16.indd 32 12. 05. 2022 06:20:09 RAZREDI SAZU I. RAZRED: RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Ob koncu leta je imel razred enajst rednih (devet članov in dve članici), pet izrednih (tri člane in dve članici) in 19 dopisnih članov oz. članic. Razred ima oddelek za zgodovinske vede in oddelek za družbene vede. V oddelku za zgodovinske vede je pet rednih članov in dva izredna, v oddelku za družbene vede pa sedem rednih članov in dva izredna. Tajnik razreda je akad. Slavko Splichal, načelnik oddelka za zgodovinske vede je izr. član Peter Vodopivec, načelnica oddelka za družbene vede pa je izr. članica Renata Salecl. Delo razreda je bilo tudi v letu 2021 zaradi pandemije močno okrnjeno. Med drugim je že drugič zapored odpadlo tradicionalno srečanje akademikov z mladimi v marcu, posvečeno prihodnosti Evropske unije, ki naj bi potekalo v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in smo ga v februarju že v celoti pripravili (vključno s prispevki članov razreda za posebno publikacijo). Raziskovalno in družbeno delovanje članic in članov razreda je sicer tudi v letu 2021 potekalo v okviru dejavnosti razreda in akademije ter na njihovih matičnih fakultetah in v raziskovalnih organizacijah, pa tudi v drugih institucijah. Štirje člani razreda so člani Academia Europaea/The Academy of Europe, trije pa člani European Academy of Sciences and Arts. V letu 2021 je bila za novo izredno članico v 1. razredu izvoljena prof. Mirjana Nastran Ule, za nove dopisne člane pa prof. Henrietta L. Moore, prof. Markus Egg in prof. Joseph H. H. Weiler. Novembra je umrl član Oddelka za zgodovinske vede, akademik Jože Mlinarič. Na dopisni seji decembra 2021 je bil na dopisni seji sprejet program dela razreda za leto 2021. Članice in člani razreda se zaradi težavnih zdravstvenih razmer v letu 2021 niso v živo srečevali na sicer običajnih vsakoletnih sejah. Akad. Slavko Splichal je v okviru Sveta za razvoj pri SAZU soorganiziral štiri posvete s skupnim naslovom Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo (soorganizatorji F. M. Zupančič, D. Babič in J. Bešter), na katerih so bile obravnavane zgodovinske spremembe uvajanja dela na daljavo in digitalnega dostopa do storitev na vseh področjih s posebnim ozirom na razmere v Sloveniji v času pandemije covida-19. Prvi posvet Hibridno izobraževanje v času pandemije in po njej 12. 1. 2021 je bil namenjen izobraževanju in šolanju na daljavo, drugi posvet 26. 1. 2021 problematiki kibernetske varnosti in zasebnosti, tretji posvet 23. 2. 2021 delu, ekonomiji in družbi v tako imenovanem nematerialnem kapitalizmu, četrti posvet 15. 6. 2021 pa je obrav33 letopis-2021_16.indd 33 12. 05. 2022 06:20:09 naval digitalni razvoj Slovenije: perspektive, probleme in rešitve. Podrobnosti o posvetih so objavljene na spletni strani SAZU. Akad. Alenka Šelih je organizirala posvet Odzivanje na spolno kriminaliteto: modeli, odzivanje in družbeni kontekst, ki je potekal na SAZU 19. maja 2021. Udeleženke/ci so predstavili novosti na področju materialnega kazenskega prava v ZRN in Hrvaški ter zgodovinski razvoj tega prava v Sloveniji, v tem okviru tudi diskurzivne analize definicije posilstva. Nadaljnji prispevki so bili namenjeni razčlembi te problematike v materialnem in procesnem kazenskem pravu de lege lata in de lege ferenda, kaznovalni politiki in osvetlitvi pojma »slabotne osebe« v okviru spolnih kaznivih dejanj. Te vidike problematike so nato s praktične strani obogatili prispevki, ki so obravnavali probleme v državnotožilski in odvetniški praksi, ter pogled nevladne organizacije, ki se posveča pomoči žrtvam spolnih kaznivih dejanj. Publikacija bo s prispevki s posveta izšla v začetku leta 2022. 16. septembra je potekalo strokovno srečanje Gabrovčev dan, ki ga tradicionalno organizirajo Oddelek za zgodovinske vede I. razreda SAZU (članica pripravljalnega odbora je akad. B. Teržan), Narodni muzej Slovenije, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Slovensko arheološko društvo. Tudi to srečanje je bilo posvečeno predstavitvi najnovejših raziskav halštatske kulturne skupine na območju Slovenije in je bilo kljub omejitvam zaradi zdrav­ stvenih razmer dobro obiskano in uspešno. Prispevki s srečanja bodo objavljeni v Arheološkem vestniku za leto 2023. Oddelek za zgodovinske vede je 30. septembra s Slovensko matico in Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani v dvorani Akademije organiziral simpozij ob 100. obletnici rojstva akademika prof. dr. Vasilija Melika. Udeležence simpozija so najprej nagovorili predsednik SAZU akademik Peter Štih, predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in predstojnica Oddelka za zgodovino dr. Irena Selišnik, nato pa je znanstveno, pedagoško in življenjsko pot profesorja Melika orisalo enajst referentov. Referati simpozija bodo objavljeni v posebnem zborniku. V sozaložništvu Pravne fakultete v Ljubljani, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske matice je septembra izšel zbornik člankov pokojnega akademika Sergija Vilfana z naslovom Opera selecta – Pravotvornost in pravo v zgodovini Slovencev in njihovih sosedov, ki ga je uredil izr. član SAZU Janez Kranjc. Na predstavitvi knjige, ki je potekala na Pravni fakulteti UL, so s svojimi prispevki o delu akademika Vilfana in vprašanjih, s katerimi se je ukvarjal, nastopili predsednik SAZU Peter Štih, predstavnik Avstrijske akademije znanosti Ernst Bruckmüller, predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič, dekan Pravne fakultete UL Grega Strban ter profesorji Katja Škrubej, Vladimir Simić in Sašo Jerše. 11. novembra je imel v organizaciji razreda za zgodovinske in družbene vede v dvorani SAZU zasl. prof. dr. Franjo Štiblar predavanje z naslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo covida-19. 34 letopis-2021_16.indd 34 12. 05. 2022 06:20:09 Novembra je izšel zbornik Komu pomagati v času pandemije, ki ga je uredila izr. članica Renata Salecl, izid pa sofinancirala SAZU. V njem so bili objavljeni prispevki s posveta, ki je potekal 24. 11. 2020 v organizaciji Sveta za razvoj pri SAZU in Inštituta za kriminologijo pri PF. Akad. Zdravko Mlinar je opravil obsežno delo za objavo zbornika Raziskovanje kot sestavina vsakdanjega življenja (Na poti k občanski znanosti: žirovske izkušnje in pričakovanja), za katerega je zbral prispevke več kot 80 avtorjev, osnovne zamisli pa objavil v Časopisu za kritiko znanosti (2021) z naslovom Kaj nam prinašata koncept in gibanje za občansko znanost/Citizen Science. Obsežen zbornik bo izšel v letu 2022. Člani/ce razreda so sodelovali tudi pri delu številnih delovnih teles Akademije, kot so Komisija za človekove pravice, Svet za razvoj, Komisija za tisk in publikacije. Slavko Splichal II. RAZRED: RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Ob koncu leta je imel razred sedem rednih, pet izrednih in petnajst dopisnih članov, tj. najmanj rednih in izrednih članov med vsemi razredi SAZU. 26. novembra nas je zapustil redni član Boris Paternu, 31. marca dopisni član Hans Rothe, 21. aprila dopisni član Gerhard Giesemann in 3. avgusta dopisni član Juraj Martinović. Razred je imel v drugem letu koronarazmer pet sej, in sicer štiri redne in eno dopisno. Do jeseni je bil naš tajnik akad. Marko Snoj, na septembrski seji pa je bil za novega tajnika izvoljen izr. član Marko Jesenšek. Na prvi redni seji 16. februarja smo se dogovorili: (1) da bo akad. Marija Stanonik pripravila posvet o Antonu Žaklju ‒ Rodoljubu Ledinskem (1816‒1868); (2) da bo razred v sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani in Nadškofijskim ordinariatom v Ljubljani pripravil simpozij ob 150. obletnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja; (3) da bodo akad. Marija Stanonik, akad. Marko Snoj in izr. članica Andreja Žele uredili etnolingvistične članke akad. Milka Matičetovega in jih objavili v znanstveni monografiji, ki bo izšla v akademijski seriji Zbrana dela. (3) Osrednja točka prve seje v letu 2021 je bilo tajno glasovanje, na katerem smo člani razreda izmed sedmih znanstvenikov, ki so bili evidentirani na seji 30. junija 2020, izbrali dva razredna kandidata za volitve v letu 2021 ‒ za nova izredna člana SAZU na volitvah v letu 2021 smo predlagali prof. dr. Toma Virka in prof. dr. Jožico Škofic. (4) Na seji smo sprejeli publikacije, ki naj bi izšle v tem letu. Na naslednji redni seji 29. junija 2021 smo z veseljem pozdravili dva nova izredna člana II. razreda, prof. dr. Jožico Škofic in prof. dr. Toma Virka. Osrednja točka sestanka je bila razprava o sodelovanju z rusko akademsko, kulturno in 35 letopis-2021_16.indd 35 12. 05. 2022 06:20:09 gospodarsko sfero. Akad. Jože Krašovec je predstavil pogovor z glavnim tajnikom SAZU akad. Francem Forstneričem. IO SAZU je podprl zamisel o simpoziju na področju znanosti, umetnosti in kulture, ki bi še poglobil dosedanje precej dobro sodelovanje z Rusijo na teh področjih, obenem pa bi odgovornim na področju politike dal znamenje podpore v njihovih prizadevanjih za normalizacijo življenja in sodelovanje v okviru celotne Evrope, vključno z Rusijo. V razpravi je bilo izpostavljeno: (1) dolgotrajno krivično podcenjevanje, ki ga goji zahod do ruske kulture, čeprav ima ruska literatura prednostni delež v svetovni književnosti; (2) slovenska slovenistika in slavistika intenzivno sodelujeta z ruskimi znanstveniki na področju jezikoslovja; (3) pri mladih ruskih raziskovalcih ima slovenščina čisto drugačen status kot v preteklosti; (4) Rusija je za Slovence tradicionalno pomembna, zato sodelovanje z njo ne more biti vprašanje; (5) Slovenci se tudi v filozofiji in teologiji že zdaj pomembno nagibajo proti vzhodu; (6) poudarjena je kvaliteta ruske matematike. Razred je zato sprejel sklep, da soglasno podpira predvideno posvetovanje o sodelovanju z rusko akademsko, kulturno in gospodarsko sfero. Za koordinatorico II. razreda z drugimi razredi SAZU je imenovana izr. članica Andreja Žele. Člani razreda so še sklenili, da bo simpozij o Adamu Bohoriču, ki je lani zaradi pandemije odpadel, potekal 27. oktobra 2022. Na tretji redni seji 15. septembra je akad. Jože Krašovec ugotovil, da je najbrž zaradi izrednih zdravstvenih razmer projekt o sodelovanju z rusko akademsko, kulturno in gospodarsko sfero v mirovanju. Osrednja točka seje je bila odziv Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU na preambulo Nacionalnega programa visokega šolstva (NPVŠ) 2021–2030. Odziv sledi duhu in vsebini izjave SAZU o jeziku v slovenskem javnem visokem šolstvu iz leta 2016 in izhaja s stališča, da poteka visokošolsko izobraževanje v Sloveniji za slovenski davkoplačevalski denar v slovenskem jeziku, v angleščini pa iz šolnin. Tako pravi izjava SAZU iz leta 2016, ki je nastala s sodelovanjem vseh tajnikov razredov in so z njo soglašali vsi razredi SAZU. Status slovenščine kot temeljnega učnega jezika na vseh stopnjah šolanja ne more biti vprašljiv, če hočemo ohraniti in razvijati njen strokovni in znanstveni nivo. Izjava SAZU v zvezi z učnim jezikom na visokošolskih zavodih se glasi: »Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti smo prepričani, da morajo študentje na slovenskih univerzah, financiranih iz javnih sredstev, obdržati pravico in imeti možnost opravljati študij v slovenskem jeziku. Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti se zavzemamo za tako zakonsko rešitev vprašanja učnega jezika v javnem visokem šolstvu, ki bo ob spodbujanju mobilnosti visokošolskih učiteljev in študentov ter uporabe študijskih gradiv tudi v tujih jezikih vsakemu študentu v javnem visokošolskem sistemu omogočala, da svoje obveznosti v celoti opravlja v slovenskem jeziku. Vzporedni programi v tujih jezikih naj se financirajo izključno iz neproračunskih sredstev, kot so npr. šolnine. Taka ureditev po našem mnenju utrjuje državotvorno vlogo slovenskega jezika in spodbuja odpiranje visokošolskega izobraževanja v mednarodni prostor.« Gre za 36 letopis-2021_16.indd 36 12. 05. 2022 06:20:09 temeljno izjavo SAZU o slovenskem jeziku v visokem šolstvu, ki je bila soglasno sprejeta in je obvezujoča za vse člane, dejavnosti in delovna telesa SAZU. Akad. Kajetan Gantar je v razpravi opomnil: »SAZU ni bila ustanovljena zato, da bi postala pogrebno društvo za pokop slovenščine.« Pri vseh prihodnjih volitvah (iz)rednih članov SAZU bo treba preveriti, ali kandidat znanstveno objavlja tudi v slovenskih znanstvenih ali strokovnih revijah, in če ne, naj postane dopisni član. Izr. članica Andreja Žele je predlagala, da bi na SAZU izpeljali cikel predavanj o slovenščini kot učnem, strokovnem oz. znanstvenem jeziku. V slovenščini gre za razumevanje, v tujem jeziku pa za povzemanje. Z vpeljavo angleškega učnega jezika na slovenskih javnih univerzah bi se posledično kršila tudi ustava, saj npr. v angleščini izobraženi pravnik ne bo usposobljen izpeljati pravnega postopka v slovenščini. Člani II. razreda smo soglasno sprejeli sklep, da podpiramo pripombe na Preambulo Nacionalnega programa za visoko šolstvo, ki jih je podala Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Na četrti redni seji 9. novembra smo imeli obsežen dnevni red. Največ časa smo namenili razpravam o: (1) odprtem pismu Komisije za človekove pravice pri SAZU, (2) skupnih merilih za vrednotenje znanstvenosti v humanističnih vedah, (3) sodelovanju pri pripravi Etimološkega slovarja makedonskega jezika, (4) Nacionalnem programu visokega šolstva 2021–2030 (javna razprava in pripombe Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU) ter (5) Zakonu o kakovosti v visokem šolstvu. K(1) Akad. Jože Krašovec je člane II. razreda seznanil z okoliščinami nastanka besedila Odprtega pisma Komisije za človekove pravice pri SAZU. Šlo je za koncept »odprtega pisma poslankam in poslancem DZRS«. Akad. Jože Krašovec je izrazil svoje popolno nestrinjanje, da Komisija za človekove pravice daje v javnost takšen politično motiviran dokument v imenu SAZU. Tak poskus šteje za zlorabo statusa SAZU in za vpletanje le dela članov v dnevno politiko. Legitimnost delovanja vlade spremljajo druge ustanove, poslanstvo SAZU pa je predvsem spremljanje dokazanih zlorab, ki se dogajajo v svetovni akademski sferi. Odprto pismo, ki so ga podpisali vsi člani Komisije za človekove pravice pri SAZU razen akad. Jožeta Krašovca, so objavili brez soglasja predsedstva SAZU. Po razpravi smo člani II. razreda med drugim soglasno sklenili, da: (a) naš razred podpira prošnjo glavnega tajnika SAZU akad. Franca Forstneriča, naj se ob različnih izjavah za javnost člani SAZU podpisujejo le kot posamezniki, če za objavo nimajo soglasja predsedstva SAZU (tak postopek mora biti zavezujoč); (b) ni sprejemljivo, da SAZU (oz. posamezni člani v imenu SAZU) posega v dnevno politiko. K(2) Sklenili smo, da je treba nadaljevati razpravo o vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela v humanistiki tako v II. razredu kot na SAZU v celoti (morda v okviru posveta) in na ARRS. Gre tudi za problem teorije znanosti, saj imajo duhovne vede drugačna izhodišča kot tehnične, naravoslovne, ma37 letopis-2021_16.indd 37 12. 05. 2022 06:20:09 tematične vede, a prav tako temeljijo na preverljivih dejstvih in raziskovalnih metodah. Zelo vprašljivo je bibliometrično (točkovalno) vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela v humanistiki ‒ trenutno kvantitativno vrednotenje znanstvenih monografij in slovarjev je za humanistiko popolnoma neprimerno (znanstvena monografija, ki npr. izide pri najuglednejši domači ali mednarodni založbi, je točkovno skoraj enakovredna objavi znanstvenega članka v »revijah s seznama«; gre za nesmisel, zato je treba točkovanje prilagoditi potrebam in zakonitostim humanističnih objav, ne pa vztrajati pri uravnilovki za vsa znanstvena področja). K(3) Pooblastili smo akad. Marka Snoja, da v imenu II. razreda SAZU z razredom za jezikoslovje in literaturo pri Makedonski akademiji znanosti in umetnosti (MANU) uskladi besedilo memoranduma o organizaciji priprave poljudnega Etimološkega slovarja makedonskega jezika. K(4) Izr. članica Andreja Žele je poročala, da je bil odziv Komisije za slovenski jezik pri SAZU na preambulo Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 tudi uradni odziv Akademije. Čistopis besedila so pripravili izr. članica Andreja Žele in izr. člana Marko Jesenšek in Igor Maver. K(5) Tajnik razreda Marko Jesenšek je člane seznanil z aktualnim dogajanjem pri pripravi Zakona o kakovosti v visokem šolstvu, s katerim univerze želijo uzakoniti svojo avtonomijo pri zagotavljanju kakovosti in sprejemanju študijskih programov, v tem okviru pa tudi možnosti za uvajanje tujejezičnih predavanj na univerzi. Akad. Kajetan Gantar je predlagal simpozij ob 100. obletnici rojstva akad. Janeza Stanonika, ki bi ga izvedli v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Simpozij bosta organizirala in vodila akad. Kajetan Gantar in izr. član Igor Maver ob sodelovanju še enega člana z ljubljanske filozofske fakultete. Člani II. razreda tudi soglašamo, da so na straneh intranetne akademijske spletne pisarne objavljeni tudi celotni zapisniki II. razreda SAZU. Na dopisni seji, ki je potekala med 15. in 23. novembrom, smo za predstavnika SAZU v Programskem svetu RTV Slovenija predlagali akad. Jožeta Krašovca. 29. septembra je imela dopisna članica SAZU Liliana Spinozzi Monai zanimivo in (kljub koronarazmeram) dobro obiskano nastopno predavanje z naslovom EGO - SE. Poskus filozofsko-jezikovne analize. Naša nova dopisna članica je primerjala stališča nekaterih sodobnih filozofov do tega vprašanja in presojala njihove domneve z vidika jezikoslovja. Pokazala je, da skladenjsko vedenje zaimka ego/jaz z antropološkimi značilnostmi, ki jih lahko najdemo v njem, tej besedi dodeljuje status lastnega imena. Akad. Marija Stanonik je 14. oktobra v veliki dvorani SAZU pripravila akademijski simpozij Anton Žakelj ‒ Rodoljub Ledinski (1816‒1868), izr. član Marko Jesenšek pa 27. oktobra akademijski simpozij Novi pogledi na Adama Bohoriča. 38 letopis-2021_16.indd 38 12. 05. 2022 06:20:09 Izr. članica Andreja Žele je predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU, vsi člani razreda pa sodelujejo v uredniških odborih uglednih domačih in mednarodnih revij, več jih ureja tudi (mednarodne) humanistične knjižne zbirke. Akad. Janko Kos je 9. marca praznoval devetdeseti rojstni dan. Izr. član Tomo Virk je prejemnik Jermanove nagrade za prevod Trojna dovršitev nemškega idealizma: Schelling, Hegel in Fichtejev nenapisani nauk nemškega filozofa Wolfganga Jankeja. Predstavljam še nekaj najpomembnejših znanstvenih monografij, ki so jih člani našega razreda objavili leta 2021: (1) Akad. Janko Kos je pri založbi Nova obzorja izdal zbirko esejev in razprav Kultura in politika, pri Slovenski matici (z letnico 2020) pa knjigo Primerjalna zgodovina svetovne literature, ki pomeni vrhunec slovenske komparativistike. (2) Akad. Kajetan Gantar je pri založbi Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije izdal svoje spomine Utrinki ugaslih sanj [Braillova pisava]: spomini na mladost (v brajico jih je prilagodil Blaž Pavlin), pri Slovenski matici pa je izšel tretji del njegovih spominov Penelopin vrt. (3) Akad. Jože Krašovec je uredil elektronsko izdajo Svetega pisma Stare zaveze. Jeruzalemska izdaja Svetega pisma prinaša nov prevod v slovenščino z opombami in spremnim besedilom iz francoske La Bible de Jérusalem in je uradni prevod Slovenske škofovske konference. (4) Akad. Marija Stanonik je pri založbi Družina izdala obsežno knjigo Sveta Ciril in Metod v slovenski književnosti in narodovem spominu in souredila Bleiweisov zbornik (5) Akad. Marko Snoj je pripravil Slovar Pohlinovega jezika: na osnovi njegovih jezikoslovnih del (dostop na Franu), ki je novost v slovanskem svetu ‒ ponuja polnofunkcionalnost Pohlinovega pojmovnika (ne le abecedno urejeni pojmi, ampak tudi od pojma do Pohlinove besede). V souredništvu s Tanjo Mirtič pa je v Razpravah II. razreda izdal zbornik 1. Slovenski pravorečni posvet. (6) Izr. član Tomo Virk je objavil tri monografije, in sicer Etički obrat u znanosti o književnosti (Zagreb: Naklada Lara; Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete); Literatura in etika (Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura); Pod Prešernovo glavo: slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete). (7) Izr. član Marko Jesenšek je objavil dve monografiji: Poglavja iz razvoja slovenskega jezika (Maribor: Univerzitetna založba) in A szlovén nyelv válaszútjai egykor és ma (Budapest: ELTE BTK Szláv Filológiai Tanszék). (8) Izr. član Igor Maver je uredil monografijo V spomin akademiku Francetu Berniku, slovenskemu literarnemu zgodovinarju in humanistu, ki je izšla na SAZU. Gre za pomembne znanstvene monografije, ki so izjemni dosežki na področju humanistike, kategorizacija po metodologiji ARRS – humanistika pa jih po svojem točkovalnem merjenju podcenjujoče uvršča v skupino A' in jih vrednoti le z do 160 točkami. Gre za ne dovolj premišljeno točkovalno vrednotenje 39 letopis-2021_16.indd 39 12. 05. 2022 06:20:09 znanstvenega dela na področju humanistike, ki ga bo treba spremeniti, tako da bodo pri točkovanju in razvrščanju upoštevane zakonitosti, posebnosti in potrebe humanistične vede. II. razred SAZU je številčno najmanjši, zato bo treba na prihodnjih volitvah novih članov SAZU zagotoviti več prostih mest za slovenske znanstvenike s področja filoloških in literarnih ved. Marko Jesenšek III. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Ob koncu leta je imel razred šestnajst rednih, pet izrednih in dvanajst dopisnih članov. Izmed rednih in izrednih članov jih je dvanajst članov oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in devet članov oddelka za tehniške vede. Tajnik razreda je Matej Brešar, načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede je Peter Križan, načelnik oddelka za tehniške vede pa je Igor Emri. Na volitvah v juniju je razred dobil dva nova izredna člana: fizika Dragana Mihailovića z Instituta Jožef Stefan in elektrotehnika Marka Topiča s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Za nova dopisna člana sta bila izvoljena Masajoši Nakašima (Univerza v Kjotu, potresno inženirstvo) in Roberto Merletti (Politecnico di Torino, elektrotehnika). V rednega člana je napredoval matematik Matej Brešar. Žal so nas v letu 2021 zapustili dolgoletni redni član akad. Miha Tišler ter dopisna člana John Villadsen in Dejan Popović. Člani razreda smo se sestali na dveh rednih sejah. Če ne bi bilo pandemije, bi bila gotovo kaka seja več. Tako pa smo o sprotnih zadevah pogosto razpravljali po elektronski pošti. Prva seja je bila februarja in je bila osredotočena na volitve novih članov. Druga seja je bila oktobra in je za razliko od prve potekala v živo v prostorih SAZU. Posvečena je bila zlasti načrtovanju aktivnosti razreda. Podanih je bilo več predlogov, njihovo uresničevanje pa je seveda odvisno od epidemioloških razmer. Žal smo bili prisiljeni nekatere aktivnosti, o katerih smo se že okvirno dogovorili za termine, prestaviti. Upamo, da jih bomo realizirali v letu 2022. V septembru smo organizirali predavanje direktorja podjetja Yaskawa Slovenija dr. Huberta Koslerja z naslovom Nova Yaskawina tovarna robotov na poti proti tovarni prihodnosti. Izredno zanimivemu predavanju naj bi po načrtu sledil ogled tovarne v Kočevju, vendar smo ga zaradi poslabšanja razmer prestavili. Po zaslugi dosežkov našega člana akad. Igorja Emrija se je na ZGC Forumu 2021 SAZU uvrstila v izbor 100 najboljših inovacij v letu 2021 (in med 10 najboljših na področju novih materialov). Izbrana inovacija je zvočna izolacija 40 letopis-2021_16.indd 40 12. 05. 2022 06:20:09 nove generacije, ki temelji na prebojni tehnologiji mreže. Ta inovacija je bila tudi eden izmed pomembnih razlogov za izvolitev akad. Emrija v Ameriško inženirsko akademijo (NAE). Člani razreda so pripravili več prispevkov za spletno stran SAZU. Med odmevnejšimi lahko izpostavimo daljši zapis akad. Fajfarja o potresni varnosti, ki je nastal kmalu po potresu na Hrvaškem. Slovenska znanstvena fundacija je v začetku leta našega izrednega člana Romana Jeralo razglasila za »komunikatorja znanosti 2020«. Tudi v letu 2021 je bil prof. Jerala eden najbolj znanih obrazov med strokovnjaki, ki komentirajo potek epidemije. Med drugim je nastopil tudi na novembrski novinarski konferenci v prostorih Akademije, kjer je SAZU ponovno pozvala k omejevanju epidemije. Akad. Stanovnik je ob 50-letnici Krkinih nagrad prejel Krkino priznanje za mentorstvo pri Krkinih nagradah. Slovensko kemijsko društvo ga je izvolilo za svojega častnega člana. Člani razreda so aktivno sodelovali pri različnih dejavnostih SAZU. Akad. Forstnerič je glavni tajnik SAZU, akad. Stanovnik je predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, akad. Emri pa predseduje tudi v letu 2021 izredno aktivnemu Svetu za razvoj. Več članov je sodelovalo v delovnih telesih Akademije, kot so Svet za energetiko, Komisija za tisk in publikacije, Komisija za človekove pravice, Svet za razvoj, Komisija za slovenski jezik v javnosti idr. Matej Brešar IV. RAZRED: RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred je imel ob koncu leta devet rednih, tri izredne in štirinajst dopisnih članov. Imel je dve redni in dopisno sejo in več neformalnih posvetovanj. V luči koronavirusne pandemije smo obravnavali možnost izpeljave dogodkov, ki jih je IV. razred načrtoval za leto 2021. Načrtovali smo posvet o zoonozah, ki je bil zaradi slabih epidemioloških razmer prestavljen na november 2022. V leto 2022 smo prestavili tudi mednarodni simpozij o radiolarijah InterRad, ki ga pripravljajo na Paleontološkem inštitutu ZRC SAZU in bo potekal pod pokroviteljstvom IV. razreda SAZU. Na seji 24. marca smo se pogovarjali o ponovnem, okrepljenem sodelovanju SAZU z UEAA, kjer smo predlagali predsedniku SAZU, da odgovori na pismo sedanjemu predsedniku UEAA, da smo še vedno zainteresirani za aktivno članstvo v organizaciji UEAA in da bi bila predstavnica SAZU v tej mednarodni organizaciji namesto akad. I. Krefta v prihodnje izr. članica prof. H. Kraigher. Zaradi krčenja proračuna SAZU za tisk v letu 2021 41 letopis-2021_16.indd 41 12. 05. 2022 06:20:09 smo na pobudo akad. I. Krefta in izr. člana F. Gabrovška, ki sta urednika razrednih publikacij, razpravljali o možnosti pridobitve sredstev iz drugih virov. Le tako bi lahko zagotovili nemoteno izhajanje publikacij v letu 2021 v predvidenem obsegu. Ker ob prihajajočih volitvah SAZU v letu 2021 četrti razred ni dobil mesta za izrednega člana, smo to sprejeli z veliko zaskrbljenostjo in opozorili predsedstvo SAZU na starostno strukturo članov razreda in morebitno oviranje delovanja razreda v prihodnje. Aprila je IV. razred sodeloval pri organizaciji znanstvenega sestanka Life Systemic, ki je bil namenjen deležnikom projekta, med katerimi je tudi SAZU. Maja je potekalo tradicionalno srečanje Gozd in les v soorganizaciji IV. razreda SAZU. Tematika srečanja je bila namenjena pereči problematiki vpliva podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme. Julija in znova novembra je SAZU pozvala k čim bolj množičnemu cepljenju proti covidu-19. Na tiskovnih konferencah je vedno aktivno sodelovala tajnica IV. razreda, akad. T. Avšič - Županc, ki strokovno in raziskovalno deluje na področju virologije. Na septembrski seji razreda smo obravnavali tudi pobudo glavnega tajnika SAZU, akad. F. Forstneriča, da za znanstveno svetnico SAZU predlaga prof. dr. Nino Gunde Cimerman. Prav tako smo na predlog akad. Kranjca obravnavali pobudo, da za znanstvenega svetovalca SAZU imenujemo prof. dr. Dušana Pluta, dolgoletnega člana Sveta za varovanje okolja SAZU. Razred je na oktobrski dopisni seji oba predloga podprl in glede na pravilnik SAZU podprl ocene poročevalcev in jih posredoval predsedstvu SAZU v nadaljnjo obravnavo. Na pobudo akad. Kranjca, predsednika SVO, smo soglasno potrdili predlagane nove člane SVO, dr. Andrejo Žgajnar Gotvajn, dr. Tilna Genova in dr. Tomija Trilarja, ki jih mora potrditi še predsedstvo SAZU. V Znanstveni svet Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (ZS IZRK ZRC SAZU) smo kot novo članico SAZU imenovali dr. Hojko Kraigher, ki bo v svetu nadomestila akad. Borisa Sketa. Prav tako smo podprli predlog Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je dal pobudo, da bi na priložnostni kovanec Banke Slovenije za leto 2023 dali podobo raziskovalca in naravoslovca J. A. Scopolija. Na 79. seji IV. razreda (9. septembra) smo sprejeli tudi uredniške programe revij IV. razreda Folia biologica et geologica, Fagopyrum in Acta carsologica za leto 2022 ter soglasje o sofinanciranju objave znanstvene monografije akad. I. Krefta Bitter seed – Tartary buckwheat za leto 2022 iz sredstev SAZU za publicistično dejavnost. Prav tako smo potrdili tudi predlagane uredniške odbore vseh treh razrednih publikacij in jih skupaj s sklepi ter programi kot zapisnik posredovali v obravnavo in potrditev na naslednjo sejo predsedstva SAZU. Žal se je le nekaj dni po naši septembrski seji od nas za vedno poslovila dolgoletna članica IV. razreda akad. Dragica Turnšek. Spoštovani kolegici in izjemni osebi ter raziskovalki smo se zadnjič poklonili na žalni seji SAZU 21. septembra. Glede na slabo in nepredvidljivo epidemiološko situacijo koronavirusne pandemije nismo izvedli predvidenih mednarodnih simpozijev o zoonozah in radiolarijah InterRad. Oba simpozija 42 letopis-2021_16.indd 42 12. 05. 2022 06:20:09 smo ponovno prestavili za leto dni v upanju na varnejše in primernejše razmere pri organizaciji večjih mednarodnih sestankov. Razpravljali smo o vsebinskih, organizacijskih ter finančnih zadevah publikacij, ki izhajajo pod okriljem IV. razreda SAZU. V letu 2021 sta izšla dva zvezka akademijske razredne revije Folia biologica et geologica, in sicer 62/1 in 62/2. Oba zvezka sta v elektronski in tiskani obliki. Pri večini objavljenih razprav so potrebne ilustracije z barvnimi fotografijami organizmov, fitocenoz in geografskih kart, kar zelo podraži tisk. O vsebini revije, o organiziranju urejanja in o finančnih težavah smo večkrat razpravljali na sejah IV. razreda. Program objav je potrdilo tudi predsedstvo SAZU na svoji redni seji. Razred in predsedstvo SAZU sta tudi potrdila program dela revije za leto 2021. Med objavami so tudi v letu 2021 razprave o značilnih fitocenozah Slovenije. Zvezek 62/1 (2021) je posvečen 100. obletnici rojstva akad. Ernesta Mayerja. Zvezek 62/2 je posvečen 100. obletnici rojstva akad. Alojza Šerclja. Posamezne članke vključujemo s sodelovanjem knjižnice SAZU tudi v OJS elektronski portal ZRC SAZU. Vse objavljene razprave so uporabnikom prosto dostopne. Publikacija IV. razreda, revija Fagopyrum, objavlja znanstvene razprave o ajdi z mednarodnim sodelovanjem avtorjev iz Evrope in Azije. V letu 2021 sta izšla dva zvezka, 38/1 in 38/2, z razpravami o genetiki, fiziologiji in kakovosti ajde in pridelkov. Revija izhaja v prosto dostopni spletni obliki. S prijaznim sodelovanjem vodje knjižnice SAZU smo začeli tudi razprave v tej reviji označevati z ustreznimi DOI številkami. V letu 2021 je ARRS začela sofinancirati tudi revijo Fagopyrum. Izdali smo dva zvezka 50. letnika revije Acta Carsologica. Prvi zvezek smo izdali junija in drugega decembra. Zvezka sta izšla v elektronski in tiskani obliki. Celotna vsebina revije je dostopna na spletišču revij ZRC SAZU: http://ojs.zrc-sazu.si/carsologica. Skupaj smo na 346 straneh objavili 18 izvirnih znanstvenih člankov, dva krajša prispevka (letter), pogovor z akad. Borisom Sketom in eno knjižno recenzijo. Pri prispevkih je sodelovalo več kot 60 avtorjev iz več kot 15 držav Evrope, Azije in Severne Amerike. Po področjih raziskav so prispevki porazdeljeni takole: geomorfologija krasa (4), fizična speleologija (4), geologija krasa (2), kraška hidrologija in hidrogeologija (4), biologija in mikrobiologija (2), merilne tehnike v krasoslovju (1), vulkanske jame (1). Celoten uredniški postopek poteka v sistemu Open Journal System, ki omogoča veliko preglednost uredniškega delovanja. Revija je vključena v WOS, SCOPUS in več drugih bibliografskih baz. Razred je tudi v letu 2021 s posredništvom svojega člana aktivno sodeloval v Državni komisiji za splošno maturo. Člani aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih. Prav tako so člani razreda aktivni v mednarodnih svetovalnih odborih za znanost evropskih akademij (EASAC) in medakademijskem partnerstvu (InterAcademy Partnership). Tatjana Avšič - Županc 43 letopis-2021_16.indd 43 12. 05. 2022 06:20:09 V. RAZRED: RAZRED ZA UMETNOSTI V leto 2021 je V. razred za umetnosti vstopil s 30 člani, 13 rednimi, sedmimi izrednimi in desetimi dopisnimi s področja književnosti, likovne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura) in glasbe. Že februarja (13. 2. 2021) nas je zapustil akad. Milan Mihelič (1925–2021), s katerim je iz naše srede odšel »poet urbane arhitekture«, kakor je v nekrologu zapisal akad. Stanko Kristl (cf. Umrli v letu 2021). Z junijskimi volitvami novih članov je iz izrednega v rednega člana SAZU napredoval akad. Uroš Rojko, sočasno pa smo pridobili še dva nova dopisna člana: skladateljico Iris ter Schiphorst (Nemčija) in pisatelja Claudia Magrisa (Italija). Razred ima tako trenutno 13 rednih, šest izrednih in 12 dopisnih članov. Podobno kot leto 2020 so tudi leto 2021, bolj kot bi si želeli, zaznamovale okoliščine s covidom. To se je znatno poznalo po zmanjšanem številu rednih sej, na srečo pa ne tudi po zmanjšanju osebne in skupinske profesionalne aktivnosti naših članov. Izvedeni sta bili zgolj dve redni seji: ena dopisna (od 11. do 15. januarja) in ena seja »v živo« (28. oktobra). Tekoče zadeve smo v vmesnem času urejali po internetnih in/ali telefonskih povezavah (npr. organizacija razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, izdaja monografije Glas umetnikov ipd.). Mogoče bi bile seveda tudi seje s pomočjo videokonferenčnega spletnega programa Zoom, vendar na ta način ni mogoče doseči in povezati vseh članov. V letu 2021 so se člani, kot že rečeno, kljub oteževalnim covid-okoliščinam izkazovali s precejšnjo delavnostjo in strokovno uspešnostjo, tako individualno kakor kolektivno. Izvedli so precej javnih predstavitev lastnega dela in dobili nekaj prestižnih javnih priznanj in nagrad. Nagrad in dejavnosti zaradi njihove številčnosti na tem mestu ni mogoče predstaviti v celoti, zato omenjam le najpomembnejše. Akad. Marko Mušič je 7. februarja prejel veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo. 23. septembra je bil akad. Dragu Jančarju podeljen častni doktorat Univerze v Mariboru, 8. oktobra pa je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podelila nagrado platinasti svinčnik akad. Stanku Kristlu kot enemu najvidnejših predstavnikov slovenskega arhitekturnega modernizma. Februarja 2021 je (z letnico 2020) izšel pesniški diptih in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) in Zora in čriček. Lirična opera za dva glasova (Ljubljana: Hiša poezije, 2020) izr. članov SAZU Milana Dekleve in Jožefa Muhoviča. V Miamiju (New World Symphony) je bila 5. junija izvedena skladba … da kehrte die Ruhe ein … za trobilni trio izr. članice Nine Šenk. Na ploščadi pred Jakličevim domom na Vidmu (občina Dobrepolje) so 18. junija odkrili spomenik slikarjema Francetu in Tonetu Kralju, delo našega izr. člana Mirka Bratuše. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je bilo 19. junija odprtje razstave Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci, na kateri so se s svojimi deli predstavili vsi redni in izredni člani našega razreda. Dopisnih 44 letopis-2021_16.indd 44 12. 05. 2022 06:20:09 nam zaradi dislokacije in covidnih razmer ni uspelo vključiti. To načrtujemo v bližnji prihodnosti. Razstava je bila dobro organizirana in sprejeta, predvsem pa unikatna, saj se na razstaviščih dela s področij literarne, likovne in glasbene ustvarjalnosti praviloma ne predstavljajo skupaj in ne srečujejo med seboj, temveč prihajajo v javnost na ločenih prizoriščih, ki jih določa raznolikost izraznih medijev in publik. Posebnost razstave je tako bila najprej v tem, da je omogočila nenavadna srečevanja umetnin. Danes bi temu rekli intermedijske povezave, v okviru katerih se je slikarska slika prijateljsko družila z zvočno sliko, arhitekturna maketa s poezijo, roman s skulpturo, esej z načrtom, olje na platnu z rokopisom partiture in slikarski kolaž s kiparskim asemblažem. Nekakšen vrhunec razstavnega projekta pa je bila monografija Glas umetnikov,1 ki je bila javnosti predstavljena na tiskovni konferenci 28. oktobra 2021 v dvorani SAZU. Njena posebnost je v tem, da del umetnikov ne predstavljajo kritiki in teoretiki, kakor je to navada v predgovorih, spremnih besedah, koncertnih listih, katalogih in monografskih edicijah o umetnikih, temveč o svoji ustvarjalnosti in njenem zakulisju spregovorijo avtorji sami. Od znotraj in v prvi osebi ednine, kar je redkost. Sam menim, da je in bo v bodoče to posebna dragocenost te monografije. Še posebej, ker so v njej refleksije pomembnih slovenskih umetnikov postavljene neposredno pred prezentacije njihovih del, tj. pred reprodukcije slik, kipov in arhitekture, pred natisnjene ali ponatisnjene literarne umetnine in pred originalne ali faksimilirane predstavitve notnih zapisov. Monografiji je dodan tudi glasbeni album skladb skladateljev – akademikov (Lojze Lebič, Janez Matičič, Uroš Rojko in Nina Šenk) v skupnem trajanju nekaj več kot uro. V okviru triimesečne razstave so bili organizirani tudi trije večeri s predstavitvami posameznih skupin ustvarjalcev: Literarni večer (26. avgust; moderator izr. član. Milan Dekleva), Glasbeni večer s krajšim koncertom »v živo« (2. september, moderatorka izr. članica Nina Šenk) in Likovni večer s pogovorom s publiko ob razstavljenih likovnih umetninah (9. september, moderator izr. član Jožef Muhovič). Julija je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla monografija muzikologa Gregorja Pompeta o delu akad. Lojzeta Lebiča. Knjiga nosi naslov Zveneča metafizika: skladateljski opus akademika Lebiča. V okviru Festivala Ljubljana je bila 30. in 31. avgusta v Križevniški cerkvi z uspehom uprizorjena lirična opera za dva glasova in komorni ansambel Zora in čriček (avtor libreta je izr. član Milan Dekleva, avtor glasbe skladatelj Pavel Mihelčič). V fokusu 36. Vilenice je bil 7. septembra v Kopru predstavljen izr. član Milan Dekleva. V Drami SNG v Mariboru je bila 24. septembra premiera drame po romanu akad. Draga Jan1 Marko Arnež, Milček Komelj, Jožef Muhovič (2021, ur.), Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci, Ljubljana – Kranj: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Gorenjski muzej Kranj, 232 str., ilustr. 45 letopis-2021_16.indd 45 12. 05. 2022 06:20:09 čarja To noč sem jo videl v režiji Janeza Pipana, ki je tudi avtor odrske priredbe. Gre za veliko mednarodno koprodukcijo z dunajskim Burgtheatrom, s srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem in s Cankarjevim domom iz Ljubljane. Akad. Milček Komelj je 9. septembra v Slovenski Matici predstavil svojo najnovejšo knjigo Enigma Gostiša: spomini na srečanja (Ljubljana: SM, 2021, 348 strani). Pogovor z avtorjem je vodila Manca Košir. Zadnjemu kvartalu leta je dajal ton častitljiv življenjski jubilej, stoletnica rojstva akad. Zorka Simčiča. Slavljenca je prav na njegov rojstni dan 19. novembra v ožjem krogu sprejel predsednik SAZU akad. Peter Štih, razred pa mu je ob tej priložnosti posvetil simpozij o njegovem življenju in delu. Ker Simčičevega simpozija zaradi neugodnih epidemiolških razmer nismo mogli organizirati v živo, bo posnet in v elektronski obliki dostopen na akademijskem kanalu Youtube. Na simpoziju, katerega prispevki bodo leta 2022 izšli tudi v zborniku, so sodelovali akademiki Peter Štih, Milček Komelj, Andrej Jemec, Kajetan Gantar in akad. Marija Stanonik, dr. Martin Sušnik, dr. Matevž Kos, dr. Brane Senegačnik, dr. Matija Ogrin in dr. Miklavž Komelj. Srpska akademija nauka i umetnosti (SANU) nam je poslala pobudo za poživitev sodelovanja s SAZU. Člani razreda so pobudo z veseljem podprli. Tako v bližnji prihodnosti načrtujemo dva konkretna izmenjalna projekta: predstavitev glasbe srbskih skladateljev, članov SANU, v Ljubljani (2022) in recipročno predstavitev glasbe slovenskih skladateljev, članov SAZU, v Beogradu (2023) ter recipročni razstavi likovnikov, članov SANU in SAZU (predvidoma v letih 2024 in 2025). Tradicionalno pripravijo člani razreda za umetnost tudi novoletno voščilnico, s katero SAZU svojim partnerjem doma in po svetu zaželi prijetne novoletne praznike in uspešen vstop v novi ciklus časa. Letos sta gradivo za voščilnico prispevala izr. člana Milan Dekleva in Mirko Bratuša. Jožef Muhovič VI. RAZRED: RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred za medicinske vede (RMV) je imel štiri redne seje in eno dopisno sejo, na katerih smo obravnavali nekaj zanimivih tematik. Prve seje so bile namenjene izboru kandidata za novega izrednega člana in napredovanje izrednega člana v rednega. Člani razreda so bili seznanjeni z dosežki kandidatov še pred sejo. Glede na takratne razmere pandemije je najprej stekla diskusija po elektronski pošti, kako naj izvedemo izbor, z elektronskim glasovanjem ali v živo s tajnim glasovanjem na redni seji razreda. Za boljše možnosti razprave o kandidatih smo se odločili za redno sejo v prostorih SAZU, z upoštevanjem vseh varnostnih priporočil. Izvedli smo tajno glasovanje, na 46 letopis-2021_16.indd 46 12. 05. 2022 06:20:09 katerem je velika večina članov razreda medicinskih ved glasovala za izbor prof. Battelina kot novega izrednega člana in za prof. Seršo kot rednega člana SAZU. Prof. Noč je tudi dal pobudo, da naj bi naš razred poskusil predstaviti pomen kliničnega dela, raziskovanja in izobraževanja vodilnim na terciarnih zdravstvenih ustanovah. Pripravil je tudi osnutek dopisa, ki smo ga dali v razpravo članom razreda. Dogovorili smo se tudi, kdo od članov naj bi sodeloval v razpravi na UKC Ljubljana. Zaradi takratne situacije, ko se je izbiralo novo vodstvo zavoda, smo to akcijo za nekaj časa zamrznili, brž ko se razmere z epidemijo izboljšajo, pa bomo to akcijo znova sprožili, saj se nam zdi zelo pomembno, da imajo vrhunski strokovnjaki v stroki tudi dobre možnosti za nadgradnjo v raziskovanju in izobraževanju. Medicinski razred je bil udeležen tudi pri osveščanju o pomenu cepljenja za obvladovanje epidemije virusa SARS-CoV-2. Sodelovali smo pri pripravi izjave za javnost in na dveh novinarskih konferencah. Glas SAZU je imel toliko večjo težo, saj so problematiko predstavili naši strokovnjaki, ki imajo tudi izkušnje s to boleznijo. Jeseni smo organizirali kratek posvet z naslovom Razvoj in izzivi genske terapije v Sloveniji. Posvet je potekal v prostorih SAZU, v hibridni obliki. Na posvetu smo predstavili dosežke projekta SmartGene.si, kjer smo razvili, pripravili in začeli klinično študijo z genskim elektroprenosom plazmida z zapisom za interlevkin 12. Posvet je bil organiziran v sodelovanju s partnerji projekta. Predstavili smo vse faze pri izvajanju projekta, od predkliničnega testiranja do proizvodnje plazmida in kliničnega protokola. Na naše povabilo sta se odzvala tudi predstavnika Ministrstva za okolje in prostor in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke in predstavila postopke za odobritev take vrste študije. Dogodek je po elektronski povezavi poslušalo zelo veliko število ljudi, tako da je bil zelo medijsko odmeven. Jeseni je imel naš novi izredni član medicinskega razreda prof. Battelino predavanje z naslovom Zakaj je zdravnik znanstvenik in umetnik. Zelo zanimivo predavanje v akademijski dvorani je bilo zelo dobro obiskano. Prof. Battelino je orisal svoj življenjski raziskovalni opus in predstavil vse svoje aktivnosti, ki jih je doživel v tujini in doma. Oktobra nas je obiskal tudi dopisni član prof. Milan R. Dimitrijević iz Houstona v ZDA. Povabili smo ga na sejo razreda, kjer je na daljšem predavanju predstavil svoje raziskovalno-klinično delovanje o neuromodulaciji nevroloških defektov. Prof. Dimitrijević je člane medicinskega razreda seznanil z razvojem tega področja pri nas in nakazal na velike potenciale tudi pri vključevanju v mednarodne mreže takih centrov. Gregor Serša 47 letopis-2021_16.indd 47 12. 05. 2022 06:20:09 Svet za varovanje okolja V letu 2021 je imel svet devet članov. Zaradi drugih obveznosti ga je zapustila članica dr. Renata Karba. Svet se je zaradi pandemije sestajal po spletu in imel osem sestankov. Tudi v tem letu je svet pomagal pri reševanju habitata črnega proteusa v Beli krajini. Član sveta prof. Plut se je med drugim udeležil seje Odbora za varstvo okolja v državnem zboru, kjer so razpravljali o reševanju omenjene problematike. Svet se je ukvarjal tudi s problematiko Suhorice (celovita oskrba vode z Istro) in s tem v zvezi pripravil izjavo o akumulaciji na Suhorici. Svet se je zavzel za dolgoročno reševanje problematike oskrbe Slovenske Istre z vodo. Poleg tega je dal izjavo v zvezi z novelo Zakona o vodah, in sicer je podprl mnenje in izjave strokovnih društev, ki so noveli nasprotovali. Obe izjavi sta imeli velik odmev v medijih. Svet je v sodelovanju s Svetom za energetiko pri SAZU pripravil skupno sejo s ključnimi deležniki na področju energetske izrabe komunalnih odpadkov v Sloveniji. Vsi sodelujoči deležniki (NVO, gospodarstvo, stroka) so pozdravili sodelovanje pri reševanju problematike. Na drugi skupni seji so predstavniki obeh svetov poglobili razpravo in pripravili skupna stališča, ki so jih posredovali pristojnim institucijam. Svet je razpravljal tudi o izboru tem, ki bi jih želeli obravnavati na posvetih v prihodnje. Za prvi posvet v naslednjem letu je bila izbrana tema Podnebne spremembe in biogospodarstvo. Svet tesno sodeluje s Svetom EASAC (European Academies Science Advisory Board) in njegovim Odborom za okolje (Steering Panel Environment), saj so cilji obeh pogosto podobni ali enaki, le da v različnem merilu, EASAC v evropskem, naš svet v slovenskem. Predsednik našega sveta je član obeh teles EASAC, Sveta za varovanje okolja in Odbora za okolje in je člane našega sveta seznanjal z delom in novostmi v EASAC. Franc Lobnik Svet za energetiko Svet za energetiko SAZU (v nadaljevanju svet) je nadaljeval delo v okviru poslanstva in ciljev, ki si jih je za svoje delovanje oblikoval ob konstituiranju in jih glede na aktualna dogajanja po potrebi tudi dopolnjeval. Ugotavljali smo, in na to tudi opozarjali, da bo treba v prihodnosti ob sprejemanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ponovno posvetiti pozornost pripravi predloga Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo s sprejetjem NEPN že imel postavljena najpomembnejša izhodišča. 48 letopis-2021_16.indd 48 12. 05. 2022 06:20:09 Svet se je sestal na treh rednih sejah in na dveh skupnih sejah s Svetom za varovanje okolja, dodatno pa so člani aktivno prispevali svoja mnenja in predloge tudi v medsebojni komunikaciji po razpoložljivih komunikacijskih kanalih. Seje so zaradi ukrepov zaščite proti okužbam z novim koronavirusom potekale po spletu. Redne seje sveta so bile sklicane in realizirane kot dvajseta seja 29. januarja, enaindvajseta seja 8. junija in dvaindvajseta seja 19. avgusta. Dodatno sta bili sklicani in realizirani skupni seji s Svetom za varovanje okolja 26. oktobra in 2. decembra 2021. Na dvajseto sejo je bil povabljen sekretar za energetiko pri Ministrstvu za infrastrukturo (MI) g. Blaž Košorok, da bi nam pojasnil, kako Ministrstvo za infrastrukturo načrtuje nadaljnje aktivnosti realizacije vsebin NEPN in kako lahko oziroma v kolikšni meri lahko MI pri tem sledi predlogom, ki jih je SAZU poslal na MI februarja 2020. Svet je na to sejo zaradi interdisciplinarne tematike povabil tudi predstavnike Sveta za razvoj SAZU in Sveta za varovanje okolja SAZU. Državni sekretar g. Košorok je poudaril, da MI načrtuje preoblikovanje slovenske zakonodaje na področju energetike in varstva zraka v skladu z usmeritvami EU ter si pri tem prizadeva za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z energijo in s tem tudi za uspešno nadaljevanje gospodarskih aktivnosti. NEPN po mnenju MI ne more naslavljati vseh dolgoročnih aktivnosti, ker bodo pri realizaciji potrebnih projektov vključeni tudi mnogi zasebni subjekti. V letih 2023–2024 bo mogoče pri prenovi NEPN potrebne aktivnosti dopolnjevati in spreminjati. Navzoči udeleženci seje so izpostavili potrebo po nadaljevanju dela na končni pripravi Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki najbolj podrobno zajema aktivnosti in projekte, potrebne za realizacijo zahtev NEPN. Za to pa je potreben najprej načrt gospodarskega in demografskega razvoja Slovenije, ki lahko prikaže zahteve o potrebnem zagotavljanju vseh vrst energije. Na osnovi razprave in sklepov devetnajste seje sveta, razširjene s predstavniki Sveta za razvoj in Sveta za varovanje okolja decembra 2020, in dvajsete seje sveta je bil marca na MI poslan dokument z naslovom Usklajena mnenja in predlogi izboljšav stanja slovenske energetike in okolju vzdržnega trajnostnega razvoja. Na enaindvajseti seji je svet obravnaval vsebine in rezultate EASAC-projektov v zadnjem obdobju. Podrobnejši predstavitvi s področja razogljičenja stavb in vloge vodika v procesih razogljičenja v energetiki sta sprožili intenzivno razpravo. Pri projektih razogljičenja stavb je treba zagotoviti kompleksen strokovni pristop, ki bo vzporedno zajel vse naprave stavb, ki jih je treba sanirati, pri tem pa bi se morali posvetiti tudi protipotresni varnosti. Zelo pomembno je tudi, da je pri izvajanju projektov zagotovljen strokovni nadzor kvalitete del. Na dvaindvajseti seji je bila osrednja razprava o objavljenem osnutku Zakona o energetski politiki (ZEP). Svet je ocenil, da pripravljeni tekst osnutka po vsebini še ni ustrezen za javno obravnavo. Osnutek ZEP s svojo vsebino v glavnem 49 letopis-2021_16.indd 49 12. 05. 2022 06:20:09 zajema regulacijo energetike, ne zajema pa politike razvoja energetike. Tekst celo opušča potrebo po dokončnem oblikovanju in sprejetju EKS, ki je že v dosedanjih osnutkih zasnoval generalno usmeritev energetske politike. Zmotno je stališče, da je dovolj le sprejem NEPN brez časovno usklajenega sprejemanja EKS. Skladno z mnenji in stališči, oblikovanimi na seji in dodatnih medsebojnih elektronskih komunikacijah, so bile oblikovane končne pripombe in poslane Ministrstvu za infrastrukturo. Na obeh skupnih sejah Sveta za energetiko in Sveta za varovanje okolja je bila obravnavana pobuda o možni energetski izrabi komunalnih odpadkov v Sloveniji. Predstavljeni so bili problemi kopičenja komunalnih odpadkov, možnosti energetske izrabe komunalnih odpadkov in okolijski vidiki energetske izrabe komunalnih odpadkov. Intenzivna diskusija se je odvijala o možnostih, potrebnih aktivnostih in problemih tovrstnega pridobivanja energije, vključno z zaznavanjem morebitnih negativnih vplivov na okolje. Na osnovi intenzivnih dodatnih izmenjav mnenj in predlogov s pomočjo sredstev elektronske komunikacije je bilo pripravljeno Stališče Sveta za energetiko SAZU in Sveta za varovanje okolja SAZU o problematiki komunalnih odpadkov in njihove energetske izrabe. Poslano je bilo na Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Vlado RS, Zbornico komunalnega gospodarstva, Energetsko zbornico in Društvo Ekologi brez meja. Dokumente, namenjene ministrstvom in ostalim naslovnikom, smo posredovali najprej izvršnemu odboru SAZU v potrditev in nato so bili naslovnikom poslani iz pisarne predsednika SAZU. Janez Možina in Alojz Poredoš Svet za razvoj Poslanstvo SR SAZU: Področje dela Sveta za razvoj je priprava, koordinacija in organiziranje javnih strokovnih razprav o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja, ki imajo dolgoročne pomembne posledice za slovensko družbo. V ta namen pripravlja letni načrt javnih posvetov in drugih oblik javnih razprav, skrbi za njihovo interdisciplinarno zasnovo, imenuje člane delovnih skupin za njihovo izvedbo in pripravo zaključkov posvetov, ureja spletni portal, na katerem objavlja dokumente o svojem delu, po potrebi oblikuje priporočila za reševanje problemov, posreduje sklepe javnih razprav pristojnim državnim organom in z njimi seznanja javnost ter izvaja druge aktivnosti, vezane na vlogo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 50 letopis-2021_16.indd 50 12. 05. 2022 06:20:09 Seje SR SAZU: Člani SR SAZU smo se v letu 2021 sestali na enajstih sejah in dveh izrednih sejah. Vse seje so potekale na portalu Zoom prvo sredo v mesecu ob 13. uri. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni na sejah sprejeti sklepi, aktivnosti SR, vsebina posameznih posvetov in njihovi povzetki pa so podrobneje predstavljeni v poročilih, ki so dostopna na spletni strani SR. Aktivnosti SR SAZU v 2021: V letu 2021 je bilo organiziranih enajst posvetov, ki so navedeni kronološko: Hibridno izobraževanje v času pandemije in po njej, 12. januar (organizatorji: F. M. Zupančič, S. Splichal, D. Babič, J. Bešter); Integracija slovenskega inovacijskega okolja, 13. januar (organizatorji: Š. Stres, M. Slavinec, M. Kalin in D. Babič); Kibernetska varnost in varovanje zasebnosti, 26. januar (organizatorji: F. M. Zupančič, S. Splichal, D. Babič, J. Bešter); Digitalizacija dela, ekonomije in družbe v 'nematerialnem kapitalizmu', 23. februar (organizatorji: F. M. Zupančič, S. Splichal, D. Babič, J. Bešter); Kaj nas je naučila epidemija koronavirusa?, 18. marec (organizatorji: D. Keber, F. Adam, A. Trampuž, Z. Fras, A. Blinc in V. Butala); Dediščinska znanost, instrument povezovanja med vedami – 1. posvet, 13. april (organizatorji: M. Strlič, I. Grabec in S. Splichal); Digitalni razvoj Slovenije: perspektive, problemi in rešitve, 15. junij (organizatorji: F. M. Zupančič, S. Splichal, D. Babič, J. Bešter); Dediščinska znanost, instrument povezovanja med vedami – 2. posvet, 17. junij (organizatorji: M. Strlič, I. Grabec in S. Splichal); Dediščinska znanost, instrument povezovanja med vedami – 3. posvet, 27. julij (organizatorji: M. Strlič, I. Grabec in S. Splichal); Dediščinska znanost, instrument povezovanja med vedami – 4. posvet, 13. september (organizatorji: M. Strlič, I. Grabec in S. Splichal); Volilni sistem poslancev v državni zbor Republike Slovenije, 23. september (organizatorja: I. Svetlik in E. M. Pintar). Izvedena je bila serija štirih posvetov s skupinim naslovom Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo, s poglobljeno strokovno razpravo o prednostih in pasteh različnih odločitev v obdobju pospešenega razvoja digitalne družbe. Na posvetih so bile obravnavane različne problematike, med njimi izobraževanje, kibernetska varnost, varovanje zasebnosti ter digitalizacija ekonomije in družbe. Razprave so osvetlile kopico izzivov, ki jih prinaša življenje na daljavo, vrsto groženj, a tudi priložnosti. Zelo odmeven je bil tudi posvet Kaj nas je naučila epidemija koronavirusa?, na katerem so strokovnjaki in raziskovalci različnih strok soočili podatke 51 letopis-2021_16.indd 51 12. 05. 2022 06:20:09 in mnenja o poteku epidemije covida-19 v Sloveniji, o razlogih za tak potek ter o primernosti in pravočasnosti ukrepov, namenjenih njenemu omejevanju. Posvet je poskušal izoblikovati stališča o uvajanju novih ukrepov in opuščanju nedelujočih. Rdeča nit razprav je bila tudi ocena sodelovanja izvršilne oblasti in stroke ter javnosti v skupnem prizadevanju za omejitev epidemije. Serija naslednjih štirih posvetov s skupnim naslovom Dediščinska znanost, instrument povezovanja med vedami je obravnavala pomen znanstvenih raziskav dediščine, ki iščejo odgovore na zapletena vprašanja o razumevanju, ohranjanju in trajnostnem upravljanju z dediščino. Evropa je gonilo dediščinske znanosti v svetu, ne samo zaradi prispevka kulturnega turizma k nacionalnim gospodarstvom, ampak tudi zaradi digitalnih arhivov in knjižnic, ki vodijo razvoj digitalnega in ustvarjalnega gospodarstva, kot tudi zaradi tehnologij, ki so potrebne za ohranjanje dediščine. S podporo Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture se razvija Evropska raziskovalna infrstruktura za dediščinsko znanost, v katero so močno vključeni tudi raziskovalci iz Slovenije. Na sejah SR je bilo precej časa posvečenega problematiki vzpostavitve pravno-socio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na področju znanosti in umetnosti. V ta namen je SR ustanovil posebno delovno skupino, ki je organizirala posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. Namen posveta je bil slišati poglede različnih akterjev v inovacijskem okolju, vključno s podpornim okoljem. Posvetovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi je bil pogled od zunaj, ki so ga predstavili predstavniki EU, ZDA in Združenega kraljestva. Sodelovali so vodstveni kadri z Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (DG GROW), Generalnega direktorata za raziskave in inovacije (DG R&I), Evropske agencije za mala in srednje velika podjetja (EASME), Univerze v Cambridgu in ameriške agencije Advanced Research Projects Agency-Energy (ARPA-e) ter Svetovnega ekonomskega foruma. V drugem delu so svoje poglede predstavili predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZS), treh različnih slovenskih agencij za podjetništvo, internacionalizacijo in znanost (SPIRIT, SPS in ARRS), Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banka) ter razpravljavci iz slovenskega akademskega okolja in gospodarstva. Priporočila s posveta Integracija slovenskega inovacijskega okolja je predsednik SAZU posredoval predsedniku Vlade RS in resornim ministrstvom. Zadnja razprava v letu 2021 je bila posvečena volilnemu sistemu poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Razprava je bila osredinjena predvsem na vprašanja družbenega konteksta in koncepta volilnega sistema. Obravnavana je bila prenova volilnega sistema, ki prinaša večjo personalizacijo odločanja oziroma večji vpliv volivcev, večjo odgovornost poslancev in bolj izenačene možnosti regij, da dobijo svojega predstavnika v državnem zboru. Seveda pa se ob tem 52 letopis-2021_16.indd 52 12. 05. 2022 06:20:09 odpirajo tudi nekatera vprašanja, ki terjajo poseben razmislek in utemeljitve. Zato je Svet za razvoj pri SAZU sprejel sklep o nadaljevanju razprav v letu 2022. SR je na več sejah obravnaval iniciativo o izgradnji Nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra (NUMC) kot vrhunske, vseslovenske zdravstvene ustanove in pripravil dopis, ki ga je predsednik SAZU skupaj s SMA in Zdravniško zbornico poslal Vladi RS in pristojnim ministrstvom. SR se je aktivno vključil v ustanovitev Platforme CEETT (Central Eastern Europe Technology Transfer) za učinkovitejši prenos tehnologij v slovenska podjetja. Ustanovljena je bila posebna delovna skupina za pripravo prijave za upravljanje sklada CEETT, ki jo koordinira g. M. Mikoš. Izbor upravljalca sklada bo znan v prvem četrtletju leta 2022. Vzpostavitev platforme CEETT predstavlja za Slovenijo pomemben instrument za prenos na raziskavah temelječih inovacij v industrijsko okolje. SR je sodeloval tudi pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost. V sodelovanju z IAS in SMA je bila ustanovljena posebna delovna skupina NOO-SR v sestavi: Franc Matjaž Zupančič, Maja Turnšek, Špela Stres, Drago Babič, Aleš Blinc, Zlatko Fras, Peter Glavič, Marko Grobelnik, Mitja Jermol, Matjaž Mikoš. Delovna skupina je pripravila dopolnjen predlog Načrta za okrevanje in odpornost, ki je bil obravnavan na več sejah SR. S strani SR potrjeni dokument je bil v imenu SAZU, IAS in SMA, s podpisi treh predsednikov, posredovan predsedniku Vlade RS in vsem pristojnim ministrstvom. SR je ustanovil tudi več delovnih skupin, ki nadaljujejo delo v letu 2022: - za spremljanje izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost ter Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030, ki ju koordinira F. M. Zupančič; - za analizo stanja v RS v zadnjih 30 letih, ki jo koordinira g. Peter Glavič; - za pomoč avtomobilski industriji v procesu elektro-digitalne transformacije, ki jo koordinira g. Tomaž Katrašnik; - za spremljanje uresničevanja Vizije razvoja Slovenije 2050 in izvajanja Strategije razvoja Slovenije 2030, ki je stalna delovna skupina SR. - za pripravo Bele knjige tehnološkega potenciala Slovenije, ki jo vodi ga. Špela Stres. Sklepi sej v letu 2021 Na sejah smo obravnavali različne tematike in sprejeli spodaj navedene sklepe, ki so bili sprejeti soglasno. Sklepi 1. seje SR SAZU, 6. januar: SKLEP 1: SR delovni skupini predlaga, da do 12. 1. 2021 pripravi program posveta o kibernetski varnosti uporabe digitalnih sodelovalnih orodij. SR bo na dopisni seji sklepal o predlogu organizacije posveta 26. 1. 2021. SKLEP 2: SR je potrdil pobudo za posvet Spoznavanje umetne inteligence v sre53 letopis-2021_16.indd 53 12. 05. 2022 06:20:09 dnjih in visokih šolah. Do naslednje seje SR bosta B. Zupan in J. Demšar pripravila predlog enega ali več posvetov. Sklepi 2. seje SR SAZU, 3. februar: SKLEP 1: Akad. Igor Emri, akad. Slavko Splichal in dr. Špela Stres bodo pripravili dopis s pozivom Vladi RS, da SR posreduje RRF-dokumentacijo, ki bo nato poslana članom SR v proučitev. V drugi polovici februarja bo sklicana izredna seja SR, ki bo namenjena izrecno tej tematiki. SKLEP 2: Člani SR so pozvani k ponovnemu pregledu predloga Pravil za organizacijo posvetov Sveta za razvoj pri SAZU. Predloge lahko podajo do izredne seje SR v drugi polovici februarja, ko bo predlog pravil potrjen. SKLEP 3: Program za tretji posvet Digitalizacija dela, ekonomije in družbe v 'nematerialnem kapitalizmu' je bil poslan članom SR, ki lahko morebitne pripombe sporočijo do 7. 2. 2021 zvečer. Če pripomb ne bo, se šteje, da je predlog programa posveta potrjen. SKLEP 4: Delovni skupini se pridruži g. Franc Matjaž Zupančič. SKLEP 5: Gradivo, ki se navezuje na Belo knjigo tehnološkega potenciala Slovenije, je dr. Špela Stres poslala članom SR, ki lahko pripombe podajo do izredne seje v drugi polovici februarja. Končen predlog bi bil potrjen na redni seji SR v marcu. SKLEP 6: V delovno skupino se vključita tudi prof. dr. Frane Adam in prof. dr. Vincenc Butala. Ko bo program posveta pripravljen, se ga pošlje članom SR, ki so vabljeni k podaji pripomb v štirih dneh. Nato se posvet lahko organizira. SKLEP 7: Predlog dopisa Vladi RS se posreduje članom SR, da lahko formulirajo dodatne predloge v besedilu. Zaključno redakcijo bosta opravila akad. Igor Emri in akad. Slavko Splichal. Dopis se potrdi na naslednji seji SR. Pobuda bo poslana vodstvu SAZU s prošnjo, da jo naslovi na Vlado RS in pristojno ministrstvo. Sklepi 3. seje SR SAZU, 3. marec: SKLEP 1: Oblikuje se delovna skupna odprtega tipa. K sodelovanju so vabljeni vsi, tudi tisti, ki niso člani SR SAZU. Delovno skupino bi formalno vodila akademik Peter Štih in dr. Mark Pleško, operativno koordinacijo bi vodil g. Franc Matjaž Zupančič. SKLEP 2: Pravila za organizacijo posvetov Sveta za razvoj pri SAZU so potrjena. SKLEP 3: Svet za razvoj SAZU podpira iniciativo, izraženo v predlogu dopisa predsedniku Vlade RS, o izgradnji Nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra (NUMC). Akad. Igor Emri se bo glede oblike pošiljanja dopisa vladi posvetoval s predsednikom SAZU akad. Petrom Štihom. SKLEP 4: Svet za razvoj SAZU potrjuje priporočila posveta Integracija slovenskega inovacijskega okolja in predlaga predsedniku SAZU akad. Petru Štihu, da jih pošlje predsedniku Vlade RS in resornim ministrstvom. Priporočila bosta pred tem še enkrat pregledala akad. Igor Emri in akad. Slavko Splichal. 54 letopis-2021_16.indd 54 12. 05. 2022 06:20:10 SKLEP 5: Formirana delovna skupina za pripravo izvedenih posvetov na temo digitalizacije se bo do naslednje seje SR sestala z namenom priprave naslednjega posveta o pregledu slovenskega znanja. Na posvet bodo vabljeni vsi slovenski raziskovalci, ki lahko ponudijo znanja, nivojsko primerna za ponudbo drugim državam. SKLEP 6: Prof. dr. Bojan Pretnar se vključi v delovno skupino priprave posveta na temo Priložnosti in pasti odprtega spletnega objavljanja znanstvenih dosežkov – vzpostavitev enovite slovenske platforme 'Open Science of Slovenia' pod okriljem SAZU. SKLEP 7: SR SAZU potrjuje predlog posveta Dediščinska znanost kot instrument povezovanja med vedami. Dodatne člane delovne skupine za pripravo dveh posvetov na to temo bosta predlagala akad. Igor Grabec in akad. Slavko Splichal ter vsi zainteresirani. SKLEP 8: SR SAZU potrjuje izvedbo posveta Javnozdravstveni ukrepi v času epidemije koronavirusa: kaj deluje in kaj ne. Datum posveta bo SR poslan naknadno. SKLEP 9: Akad. Igor Emri bo izpeljal koordinacijo s Svetom za energetiko glede nosilca posveta Podnebne spremembe in slovenska energetika in obvestil vključene do naslednje seje SR SAZU. SKLEP 10: Akad. Igor Emri in akad. Slavko Splichal bosta pripravila dopis zunanjim članom SR, ali se strinjajo, da se njihovo ime objavi na spletni strani SR SAZU skupaj z imeni ustanovnih članov SR SAZU. Sklepi 4. seje SR SAZU, 7. april: SKLEP 1: SR podeljuje delovni skupini mandat, da 8. 4. 2021 v kabinetu predsednika Vlade RS predstavi pripravljen dokument. G. Franc Matjaž Zupančič bo člane SR obvestil o dogovorih v vladnem kabinetu in sprejemal predloge k dopolnitvi dokumenta. Vsi zainteresirani so vabljeni k vključitvi v delo. Predlogi bodo obravnavani na izredni seji SR, ki bo namenjena zgolj tej tematiki. SKLEP 2: Prof. dr. Mitja Kalin bo do majske seje SR pripravil predlog organizacije posveta o izboru idej. Na posvet bi bili vabljeni vsi raziskovalci, da predstavijo inovativne predloge o integraciji znanj. Sklepi 4. a izredne seje – NOO, 28. april: Na seji ni bilo nobenega sklepa, seja je bila namenjena zgolj strokovni diskusiji, vezani na tematiko NOO. Sklepi 5. seje SR SAZU, 5. maj : SKLEP 1: SR se je seznanil, da je IAS pripravila gradivo glede NOO in ga bo novelirala z ozirom na dokument Vlade RS s konca aprila 2021. Ko bo dokument strukturiran, ga bo IAS poslala v vednost SR. 55 letopis-2021_16.indd 55 12. 05. 2022 06:20:10 SKLEP 2: SR obstoječi delovni skupini, h kateri so vabljeni vsi člani SR, daje mandat za delo s ciljem, da pripravi pregled aktualnega dokumenta NOO. Delovna skupina bo do naslednje seje pripravila poročilo. SKLEP 3: SR je g. Zupančiča in delovno skupino zadolžil, da pripravijo vsebino posveta Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo in jo posredujejo SR do 20. maja 2021. Če v enem tednu ni pripomb, je predlog programa posveta potrjen. SKLEP 4: SR prevzame iniciativo za organizacijo posveta Podnebne spremembe in slovenska energetika v sodelovanju z delovno skupino Sveta za energetiko pri SAZU. Če se Svet za energetiko ne bo odzval, bo posvet organiziral SR. SKLEP 5: SR obstoječo delovno skupino za NOO v razširjeni obliki pooblašča, da organizira posvet o prioritetah slovenskega predsedovanja EU. Sklepi 6. seje SR SAZU, 2. junij 2021: SKLEP 1: Delovna skupina bo v juliju poskušala organizirati predstavitev dokumenta SR SAZU o pokoronskem okrevanju Slovenije – NOO. SKLEP 2: Drugi sklop predloga programa posveta o komunikacijskih tehnologijah bi bilo treba informativno ustrezno dopolniti, zato bo g. Zupančič sklical sestanek po Zoomu za 3. 6. 2021. SKLEP 3: Potrjen je predlog programa drugega posveta Dediščinske znanosti kot instrument povezovanja med vedami, ki bo 17. 6. 2021. SKLEP 4: Prof. dr. Tamara Lah Turnšek bo do naslednje seje SR vzpostavila stik z g. D. Babičem, prof. dr. A. Poredošem, prof. dr. J. P. Damijanom in dr. S. Novak glede aktualnosti in oblike posveta. Sklepi 7. seje SR SAZU, 7. julij: SKLEP 1: Logotip SR SAZU se iz pisma podpore prvemu paketu ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo umakne. SR je pripravljen na nadaljnje sodelovanje. SKLEP 2: SR podpira predlog prof. dr. Matije Strliča za organizacijo nadaljnjih posvetov s ciljem formiranja predloga o organizaciji področja dediščinske znanosti v Sloveniji. SKLEP 3: Prof. dr. Strlič bo do 11. 7. 2021 pripravil vsebinski predlog naslednjega posveta o dediščinski znanosti, ki bo predvidoma 27. 7. 2021. SKLEP 4: SR SAZU podpira ustanovitev delovne skupine za pripravo strategije načrta na področju raziskav in razvoja v medicinski znanosti ter njihove aplikacije v klinični uporabi v okviru NOO in EUrope kohezije. SKLEP 5: Svet za razvoj podpira ustanovitev delovne skupine za organizacijo posveta oz. serije posvetov za oblikovanje strokovnega mnenja za demokratično prenovo volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Vodja delovne skupine je prof. dr. Ivan Svetlik. 56 letopis-2021_16.indd 56 12. 05. 2022 06:20:10 SKLEP 6: Formira se delovna skupina pod vodstvom prof. dr. Petra Tanciga za pripravo posveta o pregledu 30 let znanosti, raziskovanja in razvoja v Sloveniji. SKLEP 7: Strateška skupina SR naj pripravi predloge sprememb oz. mnenje k dokumentu RISS. Akad. Igor Emri bo s prof. dr. Mitjo Slavincem govoril glede roka podaje pripomb. Če ga znanstveni svet ni potrdil, je predsednik SAZU prof. dr. Peter Štih pripravljen podpisati pismo glede podaljšanja roka. Če je znanstveni svet to potrdil, potem lahko SR kljub temu napiše dopis, ki ga bosta podpisala akad. Igor Emri in akad. Slavko Splichal. SR se bo glede obravnave dokumenta RISS sestal na izredni seji konec julija 2021. Sklepi 7. a izredne seje – RISS, 28. julij SKLEP 1: SR je potrdil pripombe na dokument RISS, ki jih je pripravila Strateška skupina SR in je bil s komentarji dopolnjen na seji SR. Člani SR so vabljeni k podaji izhodišč za spremni dopis na elektronski naslov prof. dr. Matjaža Mikoša do jutri, 29. 7. 2021, do 9.00. Na podlagi prejetega in obravnavanega bo prof. dr. Mikoš sestavil osnutek spremnega dopisa, ki ga bodo predvidoma podpisali predsedniki SAZU, IAS in MA in bo poslan MIZŠ. SKLEP 2: SR bo poskušal organizirati delovno skupino, ki bi bila pripravljena kandidirati za upravljanje sklada CEETT-platform. Prof. dr. Matjaža Mikoša se zadolži za formiranje in koordinacijo delovne skupine, ki bo predloge pripravila do oktobra 2021. K sodelovanju so vabljeni vsi člani SR, ki svojo pripravljenost lahko izrazijo po elektronski pošti, naslovljeni na prof. dr. Matjaža Mikoša. Sklepi 8. seje SR SAZU, 1. september: SKLEP 1: Prof. dr. Matjaž Mikoš in g. Matej Zalar bosta navezala stik, da se informacija o pripravi prijave SR posreduje vsem zainteresiranim slovenskim podjetjem. SR pooblašča prof. dr. Mikoša za nadaljnje stike. Na podlagi opravljenih razgovorov se oceni, katero podjetje bi bilo najprimernejše za skupno prijavo. Člani SR so vabljeni k priključitvi delovni skupini SR. Kontaktna oseba je prof. dr. Mikoš. Na oktobrski seji SR se na osnovi poročila delovne skupine izbere skupina, s katero bi SR pripravil prijavo. SKLEP 2: Svet za razvoj pooblašča delovno skupino RISS, da stopi v stik z dr. Tomažem Bohom in prof. dr. Mitjo Slavincem ter v sodelovanju z MIZŠ organizira posvet za pripravo končnega dokumenta RISS, ki bo optimalno povzemal vse prispele pripombe in sugestije. SKLEP 3: Strateška skupina NOO in RISS do naslednje seje SR pripravita predlog dveh delovnih skupin. Delovni skupini bosta zadolženi za spremljanje izvajanja potrjene RISS in za nadaljnje aktivnosti, vezane na NOO. SKLEP 4: SR pooblasti prof. dr. Tomaža Katrašnika za organizacijsko vodenje delovne skupine in pripravo predlogov k Nacionalnemu programu visokega šol57 letopis-2021_16.indd 57 12. 05. 2022 06:20:10 stva 2021–2030, v kateri bodo sodelovali izr. član prof. dr. Željko Knez, prof. dr. Igor Papič, prof. dr. Božidar Šarler, prof. dr. Peter Glavič, prof. dr. Zdravko Kačič in dr. Franci Demšar. Dokument bo potrjen na korespondenčni seji SR. Spremni dopis bodo podpisali predsedniki akademij (SAZU, IAS, MA). SKLEP 5: SR podpira pripravo posveta Demokratična prenova volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bo 23. 9. 2021 v hibridni obliki. SKLEP 6: Priprava posveta Prispevek Sveta za razvoj pri SAZU k strateškim usmeritvam EU v času predsedovanja RS je odpovedana. SKLEP 7: Akad. Franc Strle bo vodil delovno skupino, ki bo pripravila posvet na temo covida-19. O naslovu in vsebini posveta bo poročala na oktobrski seji SR. SKLEP 8: SR zadolži prof. dr. Petra Glaviča, da do oktobrske seje SR predlaga članstvo delovne skupine, ki bi pričela z analizo stanja zadnjih 30 let in pripravila predloge sprememb za prenehanje stagniranja Slovenije. Sklepi 9. seje SR SAZU, 6. oktober: SKLEP 1: Mandat stalne delovne skupine Sveta za razvoj SAZU je, da bdi nad doseganjem Vizije razvoja Slovenije 2050 in izvajanjem Strategije razvoja Slovenije 2030. Sodeluje pri pripravi operativnih strateških dokumentov in spremlja izvajanje na podlagi doseganja opredeljenih ciljev. Za specifična vprašanja ali celotna področja po potrebi predlaga ustanovitev delovne skupine. SKLEP 2: SR se je seznanil z dogajanjem glede priprave razprav o integraciji vrhunskega temeljnega znanja za spodbujanje na raziskavah temelječih inovacij in priprave Bele knjige tehnološkega potenciala Slovenije. SKLEP 3: SR podpira delovno skupino in jo pooblasti, da nadaljuje pogovore s HAZU in potencialnimi partnerji za prijavo. Skupaj s HAZU izbere potencialnega partnerja in pripravi prijavo za EIF. Slovensko stran v svetovalnem telesu Technology Advisory Board zastopa prof. dr. Matjaž Mikoš, ki vodi delovno skupino SR. SKLEP 4: SR zadolži prof. dr. Ivana Svetlika, da do naslednje seje SR v novembru pripravi predlog nadaljevalnega posveta in širši pogled o volilnem sistemu v Republiki Sloveniji. SKLEP 5: SR zadolži go. Tino Drolec Sladojević, da do naslednje seje SR v novembru pripravi podroben program posveta, ki bi ga na naslednji seji potrdili. Vzporedno uredi vse formalnosti. SKLEP 6: Točka o predlogih izboljšav stanja slovenske energetike in okolju vzdržnega trajnostnega razvoja – priprava posveta Podnebne spremembe in slovenska energetika ostane na dnevnem redu do naslednje seje SR v novembru. Sklepi 10. seje SR SAZU, 3. november: SKLEP 1: SR potrjuje pripravljeni osnutek zapisa o dediščinski znanosti, ki se ga pošlje predsedniku SAZU akademiku Petru Štihu v potrditev in posredova58 letopis-2021_16.indd 58 12. 05. 2022 06:20:10 nje na ustrezne inštitucije (ARRS in predsedniku znanstvenega sveta ARRS dr. Križanu). SKLEP 2: Predlog posveta v prejeti obliki SR ni potrdil. SR predlagateljem predlaga, da do naslednje seje SR v decembru predlog posveta razširijo in dopolnijo ali pa razpravo izvedejo izven okvira SR, ki lahko nato služi kot vstopni predlog nadaljnjih razprav v okviru SR. SKLEP 3: SR prof. dr. Tomažu Katrašniku podeli mandat za organizacijo delovne skupine, ki bi organizirala serijo razprav za formiranje predlogov, kako pomagati slovenski avtomobilski industriji pri zeleni in digitalni transformaciji. Sklepi 11. seje SR SAZU, 1. december: SKLEP 1: SR podeli mandat prof. dr. Ivanu Svetliku, da do januarske seje SR pripravi predlog vsebine posveta z govorci in datumom izvedbe. SKLEP 2: SR se strinja s predlogom, da se posvet na temo pravnih aspektov, vezanih na temo covida-19 in cepljenja, prestavi na januarsko sejo SR, ko bodo predlagatelji predstavili program z datumom posveta. SR skupini predlaga, da preuči problematiko, vsebovano v PKP10, in po potrebi izrazi pobudo za sklic izredne seje SR. SKLEP 3: SR predlaga predsedstvu SAZU, IAS in MA, da objavi odgovore na aktualna vprašanja o covidu-19 in cepivih na svojih prvih spletnih straneh. SKLEP 4: SR prosi prof. dr. Romana Jeralo in strokovnjake s področja medicine, da do januarske seje SR poskušajo razmisliti o povabilu stroke zdravnikov, ki nasprotujejo cepljenju. SKLEP 5: Akademik Igor Emri bo preveril, koliko sredstev ima SR še na razpolago s strani SAZU v letošnjem letu. SR sredstva nameni pripravi analize stanja v RS v zadnjih 30 letih. SKLEP 6: SR podeli mandat prof. dr. Blažu Zupanu, da do januarske seje SR pripravi predlog posveta. SKLEP 7: SR podeli mandat g. Dragu Babiču za organizacijo delovne skupine, da pripravi osnutek konsistentnega gradiva, ki bo služilo kot izhodišče za eno ali več razprav. SKLEP 8: SR podeli mandat prof. dr. Tamari Lah Turnšek, da do januarske seje stopi v stik s člani IAS, SR SAZU, MA in drugimi akterji, naj po svojih zmožnostih okrepijo raziskovalno-razvojni inovacijski potencial ter do januarja ali februarja 2022 pripravijo predlog. Igor Emri in Slavko Splichal 59 letopis-2021_16.indd 59 12. 05. 2022 06:20:10 Pravopisna komisija Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU (dalje PK) v ožjem sestavu se je v letu 2020 sestala štirikrat (seje 40–43), od aprila 2021 pa se je ob preglednicah za tuje jezike delovno sestajala posebna delovna skupina (M. Kocjan Barle, T. Lengar Verovnik, P. Weiss, H. Dobrovoljc, kot strokovna sodelavka z inštituta U. Vranjek Ošlak in po potrebi H. Tivadar za glasoslovje). Ta skupina se je od aprila do decembra 2021 sestala 24-krat. Na sejah so sodelovali vsi člani ožjega sestava razen A. Ermenca Skubica, ki je sodeloval dopisno. Večina srečanj je potekala na daljavo s pomočjo orodja Zoom. Ob gradivskih poizvedbah, pripravi anket, čistopisih in dokumentacijski dejavnosti – zapisniki in arhiv – sta bili k delu pritegnjeni mladi raziskovalki Manca Černivec in Urška Vranjek Ošlak (ISJFR) kot strokovni sodelavki komisije. Poglavji Velika in mala začetnica ter Prevzete besede in besedne zveze sta bili marca 2021 objavljeni na portalu Fran v obliki za javno razpravo, spletno urejanje je potekalo dva meseca, pri čemer so sodelovali K. Ahačič kot urednik te izdaje, M. Černivec in T. Erjavec ter podjetje Amebis. Prispelo je več kot 1370 odzivov (od tega 775 pozivov za spremembo zapisa praznika božič). V javnosti je bilo več odzivov namenjenih predvsem napovedani reformi zapisa zemljepisnih krajevnih imen tipa »Novo Mesto«, ki je bila medijsko kljub poenotenju in odpravi izjem predstavljena kot nepotreben prelom s tradicijo in finančno breme za državljane. Končna odločitev komisije bo pripravljena po pregledu vseh pripomb in končni redakciji vseh poglavij. Sodelavci PK, ki so želeli, so pripravili za vsa pravila tudi komentarje oz. utemeljitve; te spremljajo spletno izdajo in so objavljene tudi na spletišču komisije. V letu 2021 so bile povsem dokončane in usklajene naslednje preglednice za prevzemanje iz tujih jezikov (10): albanščina, baskovščina, danščina, italijanščina, korejščina, makedonščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, turščina. V zadnjih delovnih fazah so preglednice za naslednje jezike (10): češčina, estonščina, finščina, francoščina, hrvaščina, latinščina, madžarščina, nizozemščina, ruščina, španščina. V tem letu naj bi bilo objavljeno vsaj 20 preglednic. V fazi usklajevanja in dopolnjevanja je poglavje Slovnični oris za pravopis, ki obsega osnovni nabor slovničnih pravil, ki so hkrati smernice za slovenjenje prevzetega besedja, zlasti imen. V letu 2022 naj bi bilo poglavje objavljeno. S pomočjo vprašanj v spletni Jezikovni svetovalnici zbiramo probleme, ki jih je treba obravnavati v poglavjih Pisanje skupaj ali narazen in Ločila. Novi poglavji Pravopisa 8.0 za javno razpravo sta bili predstavljeni na okrogli mizi 12. marca 2021. Pogovor je dostopen na naslovu . Sodelovali so: Marta Kocjan Barle, Hotimir Tivadar, Nataša Jakop, Peter Weiss, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, moderator Kozma Ahačič. V medijih sta bili novi poglavji predstavljeni večkrat, sodelovali so vsi člani ožje skupine: Poenostavitev pravil (POP TV, 24 ur, 60 letopis-2021_16.indd 60 12. 05. 2022 06:20:10 14. 3.); Mala in velika začetnica (TV Slovenija, 1. program, Poročila ob petih, 18. 3.); Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (Radio Slovenija, 1. program, oddaja KiKs, , 20. 3.); Zgodi se, da nas jezik prehiti (Večer, 2. 4.); Namen posodobitve pravopisa je poenostavljanje tam, kjer je to mogoče (RTV SLO, MMC , 8. 4.); Osvežitev pravopisnih pravil (Radio Slovenija, 1. program, Oddaja Intelekta , 20. 4.); Kmalu ne bo več Dobrle vasi. Prišla bo Dobrla Vas. In druge Vasi (Celovec, Novice, 23. 4.). Delo komisije je bilo predstavljeno tudi študentom Fakultete za upravo UL (30. 3.), lektorjem za slovenščino na tujih univerzah (1. 7.), članom Slavističnega društva Koroške (6. 10.) in študentom slovenistike z Univerze v Celovcu (12. 11.). Vzporedno s prenovo pravopisnih pravil nastaja slovarski del pravopisa – ePravopis. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja, slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Besedje je obravnavano po problemskih sklopih. Vsak predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemski sklopi so predstavljeni v zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa. Komisija slovarskih sestavkov še ni verificirala, vendar rastoči slovar uporablja kot gradivski vir. Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 1377 novih slovarskih sestavkov (na spletu je zdaj 8216 slovarskih sestavkov), več kot 700 obstoječih sestavkov pa je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2021 so bile na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih štirinajstih problemskih sklopov, med katerimi se bodo nekateri še dopolnjevali: (1) Glasbeni izrazi, (2) Horoskopska znamenja, (3) Imena nebesnih teles in pojavov, (4) Imena otokov, polotokov, otočij, (5) Italijanščina, (6) Nekrajevna imena, (7) Podredne zloženke, (8) Prebivalska imena (iz imen krajev), (9) Prevzeta občna poimenovanja, (10) Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen), (11) Priredne zloženke, (12) Svojilni pridevniki (iz zemljepisnih imen), (13) Svojilni pridevniki (iz občnih poimenovanj), (14) Španščina. Zaradi vse kompleksnejših slovarskih sestavkov, ki se izkazujejo tudi kot mikrostrukturno naraščanje slovarja, je treba nadgraditi in dopolniti redakcijski priročnik, ki zgradbeno sledi slovarskim mikrostrukturnim enotam, znotraj teh pa se ubesedujejo načela, s katerimi se redakcijska skupina srečuje pri preubeseditvi pravil. Helena Dobrovoljc 61 letopis-2021_16.indd 61 12. 05. 2022 06:20:10 Komisija za tisk in publikacije Komisija za tisk in publikacije je na podlagi prijav v napovedanem roku na seji 26. februarja 2021 razporedila proračunska sredstva za tisk za tekoče leto v odobreni višini 49.728 evrov. Sredstva so bila razdeljena v skladu s Poslovnikom o izdajanju in razdeljevanju publikacij SAZU, ki v 3. členu določa, da so prednostno upoštevane stalne publikacije SAZU, zatem publikacije članov SAZU in šele nato tudi morebitne preostale. Do konca leta je bilo za natisnjena dela porabljenih 59.228 evrov. Dela, ki do predvidenega roka za izrabo sredstev iz upravičenih razlogov niso bila natisnjena, so bila prenesena v leto 2022. SAZU je v letu 2021 založila, sozaložila ali sofinancirala naslednje publikacije: Razpošiljanje publikacij in knjig ter tisk voščilnic 4.280 Letopis SAZU, 71. knjiga (za leto 2020) 4.874 Slovenska sprava, zbornik s prispevki simpozija ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja 3.464 Predstavitev Prešernovih nagrajencev (knjiga in zgoščenka), sof. Galerija Prešernovih nagrajencev 2.500 Manuscripta et fragmenta (N. Golob), NUK, 2. del 1.499 Razprave I. razreda, Koga reševati v času pandemije?, sof. Inštitut za kriminologijo 1.500 Med Italijo in Ilirikom (akad. R. Bratož) 1.500 Razumevanje prava (akad. M. Pavčnik), sof. Lexpera 2.000 Izbor člankov akad. Sergija Vilfana (izr. član J. Kranjc), sof. Pravna fakulteta 1.500 Dr. Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe (ur. akad. M. Stanonik) 3.645 Razprave II. razreda, 1. slovenski pravorečni posvet (ur. akad. M. Snoj) 2.313 Zbornik Znanje kot vrednota, posvet Jezikovna samozavest, obstoj in razvoj materinščine sta odvisna od nas samih (ur. akad. M. Snoj) 1.810 V spomin akademiku Francetu Berniku, slovenskemu literarnemu zgodovinarju in humanistu (ur. izr. član I. Maver) 1.140 Penelopin prt (akad. K. Gantar), sof. Slovenska matica 1.500 Spevi spominov (akad. I. Grabec), sof. KD Mohorjan 2.000 Fagopyrum, vol. 38 (1 in 2) 483 Folia biologica et geologica (62/2021, zvezek 1) 4.000 Zgodbe – Fables, notografija in izdaja partitur (akad. L. Lebič), sof. DSS 1.000 Fantasia poetica za klavir in orkester op. 45, natis partiture (akad. J. Matičič), sof. DSS 1.000 Pisatelj in umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc (ur. akad. M. Komelj), sof. Slovenska matica 1.500 62 letopis-2021_16.indd 62 12. 05. 2022 06:20:10 Enigma Lojze Gostiša (akad. M. Komelj), sof. Slovenska matica Pet fragmentov (akad. L. Kovačič), Namreč (izr. član M. Jesih), Moje leto v nikogaršnjem zalivu (dop. član P. Handke), Biografija Nika Grafenauerja (ur. T. Kozin), Trojno poslanstvo (akad. A. Vratuša), sof. Beletrina Iz pisem Giuseppeja Loschija: Pisma Janu Baudouinu de Courtenayju o italijanskem prevodu Rezijanskega katekizma (dop. članica Liliana Spinozzi Monai, ur. akad. M. Snoj) Slovenski razkoli in slovenska sprava (S. Hribar in akad. T. Hribar), sof. založba Ciceron 1.500 1.500 1.220 2.000 Arheološki vestnik, Zbornik s posveta Gabrovčev dan Revija Acta carsologica (letnik 49) Das Roemerreich und seine Germanen. Eine Erzaehlung von Herkunft und Ankuft, prevod, sof. ZRC SAZU Traditiones (letnik 50) Delo Pravopisne komisije v letu 2021 SKUPAJ 1.500 2.000 2.000 1.500 2.500 59.228 € Milček Komelj Komisija za statutarna vprašanja Komisija za statutarna vprašanja SAZU v ožji sestavi se je v letu 2021 večkrat sestala. Razpravljala je o tekočih vprašanjih v zvezi z razlago Statuta SAZU in izdelala o tem več pisnih stališč oziroma mnenj. Janez Kranjc Komisija za človekove pravice Komisija za človekove pravice je nadaljevala z obravnavanjem vprašanj v zvezi z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 1. Komisija se je seznanila in podprla aktivnosti mednarodne mreže International Human Rights Network (IHRN). V letu 2021 se je mreža IHRN še vedno zavzemala predvsem za izpustitev političnih zapornikov, katerih varnost je bila v zaporih še dodatno ogrožena zaradi pandemije covida-19. 2. Leta 2020 je organizacijski odbor, v katerem so sodelovali akad. Tadej Bajd, akad. Valentin Hribar, akad. Jože Krašovec in izr. član prof. dr. Peter Vodopivec, pripravil posvet Slovenska sprava, ki je potekal na SAZU 24. junija 63 letopis-2021_16.indd 63 12. 05. 2022 06:20:10 2020. V luči tridesetletnice samostojne slovenske države je Akademija 15. marca 2021 objavila Izjavo o slovenski spravi, ki jo je na dopisni seji februarja 2021 sprejela skupščina SAZU. V akademijski dvorani so jo na ta dan predstavili člani delovne skupine, ki je Izjavo pripravila: predsednik SAZU akad. Peter Štih in akademiki Tadej Bajd, Valentin Hribar in Jože Krašovec ter izr. član SAZU prof. dr. Peter Vodopivec. Po koncu tiskovne konference so na obisku v predsedniški palači, kjer je bil navzoč tudi akad. Boštjan Žekš, z Izjavo seznanili tudi predsednika republike g. Boruta Pahorja. Po odlično obiskanem posvetu pa je leta 2021 izšel še zbornik Slovenska sprava, ki je bil 24. junija 2021, ob tridesetletnici slovenske samostojnosti, predstavljen v dvorani SAZU. Zbornik je bil poslan širši zainteresirani javnosti in politiki. 3. Člani komisije so kot odziv na ukrepe ob pandemiji covida-19 pripravili izjavo, v kateri so opozorili na pomen spoštovanja človeškega dostojanstva in temeljnih pravic ter obvezo, da politika pri odločanju ukrepa na podlagi zakonov in ustave in v skladu z njimi. Izjavo Za ustavnost in proti zlorabi prava je sedem od osmih članov komisije (predsednik akad. Valentin Hribar, častna predsednica akad. Alenka Šelih, podpredsednica izr. članica prof. dr. Renata Salecl, izr. član Milan Dekleva, akad. Josip Globevnik, akad. Ivan Kreft in akad. Blaž Rozman) v svojem imenu naslovilo na poslance državnega zbora. Akad. Valentin Hribar se je o izjavi na njegovo povabilo pogovarjal tudi s predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije Igorjem Zorčičem. 4. Izšel je zbornik posveta Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, ki je v organizaciji podpredsednice komisije izr. članice prof. dr. Renate Salecl (ki je zbornik tudi uredila) in prof. dddr. Andreja Pleterskega spletno potekal 24. novembra 2020. Tine Hribar in Eva Polanc Komisija za slovenski jezik v javnosti Komisija za slovenski jezik v javnosti je v letu 2021 zastavila mesečne seje, in sicer se sestaja vsak prvi torek v mesecu z izjemo julija in avgusta. Zaradi sprememb v sestavi komisije je bilo treba njeno sestavo ponovno konstituirati in potrditi. Tako je na podlagi 4. člena pravilnika o delovnih telesih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je predsedstvo Akademije sprejelo na seji decembra 2013, na drugi redni seji 2. februarja 2021 izdalo sklep o ponovni ustanovitvi Komisije za slovenski jezik v javnosti in potrdilo njeno članstvo v sestavi: izr. članica prof. dr. Andreja Žele, predsednica; akad. Ivan Bratko, član; izr. član Milan Dekleva, član; doc. dr. Nataša Gliha Komac, članica; akad. Matija Gogala, član; akad. Andrej Jemec, član; izr. član prof. dr. Marko Jesenšek, član; izr. član Milan Jesih, član; prof. dr. Dean Komel, član; akad. Milček 64 letopis-2021_16.indd 64 12. 05. 2022 06:20:10 Komelj, član; doc. dr. Mateja Legan, članica; izr. član prof. dr. Igor Maver, član; akad. Jože Mencinger, član; akad. Marko Snoj, član; akad. Branko Stanovnik, član; akad. Boštjan Žekš, član. Vse potrebno uradovalno delo, vključno s sklicevanjem sej in pisanjem zapisnikov sej, opravlja gospa Eva Polanc. Komisija je v tej novoimenovani sestavi v letu 2021 izpeljala sedem rednih in dve dopisni seji. Dopisni seji sta bili izpeljani zaradi potrebe po potrditvi dveh pisnih dokumentov, ki sta bila poslana naprej v imenu celotne komisije. Sicer pa so se člani na rednih sejah ukvarjali 1) z vprašanji, ki so bila sproti naslovljena na komisijo, in 2) s seznanjanjem in obravnavo terminoloških vprašanj z različnih področij našega strokovnega delovanja. Komisija je tako poslala pisno stališče z utemeljitvijo ge. Urški Bonin (predsednici Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS) in članom Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj glede preimenovanja gora v občini Bohinj. Za uspešno delo lahko ocenjujemo, da je komisija svoj pisni odziv z naslovom Odziv Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU na preambulo Nacionalnega programa visokega šolstva (NPVŠ) 2021−2030 dala v javnost kot skupni odziv SAZU (september 2019). V okrilju delovanja komisije so bile na spletnih straneh SAZU objavljene izjave o pozdravu ostijarei (Vprašanje sorodnosti med slovenščino in venetščino: primer ostijarei, avtor M. Snoj, april 2021), s komentarji in dodanimi sorodnimi izjavami SAZU iz 2016 in 2018 smo objavili slovenski prevod Memoranduma o večjezičnosti v humanistiki, ki ga je sestavila Avstrijska akademija znanosti, in ga s tem mednarodno podprli (junij 2021). V kontekstu sprotnega odzivanja na jezikovne potrebe javnosti naj omenimo, da je bila predsednica Komisije A. Žele 7. 5. 2021 pri Ministrstvu za zdravje imenovana v Delovno skupino za pripravo predloga sprememb potrebne stopnje znanja slovenskega jezika za tuje zdravstvene delavce in sodelavce. Pisni predlogi te delovne skupine za novelo Zakona o zdravniški službi (ZZdrS) so bili potrjeni 9. 12 2021 v DZ RS. Nova sestava komisije je začela z rednimi sejami marca 2021. Na prvi marčevski seji so bili člani opozorjeni na dve trajnejši pobudi, ki jih bo treba postopoma izpolnjevati, in sicer 1) člani komisije naj se aktivno vključijo v sodelovanje v terminoloških skupinah za pripravo slovarjev na posameznih strokovnih področjih; 2) zelo potrebno je oživiti predlog (ki se je prvič pokazal že v 60. letih 20. stoletja, tj. že ob začetkih nastajanja Slovarja slovenskega knjižnega jezika), da bi fakultete v študijske programe vključile tudi predmet tvorjenja strokovnega izrazja in strokovnih besedil. Tako bi se mladi seznanili s pravili tvorjenja strokovnega jezika; nekatere fakultete so to potrebo že prepoznale in tovrstni predmet že uvajajo v svoje siceršnje študijske programe, večina fakultet UL in tudi drugih slovenskih univerz pa še ne. 65 letopis-2021_16.indd 65 12. 05. 2022 06:20:10 Poleg aktivnosti članov komisije s svojimi predstavitvami o problematiki slovenske terminologije na njihovih posameznih področjih (do zdaj je nastopil D. Komel za področje filozofije, N. Gliha Komac je predstavila rezultate enoletnega ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, 2017) so bili s specialnimi vsebinami povabljeni tudi zunanji strokovnjaki; do zdaj je s predstavitvijo terminografskega dela v Sekciji za terminološke slovarje nastopila vodja te sekcije doc. dr. Mojca Žagar Karer. Vse te predstavitve notranjih članov in vabljenih zunanjih strokovnjakov imajo osnovni namen ažurirati védenje o slovenski terminologiji, predstaviti zlasti njeno razširjenost in uspešnost po posameznih strokovnih področjih in odpirati ter reševati nadaljnja vprašanja in probleme slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika, sem kot eno vitalnejših nalog sodi tudi spremljanje razvoja slovenščine kot učnega jezika na vseh ravneh izobraževanja. Drugo pomembno vprašanje je aktualno stanje rabe slovenskega jezika v najširši javnosti, v vsakdanjem sporazumevanju in življenju nasploh. Komisija opozarja na tovrstne nepravilnosti nerabe slovenščine v slovenski javnosti nasploh; s tem sproti kaže na aktualno stanje jezikovne krajine. V letu 2021 je bila rdeča nit sprotnih razprav, zlasti v jeseni 2021, diskusija o dejanski vlogi in uresničevanju rabe slovenskega jezika kot učnega jezika v Nacionalnem programu o visokem šolstvu (NPVŠ) 2021−2030. Tudi nadaljnji namen komisije, in tudi ena njenih najpomembnejših nalog, je nadaljnje dorekanje stališč komisije glede slovenščine kot učnega jezika na slovenskih visokošolskih ustanovah, s poudarkom tudi na veljavnih zakonskih podlagah. Andreja Žele Fundacija dr. Bruno Breschi Tako kot v letu 2020 so bile zaradi pandemije covida-19 in zaradi drugih zdravstvenih težav tudi v letu 2021 dejavnosti fundacije blokirane in onemogočene, njena sredstva pa so kljub temu kopnela. V začetku leta je bilo stanje na njenem računu 7.246,16 evra, ob koncu leta pa 6.819,44 evra. Ker zaradi osebnih zadreg in težav ne kaže, da bi se izdajanje Tezavra slovenskega ljudskega jezika na Koroškem v bližnji bodočnosti nadaljevalo, se bo marca 2022 sestala uprava fundacije in razpoložljiva sredstva preusmerila v druge načrte, ki bodo usklajeni z dosedanjo dejavnostjo in s programsko zasnovo fundacije. Kajetan Gantar 66 letopis-2021_16.indd 66 12. 05. 2022 06:20:10 Fundacija akademika Ivana Vidava Pri SAZU deluje Fundacija akademika Ivana Vidava, ki je bila ustanovljena predvsem za delovanje na področjih znanosti in izobraževanja. Njen namen je štipendirati nadarjene študente matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. Fundacija je pri SAZU sprva delovala kot Sklad donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved, šele po smrti akademika Ivana Vidava pa se je s privolitvijo njegovih dedičev poimenovala po svojem dobrotniku in mecenu znanosti. Štipendije, ki jih fundacija podeljuje, so tako del njegove zapuščine, namenjen nadarjenim mladim doktorandom. Fundacija izvaja dejavnosti pod vodstvom akad. prof. dr. Branka Stanovnika, člani uprave, ki skrbi za izvajanje namena ustanove, pa so še akad. prof. dr. Josip Globevnik, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, izr. član prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU g. Zoran Mezeg, univ. dipl. ekon. Po pregledu vlog v skladu z razpisnim postopkom je uprava fundacije sprejela odločitev, da štipendijo za študijsko leto 2021/2022 dodeli štipendistki za doktorski študij računalništva na Univerzi Durham v Veliki Britaniji. Branko Stanovnik 67 letopis-2021_16.indd 67 12. 05. 2022 06:20:10 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo / Department of International Relations and Scientific Coordination Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2021 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s 45 tujimi akademijami: Albanska akademija znanosti, Tirana Armenska nacionalna akademija znanosti, Erevan Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj Akademija znanosti Belorusije, Minsk Bolgarska akademija znanosti, Sofija Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo Akademija znanosti Turkmenistana, Ašhabad Akademija Sinica, Tajpej Češka akademija znanosti, Praga Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica Estonska akademija znanosti, Talin Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki Francoska akademija znanosti, Pariz Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi Kraljeva irska akademija, Dublin Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem Kitajska akademija znanosti, Peking Kitajska akademija družbenih ved, Peking Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština Latvijska akademija znanosti, Riga Litovska akademija znanosti, Vilna Madžarska akademija umetnosti, Budimpešta Madžarska akademija znanosti, Budimpešta Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje Moldavska akademija znanosti, Kišinjev Norveška akademija znanosti in književnosti, Oslo Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin Poljska akademija znanosti, Varšava 68 letopis-2021_16.indd 68 12. 05. 2022 06:20:10 Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva Romunska akademija, Bukarešta Ruska akademija znanosti, Moskva Slovaška akademija znanosti, Bratislava Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern Turška akademija znanosti, Ankara Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg Kraljevo društvo v Londonu, London V letu 2021 so bile medakademijske izmenjave znanstvenikov zaradi pandemije koronavirusa še vedno močno okrnjene. Slovenske znanstvene ustanove je obiskalo šest znanstvenikov iz tujine v skupnem obsegu sedmih tednov in enega dne. Dva slovenska znanstvenika sta obiskala tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu štirih tednov. Sklenjen je bil protokol o medakademijskem sodelovanju s Češko akademijo znanosti za leti 2022 in 2023. V okviru protokola bosta potekala medakademijska projekta. Dosedanja bilateralna projekta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Medicinske fakultete z inštituti Češke akademije znanosti sta podaljšana za eno leto. Sklenjen je bil protokol o medakademijskem sodelovanju z Madžarsko akademijo znanosti za obdobje 2022–2024. V okviru protokola je bil potrjen medakademijski projekt. SAZU je na zaprosilo Madžarske akademije znanosti podaljšala veljavnost bilateralnih projektov do 30. junija 2022. Prenovljen je bil medakademijski sporazum z Avstrijsko akademijo znanosti. Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke. Razpisi o štipendijah tujih akademij in organizacij so bili objavljeni na spletni strani SAZU. Srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi v mestu Lindau v Nemčiji je bilo zaradi izrednih zdravstvenih razmer prestavljeno na leto 2021 in je potekalo spletno. Naslednje, 71. srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki v nemškem mestu Lindau bo posvečeno kemiji. Oddelek je sodeloval z medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša Akademija. Članstvo SAZU je aktivno v Združenju evropskih akademij (ALLEA, All European Academies), Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council) in Zavezništvu mednarodnih znanstvenih organizacij (ANSO ­­– Alliance of International Science Organisations). Na spletni strani SAZU so bile objavljene 69 letopis-2021_16.indd 69 12. 05. 2022 06:20:10 pomembnejše informacije tujih združenj, v katera je včlanjena SAZU. Akad. Branko Stanovnik se je udeležil zasedanja skupščine Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA), ki je 6. maja 2021 potekalo po spletu. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. Antonio Loprieno, nagrado Madame de Staël za kulturno dediščino pa je prejela prof. Helene Keller. Po spletu je bil organiziran znanstveni simpozij Across Boundaries in Science. Sestanek sveta in biroja Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC) je zaradi epidemioloških razmer 17. in 18. junija 2021 potekal spletno. Na prošnjo EASAC je na sestanku pozdravni nagovor imela ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Srečanja se je udeležil akad. Andrej Kranjc, ki se je udeležil tudi zimskega spletnega sestanka sveta 2. in 3. decembra 2021. Prihodnje leto, po 10 letih, gostiteljica EASAC ne bo več nemška Leopoldina, ampak predvidoma Norveška akademija znanosti. Na predsednika SAZU akad. Petra Štiha se je s prošnjo za preučitev (ne)ustreznosti poročila združenja EASAC o nasprotovanju uporabi biogoriv obrnilo združenje World Bioenergy Association. Dokument je bil v mnenje posredovan Svetu za energetiko pri SAZU, ki je podprl stališče EASAC o nasprotovanju uporabi biogoriv kot energentov. SAZU je pripravila in poslala prispevke za objavo v publikaciji ANSO Outreach. SAZU je aktivna članica v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnik SAZU v IHRN je akad. Valentin Hribar. Na pobudo Mednarodne mreže za človekove pravice (IHRN) in s soglasjem Komisije za človekove pravice pri SAZU je bilo poslano pismo podpore kitajskemu ekonomistu ujgurske narodnosti prof. Ilhamu Tohtiju, obsojenemu na dosmrtno zaporno kazen. Mreža IHRN je prosila za podporo primera zaradi suma mnogih nepravilnosti v kazenskem postopku. S sodelovanjem pa se Akademija udejanja tudi v naslednjih medakademijskih združenjih: Medakademijsko partnerstvo (IAP, InterAcademy Partnership), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps), Zveza Podonavskih akademij (DAC, Danube Academies Conference) ter drugimi. SAZU je Zvezi evropskih akademij za znanost o agrikulturi, hrani in naravi (UEAA, Union of European Academies for Science Applied to Agriculture, Food and Nature) sporočila, da je še vedno zainteresirana za aktivno članstvo. Nova predstavnica SAZU v tej zvezi 70 letopis-2021_16.indd 70 12. 05. 2022 06:20:10 je izr. članica prof. dr. Hojka Kraigher. Predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akademik Branko Stanovnik je na sestanek o nadaljnjem sodelovanju pri delu Mednarodnega znanstvenega odbora za preučevanje Alp (ISCAR) sprejel namestnico direktorja ZRC SAZU dr. Mimi Urbanc in prof. dr. Andreja Udovča z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za predstavnika v tej organizaciji je bil imenovan pomočnik predstojnika Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dr. Janez Nared. Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in druge enote. Akademik Branko Stanovnik je na prošnjo združenja ASEF, ki podpira visoko nadarjene študente in znanstvenike, podpisal priporočilna pisma za prijavo na razpisa veleposlaništva Združenih držav Amerike Speaker Series in NGO Small Grants. Predsednik SAZU in predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo se vsako leto v predsedniški palači udeležita jubilejnega srečanja z Društvom VTIS – v tujini izobraženih Slovencev in na štefanovo v Prešernovi dvorani Akademije sprejmeta njihove predstavnike. Zadnji dve leti zaradi izrednih zdravstvenih razmer srečanja na SAZU ni bilo. Društvo VTIS predstavlja in skuša približati študij ter raziskovalno dejavnost v tujini tistim, ki se zanju zanimajo. Prizadeva si spodbujati medsebojno sodelovanje slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, in njihovo sodelovanje z izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v Sloveniji in tujini. Akad. Branko Stanovnik se je 14. julija 2021 v Vili Podrožnik na povabilo predsednika RS g. Boruta Pahorja in Društva VTIS udeležil dogodka z naslovom Pogovorimo se o Evropi. Tudi v letu 2021 je akad. Branko Stanovnik sodeloval kot predsednik uprave v Fundaciji akademika Ivana Vidava, ustanovi za štipendiranje študentov matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. 71 letopis-2021_16.indd 71 12. 05. 2022 06:20:10 MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV PRIHODI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJO Češka akademija znanosti Prof. Pavel Bosák in mag. Šimon Kdyr z Inštituta za geologijo Češke akademije znanosti sta v letu 2021 dvakrat obiskala Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v okviru sodelovanja v skupnem projektu (20.–26. 6. 2021, prof. Bosák: 10.–16. 10., mag. Kdyr: 13.–19. 10. 2021). Madžarska akademija znanosti Dr. Gyorgy Kiss je v okviru skupnega projekta obiskal Univerzo na Primorskem (6.–9. 6. 2021). Ddr. Imre Fertő, dr. Lajos Barath in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti so v okviru sodelovanja v medakademijskem projektu obiskali Univerzo na Primorskem (6.–11. 9. 2021). ODHODI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINO Avstrijska akademija znanosti Prof. dr. Nataša Golob s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je opravljala raziskovalno delo v Avstrijski nacionalni biblioteki na Dunaju (10.–23. 10. 2021). Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Akad. Jože Pirjevec je obiskal Hrvaški državni arhiv in Narodno biblioteko Hrvaške, kjer je opravljal znanstveno-raziskovalno delo (2.–15. 5. 2021). 2021 -Znanstvene izmenjave SAZU Država Prihod Odhod Št. znan. tednov/dni Št. znan. tednov/dni Avstrija / / 1 14 Češka 2 28 / / Hrvaška / / 1 14 Madžarska 4 22 / / SKUPAJ 6 7 tednov 1 dan 2 4 tedne Branko Stanovnik 72 letopis-2021_16.indd 72 12. 05. 2022 06:20:10 Raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda Pogodba št. 1/2021 z dne 18. 2. 2021 in Aneks št. 1 k Pogodbi št. 1/2021 z dne 26. 10. 2021 27. 1. 2022 1. Temeljne raziskave slovenskega jezika Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Čas trajanja: 2009 do preklica Financerka: SAZU Vodja: dr. Kozma Ahačič Vsebina raziskovalnega dela: V okviru projekta je bilo dofinancirano delo pri več dejavnostih Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: Redakcija tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki kot rastoči slovar pod oznako eSSKJ izhaja na slovarskem portalu Fran in s tem povezane raziskave ter svetovanja Na podlagi slovarskega koncepta in drugih sprejetih slovaropisnih načel ter v skladu z letnim načrtom gesel smo pripravljali problemsko in pomensko izbrane slovarske sestavke različnih besednih vrst. Posodobili smo protokol dela pri slovarju ter format redakcijskega priročnika, ki smo ga tudi vsebinsko dopolnjevali. Začeli smo s ciljnim razreševanjem nekaterih konceptualnih problematik, ki so se v preteklih letih pokazale med pripravo slovarja. Za potrebe prikaza izgovornih in pregibnostnih značilnosti slovenske leksike so bili raziskani in v lematsko bazo dodani novi opisi leksemov različnih besednih vrst. Vzporedno s pripravo slovarja smo izvajali leksikološke, skladenjske, oblikoslovne in glasoslovne raziskave knjižne slovenščine ter opravljali svetovanje v Jezikovni svetovalnici, poleg tega pa tudi po e-pošti in telefonu. Posodobitev pravopisnih pravil in redakcija novega pravopisnega priročnika in s tem povezane raziskave ter svetovanja Pripravili smo nov prirastek v ePravopisu, rastočem slovarju, in poskrbeli za njegovo elektronsko objavo (kot e-knjiga). Več kot tretjina obstoječih gesel je bila dopolnjena glede na rezultate raziskav in odločitve Pravopisne komisije, po potrebi smo jih tudi vsebinsko razširili. Pripravili smo slovarska ogrodja za začetek redakcije problemskih sklopov že objavljenih poglavij pravopisnih pravil ter razlikovanje pravorečnih podatkov in pravopisnih podatkov. Potekalo je delo v Pravopisni komisiji. Za javno razpravo sta bili objavljeni poglavji Velika in mala začetnica ter Prevzete besede in besedne zveze za javno razpravo. Sodelavci komisije so predstavljali odločitve komisije v javnosti. Intenzivno je potekalo delo pri preglednicah za tuje jezike – dokončana je bila 73 letopis-2021_16.indd 73 12. 05. 2022 06:20:10 ena četrtina, svetovanje v Jezikovni svetovalnici, poleg tega pa tudi po e-pošti in telefonu. Redakcija terminoloških slovarjev različnih strok in s tem povezane raziskave ter svetovanja Nadaljevalo se je delo pri terminoloških slovarjih različnih strok, in sicer: živinoreja, agronomija, tiflopedagogika, kamnarstvo, kriminalistika, davki, fizioterapija, računalništvo. Nadaljevalo se je tudi delo pri 2. izdaji slovarjev za področji botanike in gledališča. Izšel je Terminološki slovar betonskih konstrukcij (Založba ZRC, 2021). Potekalo je svetovanje v Terminološki svetovalnici na Terminologišču. Redakcija Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in s tem povezane raziskave ter svetovanja Rešili smo vso odprto problematiko pri najzahtevnejših geslih za Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A–D). Opravljeni so bili medsebojni usklajevalni pregledi in lektura vseh slovarskih sestavkov v SSKJ 16 (A–D). Pripravili smo končno verzijo uvodnih poglavij s konceptom in vsa potrebna dela v zvezi s pripravo slovarskih sestavkov za tisk. Po prelomu so bile narejene dvakratne korekture celotnega besedila in kontrola vnosa prvih in drugih korektur v končno besedilo. Prvi zvezek SSKJ 16 (A–D) je izšel septembra 2021. Po izidu slovarja smo prve in druge korekture vnesli v slovarske sestavke v slovaropisnem programu Ilex. Pripravili smo prve redakcije izbranih gesel za drugi zvezek SSKJ. Nadaljevalo se je skeniranje občnoimenske listkovne kartoteke. Potekale so raziskave zgodovine slovenskega jezika, ki smo jih vsi sodelavci sekcije predstavili na dveh simpozijih, ter jezikovno svetovanje o zgodovinski rabi besed v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Izdelovanje geolingvističnih del in s tem povezane raziskave ter svetovanja Nadaljevala se je priprava zvezka SLA 3 (Kmetovanje) na objavo: dokončan je bil vnos gradivskih indeksov, izdelovali in pregledovali so se komentarji (sekcijski in uredniški pregledi), pripravljena je bila prva različica spremnih besedil, narejene so bile korekture gradivskih indeksov. Terenske raziskave za SLA 4 so potekale v omejenem obsegu. Za gradivsko zbirko SLA je bilo pridobljenih nekaj zapisov starejših diplomskih nalog, gradivo izbranih zapisov Tineta Logarja je bilo vneseno v tabelo za prenos v podatkovno zbirko. Preurejena je bila listkovna kartoteka SLA. V fonolaboratoriju sta se začela presnemavanje in zvokovna obdelava arhivskega zvočnega gradiva. Narejen je bil načrt za vzpostavitev zvočnega arhiva dialektološke sekcije. Za Slovanski lingvistični atlas (OLA) je bilo pripravljeno slovensko narečno gradivo za zvezek Pridevnik v redakciji hrvaške nacionalne komisije. 74 letopis-2021_16.indd 74 12. 05. 2022 06:20:10 Za drugo izdajo leksičnega zvezka Živalski svet (Moskva, 2022) so bili iz ljubljanske gradivske zbirke OLA izdelani indeksi za vse slovanske jezike. V enotno tabelo je bila vnesena skoraj polovica vsega slovenskega narečnega gradiva za OLA. Potekale so dialektološke raziskave ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Priprava in izboljševanje interpretacij občno- in lastnoimenskega gradiva in s tem povezane raziskave ter svetovanja V Metelkovi zbirki slovenskih toponimov iz leta 1823 se je nadaljevalo delo na identifikaciji krajevnih imen s sodobnimi imenskimi oblikami, k razlagi imen so bili pritegnjeni historični zapisi od srednjega veka do danes, komentirane so bile današnje in nekdanje imenovalniške in rodilniške oblike ter administrativne spremembe. Nadaljevale so se diahrone in etimološke analize za izdelavo zoonimskih in drugih gesel Novega etimološkega slovarja slovenskega jezika. Del izgotovljenih gesel je bil v okviru NESSJ kot rastočega slovarja objavljen na portalu Fran. Za skeniranje je bila pripravljena večja količina sekcijskega kartotečnega gradiva. Digitalizirana in računalniško obdelana ter s komentarji opremljena je bila rokopisna zbirka zemljepisnih imen Maksa Pleteršnika, ki je bila skupaj s spremnimi besedili kot kritična izdaja objavljena na spletu (https:// przzi.zrc-sazu.si). Potekale so etimološke ter onomastične raziskave ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Rastoča baza pravorečnih težav Vrsta: aplikativni podoktorski raziskovalni projekt Oznaka: Z6-1890 Čas trajanja: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2021, izvajanje podaljšano do 28. 2. 2022 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Tanja Mirtič Vsebina raziskovalnega dela: V Rastočo bazo pravorečnih težav (tj. bazo naglasnomestnih težav) je bilo skupno dodanih 84 novih enot, pri katerih smo želeli preveriti morebitne spremembe naglasnega mesta v sodobni knjižni slovenščini. Vzporedno je potekalo tudi dopolnjevanje in urejanje v bazi že obravnavanih enot. Na osnovi evalvacije doslejšnjih raziskav naglasnomestne problematike in stanja v obstoječih jezikovnih priročnikih smo pripravili dve spletni raziskavi, kjer smo raziskali 65 naglasnomestnih problemov. Naglasnomestni problemi iz prve anketne raziskave so bili tudi analizirani in vneseni v Rastočo bazo pravorečnih težav. OptiLEX: Raziskave in optimizacija predstavitve leksikalnih jezikovnih virov za implementacijo govornih tehnologij na vgrajenih sistemih Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt 75 letopis-2021_16.indd 75 12. 05. 2022 06:20:10 Oznaka: L7-9406 Čas trajanja: 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021, izvajanje podaljšano do 31. 12. 2021 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Jerneja Žganec Gros Vsebina raziskovalnega dela: V okviru projekta so bili razviti novi postopki za zmanjševanje odvečnosti pri predstavitvi in računalniškem zapisu jezikovnih virov ter pri razvoju referenčnega slovarja izgovarjav, ki bo omogočal hiter razvoj novih jezikovnotehnoloških orodij in aplikacij. Projekt se je posvečal izgovoru tako v knjižni kot tudi v neknjižni slovenščini. Zaključena je bila priprava jezikovnih virov in oblikovanje končnega rezultata projekta. V okviru projekta je bilo pripravljenih tudi nekaj objav, ki se dotikajo projektnega dela. i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-2628 Čas trajanja: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Jožica Škofic Vsebina raziskovalnega dela: Začelo se je delo za vzpostavitev interaktivne različice atlasa SLA. Za spletno postavitev so bili pregledani in dopolnjeni gradivski indeksi za SLA 3, vzpostavljene so bile povezave s skeni arhivskega gradiva. Za izbrane raziskovalne točke so bili izdelani prvi nabori zvočnih izsečkov. Pregledana je bila analiza narečnega besedja za polovico atlasnega gradiva. Pripravljene so bile datoteke z etnološkimi pojasnili in slikovnim gradivom, zbrani so bili pdf-ji fonoloških opisov krajevnih govorov iz mreže SLA. Pripravljeno je bilo pomožno gradivo za Svetovanje pri pripravi načrta za posodobitev programa za urejanje jezikovnogeografskih podatkov, pripravo narečnih kart in podatkovne baze. Izdelan je bil načrt za izdelavo podatkovne baze in programa za prikaz jezikovnogeografskih podatkov DIAtlas. Predvidena je programska oprema za izdelavo interaktivnega jezikovnega atlasa. 2. Nevidno življenje odpadkov: Razvoj etnografsko utemeljene rešitve za upravljanje z odpadki v gospodinjstvih Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-9364 Čas trajanja: 1. 11. 2018 – 31. 10. 2021, izvajanje podaljšano do 31. 10. 2022 Financerji: ARRS in SAZU ter CVS Mobile, Informacijske rešitve, d.d. Vodja: dr. Dan Podjed Vsebina raziskovalnega dela: 76 letopis-2021_16.indd 76 12. 05. 2022 06:20:10 V projektu so leta 2021 posebno pozornost namenili vplivu pandemije covida-19 na kopičenje odpadkov v gospodinjstvih. Kot so ugotovili, so se v izjemno kratkem času spremenile navade, povezane z ravnanjem z odpadki. Tako v gospodinjstvih kot tudi v javnih prostorih in v naravi so se začeli kopičiti odpadki, ki si jih še v letu 2019 nismo mogli zamišljati v tolikšnih količinah, na primer zaščitne maske, gumijaste rokavice in druga zaščitna oprema. V gospodinjstvih se je v tem obdobju nabralo več odpadkov kot v prejšnjih letih še zaradi dostave hrane in izdelkov na dom. Njihovo kopičenje je tudi posledica nakupovanja na daljavo, h kateremu so se ljudje zatekli, da bi se izognili obisku nakupovalnih središč in preprečili okužbo z virusom. Kot so ugotovili v projektni skupini, so se v času pandemije covida-19 na terenu, med ljudmi, dogajale pomembne spremembe na področju ravnanja z odpadki, raziskovalke in raziskovalci pa so bili soočeni z dilemo, kako biti med ljudmi in spoznavati njihove načine življenja, če to ni mogoče zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja virusa. Prva rešitev za izvedbo intervjujev na daljavo, dostopanje do ljudi in spoznavanje njihovih načinov življenja, ki se je pokazala kot pomembna za nadaljevanje etnografskega raziskovanja in izvedbo raziskovalnega načrta, je bila uporaba digitalnih komunikacijskih pripomočkov, kot so Zoom, Skype, WhatsApp, Teams in drugi. Na ta način so članice in člani raziskovalne skupine vsaj deloma ohranjali stike z ljudmi, ki so jih na raziskovanih lokacijah, tj. v Ljubljani, Zagrebu, Trstu, Gradcu, Oslu in Dubaju, predhodno obiskali med letoma 2018 in 2020, in pridobili informacije, kako so se spremenili njihovi načini življenja in navade, povezane z ravnanjem z odpadki. Osrednji aplikativni rezultat projekta v letu 2021 je igra s kartami, ki so jo avtorice in avtorji naslovili Umazana igra. Njen razvoj je temeljil na ugotovitvah s terena, ki so nakazovale, da so ljudje pogosto naveličani nenehnega spodbujanja trajnostnega načina življenja in opozarjanja na napake pri razvrščanju odpadkov. Igra, ki je izšla pri Založbi ZRC in ZRC SAZU, je zato namenoma nevzgojna, igralec pa se med njo postavi v vlogo zlikovca ter dobi priložnost, da pusti za sabo čim večji kup odpadkov. Seveda je igra dejansko tudi vzgojna, saj igralcem omogoči, da po igranju v lastni okolici uzrejo posledice neustreznega ravnanja z odpadki. Raziskovalke in raziskovalci so v letu 2021 objavili več odmevnih člankov v domačih in tujih revijah in delo predstavili na znanstvenih srečanjih ter se z aplikativnimi rezultati predstavili v številnih medijih. Osrednji znanstveni rezultat projekta v tem letu pa je zbornik z naslovom Nevidno življenje odpadkov, ki je izšel pri Založbi ZRC. Glavni namen te publikacije je večplastno pokazati, da odpadki ne izginejo, ko jih zavržemo, temveč se z osupljivo hitrostjo kopičijo in zasedajo vse več prostora na planetu. Prispevki, ki so jih napisali strokovnjaki in strokovnjakinje s področij atropologije, etnologije in 77 letopis-2021_16.indd 77 12. 05. 2022 06:20:10 geografije, opišejo lokalne navade, povezane z odpadki, ter predstavijo smeti kot pomemben dejavnik v globalnem omrežju proizvodnje in potrošnje. 3. Kolapijani – ljudstvo ob reki Kolpi v železni dobi Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-2627 Čas trajanja: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Lucija Grahek Vsebina raziskovalnega dela: Konec maja smo izvajali raziskovalna izkopavanja na vzhodnem delu grobišča Pezdirčeva njiva v Podzemlju. Raziskali smo 725 m 2 veliko območje, kjer smo odkrili novih 27 grobov iz časa mlajšega halštata in mlajše železne dobe, samo območje grobišča pa nam je uspelo zamejiti tudi na vzhodni in jugovzhodni strani osrednjega dela pokopavanja na najdišču Pezdirčeva njiva. Pozno jeseni smo v neposredni bližini izkopali še dve testni sondi, s katerima smo ugotovili, da leži jugovzhodno od osrednjega dela grobišča še eno domnevno gomilno grobišče. Vzporedno s terenskim raziskovanjem je potekala konservacija kovinskih, steklenih in jantarnih najdb iz predhodno izkopanih grobov. Veliko napora je bilo vloženega v optimalno konservacijo in analizo bronaste čelade, izkopane na Pezdirčevi njivi. Različne arheometalurške in kemijske analize so bile opravljene tudi na drugih kovinskih najdbah, saj želimo do konca raziskovalnega projekta pionirsko predstaviti možnosti in metodologijo naravoslovnih analiz na tovrstnih arheoloških najdbah. Poleg omenjenih analiz grobnih pridatkov, ki še niso v celoti zaključene, smo opravili raziokarbonsko analizo premišljeno odbranih vzorcev organskih snovi iz kronološko najpomembnejših grobov in nadaljevali z analizami predhodno pobranih pedoloških in geomorfoloških vzorcev. Veliko raziskovalnega časa je bilo posvečenega poterenski obdelavi terenskih izvidov in najdb iz za raziskovalni projekt ključnega grobišča Pezdirčeva njiva v Podzemlju. Ob raziskavah grobišča in podzemeljskega naselja na Kučarju smo zaključili analizo rezultatov opravljenih naselbinskih raziskovanj železnodobnega naselja v Metliki. Ker pa so v preteklem letu tu potekala nova zaščitna izkopavanja, ki so razkrila številne nove dragocene podatke in jih vodja raziskovalnega projekta v sodelovanju s pristojnimi konservatorskimi službami usmerja v vlogi nadzorne znanstvene sodelavke, smo objavo naših rezultatov odložili vse do sklepnega dela poterenske obdelave omenjene nove raziskave. Raziskovalne cilje našega projekta in preliminarne rezultate smo predstavili na konferenci Evropskega združenja arheologov (EAA); ob različnih 78 letopis-2021_16.indd 78 12. 05. 2022 06:20:10 priložnostih pa smo o našem raziskovanju obveščali tudi laično lokalno in širšo javnost. Ob 70-letnici Belokranjskega muzeja v Metliki smo sodelovali pri pripravi izjemnega dogodka – razstavi najstarejšega novca, najdenega v Sloveniji; to je zlatnika s Pezdirčeve njive v Podzemlju. 79 letopis-2021_16.indd 79 12. 05. 2022 06:20:10 JUBILEJI V letu 2021 so praznovali: 100 let: akademik Zorko Simčič; 95 let: akademika Janez Matičič in Boris Paternu ter dopisni član Savo Bratos; 90 let: akademiki Janko Kos, Marjan Kordaš in Mitja Zupančič ter dopisna člana Milan R. Dimitrijević in Joseph Milič - Emili; 85 let: akademik Boris Sket ter dopisni člani Harald zur Hausen, Wolf Moskovich, Erik Valdemar Stålberg, John Villadsen, Juraj Martinović, Liliana Spinozzi Monai in Denis Noble; 80 let: akademiki Tine Hribar, Marko Mušič, Jože Mencinger, Janez Lamovec in Ivan Kreft ter dopisna člana Manfred Geiger in Niall O'Loughlin; 75 let: akademiki Ivan Bratko, Peter Vodopivec in Marijan Pavčnik, izredni član Milan Dekleva ter dopisni člani Felix Unger, Wolfganf L. Gombocz, Henry R. Cooper, Bożena Tokarz in Vladimir Parpura; 70 let: dopisna člana Pavel Bosák in Duncan Haldane; 65 let: akademik Gregor Serša in izredna članica Hojka Kraigher ter dopisna člana Claude Sammut in Iris ter Schiphorst; 60 let: dopisni člani Elena Vladimirovna Boldireva, Maja Haderlap, Alexei verkhratsky in Marc Leland Greenberg. Akademik Boris Pahor in Slovenska akademija znanosti in umetnosti Pozdravni nagovor na tiskovni konferenci ob izidu knjige Boruta Klabjana in Gorazda Bajca Ogenj, ki je zajel Evropo. Dvorana SAZU, 25. VIII. 2021, na Pahorjev 108. rojstni dan. Spoštovani, dovolite, da Vas na začetku današnje prireditve, ki jo organizira Cankarjeva založba, vse lepo pozdravim v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V njeni dvorani bo danes predstavljena knjiga Ogenj, ki je zajel Evropo avtorjev zgodovinarjev dr. Boruta Klabjana in dr. Gorazda Bajca. Predstavitev je posvečena našemu članu akad. Borisu Pahorju, ki prav danes praznuje svoj 108. rojstni dan, pričevalcu zgodovine, ki je v mladih dneh še na lastne oči videl požig slovenskega Narodnega doma v Trstu, na katerega se nanaša naslov knjige s podnaslovom Narodni dom v Trstu 1920‒2020. Četudi akademik Boris Pahor iz Trsta sicer ne prihaja več na seje akademijskega razreda za umetnosti, je med nami nenehno duhovno navzoč in vsem živo v zavesti. Še posebno takrat, ko se moramo vedno znova zavzemati za veljavo slovenskega jezika v javnosti in še posebej na univerzi, pa nam je tudi v 80 letopis-2021_16.indd 80 12. 05. 2022 06:20:10 Predstavniki SAZU so z Izjavo SAZU o slovenski spravi seznanili predsednika republike Boruta Pahorja (foto/photo: Nebojša Tejić/STA). / SASA representatives presented the SASA Statement on Slovenian Reconcilliation to the President of the Republic of Slovenia, Mr Borut Pahor. Vodstvo in strokovnjaki SAZU so pozvali k cepljenju. / Members of SASA Executive Board and health professionals appealed to the general public to get vaccinated Slovesnost ob podelitvi listin novim članom v Slovenski filharmoniji / Festive inauguration of new Academy members at the Slovenian Philharmonic Hall Novi člani SAZU / New SASA members Predstavitev hrvaškega prevoda Bivališč duš izr. člana prof. dr. Borisa A. Novaka / From the presentation of the Croatian translation of the book Bivališča duš by Associate Member Boris A. Novak Predsednik države Borut Pahor in predsednik SAZU sta odkrila doprsni kip akad. Alojza Rebule. / The President of the Republic of Slovenia, Mr Borut Pahor and SASA President unveiled the bust of Academician Alojz Rebula. Predstavitev monografije Ogenj, ki je zajel Evropo, posvečena akad. Borisu Pahorju / Public presentation of the monograph Ogenj, ki je zajel Evropo (The Fire that Engulfed Europe), devoted to Academician Boris Pahor Britanski raziskovalec in okoljevarstvenik Robert Swan je predaval o Antarktiki. / British explorer and environmentalist Robert Swan lectured on the Antarctic. zelo pomembno moralno oporo, podobno kot nam je bil tudi žal že pokojni akademik Alojz Rebula. V svoji zavzetosti za slovenstvo, ki jo venomer oznanja, je postal že kar naš zarodni zaščitnik. Seveda je Pahor član Akademije zaradi svojega zelo pomembnega umetniškega pisateljskega dela, s katerim je široko prodrl ne le v slovensko, marveč tudi v evropsko kulturno zavest, še posebej z romanom Nekropola. Svoje življenjsko poslanstvo pa je kot glasnik Slovencev z vsem pisateljskim in drugim dragocenim pričevalnim delom usmeril tudi v svetovno prizadevanje za upoštevanje in uveljavitev prezrtih, le številčno majhnih narodov in njihovih kultur. Znotraj Slovenije nas rad opozarja na preveliko brezbrižnost osrednje Slovenije do Slovencev v Italiji, ki so organski del našega narodnega prostora, in še posebej na naš preveč ignorantski odnos do Trsta, ki vse premalo živi v naši najširši kulturni zavesti. Tudi in predvsem o vsem tem nam je s tega mesta na SAZU leta 2017 nazadnje doslej izčrpno, živahno in tudi ostro govoril po simpoziju Moč povezav, posvečenem tržaški reviji Zaliv in njenemu odmevu. V umetniškem razredu pa smo se še pred tem o zgodovinski vlogi Trsta najbolj razgovorili na seji med razpravljanjem pred jubilejem Ivana Cankarja. Ko je bil akad. Pahor 6. februarja 2014 navzoč na srečanju s člani umetniškega razreda SAZU in akademijskim predsednikom akad. Tadejem Bajdom, posvečenem njegovemu okroglemu, stoletnemu jubileju, nam je v nepozabnem monologu, s katerim je neutrudno nadaljeval tudi še med kosilom, brez prestanka prav tako ves čas polagal na srce svoja življenjska spoznanja, še posebej o narodni zavesti, nujno potrebni za naše preživetje in za rast naše kulture, ki jo številni prepogosto povsem neprimerno enačijo z negativno pojmovanim nacionalizmom, napačno enačenim s šovinizmom. Predlagal je, naj bi SAZU, Slovenska matica in PEN v zvezi v vprašanji narodne zavesti, šole in pouka organizirali mednarodni simpozij Globalizacija in narodna identiteta, ki bi moral imeti za izhodišče vprašanje identitete, ki bi v osnovi predpostavljalo ljubezen do življenja. Zatrjeval je tudi, da bi morali preurediti vzgojo slovenskega človeka, in poudarjal nujnost potrebe po odgovornem odnosu do telesa, ne le narodnega, ampak tudi do človekove individualne čvrstosti in nedotakljivosti, ker se je spričo lastne težke taboriščne izkušnje prepričal o pomenu vsestranske trdnosti in trdoživosti, ki je potrebna ne le za telesno ohranitev, marveč tudi za delovanje možganov. Zaradi te hude izkušnje je postal glasnik življenjskih etičnih in humanističnih vrednot, zaradi česar je bil v evropskem parlamentu razglašen za državljana Evrope, in nič manj oznanjevalec resnice o zgodovinskem dogajanju, katerega poznavanje je nujno za ravnanja v sedanjosti. Zgodovinska knjiga, ki bo danes predstavljena, je gotovo aktualna tudi v znamenju njegovih tovrstnih prizadevanj, ki jih neutrudno posreduje, kot nam je povedal ob obisku na Akademiji, tudi mladini v italijanskih šolah, kjer tudi Italijane seznanja s slovensko in še posebej slovensko primorsko narodno uso81 letopis-2021_16.indd 81 12. 05. 2022 06:20:11 do, ki je poznajo premalo ne le Italijani, ampak tudi Slovenci, pri čemer je celo kritično menil, da smo Slovenci tako polni nemškega duha, da imamo Primorce kar za Italijane. Dodal je tudi, da je priznal, da so bili Italijani do Slovencev ignorantski, tudi Claudio Magris, pisatelj, ki je od letos tudi dopisni član naše Akademije. Kot nam je povedal, slovensko in italijansko mladino nagovarja, naj ostane zvesta svoji identiteti, ker da to spada k naravi in zdravemu človeku. »Človek se rodi z jezikom in z njim spoznava svet. Globalizacija pa se na to požvižga, ima angleščino za svetovni komunikacijski jezik in tako nastane družba, ki ne veš, kaj sploh je. Kjer ni notranjega razvoja, nastane kaos. Hitrost vse tehnike ni koristna za enotnost življenja na zemlji.« To so bile njegove besede. Na vprašanje akad. Marka Mušiča o ravnanju s kraškim prostorom pa je dejal, da bi morali naš Kras ohraniti nedotaknjen in bi ga ne smeli prodajati Italijanom. Danes ima akademik Boris Pahor zaradi svojih neprecenljivih zaslug za slovenski narod spomenik v ljubljanskem Tivoliju, v katerem stalno prihaja naproti prijatelju Edvardu Kocbeku. Spomenik so odkrili tik pred simpozijem Moč povezav, nebronasti Pahor pa ostaja ukoreninjen v Trstu in zato smo uredniki najnovejše knjižne predstavitve sedanjih članov umetniškega razreda SAZU za knjigo Glas umetnikov izbrali iz njegovega dragocenega dnevniškega opusa poetične Pahorjeve besede o njegovi življenjski povezavi s prerojenim primorskim krasom, katerega kamen in bor je pisatelj oznanil za simbol naše trdnosti in ponosa. Dodali pa smo tudi njegovo komentiranje povojnih tržaških pobud za slovensko osamosvojitev ter pričevanje o njegovem budno zavzetem spremljanju slovenskega osamosvajanja pred tremi desetletji, ki se končuje z velikim olajšanjem in zaupanjem v prihodnost našega naroda. Danes najbolj trdoživo ustvarjalno znamenje narodove življenjske moči in najvidnejši pričevalec njegove usode v nemirnem, tragičnem, a za Slovence tudi srečnem 20. stoletju je prav naš spoštovani in dragi akad. Boris Pahor, ki se mu v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zahvaljujem za njegovo tako živo in dejavno duhovno navzočnost in mu ob njegovem današnjem prazniku želim vse najboljše. Milček Komelj 82 letopis-2021_16.indd 82 12. 05. 2022 06:20:11 NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA ČLANOV SAZU Po zaslugi dosežkov Igorja Emrija se je SAZU uvrstila na seznam stotih najboljših inovacij v letu 2021 (več v nadaljevanju). Žirija je sporočila, da bo v letu 2022 Prešernovo nagrado prejel Kajetan Gantar. Josip Globevnik je postal častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Slovenska znanstvena fundacija je Matiji Gogali podelila priznanje Prometej znanosti za vzorno donatorstvo. Maja Haderlap je prejela avstrijsko državno nagrado. Drago Jančar je postal častni doktor Univerze v Mariboru. Prejel je nagrado Milovan Vidaković za celoten književni opus (Prosefest, Novi Sad). Andrej Jemec je prejel posebno priznanje na 10. mednarodnem trienalu grafike v Bitoli. Roman Jerala je prejel veliko Preglovo nagrado Kemijskega inštituta za raziskovalno delo, bil je nominiran za osebnost leta po izboru časopisa Delo in je prejel naziv komunikator znanosti Slovenske znanstvene fundacije. Marko Jesenšek je bil izvoljen za tajnika II. razreda. Milan Jesih je prejel zlatnik poezije. Milček Komelj je bil znova imenovan za predsednika komisije za likovne in novomedijske umetnosti pri Prešernovem skladu za podelitev Prešernovih nagrad za leto 2021. Andrej Kranjc je bil imenovan za častnega člana (Honorary Member Award) Nacionalnega speleološkega društva (National Speleological Society) ZDA. Stanku Kristlu je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) namenila platinasti svinčnik. V spomin na Vojeslava Moleta so na poljskem veleposlaništvu odkrili spominsko ploščo. Marko Mušič je prejel Prešernovo nagrado. Knjigo Renate Salecl Strast do nevednosti: česa ne želimo vedeti in zakaj (A Passion for Ignorance: What we Choose not to Know and Why (Princeton UP, 2020) je ARRS izbral za dosežek Odlični v znanosti. Zorko Simčič je bil odlikovan s srebrnim redom Republike Slovenije za zasluge. Prejel je tudi mestni pečat mesta Maribor. Slavka Splichala je izvršilni odbor SAZU imenoval za predstavnika Akademije v programskem svetu RTV Slovenija za obdobje 2022–2026. Branko Stanovnik je prejel Krkino priznanje za dolgoletno mentorstvo pri Krkinih nagradah in je postal častni član Slovenskega kemijskega društva. Jožici Škofic je Slovenska znanstvena fundacija podelila priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Tomo Virk je prejel Jermanovo nagrado za prevod knjige Wolfganga Janke83 letopis-2021_16.indd 83 12. 05. 2022 06:20:11 ja Trojna dovršitev nemškega idealizma: Schelling, Hegel in Fichtejev nenapisani nauk ter zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega oziroma umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda ljubljanske univerze. Robert Zorec je bil izvoljen za člana Norveške akademije znanosti in književnosti. SAZU po zaslugi dosežkov akad. Emrija v izboru »100 Best Innovations 2021« Slovenska akademija znanosti in umetnosti se je po zaslugi dosežkov akad. Igorja Emrija uvrstila v izbor stotoih najboljših inovacij v letu 2021, »100 Best Innovations 2021«. Zvočna izolacija nove generacije, ki temelji na prebojni tehnologiji mreže sil (https://www.sazu.si/events/5f9ab5866946372d6aa73c37), je bila na ZGC Forumu 2021 med več kot 2800 inovacijami iz 36 držav sveta (70 % inovacij je bilo mednarodnih) uvrščena med 100 najboljših inovacij oziroma med 10 najboljših na področju novih materialov. Izbor 100 inovacij je bil izveden na desetih tehnoloških področjih: (i) ICT tehnologije, (ii) inteligentne proizvodne tehnologije, (iii) biotehnologija in inovativna medicina, (iv) napredna medicinska oprema, (v) zaščita narave in trajnostne tehnologije, (vi) nove energije, (vii) novi materiali, (viii) moderno poljedelstvo, (ix) pametni transport ter (x) napredna oprema. Na vsakem od naštetih področij je bilo izbranih deset inovacij (http://bestech.ittn.com.cn/itc/#/ projectlist2021). Izbor 100 najboljših industrijskih inovacij za mednarodni transfer tehnologij izvaja Forum Zhongguancum (ZGC), ki ga je ustanovilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Ljudske republike Kitajske, mesto Peking in Društvo za znanost in tehnologijo LR Kitajske (CAST) leta 2007. ZGC Forum 2021 je uradno otvoril predsednik LR Kitajske Xi Jinping 24. septembra 2021. Vredno je omeniti, da je bilo v letu 2020 med 100 izbranimi inovacijami financiranih 20 v skupnem znesku nekaj več kot 2 milijardi EUR (16,3 milijarde RMB). Med izbranimi je bilo 11 Nobelovih nagrajencev (http://bestech.ittn. com.cn/itc/#/benefit). Prešernova nagrada Utemeljitev Arhitekt in akademik Marko Mušič v slovenski arhitekturni kulturi, v kateri je prisoten že skoraj 60 let, zaseda prav posebno mesto. Sin navdihujočega Marjana Mušiča in učenec velikega Edvarda Ravnikarja se je kot komet pojavil 84 letopis-2021_16.indd 84 12. 05. 2022 06:20:11 na zvezdnem nebu jugoslovanske arhitekture v šestdesetih letih, kjer je veljal za »čudežnega dečka«, ki je na večjih arhitekturnih natečajih po bivši državi nagrade pobiral kot za stavo. V mladostnem zagonu je takrat ustvaril nekaj svojih najbolj fascinantnih arhitekturnih del, iz katerih veje veter strukturalizma, ekspresionizma in brutalizma, z vso svojo oblikotvorno dramo ujet v jadra mladega in prožnega betona. Njegove zgodnje umetnine, ki so najbolj »avtorske«, so razpete nekje med arhitekturo in skulpturo, med igrivim zgibanjem izvirnih, poligonalnih geometrij ter med organsko sproščenostjo glinenih modelov, skozi katere je snoval svoje volumne. A te oblike, daleč onkraj takrat prevladujočega utilitarnega modernizma, nikoli ne izhajajo same iz sebe, temveč se vedno navezujejo na regionalno arhitekturno izročilo, ki ga arhitekt na sodoben, abstrakten način preoblikuje oz. reinterpretira. Iz tega časa (šestdeseta in sedemdeseta leta) pričujejo izjemne strešne krajine raznolikih kulturnih projektov od Zagreba, Bosanskega Šamca, Beograda preko Lovčena, Kolašina in Nikšiča vse do Skopja in Bitole. Zadnjo mednarodno potrditev za ta svoja dela Mušič doživi z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v MoMA v New Yorku leta 2018 (Concrete Utopia). V osemdesetih letih dvajsetega stoletja Mušič svoje težišče prenese na Slovenijo, kjer najprej ustvari svojo prvo sakralno arhitekturo, cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah, paradigmatski premik v oblikovanju te posebno občutljive, duhovno zahtevne, prastare teme svetišča. V premišljenem in hkrati navdihnjenem dialogu med vertikalo stare obstoječe vaške cerkvice ter med horizontom v zemljo potopljene sonaravne ladje, ki v svoji notranjosti na odprt način povezuje verujoče občestvo, je zasnoval prehodno in prelomno delo, ki še danes navdihuje. Osemdeseta so tudi leta, ko postmodernizem radikalno prelomi z modernizmom in ko se iz pariškega Beaubourga zmagoslavno vrne »rehabilitirani« mojster Plečnik. Mušiča se ti dogodki intimno dotaknejo in njegov arhitekturni jezik je odtlej obarvan z besednjakom in elementi klasične arhitekture, seveda ponovno preoblikovane s sodobnimi materiali na oseben, avtorski način. Takrat se pričnejo snovati in realizirati veliki državni in mestotvorni projekti, ki jih pridobi z zmagami na natečajih, nekateri med njimi, npr. pokopališče Nove Žale, rastejo in se razvijajo še danes, drugi ostanejo le žareče ideje na papirju (npr. ljubljansko potniško središče in kasneje NUK 2 v Ljubljani). Memorialna arhitektura, ki se dotika tematike pietete in izbira simbolni jezik s posebno ikonografijo, mu je kot umetniku med arhitekti še posebej blizu. Kot rdeči niti ji sledi v devetdesetih v velikem Parku spomina v Teharjah, pa tudi v drugih, manjših ureditvah po Sloveniji. Mušič se vedno znova navezuje tudi na baročno izročilo, sredi katerega v svojem ateljeju v Ljubljani že leta ustvarja. Te sledi, v katerih nadaljuje z raziskovanjem in oblikovanjem svojega specifičnega arhitekturnega izraza, so čitljive tudi izven Slovenije v Bosni. Prvič 85 letopis-2021_16.indd 85 12. 05. 2022 06:20:11 v cerkvenem središču Kotor Varoši, še bolj pa v cerkvi romarskega kompleksa v Podmilačju, katerega monumentalno celoto snuje in nadgrajuje še danes. Čeprav se ob Mušičevem velikem opusu v tako kratkem zapisu ne da dotakniti mnogih njegovih del, pa ob velikih temah omenimo vsaj še pretanjeno razvijanje tipologije privatnih hiš, ki segajo od drzne, a nerealizirane vile na Bledu v poznih šestdesetih preko zgodnje »kritično-regionalistične« domačije na Gorenjskem za Janeza Bernika in Adriano Maraž (že v sedemdesetih) pa tja do bolj recentne, geometrijsko kompleksne vile v Pleterjih. Marko Mušič, izjemen risar in samosvoj arhitekturni potohodec ter humanist, prepoznaven v posebni, včasih kontroverzni drži, ki vztraja »proti toku časa« in arhitekturnim trendom, še vedno lovi duha »arhitekture za vse čase«, kot se je izrazil njegov oče, ter nagovor »večnostne arhitekture«, kot ga neslišno nagovarja nepreseženi mojster slovenske arhitekture, Jože Plečnik. V tem stremljenju je izjemno dragocen tudi v širšem prostoru, še posebej pa za slovensko arhitekturo, umetnost in kulturo nasploh. (Odlomek iz utemeljitve: Aleksander S. Ostan) 86 letopis-2021_16.indd 86 12. 05. 2022 06:20:11 ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA SREČANJA/ SCIENTIFIC AND ART GATHERINGS 12. JANUARJA Hibridno izobraževanje v času pandemije in po njej Spletni posvet Svet za razvoj pri SAZU je v nizu treh posvetov, naslovljenih Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo, s katerimi vzpodbuja poglobljeno strokovno razpravo o prednostih in pasteh različnih odločitev v danem obdobju, na poti pospešenega razvoja digitalne družbe. Najbolj izpostavljeno je področje izobraževanja, z vsemi pozitivnimi in negativnimi digitalnimi izkušnjami v času epidemije koronavirusa. Prvi posvet je bil posvečen hibridnemu izobraževanju v času koronavirusa. Program - Pozdravni nagovori: dr. Slavko Splichal, Svet za razvoj SAZU; Themis Christo­ phidou, Evropska komisija, generalna direktorica Generalnega direktorata za izobraževanje, mlade, šport in kulturo; dr. Simona Kustec, ministrica, MIZŠ - Aleš Ojsteršek, MIZŠ, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja: Dostopnost izobraževanja na daljavo v Sloveniji - mag. Mitja Jermol, IJS, UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje: Principi »Uporaba odprtih učnih vsebin in umetne inteligence v izobraževanju« - Blaž Zmazek, Alenka Lipovec, Igor Pesek, UM: Model Razlagamo.si – Inovativni model učilnice na daljavo - prof. dr. Janez Bešter, predstojnik Centra Digitalna UL, Univerza v Ljubljani: Izkušnje in priložnosti iz projekta Digitalna univerza - prof. dr. Danica Purg, predsednica IEDC-Bled School of Management: Uporabniška izkušnja: digitalna transformacija »čez noč« - dr. Andrej Flogie, vodja projekta Inovativna učna okolja podprta z IKT, dr. Magdalena Šverc, Maja Vičič Krabonja: Inovativna šola - mag. Martina Peštaj, urednica Otroškega in mladinskega programa, Barbara B. Stegeman, urednica oddaj na spletu: Izodrom – spletne vsebine RTV Slovenija kot pripomoček pri učenju na daljavo - prof. dr. Igor Ž. Žagar, Pedagoški inštitut: Izobraževanje na daljavo – poučevanje ali pomoč pri (samo)učenju na domu - mag. Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije: Izkušnje z izobraževanjem odraslih na daljavo v času pandemije - Ema Perme, Franc Matjaž (Tičo) Zupančič in dr. Janez Bešter: Razprava na osnovi referatov in prispelih predlogov/vprašanj in sklepi posveta 87 letopis-2021_16.indd 87 12. 05. 2022 06:20:11 13. JANUARJA Integracija slovenskega inovacijskega okolja Spletni posvet Slovensko podporno inovacijsko okolje (SIO) povezuje akademsko sfero z gospodarstvom in obratno. V slovensko inovacijsko okolje so vključene državne institucije, ki izvajajo politike ministrstev (MIZŠ, MGRT) in podporne storitve ter interesna združenja in organizacije gospodarstva, ki podpirajo podjetja pri inovacijah, raziskavah in razvoju ter povezovanju z akademsko sfero. Današnjo razvitost in stopnjo integracije slovenskega inovacijskega okolja ter vlogo in pomen različnih deležnikov smo soočili s pregledom segmentov inovacijskega okolja, kot ga vzpostavlja Evropska komisija. Aktualne ukrepe Evropske komisije in dobre prakse iz tujine so na okrogli mizi Weaving the Innovation System Together predstavili eminentni predstavniki Evropske komisije, Univerze v Cambridgu in agencije DARPA/ARPAe iz ZDA. Na drugi okrogli mizi, Slovenski odločevalci, znanost in gospodarstvo povežejo inovacijski sistem, pa so se soočili nekateri ključni predstavniki slovenskega podpornega okolja z več ministrstev in agencij ter raziskovalne sfere in gospodarstva in ponudnikov podpornih storitev. Udeleženci posveta so si lahko ustvarili sliko, kako in zakaj si strokovnjaki zamišljajo inovacijski sistem in na kakšen način je prepleten. Udeleženci posveta so si izmenjali mnenja, kako naj bi izgledalo podporno inovacijsko okolje prihodnosti v Republiki Sloveniji. Moderaratorji so bili prof. dr. Mitja Kalin, prof. dr. Mitja Slavinec in dr. Špela Stres. Posnetek je dostopen na povezavi http://tehnologije.ijs.si/?p=13696. 26. JANUARJA Kibernetska varnost in varovanje zasebnosti Spletni posvet Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo Dramatično hitra digitalna preobrazba, ki je spremenila naše življenje in jo dodatno pospešuje še pandemija covida-19, potrebuje poglobljeno strokovno razpravo o pasteh in prednostih različnih pristopov pri uresničevanju ciljev Slovenije (in EU), da Slovenija s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi vse svoje razvojne priložnosti in pri tem ostane uspešna, varna, socialna in povezana. Poudarjamo nujno ambicijo digitalne suverenosti Evrope (in Slovenije), ki jo Evropska komisija izpostavlja kot strateško prednostno nalogo digitalizacije. S tem varujemo evropske tehnološke rešitve, ki bi morale preprečiti nesprejemljiv odtok strateško pomembnih informacij z vitalnih področij delovanja ter zagoto88 letopis-2021_16.indd 88 12. 05. 2022 06:20:11 viti večjo varnost posameznikov, podjetij in institucij ter družbe kot celote. Prva virtualna konferenca, organizirana 12. januarja 2021 (z naslovom Hibridno izobraževanje med pandemijo in po njej), v kateri smo gostili številne zanimive govornike (tudi iz Evropske komisije in ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec), nam je dala velik nabor novih spoznanj o hibridnem izobraževanju na vseh ravneh izobraževalnih ustanov ter formalnega in neformalnega vseživljenskega izobraževanja v času pandemije (posvet Hibridno izobraževanje v času pandemije in po njej si lahko še vedno ogledate na spletu. Drugi posvet posvečamo naslednji »veliki« temi, ki se dotika slehernega državljana – kibernetski varnosti in varovanju zasebnosti. Pripravili smo ga tako, da smo osvetlili tako družbene kot sektorske tehnološke izzive in rešitve. Ponovno smo zagotovili vrhunske govorce, ohranjamo pa tudi možnost, da lahko sleherni udeleženec sodeluje v pogovorniku (chatu) ali pa vstopi v videokonferenco in svoje poglede razloži vsem udeležencem. Program - Pozdravni nagovori: dr. Slavko Splichal, Svet za razvoj SAZU, Boštjan Koritnik, minister, MJU, Juhan Lepassaar, European Union Agency for Cybersecurity (ENISA) - doc. dr. Urban Sedlar, Fakulteta za elektrotehniko UL: Kibernetska varnost: sodobni »Divji zahod« - dr. Uroš Svete, URS za informacijsko varnost, direktor, SI-CERTova dejavnost; Gorazd Božič, SI-CERT, vodja odzivnega centra SI-CERT: Vloga države v učinkovitem zagotavljanju kibernetske varnosti - mag. Tanja Muha, AKOS, direktorica: Vloga regulatorja pri zagotavljanju varnega digitalnega okolja - dr. David Modic, FRI UL: Je Informacijska varnost samo za »prave dedce«? - Mihael Nagelj, GZS: Izzivi kibernetske varnosti malih in srednjih podjetij - dr. Matej Kovačič, Inštitut Jožef Štefan: Zasebnost v času dela od doma - Pavel Reberc, EIUS, direktor: Varne kvalificirane storitve z najvišjo stopnjo varnosti in zaupanja - dr. Vasja Vehovar in Marko Puschner, FDV UL: Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si - Tomaž Gornik, Better; Gregor Cuzak, Healthday; Katja Mohar Bastar, DIH Slovenija; Danijel Avdagič, AV Living Lab, BTC; Primož Kučič, Telekom Slovenije, Operativni center kibernetske varnosti; dr. Benjamin Lesjak, NVO-IPRID: Razprava - Franc Matjaž (Tičo) Zupančič, dr. Janez Bešter: Razprava na osnovi referatov in prispelih predlogov/vprašanj in sklepi posveta 89 letopis-2021_16.indd 89 12. 05. 2022 06:20:11 23. FEBRUARJA Digitalizacija dela, ekonomije in družbe v nematerialnem kapitalizmu Spletni posvet Svet za razvoj SAZU je priredil niz posvetov Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo, s katerimi vzpodbuja poglobljeno strokovno razpravo o prednostih in pasteh različnih odločitev na poti pospešenega razvoja digitalne družbe. Izjemno hitra digitalna preobrazba, ki nam je spremenila življenje in ki jo pospešuje tudi pandemija covida-19, zahteva poglobljeno razpravo o pasteh in prednostih različnih pristopov pri uresničevanju ciljev Slovenije, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi svoje razvojne priložnosti in (p)ostane uspešna, varna, socialna in povezana. Vpliv digitalizacije na socialne relacije, digitalizacija delovnih mest in organizacij ter znanje in učenje v digitalni dobi so med najpomembnejšimi izzivi Evropske skupnosti in del programa okrevanja in odpornosti ter finančne perspektive Evropa nove generacije. Program - Pozdravni nagovori: dr. Slavko Splichal, Svet za razvoj SAZU; Janez Cigler Kralj, minister, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; dr. Zoran Stančič, posebni svetovalec, Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, Evropska komisija - Igor Zorko (predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije): Naloge digitalne koalicije in njenih deležnikov na poti v nov pokoronski eko sistem - dr. Janja Komljenović (Lancaster University, UK): Podatkovne rente – vrednost, lastništvo in upravljanje v digitalni ekonomiji - Goran Novković (Klub Slovenskih podjetnikov): Digitalizacija, epidemija in podjetništvo - dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela (FDV UL): Dobičkonosnost, koncentracija ekonomske moči in prekarizacija dela v digitalni ekonomiji - Andrej Zorko (ZSSS): Kompetence in prihodnost dela - dr. Igor Vobič (FDV UL): Digitalizacija dela in njena protislovja: primer »novinarstva od doma« - Vuk Čosić: Digitalna sfera kot ojačevalec družbenih odnosov - dr. Vlado Dimovski (EF UL): Pogled EAZU (EASA) na digitalno transformacijo gospodarstva in družbe s poudarkom na organizacijskih spremembah - dr. Matjaž Mulej in dr. Simona Šarotar-Žižek (EPF UM): Družbeno odgovorna družba, ne le podjetja, niti samo digitalizacija - dr. Mojmir Mrak (EF UL): Slovenija in finančni paket EU 2021–2027: kako ga izkoristiti za razvojni preboj? 90 letopis-2021_16.indd 90 12. 05. 2022 06:20:11 - Franc Matjaž (Tičo) Zupančič, dr. Janez Bešter: Razprava na osnovi referatov in prispelih predlogov/vprašanj in sklepi posveta Posnetek posveta je dostopen tudi na kanalu Youtube. 18. MARCA Kaj nas je naučila epidemija koronavirusa? Spletni posvet Po enem letu je bil čas, da strokovnjaki in raziskovalci različnih strok soočijo podatke in mnenja o poteku epidemije covida-19 v Sloveniji, o razlogih za tak potek ter o primernosti in pravočasnosti ukrepov, namenjenih njenemu omejevanju. Posvet je skušal izoblikovati stališča o uvajanju novih ukrepov in opuščanju nedelujočih. Rdeča nit razprav je bila tudi ocena sodelovanja izvršilne oblasti in stroke ter javnosti v skupnem prizadevanju za omejitev epidemije. Program - Pozdravni nagovor: dr. Igor Emri, Svet za razvoj pri SAZU - dr. Aleš Blinc, predstojnik Univerzitetnega kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana: Hipoteze in dejstva o prenosu koronavirusa med ljudmi - dr. Bojana Beović, predsednica Slovenske zdravniške zbornice in do nedavnega vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri MZ: Upravljanje epidemije in ukrepi (pogled aktivne udeleženke) - dr. Dušan Keber, profesor interne medicine in zdravstveni analitik: Upravljanje epidemije in ukrepi (pogled zunanjega opazovalca) - dr. Andrej Trampuž, infektolog, vodja raziskovalnega oddelka Univerzitetne klinike Charité v Berlinu: Ukrepi za obvladovanje pandemije: med znanstvenimi dokazi in zgodovinskimi miti - dr. Maja Pohar Perme, predstojnica Inštituta za biomedicinsko informatiko, MF Ljubljana: Razumevanje epidemije preko podatkov in modelov - Miha Kadunc, strokovnjak za informacijske sisteme: Demografska slika covida v Sloveniji po podatkih Sledilnika - dr. Tonka Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana: Vloga javnega in zasebnega zdravstvenega sektorja pri odzivu na epidemijo - Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str., Inženirska zbornica Slovenije: Z kot zračenje. Imamo najslabšo kakovost notranjega zraka v Evropi - dr. Frane Adam, Inštitut za razvojne in strateške analize: Odgovornost politike in avtonomija stroke v epidemiji - dr. Hajdeja Iglič, Katedra za analitsko sociologijo, FDV: Upanje umre zadnje, zaupanje pa prvo 91 letopis-2021_16.indd 91 12. 05. 2022 06:20:11 - dr. Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela: Kriza zaupanja med epidemijo koronavirusa - plenarna razprava: Ali so pri upravljanju z epidemijo potrebne spremembe? Kaj smo se naučili za boljši odziv na prihodnje epidemije? 13. APRILA Dediščinska znanost kot instrument povezovanja med vedami Spletni posvet Dediščinska znanost je interdisciplinarna domena znanstvenih raziskav dediščine, ki išče odgovore na zapletena vprašanja o razumevanju, ohranjanju in trajnostnem upravljanju z dediščino. S tem, da naslavljamo raziskovalne probleme z orodji različnih domen znanosti, inženirstva, digitalnih, ekonomskih in humanističnih disciplin, izboljšujemo kvaliteto življenja in krepimo družbeno in narodno zavest. Evropa je gonilo dediščinske znanosti v svetu, ne samo zaradi prispevka kulturnega turizma k nacionalnim gospodarstvom, ampak tudi zaradi digitalnih arhivov in knjižnic, ki vodijo razvoj digitalnega in ustvarjalnega gospodarstva, ter tehnologij, ki so potrebne za ohranjanje dediščine. S podporo Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture se razvija Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost. Leta 2019 je Académie de Sciences, Institut de France organiziral svetovno konferenco na temo Dediščina, znanosti in tehnologije. Kaj so priložnosti za dediščinsko znanost na tem širokem področju? Kako se lahko integriramo v te hitro razvijajoče se interdisciplinarne tokove kar se da aktivno? Kakšne strategije so za to potrebne? Program - Pozdravni nagovor: Slavko Splichal, Svet za razvoj pri SAZU Izzivi - Loic Bertrand, Université Paris Saclay, France: European Heritage Science Research Strategy - Johanna Leissner, Fraunhofer, Brussels: Cultural Heritage and Climate Change - Maria Kayamanidou, Deputy Head of Unit, E.4 - Fair Societies and Cultural Heritage Unit, DG Research: Cultural Heritage research & Innovation strategy under Horizon Europe Družbene koristi - Barney Sloane, National Specialist Services Director, Historic England, UK: Heritage and the Economy - Robert van Langh, Head of the Department of Conservation & Scientific Research, Rijksmuseum, The Netherlands: The Role of a National Museum in National and International Heritage Science Coordination 92 letopis-2021_16.indd 92 12. 05. 2022 06:20:11 - Alison Heritage, International Centre for the Study of the Preservation and Restoration of Cultural Property, Rome, Italy: Heritage Science and Sustainable Development Orodja politik - May Cassar, Professor of Sustainable Heritage, University College London, UK: Heritage Science and Policy - Luca Pezzati, CNR, Italy: ESFRI Research Infrastructure for Heritage Science - Michael Alram, Vice President, Austrian Academy of Sciences, Austria: Heritage Science at the Austrian Academy of Sciences 23. APRILA Life Systemic: Close-To-Nature Forest Sustainable Management Practices Under Climate Change Mednarodno srečanje deležnikov projekta Program - C. Vettori (UNIFI-DAGRI), project manager & D. Paffetti (UNIFI-DAGRI), project coordinator and scientific responsible: The LIFE SySTEMiC project - D. Travaglini: Demonstration sites in Italy - K. Sever: Demonstration sites in Slovenia - M. Lanšćak: Demonstration sites in Croatia - K. Sonnenschein: Transferability and replicability in EFT Europe-wide - H. Kraigher: Summary - B. Rantaša: Discussion and conclusion 19. MAJA Odzivanje na spolno kriminaliteto: Modeli, spreminjanje in družbeni kontekst Znanstvena konferenca V zadnjih letih se v vse več državah odpirajo debate o potrebah po spreminjanju tradicionalnih sistemov preganjanja spolne kriminalitete. Te so v več primerih vodile v spreminjanje zakonodaje, pri čemer gre v glavnem za konceptualne spremembe glede temeljne inkriminacije poseganja v spolno avtonomijo posameznika. Klasični model prisile za to, da neko neprimerno spolno ravnanje sodi v inkriminacijo, zahteva uporabo določene sile in temu nasprotnega odpora. Ta model, ki se zdi v nekaterih pogledih okorel in pretog, je mogoče korigirati s posameznimi popravki ali širšo interpretacijo, pogosteje pa države posegajo po preskoku v drugačno inkriminacijo. Sodobni trendi gredo tako v smeri modela 93 letopis-2021_16.indd 93 12. 05. 2022 06:20:11 soglasja, pri čemer se odločajo bodisi za sistem, ki za inkriminacijo zahteva jasno zavrnitev spolnega partnerja, bodisi sistem, ki v izogib inkriminaciji zahteva jasno pritrditev spolnega partnerja. Javni diskurzi tako v laični kot strokovni javnosti ob samem postopku spreminjanja ter ob implementaciji kažejo, da vprašanje, kako oblikovati sodobnemu času in vrednotam primeren sistem varovanja spolne integritete, ni enostavno in ne nudi enoznačnih odgovorov. Izkušnje iz sistemov, ki so skozi ta proces že šli, so lahko za sisteme, ki vanj šele vstopajo ali se v njem nahajajo, pomembne in dragocene. Mednarodna konferenca je opisano problematiko naslovila z različnih vidikov, ki so jih osvetlili domači in tuji predstavniki iz akademske in strokovne sfere: - pravni vidiki: spreminjanje zakonodaje – zgodovinski in primerjalnopravni vidik; vprašanja materialnega in procesnega prava; širša družbena vprašanja; - vrednostni vidik spreminjanja zakonodaje; spremenjeni odnos med spoloma; spreminjanje spolnih praks. Program I. Razvoj odzivanja na spolno kriminaliteto v času in prostoru - Alenka Šelih, SAZU: Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v Sloveniji – pogled na zgodovinski razvoj - Marko Drobnjak, Inštitut za kriminologijo pri PF UL: Diskurzivno raziskovanje definicije posilstva - Igor Martinović, PF Univerze v Rijeki, Hrvaška: Spolna kazniva dejanja v razkoraku med velikimi idejami in ostro resničnostjo: hrvaške izkušnje in skušnjave - Tatjana Hörnle, Max-Planck-Institut zur Erforschung von Kriminalität, Sicherheit und Recht, Humboldt Universität Berlin: Izkušnje z reformo spolnega kazenskega prava v Nemčiji II. Izzivi slovenske ureditve odzivanja na spolno kriminaliteto - Damjan Korošec, PF UL: Sistemske anomalije slovenskega spolnega kazenskega prava - Matjaž Ambrož, PF UL in Inštitut za kriminologijo: Odprta vprašanja modela soglasja - Primož Gorkič, Vrhovno sodišče RS: Dokazni vidiki kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost - Mojca M. Plesničar, Inštitut za kriminologijo: Sankcioniranje spolne kriminalitete - Lora Briški, Inštitut za kriminologijo: Koncept slabotne osebe in spolna kazniva dejanja 94 letopis-2021_16.indd 94 12. 05. 2022 06:20:11 III. Praktični izzivi slovenske ureditve odzivanja na spolno kriminaliteto - Mirjam Kline, Vrhovno državno tožilstvo RS: Tožilski pogled na reformo spolnega kazenskega prava - Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik: Odvetniški pogled na reformo spolnega kazenskega prava - Martin Jančar, Okrožno sodišče v Ljubljani: Sodniški pogled na reformo spolnega kazenskega prava - Katja Zabukovec Kerin, Društvo za nenasilno komunikacijo: Nevladne organizacije in spolna kriminaliteta Posnetek posveta je dostopen tudi na kanalu Youtube. 25. MAJA Gozd in Les: Podnebne spremembe Spletni posvet Programski skupini Gozdna biologija, ekologija in tehnologija Gozdarskega inštituta Slovenije ter Les in lignocelulozni kompoziti Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani že od leta 2010 v Tednu gozdov organizirata znanstveno posvetovanje z naslovom Gozd in les, namenjeno predstavitvi aktualnih znanstvenih dosežkov, prenosu teh znanj v prakso in popularizaciji obeh področij. Kot predavatelji na tem dogodku sodelujejo predvsem doktorski in podoktorski študentje. Enajsti posvet je bil namenjen podnebnim spremembam. Srečanje je bilo sklenjeno z javno okroglo mizo o predstavljeni problematiki in aktualnih razvojnih problemih gozdarstva in lesarstva, Vpliv podnebnih sprememb na genetsko pestrost in kakovost lesa. - Pozdravni nagovor: Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije; akad. Andrej Kranjc, predsednik Sveta za varovanje okolja SAZU; Robert Režonja, MKGP, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, generalni direktor - Marko Bajc: Priročnik za gozdni genetski monitoring in Smernice za izbrane drevesne vrste - Mateja Kišek: Ohranjanje genskih virov lesnike (Malus sylvestris (L.) Mill.) in njen pomen za biodiverziteto gozdov - Nina Škrk: SLOCLIM – slovenska baza rekonstruiranih dnevnih podatkov za temperaturo in količino padavin z visoko prostorsko ločljivostjo - Rožle Repič: Okolju prijazna zaščita lesa proti gorenju in glivnemu razkroju s kombiniranjem termične modifikacije in mineralizacije lesa - Predstavitve plakatov in izbranih projektov. Moderator Marko Petrič, BF UL - Okrogla miza: Vpliv podnebnih sprememb na uspevanje gozda in kakovost lesa Moderatorja: Miha Humar, BF UL; Primož Simončič, GIS. Obnova gozdov in 95 letopis-2021_16.indd 95 12. 05. 2022 06:20:11 podnebne spremembe (Milavec). Kakovost lesa in podnebne spremembe (Humar). Tujerodne drevesne vrste v slovenskih gozdovih – pro et contra (Brus). Gozdno-lesna vrednostna veriga – nove priložnosti v bioekonomiji, ekosistemske storitve (Gričar in Japelj) Poročilo o posvetu je objavljeno na spletni strani SAZU. 15. JUNIJA Digitalni razvoj Slovenije: perspektive, problemi in rešitve Spletni posvet Svet za razvoj SAZU izvaja serijo posvetov, naslovljenih Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo, s katerimi spodbujamo poglobljeno strokovno razpravo o prednostih in pasteh različnih odločitev v tem obdobju na poti pospešenega razvoja digitalne družbe. Prvi trije posveti, ki smo jih organizirali v okviru začrtane problematike in smo jih namenili izobraževanju, kibernetski varnosti in varovanju zasebnosti ter digitalizaciji ekonomije in družbe, so razgalili kopico izzivov, ki jih prinaša življenje na daljavo, vrsto groženj, a tudi priložnosti. Na četrtem posvetu je bil govor ne le o tem, kako čim lažje priti skozi to krizo, temveč tudi kako lahko iz nje pridemo močnejši in bolje pripravljeni na novo dobo, z vpogledom v nove priložnosti. Posvet je bil v času, ko sta Slovenija in EU sprejemali najpomembnejše odločitve, ki bodo začrtale način in kakovost našega življenja v prihodnje. Posvet je bil razdeljen v štiri sekcije, v katerih so uvodničarji predstavili širši kontekst trenutnega stanja in svoje poglede na potrebne prihodnje korake. Sledile so predstavitve domačih rešitev in znanja na področju digitalizacije. Program I. Dvajseta leta v enaindvajsetem stoletju - Franc Matjaž (Tičo) Zupančič, vodja strateške skupine SR SAZU: Uvod - akad. Slavko Splichal, SR SAZU: Družbeno odgovorno uvajanje informacijskokomunikacijskih tehnologij - prof. dr. Janez Bešter, FE UL: Predstavitev zaključkov treh predhodnih posvetov - prof. dr. Aleksander Zidanšek: Redefiniranje konkurenčnosti v funkciji družbenega razvoja v času digitalizacije - prof. dr. Willem Jonker, CEO of EIT Digital: Europe’s Digital Decade - Franc Dolenc, Mediainteractive – MiTeam; prof. dr. Janez Bešter, FE UL: Beseda gostiteljev II. Priložnosti domačih rešitev in znanja na področu digitalizacije Vseživljenjsko izobraževanje 96 letopis-2021_16.indd 96 12. 05. 2022 06:20:11 Akad. Branko Stanovnik je prejel Krkino zahvalo (Foto Krka, d. d., Novo mesto). / Academician Branko Stanovnik received the Complimentary Krka Award for his services Akad. Slavko Splichal na posvetu o volilnem sistemu. / Academician Slavko Splichal at the symposium on the election system Dr. Hubert Kosler je na SAZU predaval o novi Yaskawini tovarni robotov. / Dr Hubert Kosler during his lecture about Yaskawa Europe Robotics factory. Nastopno predavanje novega dopisnega člana, avstrijskega arheologa prof. dr. Markusa Egga / Introductory lecture of Austrian archaeologist, Prof Dr Markus Egg, new SASA Corresponding Member Srečanje slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev na SAZU / Meeting of Slovenian and Austrian historians at the SASA Podpredsednik SAZU akad. Milček Komelj nagovarja udeležence simpozija o Antonu Žaklju. / SASA Vice-President, Academician Milček Komelj addressing the auditorium during the symposium about Anton Žakelj. Dopisna članica Liliana Spinozzi Monai na nastopnem predavanju / Corresponding Member Liliana Spinozzi Monai during her introductory lecture Predstavitev zbornika Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci / Presentation of the compendium about SASA Members, Artists – Prešeren Award winners Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci - Irena Kuntarič Hribar, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS; mag. Ajša Vodnik, vodja področja Izobraževanje v Strateškem svetu za digitalizacijo, AmCham: Uvodne besede Andrej Zorko, ZSSS: Odprava primanjkljajev v digitalni pismenosti in povečanju kompetenc prebivalstva Slovenije v vseh starostnih skupinah - Gorazd Jenko, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: S4 – temelj za vlaganja v znanja in spretnosti za pametno specializacijo Zdravje in in dobro počutje - Igor Zorko, vodja področja Zdravstvo v Strateškem svetu za digitalizacijo, predsednik Slovenske digitalne koalicije, podpredsednik GZS; mag. Gregor Cuzak, HealthDay.si: Uvodne besede - Tomaž Gornik, Better: Better rešitve v zdravstvu - Janez Uplaznik, Mikropis holding, 24Alife: Zdravi v službi, srečni doma Državljanom prijazne ter učinkovite e-uprava in e-skupnosti - doc. dr. Emilija Stojmenova Duh, FE UL, 4PDIH; Gregor Macedoni, vodja področja Javna uprava in digitalna družba v Strateškem svetu za digitalizacijo; župan MO Novo mesto: Uvodne besede - Peter Geršič, MO Novo mesto: Platforma pametne skupnosti SITIUM Neva Pipan, MO Maribor: Participativni proračun Izboljšanje poslovnega okolja in digitalna ter zelena pretvorba gospodarstva - mag. Sonja Šmuc, GZS, dr. Mark Pleško, vodja področja Gospodarstvo in podjetniško okolje v Strateškem svetu za digitalizacijo, predsednik Inženirske akademije Slovenije: Uvodne besede - mag. Devid Palčič, Robotina: Interdisciplinarne inovativne rešitve in kognitivna optimizacija - mag. Pavel Reberc, EIUS: Kvalificirane varne storitve so vzvod za izboljšanje podjetniškega okolja III. Okrogla miza Kako pridemo do digitalizacije, ki jo potrebuje slovenska družba - Mark Boris Andrijanič, predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo: Pogled Strateškega sveta za digitalizacijo v prihodnost Slovenije - Marko Grobelnik, vodja področja Nove tehnologije v Strateškem svetu za digitalizacijo, Inštitut Jožef Stefan, IRCAI: Nove tehnologije, ki nepovratno spreminjajo naša življenja - prof. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri PF UL: Vpliv digitalizacije na demokracijo in pravno državo - Gregor Strojin, predsednik Odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco: Varstvo človekovih pravic pri razvoju in uporabi umetne inteligence 97 letopis-2021_16.indd 97 12. 05. 2022 06:20:11 17. JUNIJA Dediščinska znanost kot instrument povezovanja med vedami Spletni posvet Drugi posvet v sklopu posvetov o dediščinski znanosti se je posvečal vprašanjem: Kaj so priložnosti za dediščinsko znanost na tem širokem področju? Kako se lahko integriramo v hitro razvijajoče se interdisciplinarne tokove kar se da aktivno? Kakšne strategije so za to potrebne? Gradiva, osnutek smernic za razvoj področja in posnetek prvega posveta so dostopni na spletni strani SAZU: https://www.sazu.si/events/607d4cb4d52456f658f7d67e. Moderatorja sta bila dr. Jernej Hudolin in prof. dr. Matija Strlič. Program: - Pozdravna nagovora: akad. Igor Emri, predsednik SR SAZU; dr. Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Dediščinska znanost in raziskovalno-razvojne politike - prof. dr. Mitja Slavinec, državni sekretar, MIZŠ - dr. Jelka Pirkovič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino, MK - dr. Jana Kolar, predsednica UO ARRS in direktorica, CERIC ERIC - dr. Špela Stres, direktorica Centra za inovacije in prenos tehnologij, IJS Razvoj dediščinske znanosti v Sloveniji - dr. Mimi Urbanc, namestnica direktorja ZRC SAZU - prof. dr. Urban Bren, prorektor UM - dr. Ines Vodopivec, namestnica ravnatelja NUK - dr. Katja Malovrh, Zavod za gradbeništvo - prof. mag. Lucija Močnik Ramovš, dekanja ALUO UL - dr. Polonca Ropret, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - prof. dr. Matija Strlič, UL in University College London: Sklepni nagovor 27. JULIJA in 13. SEPTEMBRA Dediščinska znanost kot instrument povezovanja med vedami Spletni posvet Po 1. in 2. posvetu, v okviru katerih je Svet za razvoj pri SAZU raziskal (i) mednarodne primere dobre prakse interdisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja na področju dediščinske znanosti in (ii) odločevalske okvire na področju raziskovalnih in razvojnih politik v Sloveniji ter institucionalne prakse na področju dediščinskih raziskav, se je pokazala potreba po razvoju integralnih smernic razvoja na področju od spodaj navzgor. V okviru Strategije kulturne dediščine 2020– 98 letopis-2021_16.indd 98 12. 05. 2022 06:20:11 2023 je predvidena koordinacija pristojnih ministrstev, ARRS in institucij znanja, da se uokviri strateški razvoj področja. Svet za razvoj pri SAZU predstavlja okvir, v katerem raziskovalna skupnost in skupnost deležnikov, kot sta ICOMOS Slovenija in Društvo restavratorjev Slovenije, razišče, uskladi in oblikuje dokument, ki bo predstavljal smernice razvoja področja in s tem podlago za usklajevanja na nivoju odločevalcev in oblikovalcev raziskovalno-razvojnih politik. 3. in 4. posvetu je podlaga Osnutek smernic razvoja dediščinske znanosti, ki ga je SR pri SAZU sprejel na 6. redni seji 2. junija 2021. Gradiva in posnetka prvega ter drugega posveta so dostopni na povezavi: https://www.sazu.si/events/607d4cb4d52456f658f7d67e. Program Ker sta bila 3. in 4. posvet namenjena raziskovalcem, je bilo vabilo na 3. posvet odprte narave. Predstavniki so predstavili štiri ključne elemente: 1. Predstavitev institucije in raziskovalcev, katerih mnenje govorec predstavlja. 2. Predstavitev petih najpomembnejših dejavnikov, ki bodo vplivali na kulturno dediščino v naslednjih 10–15 letih (politični, ekonomski, družbeni, tehnološki, okoljski, pravni), in vzrokov. 3. Predstavitev desetih najpomembnejših raziskovalnih smeri/vprašanj/problemov, ki bodo oblikovali raziskave na področju dediščine v naslednjih 10–15 letih. 4. Kaj potrebujemo, da bi te raziskave lahko opravili (razen financiranja): (infra)struk­ ture, organizacije, iniciative, finančni instrumenti ipd. Na osnovi zbranih vsebin bosta nosilca posvetov uredila dokument Nacionalne smernice razvoja dediščinske znanosti 2021-2030 in ga ponudila SR SAZU v razpravo in morebitno potrditev. Posvet sta moderirala Jernej Hudolin (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) in prof. dr. Matija Strlič (Univerza v Ljubljani in University College London). 16. SEPTEMBRA Gabrovčev dan Strokovno srečanje Strokovno srečanje Gabrovčev dan, posvečen spominu na akad. prof. dr. Staneta Gabrovca, je bilo zaradi pandemije večkrat preloženo in končno realizirano 16. septembra. Namen teh srečanj so predstavitve novih raziskav na temo Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije. Na štirih zaporednih srečanjih so bile že obravnavane štajersko-panonska (Arheološki vestnik 70), dolenjska (Arheološki vestnik 71), notranjsko-kraška (Arheološki vestnik 72) in svetolucijska skupina (Arheološki vestnik 73, v tisku), tako da je prišla v letu 2021 na vrsto gorenjska. Strokovno srečanje že tradicionalno poteka v sodelovanju Oddelka 99 letopis-2021_16.indd 99 12. 05. 2022 06:20:11 za zgodovinske vede I. razreda SAZU z Narodnim muzejem Slovenije in arheološkim oddelkom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Slovenskega arheološkega društva. Kljub omejitvam zaradi zdravstvenih razmer je bilo srečanje dobro obiskano in velja kot uspešno. Ker so potekala v zadnjih letih na Gorenjskem vključno z Ljubljano zaradi različnih gradbenih del razmeroma številna zaščitna arheološka izkopavanja, je bil spekter referatov obsežen in raznolik. Predstavljene so bile nove raziskave z najdišč na Bledu (Polona Bitenc, Teja Gerbec, Alenka Julijana Klasinc in Anja Ipavec), v Kranju (Rafko Urankar, Polona Janežič in Gregor Gruden), v Škofji Loki (Barbara Brezigar), Mengšu (Janja Železnikar, Brina Škvor Jernejčič, Gregor Štibernik), s Kope – Kompolja pri Lukovici (Boštjan Laharnar, Tomaž Fabec) in iz Ljubljane (Petra Vojaković, Brina Škvor Jernejčič) ter z visokogorske postojanke v Julijskih Alpah (Marija Ogrin). Prispevki s strokovnega srečanja bodo predvidoma kot poseben sklop objavljeni v Arheološkem vestniku za leto 2023. Biba Teržan 23. SEPTEMBRA Volilni sistem poslancev v Državni zbor Republike Slovenije Posvet Obstoječi proporcionalni sistem volitev poslancev v državni zbor je s posameznimi dopolnitvami v veljavi že vse obdobje samostojne Slovenije. V tem pogledu kaže določeno robustnost in prispeva k stabilnosti političnega sistema in političnih elit. Po drugi strani pa se krepi prepričanje, da prispeva k večanju moči političnih strank, njihovemu zapiranju in zmanjševanju vpliva volivcev. To zmanjšuje demokratičnost političnega sistema, negativno pa vpliva tudi na zaupanje vanj ter na kakovost sestave državnega zbora in kakovost odločitev, ki jih ta sprejema. Zato se zmanjšujeta neodvisnost in moč zakonodajne veje oblasti, krepi pa se izvršna oblast. V luči teh spoznanj se krepijo tudi prizadevanja za dopolnitev obstoječega volilnega sistema v smeri od čistega proporcionalnega h kombiniranemu z večjim vplivom volivcev. Namen razprave je bil kritično ovrednotiti obstoječi volilni sistem poslancev v državni zbor kakor tudi predlog kombiniranega volilnega sistema. Program - akad. prof. dr. Slavko Splichal, podpredsednik SR SAZU; Igor Zorčič, predsednik DZ RS: Uvodni pozdrav - prof. dr. Ivan Svetlik, UL: Predstavitev programa 100 letopis-2021_16.indd 100 12. 05. 2022 06:20:11 - prof. dr. Alenka Krašovec, FDV UL: Značilnosti in posledice volilnih sistemov - prof. dr. Franc Grad, PF UL, Društvo za ustavno pravo: Prednosti in šibkosti obstoječega proporcionalnega volilnega sistema - prof. dr. Ivan Svetlik, UL: Obstoječi volilni sistem in stanje demokracije v Sloveniji - Emil Milan Pintar, Sinteza: Vzroki in utemeljitev potrebnih sprememb volilnega sistema - prof. dr. Ciril Ribičič, PF UL: Koncept kombiniranega volilnega sistema - prof. dr. Rainer Arnold, Univerza v Regensburgu: Izkušnje z nemškim kombiniranim volilnim sistemom (posneto predavanje) - Razprava, sklepni del in predlogi 14. OKTOBRA Simpozij o Antonu Žaklju – Rodoljubu Ledinskem (1816–1868) V četrtek, 14. oktobra 2021, je poteklo 205 let od rojstva Antona Žaklja, znanega po zvenečem psevdonimu Rodoljub Ledinski. Več vzrokov je najbrž botrovalo dejstvu, da ni izdal nobene pesniške zbirke in že zato v nadaljnjih literarnozgodovinskih obravnavah še ni doživel celostne ocene, saj je večina njegovih pesmi ostala v rokopisih, čeprav se je predvsem Viktor Steska zelo trudil, da bi ga predstavil javnosti. Omenjena obletnica je bila dobrodošla priložnost za enodnevni simpozij o življenju in delu najboljšega pesnika v obdobju med Francetom Prešernom in Simonom Jenkom, kakor so ga ocenjevali njegovi sodobniki. V organizaciji II. razreda SAZU je na simpoziju sodelovalo dvanajst referentov, zraven pa lahko prištejemo še v referat razširjen pozdrav podpredsednika SAZU, akademika Milčka Komelja, ki se mu na tem mestu zahvaljujem za pobudo, da je do omenjenega simpozija sploh prišlo. Ivica Šemrov, dolgoletna ravnateljica podružnične Osnovne šole Ledina na planoti med Žirmi in Idrijo je pozdravila navzoče v imenu Žakljevih rojakov, njegov daljni potomec Gašper Peternel pa se je iz svojega rodu posvetil predvsem Žakljevi materi, ki jo je doslej najbolj povzdignil Rajko Nahtigal. Cerkveni zgodovinar Bogdan Kolar je ob Žakljevi poti do duhovništva prikazal tedanjo teološko izobraževanje kandidatov zanj, literarni zgodovinar Marijan Dović pa se je spraševal, kaj je Žaklja oviralo pri njegovem prodiranju v javnost. Kljub temu se je do danes o njem nabralo veliko zaznamkov, ki jih je skrbno razporedil bibliograf Drago Samec, jezikoslovec Marko Jesenšek pa ovrgel dosedanje trditve, da bi bila Žakljeva slovenščina podvržena ilirščini. Gledališki lektor Jože Faganel je predstavil problematiko jezikovnega posodobljenja Žakljeve poezije v zbirki, ki se je veselijo predvsem Žakljevi rojaki. 101 letopis-2021_16.indd 101 12. 05. 2022 06:20:11 Akad. Janko Kos je Žaklja kritično primerjalno soočal z njegovo generacijo in Prešernovimi vplivi nanjo. Pesemsko bero Antona Žaklja – Rodoljuba Ledinskega je ob odsotnosti Marije Stanonik, sicer organizatorke simpozija, prebrala literarna zgodovinarka Urška Perenič in hkrati dodala svoje ugotovitve o Žakljevih prevodih. Med drugimi je prvi prevajalec Puškina. Robert Jereb, slavist na idrijski gimnaziji, je primerjal Žaklja z drugimi pesniki iz njegovega okolja (duhovniki: Frančišek Svetličič, Matevž Hladnik, Andrej Likar in Jernej Uršič). Marija Klobčar in Marjeta Pisk, specialistki za slovensko ljudsko/folklorno pesem, sta poudarili Žakljev pomen zanjo v njegovem času in zasluge slavista Janeza Dolenca in umetnostnega zgodovinarja Viktorja Steske za primernejše vrednotenje v slovenski literarni zgodovini. Vsem se toplo zahvaljujem za sodelovanje: pri pripravi akad. Janku Kosu za številne posvete, za izvedbo simpozija pa tajniku II. razreda Marku Jesenšku in Darji Rogelj v predsedstvu SAZU ter študijskemu kolegu Jožetu Faganelu. Marija Stanonik Program - akad. Milček Komelj, podpredsednik SAZU; Ivica Šemrov, dolgoletna ravnateljica OŠ Ledine: Uvodni pozdrav I. Življenjski in literarni kontekst: -  Marijan Dović: Literarno življenje, mediji in cenzura v Žakljevem času - Gašper Peternel: Ana, Ažbetova iz Dolenčic -  Bogdan Kolar: Duhovnik ljubljanske škofije Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski II. Žakljeva bibliografija in jezikovna problematika: 10.15–11.15 - Drago Samec: Zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj (Rodoljub Ledinski), duhovnik in pesnik v luči bibliografije - Marko Jesenšek: Žakljeva slovenščina - Jože Faganel: Problematika zapisovanja Žakljeve poezije v sodobni antologiji III. Žakljeva avtorska poezija in primerjave z njegovimi sodobniki: 11.30–12.30 - Janko Kos: France Prešeren in generacija Antona Žaklja Ledinskega - Marija Stanonik: Pesemska bera Antona Žaklja – Rodoljuba Ledinskega - R obert Jereb: Pesniki-duhovniki z Idrijskega: Anton Žakelj, Frančišek Svetličič, Matevž Hladnik, Andrej Likar in Jernej Uršič IV. Žakljevo poseganje v avtorske in folklorne pesemske predlóge: 12.30–13.30 - Urška Perenič: Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski in njegovi prevajalsko-prirediteljski prispevki - Marija Klobčar: Anton Žakelj in njegovi koncepti zapisovanja in objavljanja folklornih pesmi - Marjeta Pisk: Janez Dolenc in Viktor Steska o Antonu Žaklju – Rodoljubu Ledinskem 102 letopis-2021_16.indd 102 12. 05. 2022 06:20:11 21. OKTOBRA Večjezičnost v Sloveniji. Stičišče kultur v večjezični Evropi (Slovenia and its multilingualism. Meeting point of different cultures in a multilingual Europe) Konferenca Srečanje je bilo v sklopu dogodkov z naslovom Evropa. Tvoji jeziki. Na hibridni konferenci v organizaciji Goethe-Instituta so visoki gostje, strokovnjaki z različnih vidikov obravnavali to temo in izmenjali mnenja. Po pozdravnih besedah prof. dr. Petra Štiha, predsednika SAZU, Njene Ekscelence Natalie Kauther, veleposlanice Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, dr. Arpada Andrasa Sölterja, direktorja Goethe-Instituta Ljubljana, in dr. Jerneje Jug Jerše, vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se je Njegova Ekscelenca veleposlanik Valentin Inzko, predsednik Sveta koroških Slovencev, spraševal o tem, koliko skupni jeziki prispevajo k svobodi. Sledili so govori Damirja Orehovca, državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Mojce Škrinjar, poslanke državnega zbora, in univ. prof. mag. dr. Georga Gombosa z Univerze v Celovcu, čigar raziskovalni poudarek je med drugim na medkulturnem učenju; v njih je bila pozornost posvečena temi kulturnega izziva za slovenski jezik v večjezični Evropi. Nadaljnji razpravi z Mary Veronico Tovšak Pleterski, direktorico Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, ter Jorgom Kristijanom Petrovičem, podpredsednikom Računskega sodišča, sta obravnavali jezike tudi kot temelj gospodarskega in družbenega sodelovanja. Literarni pridih je k prireditvi prispevala lirika v prevodu in izvedbi Maje Haderlap, avstrijsko-slovenske pisateljice in dobitnice nagrade Ingeborg Bachmann. Prireditev je moderiral Ralf Sina, nekdanji vodja studia nemške RTV postaje WDR v Bruslju, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Komorni orkester Zavoda sv. Stanislava pod vodstvom skladatelja in zborovskega dirigenta Damijana Močnika. 27. OKTOBRA Novi pogledi na Adama Bohoriča Znanstveni simpozij Razred za filološke in literarne vede SAZU je v okviru Bohoričeve 500. obletnice rojstva priredila simpozij, na katerem so predstavili Bohoriča in njegovo delo v slovenskih in širših evropskih okvirih ter odmeve na njegovo delo v naslednjih stoletjih. Ali je ob njegovi domnevni 500. obletnici rojstva mogoče odkriti kaj novega o njegovem življenju in delu? Simpozij je odpiral vprašanja o (evropskem) slovničarstvu, slovaropisju in šolstvu 16. stoletja, o Bohoriču 103 letopis-2021_16.indd 103 12. 05. 2022 06:20:11 in slovanstvu (rodovni slovanski zanos in objektivnost), Bohoričevem odnosu do Lutra in reformacije. Referenti so pretresali literarnozgodovinska vprašanja, teološki, filozofski in zgodovinski pogled na Bohoriča, reformacijo in družbene razmere v 16. stoletju, glasbo in Bohoričev vpliv na razvoj slovenske glasbene umetnosti … Simpozij je želel pokazati, kako je deloval in razmišljal slovenski slovničar in šolnik, spoznavati pomen njegovega dela, razložiti Bohoričevo reformatorsko misel, jo soočiti z razmerami v slovenskem, slovanskem in evropskem prostoru 16. stoletja in jo preverjati z odmevi v naslednjih stoletjih. Ob domnevni petstoti obletnici Bohoričevega rojstva so udeleženci primerjali dosedanje raziskave o Bohoriču in reformaciji ter jih dopolnili z novimi analizami Bohoričevega dela ter odprli nove poglede na čas in prostor, v katerem je Adam Bohorič živel in ustvarjal. Program - Marko Snoj: Priimek Bohorič - Boris Golec: Manj osvetljene plati življenja Adama Bohoriča (ok. 1523–1601/2) - Janko Kos: Adam Bohorič med protestantizmom in humanizmom - Kajetan Gantar: Adam Bohorič ‒ prvi slovenski prevajalec latinskih heksametrov - Kozma Ahačič: Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in bohoričica - Majda Merše: Raba glagolov v Dalmatinovi Bibliji in prikaz glagola z oblikami v Bohoričevi slovnici -   Andreja Legan Ravnikar: Besedotvorna podoba »imen« v Bohoričevi slovnici v primerjavi s samostalniškimi in pridevniškimi tvorjenkami v SSKJ16 - Metod Čepar: Sklanjatvene paradigme samostalnikov v Bohoričevi slovnici v primerjavi z dejanskim stanjem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja - Alenka Jelovšek: Osebni zaimki v Bohoričevi slovnici ‒ odraz stanja v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja? - Luka Vidmar: Usode izvodov Bohoričeve slovnice do konca 18. stoletja - Mitja Trojar: Bohoričev vpliv na slovničarstvo v nadaljnjih stoletjih - Irena Orel: Proste zimske urice o latinsko-kranjski slovnici Adama Bohoriča kot didaktična slovnica - Andreja Žele: Bohoričeva slovnica z vidika sodobne slovenske skladnje - Tomaž Svete: Adam Bohorič kot »homo musicus« in njegov vpliv na razvoj slovenske glasbene umetnosti - Klemen Grabnar: Bohoričev šolski red in glasba na stanovski šoli - Jakob Müller: Adam Bohorič in slovenstvo - Vincenc Rajšp: Slovenci – Slovani – Windische - Jonatan Vinkler: Adam Bohorič in Jan Blahoslav – krščanski humanizem v srednjeevropskih reformacijskih tokovih 16. stoletja 104 letopis-2021_16.indd 104 12. 05. 2022 06:20:11 - György Rágyanszki: Proste zimske urice (1584) in Kralicka Biblija (1579) ‒ vzporednice in razlike med nastankom in razvojem dveh protestantskih knjižnih jezikov - Marko Jesenšek: Adam Bohorič na stanovski šoli v Ljubljani Povzetki prispevkov so dostopni na spletni strani SAZU. 30. OKTOBRA Simpozij ob stoletnici rojstva zgodovinarja akademika Vasilija Melika Simpozij v sodelovanju s Slovensko matico in Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Posnetki prispevkov so dostopni na kanalu Youtube. Program - Peter Štih, predsednik SAZU; Aleš Gabrič, predsednik SM; Irena Selišnik, predstojnica Oddelka za zgodovino FF UL: Uvodni nagovori Moderator: Marko Štuhec - Peter Vodopivec: Vasilij Melik v slovenskem zgodovinopisju - Rok Stergar: Za umirajoče navadno ne delamo programov: Vasilij Melik kot zgodovinar Habsburške monarhije - Irena Selišnik, Marta Verginella: Ljubljana in Trst v študijah Vasilija Melika - Irena Gantar Godina: Vasilij Melik in slovenski slovanofili - Dušan Nećak: Profesor Melik, moj akademski učitelj, mentor, kolega in prijatelj - Feliks Bister: Nekaj izbranih doživetij s profesorjem Melikom Moderator: Peter Vodopivec - Miroslav Stiplovšek: Pomemben prispevek Vasilija Melika k politični in upravni zgodovini domžalskega in kamniškega območja ter moje prijateljsko sodelovanje z njim - Franc Rozman: Skupaj sva predavala južnoslovansko zgodovino - France Kresal: Stanovske organizacije na Slovenskem od ukinitve cehov do druge svetovne vojne - Petra Svoljšak: Begunstvo med prvo svetovno vojno – od socialnega upravljanja do socialnega eksperimenta - Vinko Rajšp: Slovenski duhovniki in država v Cislajtaniji v času Avstro-Ogrske - Andrej Studen: Samski dojenček, oropani poštar, gospa Aristoteles in še kaj 105 letopis-2021_16.indd 105 12. 05. 2022 06:20:11 23. NOVEMBRA SmartGene.si: Razvoj in izzivi genske terapije v Sloveniji Simpozij Razred za medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti in konzorcij SmartGene.si sta bila organizatorja simpozija. Predstavljen je bil projekt SmartGene.si, ki je bil delno financiran iz sredstev Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Partnerji v projektu so razvili in pripravili zdravilo in okolje za izvedbo prvega genskega zdravljenja v Sloveniji. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je izdala odločbo, s katero je konzorciju SmartGene.si odobrila klinično preizkušanje zdravljenja kožnih tumorjev glave in vratu z gensko terapijo. Onkološki inštitut Ljubljana je tako postal prvi nosilec dovoljenja za izvajanje klinične študije novega genskega zdravila v Sloveniji. Zdravilo, postopek priprave in celotno proizvodno okolje so plod slovenskega znanja in izkušenj strokovnjakov, ki so več kot tri leta sodelovali v projektu SmartGene.si. Projekt se je sklenil letos septembra, poleg Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je prijavitelj projekta, pa so sodelovali še COBIK, Iskra PIO in JAFRAL ter Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Soizvajalca projekta sta tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana (ORL Klinika). Pri izvajanju projekta SmartGene.si so naleteli na mnoge strokovne ter tudi regulatorne in etične izzive, o katerih so razpravljali na simpoziju z vabljenimi govorci, predstavniki Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, Komisije za medicinsko etiko in Ministrstva za okolje in prostor. S tem projektom je vzpostavljena platforma za pripravo genskih terapij in se začenja klinična študija faze I, v katero so vključili že prvega bolnika. Bolnike bodo zdravili z gensko terapijo tako, da jim bodo najprej vbrizgali genski zapis za interlevkin-12, ki ga bodo vnesli v celice tumorja z elektroprenosom. Celice bodo same proizvajale interlevkin-12, ki ima sposobnost spodbujanja imunskega sistema in s tem deluje tudi protitumorsko. Vzpostavljena platforma za proizvodnjo genskega zdravila je tudi okolje, ki omogoča razvoj novih genskih zdravil ali cepiv na osnovi DNA ali RNA tehnologij ter omogoča izvedbo razvoja procesa, proizvodnje, predkliničnega testiranja in tudi izvedbo kliničnih študij za domači ali svetovni trg. Program - Gregor Serša: Translacija genske terapije v Sloveniji, oris projekta SmartGene.si - Maja Čemažar in Urška Kamenšek: Osnove genske terapije in njena uporaba pri zdravljenju raka - Matej Reberšek, Janja Dermol Černe in Damijan Miklavčič: Tehnologija proizvodnje elektroporatorjev za uporabo v kliničnem okolju 106 letopis-2021_16.indd 106 12. 05. 2022 06:20:11 - Matjaž Peterka: Tehnologija proizvodnje vektorjev DNA - Frenk Smrekar in Barbara Hubad: GMP proizvodnja biofarmacevtskih učinkovin - Marjan Hosta in Frenk Smrekar: »Smart GMP«: prihodnost biofarmacevtske proizvodnje? - Maja Schara: Regulatorni okvir izvajanja kliničnih študij genske terapije faze I v Sloveniji - Martin Batič: Regulatorni okvir izvajanja genskih terapij z vidika uporabe in sproščanja gensko spremenjenih organizmov - Boštjan Markelc, Tanja Jesenko in Maša Bošnjak: Kakšne predklinične raziskave so potrebne za začetek klinične študije z gensko terapijo z interlevkinom-12? - Aleš Grošelj in Primož Strojan: Zasnova klinične študije faze I genske terapije z interlevkinom-12 za zdravljenje bazalnoceličnega karcinoma - Primož Strojan in Aleš Grošelj: Možnosti klinične aplikacije genske terapije z interlevkinom-12 v kombinaciji z ablativnimi tehnikami zdravljenja raka - Nataša Tozon in Urša Lampreht Tratar: Uporaba elektrokemoterapije v kombinaciji z gensko terapijo z interlevkinom-12 za zdravljenje raka pri lastniških psih - Franc Strle: Potencial vektorjev DNA za uporabo pri vakcinaciji - Diskusija: moderatorji Franc Strle, Matjaž Peterka in Gregor Serša 107 letopis-2021_16.indd 107 12. 05. 2022 06:20:12 PREDAVANJA NA SAZU 22. SEPTEMBRA Robert Swan: Odgovornost za planet – pomen Antarktike Na SAZU smo gostili Roberta Swana, raziskovalca Antarktike in okoljevarstvenika. V predavanju je predstavil osebno raziskovalno pot, na kateri je obiskal tako južni kakor tudi severni tečaj. Podrobneje je govoril o ekspediciji na Antarktiko, ki jo je prehodil. Na ekspedicijah je vedno sledil napotku Jacquesa Cousteauja, da je treba Antarktiko pustiti nedotaknjeno in popolnoma brez odpadkov. Izpostavil je vprašanje, kaj lahko družba kot celota stori za ohranitev po njegovih besedah zadnjega neokrnjenega koščka Zemlje, Antarktike. Opozoril je na gospodarske in vojaške interese velesil v zvezi s to celino in na željo po gradnji stalnih raziskovalnih baz, proti čemur se ves čas zavzema. V sklepnem delu je bila razprava o tem, kaj lahko pri varovanju Antarktike naredi Slovenija in kako lahko svoje izkušnje in dobre prakse iz varovanja lokalnega okolja in razvoja pridobivanja čiste energije podeli s svetom ter tako prispeva k trajnostnemu razvoju. Spomnimo: Vlada Republike Slovenije je konec januarja 2019 sprejela Zakon o ratifikaciji Pogodbe o Antarktiki, s katerim Slovenija pristopa k pogodbi kot neposvetovalna članica. 28. SEPTEMBRA Hubert Kosler: Nova Yaskawina tovarna robotov na poti proti tovarni prihodnosti Prof. dr. Hubert Kosler je direktor podjetja Yaskawa Slovenija. V predavanju, ki bo leta 2022 dopolnjeno z obiskom članov SAZU, je predstavil svojo tovarno v Kočevju. 11. NOVEMBRA Prof. dr. Franjo Štiblar: Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo covida-19 Predavanje v organizaciji Razreda za zgodovinske in družbene vede Prof. dr. Štiblar je prikazal glavne ugotovitve svoje obsežne študije Covid-19 Contagion among Countries, ki je poleti 2021 izšla v knjigi Macroeconomic Responses to the Covid-19 pri založbi Palgrave Macmillan, Springer Nature v Švici. Predstavljena je bila razširjena inačica, ki izide doma konec leta v knjigi o covidu-19. V uvodnem nastopu je avtor predstavil znanstveno razširjeno (geografsko in multidisciplinarno) ter empirično poglobljeno (ekonometrično) analizo na 108 letopis-2021_16.indd 108 12. 05. 2022 06:20:12 temelju izkušenj 42 držav in Slovenije, ki predstavljajo 90 % BDP in 75 % prebivalstva sveta. Odgovoriti je skušal predvsem na naslednja vprašanja: kako specifične značilnosti okolja posamezne države vplivajo na intenzivnost vdora in širjenja covida, kakšne so negativne posledice covida na značilnosti posamezne države in kako zaščitno ukrepati tudi na makroravni. Študija analizira vpliv več kot 100 dejavnikov na covid-19 in njegovega povratnega vpliva na okolje. Poleg ekonomskih dejavnikov so upoštevani tudi geostrateška lega posamezne države, organizacija zdravstva in zdravstveno stanje prebivalstva, demografske značilnosti prebivalstva ter stopnja demokratičnosti politične organizacije države. Cilj avtorja je spodbuditi in vključiti v razpravo o covidu-19 izkušnje različnih znanstvenih področij in na ta način prispevati k oblikovanju najustreznejših ukrepov proti širjenju pandemije oziroma k njeni ustavitvi. V razpravi so udeleženci podprli potrebo po multidisciplinarnem pristopu k problemu, ki bi imel makropreventivni značaj poleg dosedanjega mikrokurativnega značaja ukrepov. Zavzeli so se za nadaljevanje multidisciplinarnega raziskovalnega sodelovanja večjega števila raziskovalcev, morda v okviru Komisije za razvoj pri SAZU. Pri tem so med drugim izpostavili tematiko kakovosti in primernosti podatkov, odnosa med medicinsko teorijo in zdravstveno politiko ali problema negotovosti pri spoznavanju delovanja virusa covid-19, ki povzroča neenotnost v iskanju rešitev. NASTOPNA PREDAVANJA 5. OKTOBRA Markus Egg: Mainz and Novo mesto - a long lasting cooperation for the Iron Age Dolenjski Muzej v Novem mestu in Rimsko-germanski osrednji muzej (Römisch-Germanische Zentralmuseum, RGZM) v Mainzu sodelujeta od leta 1967, kar je tudi najdaljše sodelovanje RGZM nasploh. Glavni cilj sta bili restavracija in konservacija nadvse zanimivih arheoloških najdb iz nekropole v okolici Novega mesta, ki so bile zaradi kisle prsti v zelo slabem stanju. Profesor Egg je v predavanju predstavil najpomembnejše med njimi: bronasto posodje, orožje in žensko okrasje, ki so jih obdelali v okviru tega dolgoročnega sodelovanja. Predavanje je bilo v angleščini. 7. OKTOBRA Mirko Bratuša: Problematika kiparskega ustvarjanja v kontekstu javnega prostora Izredni član SAZU prof. Bratuša je spregovoril o vplivih, pogojih in možnostih za nastanek kiparskega spomenika. Osvetlil je preplet idej, materialov, teh109 letopis-2021_16.indd 109 12. 05. 2022 06:20:12 nologij in zahtev javnega prostora. Temo je ilustriral s primerom izvedbe spomenika bratoma Kralj. 30. OKTOBRA Liliana Spinozzi Monai: EGO – SE. Poskus filozofsko-jezikovne analize Liliana Spinozzi Monai je zunanja sodelavka Mednarodnega središča za večjezičnost (CEIP) Univerze v Vidmu in nekdanja raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovje iste ustanove. Posveča se teoretičnemu jezikoslovju in raziskavam slovenskih narečij v Furlaniji. Objavila je več rokopisnih besedil Jana Baudouina de Courtenayja. Dopisna članica je od 6. junija 2019. 25. NOVEMBRA Tadej Battelino: Zakaj je zdravnik znanstvenik in umetnik Kvalitetno klinično delo zdravnika je mogoče le ob stalnem sočasnem raziskovalnem delu, saj bolezni in stanja bolnikov neprestano odpirajo nova vprašanja, hkrati pa bazične znanosti ponujajo zapletene nove možnosti zdravljenja, katerih učinkovitost in varnost je treba preveriti za vsako posamezno bolezen. Raziskovalno delo zdravnika torej črpa navdih iz vsakdanjega dela s težko bolnimi posamezniki in ga poizkuša vračati z novimi odkritji, ki, vsaj včasih, olajšajo trpljenje ljudi. Hkrati pa je za delo vsakega zdravnika ključno, da vzpostavi s posameznim bolnikom in (pogosto) njegovimi svojci medčloveški odnos. Prav vzpostavljanje odnosa, še posebej če temelji na empatiji in naklonjenosti, pa je morda ena pomembnih značilnosti umetnosti. Besedila nastopnih predavanj bodo objavljena v posebnem zborniku. PREDSTAVITVE KNJIG 24. JUNIJA Slovenska sprava Predstavitev zbornika Zbornik prihaja med nas ob tridesetletnici slovenske samostojnosti, prinaša pa prispevke z istoimenskega simpozija ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in stoti obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je bil 24. junija 2020 na SAZU. Natanko leto zatem je bila v akademijski dvorani predsta110 letopis-2021_16.indd 110 12. 05. 2022 06:20:12 vitev te publikacije v uredništvu nekdanjega predsednika SAZU akad. Tadeja Bajda. Poleg njegove uvodne besede, v kateri govori o spravi in slovenskih akademikih, sta objavljena še pozdravna nagovora nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in sedanjega predsednika SAZU akad. Petra Štiha, ki je zapisal, da se bomo morali »kot družba in narodna skupnost zediniti okrog temeljnih etičnih vprašanj, povezanih z medvojnim in povojnim dogajanjem, in jasno opredeliti, kaj je bilo častno, moralno in kaj zavržno dejanje. Menim, da mimo tega ne pelje nobena pot do sprave.« V uvodnem delu so objavljeni tudi najpomembnejši dokumenti, ki pričajo o prizadevanju Akademije, da bi prispevala k reševanju tega vprašanja. To so predvsem najnovejša Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne države, ki jo je posvojil tudi predsednik republike Borut Pahor (v uvodnem delu je tudi njegov zapis ob obisku delovne skupine SAZU za pripravo izjave) in predhodne izjave iz let 2003, 2009 in 2014. V poglavju Pričevanja so prispevki Janeza Grila, ki govori o spravi kot o resnici in sočutju, Spomenke Hribar, ki osvetljuje dogajanje pri Novi reviji in spravno slovesnost v Rogu, Petra Kovačiča Peršina o vlogi Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Pavla Jamnika o kriminalističnem projektu »Sprava« in Mitje Ferenca, ki se poglobi v odkrivanje grobišč in vprašanje pietete. V poglavju Osnove in meje (slovenske) sprave so pisali akad. Jože Krašovec, ki pojasnjuje svetopisemske osnove sprave, Mari Jože Osredkar in Anton Stres; izredni član SAZU prof. dr. Peter Vodopivec primerja zavzemanje za zgodovinski spomin v Španiji in Sloveniji, akad. Tine Hribar pa s filozofskega gledišča predstavlja, kaj je in kaj ni vsebina sprave. V tretjem tematskem razdelku, Do sprave s spravo, zgodovinar Bojan Godeša obravnava izjavo predsedstva in Škofovske konference, prispevke pa objavljajo še Blaž Mesec, Tomaž Erzar in Aleš Gabrič, ki že naslovno ugotavlja, da raznolikost bogati poglede na preteklost, Lenart Škof pa piše o sveti vezi življenja in smrti. Zbornik sklepa članek Marka Ivana Rupnika, avtorja mozaika kapele v Kočevskem rogu. Knjiga je nabor stališč in pogledov, lahko pa bi rekli, da vse združuje in najbolje artikulira misel akad. Tineta Hribarja: »Slovenska sprava je narodna sprava: sprava naroda v sebi in s samim seboj, utemeljena v spravljenosti vsakega od nas s svojo vestjo, z vestjo kot glasom lastne biti. Sprava je mogoča med ljudmi kot ljudmi, ne med ljudmi kot vlogami. Eno je človek kot oseba, drugo pa ta isti človek s svojimi takšnimi ali drugačnimi vlogami. Zato ideološka sprava med partizanstvom in domobranstvom ni mogoča; mogoča je le etična sprava na medčloveški ravni, med ljudmi kot ljudmi.« 111 letopis-2021_16.indd 111 12. 05. 2022 06:20:12 7. JULIJA Boris A. Novak: Obitavališta duša (Bivališča duš) Predstavitev hrvaškega prevoda V akademijski dvorani je bila predstavitev hrvaške izdaje knjige Bivališča duš, tretjega dela epa Vrata Nepovrata (Goga, 2014–2018) izrednega člana SAZU prof. dr. Borisa A. Novaka. Knjiga z naslovom Obitavališta duša je izšla pri hrvaški založbi Fraktura v prevodu Božidarja Brezinščaka Bagole. Ep, ki ga je Boris A. Novak ustvarjal dvajset let, sestavljata še knjigi Zemljevidi domotožja in Čas očetov. Po njegovih besedah je tretja knjiga, Bivališča duš, najbolj osebna in dantejevska knjiga: gre za potovanje z ladjo, v katere pod- in nadpalubju je celoten človeški spomin. Po avtorjevi predstavitvi je Božidar Brezinščak Bagola, ki je prevedel več slovenskih avtorjev, od Primoža Trubarja do Lojzeta Kovačiča, spregovoril o trših orehih prevajanja tega dela in vzporedno z avtorjem prebral nekaj odlomkov, med drugim tudi tistih, posvečenih trem velikim pesnikom, akademikom Kajetanu Koviču, Danetu Zajcu in Tomažu Šalamunu ter izredni članici SAZU Metki Krašovec, katere slike krasijo naslovice izvirnika. Tako so se poslušalci lahko prepričali o kakovosti prevoda, ki odlično ohranja pomen, ritem in zven izvirnika. Tako je – po besedah akad. Milčka Komelja – Novakova ladja zaplula med hrvaške bralce. 28. AVGUSTA Borut Klabjan, Gorazd Bajc: Ogenj, ki je zajel Evropo Predstavitev monografije SAZU in Cankarjeva založba sta organizirali predstavitev monografije Ogenj, ki je zajel Evropo zgodovinarjev dr. Boruta Klabjana in dr. Gorazda Bajca. Knjiga je ob 101. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma izšla pri Cankarjevi založbi. Dogodek je bil posvečen 108. rojstnemu dnevu pisatelja akademika Borisa Pahorja, ki je edini še živeči pričevalec požiga te osrednje institucije Slovencev v Trstu. Udeležence je nagovoril akademik Milček Komelj, v pogovoru, ki ga je povezovala novinarka Neva Zajc, pa je poleg avtorjev sodeloval še urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov. 30. SEPTEMBRA Sergij Vilfan: Opera Selecta. Pravotvornost in pravo v zgodovini Slovencev in njihovih sosedov 112 letopis-2021_16.indd 112 12. 05. 2022 06:20:12 Akad. Marko Snoj na simpoziju Novi pogledi na Adama Bohoriča / Academician Marko Snoj at the symposium about Adam Bohorič Novi pogledi na Adama Bohoriča Nastopno predavanje prof. Mirka Bratuše / Professor Mirko Bratuša during his introductory lecture Zbornik, posvečen akad. Vasiliju Meliku / A compendium about Academician Vasilij Melikj Na novinarski konferenci so strokovnjaki člani SAZU in minister za zdravje dr. Janez Poklukar znova pozvali k omejevanju epidemije. / During a special press conference, expert SASA members and the Minister of Health, Dr Janez Poklukar repeated the plea for limiting the scope of the Covid epidemic Prof. dr. Franjo Štiblar je predaval o družbeno-ekonomskih vidikih pandemije. / Prof Dr Franjo Štiblar lectured on the socio-economic aspects of the pandemic. Predsednik SAZU Peter Štih po konferenci o večjezičnosti z Margit Pfaender z Goethe-Instituta in diplomatom Valentinom Inzkom (foto: (c) Anže Vrabl) / SASA President Peter Štih ahead of the conference on multilingualism with Margit Pfaender of the Goethe Institute and diplomat Valentin Inzko Nastopno predavanje izr. člana prof. dr. Tadeja Battelina / New Associate Member, Prof Dr Tadej Battelino during his introductory lecture Akad. Zorko Simčič je obhajal sto let. / Academician Zorko Simšič celebrated his 100th birthday Knjiga je izšla v sozaložbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske matice. Predstavitev je bila v zlati predavalnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Po pozdravnih besedah dekana PF UL v Ljubljani prof. dr. Grege Strbana, predsednika SAZU akad. Petra Štiha, predsednika SM prof. dr. Aleša Gabriča in predstavnika Avstrijske akademije znanosti akad. prof. dr. Ernsta Bruckmüllerja so o zbranih spisih ter delu in pomenu akad. prof. dr. Sergija Vilfana za slovensko pravno zgodovino spregovorili prof. dr. Vladimir Simič, prof. dr. Katja Škrubej in prof. dr. Sašo Jerše. Predstavitev je vodil urednik knjige izr. član SAZU zasl. prof. dr. Janez Kranjc. 28. OKTOBRA Glas umetnikov Marko Arnež, Milček Komelj, Jožef Muhovič (ur.), Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci, Ljubljana – Kranj: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Gorenjski muzej Kranj, 2021, 232 str., ilustr. »V. razred, razred za umetnosti SAZU je duhovno srce najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove. Njegovi člani so velika imena slovenske umetnosti z odmevnimi ustvarjalnimi opusi, ki so prepoznavno navzoča v okrožju nacionalne in svetovne umetniške ustvarjalnosti. [...] Slovenska in svetovna javnost jih visoko ceni in nagrajuje z najvišjimi priznanji. Ker bivajo in delujejo v najglobljem stiku z resnico lastne in univerzalne biti, njihove besede, likovne in zvočne podobe navdihujejo, etično zavezujejo in porajajo vselej prenavljajoče se umevanje sveta in življenja, [...] vsakokratni čas in prostor pa umerjajo po podobi sočutnega človeka in sodelujočega človeštva.« (Iz predstavitve na spletni strani SAZU.) Razred za umetnosti SAZU ima trenutno 31 članov, 13 rednih, šest izrednih in 12 dopisnih. Razred je v razmeroma neugodnih okoliščinah s covidom-19 v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev med 19. junijem in 15. septembrom organiziral predstavitev recentne ustvarjalnosti svojih članov, ki jo je pandemija sicer upočasnila, ni pa je zaustavila. Razstava je bila dobro sprejeta, predvsem pa unikatna, saj se na razstaviščih dela s področij literarne, likovne in glasbene ustvarjalnosti praviloma ne predstavljajo skupaj in ne srečujejo med seboj, ampak prihajajo v javnost na ločenih prizoriščih, ki jih določa raznolikost izraznih medijev in publik. Posebnost razstave je bila tako v tem, da je omogočila nenavadna srečevanja umetnin. Danes bi temu rekli intermedijske povezave, v okviru katerih se je slikarska slika brez zadrege in prijateljsko družila z zvočno 113 letopis-2021_16.indd 113 12. 05. 2022 06:20:12 sliko, arhitekturna maketa s poezijo, roman s skulpturo, esej z načrtom, olje na platnu s partituro in slikarski kolaž s kiparskim asemblažem. Drug pomemben vidik razstave je bila možnost osebnega srečevanja z literarnimi, likovnimi in glasbenimi umetninami, temi privilegiranimi zgostitvami človeške realnosti. Nemci poeziji pravijo »Dichtung«, torej zgostitev človekovega odnosa do stvarnosti. Če grem v naravo, me bolj kot trava pritegne cvet, ker je v njem zgoščeno prizadevanje rastline, da bi opravila svojo biološko nalogo. Umetnina je tudi takšen cvet, zgostitev človekove potrebe, da intenzivno doživi svet v sebi in sebe v svetu. In da človek to doživetje s pomočjo umetnin vzame s seboj v svoj vsakdan. Še posebej ker ima zgoščen odnos do sebe in sveta poseben pomen za njegovo individualno in družbeno bistvo. Na neki način je vrhunec razstavnega projekta monografija Glas umetnikov.  Njena posebnost je, da dela umetnikov ne predstavljajo kritiki in teoretiki, kakor je to navada v predgovorih, spremnih besedah, koncertnih listih, katalogih in monografskih edicijah o umetnikih, ampak o svoji ustvarjalnosti in njenem zakulisju spregovorijo avtorji sami. Od znotraj in v prvi osebi ednine, kar je redkost. Sam menim, da je in bo tudi v bodoče to posebna dragocenost te publikacije. Še posebej ker so v njej refleksije pomembnih slovenskih umetnikov postavljene neposredno pred prezentacije njihovih del, tj. pred reprodukcije slik, kipov in arhitekture, pred natisnjene ali ponatisnjene literarne umetnine in pred originalne ali faksimilirane predstavitve notnih zapisov. Monografiji je dodan tudi glasbeni album skladb skladateljev-akademikov (Lojze Lebič, Janez Matičič, Uroš Rojko in Nina Šenk) v skupnem trajanju nekaj več kot uro. Umetniški del monografije kaže ustvarjalno svežino, domiselnost in vitalnost članov Razreda za umetnosti SAZU. Kot pravi angleška filozofinja Iris Murdoch, nam umetnost ponuja »čisto veselje nad neodvisnim obstojem nečesa, kar je odlično. To pa ji uspeva zaradi popolnosti oblike, ki iz nas izvablja neposesivno kontemplacijo in se brani pred vsrkanjem v obljudeno bližnjico egocentričnega sanjarjenja.« Ne dvomim, da bodo bralci temu veselju, tej popolnosti oblike in tej neposesivni kontemplaciji, ki so z umeninami vred zdaj že v umetniških depojih in arhivih, prišli na sled tudi s pomočjo lepo oblikovane monografije Glas umetnikov. In bodo z njeno pomočjo začutili, da »informacija še ni znanje, znanje še ni modrost, modrost še ni resnica, resnica še ni lepota in lepota še ni ljubezen«, kakor je bilo svojčas mogoče prebrati na vhodu v neko trgovino z muzikalijami v Lizboni. Jožef Muhovič 114 letopis-2021_16.indd 114 12. 05. 2022 06:20:12 Ob odkritju spominske plošče Vojeslavu Moletu Vojeslav Molè je svoje življenje spremenil v poslanstvo, posvečeno poglobljenemu spoznavanju celotne, in ne le likovne umetnosti. Njene zapletene ustvarjalne procese je razbiral v najširših časovnih razponih in civilizacijsko-kulturnih prostranstvih, pri tem pa je sledil tudi nastajanju narodnih specifičnosti, pri čemer je ostajal zavezan slovenstvu; a je postajal enako navdušen tudi za vse poljsko, saj mu je, kot je zapisal, poljska kultura celo prešla v meso in kri. Kar 33 let je deloval v Krakovu, kjer je stike s poljsko ustvarjalnostjo v zavesti o svoji dvojni pripadnosti tudi živo poosebljal. Že njegov zvesti stanovski prijatelj France Stelè je bil na Poljsko tako navezan, da je izjavljal, kako jo šteje za drugo domovino, in da mu na starost srce vse bolj vleče proti Vzhodu. Molè pa se je tam resnično udomačil in razcvetel kot rastlina, presajena v sorodno zemljo. Poljska literatura se ga je dotaknila že v osnovni šoli in še ves čas pozneje se je opajal z njenim pesništvom. Ob spominu na čas, ko je prebral Sienkiewiczevo knjigo Z ognjem in mečem, je celo napisal: »Mislim, da je bil to najusodnejši trenutek v mojem življenju, usoden za vso mojo bodočnost.« In tudi prve umetnostnozgodovinske knjige v življenju je spoznal pri novomeškem gimnazijskem profesorju Hugu Skopalu, po narodnosti Poljaku. Že leta 1907 se je odločil za študij literature v Krakovu in tam spoznal usodno sonce svojega hrepenenja, poznejšo ženo Elo, ki je obsijala njegovo prvo pesniško zbirko Ko so cvele rože, in prav v Krakovu se je, ko se je vsestransko kulturno razgledal, navdušil za umetnostno zgodovino. Dokončno pa se je zanjo opredelil v Rimu, od koder se je odpravil študirat na tedaj v Evropi osrednjo umetnostnozgodovinsko šolo na Dunaju, kjer je prijateljeval z duhovitim Poljakom Dettloffom, »modelom« za Fritza v romanu Izidorja Cankarja S poti, in se seznanjal z daljnosežnimi pogledi markantnega poljskega profesorja Strzygovskega ‒ ta mu je celo sugeriral bizantinistično temo za doktorat ‒ in je zato bolj kot kdo drug od slovenskih umetnostnih zgodovinarjev svoje zanimanje kritično razširil tudi na evropski in neevropski Vzhod. Potem ko se je kot vodja spomeniške službe v Splitu tesno zbližal še z dalmatinsko umetnostjo, se je v revolucijskem viharju prve svetovne vojne znašel v ujetništvu v Sibiriji in bil tam kljub razmeram habilitiran na univerzi v Tomsku (od koder je eno izmed hrepenenjskih pesmi, v kateri je obudil značilen spomin na spokojno idilo v slovenski domovini, napisal kot pismo prijateljskemu Otonu Župančiču). Zatem je postal na ljubljanski univerzi docent za klasično arheologijo in bizantinsko umetnostno zgodovino, a se je ob Izidorju Cankarju počutil peto kolo in se sredi dvajsetih let odzval vabilu, naj pride predavat zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonsko univerzo v Krakov, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami, in tam je že leta 1931 napisal odmevno zgodovino starokrščanske in zgodnjebizantinske umetnosti. 115 letopis-2021_16.indd 115 12. 05. 2022 06:20:12 Še preden je bila okupirana tudi Slovenija, se je med drugo svetovno vojno iz Lvova zatekel v Ljubljano in si tam prizadeval, da bi jugoslovanske akademije opozorile na usodo krakovskih univerzitetnih profesorjev, ki so jih zajeli Nemci in poslali v koncentracijsko taborišče. Med vojno je v Ljubljani na univerzi predaval bizantinsko umetnost in pustil neizbrisen spomin v dušah tedaj sicer redkih slušateljev, še posebno pa je za vselej zaznamoval duhovna obzorja grafika Marjana Pogačnika. Pri Slovenski matici je tedaj izdal že na Poljskem napisano knjigo Umetnost, njeno obličje in izraz, ki je širokopotezno začrtala njegove široke razglede in presegala shematskost, značilno za teoreme šole, iz katere je izhajal. Umetnost je v njej izenačil z normo človekovega idealnega življenja, ki postaja življenjski izraz in stil, v katerem človek odkriva samega sebe, kajti najgloblji čar ter večna in nespremenljiva resnica sleherne prave umetnosti sta bili zanj, kot je zapisal, v »neprestanem iskanju in realiziranju ideala, v vedno novem njegovem oblikovanju, ki je obenem oblikovanje forme samega življenja«. Ko se je po vojni ponovno odzval ponudbi iz Krakova in postal redni profesor za umetnost slovanskih narodov s posebnim ozirom na Jugoslovane na novoustanovljenem Inštitutu za slovanske študije Jagelonske univerze ter leta 1947 tudi redni član krakovske akademije znanosti, se je šele lahko široko razmahnil, pisal tako o poljski umetnosti kot o ruskih ikonah in ruski umetnosti in ustanovil t. i. slavistično umetnostno zgodovino. Zasnoval je temeljno delo Umetnost južnih Slovanov, prvo te vrste, in v njem pojasnil, da ni enotne južnoslovanske umetnosti, ampak je le umetnost posameznih južnoslovanskih narodov, ki v osnovi pripadajo različnima kulturnima krogoma, zahodnoevropskemu in bizantinskemu, katerih meja je segala prav prek ozemlja nekdanje Jugoslavije. Ob tem je Poljake seznanjal s slovensko likovno umetnostjo in književnostjo ter spodbujal kulturne stike tudi s podeljevanjem štipendij slovenskim raziskovalcem, kot prvemu Antonu Slodnjaku. Četudi je bil specialist za Bizanc, pa mu je bila kot pesniku in znanstveniku vendar vse življenje intimno najbolj pri srcu italijanska, posebno beneška renesančna umetnost z blagimi Madonami, pastoralami in sončnimi zahodi, z Giorgionejevimi mladostnimi sanjami o lepoti in sijočim Tizianom, ki so bili najbližji njegovi muzikalno skladni osebnosti, njegovi trajni nagnjenosti do Mediterana in njegovi izrazito humanistični, v idealno življenjsko ubranost zazrti življenjski harmoniji. Vojeslav Molè je bil v izročilu antike ukoreninjen aristokratski estet in premišljevalec o poteh in procesih umetnosti in o skrivnostih življenja. Ko se je po ovinkih vračal iz Sibirije kot Odisej, je odmeve in utrinke s te trpko eksotične poti povezal v pesniško zbirko Tristia ex Siberia, v kateri se mu je kot uganka vseh ugank zastavljalo vprašanje Boga. V poezijo klasičnih oblik pa je z občutljivostjo prevajal tudi klasične likovne umetnine, med njimi antično komično in tragično masko, ki zaznamujeta večni kontrast življenja. Glede na to je 116 letopis-2021_16.indd 116 12. 05. 2022 06:20:12 samoumevno, da tudi kot deklariran znanstvenik ni zanikal pomena osebne dojemljivosti za umetnost, ampak jo je prepoznaval kot nujno. Zato je nasprotoval pogledom, ki so pri razlaganju umetnosti izključevali vsakršno subjektivno doživljajskost, daljnovidno prepričan, da mora biti znanstvenik pri svojem delu tudi čustveno udeležen in ne le »knjigovodja faktov«; iz okvirov ljubljanske umetnostnozgodovinske šole, ki se je osredotočala na stilnozgodovinski razvoj, je izstopal tudi z večjim poudarjanjem pomena umetniške osebnosti, ker se je zavedal, da skozi umetnost spregovarja tudi sam človek, ki lahko celo usmerja umetnostni razvoj. Ob stvarnem ugotavljanju zgodovinskih vrednot umetnosti, ob katerem je ugotavljal, da je lahko lepot več vrst, je govoril tudi o njenih absolutnih vrednotah, pri vsem delovanju pa je kot nujno predpostavljal tudi etičnost in presojal ljudi tudi glede nanjo. Z vsem delom, najbolj eksplicitno pa z avtobiografijo Iz knjige spominov, ki jo je napisal v ameriškem Oregonu, kamor se je v poznih letih preselil k hčerki, se je izkazal kot subtilen in oster opazovalec, a tudi kot čuteč, na družino in domovino navezan mož, kot prefinjen kreator pa zlasti tankočuten esejist. Kot člen velike generacije utemeljiteljev slovenskih humanističnih znanosti, torej kot dedič in spremljevalec slovenske moderne, ki se je izoblikoval v soju tedanjega neslutenega umetniškega razcveta, se je Molè dojemal za večnega romarja, žejnega lepote, sonca in poezije, ki je vse življenje iskal resnico in harmonično lepoto. V nenehno spreminjajoči se umetnosti, ki je za njegovo dušo izvirala iz vrelca antike, ki mu je zalival mitične vrtove Hesperid, je razbral izraz zmagoslavja človeškega duha. Kot vprašanje vseh vprašanj se mu je skoznjo razkrivalo razmerje med človekom in svetom, v starostnih letih pa se je v svetlobi lepih, a pod težo življenjskih bremen tudi nadvse bridkih izkušenj zavedel, da je zanj življenjsko vprašanje vseh vprašanj, kot je imel navado reči, v bistvu eno samo: kaj je smisel življenja in kaj je smisel smrti. Smisel smrti, ki ga je za vselej najbolj ranila, ko mu je prezgodaj pokosila izjemno nadarjenega sina Marijana, se mu za življenja ni razkril; a se je spričo tragične človeške minljivosti toliko jasneje zavedal, da je večna vsaj umetnost, v kateri je zato ugledal tudi smisel življenja; smisel umetnosti pa je dojel v odrešilnosti lepote. Vojeslav Molè je bil človek dveh domovin, slovenske in poljske, poljske in slovenske. S srcem se je vedno vračal v kraje mediteranskega in dolenjskega otroštva, a se je v bogastvo stare in mlade poljske kulture tako vživel, da se ni uvrstil le med utemeljitelje moderne poljske umetnostne zgodovine, ampak so mu tudi tamkajšnje likovne oblike sčasoma »segle do srca«. Vse življenje ljubeče razpet med Slovenci in Poljaki je s svojega likovnozgodovinskega področja utemeljil vezi, ki se v Evropi, katere edina perspektiva je v upoštevanju in spoštovanju kulturne suverenosti svobodnih narodov, manifestirajo in krepijo vse do danes. 117 letopis-2021_16.indd 117 12. 05. 2022 06:20:12 V slovenski kulturni zavesti je bil ves čas spoštovan, leta 1961 je bil sprejet za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vendar je bil zaradi svoje odmaknjenosti od domovine doma v resnici manj živo navzoč. Vsaj študentom umetnostne zgodovine ga je najbolj približala knjiga Umetnost južnih Slovanov, ki jo je v slovenščino prevedel France Vodnik, v novejšem času pa je bolj upoštevan tudi kot pesnik, četudi je obveljal za refleksivnega, zunaj aktualnega časa stoječega neoklasicista, ki se je v nekem verzu že sam označil za poeta »lepote mrtvih nad«. S svojo zatopljenostjo v večnostne ideale med morskimi obzorji in böcklinskimi cipresami je danes lahko videti skorajda duhovni sodobnik poznejše slikarke Metke Krašovec. Zanimanje zanj pa na novo narašča in se prenavlja. Že samo s svojimi razglabljanji, ki se dotikajo razmerja med umetnostjo in življenjem ter se sprašujejo tudi o samem smislu umetnostne zgodovine, Molè izstopa kot pomemben izviren mislec in estet. Še posebej pa v Sloveniji spomin nanj oživlja, kadar se umetnostna zgodovina ozira k izvirom svoje bogate, danes že več kot stoletne zgodovine, kajti ta preteklost ostaja še vedno živa in dragocena, ker pogledi nekdanjih osebnostno profiliranih znanstvenikov humanistične vrste, kakršen je bil Vojeslav Molè, ne zastarajo, ampak nas lahko, če velikim osebnostim spoštljivo prisluhnemo, vedno znova duhovno spodbujajo in bogatijo. Poslej nas bo na Vojeslava Moleta na tej hiši poljske ambasade, v kateri je nekoč akademik s svojo družino živel, v Ljubljani trajno spominjala danes odkrita spominska plošča. Poljskemu veleposlaništvu, ki je plemenito zamisel pobudilo, in ljubljanski mestni občini izražam za to kulturno dejanje v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti vse priznanje in hvaležnost. Milček Komelj Ljubljana, 5. oktober 2021 118 letopis-2021_16.indd 118 12. 05. 2022 06:20:12 IZJAVE SAZU Poziv Slovenske akademije znanosti in umetnosti k cepljenju proti bolezni covid-19 Slovenska akademija znanosti in umetnosti podpira cepljenje proti bolezni covid-19, saj po sedanjih podatkih koristi cepljenja za posameznika in družbo daleč presegajo potencialne neugodne učinke. Cepljenje zaščiti pred to boleznijo veliko večino cepljenih oseb, ob zadostni precepljenosti pa zmanjša možnost za bolezen covid-19 tudi pri nezaščitenih ljudeh. Pri okužbah, ki se širijo s človeka na človeka in pri katerih je vir okužbe človek, ima cepljenje dvojni učinek: poleg zaščite posameznika se ob veliki precepljenosti zmanjša tudi tveganje za okužbo in pojav bolezni pri osebah, ki niso bile cepljene, saj se pomembno zmanjša vir okužbe. Ljubljana, 11. januarja 2021 Slovenska sprava Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države Slovenci imamo o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost. Več desetletij je spomin na drugo svetovno vojno določala črno-bela pripoved o osvobodilnem boju na eni in izdajalcih na drugi strani, v kateri ni bilo prostora za zločine, povzročene v imenu osvobodilnega boja, niti za njegovo zlorabo s strani komunističnega vodstva za zagotovitev in nato utrditev lastne oblasti. Z demokratizacijo slovenske družbe je postala revizija takšne enostranske pripovedi, ki je bila utemeljena ideološko, in ne zgodovinopisno, nujna. Z vso jasnostjo se je pokazalo, da je bila druga svetovna vojna v Sloveniji zelo kompleksno dogajanje, z značilnostmi, ki jih pri drugih narodih v takšni obliki ali vsaj v takšnem obsegu ni srečati. V njej so se na naših tleh prepletali okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in državljanska vojna. Se pa ob tej zgodovinopisni reviziji soočamo s težnjami, da bi eno poenostavljeno pripoved zamenjali z drugo, diametralno nasprotno, zreducirano na revolucijo in odpor zoper njo, ki je ravno tako ideološka, le z drugačnim predznakom. 119 letopis-2021_16.indd 119 12. 05. 2022 06:20:12 Nerazčiščen odnos do preteklosti, s katero se je treba soočiti v vsej njeni resničnosti, saj je razčiščenje edina pot do katarze in pomiritve, nas hromi na številnih področjih našega skupnega življenja. Vendar to ne pomeni, da moramo imeti vsi enak pogled na dogajanje v drugi svetovni vojni v Sloveniji. Uniformiran pogled v demokratični družbi ni mogoč. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev. V etičnem smislu zato o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena. Ko torej obsojamo revolucionarno nasilje, ne obsojamo obenem tudi narodnoosvobodilnega upora, ki je navdihujoče dejanje in eden od temeljev naše državnosti. In ko obsojamo kolaboracijo z okupatorjem, prav tako ne obsojamo odpora proti revolucionarnemu nasilju. Ob tem priznavamo načelo osebne odgovornosti vsakega posameznika in pravico vsakega izmed nas do kritične presoje namenov in dejanj na osebni in kolektivni ravni. Največja tragedija druge svetovne vojne v Sloveniji je bil bratomorni spopad med Slovenci samimi z mnogimi žrtvami na partizanski in nasprotni strani. Soodgovornost in krivdo zanj nosita obe strani. Na obeh straneh so bili storjeni tudi številni zločini. Med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tisočev domobrancev in civilistov, ki ga je komunistična oblast zakrivila takoj po koncu vojne. Vsak zločin je zavržno dejanje, še zlasti zavržen in v nasprotju s temeljnimi pravnimi in civilizacijskimi načeli pa je zunajsodni množični poboj v času miru. Za zločine ni opravičila. Lahko jih le obžalujemo in poskrbimo za pietetni spomin na žrtve, ki je hkrati opomin vsem nam, da se podobna tragedija ne ponovi nikoli več. Pravica do groba, ki izhaja iz posvečenosti mrtvih kot ene od pravrednot svetovnega etosa, povezana z zahtevo za rehabilitacijo žrtev medvojnega in povojnega nasilja in popravo krivic, je na samem začetku spravne ideje med Slovenci. Sprva je živela le med poraženci vojne v emigraciji, saj za zmagovalce in odločevalce v komunistični Sloveniji politično in ideološko ni bila sprejemljiva. Spravni diskurz v domovini so odprli šele političnodisidentski in civilnodružbeni glasovi v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, dokler ni bila narodna sprava leta 1990 splošno prepoznana kot pomembna podlaga za doseganje enotnosti, potrebne za narodno in državno osamosvojitev. Vrhunec tedanjih in sploh vseh dosedanjih spravnih prizadevanj je bila slovesnost v Kočevskem rogu. Bila je dogodek najglobljega pomena, saj so bili z njim v slovensko občestvo prišteti dotlej zamolčani. In bila je dogodek največjega upanja, da je spravo med Slovenci vendarle mogoče doseči. 120 letopis-2021_16.indd 120 12. 05. 2022 06:20:12 Intenzivnost spravnih prizadevanj je po osamosvojitvi precej nihala. A najpomembnejše je, da se je začelo, čeprav počasi in z velikimi, pogosto prav nedojemljivimi težavami, s celo vrsto aktivnosti za popravo krivic, ohranjanje spomina in ugotavljanje dejstev. Dolg do mrtvih je bil na takšen način vsaj delno poravnan, čeprav je pot do zaprtja tega poglavja še dolga. Da bi presegli razlike, ki nas razdvajajo, in dosegli družbeno soglasje o temeljnih stvareh našega narodnega bivanja, je predvsem potrebna sprava med živimi. Ob demokratičnem priznavanju ideoloških in političnih razlik med nami je ta mogoča le na etični in s tem na medčloveški ravni. To pomeni, da je naše stališče do zla, ki smo si ga prizadeli kot narod, lahko utemeljeno in opredeljeno le v okviru univerzalnih etičnih vrednot. Rove, izkopane v drugi svetovni vojni, zastavljene pa že veliko prej, bomo lahko presegli le ob nedeljivem pripoznanju teh vrednot in nedvoumnem razlikovanju med dobrimi in zavržnimi dejanji. S preteklostjo neobremenjeno družbeno sožitje je mogoče doseči le s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih in z njihovim ocenjevanjem na podlagi občeveljavnih etičnih načel ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim. Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče. Slovenska akademija znanosti in umetnosti poziva slovensko javnost, še zlasti njen politični del in vse dejavnike javnega življenja, da se tej izjavi pridruži, jo posvoji in deluje v skladu z njo v skrbi za našo skupno prihodnost. (Sprejeto na dopisni skupščini SAZU, ki je potekala med 22. in 25. februarjem 2021) Poziv Slovenske akademije znanosti in umetnosti k čim večjemu obsegu cepljenja proti bolezni covid-19 Pandemija covida-19 predstavlja enega ključnih izzivov današnjega časa. Povzročila je veliko človeških žrtev in v poldrugem letu prizadela vsa področja družbe, od zdravstva, šolstva, gospodarstva in kulture do znanosti. Obenem se v tej pandemiji soočamo s širjenjem neznanstvenih trditev, ki so imele za posledico nezaupanje v cepljenje. Cepljenje je trenutno edino orodje, ki ga imamo na voljo za izhod iz pandemije brez nesprejemljivo visokega števila človeških žrtev in velike materialne škode. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je že januarja 2021 javno pozvala k cepljenju. Zdaj, ko imamo na voljo dovolj različnih cepiv, a se kljub grozečemu širjenju novih različic virusa in ponovnemu zviševanju števila okuženih zmanjšuje zanimanje za cepljenje, pa menimo, da je 121 letopis-2021_16.indd 121 12. 05. 2022 06:20:12 treba ta poziv ponoviti. Obenem se pridružujemo soglasnemu mnenju svetovne znanosti o odlični učinkovitosti cepiv, ki so na voljo tudi prebivalcem Slovenije. Pandemija žal še ni končana in brez visokega deleža precepljenosti lahko v bližnjih mesecih pričakujemo ponovno širjenje okužb z visoko obremenjenostjo zdravstvenega sistema, dodatnimi nepotrebnimi žrtvami, psihološkimi, ekonomskimi in drugimi posledicami, ki bodo ponovno ustavljale delovanje družbe in njenih sistemov. Prav v obsegu cepljenja se bodo pokazale razlike med bolj in manj uspešnimi družbami; med tistimi z visoko precepljenostjo, ki bodo letošnjo jesen in zimo lahko živele in delovale bolj sproščeno, in tistimi, kjer bo delež precepljenih nizek in ki bodo zato v večji meri ponovno izkusile vse težke posledice pandemije. V Sloveniji imamo zdaj na voljo dovolj cepiv, da zaščitimo celotno prebivalstvo. Izkoristimo priložnost in možnosti, ki jih imamo, in se še pred začetkom šole in jesenjo cepimo (z obema odmerkoma) v čim večjem številu. S tem ne bomo zaščitili samo sebe, ampak bomo obvarovali tudi ranljive družbene skupine, ki se zaradi bolezni ali drugih razlogov ne morejo cepiti. Na podlagi podatkov in informacij, utemeljenih na znanosti, ni razloga za nezaupanje v cepljenje. Zavedati se moramo, da z zavračanjem cepljenja škodujemo samim sebi, družbi kot celoti in naši prihodnosti. Odrasli in razumni posamezniki smo v družini, delovnem okolju in družbi odgovorni za svoje zdravje. Zdravje je pomembna vrednota. Slovenska akademija znanosti in umetnosti zato z vso odgovornostjo priporoča prebivalkam in prebivalcem Slovenije, da se čim prej in v čim večjem številu cepijo ter tako zagotovijo varnost sebi in celotni Sloveniji. Akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, 6. julija 2021 Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je v javno obravnavo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) 2021–2030, ki ga je sprejel Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, pripravila pa njegova delovna skupina. Gre za strateški dokument razvoja slovenskega visokega šolstva in z njim povezane znanosti. Del tega razvoja je krepitev povezovanja našega visokega šolstva z mednarodnim okoljem in čim boljša vključenost vanj. V vedno bolj medsebojno povezanem globalnem okolju je samoumevno, da sodi v ta okvir tudi nadaljnje odpiranje slovenskega visokošolskega prostora učiteljem in študentom iz tujine. 122 letopis-2021_16.indd 122 12. 05. 2022 06:20:12 To seveda ponovno odpira vprašanje učnega jezika na slovenskih visokih šolah oziroma koliko odpreti v slovenski visokošolski sistem vrata angleščini, ki je postala današnja lingua franca; po veljavnem Zakonu o visokem šolstvu in v skladu z Ustavo Republike Slovenije je v njem le z nekaj utemeljenimi izjemami učni jezik slovenščina. Predlog NPVŠ pa predvideva, da bo »oblikovan nabor študijskih programov, ki jih bo posamezna visokošolska inštitucija ponujala v tujih jezikih – prednostna bo usmeritev v podiplomske študijske programe. Visokošolski zavodi bodo za vse tri stopnje študijskih programov avtonomno vodili ustrezno jezikovno politiko.« Predlog predvideva visoko avtonomijo posameznih visokošolskih zavodov glede učnega jezika. Ob njem želi Slovenska akademija znanosti in umetnosti v javni razpravi, ki poteka, opozoriti širšo javnost na svojo izjavo v zvezi z učnim jezikom na visokošolskih zavodih. Leta 2016 jo je sprejelo predsedstvo SAZU in nanjo sta ob pripravi predloga NPVŠ opozarjala in se nanjo sklicevala tudi predstavnika SAZU v Svetu RS za visoko šolstvo. Izjava (dostopna na: https://www.sazu.si/events/586e5c8130c533591a7ef5e2) se glasi: »Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti smo prepričani, da morajo študentje na slovenskih univerzah, financiranih iz javnih sredstev, obdržati pravico in imeti možnost opravljati študij v slovenskem jeziku. Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti se zavzemamo za tako zakonsko rešitev vprašanja učnega jezika v javnem visokem šolstvu, ki bo ob spodbujanju mobilnosti visokošolskih učiteljev in študentov ter uporabe študijskih gradiv tudi v tujih jezikih vsakemu študentu v javnem visokošolskem sistemu omogočala, da svoje obveznosti v celoti opravlja v slovenskem jeziku. Vzporedni programi v tujih jezikih naj se financirajo izključno iz neproračunskih sredstev, kot so npr. šolnine. Taka ureditev po našem mnenju utrjuje državotvorno vlogo slovenskega jezika in spodbuja odpiranje visokošolskega izobraževanja v mednarodni prostor.« Menim, da vsi deležniki v visokem šolstvu razumemo tako potrebo po čim boljši vključenosti slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje, kar je nujno povezano z uporabo angleščine oziroma tujih jezikov, kot tudi potrebo po polnofunkcijskem razvijanju slovenskega jezika (v visokem šolstvu), saj je prav slovenski jezik temeljni izraz naše identitete. Na SAZU zato pričakujemo, da bo ob vprašanju učnega jezika oziroma učnih jezikov v slovenskem visokem šolstvu sprejeta takšna rešitev, ki bo razumno upoštevala oba vidika in ne bo škodovala ne enemu ne drugemu. Izkušnje učijo, da to ne bo lahka naloga. Uspešno jo bo mogoče rešiti le v strpnem dialogu vseh deležnikov, ki ga bo moralo na transparenten in demokratičen način voditi pristojno ministrstvo. Akad. Peter Štih, predsednik SAZU Ljubljana, 7. septembra 2021 123 letopis-2021_16.indd 123 12. 05. 2022 06:20:12 Ponovni poziv Slovenske akademije znanosti in umetnosti za omejevanje epidemije covida-19 Naša država Slovenija se je te dni znašla v največji zdravstveni krizi v svoji zgodovini in samo vsi skupaj lahko preprečimo številne žrtve in dolgoročno izgubljeno zaupanje v solidarnost, v svojo državo in njene institucije. Rastoče število okužb, trpljenje in stiske bolnikov ter njihovih svojcev na eni strani in prezasedenost bolnišnic na drugi terjajo ukrepe in takojšnji odziv celotnega prebivalstva, s čimer bomo preprečili zdravstveno katastrofo in številne nove nepotrebne žrtve. Vsakdo pozna koga, ki ga je prizadela ta bolezen, zaradi katere smo trenutno žal med najbolj prizadetimi v svetu. Zagotovo niso potrebni dodatni dokazi, da je virus resničen in da so bolnišnice prenapolnjene z bolniki, ki imajo covid-19, in žal slabše dostopne mnogim drugim, ki bi tudi potrebovali zdravljenje. Pozivamo vse prebivalce Slovenije, da z največjo resnostjo upoštevajo zaščitne ukrepe za omejitev epidemije. Z njihovim upoštevanjem varujemo ne samo svoje življenje, ampak tudi življenje drugih, ki bodo morda potrebovali zdravniško pomoč, bodisi zaradi covida-19 ali zaradi drugih bolezni. Kot se je pokazalo v številnih državah po svetu, je najboljša zaščita pred boleznijo cepljenje, pa čeprav – kakor noben drug posamičen ukrep – ne zaščiti popolnoma. Najpomembneje je, da se cepijo tisti, ki se iz različnih razlogov še niso, zelo koristno pa je tudi, da dobijo že cepljeni dodaten odmerek cepiva, saj s tem znatno zmanjšajo verjetnost, da bi zboleli sami in okužili druge. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je že januarja in julija 2021 javno pozvala k cepljenju, ki je z znanstvenimi dokazi podprt ukrep za preprečevanje bolezni. Žal je delež cepljenih prebivalcev Slovenije prenizek, da bi lahko preprečili razmah okužb s koronavirusno različico delta, ki je poleti zajel Slovenijo. Cepiva, ki jih imamo na voljo, so učinkovita, po podatkih iz številnih držav za desetkrat zmanjšajo verjetnost težkega poteka bolezni in zelo redko povzročajo resne neugodne stranske učinke. Samo odgovorno ravnanje nas vseh v naslednjih tednih lahko zmanjša število obolelih in njihovo trpljenje ter prepreči zlom zdravstvenega sistema ali zapiranje države z vsemi negativnimi posledicami. Zato Slovenska akademija znanosti in umetnosti ponovno poziva prebivalke in prebivalce Slovenije, da se obnašajo odgovorno ter storijo vse za omejevanje epidemije in za preprečitev katastrofe. Akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, 12. novembra 2021 124 letopis-2021_16.indd 124 12. 05. 2022 06:20:12 III. ČLANI MEMBERS letopis-2021_16.indd 125 12. 05. 2022 06:20:12 letopis-2021_16.indd 126 12. 05. 2022 06:20:12 REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede REDNI ČLANI Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, zaslužni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Malgajeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 231-18-14, gsm 031-268395. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-92, faks: 01-425-93-37, e-pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059 939-439, e-pošta: valentin. hribar@siol.net. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-06, faks: 01 425-93-37. Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Načelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.mencinger@eipf.si. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik Oddelka za družbene vede I. 127 letopis-2021_16.indd 127 12. 05. 2022 06:20:12 razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 28-31-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-23, faks: 01 425-34-23, e-pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011. Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-26-90 ali 01 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-97, faks: 01 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu v Italiji. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: pirjevecj@gmail.com. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011 do 8. maja 2017, tajnik I. razreda od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Golovec 1, 1000 Ljubljana, e-pošta: slavko.splichal@ guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580-52-42, faks: 01 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načelnica Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. 128 letopis-2021_16.indd 128 12. 05. 2022 06:20:12 Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7a. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-93, faks: 01 42032-45, e-pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008 do 31. maja 2014. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020, predsednik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059 018908, peter.stih@siol.net. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-98, faks: 01 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.arnes.si. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005 in od 1. junija 2014 do 31. maja 2020. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-15-54, faks: 01 423-12-20, e-pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Metelkova 7b, 1000 Ljubljana, tel.: 01 431-70-16, e-pošta: szizek@yahoo.com. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-00. IZREDNI ČLANI Höfler, Janez, dr. muzikoloških znanosti, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1942. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; tel.: 01 241-12-10; e-pošta: janez.hoefler@ff.uni-lj.si. Kranjc, Janez, dr. pravnih znanosti, redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru 129 letopis-2021_16.indd 129 12. 05. 2022 06:20:12 ter za nemško pravno terminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 11. maja 1949. Izredni član od 6. junija 2019. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420 31 98, e-pošta: janez.kranjc@pf.uni-lj.si. Nastran Ule, Mirjana, dr. psiholoških znanosti, zaslužna profesorica za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredna članica SAZU od 3. junija 2021. Zasebni naslov: mirjana.ule@guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, mirjana. ule@fdv.uni-lj.si. Salecl, Renata, redna profesorica, znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Rojena 9. januarja 1962. Izredna članica od 1. junija 2017. Načelnica Oddelka za družbene vede I. razreda od 1. junija. 2020. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 420-32-46, e-pošta: renata.salecl@pf.uni-lj.si Vodopivec, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, do 1999 redni profesor obče zgodovine 18. in 19. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1999–2012 znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, 2012 upokojen. Rojen 7. julija 1946. Izredni član od 6. junija 2019. Načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2313 354, 041 796 713, e-pošta: peter.vodopivec@guest.arnes.si. DOPISNI ČLANI Dempsey, Charles G., rojen 11. marca 1937. umetnostni zgodovinar na Johns Hopkins University. Dopisni član od 6. junija 2019. Egg, Markus, vodja Oddelka za prazgodovino pri Raziskovalnem inštitutu in restavratorski delavnici ter namestnik generalnega direktorja Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu, upokojen 2019. Dopisni član od 3. junija 2021. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gleirscher, Paul, rojen 7. oktobra 1960, vodja Oddelka za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško arheologijo v Deželnem muzeju v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. Härtel, Reinhard, rojen 24. novembra 1945. Upokojeni profesor srednjeveške zgodovine in pomožnih zgodovinskih znanosti na Univerzi v Gradcu. Dopisni član od 6. junija 2019. 130 letopis-2021_16.indd 130 12. 05. 2022 06:20:12 Klingemann, Hans-Dieter, rojen 3. februarja 1937. Dr. znanosti, profesor emeritus, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Dopisni član od 1. junija 2017. Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro orientalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009. Madžar, Ljubomir, rojen 30. septembra 1938. Dr. znanosti, upokojeni professor ekonomije in predsednik Akademije ekonomskih nauka na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu. Dopisni član od 1. junija 2017. Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. Moore, Henrietta L., rojena 18. maja 1957, dama, poveljnica britanskega imperija in članica Britanske akademije, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za globalno blaginjo ter Katedre za filozofijo in kulturo oblikovanja na University College London (UCL). Dopisna članica od 3. junija 2021. O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. Scalon, Cesare, rojen 20. novembra 1939. Dr. znanosti, upokojeni profesor za latinsko paleografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Vidmu. Dopisni član od 1. junija 2017. Straus, Jože (Joseph), rojen 14. decembra 1938, naslovni redni profesor za intelektualno lastnino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, honorni profesor za patentno pravo Univerze Ludwig Maximilian v Münchnu, zaslužni direktor Inštituta Maxa Plancka za inovacije in konkurenco (nekdanjega Inštituta Maxa Plancka za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo) v Münchnu, častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu. Dopisni član od 6. junija 1995. Supičić, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001. Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna članica od 5. maja 2011. Weiler, Joseph H. H., rojen 2. septembra 1951, profesor in sodirektor Centra Jean-Monet za mednarodno in regionalno gospodarsko pravo ter pravičnost na Pravni fakulteti Univerze v New Yorku, Dopisni član od 3. junija 2021. 131 letopis-2021_16.indd 131 12. 05. 2022 06:20:12 Wolfram, Herwig, rojen 14. februarja 1934. Zaslužni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Univerze na Dunaju, nekdanji direktor Institut für Österreichische Geschichtsforschung. Dopisni član od 18. junija 2015. II. RAZRED za filološke in literarne vede REDNI ČLANI Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011. Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540-90-60, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-44, faks: 01 425-64-92, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 01 241-14-14, faks: 01 425-93-37. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 01 537-40-14. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-01-98, faks: 01 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-58-10, faks: 01 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filo132 letopis-2021_16.indd 132 12. 05. 2022 06:20:12 zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051 622-732, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-14-22, faks: 01 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Snoj, Marko, primerjalni jezikoslovec, etimolog, slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, profesor na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. aprila 1959. Izredni član od 18. junija 2015, redni član od 3. junija 2021. Tajnik Razreda za filološke in literarne vede od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2021. Službeni naslov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 470-61-62, e-pošta: marko.snoj@zrc-sazu.si Stanonik, Marija, literarna zgodovinarka, slovstvena folkloristka, etnologinja; znanstvena svétnica v pokoju; prof. na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 23. maja 1947. Izredna članica SAZU od 18. junija 2015, redna članica od 3. junija 2021. Članica predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 1. junija 2020. Službeni naslov: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 / 519-88-64, e-pošta: stanonik@zrc-sazu.si. IZREDNI ČLANI Jesenšek, Marko, dr. jezikoslovnih znanosti, redni profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 14. marca 1960. Izredni član od 1. junija 2017. Tajnik II. razreda od 1. oktobra 2021. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, tel. 02 22- 93- 630, 051 324 250 e-pošta: marko.jesensek@um.si; marko@jesensek.si. Maver, Igor, dr. literarnih znanosti, anglist in francist, redni profesor na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 1. decembra 1960 v Ljubljani. Izredni član SAZU od 6. junija 2019. Službeni naslov: Filozofska fakulteta UL, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2411334, e-pošta: igor.maver@ ff.uni-lj.si. Škofic, Jožica, doktorica jezikoslovnih znanosti, dialektologinja, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, redna profesorica za slovenski jezik na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojena 4. marca 1964. Izredna članica SAZU od 3. junija 2021. 133 letopis-2021_16.indd 133 12. 05. 2022 06:20:12 Službeni naslov: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 4706 221, e-pošta: jozica.skofic@zrc-sazu.si. Virk, Tomo, dr. literarnih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani. Rojen 31. maja 1960. Izredni član od 3. junija 2021. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, e-pošta: tomo.virk@ff.uni-lj.si. Žele, Andreja, visokošolska učiteljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rojena 7. avgusta 1963. Izredna članica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel.: 051 335 052, e-pošta: andrejaz@zrc-sazu.si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241 10 00, e-pošta: andreja.zele@ff.uni-lj.si. DOPISNI ČLANI Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995. Greenberg, Marc Leland, rojen 9. novembra 1961. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, ZDA, in njen dekan. Dopisni član od 1. junija 2017. Hannick, Christian, rojen 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007. Karničar, Ludvik, rojen 23. avgusta 1949. Izr. univ. profesor v pokoju (Univerza v Gradcu), slavist, dialektolog in slovaropisec. Dopisni član SAZU od 1. junija 2017. Kozar - Mukič, Marija rojena 8. marca 1952, višja kustodinja etnologinja v pokoju (Muzej Savaria, Szombathely, Madžarska), etnologinja in slavistka. Dopisna članica SAZU od 6. junija 2019. Kurkina, Ljubov Viktorovna, rojena 17. februarja 1937. Slavistka, etimologinja, leksikografinja na Inštitutu za ruski jezik V. V. Vinogradova RAN, Moskva, Rusija. Dopisna članica od 18. junija 2015. Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003. Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005. 134 letopis-2021_16.indd 134 12. 05. 2022 06:20:12 Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005. Spinozzi Monai, Liliana, rojena 30. oktobra 1936, zunanja sodelavka Mednarodnega središča za večjezičnost (CEIP) Univerze v Vidmu in nekdanja raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovje iste ustanove. Posveča se teoretičnemu jezikoslovju in raziskavam slovenskih narečij v Furlaniji. Objavila je več rokopisnih besedil Jana Baudouina de Courtenayja. Dopisna članica od 6. junija 2019. Steenwijk, Johannes Jacobus, rojen 27. maja 1959, dr. slovanskih jezikov in književnosti, izredni profesor za slovenski jezik in književnost na Oddelku za jezike in književnosti (DiSLL) Univerze v Padovi. Dopisni član od 3. junija 2021. Tokarz, Bożena, rojena 17. oktobra 1946, literarna teoretičarka, polonistka in slovenistka, komparativistka, redna profesorica in vodja Enote za literarno teorijo in prevodoslovje na Oddelku za slovansko filologijo na Filološki fakulteti Šlezijske univerze, Katovice, Poljska, glavna urednica prevodoslovne revije Prevajanje slovanskih književnosti. Dopisna članica razreda od 18. junija 2015. Tokarz, Emil, rojen 6. oktobra 1944, jezikoslovec, slavist in splošni lingvist, upokojeni redni profesor Šlezijske in Bielske univerze (Poljska). Dopisni član od 6. junija 2019. Verč, Ivan, rojen 2. februarja 1950, redni profesor za področje slavistike na Oddelku za pravne, jezikovne in prevajalske vede Univerze v Trstu, v pokoju. Nekdanji vodja Inštituta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu in ustanovitelj prve slavistične revije tržaške univerze Slavica tergestina. Dopisni član od 6. junija 2019. Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede REDNI ČLANI Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011 do 6. maja 2014, predsednik SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-23-80, e-pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. 135 letopis-2021_16.indd 135 12. 05. 2022 06:20:12 Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2020. Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-83-93, 01 476-83-87, 01 476-83-93, faks: 01 426-46-47, e-pošta: bratko@fri.uni-lj.si. Brešar, Matej, dr. znanosti, redni profesor za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Rojen 26. septembra 1963. Izredni član od 18. junija 2015, redni član od 3. junija 2021. Načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2017 do 31. maja 2020. Tajnik III. razreda SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, tel.: 02 251-47-34. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. 01 476-66-23, faks: 01 251-72-81, in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36-91, faks: 02 25181-80; e-pošta: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej.bresar@um.si. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 1. junija 2020, načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda od 1. maja 2020. Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1125 Ljubljana, tel.: 01 257-27-52, e-pošta: ie@emri.si. Fajfar, Peter, dr. znanosti, upokojeni redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel.: 01 476-85-92, e-pošta: pfajfar@fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005. Načelnik 136 letopis-2021_16.indd 136 12. 05. 2022 06:20:13 Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Tajnik Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede SAZU od 1. maja 2017 do 31. maja 2020. Glavni tajnik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 01 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-65-56, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81, e-pošta: franc. forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, tel.: 01 476-65-48, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81; e-pošta: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426-55-57, e-pošta: peter. gosar@siol.net. Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-37-18, e-pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-96-61. Službeni naslov: tel.: 01 477-37-95, faks: 01 425-70-74, e-pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni 137 letopis-2021_16.indd 137 12. 05. 2022 06:20:13 član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 01 537-48-25, epošta: alojzkralj7@gmail.com. Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-35-88, faks: 01 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ ijs.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 01 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, 1000 Ljubljana, tel.: 01 479-85-67, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 01 470-61-34, faks: 01 42553-30, e-pošta: international@sazu.si. Tomaževič, Miha, dr. znanosti, znanstveni svetnik Zavoda za gradbeništvo Slovenije, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, upokojen. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 041 667-497. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 01 280-44-00, faks: 01 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic@zag.si Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005, izredni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-33-65 ali 01 477-39-25, faks: 01 477-39-84, e-pošta: vito.turk@ijs.si. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. 138 letopis-2021_16.indd 138 12. 05. 2022 06:20:13 aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, bostjanzeks66@gmail.com, tel.: 01 543-76-18, 01 543-76-00, faks: 01 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. IZREDNI ČLANI Jerala, Roman, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Rojen 24. januarja 1962. Izredni član od 6. junija 2019. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: roman.jerala@ki.si. Knez, Željko, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Rojen 26. avgusta 1954. Izredni član od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 15, 2000 Maribor; tel.: 02 320-30-00, 041 672-545; e-pošta: zeljko.knez@guest.armnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 02 22-944-31, 041 371-666; e-pošta: zeljko.knez@um.si Križan, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«, gostujoči profesor na Univerzi v Nagoji. Rojen 21. maja 1958. Izredni član od 1. junija 2017. Načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2020. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: peter.krizan@ijs.si. Mihailović, Dragan, dr. fizikalnih znanosti, znanstveni svetnik in vodja odseka za kompleksne snovi na Institutu »Jožef Stefan«, redni profesor fizike na Fakulteti za matematiko Univerze v Ljubljani ter Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in direktor Nanocentra. Rojen 2. marca 1958. Izredni član od 3. junija 2021. Službeni naslov: Institut Jožef Stefan, tel.: 01 477 33 88, 041 787 196, e-pošta: dragan.mihailovic@ijs.si. Topič, Marko, dr. elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 8. julija 1967. Izredni član od 3. junija 2021. Službeni naslov: UL FE, Tržaška 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 4768 470, e-pošta: marko.topic@fe.uni-lj.si. 139 letopis-2021_16.indd 139 12. 05. 2022 06:20:13 DOPISNI ČLANI Boldireva, Jelena Vladimirovna, rojena 4. februarja 1961. Vodja raziskav na Inštitutu za kemijo trdnih stanj in mehanske kemije pri sibirski izpostavi Ruske akademije znanosti v Novosibirsku in vodja Katedre za kemijo trdnih stanj Univerze v Novosibirsku. Dopisna članica od 1. junija 2017. Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Carbonell, Ruben G., rojen 27. decembra 1947. Doktor znanosti, profesor kemijskega in biomolekularnega inženiringa na Univerzi Severne Karoline. Dopisni član od 1. junija 2017. Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za proizvodne tehnologije na Univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009. Haldane, Duncan, rojen 14. septembra 1951, profesor fizike na Univerzi Princeton, ZDA, Nobelov nagrajenec leta 2016. Dopisni član od 6. junija 2019. Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supramolekularno kemijo na Inštitutu za supramolekularno znanost in inženiring pri Univerzi v v Strasbourgu. Profesor na Inštitutu za specialistične študije Univerze v Strasbourgu. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Dopisni član od 12. junija 2003. Merletti, Roberto, rojen 6. marca 1945, upokojeni izredni profesor biomedicinskega inženiringa na Univerzi v Bostonu, ZDA, upokojeni profesor rehabilitacijskega inženiringa na Univerzi Politecnico iz Torina, Italija. Dopisni član od 3. junija 2021. Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Nakašima, Masajoši, rojen 28. januarja 1952. Zaslužni profesor potresnega inženirstva na Univerzi v Kjotu. Dopisni član od 3. junija 2021. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlala Nehruja za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Sammut, Claude, rojen 9. marca 1956, profesor na School of Computer Science and Engineering, University of New South Wales, Sydney, Avstralija, vodja laboratorija za umetno inteligenco. Dopisni član od 6. junija 2019. 140 letopis-2021_16.indd 140 12. 05. 2022 06:20:13 IV. RAZRED za naravoslovne vede REDNI ČLANI Avšič - Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007, redna članica od 18. junija 2015. Tajnica razreda za naravoslovne vede od 25. maja 2017. Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-74-50, faks: 01 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@ mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 5. maja 2011 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 75655-39, e-pošta: matija.gogala@guest.arnes.si. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-26, faks: 01 425-64-92. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-87-73; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485442772, e-pošta: mbkiauta@gmail.com. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008 do 6. maja 2014, podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana Črnuče, p. p. 4959. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-28, faks: 01 425-64-92, e-pošta: makranjc@siol.net. Kreft, Ivan, dr. znanosti, dr. h. c. (Slovaška kmetijska univerza v Nitri), redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 141 letopis-2021_16.indd 141 12. 05. 2022 06:20:13 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012. Zasebni naslov: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-44-29, e-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-32-61. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1133 Ljubljana Brod, tel.: 01 512-35-31. Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-33-63, e-pošta: boris.sket@bf.uni-lj.si Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2013 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543 70 80, 01 543 70 20, faks: 01 543 70 21, e-pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006. Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 041 737 538. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-24, faks: 01 425-33-24. IZREDNI ČLANI Anderluh, Gregor, dr. bioloških znanosti, redni profesor za področje biokemije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu. Rojen 15. julija 1969. Izredni član od 1. junija 2017. 142 letopis-2021_16.indd 142 12. 05. 2022 06:20:13 Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-02-61, e-pošta: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, dr. fizike, izredni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Rojen 20. oktobra 1968. Izredni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, tel.: 031 530-711, e-pošta: gabrovsek@zrc-sazu.si. Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, tel.: 05 700-19-07. Kraigher, Hojka, dr. kmetijskih znanosti za področje gozdarstva, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanstvena svetnica na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Rojena 4. septembra 1956. Izredna članica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84, 041 330 543, e-pošta: hojkakz@gmail.com. Službeni naslov: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 78 20, e-pošta: hojka.kraigher@gozdis.si. DOPISNI ČLANI Bosák, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geomorfolog, redni profesor ved o Zemlji. Češka republika. Dopisni član od 5. maja 2005. Ceulemans, Reinhart, rojen 15. januarja 1954. Zaslužni profesor ekologije na Univerzi v Antwerpnu. Častni doktor na Mendlovi univerzi v Brnu (Češka) in Université d’Orléans (Francija). Član belgijske Kraljeve akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 18. junija 2015. Dreybrodt, Wolfgang, rojen 10. januarja 1939, profesor eksperimentalne fizike na Univerzi v Bremnu. Dopisni član od 3. junija 2021. Gušić, Ivan, rojen 17. novembra 1938, dr. geologije, professor emeritus zagrebške univerze, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 6. junija 2019. Ford, Derek Clifford, rojen 24. aprila 1935. Doktor znanosti, zaslužni profesor geografije in znanosti o Zemlji na Univerzi McMaster, Kanada. Dopisni član od 1. junija 2017. Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni član od 21. maja 2009. Ilijanić, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geobotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003. 143 letopis-2021_16.indd 143 12. 05. 2022 06:20:13 Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007. Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fiziologije in direktor Oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfordu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011. Parpura, Vladimir, rojen 5. decembra 1964. Doktor medicinskih znanosti (vzporedno z zoologijo in nevroznanostjo), profesor nevrobiologije na Univerzi Alabama v Birminghamu, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2017. Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Storm-Mathisen, Jon, rojen 16. januarja 1941, nevroznanstvenik na področju imunocitokemije centralnega živčnega sistema, profesor medicine na oddelku za anatomijo Univerze v Oslu. Dopisni član od 3. junija 2021. Verkhratsky, Alexei, rojen 30. julija 1961, profesor nevrofiziologije, Faculty of Life Sciences, The University of Manchester. Dopisni član od 6. junija 2019. V. RAZRED za umetnosti REDNI ČLANI Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13a, 1370 Logatec, tel.: 01 754-26-78. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik Založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda SAZU od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2015. Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-26-27, 041 632-072, e-pošta: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 422-43-42, faks: 01 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net. 144 letopis-2021_16.indd 144 12. 05. 2022 06:20:13 Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Zabreznica 40b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-56-76, e-pošta: andrej. jemec@siol.net. Komelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Tajnik razreda za umetnosti od 1. decembra 2015 do 31. maja 2020. Podpredsednik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, tel.: 01 537-18-83, 041 737-863, e-pošta: sumi.komelj@gmail.com. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-88-14, e-pošta: s.kristl@biro-arcus.si. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbenoteoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 01 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-29, faks: 01 425-34-23. Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 252-23-05, 031 401-531, e-pošta: j.maticic@gmail.com. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 27. februarja 2014, namestnik predsednika SAZU od 17. decembra 2013 do 27. februarja 2014. Predsednik SAZU od 27. februarja 2014 do 6. maja 2014. 145 letopis-2021_16.indd 145 12. 05. 2022 06:20:13 Zasebni naslov: Stari trg 11a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01 425-52-90, e-pošta: info@ateljemarkomusic.si. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-27, faks: 01 425-64-92. Pahor, Boris, književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Rojen 26. avgusta 1913. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst/Trieste, tel.: +39 040 410880. Rojko, Uroš, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, skladatelj in klarinetist. Rojen 9. septembra 1954. Izredni član od 18. junija 2015, redni član od 3. junija 2021. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, 01 256-71-74, rojkour@gmail. com, uros-rojko.de. Simčič, Zorko, pisatelj in dramatik. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 0590 27639, 031 200866. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-28, atelje: Svetčeva 1, 1000 Ljubljana. IZREDNI ČLANI Bratuša, Mirko, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. februarja 1963. Izredni član od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, tel.: 041 692 516, e-pošta: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Službeni naslov: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5892 248, e-pošta: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Dekleva, Milan, diplomirani komparativist in literarni teoretik, pesnik, pripovednik, dramatik, esejist, prevajalec. Rojen 17. oktobra 1946. Izredni član od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: milan.dekleva@gmail. com. 146 letopis-2021_16.indd 146 12. 05. 2022 06:20:13 Jesih, Milan, pesnik, dramatik in prevajalec. Rojen 14. aprila 1950. Izredni član od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, tel. 041 559 643, e-pošta: milan.jesih@guest.arnes.si. Muhovič, Jožef, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rojen 22. decembra 1954. Izredni član od 1. junija 2017. Tajnik Razreda za umetnosti od 1. junija 2020. Zasebni naslov: e-pošta: jozef­_muhovic@t-2.net. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Ljubljana; e-pošta: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. Novak, Boris A., pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 3. decembra 1953. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 241-13-88, e-pošta: boris-a.novak@guest.arnes.si. Šenk Kosem, Nina, skladateljica, docentka na področju kompozicije. Rojena 14. februarja 1982. Izredna članica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel. 041 533 233, e-pošta: senk.nina@gmail.com. DOPISNI ČLANI Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007. Haderlap, Maja, rojena 8. marca 1961, pesnica, pisateljica, dramaturginja, Celovec, Avstrija. Dopisna članica od 1. junija 2017. Hamano, Tošihiro, rojen 6. decembra 1937. Slikar, grafik, kipar, Takamacu, Japonska. Dopisni član od 18. junija 2015. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Nobelov nagrajenec za literaturo leta 2019. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na Osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Magris, Claudio, rojen 10. aprila 1939. Univerzitetni profesor nemške književnosti, pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec, senator Republike Italije. Dopisni član od 3. junija 2021. Neidhardt, Velimir, rojen 7. oktobra 1943. Arhitekt, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. junija 2015. Oman, Valentin, rojen 14. decembra 1935. Akademski slikar, Finkenstein/Bekštanj, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015. 147 letopis-2021_16.indd 147 12. 05. 2022 06:20:13 Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija, Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Shiphorst ter, Iris, rojena 22. maja 1956, skladateljica, profesorica medijske kompozicije. Dopisna članica od 3. junija 2021. Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. VI. RAZRED za medicinske vede REDNI ČLANI Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Kalifornijski univerzi. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, ZDA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, ZDA, tel.: +1 310 423-38-36, faks: +1 310 423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org. Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-53-57, e-pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-71-37, 01 543-71-03, faks: 01 543-71-04, e-pošta: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za148 letopis-2021_16.indd 148 12. 05. 2022 06:20:13 loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543-70-83, faks: 01 543-70-21, e-pošta: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58797-19, e-pošta: jlamovec@gmail.com. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415 665-20-71. Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415 502-1902, +1 415 502-19-05, faks: +1 415 502-19-01, e-pošta: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 01 534-65-66, e-pošta: meta.rozman@siol.net. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodnikova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-55-33, faks: 01 522-55-98. Serša, Gregor, dr. znanosti, redni profesor za molekularno biologijo in radiobiologijo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Rojen 4. marca 1956 v Ljubljani. Izredni član SAZU od 18. junija 2015, redni član od 3. junija 2021. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kopališka 6, 1000 Ljubljana, tel.: 031 648-015. Službeni naslov: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana. Tel: 01 587-94-34, e-pošta: gsersa@onko-i.si. Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Glavni tajnik SAZU od 6. maja 2014 do 9. aprila 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300-21-10, faks: 01 522-25-04, e-pošta: uros. skaleric@mf.uni-lj.si. 149 letopis-2021_16.indd 149 12. 05. 2022 06:20:13 Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011. Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 01 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-70-46, faks: 01 543-70-21, e-pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Kliničnem centru v Ljubljani in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011 do 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-21-10, faks: 01 522-24-56, e-pošta: franc.strle@ kclj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041 778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 543-76-19, faks: 01 543-76-01, e-pošta: sasa.svetina@mf.uni-lj.si. IZREDNA ČLANA Battelino, Tadej, specialist pediatrije in subspecialist pediatrične endokrinologije, diabetologije in bolezni presnove. Od 1997 predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Od 2007 redni profesor pediatrije in od 2014 predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti UL. Rojen 7. januarja 1966. Izredni član od 3. junija 2021. Službeni naslov: Pediatrična klinika UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522 9235, E-pošta: tadej.battelino@mf.uni-lj.si. Noč, Marko, specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine. Predstojnik Kliničnega Oddelka za intenzivno interno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru od 2001. Redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani od 2007. Rojen 6. marca 1963. Izredni član SAZU od 1. junija 2017. 150 letopis-2021_16.indd 150 12. 05. 2022 06:20:13 Službeni naslov: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-37-90, 041 723-807; e-pošta: marko.noc@mf.uni-lj.si. DOPISNI ČLANI Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001. Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hausen, Harald zur, rojen 11. marca 1936. Virolog in nobelovec, Heidelberg, Nemčija. Dopisni član od 18. junija 2015. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v New Yorku in Centra za nevrokemijo na Inštitutu NS Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. Milič-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, Meakins-Christie Laboratories na Univerzi McGill, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimune bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21. maja 2009. Stålberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Zaslužni profesor za klinično nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001. 151 letopis-2021_16.indd 151 12. 05. 2022 06:20:13 ZNANSTVENI SVETNIKI IN SVETOVALCI SAZU ZNANSTVENI SVETNIKI SAZU Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991. Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953. Doktor strojništva, redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. SVETOVALCI SAZU Globokar, Roman, rojen 11. decembra 1971, doktor znanosti, docent na Katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; direktor Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana – Šentvid, svetovalec SAZU na področju šolske vzgoje od 24. junija 2013. Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009. Lobnik, Franc, rojen 17. decembra 1942, zaslužni profesor pedologije in rabe in varstva tal Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svetovalec SAZU za varstvo okolja od 3. junija 2014. Malle, Avguštin, rojen 5. januarja 1944, dr., vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svetovalec SAZU za področje narodnih manjšin in Slovencev v zamejstvu od 26. marca 2012. Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009. Musek, Janek, rojen 3. junija 1945, doktor znanosti, redni profesor za občo psihologijo, svetovalec SAZU na področju psihologije osebnosti in etičnih vrednot v šolski vzgoji od 24. junija 2013. 152 letopis-2021_16.indd 152 12. 05. 2022 06:20:13 Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Biotehniške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od 14. junija 2011. Voljč, Božidar, rojen 3. januarja 1939, dr. med., dr. sci., specialist družinske medicine, diplomant javnega zdravstva z magisterijem in doktoratom v pokoju, strokovni svetovalec pri Inštitutu Emonicum za aktivno in zdravo življenje. Svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje od 24. junija 2013. 153 letopis-2021_16.indd 153 12. 05. 2022 06:20:13 BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2021 / 2021 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS Gregor Anderluh OBJAVE Omersa N., Šakanović A., Kranjc N., Anderluh G.: Altering the cholesterol selectivity of cholesterol-dependent cytolysins with ribosome display technique. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/ abstract_preview.aspx?idAbstractEnc=4424170094100096091093424170. Kulma M., Anderluh G.: Beyond pore formation : reorganization of the plasma membrane induced by pore-forming proteins. Cellular and molecular life sciences. Sep. 2021, vol. 78, iss. 17/18, str. 6229–6249. https://link.springer.com/ article/10.1007%2Fs00018-021-03914-7, DOI: 10.1007/s00018-021-03914-7. Crnković A., Srnko M., Anderluh G.: Biological nanopores : engineering on demand. Life. 2021, vol. 11, iss. 1, [article no.] 27, str. 1–30, https://www.mdpi. com/2075-1729/11/1/27, DOI: 10.3390/life11010027. Bedina Zavec A., Podgrajšek R., Špilak A., Kisovec M., Jamnik M., Kralj-Iglič V., Anderluh G., Podobnik M.: Cellular response to a Listeriolysin O mutant Y406A. V: ISEV2021 abstract book. 10th Annual Meeting of the International Society for Extracellular Vesicles, May 18-21, 2021, virtual. [S. l.]: Taylor & Francis, 2021. Str. 127. Journal of extracellular vesicles, vol. 10, sup. 1 (2021). https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1002/jev2.12083. Snoj T., Pirc K., Anderluh G.: Connecting the dots in toxic NLP protein-membrane interaction. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170094099097100093424170. Kočar E., Lenarčič T., Hodnik V., Panevska A., Huang Y., Bajc G., Kostanjšek R., Naren A. P., Maček P., Anderluh G., Sepčić K., Podobnik M., Butala M.j, et al.: Crystal structure of RahU, an aegerolysin protein from the human pathogen Pseudomonas aeruginosa, and its interaction with membrane ceramide phosphorylethanolamine. Scientific reports. 2021, vol. 11, article no. 6572, str. 1–12. https://www.nature.com/articles/s41598-021-85956-2. pdf, https://www.nature.com/articles/s41598-021-85956-2, DOI: 10.1038/ s41598-021-85956-2. 154 letopis-2021_16.indd 154 12. 05. 2022 06:20:13 Resnik N., Tratnjek L., Erdani-Kreft M., Kisovec M., Aden S., Bedina Zavec A., Anderluh G., Podobnik M., Veranič P.: Cytotoxic activity of LLO Y406A is targeted to the plasma membrane of cancer urothelial cells. International journal of molecular sciences. 1 Apr. 2021, vol. 22, iss. 7, str. 33051–3305-15. https://www.mdpi.com/1422-0067/22/7/3305, DOI: 10.3390/ ijms22073305. Crnković A., Šolinc G., Srnko M., Podobnik M., Anderluh G.: Genetic code expansion : enhancing biological nanopores with novel chemistry. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170095093096097093424170. Kraševec N., Lemež Š., Panevska A., Razinger J., Sepčić K., Anderluh G., Podobnik M.: Insect-specific lipid-binding aegerolysin from the entomopathogenic fungus Beauveria bassiana. V: The 5th Prato Conference on Pore Forming Proteins, 22-24 June 2021, Virtual Conference. [S. l.: s. n., 2021]. [1] str. https://pores-2021.p.asnevents.com.au/days/2021-06-23/abstract/74555. Anderluh G.: Interactions of Nep1-like proteins with lipid membranes. European biophysics journal, 13th European Biophysics Conference, 24-28 July 2021, Vienna, Austria. Jul. 2021, vol. 50, suppl. 1, str. s84. Petrišič N., Adamek M., Kežar A., Anderluh G., Podobnik M.: Lipid membrane as an interaction interface of the two major listerial virulence factors. European biophysics journal, 13th European Biophysics Conference, 24-28 July 2021, Vienna, Austria. Jul. 2021, vol. 50, suppl. 1, str. s186. Kraševec N., Panevska A., Lemež Š., Razinger J., Sepčić K., Anderluh G., Podobnik M.: Lipid-binding aegerolysin from biocontrol fungus beauveria bassiana. Toxins : Elektronski vir. 2021, vol. 13, iss. 2, str. 1–23, https://www.mdpi. com/2072-6651/13/11/820, DOI: 10.3390/toxins13110820. Kraševec N., Lemež Š., Panevska A., Razinger J., Sepčić K., Anderluh G., Podobnik M.: Lipid-binding aegerolysin from the entomopathogenic fungus Beauveria bassiana. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. Jul. 2021, vol. 11, suppl. 1, str. 370. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170095093095091100424170, https://febs.onlinelibrary.wiley.com/ doi/epdf/10.1002/2211-5463.13205. Pirc K., Snoj T., Clifton L. A., Lakey J. H., Parkkila P., Viitala T., Anderluh G.: Looking for a needle in a haystack : how NLP proteins disrupt plant plasma membrane?. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 155 letopis-2021_16.indd 155 12. 05. 2022 06:20:13 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170095091096097092424170. Škerl U.: Manjše raziskovalne inštitute skrbi prihodnost : znanost : nacionalni program visokega šolstva. Dnevnik. 27. avg. 2021, leto 71, št. 198, str. 3. https://www.dnevnik.si/1042971825/slovenija/manjse-raziskovalne-institute-skrbi-prihodnost. Caserman S., Šolinc G., Koritnik N., Podobnik M., Anderluh G.: MiGa an actinoporin-like protein from the Mediteranian Mussel (Mytilus galloprovincialis). V: EUVEN 2021 : book of abstracts : 1st International Congress European Venom Network : [14th-16th September 2021, virtual]. [S. l.: s. n.], 2021. Str. 53. http://dx.doi.org/10.5281/zenodo.5520579. Petrišič N., Kozorog M., Aden S., Podobnik M., Anderluh G.: The molecular mechanisms of listeriolysin O-induced lipid membrane damage. Biochimica et biophysica acta. Biomembranes. [Print ed.]. 1 Jul. 2021, vol. 1863, iss. 7, str. 183604-1–183604-15. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0005273621000559, DOI: 10.1016/j.bbamem.2021.183604. ] Lainšček D., Fink T., Forstnerič V., Hafner Bratkovič I., Orehek S., Strmšek Ž., Manček Keber M., Pečan P., Esih H., Malenšek Š., Aupič J., Dekleva P., Plaper T., Vidmar S., Kadunc L., Benčina M., Omersa N., Anderluh G., Pojer F., Lau K., Hacker D., Correia B. E., Peterhoff D., Wagner R., Bergant V., Herrmann A., Pichlmair A., Jerala R.: A nanoscaffolded spike-RBD vaccine provides protection against SARS-CoV-2 with minimal anti-scaffold response. Vaccines. May 2021, vol. 9, iss. 5, [article no.] 431, str. 1–21. https:// www.mdpi.com/2076-393X/9/5/431, DOI: 10.3390/vaccines9050431. Pirc K., Hodnik V., Snoj T., Lenarčič T., Caserman S., Podobnik M., Kotar A., Plavec J., Borišek J., Brus B., Sosič I., Gobec S., Anderluh G., et al.: Nep1-like proteins as a target for plant pathogen control. PLOS pathogens. 2021, vol. 17, no. 4, str. 1–20, https://journals.plos.org/plospathogens/article?id=10.1371/ journal.ppat.1009477, DOI: 10.1371/journal.ppat.1009477. Modica M. V., Ahmad R., Ainsworth S., Anderluh G., Antunes A., Beis D., Caliskan F., Dalla Serra M., Dutertre S., Moran Y., Nalbantsoy A., Oukkache N., Pekar S., Remm M., Reumont B. M. Von, Sarigiannis Y., Tarallo A., Tytgat J., Baste Undheim E. A., Utkin Y., Verdes A., Violette A., Zancolli G.: The new COST Action European Venom Network (EUVEN)-synergy and future perspectives of modern venomics. GigaScience. Mar. 2021, vol. 10, no. 3, str. 1–5. https://academic.oup.com/gigascience/article/10/3/giab019/6187861, DOI: 10.1093/gigascience/giab019. 156 letopis-2021_16.indd 156 12. 05. 2022 06:20:13 Kozorog M., Sani M.-A., Lenarčič Živković M., Ilc G., Plavec J., Separovic F., Anderluh G.: Novel insights into pore-forming process of listeriolysin O using solution and solid-state NMR. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170094100095100091424170. Anderluh G. (intervjuvanec): Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Tromba : agencija za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti. 18. 11. 2021, [1] str., http://www.tromba.si/prof-dr-gregor-anderluh-direktor-kemijskega-instituta/. Anderluh G., Luthar O., Ravnikar M., Zalar B. (intervjuvanci): Raziskovalna sfera : okrevanje po epidemiji je priložnost, da postanemo družba znanja. SiOL.net. 30. mar. 2021. https://siol.net/novice/slovenija/raziskovalna-sfera-okrevanje-po-epidemiji-je-priloznost-da-postanemo-druzba-znanja-549091. Kulma M., Podobnik M., Anderluh G.: Relationship between lipid bilayer composition and gasdermin D activity. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170095092094093091424170. Bedina Zavec A., Podgrajšek R., Špilak A., Jamnik M., Kisovec M., Kralj-Iglič V., Anderluh G., Podobnik M.: Response of blood cell lines to a Listeriolysin O mutant Y406A. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170095093098097094424170. Petrišič, Nejc, Anderluh G., Podobnik, Marjetka. Structure-function relationship of broad-range phospholipase C from Listeria monocytogenes. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170094099097100093424170. Crnković A., Šolinc G., Srnko M., Podobnik M., Anderluh G.: Upgrading biological nanopores with unnatural amino acids. V: EUVEN 2021 : book of abstracts : 1st International Congress European Venom Network : [14th-16th September 2021, virtual]. [S. l.: s. n.], 2021. Str. 59. http://dx.doi.org/10.5281/zenodo.5520579, DOI: 10.5281/zenodo.5520579. 157 letopis-2021_16.indd 157 12. 05. 2022 06:20:13 Aden S., Snoj T., Anderluh G.: The use of giant unilamellar vesicles to study functional properties of pore-forming toxins. V: Heucx A. P. (ur.). Pore-forming toxins. 1st ed. Cambridge [etc.]: Academic Press, 2021. Str. 219–251. Methods in enzymology, vol. 649. https://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S0076687921000380, DOI: 10.1016/bs.mie.2021.01.016. Kozorog M., Sani M.-A., Lenarčič Živković M., Plavec J., Separovic F., Anderluh G.: The use of one-dimensional fluorine (19F)(19F) NMR in membrane-protein studies of pore-forming toxin listeriolysin O. V: EUVEN 2021 : book of abstracts : 1st International Congress European Venom Network : [14th-16th September 2021, virtual]. [S. l.: s. n.], 2021. Str. 24. http://dx.doi.org/10.5281/zenodo.5520579. Šolinc G., Žnidaršič N., Anderluh G., Podobnik M.: Visualization of unusual oligomers of Cyt2Aa toxin from Bacillus thuringiensis on model membrane systems and in aqueous solutions. V: Molecules of life : towards new horizons : FEBS 2021 : the 45th FEBS Congress : 3-8 July 2021, Ljubljana, Slovenia : virtual : abstracts. [S. l.]: Federation of European Biochemical Societies. 2021, str. [1]. https://2021.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstractE nc=4424170094100095099093424170. DRUGO Anderluh G., Bruin R. De, Humar M.: ERA for prospective scientific careers : inspirational speech : New ERA Presidency Conference, live stream, 26-27 October, Brdo pri Kranju, Slovenia, 2021. https://www.era-si.eu/uploads/ common/1634929806_newERA_ScheduleEvent.pdf. Tomc R., Fajon T., Grošelj K., Hudina U. M., Pahor M. (diskutanti), Anderluh G. (voditelj oddaje): Gospodarsko okrevanje EU po pandemiji : Studio Evropa. YouTube. 22. mar. 2021. https://www.youtube.com/ watch?v=kMjt6PYE-98. Gove M., Beović B., Podesta A., Michel C., Breton T., Hodnik N., Anderluh G. (intervjuvanci). Euranet Plus : oddaja na Radio Si, 16. 1. 2021. https://4d. rtvslo.si/arhiv/euranet-plus/174746583. Anderluh G. (član ur. odbora 2012–) Scientifica (Hindawi). Cairo: Hindawi Publishing Corporation, 2012–. Anderluh G. (član ur. odbora 2007–) Analytical biochemistry. New York: Academic Press. Anderluh G. (član ur. odbora 2015–) Biochimica et biophysica acta. Biomembranes. Amsterdam: Elsevier, 1967. Anderluh G. (ur. 2005–) Kvarkadabra : časopis za tolmačenje znanosti. Ljubljana: Kvarkadabra, 1999–. Anderluh G. (član ur. odbora 2016–) Scientific reports. London: Nature Publishing Group, 2011–. 158 letopis-2021_16.indd 158 12. 05. 2022 06:20:13 Milovanović T.: Slovenski znanstvenik prejel ERC sredstva za projekt s področja vodikovih gorivnih celic. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal. 16. jan. 2021. https://www.rtvslo.si/radiosi/euranet-plus/slovenski-znanstvenik-prejel-erc-sredstva-za-projekt-s-podrocja-vodikovih-gorivnih-celic/549116. Tatjana Avšič - Županc Glinšek Biškup U., Kogoj R., Korva M., Knap N., Cerar Kišek T., Knapič T., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Characterization of tularemia cases in Slovenia with multiple-locus variable-number tandem repeat analysis. Vector Borne Zoonotic Dis. 2021 May; 21(5):351-7. DOI:10.1089/vbz.2020.2711. Bogovič P., Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., Korva M., Lusa L., Strle K., Strle F.: Low virus-specific IgG antibodies in adverse clinical course and outcome of tick-borne encephalitis. Microorganisms. 2021, vol. 9, iss.2, str. 1–12. https:// www.mdpi.com/2076-2607/9/2/332, DOI: 10.3390/microorganisms9020332. Poljak M., Oštrbenk Valenčak A., Štrumbelj E., Maver Vodičar P., Vehovar V., Resman Rus K., Korva M., Knap N., Seme K., Petrovec M., Zupan B., Demšar J., Kurdija S., Avšič Županc T.: Seroprevalence of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 in Slovenia: results of two rounds of a nationwide population study on a probability-based sample, challenges and lessons learned. Clin Microbiol Infect. 2021 Apr 7:S1198-743X(21)00144-0. DOI: 10.1016/j.cmi.2021.03.009. Resman Rus K., Korva M., Knap N., Avšič Županc T., Poljak M.: Performance of the rapid high-throughput automated electrochemiluminescence immunoassay targeting total antibodies to the SARS-CoV-2 spike protein receptor binding domain in comparison to the neutralization assay. J Clin Virol. 2021 Jun;139:104820. DOI: 10.1016/j.jcv.2021.104820. Tavčar P., Potokar M., Kolenc M., Korva M., Avšič-Županc T., Zorec R., Jorgačevski J.: Neurotropic viruses, astrocytes, and COVID-19. Frontiers in cellular neuroscience. Apr. 2021, vol. 15, str. 1–14. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fncel.2021.662578/full, DOI: 10.3389/fncel.2021.662578. Kvapil P., Račnik J., Kastelic M., Bartova E., Korva M., Jelovšek M., Avšič-Županc T.: A sentinel serological study in selected zoo animals to assess early detection of West Nile and Usutu virus circulation in Slovenia. Viruses. 2021, vol. 13, no. 4, [str. 1–9], art. 626. https://www.mdpi.com/19994915/13/4/626, DOI: 10.3390/v13040626. Bogovič P., Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., Korva M., Kastrin A., Lusa L., Strle K., Strle F.: Comparison of clinical, laboratory and immune characteristics of the monophasic and biphasic course of tick-borne encephalitis. Microorganisms. 2021, vol. 9, iss. 4, str. 1–12. https://www.mdpi.com/20762607/9/4/796, DOI: 10.3390/microorganisms9040796. 159 letopis-2021_16.indd 159 12. 05. 2022 06:20:13 Vilibic-Cavlek T., Oreski T., Korva M., Kolaric B., Stevanovic V., Zidovec-Lepej S., Tabain I., Jelicic P., Miklausic-Pavic B., Savic V., Barbic L., Avsic-Zupanc T.: Prevalence and Risk Factors for Lymphocytic Choriomeningitis Virus Infection in Continental Croatian Regions. Trop Med Infect Dis 2021 Apr 29;6(2):67. DOI: 10.3390/tropicalmed6020067. Lenart M., Simoniti M., Strašek-Smrdel K., Špik V. C., Selič-Kurinčič T., AvšičŽupanc T.: Case report: first symptomatic Candidatus Neoehrlichia mikurensis infection in Slovenia. BMC Infect Dis 2021 Jun 15;21(1):579. DOI: 10.1186/s12879-021-06297-z. Pavletič M., Korva M., Knap N., Bogovič P., Lusa L., Strle K., Nahtigal Klevišar M., Vovoko T., Tomažič J., Lotrič-Furlan S., Strle F., Avšič-Županc T.: Upregulated Intrathecal Expression of VEGF-A and Long Lasting Global Upregulation of Proinflammatory Immune Mediators in Vaccine Breaktrough Tick-Boren Encephalitis. Front Cell Infect Microbiol. 2021 Jul 1;11:696337. doi: 10.3389/fcimb.2021.696337. Kvapil P., Račnik J., Kastelic M., Pittermannova P., Avšič-Županc T., Bartova E., Sedlak K.: Detection of Antibodies Against Tick-Borne Encephalitis Virus and Other Flaviviruses in a Zoological Collection in Slovenia. Front Vet Sci. 2021 Jun 24;8:688904. https://doi.org/10.3389/fvets.2021.688904. Nguyen D., Simmonds P., Steenhuis M., Wouters E., Desmecht D., Garigliany M., Romano M., Barbezange C., Maes P., Van Holm B., Mendoza J., Oyonarte S., Fomsgaard A., Lassaunière R., Zusinaite E., Resman Rus K., Avšič-Županc T., Reimerink JH, Brouwer F., Hoogerwerf M., Reusken C. B., Grodeland G., Le Cam S., Gallian P., Amroun A., Brisbarre N., Martinaud C., Leparc Goffart I., Schrezenmeier H., Feys H. B., van der Schoot C. E., Harvala H.: SARS-CoV-2 neutralising antibody testing in Europe: towards harmonisation of neutralising antibody titres for better use of convalescent plasma and comparability of trial data. Euro Surveill. 2021 Jul;26(27):2100568. DOI: 10.2807/1560-7917.ES.2021.26.27.2100568. Kvapil P., Kastelic M., Jež N., Sedlak K., Kašparkova N., Jelovšek M., Avšič-Županc T., Bartova E., Račnik J.: Detection of Antibodies against Tick-Borne Encephalitis Virus in Zoo Animals Using Non-Invasive Blood Sampling with Medicinal Leeches (Hirundo medicinalis). Pathogens 2021, 10, 952 https://doi.org/10.3390/pathogens10080952. Račnik J., Kočevar A., Slavec B., Korva M., Resman Rus K., Zakotnik S., Zorec T. M., Poljak M., Matko M., Zorman Rojs O., Avšič-Županc T.: Transmission of SARS-CoV-2 from Human to Domestic Ferret. Emerg Infect Dis.2021 Sept; 27(9):2450 DOI: 10.3201/eid2709.210774. Kuhn H. J., Adkins S., Agwanda B. R., Al Kubrusli R., Alkhovsky S. V., Amarasinghe G. K., Avšič-Županc T. et al: 2021 Taxonomic update of phylum Negarnaviricota (Riboviria: Orthornavirae), including the large orders 160 letopis-2021_16.indd 160 12. 05. 2022 06:20:13 Bunyavirales and Mononegavirales. Arch Virol 2021 Dec;166(12):3513-3566. DOI: 10.1007/s00705-021-05143-6. Sett S., Dos Santos Ribeiro C., Prat C., Haringhuizen G., European Virus Archive principle investigators, Scholz A.: Access abd benefit-scharing by the European Virus archive in response to COVID-19. Lancet Microbe 2021 Nov 16. DOI: 10.1016/S2666-5247(21)00211-1. Tadej Battelino OBJAVE Biester T., Muller I., Von Dem Berge T., Atlas E., Nimri R., Phillip M., Battelino T., Bratina N., Dovč K., Scheerer M. F., Kordonouri O., Danne T.: Add-on therapy with dapagliflozin under full closed loop control improves time in range in adolescents and young adults with type 1 diabetes : the DAPADream study. Diabetes, obesity and metabolism. Feb. 2021, vol. 23, iss. 2, str. 599–608. DOI: 10.1111/dom.14258. Turin A., Dovč K., Klemenčič S., Bratina N., Battelino T., Lipovšek J. K., Uršič K., Shmueli-Goetz Y., Drobnič Radobuljac M.: Carer's attachment anxiety, stressful life events, and the risk of childhood-onset type 1 diabetes. Frontiers in psychiatry. May 2021, vol. 12, str. 1–8. https://www.frontiersin.org/ articles/10.3389/fpsyt.2021.657982/full, DOI: 10.3389/fpsyt.2021.657982. Šuput J., Pajek M., Grošelj U., Trebušak Podkrajšek K., Avbelj Stefanija M., Žerjav-Tanšek M., Kotnik P., Battelino T., Šmigoc Schweiger D.: Central TSH dysregulation in a patient with familial non-autoimmune autosomal dominant hyperthyroidism due to a novel thyroid-stimulating hormone receptor disease-causing variant. Medicina. 2021, vol. 57, iss. 3, str. 1–9. https:// www.mdpi.com/1010-660X/57/3/196, DOI: 10.3390/medicina57030196. Battelino T., Edelman S., Nishimura R., Bergenstal R.: Comparison of secondgeneration basal insulin analogs : a review of the evidence from continuous glucose monitoring. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, iss. 1, str. 20–30. DOI: 10.1089/dia.2020.0180. Bergenstal R., Nimri R., Beck R., Criego A., Laffel L., Schatz D. A., Battelino T., Danne T., Weinzimer S. A., Sibayan J., Dovč K., et al.: A comparison of two hybrid closed-loop systems in adolescents and young adults with type 1 diabetes (FLAIR) : a multicentre, randomised, crossover trial. The Lancet. 2021, vol. 397, no. 10270, str. 208–219. DOI: 10.1016/S0140-6736(20)32514-9. Bode B. W., Battelino T., Dovč K.: Continuous and intermittent glucose monitoring in 2020. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, suppl. 2, str. s16-s31. DOI: 10.1089/dia.2021.2502. Grošelj U., Koračin V., Mlinarič M., Barić I., Brincat I., Djordjević M., Drole Torkar A., Fumic K., Kocova M., Milenković T., Moldovanu F., Kotori V., Nanu M. I., Remec Ž. I., Repič-Lampret B., Platis D., Savov A., Samardzic 161 letopis-2021_16.indd 161 12. 05. 2022 06:20:14 M., Suzic B., Szatmari I., Toromanović A., Žerjav-Tanšek M., Battelino T.: Current status of newborn screening in southeastern Europe. International journal of neonatal screening. 2021, vol. 7, iss. 4, str. 48–49. https://www. mdpi.com/2409-515X/7/4/71/htm. Koračin V., Mlinarič M., Barić I., Brincat I., Djordjević M., Drole Torkar A., Fumic K., Kocova M., Milenković T., Moldovanu F., Remec Ž. I., RepičLampret B., Žerjav-Tanšek M., Battelino T., Grošelj U., et al. Current status of newborn screening in Southeastern Europe. Frontiers in pediatrics. May 2021, vol. 9, art. 648939, str. 1–9. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fped.2021.648939/full, DOI: 10.3389/fped.2021.648939. Battelino T., Tehranchi R., Bailey T., Dovč K., Melgaard A., Stone J. Y., Woerner S., Von Dem Berge T., Dimeglio L. A., Danne T.: Dasiglucagon, a next-generation ready-to-use glucagon analog, for treatment of severe hypoglycemia in children and adolescents with type 1 diabetes : results of a phase 3, randomized controlled trial. Pediatric diabetes. 2021, vol. 22, iss. 5, str. 734–741. DOI: 10.1111/pedi.13220. Battelino T., Tehranchi R., Bailey T., Dovč K., Melgaard A., et al.: Dasiglucagon, a ready-to-use glucagon analog, for fast and effective treatment of severe hypoglycemia: a phase 3, randomized controlled trial in children with type 1 diabetes. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, iss. s2, str. 226. Stritar J., Stavber L., Ficko M., Kotnik P., Battelino T., Trebušak Podkrajšek K., Hovnik T.: Detection of Del/Dup inside SHOX/PAR1 region in children and young adults with idiopathic short stature. Genes. 2021, vol. 12, iss. 10, str. [1]–7. https://www.mdpi.com/2073-4425/12/10/1546, DOI: 10.3390/ genes12101546. Phillip M., Bergenstal R., Close K. L., Danne T., Garg S, Heinemann L., Hirsch I. B., Kovatchev B. P., Laffel L., Mohan V., Parkin C. G., Battelino T.: The digital/virtual diabetes clinic : the future is now - recommendations from an International Panel on Diabetes Digital Technologies Introduction. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, iss. 2, str. 146–154. DOI: 10.1089/ dia.2020.0375. Jensterle Sever M., Ferjan S., Battelino T., Kovač J., Battelino S., Šuput D., Vovk A., Janež A.: Does intervention with GLP-1 receptor agonist semaglutide modulate perception of sweet taste in women with obesity : study protocol of a randomized, single-blinded, placebo-controlled clinical trial. Trials. Jul. 2021, vol. 22, str. 1-12. https://trialsjournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13063-02105442-y, DOI: 10.1186/s13063-021-05442-y. Stanimirović D., Murko E., Battelino T., Grošelj U., Žerjav-Tanšek M.: Drafting a blueprint for the design of a rare disease ecosystem in Slovenia : identi162 letopis-2021_16.indd 162 12. 05. 2022 06:20:14 fying salient opportunities and outlining policy recommendations. Journal of global health. 2021, vol. 11, 03063, str. 1–4. http://www.jogh.org/documents/2021/jogh-11-03064.pdf, DOI: 10.7189/ jogh.11.03063. Grošelj U., Drole Torkar A., Remec Ž. I., Žerjav-Tanšek M., Kotnik P., Battelino T., Repič-Lampret B.: Druga širitev programa presejanja novorojenčkov v Sloveniji in presejanje za kongenitalno adrenalno hiperplazijo. V: Battelino T. (ur.). Gensko zdravljenje v klinični praksi. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2021. Str. 153–160. Izbrana poglavja iz pediatrije, 32. Repič-Lampret B., Remec Ž I., Drole Torkar A., Žerjav-Tanšek M., Čuk V., Perko D., Ulaga B., Battelino T., Grošelj U.: Expanded newborn screening program in slovenia using tandem mass spectrometry and confirmatory next-generation sequencing genetic testing. International journal of neonatal screening. 2021, vol. 7, iss. 4, str. 31. https://www.mdpi.com/2409-515X/7/4/71/htm. Hovnik T., Debeljak M., Tekavčič Pompe M., Bertok S., Battelino T., StirnKranjc B., Trebušak Podkrajšek K.: Genetic variability in Slovenian cohort of patients with oculocutaneous albinism. Acta chimica slovenica. 2021, vol 68, no. 3, str. 683–692. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/ view/6690/3206, DOI: 10.17344/acsi.2021.6690. Malovrh P.: Gensko presejanje novorojenčkov za redke bolezni tudi pri nas. Delo. si. 4. 10. 2021. https://www.delo.si/novice/slovenija/gensko-presejanje-novorojenckov-za-redke-bolezni-tudi-pri-nas/. Drole Torkar A., Jalšovec T., Lah B., Kodrič J., Žerjav-Tanšek M., Battelino T., Grošelj U.: Gensko zdravljenje mukopolisaharidoz kot klinična realnost. V: Battelino T. (ur.). Gensko zdravljenje v klinični praksi. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2021. Str. 31–45. Izbrana poglavja iz pediatrije, 32. Battelino T., Prelog T., Drole Torkar A. (intervjuvanci), Faganel Kotnik B.: Gensko zdravljenje v klinični realnosti. Pharmonia : sozvočje dela in sprostitve. 2021, [št.] 37, str. 65–69. Grošelj U., Koračin V., Loeber J., Gerard Mlinarič M., Battelino T., Bonham J.: Global impact of COVID-19 on newborn screening programs. International journal of neonatal screening. 2021, vol. 7, iss. 4, str. 13–14. https://www. mdpi.com/2409-515X/7/4/71/htm, DOI: 10.3390/ijns7040071. Vallejo-Vaz A. J., Stevens C. A. T., Lyons A. R. M., Dharmayat K. I., Freiberger T., Hovingh G. K., Mata P., Raal F. J., Santos R. D., Soran H., Grošelj U., Cevc M., et al., Battelino T. (sodelavec pri raziskavi et al.): EAS Familial Hypercholesterolaemia Studies Collaboration. Global perspective of familial hypercholesterolaemia : a cross-sectional study from the EAS Familial Hypercholesterolaemia Studies Collaboration (FHSC). The Lancet. 163 letopis-2021_16.indd 163 12. 05. 2022 06:20:14 [Print ed.]. 2021, str. 1–13. https://www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S0140673621011223?via%3Dihub, DOI: 10.1016/S0140-6736(21)01122-3. Jensterle Sever M., Devries J. H., Battelino T., Battelino S., Yildiz B. O., Janež A.: Glucagon-like peptide-1, a matter of taste?. Reviews in endocrine and metabolic disorders. 2021, vol. 22, no. 4, str. 763–775. https://pubmed.ncbi.nlm. nih.gov/33123893/, DOI: 10.1007/s11154-020-09609-x. Moser O., Riddell M. C., Eckstein M. A., Adolfsson P., Rabasa-Lhoret R., Van Den Boom L., Gillard P., Nørgaard K., Oliver N. S., Zaharieva D P., Battelino T., et al.: Glucose management for exercise using continuous glucose monitoring: should sex and prandial state be additional considerations? : reply to Yardley JE and Sigal RJ [letter]. Diabetologia. 2021, vol. 64, iss. 4, str. 935–938. DOI: 10.1007/s00125-020-05374-3. Janež A., Battelino T., Klupa T., Kocsis G., Kuricová M., Lalić N. M., Pantea Stoian A., Prázný M., Rahelić D., Šoupal J., Tankova T., Zelinska N.: Hybrid closed-loop systems for the treatment of type 1 diabetes : a collaborative, expert group position statement for clinical use in central and eastern Europe. Diabetes therapy. Dec. 2021, vol. 12, iss. 12, str. 3107–3135. DOI: 10.1007/s13300-021-01160-5. Prigge R., Mcknight J. A., Wild S. H., Battelino T. (sodelavec pri raziskavi et al.): The Scottish Diabetes Research Network Epidemiology Group. International comparison of glycaemic control in people with type 1 diabetes : an update and extension. Diabetic medicine. 2021, vol. 38, iss. , str. 1–12. DOI: 10.1111/dme.14766. Mlinarič M., Šmigoc Schweiger D., Plesnik E., Dovč K., Bratina N., Battelino T., Grošelj U.: Lipoprotein(A) levels in children, adolescents, and young adults with type 1 diabetes. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, iss. s2, str. 228. Van Loocke M., Battelino T., Tittel S. R., Prahalad P., Goksen D., Davis E., Casteels K.: Lower HbA1c targets are associated with better metabolic control. European journal of pediatrics. 2021, vol. 180, str. 1513–1520. DOI: 10.1007/s00431-020-03891-2. Robinson S., Newson R. S., Liao B., Kennedy-Martin T., Battelino T.: Missed and mistimed insulin doses in people with diabetes : a systematic literature review. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, no. 12, str. 844–856. https://www.liebertpub.com/doi/10.1089/dia.2021.0164, DOI: 10.1089/ dia.2021.0164. Battelino T., Bregant T., Starc G., Gradišek A., Gnidovec Stražišar B., Petković A (intervjuvanci): Naloge in nadloge pubertete : RTV Slovenija 1, oddaja Ugriznimo znanost, 25. 11. 2021. Ljubljana: RTV Slovenija, 2021. Remec Ž. I., Trebušak Podkrajšek K., Repič-Lampret B., Kovač J., Grošelj U., Tesovnik T., Battelino T., Debeljak M.: Next-generation sequencing in 164 letopis-2021_16.indd 164 12. 05. 2022 06:20:14 newborn screening : a review of current state. Frontiers in genetics. May 2021, vol. 12, str. 1–11. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fgene.2021.662254/full, DOI: 10.3389/fgene.2021.662254. Drole Torkar A., Avbelj Stefanija M., Bertok S., Trebušak Podkrajšek K., Debeljak M., Stirn-Kranjc B., Battelino T., Kotnik P.: Novel insights into monogenic obesity syndrome due to INPP5E gene variant. Frontiers in endocrinology. Jun. 2021, vol. 12, str. 1–9. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fendo.2021.581134/full, DOI: 10.3389/fendo.2021.581134. Bastard P., Orlova E., Sozaeva L., Lévy R., James A., Schmitt M. M., Ochoa S., Kareva M., Rodina Y. A., Gervais A., Kotnik P., Battelino T., Trebušak Podkrajšek K., et al.: Preexisting autoantibodies to type I IFNs underlie critical COVID-19 pneumonia in patients with APS-1. The journal of experimental medicine. 2021, vol. 218, no. 7, str. 1–15. DOI: 10.1084/jem.20210554. Battelino T. (intervjuvanec). Prof. dr. Tadej Battelino dokazuje, da smo lahko najboljši. Medicina danes. Maj 2021, št. 6/7, str. 19–22. Klemenčič S., Bujišić A., Štiglic Hribernik N., Battelino T., Homan M., Orel R., Kotnik P.: Psychological outcomes and predictors of weight loss in adolescents with severe obesity following a reversible endoscopic bariatric procedure. Frontiers in pediatrics. 2021, vol. 9, str. 1–11. https://www.frontiersin. org/articles/10.3389/fped.2021.688287/full, DOI: 10.3389/fped.2021.688287. Battelino T., Mauricio D.: Randomised controlled trials in diabetes research : a pathway to interpreting published results. Diabetes therapy. 2021, vol. 12, iss. 10, str. 2635-2644. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34455574/, DOI: 10.1007/s13300-021-01143-6. Šikonja J., Repič-Lampret B., Brecelj J., Remec Ž. I., Drole Torkar A., Žerjav-Tanšek M., Battelino T., Grošelj U.: Retrograde dried blood spot screening for tyrosinemia type 1 in two patients. International journal of neonatal screening. 2021, vol. 7, iss. 4, str. 31–32. https://www.mdpi.com/2409-515X/7/4/71/htm. Pribožič L., Žerjav-Tanšek M., Herga P., Osredkar D., Rajtar Osredkar S., Vidmar I., Repič-Lampret B., Klemenčič S., Bratina N., Battelino T., Grošelj U.: Reye syndrome with severe hyperammonemia and a good neurological outcome. The American journal of case reports. 2021, vol. 22, str. 1–6. https://www. amjcaserep.com/abstract/index/idArt/932864, DOI: 10.12659/AJCR.932864. Turin A., Lipovšek J. K., Dovč K., Klemenčič S., Bratina N., Battelino T., Uršič K., Shmueli-Goetz Y., Drobnič Radobuljac M.: The role of attachment to parents in the development and management of type 1 diabetes in children and adolescents. European neuropsychopharmacology. Dec. 2021, vol. 53, suppl. 1, str. s589–s590. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0924977X21014383?via%3Dihub, DOI: 10.1016/j.euroneuro.2021.10.667. 165 letopis-2021_16.indd 165 12. 05. 2022 06:20:14 Backeljauw P., Kanumakalab S., Loche S., Schwab K. O., Pfaffle R., Höybye C., Lundberg E., Battelino T., Kriström B., Giemza T., Zouater H.: Safety and effectiveness of recombinant human growth hormone in children with Turner syndrome : data from the PATRO Children Study. Hormone research in paediatrics. 2021, vol. 94, iss. 3/4, str. 133–143. DOI: 10.1159/000515875. Jensterle Sever M., Ferjan S., Vovk A., Battelino T., Rizzo M., Janež A.; Semaglutide reduces fat accumulation in the tongue of obese women with polycystic ovary syndrome : a randomized, placebo-controlled prospective study. Endocrine abstracts. 2021, vol. 73. https://www.endocrine-abstracts.org/ ea/0073/ea0073aep163.htm, DOI: 10.1530/endoabs.73.AEP163. Jensterle Sever M., Ferjan S., Vovk A., Battelino T., Rizzo M., Janež A.: Semaglutide reduces fat accumulation in the tongue: a randomized single-blind, pilot study. Diabetes Research and Clinical Practice. [Online ed.]. 2021, vol. 178, str. 1–6. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/ S0168822721002953, DOI: 10.1016/j.diabres.2021.108935. Šmigoc Schweiger D., Battelino T., Grošelj U.: Sex-related differences in cardiovascular disease risk profile in children and adolescents with type 1 diabetes. International journal of molecular sciences. 2021, vol. 22, iss. 19, str. 1–31. https:// www.mdpi.com/1422-0067/22/19/10192, DOI: 10.3390/ijms221910192. Battelino T., Robinson S., Kennedy Martin T., Liao B., Newson R.: Suboptimal insulin use in diabetes mellitus: a systematic literature review. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, iss. s2, str. 108. Gerhardsson P., Schwandt A., Witsch M., Kordonouri O., Svensson J., Forsander G., Battelino T., Veeze H. J., Danne T.: The SWEET project 10-year benchmarking in 19 countries worldwide is associated with improved HbA1c and Increased use of diabetes technology in youth with type 1 diabetes. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, iss. 7, str. 491–499. DOI: 10.1089/dia.2020.0618. Tesovnik T., Jenko Bizjan B., Šket R., Debeljak M., Battelino T., Kovač J.: Technological approaches in the analysis of extracellular vesicle nucleotide sequences. Frontiers in bioengineering and biotechnology. Dec. 2021, vol. 9, str. 1–22. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fbioe.2021.787551/ full, DOI: 10.3389/fbioe.2021.787551. Battelino T., Phillip M.: Technologies in diabetes-the twelfth ATTD yearbook. Diabetes technology & therapeutics. 2021, vol. 23, suppl. 2, str. s-2. DOI: 10.1089/dia.2021.2500. Žerjav-Tanšek M., Kodrič J., Klemenčič S., Boelens J. J., Van Hasselt P. M., Drole Torkar A., Dorič M., Koren A., Avčin S., Battelino T., Grošelj U., et al.: Therapy-type related long-term outcomes in mucopolysaccaridosis type II (Hunter syndrome) : case series. Molecular genetics and metabolism reports. Sep. 2021, vol. 28, str. 1–6. https://www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S2214426921000732, DOI: 10.1016/j.ymgmr.2021.100779. 166 letopis-2021_16.indd 166 12. 05. 2022 06:20:14 Dovč K., Battelino T.: Time in range centered diabetes care. Clinical pediatric endocrinology. 2021, vol. 30, iss. 1, str. 1–10. DOI: 10.1297/cpe.30.1. Stanimirović D., Murko E., Battelino T., Grošelj U., Žerjav-Tanšek M.: Towards a comprehensive strategy for the management of rare diseases in Slovenia : outlining an IT-enabled ecosystemic approach. International journal of environmental research and public health. 2021, vol. 18, iss. 23, str. 1–17. https:// www.mdpi.com/1660-4601/18/23/12395, DOI: 10.3390/ijerph182312395. Gregorič N., Grošelj U., Bratina N., Debeljak M., Žerjav-Tanšek M., Šuput J., Kovač J., Battelino T., Kotnik P., Avbelj Stefanija M.: Two cases with an early presented proopiomelanocortin deficiency : a long-term follow-up and systematic literature review. Frontiers in endocrinology. 2021, vol. 12, str. 1–13. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fendo.2021.689387/full, DOI: 10.3389/fendo.2021.689387. Uršič K., Bucik V., Klemenčič S., Bratina N., Battelino T., Dovč K., Drobnič Radobuljac M.: Validation of the lifetime incidence of traumatic events (LITE-S/P) questionnaires in children and adolescents in Slovenia. Frontiers in psychiatry. May 2021, vol. 12, str. 1–9. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyt.2021.665315/full, DOI: 10.3389/fpsyt.2021.665315. Remec Ž. I., Grošelj U., Drole Torkar A., Žerjav-Tanšek M., Čuk V., Perko D., Ulaga B., Lipovec N., Debeljak M., Kovač J., Battelino T., Repič-Lampret B.: Very long-chain acyl-CoA dehydrogenase deficiency : high incidence of detected patients with expanded newborn screening program. Frontiers in genetics. Apr. 2021, vol. 12, art. 648493, str. 1–11, https://www.frontiersin.org/ articles/10.3389/fgene.2021.648493/full, DOI: 10.3389/fgene.2021.648493. IN: International journal of neonatal screening. 2021, vol. 7, iss. 4, str. 27. https://www.mdpi.com/2409-515X/7/4/71/htm. Ihan A., Battelino T.: Zasenčiti korono : kaj nam je razkrila epidemija in kako to uporabiti za izboljšanje slovenske medicine. Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. Jul. 2021, letn. 30, št. 7, str. 24–27. DRUGO Vogrin B., Truden-Dobrin P., Grošelj U., Battelino T., Govc Eržen J., Petek Šter M.a, Fras Z., Jug B., Trebušak Podkrajšek K., Čakš T., Stanimirović D.: Poti učinkovite diagnostike in obravnave oseb s hiperholesterolemijo čez vsa starostna obdobja : panelna razprava in vprašanja poslušalcev na strokovnem srečanju Celostna obravnava oseb s hiperholesterolemijo v Sloveniji, Ljubljana, 8. 11. 2021. Vogrin B., Truden-Dobrin P., Grošelj U., Battelino T.: Presejanje in obravnava hiperholesterolemije pri otrocih: ovire in priložnosti : panelna razprava in vprašanja poslušalcev na strokovnem srečanju Celostna obravnava oseb s hiperholesterolemijo v Sloveniji, Ljubljana, 8. 11. 2021. Grošelj U., Šuštar U., Battelino T.: Screening and management of pediatric fa167 letopis-2021_16.indd 167 12. 05. 2022 06:20:14 milial hyapercholesterolemia in Slovenia and Europe. V: ISA 2021 : Toward healthy aging through atherosclerosis science : the 19th International Symposium on Atherosclerosis, October 24-27, 2021, Kyoto, Japan, hybrid meeting. Kyoto: ISA, 2021. Str. 264. https://portalapp.netconvention.eventsair.com/ VirtualAttendeePortal/isa2021/onair/login. Battelino T.: TIR vs HbA1c: new metrics to replace old? : invited lecture at the Diabetes Malaysia, webinar series 2021, Diabetes care in the pandemic era, 21. 8. 2021. Lahko bi bili Silicijeva dolina za zdravljenje redkih bolezni. SiOL.net. 6. 10. 2021. https://siol.net/article-preview-563024?preview_code=957b6772. Battelino T.: Z umetno inteligenco do obvladovanja sladkorne bolezni : oddaja Ultrazvok, Radio SLO1, 29. 4. 2021. https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/ultrazvok-battelino-zanka-lancet/. Battelino T.: Za raziskovanje različic SARS-CoV-2 123 milijonov : oddaja Aktualna tema, Radio SLO1, 28. 4. 2021. https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/123milijonov-za-raziskovanje-razlicic-sars-cov-2/ Battelino T. (ur. 2008–, član ur. odbora 2008–) European journal of endocrinology. Bristol: BioScientifica. Emerik Bernard Dekleva M., Grafenauer N., Jančar D., Jesih M., Komelj M. (avtor, član ur. odbora), Novak B. A., Pahor B., Simčič Z., Bernard E., Bratuša M., Jemec A., Kristl S., Muhovič J. (avtor, član ur. odbora), Mušič M., Tršar D., Lebič L., Matičič J., Rojko U., Šenk N.: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. Ivan Bratko Istenič A., Bratko I., Rosanda V.: Are pre-service teachers disinclined to utilise embodied humanoid social robots in the classroom? British journal of educational technology [Online ed.], Nov. 2021, vol. 52, iss. 6, str. 2340–2358. Krivec J., Bratko I., Guid M.: Identification and conceptualization of procedural chunks in chess. Cognitive systems research, 2021, vol. 69, str. 22–40. Istenič A., Bratko I., Rosanda V.: Pre-service teachers' concerns about social robots in the classroom : a model for development. Education and self-development, 2021, št. 2, letn. 16, str. 60–87. Bratko I., Hristova D., Guid M.: Predicting problem difficulty in chess, poglavje 24 v knjigi Human-Like Machine Intelligence (ur. S. Muggleton, N. Chater), 168 letopis-2021_16.indd 168 12. 05. 2022 06:20:14 str. 487–504. Oxford University Press, 2021. Bratko I., Rajkovič V., Lajovic I.: 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik. Zbornik 24. medn. multikonference Informacijska družba, zvezek 1 (ur. Divjak S., Krapež A.), str. 14–17. Institut Jožef Stefan, oktober 2021. Mirko Bratuša SKUPINSKE RAZSTAVE Bratuša M.: Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 19. 6.–11. 9. 2021. Bratuša M.: 89–21: Umetniki galerije GB, Galerija Bažato, 16. 12. 2021–31. 1. 2022 (katalog, spremni besedili Matjaž Bažato, Nina Jeza). MEDNARODNI SIMPOZIJ Bratuša M.: Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 1.–31. 7. 2021. TRAJNE JAVNE POSTAVITVE Bratuša M.: Spomenik bratoma Kralj, (bron, nerjavno jeklo, granit, v: 225 cm), Videm v Dobrepolju, 18. 6. 2021. Bratuša M.: Viva in forma (dve skulpturi na baročnem pročelju nekdanje samostanske cerkve, hrastovina, baker, nerjavno jeklo, v: 215 cm) Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 31. 7. 2021. Bratuša M.: Spominska plošča s portretom Primoža Trubarja, (bron, v: 90 cm), Blejski grad, Bled, 10. 10. 2021. OBJAVE Bratuša M.: Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci: poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada / (Milan Dekleva … et al.), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski Muzej, 2021. Matej Brešar Brešar M.: Zero product determined algebras. Cham: Birkhäuser: Springer, cop. 2021. VIII, 185 str. Frontiers in mathematics. Alaminos J., Brešar M., Extremera J., Villena A. R.: Zero Jordan product determined Banach algebras. Journal of the Australian Mathematical Society. Oct. 2021, vol. 111, iss. 2, str. 145–158. Milan Dekleva Dekleva M., Muhovič J.: in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)/Zora in čriček; poetični diptih, Hiša poezije, Ljubljana 2020, izšlo januarja 2021. 169 letopis-2021_16.indd 169 12. 05. 2022 06:20:14 Dekleva M.: Pet za kvartet, roman, Cankarjeva založba, Ljubljana 2021. Mihelčič P., Dekleva M.: Zora in čriček, lirična opera, premiera avgust 2021, Festival Ljubljana, Križevniška cerkev. Dekleva M.: Avtor v žarišču festivala Vilenica, september 2021. Dekleva M.: Nevidnosti, pesniška zbirka, Slovenska matica, Ljubljana 2021. Dekleva M., Grafenauer N., Jančar D., Jesih M., Komelj M. (avtor, član ur. odbora), Novak B. A., Pahor B., Simčič Z., Bernard E., Bratuša M., Jemec A., Kristl S., Muhovič J. (avtor, član ur. odbora), Mušič M., Tršar D., Lebič L., Matičič J., Rojko U., Šenk N.: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. Milan Dekleva: Eseji in zgodbe, KUD Apokalipsa, Ljubljana, 2021. Igor Emri OBJAVE Prezelj J., Nikonov A., Emri I.: Evaluation of modulus of elasticity based on vibration modes identification using acoustic very near field. V: Holl H. J. (ur.). Book of abstracts. 37th Danubia Adria Symposium on advances in experimental mechanics, September 21st - 24th, 2021, Johannes Kepler University, Linz, Austria. Linz: Johannes Kepler university, 2021. Str. 88– 89. https://owncloud.tuwien.ac.at/index.php/s/Hd4SPSffb40a9sd. Nikonov A., Emri I.: Influence of moisture on mechanical properties of polymers in connection with engineering applications. V: Holl H. J. (ur.). Book of abstracts. 37th Danubia Adria Symposium on advances in experimental mechanics, September 21st - 24th, 2021, Johannes Kepler University, Linz, Austria. Linz: Johannes Kepler university, 2021. Str. 57–58, https://owncloud.tuwien.ac.at/index.php/s/Hd4SPSffb40a9sd. Venkatesh R., Brojan M., Emri I., Voloshin A. S., Govekar E.: Influence of particle size distribution width on GFA index of uniaxially compressed granular materials. Powder technology. [Print ed.]. Jan. 2021, vol. 377, str. 666–675. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0032591020308846?via%3Dihub, DOI: 10.1016/j.powtec.2020.09.020. Bek M., Aulova A., Oseli A., Emri I.: New generation impact and vibration insulation based on high pressure force-network technology = Nova generacija udarne in vibracijske izolacije na osnovi visokotlačne omrežne tehnologije. Anali PAZU. 2021, letn. 11, št. 1/2, str. 38–51. http://www.analipazu. si/?q=sl/aktualna-stevilka. Emri I., Oblak P., Nikonov A.: Nova generacija zvočne izolacije – tehnološki preboj. V: Golobič I. (ur.), Cimerman F. (ur.), Zupančič M. (ur.): Engineering 170 letopis-2021_16.indd 170 12. 05. 2022 06:20:14 -a world of new opportunities: proceedings of the 9th AMES International Conference, Ljubljana, Slovenia, December 15th, 2020 = Inženirstvo - svet novih priložnosti : zbornik 9. Mednarodne konference strojnih inženirjev Slovenije, Ljubljana, 15. december 2020. 1st ed. Ljubljana: Association of Mechanical Engineers of Slovenia - AMES: = Zveza strojnih inženirjev Slovenije - ZSIS, 2021. Str. 26–27. Svet strojništva, letn. 9, št. P1. https://www. zveza-zsis.si/wpcontent/uploads/2021/01/e-Zbornik-AS2020.pdf. Jenkinson I. R., Berdalet E., Chin W.-C., Liu Z., Malej A., Denis M., Ding H., Duan J., Elias F., Emri I., Karn S. K., Liu Z., Mari X., Seuront L., Sun J., Wyatt T., Zhang W., Wurl O.: The rôles of plankton and neuston microbial organic matter in climate regulation. Journal of plankton research. 2021, vol. 43, iss. 6, 801–821 str. https://academic.oup.com/plankt/article/43/6/801/6387321, DOI: 10.1093/plankt/fbab067 Prezelj J., Nikonov A., Emri I.; Using sound in the very near field of vibrating plates for determination of their mechanical properties. Applied Acoustics. [Online ed.]. Jan. 2022, vol. 186, 13 str. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0003682X21005806, DOI: 10.1016/j.apacoust.2021.108486. DRUGO Emri I.: Zvočna izolacija nove generacije, ki temelji na prebojni tehnologiji mreže sil (https://www.sazu.si/events/5f9ab5866946372d6aa73c37) – dosežek je podrobneje opisan v poglavju Nagrade, priznanja ...). Peter Fajfar OBJAVE Fajfar P., Fischinger M., Isaković T., Dolšek M.: 50 let potresnega inženirstva na IKPIR. Gradbeni vestnik, 2021, letn. 70, št. 10/11, str. 232–248, https://www. zveza-dgits.si/wp-content/uploads/2021/10/GV-10_11-2021-1.pdf. Fajfar P.: The story of the N2 method, (IAEE Monograph - CSI/IAEE Masters Series, vol. 2). Tokyo: International Association for Earthquake Engineering, 2021. VI, 136 str., https://www.iaee.or.jp/pdf/ReadMasters_CSI_IAEE_PETER_FAJFAR_2021.pdf. Fajfar P.: O potresni ogroženosti v Sloveniji. V: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), spletna stran. Ljubljana: SAZU, 2021, https://www.sazu. si/events/6011229012416e9924e4eabb. DRUGO Fajfar P.: Practice-oriented nonlinear seismic analysis, 1st Croatian Conference on Earthquake Engineering, uvodno predavanje po spletu, 22. marec 2021. Fajfar P. (zaslužni ur. 2015–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley, 1972–. Fajfar P. (član ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibration. Dordrecht: Springer, 2002–. 171 letopis-2021_16.indd 171 12. 05. 2022 06:20:14 Fajfar P. (član ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer, 2003–. Fajfar P. (član ur. odbora 1992–) International journal for engineering modelling. Split: Faculty of Civil Engineering, Zagreb: Faculty of Civil Engineering, 1992–. Dušan Ferluga OBJAVI Pleško J., Kovač D., Arsov Z., Lindič J., Škoberne A., Ferluga D., Kojc N.: Glomerular and tubulointerstitial foscarnet nephropathy of kidney allograft with emphasis on ultrastructural findings : a case report. Clinical nephrology. 2021, vol. 96, suppl. 1, str. s127–s132. https://www.dustri.com/article_response_page.html?artId=188870&doi= 10.5414/CNP96S23&L=0, DOI: 10.5414/CNP96S23. Pleško J., Kovač D., Ferluga D., Arsov Z., Kojc N.: Glomerulna in tubulointersticijska okvara ledvičnega presadka v povezavi sfoskarnetom = Glomerular and tubulointerstitital focsarnet nephropathy of kidney allograft with glomerular destrucrtion and crescent formation. V: Škoberne A. (ur.). 7. Slovenski nefrološki kongres = 7th Slovenian Congress of Nephrology : 11. 3.-14. 3. 2021 : zbornik izvlečkov = book of abstracts. [Ljubljana]: Slovensko zdravniško društvo - Slovensko nefrološko društvo, 2021. Str. 225. https:// snk2021.com/resources/files/SNK2021_Zbornik_Izvle%C4%8Dkov.pdf. DRUGO Ferluga D. (član ur. odbora 1999–) Pathology oncology research. Budapest: Tud. Kiadó. Ferluga D. (član ur. odbora 1989–) Pathology research and practice. Stuttgart; New York: Fisher, 1978–. Franc Forstnerič OBJAVE Forstnerič F.: Pogruženie otkrytyh rimanovyh poverhnostej v sferu Rimana. Izvestija Rossijskoj akademii nauk, Serija matematičeskaja, 2021, t. 85, no. 3, str. 239–260. https://doi.org/10.4213/im8980, doi: 10.4213/im8980. Forstnerič F.: Immersions of open Riemann surfaces into the Riemann sphere. Izvestiya, Mathematics, 2021, vol. 85, no. 3, str. 562–581. https://doi. org/10.1070/IM8980, doi: 10.1070/IM8980. Forstnerič F.: The Calabi-Yau property of superminimal surfaces in self-dual Einstein four-manifolds. The Journal of geometric analysis, May 2021, vol. 31, iss. 5, str. 4754–4780. https://doi.org/10.1007/s12220-020-00455-6, doi: 10.1007/s12220-020-00455-6. Forstnerič F., Wold E. F.: Holomorphic families of Fatou-Bieberbach domains 172 letopis-2021_16.indd 172 12. 05. 2022 06:20:14 and applications to Oka manifolds. Mathematical research letters, 2020, vol. 27, no. 6, str. 1697–1706. https://www.intlpress.com/site/pub/pages/journals/ items/mrl/content/vols/0027/0006/a005/, doi: 10.4310/MRL.2020.v27.n6.a5. Alarcón A., Forstnerič F.: The Calabi-Yau problem for Riemann surfaces with finite genus and countably many ends. Revista matemática iberoamericana, 2021, vol. 37, iss. 2, str. 1399–1412. https://doi.org/10.4171/rmi/1231, doi: 10.4171/rmi/1231. Alarcón A., Forstnerič F., López F J.: Minimal surfaces from a complex analytic viewpoint, (Springer monographs in mathematics). Cham: Springer, cop. 2021. XIII, 430 str. https://www.springer.com/gp/book/9783030690557, http://www.ams.org/books/memo/1283/memo1283.pdf, doi: 10.1007/9783-030-69056-4. DRUGO Forstnerič F., 8th European Congress of Mathematics, 20-26 June 2021, Portorož, Slovenia. Minimal surfaces from a complex analytic viewpoint : Portorož, 23. 6. 2021. Vabljeno plenarno predavanje na 8. Evropskem kongresu matematikov. Franci Gabrovšek OBJAVE Blatnik M., Petrič M., Ravbar N., Gabrovšek, F., Mihevc A.: Alpine karst : Thursday, 17. 6. 2021, Afternoon lecture. V: Blatnik M. (ur.), et al. Regional karstology - local and general aspects = Regionalno krasoslovje - splošni in lokalni vidik : [within international year of caves and karst] = ob mednarnodnem [!] letu jam in krasa] : 28th International Karstological School »Classical Karst« = 28. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« : abstracts & guide book = povzetki & vodnik : Postojna, 2021. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. Str. 60–72. Blatnik M., Gabrovšek, F., Mihevc A.: The Classical Karst - history and current research trends : Monday, 14. 6. 2021, Afternoon lecture. V: Blatnik M. (ur.), et al. Regional karstology - local and general aspects = Regionalno krasoslovje - splošni in lokalni vidik : [within international year of caves and karst] = ob mednarnodnem [!] letu jam in krasa] : 28th International Karstological School »Classical Karst« = 28. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« : abstracts & guide book = povzetki & vodnik : Postojna, 2021. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. Str. 14–20. Kukuljan L., Gabrovšek F., Covington M., Johnston V. E.: CO2 dynamics and heterogeneity in a cave atmosphere : role of ventilation patterns and airflow pathways. Theoretical and applied climatology. Nov. 2021, vol. 146, iss. 3/4, str. 91–109, https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00704-02103722-w, DOI: 10.1007/s00704-021-03722-w. 173 letopis-2021_16.indd 173 12. 05. 2022 06:20:14 Mayaud C., Ravbar N., Novak U., Blatnik M., Gabrovšek, F.: Dinaric karst of Notranjska region : Tuesday, 15. 6. 2021, Afternoon lecture. V: Blatnik M. (ur.), et al. Regional karstology - local and general aspects = Regionalno krasoslovje - splošni in lokalni vidik : [within international year of caves and karst] = ob mednarnodnem [!] letu jam in krasa] : 28th International Karstological School »Classical Karst« = 28. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« : abstracts & guide book = povzetki & vodnik : Postojna, 2021. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. Str. 21–40. Zupan Hajna N., Gabrovšek F., Mihevc A.: Dinaric karst of Primorska region : Wednesday, 16. 6. 2021, Afternoon lecture. V: Blatnik M. (ur.), et al. Regional karstology - local and general aspects = Regionalno krasoslovje - splošni in lokalni vidik : [within international year of caves and karst] = ob mednarnodnem [!] letu jam in krasa] : 28th International Karstological School »Classical Karst« = 28. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« : abstracts & guide book = povzetki & vodnik : Postojna, 2021. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. Str. 41–59. Dreybrodt W., Gabrovšek F.: Early hypogene Carbonic Acid Speleogenesis in unconfined limestone aquifers : a model = Začetna z ogljikovo kislino podprta hipogena speleogeneza v odprtem kraškem vodonosniku : model. V: Blatnik M. (ur.), et al. Regional karstology - local and general aspects = Regionalno krasoslovje - splošni in lokalni vidik : [within international year of caves and karst] = ob mednarnodnem [!] letu jam in krasa] : 28th International Karstological School »Classical Karst« = 28. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« : abstracts & guide book = povzetki & vodnik : Postojna, 2021. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. Str. 85. Gabrovšek F., Dreybrodt W.: Early hypogenic carbonic acid speleogenesis in unconfined limestone aquifers by upwelling deep-seated waters with high CO2 concentration : a modelling approach. Hydrology and earth system sciences. 2021, vol. 25, iss. 5, str. 2895–2913. https://hess.copernicus.org/articles/25/2895/2021/hess25-2895-2021.pdf, DOI: 10.5194/hess-25-2895-2021. Pivetta T., Braitenberg C., Gabrovšek F., Gabriel G., Meurers B.: Gravity as a tool to improve the hydrologic mass budget in karstic areas. Hydrology and earth system sciences. 2021, vol. 25, iss. 11, str. 6001–6021, https://hess.copernicus.org/articles/25/6001/2021/, DOI: 10.5194/hess-25-6001-2021. Knez M., Blatnik M., Gabrovšek F., Mulec J., Otoničar B., Petrič M., Pipan T., Prelovšek M., Slabe T.: Izdelava okoljske, investicijske in ostale dokumentacije v postopku državnega prostorskega načrtovanja za dvotirnost nove železniške proge Divača - Koper. Krasoslovna študija. [S. l.: s. n.], 2021. 135 f. Investitor Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, št. projekta 200436/1, vodja projekta Škerbec E. Šebela S., Blatnik M., Gabrovšek F., Kozel P., Mihevc A., Mulec J., Aljančič M., Pipan T., Prelovšek M., Zupan Hajna N., Šebela S. (ur.): Končno poročilo o 174 letopis-2021_16.indd 174 12. 05. 2022 06:20:14 delu na projektu Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine (ARRS L7-8268) 2017 - 2020. Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, 2021. 114 str. Naročnik Park Škocjanske jame, Slovenija, Škocjan 2, 6215 Divača; izvajalec ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa. Kukuljan L., Gabrovšek F., Johnston V E.: Low-calcium cave dripwaters in a high CO2 environment : formation and development of corrosion cups in Postojna Cave, Slovenia. Water. 2021, vol. 13, iss. 22, 27 str. https://www. mdpi.com/2073-4441/13/22/3184, DOI: 10.3390/w13223184. Gabrovšek F., Kogovšek B., Kozel P., Mulec J., Petrič M., Pipan T., Šebela S. (ur.). Poročilo skrbnika (IZRK ZRC SAZU) o opravljanju koncesije v Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu - v letu 2020 : klimatski monitoring, biološki monitoring, strokovni nadzor, montoring voda in popis raziskav za obdobje 1. 1. do 1. 9. 2020. Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2021. 85 str. Naročnik: Postojnska jama d.d., Jamska cesta 30, 6230 Postojna ; izvajalec: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa. Kukuljan L., Gabrovšek F., Covington M.: The relative importance of winddriven and chimney effect cave ventilation : observations in Postojna Cave (Slovenia). International journal of speleology. 2021, vol. 50, iss. 3, str. 275– 288. https://digitalcommons.usf.edu/ijs/vol50/iss3/6/, DOI: 10.5038/1827806X.50.3.2392. Martín-Pérez A., Johnston V. E., Košir A., Kukuljan L., Gabrovšek F., Mulec J.: SEM techniques to evaluate biotic and abiotic dissolution and precipitation processes in caves using limestone tablets. Geološki zbornik. 2021, [št.] 26, str. 68–71. Prelovšek M., Gabrovšek F., Kozel P., Mulec J., Pipan T., Šebela S.: The Škocjan Caves - UNESCO World Heritage Site. V: Trofimova E. (ur.), Salomon J.-N. (ur.). Preserving world subterranean heritage : natural, cultural and mixed subterranean heritage. [Stuttgart]: Borntraeger Science Publishers, 2021. Vol. 62, str. 49–64. Zeitschrift für Geomorphologie, Supplementband, N. F., vol. 62, suppl. issue 3. DOI: 10.1127/zfg_suppl/2021/0690. DRUGO Blatnik M., Gabrovšek F., Mayaud C., Mihevc A., Petrič M., Ravbar N., Zupan Hajna N. (uredniki):. Regional karstology - local and general aspects = Regionalno krasoslovje - splošni in lokalni vidik : [within international year of caves and karst] = ob mednarnodnem [!] letu jam in krasa] : 28th International Karstological School »Classical Karst« = 28. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« : abstracts & guide book = povzetki & vodnik : Postojna, 2021. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 142 str. Blatnik M., Gabrovšek F., Mayaud C., Mihevc A., Petrič M., Ravbar N., Zupan Hajna N (uredniki). Regional karstology - local and general aspects : [wi175 letopis-2021_16.indd 175 12. 05. 2022 06:20:14 thin International Year of Karst and Caves] : 28th International Karstological School Classical Karst : abstracts & guide book = Regionalno krasoslovje - splošni in lokalni vidik : [ob mednarnodnem [!] letu jam in krasa] : 28. mednarodna krasoslovna šola Klasični kras : povzetki & vodnik. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (142 str.)), https://iks.zrc-sazu.si/wp-content/uploads/2021/07/VODNIK-MKS-28-2021.pdf. Terlep A. (oseba, ki intervjuva), Zupan Hajna N., Gabrovšek F., Peric B. (intervjuvanci): Kras kot vir vode in skrivnosti. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. Studio ob 17h, 298. https://radioprvi.rtvslo.si/2021/01/ studio-ob-17-00-447/. Gabrovšek F. (glavni in odgovorni ur. 2011–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1974–. Gabrovšek F. (član ur. odbora 2004–) Glas podzemlja : glasilo Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Ljubljana: Društvo za raziskovanje jam. Kajetan Gantar OBJAVE Gantar K.: Penelopin prt. - Spomini in srečanja 11. Slovenska matica 2021 (Ljubljana 2021), 348 str. Gantar K.: France Bernik, akademik in častni član SAZU – Govor na žalni seji SAZU 15. septembra 2020. – V spomin akademiku Francetu Berniku, slovenskemu literarnemu zgodovinarju in humanistu (Ljubljana 2021), 17–22. Gantar K.: France Bernik (1927–2020). Letopis SAZU 71 (Ljubljana 2021), 267– 272. Gantar K.: Fundacija dr. Bruno Breschi. Letopis SAZU 71 (Ljubljana 2021), 64. Gantar K.: Ivan Gantar mi je bil kot brat. Idrijske novice 496 (21-05-21), 17. Gantar K.: Filozofska fakulteta v Ljubljani in ustanavljanje novih fakultet. - v: Mahnič K., Pihler Ciglič B., O poslanstvu humanistike in družboslovja (Ljubljana 2021), 173–182. Gantar K.: Mariborčan, ki ga je očarala ameriška prestolnica. - Zaveza XXXI, 121 (Ljubljana 2021), 144–148. Gantar K. (prevajalec) Homer Odiseja , drugi spev (β). - Clotho 3 (2021), 181–192. Gantar K.: (prevajalec) Ajshil, Peržani – Vklenjeni Prometej. Prevod (str. 5–117, ponatis prevodov iz leta 1982 in 1962), spremna beseda (str. 119–164), opombe (str. 165–178), dodano Brane Senegačnik, Skica za portret (str. 183–189). Znanstvena založba Filozofske fakultete (Ljubljana 2020), 191 strani. Gantar K. (prevajalec) Hieronim, Pisma (Hieronymi Epistulae), knjige I-III. Ur. Špelič M. Celjska Mohorjeva družba (Celje 2021). Prevod pisem (s komentarji in opombami) 56, 67,101, 102, 103, 104, 105, 110, 111, 112, 116 (str. I 403–409, II 76–82, 353–367, 477–486, III 5–31, 38–67). DRUGO 176 letopis-2021_16.indd 176 12. 05. 2022 06:20:14 Gantar K.: Spomini na Idrijo in na bratranca ing. Ivana Gantarja. - Predavanje v dvorani gradu Gewerkenegg (v Mestnem muzeju Idrija 4. junija 2021). Gantar K.: Nox Gantariana. - Prireditev z govori in s pogovori (prof. dr. Sonja Weiss, akad. Milček Komelj, prof. dr. Roman Kuhar), z glasbenimi točkami in z recitali prevodov grških in rimskih pesnikov (v atriju SAZU 7. 6. 2021). Igor Grabec Grabec I. (avtor, fotograf): Belska planina in pastir Možic : spomini na poletne počitnice. Planinski vestnik. 2021, letn. 121, [št.] 5, str. 22–27. Grabec I., Sok N.: Demonstration of interference patterns by the random walk of particles. Strojniški vestnik. 2021, vol. 67, no. 1/2, str. 67–69, https://www. sv-jme.eu/sl/article/demonstration-of-interference-patterns-by-the-random-walk-of-particles/, DOI: 10.5545/sv-jme.2020.6950. Grabec I. (avtor, fotograf): Spevi spominov. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2021. 123 str. Niko Grafenauer Grafenauer Korošec E., Grafenauer N.: Abeceda : s pesmicami Nika Grafenauerja. Prenovljena izd. Ljubljana: Grafenauer založba, 2021. 51 str., Grafenauer N., Brenk K. (zbiratelj, ur.). Babica pripoveduje : slovenske ljudske pripovedi. 13. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. 164 str. Zbirka Deteljica. Grafenauer N.: Epitaf Danetu Zajcu. V: Zajc N. (ur.). Pesmi in igre Daneta Zajca : (refleksije, razprave, spomini). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. Str. 161, Dekleva M., Grafenauer N., Jančar D., Jesih M., Komelj M. (avtor, član ur. odbora), Novak B. A., Pahor B., Simčič Z., Bernard E., Bratuša M., Jemec A., Kristl S., Muhovič J. (avtor, član ur. odbora), Mušič M., Tršar D., Lebič L., Matičič J., Rojko U., Šenk N.: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. Grafenauer N.: Pedenjped. Ljubljana: Center IRIS, 2021. 12 str. Grafenauer N., Kozin T.: Plasti odzidanih daljav : spomini. Ljubljana: Beletrina, 2021. 249 str. Grafenauer N., Kozin T.: Plasti odzidanih daljav : spomini. Ljubljana: Beletrina, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB), Zbirka eBeletrina. http://www.biblos. si/isbn/9789612848378. 177 letopis-2021_16.indd 177 12. 05. 2022 06:20:14 Janez Höfler Höfler J.: Curtis und Civitas Carantana : zur räumlichen Bestimmung zweier Lokalitäten im Karantanien des 9. und 10. Jahrhunderts. Carinthia I : Mittheilungen des Geschichtsvereines für Kärnten. 2020, jg. 210, str. 139–160. Höfler J.: Zu den Anfängen der Pfarrorganisation im Gailtal : mit allgemeinen Beobachtungen zur Entwicklung der kirchlichen Einteilung im östlichen Gebiet des Partriarchats Aquileia. Carinthia I : Mittheilungen des Geschichtsvereines für Kärnten. 2021, jg. 211, str. 93–119. Tine Hribar OBJAVE Hribar T.: Rusko vprašanje, Ljubljana, Literatura (Zbirka Novi pristopi, 81), 2021, 252 str. Hribar T.: Hribar S.: Slovenski frazkoli in slovenska sprava, Mengeš, Ciceron, 2021, 590 str. Hribar T.: Kaj je in kaj ni vsebina sprave. V: Bajd T. (ur.) et al. Slovenska sprava. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: = Academia scientiarum et artium Slovenica, 2021, str. 151–178, 230 str. Hribar T.: Med večnim življenjem in toplotno smrtjo vesolja. V: Malec M. (ur.) et al. Misli svetlobe in senc: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2021, str. 29–40, 282 str. Hribar T.: Usoda Slovenske vojske. Ljubljana: Delo – Sobotna priloga, 2. oktobra 2021, str. 8–10. Hribar T.: Vprašanje valjhunstva, Ljubljana: Delo-Sobotna priloga, 27. novembra 2021, str. 14–18. Hribar T., Hribar S.: Da smo omenili državni udar? Samo kot opozorilo. Intervju. Maribor: Večer – V soboto, 13. novembra 2021, str. 6–9. Hribar T., Hribar S.: Dirigirani sreča in svoboda sta nekaj obscenega. Ljubljana: Delo – Sobotna priloga, 31. decembra 2021, leto 62, str. 4–7. DRUGO Hribar T.: Kaj pomeni ustavna prisega, da “bom ravnal po svoji vesti”. Slavnostni govor za Dan ustavnosti na Ustavnem sodišču Slovenije, Ljubljana 16. december 2021, 5 str. Drago Jančar ROMANI Jančar D.: Ra’ayluha filk allayla (To noč sem jo videl), Prevod v arabščino Abdelrehim Youssef Ramadan. Selsafa Publishing House, Giza – Egipt, 2021. Jančar D.: Nasmešlivoe voždelenie (Posmehljvo poželenje). Prevedla Nadežda Starikova. Centr knigi Rudomino, Moskva 2021. Jančar D.: To noč sem jo videl. Beletrina, Ljubljana 2021. 178 letopis-2021_16.indd 178 12. 05. 2022 06:20:14 Jančar D.: Ta nakti mačiau ja (To noč sem jo videl). Prevedla Kristina Tamulevičiūtė. Vilnius, 2021. Jančar D.: In ljubezen tudi. Radijsko branje romana v 30 nadaljevanjih. Izvedba Radijski oder. Radio Trst A, 4. 11.–4. 12. 2021. KRATKE ZGODBE Jančar D.: (Joyceov učenec). Zbirka novel. Prevod Davor Stojanovski. Begemot, Skopje, 2021. Jančar D.: Junijski dnevi 1991. Literarni večer. Dnevniški zapis. Literarni večer. ARS, Radio Slovenija. 24. 6. 2021. Jančar D.: Gremo mi po svoje. Literarni nokturno. ARS Radio Slovenija. 29. 8. 2021. Jančar D.: Die Konigin /Kraljica). Radio ORF 1. Wien, 3. 2. 2020. Jančar D.: Ob nastanku sveta. Odlomek iz romana. Galerija Prešernovih ngarjencev, Kranj 2021, str. 47–50. Jančar D.: Ob nastanku sveta, 1. poglavje. ARS, Radio Slovenija. 19. 6. 2021. ESEJI IN ČLANKI Jančar D.: Topolove, Sklawonia. Newidzialne miejsca. Herito št. 42 - 43. Tematska številka:. Krakow 2021. Jančar D.: Topolove, Schiavonia. Invisible places. Herito št. 42–43, Krakow 2021. Jančar D.: Das steinerne Floss (Kamniti splav). FAZ, 5. 3. 2021. Jančar D.: Življenje in bel list papirja. Spremna beseda h knjigi Partljič. DOC. Založba Rokus Klett, Ljubljana, 2021. Str. 11–13. Jančar D.: Sanje Johana Ota. Za prijazni Maribor, št.6, 23. 9. 2021, str. 4. Jančar D.: Archipelag Jugoslawia. 30 lat od razpadu. Nowa Europa Wschodnia, Varšava 2021. Jugoslawua – gdyby byla demokracja, ti bi se nie rozpadla? Onet.pl, Varšava, 20. 2. 2021. Jančar D.: Arhipelag Jogoslavija – tridcjatja rokiv. ZBRUČ, Kijev, 27. 2. 2021. Jančar D.: Droben zapisek o branju Magrisovih Brazgotin. Primorski dnevnik 10. 5. 2021. Jančar D.: Jaz, umetnost in zgodovina. Glas umetnikov. Galerija Prešernovih ngarjencev, Kranj 2021, str. 41–46. Jančar D.: Voxeurop English, 23. 8. 2021. Jančar D.: Nous avions rêvé de démocratie, nous nous sommes révellés avec le capitalisme. Voxeurop Francais, 25. 8. 2021. Jančar D.: In Slovenia sognavamo la democrazia e ci siamo svegliati con il capitalismo. Voxeurop Italiano, 23. 8 2021. Jančar D.: 30 Jahre Archipel Jugoslawien. Voxeurop Deutsch, 23. 8. 2021. Jančar D.: In memoriam – Jože Snoj. Novičnik Slovenske matice, 5. 11. 2021. Jančar D.: Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta. Radio Slovenija, 1. program, 2. 1. 2021. 179 letopis-2021_16.indd 179 12. 05. 2022 06:20:14 Jančar D.: Zgodovinar, humanist. Simonitijev zbornik. Muzej novejše zgodovine, 2021. Jančar D.: Istanbul. Potopisni esej. ARS, Radio Slovenija, 6. 8. 2020. DRAMATIKA Jančar D.: In ljubezen tudi. Scenska balada v treh slikah. Odrska adaptacija istoimenskega romana Janez Pipan. Režija Janez Pipan. Koprodukcija Drama SNG Maribor, Burgtheater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd in Cankrajev dom Ljubljana. Premiera v SNG Maribor 24. 9. 2021. Jančar D.: To noč sem jo videl. Scenska balada v treh slikah. Odrska adaptacija Janez Pipan Gledališki list. Uredila Maja Bohin. SNG Maribor, Maribor 2021. Jančar D.: To noč sem jo videl. Scenska balada v treh slikah. Odrska adaptacija Janez Pipan. Srbska premiera v Jugoslovenskem dramskem pozorištu, Beograd, 4. 11. 2021. Jančar D.: Valsi i madh brilant (Veliki briljantni valček), prevedel Nikolle Berisha, V: Antologji e dramës bashkëkohore sllovene Qendra Multimedia, Tirana 2021. Str. 190–285. Jančar D.: Veliki briljantni valček. Literarni večer. ARS, Radio Slovenija, 19. 1. 2021. Jančar D.: Halštat, radijska igra, ARS, Radio Slovenija, Mesec slovenske dramatike, 19. 3. 2021. Jančar D.: Dekameron. Gledališko spletno branje destih kratkih zgodb. Drama SNG Maribor. Maj–junij 2021. Andrej Jemec SKUPINSKE RAZSTAVE Razvodi modernizma. Realizem, nadrealizem, lirska abstrakcija in informel-letrizem v umetniški zbirki NLB. Avla Ljubljanske banke, Ljubljana, 25. februar–poletje 2021. Glas umetnikov. Umetniki akademiki, Prešernovi nagrajenci, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Kranj, 19. junij–9. september 2021. Živimo v vznemirljivih časih, Slovenska umetnost v Evropskem parlamentu, Bruselj, 12. julija–31. decembra 2021. Slika sliki, Evropsko figurativno slikarstvo 60-tih in 70-tih, Galerija SANU in Hiša legata, Beograd, 16. november–16. december 2021. Worlds on Paper, 418 Gallery, München, 19. december 2021–31. marec 2022. ZAPISI Jemec A.: To so prostori kulture srca in svetosti duha, V začetku je bila beseda je bila slika, Katoliški dom prosvete Sodalitas, Tinje, str. 16–19. 180 letopis-2021_16.indd 180 12. 05. 2022 06:20:14 Roman Jerala IZBRANI ČLANKI Aupič J., Strmšek Ž., Lapenta F., Pahovnik D., Pisanski T., Drobnak I., Ljubetič A., Jerala R.: Designed folding pathway of modular coiled-coil-based proteins. Nature communications. 2021, vol. 12, str. 1-12. https://doi.org/10.1038/ s41467-021-21185-5, DOI: 10.1038/s41467-021-21185-5. Lapenta F., Aupič J., Vezzoli M., Strmšek Ž., Da Vela S., Svergun D. I., Carazo J. M., M. R., Jerala R.: Self-assembly and regulation of protein cages from pre-organised coiled-coil modules. Nature communications. 2021, vol. 12, str. 1-12. https:// doi.org/10.1038/s41467-021-21184-6, DOI: 10.1038/s41467-021-21184-6. Majerle A., Hadži S., Aupič J., Satler T., Lapenta F., Strmšek Ž., Lah J., Loris R., Jerala R.: A nanobody toolbox targeting dimeric coiled-coil modules for functionalization of designed protein origami structures. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. [Online ed.]. 27 Apr. 2021, vol. 118, iss. 17, str. 1–9. https://www.pnas.org/content/118/17/ e2021899118, DOI: 10.1073/pnas.2021899118. Manček Keber M., Hafner Bratkovič I., Lainšček D., Benčina M., Govednik T., Orehek S., Plaper T., Jazbec V., Bergant V., Grass V., Pichlmair A., Jerala R.: Disruption of disulfides within RBD of SARS-CoV-2 spike protein prevents fusion and represents a target for viral entry inhibition by registered drugs. The FASEB journal. Jun. 2021, vol. 35, iss. 6, [article no.] e21651, str. 1-14. https://faseb.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1096/fj.202100560R, DOI: 10.1096/fj.202100560R. Lainšček D., Fink T., Forstnerič V., Hafner Bratkovič I., Orehek S., Strmšek Ž., Manček Keber M., Pečan P., Esih H., Malenšek Š., Aupič J., Dekleva P., Plaper T., Vidmar S., Kadunc L., Benčina M., Omersa N., Anderluh G., Pojer F., Lau K., Hacker D., Correia B. E., Peterhoff D., Wagner R., Bergant V., Herrmann A., Pichlmair A., Jerala R.: A nanoscaffolded spike-RBD vaccine provides protection against SARS-CoV-2 with minimal anti-scaffold response. Vaccines. May 2021, vol. 9, iss. 5, [article no.] 431, str. 1-21. https:// www.mdpi.com/2076-393X/9/5/431, DOI: 10.3390/vaccines9050431. Več kot 100 prispevkov v medijih na temo pandemije in cepiv Marko Jesenšek OBJAVE Jesenšek M.: Poglavja iz razvoja slovenskega jezika. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2021. 348 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 145. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/634, DOI: 10.18690/978-961-286-548-1. Jesenšek M.: A szlovén nyelv válaszútjai egykor és ma. Budapest: ELTE BTK Szláv Filológiai Tanszék, 2021. 323 str. Opera Slavica Budapestinensia, Linguae Slavicae. 181 letopis-2021_16.indd 181 12. 05. 2022 06:20:14 Jesenšek M.: Iz življenja in dela Martine Orožen: ob visokem življenjskem jubileju – 90. rojstni dan, 12. oktobra 2021. Slavia Centralis 2021, 14/2, 11‒50. file:///C:/Users/Marko/AppData/Local/Temp/1338-Article%20Text-3610-110-20211016.pdf Jesenšek M.: Knjižna prekmurščina - stari slovenski jezik. V: Slovenski jezik med slovanskimi jeziki. [Slovenski slavistični kongres, Monošter/Szentgotthárd in Moravske Toplice, 30. september - 2. oktober 2021]. Ur. Šekli M., Rezoničnik L. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 31. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2021. 285‒295. https://zdsds.si/tiskovina/3265/ Jesenšek M.: Bleiweis in oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika. V: Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe. Ur. Stanonik M., Slavec Gradišnik I. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 161‒190. Jesenšek M.: Slovensko-hrvaški jezikovni stiki v protestantizmu 16. in 18. stoletja. V: Jezik hrvatskih protestantskih izdanja i književnojezične koncepcije 16. stoljeća: zbornik radova. Ur. Ivana Eterović, Mateo Žagar. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada: Staroslavenski institut, 2021. 178‒197. Jesenšek M.: Quo vadis, slangvenščina?. Jezikovna samozavest - obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih. Zbirka Znanje kot vrednota, 5. Ur. Snoj M., Dekleva M. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 79‒102. Jesenšek M.: Kremplov vpliv na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. V: Deroči vrelec Antona Krempla. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 141. Ur. Jesenšek M. Maribor: Univerzitetna založba, 2021. 13‒68. DOI: 10.18690/978961-286-502-3.1. Jesenšek M.: Greenbergov prevod Pavlove slovnice Vend Nylvtan : Ágoston Pável: Prekmurje Slovene grammar: Avgust Pavel's Vend nyelvtan (1942). Critical edition and translation from Hungarian by Marc L. Greenberg. Leiden, Boston: Brill Rodopi, 2017 (Studies in Slavic and General Linguistics, 47). XXVII + 215 str. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2021, 69/2, 257‒264. https://srl.si/ojs/srl/article/view/3939. Jesenšek M.: »Ravnaj moje sztopáje na pout tvojih zapouvid, i bojdi vszigdár zmenom«. Mohorjev koledar 2022. Ur. Cvetka Rezar Mlakar Celje: Mohorjeva družba, 2021. 174‒180. Jesenšek M.: 250. obletnica prevoda Nouvega zákona Števana Küzmiča = 250th anniversary of Stevan Küzmic's translation of the New Testament = 250. Jahrestag der Übersetzung des Neuen Testaments von István Küzmics. Bilten: poštne znamke. [Tiskana izd.]. mar. 2021, št. 135, 12‒13. Jesenšek M.: Slovensko pokrajinsko knjižno izročilo. Izzivi slavistike v 21. stoletju: 4. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki, [13. 5. - 15. 5. 2021, Maribor]. Zbornik povzetkov. Mednarodna znanstvena 182 letopis-2021_16.indd 182 12. 05. 2022 06:20:14 konferenca Slavistični znanstveni premisleki, 13. 5. - 15. 5. 2021, Maribor. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2021. Str. 5-6. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/562. DRUGO Jesenšek M.: Küzmičev Nouvi zákon kot norma in predpis prekmurskega knjižnega jezika. 250-letnica Küzmičevega Nouvega zákona Murska Sobota, 28. oktober 2021 [mednarodni simpozij]. Jesenšek M.: Žakljeva slovenščina. Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski (1816-1868) in njegov čas: ob 205-letnici njegovega rojstva: Velika dvorana SAZU, četrtek, 14. 10. 2021. Jesenšek M.: Adam Bohorič na stanovski šoli v Ljubljani. Novi pogledi na Adama Bohoriča: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dvorana SAZU, Novi trg 3, Ljubljana 27. oktober 2021. Jesenšek M.: Življenje in delo Adama Bohoriča. Petstoletnica Adama Bohoriča. Murska Sobota, 28. oktober 2021. Jesenšek M.: Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi. Pleteršnikovi dnevi: Narečno besedje slovenskega jezika – simpozij v spomin na akademikinjo Zinko Zorko. Pišece, 14. 9. 2021. Jesenšek M.: Malonedeljska čitalnica in slovenski jezik. Ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji. Ljutomer, 22. oktober 2021. Jesenšek M.: Skupaj - z jezikom: predavanje na Miklošičevih dnevih 2021, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, od 18. do 24. novembra 2021. Jesenšek M.: V: 500 let rojstva Adama Bohoriča : izobraževalno-dokumentarni film iz serije (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, RTV SLO1, 3. 11. 2021. Scenaristka Markošek T. https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174818851?s=tv. Jesenšek M. (glavni ur. 2021, odgovorni ur. 2021) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/about/editorialTeam Jesenšek M. (član ur. odbora 2013–) Edinost in dialog: revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. Maribor: Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2013– Maribor: Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2013–2017 Maribor: Inštitut Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2018–. Jesenšek M. (ur. zbirke) Zora Maribor: Univerza v Mariboru. Jesenšek M. (član ur. sveta 2016–) eSSKJ : slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: Založba ZRC, 2016–. Fran. Jesenšek M. (ur.) Deroči vrelec Antona Krempla. Maribor: Univerzitetna založba: = University Press, 2021. 206 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 141. 183 letopis-2021_16.indd 183 12. 05. 2022 06:20:14 Jesenšek M. (ur.) Pleteršnikovi dnevi : Narečno besedje slovenskega jezika - simpozij v spomin na akademikinjo Zinko Zorko : zbornik povzetkov : Pišece, 14. 9. 2021. Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 2021. [26] str. Jesenšek M. (ur.) Novi pogledi na Adama Bohoriča : program simpozija in povzetki referatov : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Velika dvorana Novi trg 3, Ljubljana 27. oktober 2021. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 29 str. Jesenšek, M (ur.), Sedar K. (ur.) Petstoletnica Adama Bohoriča : zbornik povzetkov : Murska Sobota, 28. oktober 2021 : [znanstveni simpozij]. Murska Sobota: Zavod Primoža Trubarja, 2021. [21] str. Jesenšek M. (ur.) Ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji: zbornik povzetkov. Ljutomer: GFML. 2021. [16] str. Milan Jesih KNJIGA Jesih M.: Namreč. Ljubljana: Beletrina, 2021. 253 str. Knjižna zbirka Beletrina, 527. Jesih M.: Namreč. Elektronska izd. Ljubljana: Beletrina, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). Zbirka eBeletrina. https://www.biblos.si/isbn/9789612848200. REVIJALNE OBJAVE Jesih, M.: O, zajčki. Sodobnost 5/2021. Jesih, M.: Deda baja. Poetikon 96-97. Jesih, M.: Dom in spet. Literatura 355-356. Jesih, M.: Tete. Vrabec anarhist, 7. maja 2021 (splet) Jesih, M.: Pet takšnihle. Vrabec anarhist, 5. decembra 2021 (splet) in Kralji ulice (koprodukcija). ZBORNIK Dekleva M., Grafenauer N., Jančar D., Jesih M., Komelj M. (avtor, član ur. odbora), Novak B. A., Pahor B., Simčič Z., Bernard E., Bratuša M., Jemec A., Kristl S., Muhovič J. (avtor, član ur. odbora), Mušič M., Tršar D., Lebič L., Matičič J., Rojko U., Šenk N.: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. PREVODI Jesih M., Čehov A. P., Srebrnič M. (ur). Češnjev vrt. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 2021. 2 zv. (280 str.). Zbirka Klasje. Jesih M., Čehov A. P.: Češnjev vrt : komedija v štirih dejanjih. [Ljubljana: MGL, 2021]. 65 f. 184 letopis-2021_16.indd 184 12. 05. 2022 06:20:14 Jesih M., Gogol', N. V., Pavlin B. (ur.). Revizor. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 2021. 3 zv. (360 str.). Zbirka Klasje. Boštjan Kiauta OBJAVI Kiauta B.: Foreword to second edition. V: Theischinger, G., J. Hawking & A. Orr: The complete field guide to dragonflies of Australia. Second edition. CSIRO Publishing, Melbourne, str. iv. Kiauta B.: ‘Toboliza’ Ljubljančana Marka Pohlina (1735–1801): najstarejši v tisku obelodanjeni (1781) slovenski splošni naziv za kačjega pastirja. Erjavecia 36: 1-7. DRUGO Kiauta B. (član ur. odbora) Odonatologica, letnik 50. Osmylus Scientific Publishers, Wolnzach. Matjaž Kmecl OBJAVE Kmecl M.: Boris Paternu (1926–2021) : v spomin. Delo. 2. dec. 2021, leto 63, št. 280, str. 16, https://www.delo.si/kultura/razno/boris-paternu-1926-2021/. 5.1). https://bsf.si/sl/film/cankar/. [COBISS.SI-ID 64461827] Kmecl M., Ivica Kavčič, Iz spomina - za spomin. Idrijski razgledi. 2021, 66, [št.] 1, str. 129–130. Kmecl M.: O plebiscitu, praznovanju in spominjanju : osebni opomnik. Koroški koledar ... 2021, str. 19–25. Kmecl M., V: Gaber M. Svet, kot iz škatlice vzet. Pekel: Zavod Volosov hram, 2021. 179 str. DRUGO Kmecl M., V: Muratović A. (režiser, scenarist). Cankar : [celovečerni igrano-dokumentarni film]. Logatec: Go Partner, 2021. 1 video DVD (ca. 93 min). Željko Knez OBJAVE Verdnik A., Čolnik M., Knez Ž., Škerget M.: Isolation of keratin from waste wool using hydrothermal processes. Acta chimica slovenica. Date accessed: 07 apr. 2021, vol 68, str. 1–8. doi: 10.17344/acsi.2020.6538. Leitgeb M., Kupnik K., Knez Ž., Primožič M.: Enzymatic and antimicrobial activity of biologically active samples from Aloe arborescens and Aloe barbadensis. Biology, vol. 10, iss. 8, 19 str., doi: 10.3390/biology10080765. Koren Krajnc M., Hojs R., Holc I., Knez Ž., Pahor A.: Accelerated atherosclerosis in premenopausal women with rheumatoid arthritis : a 15-year follow-up study. Bosnian journal of basic medical sciences, 2021 [str. 1–7], doi: 10.17305/bjbms.2020.5176. 185 letopis-2021_16.indd 185 12. 05. 2022 06:20:15 Banožić M., Milovanović T., Čolnik M., Knez Ž., Škerget M., Jerković I., Jokić S.: Sequence of supercritical CO2 extraction and subcritical H2O extraction for the separation of tobacco waste into lipophilic and hydrophilic fractions.Chemical engineering research & design, May 2021, vol. 169, str. 103–115, doi: 10.1016/j.cherd.2021.03.005. Čolnik M., Knez Ž., Škerget M.: Sub- and supercritical water for chemical recycling of polyethylene terephthalate waste. Chemical Engineering Science, . [Print ed.], 6 April 2021, vol. 233, str. 1–12, doi: 10.1016/j.ces.2020.116389 Pundir M., Prasher P., Vasić K., Leitgeb M., Kumar A., Prakash R., Knez Ž., Kumar Pandey J., Kumar S.: Enzyme modified CNTs for biosensing application: opportunities and challenges. Colloids and interface science communications : Elektronski vir, Sep. 2021, vol. 44, 12 str., doi: 10.1016/j.colcom.2021.100506. Knez Marevci M., Borjan D., Žitek T., Golle A., Knez Ž.: Antimicrobial and antioxidant properties of origanum vulgare extracts. Journal of hygienic engineering and design, 2021, vol. 33, str. 190–194. Čolnik M., Kotnik P., Knez Ž., Škerget M.: Hydrothermal decomposition of polyethylene waste to hydrocarbons rich oil. The Journal of supercritical fluids, Feb. 2021, vol. 169, str. 1–10, doi: 10.1016/j.supflu.2020.105136. Hegel P., Granone, L. I., Knez Marevci M., Pereda S., Kotnik P., Knez Ž.: Alkaloid-rich vs. antioxidant-rich yerba mate (Ilex paraguariensis) extracts: exploiting the selectivity of supercritical CO2 using hydrated ethanol as co-solvent. The Journal of supercritical fluids, June 2021, vol. 172, 11 str., doi: 10.1016/j.supflu.2021.105200. Milovanović T., Knez Ž., Škerget M.: Subcritical water extraction of horse chestnut (Aesculus hippocastanum) parts. Journal of the Serbian Chemical Society, 2021-02-26, str. 1–11, https://www.shd-pub.org.rs/index.php/JSCS/ article/view/10047, doi: 10.2298/JSC201111013G. Brus M., Frangež R., Gorenjak M., Kotnik P., Knez Ž., Škorjanc D.: Effect of hydrolyzable tannins on glucose-transporter expression and their bioavailability in pig small-intestinal 3D cell model. Molecules, 2021, vol. 26, iss. 2, str. 1–18. https://www.mdpi.com/1420-3049/26/2/345, doi: 10.3390/molecules26020345. Isaković-Vidović S., Dariš B., Knez Ž., Vidović K., Oprić D., Ferk P.: Antiproliferative activity of selected triterpene acids from rosemary on metastatic melanoma cell line WM-266-4. Open Access Macedonian Journal of Medical Sciences, Jun. 2021, vol. 4, no. B, str. 515–521, https://oamjms.eu/index.php/ mjms/article/view/6176/5794, doi: 10.3889/oamjms.2021.6176. Kupnik K., Primožič M, Knez Ž., Leitgeb M.: Antimicrobial efficiency of Aloe arborescens and Aloe barbadensis natural and commercial products. Plants, 5 January 2021, vol. 10, iss. 1, str. 1–13, doi: 10.3390/plants10010092 Rožanc J., Kotnik P., Milojević M., Gradišnik L., Knez Marevci M., Knez Ž., 186 letopis-2021_16.indd 186 12. 05. 2022 06:20:15 Maver U.: Different cannabis sativa extraction methods result in different biological activities against a colon cancer cell line and healthy colon cells. Plants, 17 March 2021, vol. 10, iss. 3, str. 1–15. https://www.mdpi. com/2223-7747/10/3/566, doi: 10.3390/plants10030566. Marovt Bizaj K., Škerget M., Košir I. J., Knez Ž.: Sub- and supercritical extraction of slovenian hops (Humulus lupulus L.) aurora variety using different solvents. Plants, 3 June 2021, vol. 10, iss. 6, str. 1–17, doi: 10.3390/ plants10061137. Kupnik K., Primožič M., Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: A comprehensive study of the antibacterial activity of bioactive juice and extracts from pomegranate (Punica granatum L.) peels and seeds. Plants, 28 July 2021, vol. 10, iss. 8, str. 1–19, doi: 10.3390/plants10081554. Pantić M., Kravanja K. A., Knez Ž., Novak Z.: Influence of the impregnation technique on the release of esomeprazole from various bioaerogels. Polymers, 2021, vol. 13, iss. 11, str. 1–17, doi: 10.3390/polym13111882. Žitek T., Borjan D., Golle A., Knez Ž., Knez Marevci M.: Optimization of extraction of phenolic compounds with antimicrobial properties from origanum vulgare. Processes, 11 June 2021, vol. 9, iss. 6, str. 1–9, doi: 10.3390/pr9061032. Knez Marevci M., Bjelić S., Dariš B., Knez Ž., Leitgeb M.: The influence of extracts from common houseleek (sempervivum tectorum) on the metabolic activity of human melanoma cells WM-266-4. Processes, 30 Avg. 2021, vol. 9, iss. 9, 18 str. https://www.mdpi.com/2227-9717/9/9/1549/htm, doi: 10.3390/pr9091549. Kučuk N., Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Exosomes Engineering And Their Roles as therapy delivery tools, therapeutic targets, and biomarkers. International journal of molecular sciences, 2021, vol. 22, no. 17, 37 str., doi: 10.3390/ijms22179543. Borjan D., Knez Ž., Knez Marevci M.: Recycling of carbon fiber-reinforced composites - difficulties and future perspectives. Materials, 27 July 2021, vol. 14, iss. 15, str. 1–13, doi: 10.3390/ma14154191. Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Bioethanol production by enzymatic hydrolysis from different lignocellulosic sources. Molecules, 1 Feb. 2021, vol. 26, no. 3, str. 1–23, https://www.mdpi.com/1420-3049/26/3/753, doi: 10.3390/molecules26030753. Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: (Bio)nanotechnology in Food Science - Food Packaging. Nanomaterials, 22 Jan. 2021, vol. 11, iss. 12, str. 1–31, https:// www.mdpi.com/2079-4991/11/2/292, doi: 10.3390/nano11020292. Knez Ž., Cör D., Knez Marevci M.: Design of processes using supercritical fluids. V: EMSF 2021, 18th European Meeting on Supercritical Fluids, 4th-6th May 2021, France, online. [S. l.: International Society for the Advancement of Supercritical Fluids. 2021g, 1 str. https://supercriticalfluidsociety.net/ 187 letopis-2021_16.indd 187 12. 05. 2022 06:20:15 wp-content/OAS2021P/pdf/344549.pdf, https://supercriticalfluidsociety. net/wp-content/OAS2021P/dir/OAS2021PKEYNOTE.htm. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb Maja: The application of supercritical carbon dioxide and enzyme inactivation in spelt flour. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.-24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 66. Pantić M., Horvat G., Knez Ž., Novak Z.: Supercritical impregnation of bioaerogels: green alternative to conventional processes. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 83. Horvat G., Žvab K., Knez Ž., Novak Z.: Transparentni film iz etil-celuloze z izjemnimi mehanskimi lastnostmi. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 103. Kupnik K., Primožič M., Kokol V., Knez Ž., Leitgeb M.: Comparison of antibacterial activity and bioactive substances in aqueous extracts of Punica granatum seeds and peels. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 111. Žitek T., Knez Ž., Knez Marevci M.: Optimiranje postopka priprave superkritičnega ekstrakta industrijske konoplje z ingverjem glede na antikancerogeni in anitmikrobni potencial. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 113. Kučuk N., Kupnik K., Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Antimicrobial properties of selected fruit waste extracts. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 114. Postružnik V., Žitek T., Knez Ž., Golle A., Knez Marevci M.: Antimikrobno delovanje ekstraktov Navadne Arnike - Arnica Montana, pridobljenih s CO2 superkritično ekstrakcijo. V: Pintar, Albin (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, 188 letopis-2021_16.indd 188 12. 05. 2022 06:20:15 Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 161. Čolnik M., Kotnik P., Knez Ž., Škerget M.: Hidrotermična degradacija odpadne embalaže iz polivinil klorida (PVC). V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 167. Žvab K., Perva-Uzunalić A., Hadolin Kolar M., Knez Ž., Novak Z.: Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limone. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 186. Slaček G., Žitek T., Golle A., Knez Ž., Knez Marevci M.: Optimizacija superkritične ekstrakcije iz plodov brusnice s CO2 glede na antioksidativni in antimikrobni potenciala. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2021 = 27th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 22.–24. september 2021, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo. 2021, str. 222. Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Functionalized magnetic nanoparticle (MNPs)-based biosensors. V: Hussain C. M. (ur.). Analytical applications of functionalized magnetic nanoparticles. Croydon: The Royal Society of Chemistry. cop. 2021, str. 324–346, ilustr. https://pubs.rsc.org/en/content/chapter/ bk9781839162107-00324/978-1-83916-210-7. Knez Marevci M., Cör D., Knez Ž.: Food, nutrition and health in Slovenia. V: Gostin A.-I. (ur.), Bogueva D. (ur.), Kakurinov V. (ur.). Nutritional and health aspects of food in the Balkans. 1st ed. [London]: Elsevier: Academic Press. cop. 2021, str. 207–225, doi: 10.1016/B978-0-12-820782-6.00001-3. Castaneda Zuniga D. M., Vachon J., Duchateau J. N. E., Knez Ž., Neuteboom P.: Process for recycling polyolefin : United States Patent US 11,130,850 B2, 2021-09-28. Alexandria: United States Patent and Trademark Office, 2021. 8 str. https://worldwide.espacenet.com/patent/search/family/057850878/ publication/US11130850B2?q=pn%3DUS11130850B2. patentna družina: US2021130568A1, 2021-05-06; EP17150047A, 2017-01-02; EP3562875B1, 2020-10-21; CN110139895A, 2019-08-16; EP3562875A1, 2019-11-06; WO2018121980A1, 2018-07-05. Tutnjević N., Jonak R., Nose A., Feguš U., Hufnagel J.-C., Christlbauer M., Chetschik I., Daiminger R., Petermann M., Kilzer A., Knez Ž., Novak Z., Perva-Uzunalić A., Henske S.: Wax encapsulated zeolite flavour delivery system for tobacco : JP 6978200 B2, 2021-12-08. [Chiyada-ku Tokyo]: Japan Patent Office, 2021. 20 str. https://worldwide.espacenet.com/patent/search/family/049911271/publication/JP6978200B2?q=pn%3DJP6978200B2. 189 letopis-2021_16.indd 189 12. 05. 2022 06:20:15 patentna družina: JP2017504309A, 2017-02-09; EP13198865A, 201312-20; US201361919059P, 2013-12-20; AU2014369111B2, 2018-08-09; CN105992522B, 2019-07-30; PH12016500970B1, 2016-06-20; RU2676074C1, 2018-12-25; UA118860C2, 2019-03-25; BR112016012759A8, 2020-05-19; CA2934476A1, 2015-06-25; EP3082481A1, 2016-10-26; KR20160094947A 2016-08-10; MX2016007979A, 2017-03-08; SG11201604929UA, 2016-07-28; US2017119041A1, 2017-05-04; WO2015092749A1, 2015-06-25 Castaneda Zuniga D M., Duchateau J. N. E., Neuteboom P., Knez Ž.: Processor for the preparation of polyolefin particles = Verfahren zur herstellung von Polyolefinpartikeln = Procédé de préparation de particules de polyoléfine : European patent specification EP 3 478 749 B1, 2020-09-09. Munich: European Patent Office, 2020. 13 str. https://worldwide.espacenet.com/patent/search/family/056345114/publication/EP3478749B1?q=pn%3DEP3478749B1. patentna družina: EP3478749A1, 2019-05-08; EP2016065343W, 201606-30; US11136438B2, 2021-10-05; BR112018000724A2, 2018-09-04; CN107922631A, 2018-04-17; WO2018001486A1, 2018-01-04 Fritsch M., Börner A., Shuklov I., Knez Ž.: Verfahren zur Hergestellung und isolierung von Carbonsäureestern = Process for the preparation and isolation of caboxylic esters = Procédé de production et d'isolement d'esters d'acide carboxylique : Europäische Patentschrift EP 3 077 359 B1, 2019-02-27. München: Europäisches Patentamt, 2019. 16 f., patentna družina: EP3077359 (A1), 2016-10-12; DE102013225215, 2013-12-06; US9963414 (B2), 2018-05-08; CA2932376 (C), 2018-07-24; DE102013225215 (A1), 2015-06-11; HUE042962 (T2), 2019-07-29; WO2015082077 (A1), 2015-06-11 Tutnjević N., Jonak R., Nose A., Feguš U., Hufnagel J.-C., Christlbauer M., Chetschik I., Daiminger R., Petermann M., Kilzer A., Knez Ž., Novak Z., Perva-Uzunalić A., Henske S.: Wax encapsulated flavour delivery system for tobacco : United States Patent US 10,383,360 B2, 2019-08-20. Alexandria: United States Patent and Trademark Office, 2019. 11 str. https://worldwide.espacenet.com/patent/search/family/049911269/publication/US10383360B 2?q=pn%3DUS10383360B2. patentna družina: US2016324209A1, 2016-11-10; US201361919047P, 2013-12-20; EP13198852A, 2013-12-20; AU2014369110B2, 2018-05-10; CN105934163B, 2019-07-30; JP6974940B2, 2021-12-01; RU2676255C1, 2018-12-26; UA119051C2, 2019-04-25; BR112016012753A8, 2020-05-19; CA2934413A1, 2015-06-25; KR20160094946A, 2016-08-10; MX2016007978A, 2016-09-19; EP3082480A1, 2016-10-26; HK1224151A1, 2017-08-18; IL245726A, 2020-02-27; PH12016500921A1, 2016-06-27; SG11201605056VA, 2016-07-28; WO2015092748A1, 2015-06-25 Castaneda Zuniga D. M., Neuteboom P., Duchateau J. N. E., Knez Ž.: Method for producing clean thermoplastic particles = Vahrfahren zur Erzeugung von sauben thermoplastisches partikeln = Procédé de productionn de particules ther190 letopis-2021_16.indd 190 12. 05. 2022 06:20:15 moplastiques propres : European patent specification EP 3 149 058 B1, 2018-0606. Munich: EPO, 2018. 12 str. https://worldwide.espacenet.com/patent/search/family/050774723/publication/EP3149058B1?q=pn%3DEP3149058B1 patentna družina: EP3149058A1, 2017-04-05; EP14169838A, 2014-05-26; BR112016026786B1, 2021-07-06; CN106414562B, 2019-03-22; EA031398B1, 2018-12-28; US10184014B2, 2019-01-22; CA2949400A1, 2015-12-03; WO2015180922A1, 2015-12-03 Reibe C., Kilzer A., Knez Ž., Weidner E.: Verfahren zur kontinuierlichen Herstellung von Gelatinepulver = Method for producing gelatin powder and gelatin powder produced therewith : DE 11 2009 001 020 B4, 2016-05-25. München: Deutsches Patent- und Markenamt, 2016. 8 f., https://worldwide.espacenet. com/publicationDetails/originalDocument?FT=D&date=20160525&DB=E PODOC&locale=en_EP&CC=DE&NR=112009001020B4&KC=B4&ND=4 patentna družina: DE 11 2009 001 020 B4; WO 2009/135691 A1, 2009-11-12; DE 102008021634 A1 Dierkes H., Steinhagen V., Bork M., Lütge C., Knez Ž.: Etraction de substances naturelles = Natural product extraction : EP2166878 (B1), 2014-08-06. Munchen: EPO, 2014. patentna družina: RU2479218 (C2), 2013-04-20; DE102007033907 (A1), 2009-01-22; EP2166878 (B1), 2014-08-06; EP2166878 (A2), 2010-03-31; RU2010 105 680 A, 2008-06-13; CA2693883 (C), 2015-0804; US2010129509 (A1), 2010-05-27 Dierkes H., Steinhagen V., Bork M., Lütge C., Knez Ž.: Zellaufschluss Pflanzlicher oder Tierischer Ausgangsmaterialien mittels Kombination von Sprühverfahren und Dekompression zur Selektiven Extraktion und abscheidung Intrazellulärer Wertstoffe = Cell lysis of plant or animal starting materials by a combination of a spray method and decompression for the selective extraction and separation of valuable intracellular materials = Rupture cellulaire de matières de départ végétales ou animales, par combinaison d'un procédé par pulvérisation et d'une décompression, pour extraction sélective et séparation de matières réutilisables intracellulaires : Europäische Patentschrift EP 2 315 825 B1, 2012-01-25. [S. l.]: Europäisches Patentamt, 2012. 13 str., https://data.epo.org/publication-server/rest/v1.0/publication-dates/20120125/patents/EP2315825NWB1/document.pdf. patentna družina: JP 5654461 B2, 2015-01-14; US2011183403 (A1) 2011-07-28; WO 2009012852 (A2), 2009-01-29; WO 2010015398 (A1), 2010-02-11; MX 2011001413 A, 2011-04-04; CN102144026 (B) 2013-05-01; DE 10 2008 036 723 A1, 2010-0225; KR101677773 (B1) 2016-11-18; WO-A-91/01367; US-A-5 306 637; US-A 5 380 826 DRUGO Knez Ž. (član ur. odbora) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. 191 letopis-2021_16.indd 191 12. 05. 2022 06:20:15 Knez Ž. (član ur. sveta) Chemical industry & chemical engineering quarterly. Beograd: Association of Chemical Engineers, 2005–. Knez Ž. (član ur. odbora) Food quality and safety. Oxford: Oxford University Press, 2017–. Knez Ž. (član ur. odbora) The Journal of supercritical fluids. Cincinnati, OH: PRA Press. Milček Komelj NATISNJENE OBJAVE Komelj M.: Enigma Lojze Gostiša. Spomini na srečanja. Ljubljana, Slovenska matica, 2021. Zbirka Spomini in srečanja. Komelj M.: Kambičev dušni dom. Pogled na likovno zbirko v metliški galeriji. / Kambič' Spiritual Home. An Overiew of the Metlika Gallery's Art Collection. V knjigi Ljubiteljev zaklad / The Enthusiast's Treasure. Zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in primadone Vilme Bukovec. Metlika, Belokranjski muzej, 2021, str. 17–43, 45–73. (Predstavitev knjige tudi na spletni strani SAZU.) Komelj M. : Pesem iz zbirke Mandorla; Božidar Jakac, France Mihelič, Janez Bernik. Sodelovanje s trojico akademikov in Prešernovih nagrajencev. Glas umetnikov. Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci; poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU. Ljubljana, SAZU, Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, Gorenjska muzej, 2021, str. 66–75. Komelj M.: Umetniška grafika Vena Pilona. / Art Prints by Veno Pilon. Veno Pilon. Grafika. / Veno Pilon. Graphic Art. Ajdovščina, Pilonova galerija, 2021, b. p. (Besedilo v razstavnem katalogu.) Komelj M.: Nagovor moderatorja simpozija. Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj. Ljubljana, Slovenska matica, 2021, str. 12–14. Komelj M.: Emilijan Cevc kot kompleksna umetnostnozgodovinska osebnost. Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj. Ljubljana, Slovenska matica, 2021, str. 17–23. Komelj M.: Cevčev pogled na slovensko renesanso. Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj. Ljubljana, Slovenska matica, 2021, str. 79 –110. Komelj M.: Za rast Slovenije in slovenskega jezika. Odsevi. 30 let Slovenije. Celje, Osnovna šola Lava, 2021, str. 34–40. Komelj M.: Kmečko življenje v jaslicah pleterskega patra Wolfganga. Veselo odrešenjsko sporočilo. Glinene jaslične podobe kartuzijana p. Wolfganga Koglerja. Ljubljana, Lux Pictura, inštitut za raziskavo fotografije, 2021, str. 142–166. Komelj M. in Tomšič Amon B.: Likovni pogledi. Učbenik za likovno snovanje v 1. letniku gimnazije. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2020 (drugi ponatis, 192 letopis-2021_16.indd 192 12. 05. 2022 06:20:15 izšlo 2021). Komelj M.: Prispevki v knjigi Niko Grafenauer: Plasti odzidanih daljav. Spomini. Ljubljana, Beletrina, 2021, str. 30, 231–233, 244. Komelj M.: Živa odsevanja gimnazijske zgodovine. Fotomonografija Odsevanja 2020, 1960 Gimnazija Novo mesto. Novo mesto 2021. Producent Andrej Andrijanič, vsebinska zasnova Zvone Pelko, brez paginacije. Komelj M.: Ob knjigi Japljevih spominov. Miha Japelj: Spomini pa ostajajo. Novo mesto, samozaložba, 2021, str. 7–11. Komelj M.: Simpozij ob stoletnici rojstva akademika dr. Emilijana Cevca. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 71. knjiga, 2020. Ljubljana, SAZU, 2021, str. 107–109. Komelj M.: Zaupne pesniške molitve. Spremna beseda v knjigi Smiljan Trobiš: Nagovori. Pesnitve 1994–2020. Novo mesto, Špes, Kulturno društvo Severina Šalija, 2021, str. 100–101. Komelj M.: Govor predsednika KDSŠ Milčka Komelja. (O Francetu Piberniku in Severinu Šaliju.) Oddaljene bližine. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 12–14. Komelj M.: Moja španska vas. Sanjalčevo spominsko poročilo o strokovni ekskurziji. Oddaljene bližine. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 22–31. Komelj M.: Muhovičevi prstni odtisi. (Govor ob razstavi v Zavodu sv. Stanislava.) Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 32–35. Komelj M.: Kulturna dediščina porečja Krke in Kolpe. (Govor predsednika KDSŠ.) Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 36–43. Komelj M.: Voščilo Novomeščanom (pesem). Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 43. Komelj M.: Razmišljanje o Kroniki KDSŠ 2017–2018. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 44. Komelj M.: Življenjska modrost Trobiševih Diad. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 61–62. Komelj M.: Slavnostni govor akad. prof. dr. Milčka Komelja ob otvoritvi jubilejne razstave ob stoletnici novomeške pomladi, ki je bila v soboto, 26. novembra 2020 v Dolenjskem muzeju. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 75–77. Komelj M.: Pretanjene grafične tkanine Marie Karner–Lemesheve v Krkini galeriji. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 119–120. Komelj M.: Jezik materin. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019– 2020. Novo mesto 2021, str. 454. 193 letopis-2021_16.indd 193 12. 05. 2022 06:20:15 Komelj M.: Intervju Mateje Subotičanec s Francijem Koncilijo o Milčku Komelju. Kronika Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 464–469. Komelj M.: Zaupanje v Božjo milost. Rihard Jakopič: Kristus tolažnik, olje na platnu, okrog 1932. Vzgoja, marec 2021, št. 89, str. 43–44. Komelj M.: V lebdečo razpršenost urejen kozmos. Štefan Planinc: Kaos, mešana tehnika, platno, 1988. Vzgoja, št. 90, junij 2021, str. 39–40. Komelj M.: Slikarjevo ognjeno plamtenje čustev. Herman Gvardjančič: Pesmi za Nico (My only Child), akril na platnu, 2004. Vzgoja 2021, št. 91, str. 37–38. Komelj M.: Slika in pesem na poteh oznanjanja lepote. Jožef Muhovič: In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi), olje, lak in pršilec na papirju, 2020. Vzgoja, št. 92, str. 39–40. Komelj M.: Mesto v znamenju časov. Slovenski čas. Časnik za družbo in kulturo. Priloga tednika Družina, april 2021, št. 32, str. 8–9. Ponatis v Kroniki Kulturnega društva Severina Šalija 2019–2020. Novo mesto 2021, str. 45–47. Komelj M.: Metlikovičev barvito spiritualni Vrt življenje. Zvon 2021, št. 3/4, str. 131–132. Komelj M.: Pisatelj Jože Snoj (1934–2021). Nekrolog. Delo, 11. X. 2021, str. 8. TELEVIZIJSKE ODDAJE Komelj M.: Novo mesto. Mestne promenade. Sodelovanje v oddaji. 13. II. 2021. Ponovitev. Komelj M.: O tivolskem Pastirčku kiparja Zdenka Kalina. Oddaja Slovenski magazin. TV Slovenija 17. II. 2021, ponovitev 27. II. 2021. Komelj M.: Otoki svetlobe (dokumentarna oddaja o M. Komelju), TV Slovenija, v letu 2021 dve ponovitvi, zadnja 22. XII. 2021 na prvem programu TV Slovenija. Komelj M.: Oddaja o Rut Vavpotič, TV Slovenija, 14. VII. 2021, II. program (ponovitev). Komelj M.: O Vinku Kambiču in njegovi umetnostni zbirki. TV Novo mesto Vaš kanal, 19. VI. 2021. Komelj, M: Izjava o Branetu Senegačniku. Uvod k oddaji Intervju, TV Slovenija, 1. program, 25. VIII. 2021. RADIJSKE ODDAJE Komelj M.: Spomini na Sašo Vuga. Radio Trst, enourna pogovorna oddaja iz cikla o pisatelju Saši Vugi. Komelj M.: Deli besedila o Alojzu Rebuli, prebrani v oddaji Od slike do besede, radio Ognjišče 27. VIII. Oddajo pripravila Mateja Subotičanec. Komelj M.: Izjava o akad. Borisu Pahorju. Radio Slovenija, 26. VIII. 2021 (jutranja poročila in Svet kulture). SODELOVANJE NA SIMPOZIJIH IN PRIREDITVAH Komelj M.: Vasko Simoniti. Ob 70-letnici zgodovinarja in ministra za kulturo 194 letopis-2021_16.indd 194 12. 05. 2022 06:20:15 republike Slovenije dr. Vaska Simonitija. Počastitveno srečanje ob 70–letnici Vaska Simonitija, spletno srečanje v organizaciji Muzeja za novejšo zgodovino. Ljubljana, 22. III. 2021. Komelj M.: Slavnostni govor ob predstavitvi knjige o umetnostni zbirki akad. Vinka Kambiča. Metlika, atrij gradu, 19. VI. 2021. Komelj M.: Pozdravni govor o akademiku prof. dr. Kajetanu Gantarju. Nox Gantariana, Ljubljana, atrij SAZU, 7. VI. 2021. Komelj M.: Bele slike Brede Sturm. Govor ob otvoritvi razstave v Galeriji Nove univerze, 21. VII. 2021. Komelj M.: Nagovor o Borisu Pahorju, tiskovna konferenca ob knjigi Ogenj, ki je zajel Evropo. SAZU, 25. VIII. 2021. Komelj M.: Groharjeve slike (odlomek iz rokopisa Mojstri slovenskega impresionizma). Sodelovanje na literarnem večeru ob razstavi članov V. razreda SAZU v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, 26. VIII. 2021. Komelj M.: Pogovor ob knjigi Enigma Lojze Gostiša; pogovor je vodila Manca Košir v sklopu prireditev Matica pod zvezdami. Ljubljana, dvorana Slovenske matice, 9. IX. 2021. Komelj M.: Slavnostni govor ob otvoritvi spominske plošče Vojeslavu Moletu na stavbi poljske ambasade v Ljubljani. Ljubljana, 5. oktobra 2021. (Tudi na spletni strani SAZU, poljskega veleposlaništva in Kulturnega društva Severina Šalija.) Komelj M.: Pisatelj in pesnik Jože Snoj. Poslovilni govor na ljubljanskih Žalah, 14. X. 2021. Komelj M.: Pozdravni nagovor in uvodna predstavitev Antona Žaklja-Rodoljuba Slavinskega. Simpozij o Antonu Žaklju. Ljubljana SAZU,15. X. 2021. Komelj M.: Pozdravni nagovor in uvodna predstavitev Adama Bohoriča. Simpozij Novi pogledi na Bohoriča. Ljubljana, SAZU, 27. X. 2021. Komelj M.: Adriana Maraž. Slavnostni govor ob jubilejni razstavi umetniških del Adriane Maraž v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu 20. XII. 2021. (Tudi elektronska objava na spletni strani Zavoda sv. Stanislava.) SPLETNE OBJAVE Komelj M.: Dinamični slikarski spevi Jemčevih barv in potez. Besedilo ob spletni razstavi Andreja Jemca v spletnem časopisu KUD Kdo. Komelj M.: Izjava za TV Nova 24 o razmerju med ZRC in SAZU. UREDNIŠTVO Komelj M. (ur.) Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj. Zbirka Odstiranja 3. Ljubljana, Slovenska matica, 2021. Komelj M. (sour.) Glas umetnikov. Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci; poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU. Ljubljana, SAZU, Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, Gorenjska muzej, 2021. 195 letopis-2021_16.indd 195 12. 05. 2022 06:20:15 Komelj M. (sour.) Forum, 2021. Komelj M.: Forum, revija Slovenskega društva likovnih kritikov; član ur. odbora in uredništva knjižnih izdaj SDLK. Janko Kos OBJAVE Kos J.: Kultura in politika. Ljubljana: Nova obzorja. 2021, str. 326. Kos J.: Dr. Janko Kos. Intervju: Berlec M. Demokracija, št. 12, leto XXVI, 25. marec 2021, str. 23–26. Kos J.: Jurčičevo leto – »Življenje opisuje v naivno optimističnih barvah«. Pogovor s K. Hočevar. Družina, 9. maj 2021, letnik 70, št. 19, str. 18–19. Kos J.: O delih Josipa Jurčiča. V: Sivec I., Prvi pomladni cvet, Mengeš: Založba ICO, str. 258–261. Kos J.: Za literaturo se nam ni treba bati. Pogovor z dr. U. Perenič, Zvon, št 3/4, 2021, str. 35–43. Kos J.: Slovenska literarna veda na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1919–2019). V: O poslanstvu humanistike in družboslovja. Ob stoletnici FF UL. Znanstvena založba FF UL, 2021. Kos J.: Antigona Dominika Smoleta: prispevek k zgodovini slovenskega oporečništva. V: Osamosvojitev, prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Nova Gorica: Nova univerza, 2021. Str. 5–7. Avtor 22 gesel. Kos J.: Ivan Cankar in Evropa – odprta vprašanja. V: V sanjah preleti človek stoletja. Mednarodni zbornik ob stoletnici smrti Ivana Cankarja. Ur. Kocijančič M. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2021, str. 13–24. Kos J.: Trideset let slovenske države. Zvon, 2021, št. 5, str. 49–50. Kos J.: O pluralizmu in uravnoteženosti. Pogovor z M. Crnkovičem. Večer, 25. november 2021, str. 10–11. Kos J.: Poslednji Dickensov roman. V: Dickens C., Naš skupni prijatelj. Ljubljana: Beletrina, 2021, str. 1063–1070. Kos J.: Predgovor. V: Janez Ludvik Schönleben v luči novih raziskav. Ur. Deželak Trojar M. Ljubljana, Založba ZRC SAZU, str. 7–9. DRUGO Kos J.: Jurčičevo leto. Pogovorna oddaja Panoptikum, RTV Slovenija, 1. program, sodelovali Smolej T., Perenič U., Cigler B., 6. januar 2021. Kos J.: Pogovor o primerjalni zgodovini svetovne literature, z G. Deklevo. Radio Slovenija, 1. program, 2. april 2021. Kos J.: Moja zgodba. Pogovor z dr. J. Dežmanom o knjigi Z lepilom na podplatih. Radio Ognjišče, 6. junij 2021. Kos J.: France Prešeren in generacija Antona Žaklja. referat na simpoziju o An196 letopis-2021_16.indd 196 12. 05. 2022 06:20:15 tonu Žaklju Rodoljubu Ledinskem, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 14. oktober 2021. Kos J.: Adam Bohorič med protestantizmom in humanizmom. Referat na simpoziju Novi pogledi na Adama Bohoriča, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 27. oktober 2021. Hojka Kraigher OBJAVE Unuk Nahberger T., Damjanić R., Kraigher H., Grebenc T.: Potential link between ectomycorrhizal community composition and host tree phenology. Forests. 2021, vol. 12, iss. 12, 12 str. https://doi.org/10.3390/f12121719, https:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14680, doi: 10.3390/f12121719. Mrak T., Šibanc N., Brailey-Jones P., Štraus I., Gričar J., Kraigher H.: Extramatrical mycelium and ectomycorrhizal community composition of Quercus pubescens in a Sub-Mediterranean stress-prone environment. Frontiers in forests and global change, vol. 4, article 599946, str. https://doi.org/10.3389/ ffgc.2021.599946, doi: 10.3389/ffgc.2021.599946. Železnik P., Dovč N., Kraigher H.: Analize kakovosti sadik izbranih gozdnih drevesnih vrst v letih 2019, 2020 in 2021 = Analyses of seedling quality of selected forest tree species in 2019, 2020 and 2021. Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2021, letn. 79, št. 9, str. 312–328. Milović M., Orlović S., Grebenc T., Bajc M., Kovačević B., Kraigher H.: Ectomycorrhizal fungal community in mature white poplar plantation. IForest, 2021, vol. 14, iss. 6, str. 540–547. https://doi.org/10.3832/ifor3827-014, https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14647, doi: 10.3832/ ifor3827-014. Unuk Nahberger T., Benucci N. G. M., Grebenc T., Kraigher H.: Effect of earthworms on mycorrhization, root morphology and biomass of silver fir seedlings inoculated with black summer truffle (Tuber aestivum Vittad.). Scientific reports, 2021, vol. 11, article 6167, 11 str., https://doi.org/10.1038/s41598-021-85497-8, https://www.nature.com/articles/s41598-021-85497-8, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13786, doi: 10.1038/s41598-021-85497-8. Mrak T., Dovč N., Gričar J., Hoshika Y., Paoletti E., Kraigher H.: Poplar root anatomy after exposure to elevated O3 in combination with nitrogen and phosphorus. Trees, 2021, vol. 35, iss. 4, str. 1233%1245https://doi. org/10.1007/s00468-021-02111-0, https://link.springer.com/article/10.1007 %2Fs00468-021-02111-0, doi: 10.1007/s00468-021-02111-0. Mrak T., Brailey-Jones P., Šibanc N., Štraus I., Ferlan M., Gričar J., Kraigher H.: Kako se ektomikorizne glive puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) v slovenskem submediteranu odzivajo na spremembe v okolju?. V: Kraigher H. (ur.), Humar M. (ur.). Gozd in les 2021 : Podnebne spremembe : znan197 letopis-2021_16.indd 197 12. 05. 2022 06:20:15 stveno srečanje : Ljubljana, 25. maj 2021, (Studia Forestalia Slovenica, 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. 2021, str. 30–32. http://dx.doi.org/10.20315/SFS.180, http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=14088, doi: 10.20315/SFS.180. Kraigher H., Bajc M., Božič G., Breznikar A., Dovč N., Vidrih Minić M., Westergren M.: Tujerodne drevesne vrte v domači semenarski in drevesničarski zakonodaji in praksi. V: Jarni K. (ur.). Tujerodne drevesne vrste v slovenskih gozdovih : zbornik prispevkov posvetovanja : XXXVII. gozdarski študijski dnevi : Ljubljana, 28. september 2021 = Non-native tree species in Slovenian forests : lectures presented at the conference : XXXVII. Forestry Study Days : Ljubljana, 28. september 2021. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 2021, str. 78–87. https://gsd.splet. arnes.si/files/2021/09/Zbornik_37G%C5%A0D_1.pdf. Sturaro E., Myking T., Fjellstad K. B., Seather N., Kraigher H., Westergren M., Šuštar Vozlič J., Bojkovski D., Phillips J., Maxted N., Lefevre F., Bou Dagher Kharrat M., Perez-Espona S.: Conservation of genetic resources at landscape level through demonstration cases. V: Strandberg E. (ur.). Book of abstracts of the 72nd Annual Meeting of the European Federation of Animal Science : Davos, Switzerland, 30 August - 3 September 2021, (EAAP book of Abstracts, no. 27). Wageningen: Wageningen Academic Publishers. 2021, str. 210. Aravanopoulos F., Tourvas N., Westergren M., Fussi B., Bajc M., Kavaliauskas D., Malliarou E., Kiourtsis F., Kraigher H.: Uporabnost gensko vezanih SNP-jev kot označevalcev izbora za genetski monitoring gozdnega drevja. V: Kraigher H. (ur.). Gozdarska znanost za prihodnje gozdove : gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju : zaključna konferenca projekta LIFEGENMON : od 21. do 25. septembra 2020, Ljubljana, Slovenija : [knjiga povzetkov], (Studia Forestalia Slovenica, 178). Elektronska izd. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. 2020, str. 23. Bajc M., Bekiaroglou P., Chasilidis P., Damjanić R., Dovč N., Finžgar D., Fussi B., Kavaliauskas D, Kiourtsis F., Konnert M., Malliarou E., Westergren M., Aravanopoulos F., Kraigher H.: »Kakšna je škoda?« : ocena stroškov genetskega monitoringa gozdnega drevja na osnovi projektnih aktivnosti Lifegenmon projekta. V: Kraigher H. (ur.). Gozdarska znanost za prihodnje gozdove : gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju : zaključna konferenca projekta LIFEGENMON : od 21. do 25. septembra 2020, Ljubljana, Slovenija : [knjiga povzetkov], (Studia Forestalia Slovenica, 178). Elektronska izd. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. 2020, str. 24. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=13802, https://doi.org/10.20315/SFS.178, doi: 10.20315/SFS.178. 198 letopis-2021_16.indd 198 12. 05. 2022 06:20:15 Kavaliauskas D., Fussi B., Westergren M., Alizoti P., Božič G., Breznikar A., Bajc M., Ballian D., Barbas E., Damjanić R., Dovč N., Finžgar D., Malliarou E., Kavčič Sonnenschein K., Tourvas N., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Smernice za izvajanje genetskega monitoringa gozdnega drevja sedmih drevesnih vrst - kompleks Abies alba / Abies borisii - regis complex, Fagus sylvatica, Fraxinus excelsior, Pinus nigra, Populus nigra, Prunus avium, Quercus petraea / robur complex. V: Kraigher H. (ur.). Gozdarska znanost za prihodnje gozdove : gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju : zaključna konferenca projekta LIFEGENMON : od 21. do 25. septembra 2020, Ljubljana, Slovenija : [knjiga povzetkov], (Studia Forestalia Slovenica, 178). Elektronska izd. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. 2020, str. 30. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13802, https:// doi.org/10.20315/SFS.178, doi: 10.20315/SFS.178. [COBISS.SI-ID 57683203] Kavaliauskas D., Fussi B., Westergren M., Bajc M., Malliarou E., Tourvas N., Alizoti P., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Uporaba indikatorja »pretok genov / sistem križanja« za monitoring genetske pestrosti jelke in bukve v času. V: Kraigher H. (ur.). Gozdarska znanost za prihodnje gozdove : gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju : zaključna konferenca projekta LIFEGENMON : od 21. do 25. septembra 2020, Ljubljana, Slovenija : [knjiga povzetkov], (Studia Forestalia Slovenica, 178). Elektronska izd. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. 2020, str. 31. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13802, https://doi. org/10.20315/SFS.178, doi: 10.20315/SFS.178. Kraigher H., Aravanopoulos F., Fussi B., Kiourtsis F., Konnert M., Westergren M.: Gozdni genetski monitoring - od kod in kam?. V: Kraigher H. (ur.). Gozdarska znanost za prihodnje gozdove : gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju : zaključna konferenca projekta LIFEGENMON : od 21. do 25. septembra 2020, Ljubljana, Slovenija : [knjiga povzetkov], (Studia Forestalia Slovenica, 178). Elektronska izd. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. 2020, str. 33. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13802, https://doi.org/10.20315/SFS.178, doi: 10.20315/SFS.178. Kavčič A., Kolšek M., Prelec F., Breznikar A., Božič G., Kraigher H., Alagić A., Čater M., Flajšman K., Ferlan M., Ogris N., Piškur B.: Katalog ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škod na sadikah zaradi škodljivih organizmov. V: Ogris N. (ur.). Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujerodnih vrst gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter ukrepi na sadikah, (Studia Forestalia Slovenica). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica. 2021, str. 253–271. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14199, https://doi.org/10.20315/SFS.179. Kraigher H., Brus R., Ogris N.: Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujero199 letopis-2021_16.indd 199 12. 05. 2022 06:20:15 dnih vrst gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter ukrepi na sadikah. Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2021, letn. 79, št. 5/6, str. 245–246. Kraigher H., Brus R., Ogris N.: Predgovor. V: Ogris N. (ur.). Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujerodnih vrst gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter ukrepi na sadikah, (Studia Forestalia Slovenica, 179). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica. 2021, str. 15. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14199, https://doi. org/10.20315/SFS.179. Gömöry D., Himanen K., Tollefsrud M. M., Uggla C., Kraigher H., Bordacs S., Alizoti P., A'hara S., Frank A., Proschowsky G. F., Frýdl J., Geburek T., Guibert M., Ivanković M., Jurše A., Kennedy S., Kowalczyk J., Liesebach H., Maaten T., Pilipović A., Proietti R., Schneck V., Servais A., Skúlason B., Sperisen C., Wolter F., Yüksel T., Bozzano M.: Genetic aspects linked to production and use of forest reproductive material (FRM) : collecting scientific evidence for developing guidelines and decision support tools for effective FRM management. Barcelona: European Forest Institute, EUFORGEN Secretariat, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (220 str.)). http://www.euforgen. org/publications/publication/genetic-aspects-linked-to-production-and-use-of-forest-reproductive-material-frm/, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14586. Ballian D., Kraigher H.: Tisa (Taxus baccata L.) u Bosni i Hercegovini. Sarajevo: Udruženje inženjera i tehničara šumarstva Federacije Bosne i Hercegovine; Ljubljana: Silva Slovenica, izdavački centar Šumarskog instituta Slovenije, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (438 str.)), https://usitfbih.ba/knjige-ipublikacije/. Alia R., Aravanopoulos F., Fjellstad K. B., Bozzano M., Fady B., Farsakoglou A.-M., Gonzáles Martínez S. C., Heinze B., Kandemir G., Kozioł C., Kraigher H., Lefevre F., Rusanen M., Scotti I., Westergren M., Wolter F.: Forest genetic resources strategy for Europe. [Barcelona]: EUFORGEN Secretariat, European Forest Institute, 2021. XIV, 64 str. http://www.euforgen.org/fileadmin/templates/euforgen.org/upload/Publications/Thematic_publications/FGR_Strategy4Europe.pdf, https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=14716. Phillips, J., Westergren M., Fjellstad K. B., Bojkovski D., Bozzano M., Bou Dagher Kharrat M., Kraigher H., Lefevre F., Maxted N., Perez-Espona S., Sæther N., Sturaro E., Šuštar Vozlič J., Myking T.: Hotspots of genetic resources for animals, plants and forests : lessons learned from case studies. Rome: ECPGR Secretariat, Alliance of Biodiversity International and CIAT; Paris: ERFP Secretariat, Institut de l'Elevage; Barcelona: EUFORGEN Secretariat, European Forest Institute, 2021. [4], 20 str. http://www.genresbridge.eu/filead200 letopis-2021_16.indd 200 12. 05. 2022 06:20:15 min/templates/Genres/Uploads/Documents/HotSpots.pdf, https://dirros. openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14713. Božič G., Vidrih Minić M., Breznikar A., Kraigher H.: Analiza obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji: obseg sadnje in stroški obnove gozdov : zaključno poročilo : CRP V4-1819. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (33 str.)). https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=14722. DRUGO Kraigher H. (članica ur. odbora 2013–2022) Acta Silvae et Ligni. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae Slovenica: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2013–. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=8068&lang=slv, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MCCAWXYE, http://asetl.si/. Kraigher H. (glavna ur. 2015–) Lifegenmon novice. [Slovenska izd.]. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založna Silva Slovenica, 2015–. Kraigher H. (članica ur. sveta 2010–) Spanish journal of rural development. Lugo: Ignacio Javier Díaz-Maroto Hidalgo, 2009–. Kraigher H. (sour.) Gozd in les 2021 : Podnebne spremembe : znanstveno srečanje : Ljubljana, 25. maj 2021, (Studia Forestalia Slovenica, 180). 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2021. 77 str., http://dx.doi. org/10.20315/SFS.180, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14088, doi: 10.20315/SFS.180. Kraigher H. (sour.) Odegós chréses gia te genetiké parakoloúthese dasón, (Studia Forestalia Slovenica, 177). 1e ékd. Ljubljana: Slovenian Forestry Institute, Silva Slovenica Publishing Centre, 2021. 326 str. http://dx.doi.org/10.20315/SFS.177, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14085, doi: 10.20315/SFS.177. Aljoz Kralj OBJAVA Kralj A.: Uvod, v P. Strojnik, Aleš Strojnik znanstvenik, inženir, graditelj, Slovenska matica 2021, str. 7–18. DRUGO Kralj A.: Multichannel Electrical Stimulation for Gait Rehabilitation, Invited Lecture, IFESS- International Functional Electrical Stimulation Society, 1st Global Medical Robotics ROBOMED Summit, 3 EVENTS Rovinj, Rovinj, Croatia, September 22nd-24th, 2021. Kralj A.: Tehnične vede in obnovitvena nevrologija, vabljeno predavanje, Strokovni posvet o obravnavi oseb z živčno-mišičnimi obolenji, Dom dva topola, Izola, 13. oktober 2021 201 letopis-2021_16.indd 201 12. 05. 2022 06:20:15 Andrej Kranjc Kranjc A.: Predgovor. V: Juvanec B. (avtor, fotograf). Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami. 1. izd. Ljubljana: i2: SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 192 str. Kranjc A.: Ivan Gams: 1923–2014. Naše jame : glasilo Jamarske zveze Slovenije. 2020, št. 48, str. 219–221. Kranjc A.: Življenje in delo Baltazarja Hacqueta. V: Hacquet B., Čeč, T. (avtor dodatnega besedila, ur.), Hribar M. (avtor dodatnega besedila, ur.), Schein V. (ur., avtor dodatnega besedila). Oryctographia Carniolica ali Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel. 1. izd. Cerknica: Knjižnica Jožeta Udoviča; [Ljubljana]: »Maks Viktor«, 2020–. Zv. <1->. Kranjc A.: Teorija hidrofilacij Atanazija Kircherja : prva znanstvena razlaga presihanja Cerkniškega jezera. Življenje in tehnika : revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo. maj 2020, letn. 71, [št.] 5, str. 66–73. Kranjc A.: Baltazar Hacquet : Oryctographia Carniolica ali Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel : prev. Debenjak P., založba Maks Viktor : znanost na knjižnih policah. Delo. 15. apr. 2021, leto 63, št. 86, str. 14. Kranjc A.: Ferdo Lupša (1882–1945) : one of the first Western researchers of caves in Thailand : letter. Acta carsologica. 2021, vol. 50, no. 1, str. 195–197. Kranjc A.: In memoriam to Professor Jean Nicod (1923–2021). Acta carsologica. 2021, vol. 50, no. 1, str. 201–203. Kranjc A.: Lupša, Ferdinand : (1881–1945). Slovenska biografija, Novi Slovenski biografski leksikon. 2021. Kranjc A.: The origin and evolution of the term karst : opening day : e-predavanje po videopovezavi na spletnem mestu YouTube, 1st International Webinar on Karst and Caves, org. PUC Minas/UFMG, Karstology Study Group (BRA), 6. avg. 2021. Kranjc A.: Two important karst books written in less spoken languages. Acta carsologica. 2021, vol. 50, no. 1, str. 198–200. Janez Kranjc OBJAVE Kranjc J.: Beseda urednika. V: Kranjc J. (ur.), Vilfan S. Opera selecta : pravotvornost in pravo v zgodovini Slovencev in njihovih sosedov. Ljubljana: Pravna fakulteta, Založba Pravne fakultete: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Slovenska matica, 2021. Str. 9–11. Kranjc J., V: Herman B., Pavliha M.: Mala šola retorike II. 2. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba, 2021. 215 str. Kranjc J.: Parricidium and the penalty of the sack. V: Kraljić S. (ur.), Korošec D. (ur.), Ünver Y. (ur.). Selected aspects of human life in civil and criminal law. 202 letopis-2021_16.indd 202 12. 05. 2022 06:20:15 1st ed. Maribor: University of Maribor, University Press, 2021. Str. 5–40. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/573/735/1530-1. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (242), Maxime curandum est, ut eos, quibuscum sermonem conferemus, et vereri et diligere videamur. Pravna praksa : PP. 21. jan. 2021, leto 40, št. 3, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (243), Contra uerbosos noli contendere uerbis: Sermo datur cunctis, animi sapientia paucis. Pravna praksa : PP. 4. feb. 2021, leto 40, št. 5, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (244), Hoc est iudicium, in quo vos de reo, populus Romanus de vobis iudicabit. Pravna praksa : PP. 25. feb. 2021, leto 40, št. 8, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (245), Sua quisque exempla debet aequo animo pati. Pravna praksa : PP. 11. mar. 2021, leto 40, št. 10, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (246), Existimatio est dignitatis inlaesae status, legibus ac moribus comprobatus, qui ex delicto nostro auctoritate legum aut minuitur aut consumitur. Pravna praksa : PP. 25. mar. 2021, leto 40, št. 12, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (247), Exiguum natura desiderat, opinio immensum. Pravna praksa : PP. 15. apr. 2021, leto 40, št. 14/15, str. 46. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (248), Quid est ineptius quam de dicendo dicere. Pravna praksa : PP. 6. maj 2021, leto 40, št. 17/18, str. 46. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (249), Quamquam hoc animi, illud etiam ingenii magni est, praecipere cogitatione futura et aliquanto ante constituere, quid accidere possit et quid agendeum sit. Pravna praksa : PP. 20. maj 2021, leto 40, št. 20, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (250), Eius modi res publica debet esse, et erit veritate iudiciorum constituta, ut inimicus neque deesse nocenti possit neque obesse innocenti. Pravna praksa : PP. 10. jun. 2021, leto 40, št. 23, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (251), Temeritas est damnare quod nescias. Pravna praksa : PP. 1. jul. 2021, leto 40, št. 26/27, str. 42. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (252), Petulantiam patroni litigator luit. Pravna praksa : PP. 15. jul. 2021, leto 40, št. 29, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (253), Minimum decet libere cui multum licet. Pravna praksa : PP. 26. avg. 2021, leto 40, št. 32, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (254), Male imperatur, cum regit uulgus duces. Pravna praksa : PP. 9. sep. 2021, leto 40, št. 34, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (255), Quam est felix vita, quae sine odiis transit. Pravna praksa : PP. 30. sep. 2021, leto 40, št. 37, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (256), Multum, non multa. Pravna praksa : PP. 15. okt. 2021, leto 40, št. 39/40, str. 42. 203 letopis-2021_16.indd 203 12. 05. 2022 06:20:15 Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (257), Res ad triarios rediit. Pravna praksa : PP. 11. nov. 2021, leto 40, št. 43/44, str. 46. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (258), Discipulus est prioris posterior dies. Pravna praksa : PP. 25. nov. 2021, leto 41, št. 46, str. 34. Kranjc J.: Pozabljena latinščina. (259), Quid non mortalia pectora cogis, auri sacra fames?. Pravna praksa : PP. 9. dec. 2021, leto 40, št. 48, str. 34. DRUGO Kranjc J.: Kaj oblikuje/odlikuje dobrega pravnika? : predavanje na Šoli državnega odvetništva 2021, 25. nov. 2021. Kranjc J. (član ur. sveta 2002–) Littera scripta manet. Ljubljana: Pravna fakulteta, 2002–. Kranjc J. (član ur. sveta 2009–) Anali Pravnog fakulteta u Beogradu. Beograd: Pravni fakultet, 1953–. Kranjc J. (član ure. odbora 2006–) Annals of the Faculty of Law in Belgrade : international edition.. Belgrade: Faculty of Law, 2006–. Kranjc J. (član ur. sveta 2011–) Beiträge zur Rechtsgeschichte Österreichs. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften: Austrian Academy of Sciences Press. Kranjc J. (član ur. odbora 2015–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Jože Krašovec OBJAVA Krašovec J.: Izvori Hieronimovih pogledov na prevajanje in razlaganje Svetega pisma = Origins of Jerome's Views on Translation and Interpretation of the Bible. Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. 2021, letn. 81, 2, str. 453‒463. DRUGO Krašovec J. (član ur. odbora 2001–) Acta theologica Sloveniae. Ljubljana: Teološka fakulteta: Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo, 2001–. Krašovec J. (član ur. sveta 1997–) Bogoslovni vestnik. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1920–. Krašovec J. (član ur. sveta 2013–) Religious and sacred poetry. Kraków: Scholarly Foundation of Catholics »Eschaton«: = Fundacja Naukowa Katolików »Eschaton«, 2013–. Krašovec J. (član ur. sveta 1997–) Tretji dan. Ljubljana: Društvo SKAM: Medškofijski odbor za mladino, 1984/1985–. Krašovec J. (član ur. sveta 1995–) Vetus Testamentum. Leiden: Brill. 204 letopis-2021_16.indd 204 12. 05. 2022 06:20:15 Ivan Kreft OBJAVE Kreft I., Vollmannová A., Germ M., Árvay J., Tóth T., Golob A.: Breeding buckwheat for high flavonoid content. V: Janovská D. (ur.). 3rd European Buckwheat Symposium : 14-15 September, 2021, online: Prague: Crop Research Institute, 2021, 12. Vollmannová A., Musilová J., Lidiková J., Árvay J., Šnirc M., Tóth T., Bojňanská T., Čičová I., Kreft I., Germ M.: Concentrations of phenolic acids are differently genetically determined in leaves, flowers, and grain of common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench). Plants, 2021, 10, (1142), 1–4. Vogel-Mikuš K., Pongrac P., Kreft I., Pelicon P., Vavpetič P., Jenčič B., Elteren J. T. V., Kump P., Singh S. P., Regvar M.: Distribution of nutritional and mineral components in important crop plants. V: Upadhyay S. K. (ur.). Genome engineering for crop improvement. Hoboken (NJ): Wiley, 2021, 22–42. Luthar Z., Golob A., Germ M., Vombergar B., Kreft I.: Tartary buckwheat in human nutrition. Plants, 2021, 10, (700), 1–14. Luthar Z., Germ M., Likar M., Golob A., Vogel-Mikuš K., Pongrac P., Kušar A., Pravst I., Vombergar B., Kreft I.: Žlahtnjenje ajde za povišano vsebnost rutina, kvercetina in drugih bioaktivnih snovi z možnim protivirusnim vplivom. Veliki spomladanski živilski seminar, 15. apr. 2021 (spletni seminar). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Kreft I.: Heljda - velika biološka vrijednost. Hrvatski pekar, 2021, 27, (173), 14–16. Vombergar B., Tašner L., Horvat M., Vorih S., Pem N., Golob S., Kovač T., Kreft I.: Buckwheat - trends in nutrition and technology. V: Janovská D. (ur.). 3rd European Buckwheat Symposium : 14-15 September, 2021, online: Prague: Crop Research Institute, 2021, 23. Vollmannová A., Lidiková J., Musilová J., Čičová I., Kreft I., Germ M.: Dislocation of phenolics in buckwheat plant parts. V: Janovská D. (ur.). 3rd European Buckwheat Symposium : 14-15 September, 2021, online: Prague: Crop Research Institute, 2021, 27. Germ M., Luzar N., Kreft I., Golob A.: The effect of selenium on physiological and anatomical characteristics of common buckwheat and Tartary buckwheat grown at different altitudes. V: Janovská D. (ur.). 3rd European Buckwheat Symposium : 14-15 September, 2021, online: Prague: Crop Research Institute, 2021, 16. DRUGO Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2016–) Folia biologica et geologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009–. Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2017–) Fagopyrum. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1981–. 205 letopis-2021_16.indd 205 12. 05. 2022 06:20:15 Stanko Kristl Dekleva M., Grafenauer N., Jančar D., Jesih M., Komelj M. (avtor, član ur. odbora), Novak B. A., Pahor B., Simčič Z., Bernard E., Bratuša M., Jemec A., Kristl S., Muhovič J. (avtor, član ur. odbora), Mušič M., Tršar D., Lebič L., Matičič J., Rojko U., Šenk N.: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. Kristl S. (intervjuvanec): Arhitekt mora misliti 50 let naprej : pri 99 letih še projektira, tokrat novi klinični center. Delo. 23. mar. 2021, leto 63, št. 67, str. 11. Peter Križan OBJAVE Li Y., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T, Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Evidence for the decay Ω0c→π+Ω(2021)−→π+(¯KΞ)−Ωc0→π+Ω(2021)−→π+(K¯Ξ)−. Physical review. D. 2021, vol. 104, no. 5, str. 052005-1–052005-9. DOI: 10.1103/ PhysRevD.104.052005. Teramoto Y., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Evidence for X(3872)→J/ψπ+π−X(3872)→J/ψπ+π− produced in single-tag two-photon interactions. Physical review letters. [Print ed.]. 2021, vol. 126, no. 12, str. 122001-1–122001-8. DOI: 10.1103/PhysRevLett.126.122001. Moon T. J., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. First determination of the spin and parity of a charmed-strange baryon Ξc(2970)+Ξc(2970)+. Physical review. D. 2021, vol. 103, no. 11, str. l1111011–l111101-9. DOI: 10.1103/PhysRevD.103.L111101. Mohanty S., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik Tomaž, Starič M., et al., Belle II Collaboration. Measurement of branching fraction and search for CPCP violation in B→ϕϕKB→ϕϕK. Physical review. D. 2021, vol. 103, no. 5, str. 052013-1-052013-9. DOI: 10.1103/ PhysRevD.103.052013. Yinghui G., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurement of branching fractions and CPCP asymmetries for D+s→K+(η,π0)Ds+→K+(η,π0) and D+s→π+(η,π0)Ds+→π+(η,π0) decays at Belle. Physical review. D. 2021, vol. 103, no. 11, str. 112005-1–112005-11. DOI: 10.1103/PhysRevD.103.112005. 206 letopis-2021_16.indd 206 12. 05. 2022 06:20:15 Yinghui G., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurement of branching fractions and search for CPCP violation in D0→π+π− ηD0→π+π−η D0→K+K−ηD0→K+K−η, and D0→ϕηD0→ϕη at Belle. The journal of high energy physics. 2021, vol. 2021, no. 9, str. 075-1–075-25. DOI: 10.1007/JHEP09(2021)075. Lee J. Y., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurement of branching fractions of Λ+c→ηΛπ+Λc+→ηΛπ+ , ηΣ0π+ηΣ0π+ , Λ(1670)π+Λ(1670)π+ , and ηΣ(1385)+ηΣ(1385)+. Physical review. D. 2021, vol. 103, no. 5, str. 052005-1–052005-12. DOI: 10.1103/PhysRevD.103.052005. Cao L., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Measurement of differential branching fractions of inclusive B→Xuℓ+νℓB→Xuℓ+νℓ decays. Physical review letters. 2021, vol. 127, no. 26, str. 261801-1–261801-8. DOI: 10.1103/ PhysRevLett.127.261801. Beleno C., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., et al., Belle Collaboration. Measurement of the branching fraction of the decay B+→π+π−ℓ+νℓB+→π+π−ℓ+νℓ in fully reconstructed events at Belle. Physical review. D. 2021, vol. 103, no. 11, str. 112001-1–112001-22. DOI: 10.1103/PhysRevD.103.112001. Mizuk R., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurement of the energy dependence of the e+e−→B¯Be+e−→BB¯, B¯B∗BB¯∗ and B∗¯B∗B∗B¯∗ exclusive cross sections. The journal of high energy physics. 2021, vol. 2021, no. 6, str. 137-1–13739. DOI: 10.1007/JHEP06(2021)137. Yelton J., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Measurement of the masses and widths of the Σc(2455)+Σc(2455)+ and Σc(2520)+Σc(2520)+ baryons. Physical review. D. 2021, vol. 104, no. 5, str. 052003-1–052003-8. DOI: 10.1103/PhysRevD.104.052003. Mcneil J. T., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Measurement of the resonant and nonresonant branching ratios in Ξ0c→Ξ0K+K− Ξc0→Ξ0K+K−. Physical review. D. 2021, vol. 103, no. 11, str. 112002-1– 112002-11. DOI: 10.1103/PhysRevD.103.112002. Kang K. H., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurement of time-dependent CPCP violation parameters in B0→K0SK0SK0SB0→KS0KS0KS0 decays at Belle. Physical 207 letopis-2021_16.indd 207 12. 05. 2022 06:20:15 review. D. 2021, vol. 103, no. 3, str. 032003-1–032003-8. DOI: 10.1103/ PhysRevD.103.032003. Jia S., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., et al., Belle Collaboration. Measurements of branching fractions and asymmetry parameters of Ξ0c→Λ¯K∗0Ξc0→ΛK¯∗0, Ξ0c→Σ0¯K∗0Ξc0 →Σ0K¯∗0, and Ξ0c→Σ+K∗−Ξc0→Σ+K∗− decays at Belle. The journal of high energy physics. 2021, vol. 2021, no. 6, str. 160-1-160-17. DOI: 10.1007/ JHEP06(2021)160. Cao L., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurements of partial branching fractions of inclusive B→Xuℓ+νℓB→Xuℓ+νℓ decays with hadronic tagging. Physical review. D. 2021, vol. 104, no. 1, str. 012008-1–012008-32. DOI: 10.1103/PhysRevD.104.012008. [ LI S. X., Biswal J. P., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurements of the branching fractions of Λ+c→pηΛc+→pη and Λ+c→pπ0Λc+→pπ0 decays at Belle. Physical review. D. 2021, vol. 103, no. 7, str. 072004-1–072004-9. DOI: 10.1103/PhysRevD.103.072004. Li Y.-B., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Measurements of the branching fractions of semileptonic decays Ξ0c→Ξ−ℓ+νℓΞc0→Ξ−ℓ+νℓ and the asymmetry parameter of Ξ0c→Ξ−π+Ξc0→Ξ−π+. Physical review letters. 2021, vol. 127, no. 12, str. 121803-1–121803-8. DOI: 10.1103/PhysRevLett.127.121803. Razdevšek G., Dolenec R., Križan P., Majewski S., Studen A., Korpar S., El Fakhri G., Pestotnik R.: Multi-panel limited angle PET system with 50 ps FWHM coincidence time resolution : a simulation study. IEEE transactions on radiation and plasma medical sciences. 2021, 12 str. DOI: 10.1109/ TRPMS.2021.3115704. Abudinén F., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Rizzuto, Leonardo B., Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Precise measurement of the D0D0 and D+D+ lifetimes at Belle II. Physical review letters. 2021, vol. 127, no. 21, str. 211801-1–211801-9. DOI: 10.1103/PhysRevLett.127.211801. Seljak A., Dolenec R., Pestotnik R., Milanič M., Križan P., Korpar S.: Real-time fluorescence lifetime acquisition system – RfLAS. V: Stres Š. (ur.), Blatnik R. (ur.). 14. mednarodna konferenca o prenosu tehnologij = 14th International Technology Transfer Conference : 7. oktober 2021, 7 October 2021, Ljubljana, Slovenia : Informacijska družba - IS 2021 = Information Society - IS 2021 : zbornik 24. mednarodne multikonference = proceedings of the 24th international multiconference : zvezek E = volume E. Ljubljana: Institut »Jo208 letopis-2021_16.indd 208 12. 05. 2022 06:20:15 žef Stefan«, 2021. Str. 98. Informacijska družba. http://library.ijs.si/Stacks/ Proceedings/InformationSociety/2021/IS2021_Volume_E.pdf. Dubey S., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Search for B0s→η′Xs¯sBs0→η′Xss¯ at Belle using a semi-inclusive method. Physical review. D. 2021, vol. 104, no. 1, str. 012007-1–012007-11. DOI: 10.1103/ PhysRevD.104.012007. Abudinén F., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lozar, Andrej, Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Rizzuto, Leonardo B., Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Search for B+→K+ν¯νB+→K+νν¯ decays using an inclusive tagging method at Belle II. Physical review letters. 2021, vol. 127, no. 18, str. 181802-1–181802-10. DOI: 10.1103/PhysRevLett.127.181802. Kenta U., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Search for lepton-flavor-violating tau-lepton decays to ℓγℓγ at Belle. The journal of high energy physics. 2021, vol. 2021, no. 6, str. 019-1–019-16. DOI: 10.1007/JHEP10(2021)019. Jia S., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Search for the ηc2(1D) ηc2(1D) in e+e−→γηc2(1D)e+e−→γηc2(1D) at √ss near 10.6 GeV at Belle. Physical review. D. 2021, vol. 104, no. 1, str. 012012-1-012012-9 -9. DOI: 10.1103/PhysRevD.104.012012 Park S. H., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Search for the dark photon in B0→A′A′B0→A′A′, A′→e+e−A′→e+e−, μ+μ− μ+μ−, and π+π−π+π− decays at Belle. The journal of high energy physics. 2021, vol. 2021, no. 4, str. 191-1-191-19. DOI: 10.1007/JHEP04(2021)191. Nisar N. K., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle II Collaboration. Search for the decay B0s→η′ηBs0→η′η. Physical review. D. 2021, vol. 104, no. 3, str. l031101-1–l031101-8. DOI: 10.1103/PhysRevD.104.L031101. Razdevšek G., Dolenec R., Križan P., Majewski, Stan, Studen A., Korpar S., Pestotnik R.. Simulation study of a limited angle PET system with 50 ps CTR panel detectors : APS virtual meeting, April 17-20, 2021. Bulletin of the American Physical Society. https://meetings.aps.org/Meeting/APR21/ Session/K08.1. Choudhury S., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Podobnik T., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Test of lepton flavor universality and search for lepton flavor violation in B→KℓℓB→Kℓℓ decays. The journal of high energy physics. 2021, vol. 2021, no. 3, str. 105-1–105-24. DOI: 10.1007/JHEP03(2021)105. DRUGO 209 letopis-2021_16.indd 209 12. 05. 2022 06:20:15 Križan P. (ur. 2007–) Journal of instrumentation. Bristol: Institute of Physics Publishing. Križan P. (ur. 2010–) Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment. Amsterdam: Elsevier, 1984–. Lojze Lebič NOVA DELA Lebič L.: Izbrani zbori / Selected choirs – II. zvezek, 89 strani, osemnajst novih del. Priloga – kantata Hvalnica svetu – 28 strani, urednik Mitja Gobec, Javni sklad RS za kulturno dejavnost, 2021, Ljubljana. NATIS PARTITUR Lebič L.: Zgodbe/ Fables za pevske soliste, recitatorja, zbor in orkester. Ed. DSS 1790. Natisnjeno s finančno pomočjo SAZU. POMEMBNEJŠE IZVEDBE (IZBOR) Lebič L.: Od blizu in daleč/ From near-by and far away, sedem podob za kljunaste flavte, Maruša Brezavšček, Studio 13, RTV Slovenija, 11. 2. 2021. Lebič L.: Visoki rej za mešani zbor, Zbor sv. Nikolaja Litija, dir. H. Fojkar Zupančič, Festival Europa Cantat, Kongresni trg, Ljubljana, 17. 7. 2021. Lebič L.: Urok za mešani zbor, Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, dir. A. Čopi, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, 22. 7. 2021. Lebič L.: Nasprotja / Contraria za harmoniko, Mile Đurđević, Slovenska filharmonija, Ljubljana, 20. 5. 2021. Lebič L.: Nasprotja / Contraria za harmoniko, Mile Đurđević, Akademija za glasbo, Ljubljana, 22. 9. 2021. Jože Maček OBJAVE Maček J.: Kartuzija Jurklošter : Oter Gorenčič M., Kartuzija Jurklošter, Ljubljana: Založba ZRC, 2021, 95 strani. Zgodovina za vse : vse za zgodovino. 2021, leto 28, št. 1, str. 95–98. Maček J.: O razmerju med Cerkvijo in državo v avstrijski monarhiji : posebej od vladavine cesarice Marije Terezije (1749-1780) in cesarja Jožefa II. (17801790) ter do njenega razpada ter v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Jugoslaviji. Ljubljana: samozal., 2021. 35 str. Maček J.: Ob stoletnici smrti velikega koroškega borca Franja Malgaja. Mohorjev koledar ... 2021, str. 143–147. Maček J.: Petindvajset let od smrti profesorja Miloša Rybářa. Mohorjev koledar ... 2021, str. 152–156. Maček J.: Poklon rečiški lepotici : Boža Herek, Rečiška lepotica: o gradnji cerkve Blaženega Antona Martina Slomška v Rečici pri Laškem in njeni zgodovini. 210 letopis-2021_16.indd 210 12. 05. 2022 06:20:16 Laško: Vigred, 2020, 52 strani. Zgodovina za vse : vse za zgodovino. 2021, leto 28, št. 1, str. 98–100. DRUGO Deželak M., Maček J. (ur.) Spomini in življenjepis : zgodovina Flisove oz. Deželakove kmetije v Ložah in življenjepis gospodarja in politika Matevža Deželaka. Ljubljana: samozal. [J. Maček], 2021. 59 str. Dopsch A.: Starejša gospodarska in socialna zgodovina kmetov v avstrijskih alpskih deželah : gospodarske reforme in socialni upori (Kmečke vojne). Ljubljana: samozal. [J. Maček], 2021. 13 str. Maček J.. Ta in ona kolaboracija : Gregor Kranjc, Hoja s hudičem: okupacija Slovenije in kolaboracija, 1941–1945. Mengeš: Ciceron, 2014, 401 stran. Zgodovina za vse : vse za zgodovino. 2021, leto 28, št. 1, str. 106–109. Pickl Omar. Zemljiški gospodje in podložniški kmetje na Koroškem in Štajerskem od srednjega veka do nove dobe. Ljubljana: samozal. [J. Maček], 2021. 18 str. Janez Matičič NOVA DELA Matičič J.: Moderato Cantabile za klavir (1940, 2021), po naročilu KGBL za projekt »Veseli prstki«. TISKANA DELA Matičič J.: FANTASIA POETICA za klavir in orkester op.5 (1945, 2020), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev 2021 (ED. DSS 2273). IZVEDBA DEL Matičič J.: Soupir (Vdih) za sopran in klavir op.72 (2020), Theresa Plut (sopran) in Lovorka Nemeš Dular (klavir), RTV Slovenija, Studio 13, Ljubljana, 24. februar 2021. Matičič J.: Chants za violino solo (I., III.) op. 48 (1963-1980), Nadežda Tokareva (violina), Glas Umetnikov: Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci; Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 2. september 2021. Matičič J.: Sonata št. 4 Chorals za klavir (Chorals, Soave, Exalta) op. 65 (2006), Lovorka Nemeš Dular (klavir) in Jasmina Trajčeska (klavir), Balkanska sinteza (Slovenija, Severna Makedonija), Mestni muzej Ljubljana, 16. avgust 2021 in 5. julij 2021 v Kulturnem domu v Prilepu (Makedonija). Matičič J.: 5 Fantazij za klavir op.2 (Solennelle / Slovesna, Transparente / Prozorna), Lovorka Nemeš Dular (klavir), Balkanska sinteza (Slovenija, Severna Makedonija), Mestni muzej Ljubljana, 16. avgust 2021 in 5. julij 2021 v Kulturnem domu v Prilepu (Makedonija). Matičič J.: 10 Etud za klavir op. 66 (št. 2: Meccanica, št. 7: Liturgica za levo roko), Lovorka Nemeš Dular (klavir), Balkanska sinteza (Slovenija, Severna Makedonija), Mestni muzej Ljubljana, 16. avgust 2021 in 5. julij 2021 v Kulturnem domu v Prilepu (Makedonija). 211 letopis-2021_16.indd 211 12. 05. 2022 06:20:16 Matičič J.: 12 Etud za klavir (št. 1, 3, 8) op. 30 (1958), Lovorka Nemeš Dular (klavir), Balkanska sinteza (Slovenija, Severna Makedonija), Mestni muzej Ljubljana, 16. avgust 2021 in 5. julij 2021 v Kulturnem domu v Prilepu (Makedonija). Matičič J.: 10 Pieces Spéciales za klavir op. 9 (Introduction »Mrtvi tulipan« (1943), Nocturno (1943), Souvenir (1943), Berceuse (1944), Melodie (1947), Prélude Passioné (1947), Valse (1948), Prélude (1949), Danse (1959), Prélude (1960)), Jasmina Trajčeska (klavir), Balkanska sinteza (Slovenija, Severna Makedonija), Mestni muzej Ljubljana, 16. avgust 2021 in 5. julij 2021 v Kulturnem domu v Prilepu (Makedonija). Matičič J.: Passacaglia za klavir op.10 (1947), Lovorka Nemeš Dular (klavir), Balkanska sinteza (Slovenija, Severna Makedonija), Kulturnem domu v Prilepu (Makedonija), 5. julija 2021. INTERVJU Pogovor s skladateljem Janezom Matičičem ob razstavi Glas Umetnikov: Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci; Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 2. september 2021. Igor Maver OBJAVI Maver I. (avtor ter sour.): James Joyce and the Slovenians: auto- and hetero-stereotypes. V: Fagan P. (ur.), Fuchs D. (ur.), Radak T. (ur.). Stage Irish: performance, identity, cultural circulation. Trier: Wissenschaftlicher Verlag Trier, cop. 2021. Str. 123–132. Irish Studies in Europe, vol. 10. Maver I.: James McAuley’s verse collection Music late at night: poems 1970-1973 and Georg Trakl’s Poetry. Acta neophilologica. 2021, [letn.] 54, [št.] 1/2, str. 15-32. DOI: 10.4312/an.54.1-2.15-32. DRUGO Maver I. (ur.) V spomin akademiku Francetu Berniku, slovenskemu literarnemu zgodovinarju in humanistu. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 90 str. Maver I. (glavni ur. 2014–). Acta neophilologica. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1968–. Maver I. (član ur. odbora 2013–) Journal of language, literature and culture. Milton Park, Abingdon: Taylor & Francis: Australasian Universities Language and Literature Association, 1953–. Maver I., vodilni raziskovalec v bilateralnem raziskovalnem projektu z Avstrijo (ARRS ter OEAD). 212 letopis-2021_16.indd 212 12. 05. 2022 06:20:16 Jože Mencinger OBJAVI Mencinger J., V: Kostić S.: Dug put Slovenije kroz kratak dvadeseti vek : Slovenija i Jugoslavija. RTS. 6. jul. 2021, https://www.rts.rs/page/oko/ci/story/3202/ politika/4430930/slovenija-i-jugoslavija.html. Mencinger J., Zajc K.: Iz recenzij knjige »Ekoni ali humani« - vrednote mladih v Sloveniji. V: Štiblar F. (ur.), Tičar D. (ur.). Ekoni ali humani : vrednote mladih v Sloveniji : od kod izvirajo in kaj določajo?. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta: Litteralis, 2021. Str. 5–6. DRUGO Mencinger J. (ur. 1993–) Gospodarska gibanja. Ljubljana: Ekonomski institut Pravne fakultete, 1971–. Dragan Mihailović OBJAVE Zhang R., Hummelgård M., Örtegren J., Olsen M., Andersson H., Yang Y., Wang Z.-L., Olin H., Šutar P., Mihailović D.: All-inorganic triboelectric nanogenerators based on Mo6S3I6Mo6S3I6 and indium tin oxide. Nano energy. 2021, 16 str. DOI: 10.1016/j.nanoen.2021.106363. Ravnik J., Vaskivskyi Y., Vodeb J., Aupič P., Vaskivskyi I., Golež D., Gerasimenko Y., Kabanov V. V., Mihailović D.: Quantum billiards with correlated electrons confined in triangular transition metal dichalcogenide monolayer nanostructures. Nature communications. 2021, vol. 12, no. 1, str. 37931–3793-8. DOI: 10.1038/s41467-021-24073-0. Ravnik J., Diego M., Gerasimenko Y., Vaskivskyi Y., Vaskivskyi I., Mertelj T., Vodeb J., Mihailović D., et al.: A time-domain phase diagram of metastable statesin a charge ordered quantum material. Nature communications. 2021, vol. 12, str. 2323-1–2323-8. DOI: 10.1038/s41467-021-22646-7. Toda Y., Tsuchiya S., Oda M., Kurosawa T., Katsumata S., Naseska M., Mertelj T., Mihailović D.: Ultrafast transient reflectivity measurements of optimally doped Bi2+xSr2−xCaCu2O8+δBi2+xSr2−xCaCu2O8+δ with disorde. Physical review. B. 2021, vol. 104, no. 9, str. 094507-1–094507-9. DOI: 10.1103/PhysRevB.104.094507. Tsuchiya S., Taniguchi H., Yamada J., Toda Y., Mihailović D., Mertelj T.: Ultrafast dynamics of Mott-state quench and formation in strongly correlated BEDT-TTF molecular conductors observed by three-pulse pump probe spectroscopy. Physical review. B. 2021, vol. 104, no. 11, str. 115152-1–1151526. DOI: 10.1103/PhysRevB.104.115152. Mihailović D., Svetin D., Vaskivskyi I., Lipovšek B., Mraz A.: Ultrafast nonthermal and thermal switching in charge configuration memory devices based on 1T−TaS21T−TaS2. Applied physics letters. [in press] 2021, 16 str. 213 letopis-2021_16.indd 213 12. 05. 2022 06:20:16 DOI: 10.1063/5.0052311. Naseska M., Šutar P., Vaskivskyi Y., Vaskivskyi I., Vengust D., Svetin D., Kabanov V. V., Mihailović D., Mertelj T.: First-order kinetics bottleneck during photoinduced ultrafast insulator-metal transition in 3D orbitally-driven Peierls insulator CuIr2S4CuIr2S4. New journal of physics. [Online ed.]. 2021, vol. 23, str. 053023-1–053023-10. DOI: 10.1088/1367-2630/abf86d. Mraz A., Vaskivskyi I., Venturini R., Svetin D., Chernolevska Y., Mihailović D.: Charge Configuration Memory (CCM) device – a novel approach to memory = Spominska naprava na podlagi konfiguracije naboja (CCM) – nov pristop do spomina. Informacije MIDEM. 2021, vol. 51, no. 3, str. 157–167. DOI: 10.33180/InfMIDEM2021.302. Mihailović D.: Non-equilibrium condensed matter : an open door to new phenomena. V: Book of abstracts : EGAS52 Virtual Conference, 6-8 July, 2021. Str. 155. https://f6c018d6-b003-4a5e-901a-0e0667281e5f.filesusr.com/ugd/7 f5190_54890d6b5cdd4400bd50ef989ba8abf8.pdf. Mraz A., Venturini R., Svetin D., Sever V., Mihailović I., Ravnik J., Vaskivskyi I., Lotrič T., Brezec B., Merljak M., Kabanov V. V., Mihailović D., et al.: Nanocryotron-driven charge configuratin memory devices. V: NQW, Nonequilibrium Quantum Workshop, December 22-16, 2021, Krvavec, Slovenia : book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2021. Str. 10. https:// nqw.ijs.si/wp-content/uploads/2021/12/NQW2021_abstracts.pdf. Jecl G., Nesretdinova V., Gerasimenko Y., Mertelj T., Monney C., Rohr F. von, Mihailović D.: Optical signatures of photoinduced phase transition in IrTe2IrTe2. V: NQW, Nonequilibrium Quantum Workshop, December 22-16, 2021, Krvavec, Slovenia : book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2021. Str. 26. https://nqw.ijs.si/wp-content/uploads/2021/12/ NQW2021_abstracts.pdf. Vodeb J., Diego M., Vaskivskyi Y., Logarič L., Gerasimenko Y., Kabanov V. V., Lipovšek B., Topič M., Mihailović D.: Quantum domain melting of a wigner crystal in a quantum annealer. V: NQW, Nonequilibrium Quantum Workshop, December 22-16, 2021, Krvavec, Slovenia : book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2021. Str. 36. https://nqw.ijs.si/wp-content/ uploads/2021/12/NQW2021_abstracts.pdf. Venturini R., Mraz A., Vaskivskyi I., Vaskivskyi Y., Svetin D., Mertelj T., Mihailović D., et al.: Ultra-efficient resistance switching between charge ordered plases in 1T−TaS21T−TaS2 with a single picosecond electrical pulse. V: NQW, Nonequilibrium Quantum Workshop, December 22-16, 2021, Krvavec, Slovenia : book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2021. Str. 39. https://nqw.ijs.si/wp-content/uploads/2021/12/NQW2021_abstracts.pdf. Tsuchiya S., Taniguchi H., Yamada J., Toda Y., Mihailović D., Mertelj T.: Ultra214 letopis-2021_16.indd 214 12. 05. 2022 06:20:16 fast dynamics of Mott-state quench and formation of strongly correlated BEDT-TTF molecular conductors observed by three-pulse pump probe spectroscopy. V: NQW, Nonequilibrium Quantum Workshop, December 22-16, 2021, Krvavec, Slovenia : book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2021. Str. 37. https://nqw.ijs.si/wp-content/uploads/2021/12/ NQW2021_abstracts.pdf. Mraz A., Venturini R., Diego M., Kranjec A., Svetin D., Gerasimenko Y., Ravnik J., Vaskivskyi I., Kazazis D., Ekinci Y., Sobolewski R., Mihailovic D.: Topological defect dynamics in ultrafast energy efficient charge configuration memory devices. Workshop on Innovative Nanoscale Devices and Systems (WINDS) 2021, (Hawaii, ZDA). https://www.winds-meeting.info/ winds2021/home. Mihailovic D. et al.: Controlling metastability: Photoinduced Phase Transitions and Cooperative Phenomena, PIPT7 2021: (Santa Fe, ZDA) https://pipt7.org/. DRUGO Mihailović D.: Metastable quantum structures emerging from ultrafast phase transitions in 2D transition metal dichalcogenides : on-line talk, CRC TRR288, Elastic Tuning and response of Electronic Quantum Phases of Matter, 8 Feb. 2021. https://transregio288.org/. Lisjak D., Posocco P., Mihailović D., Morgante A. (uredniki): 1st CrossNano Workshop : crossborder workshop in nanotechnology and nanoscience : February 23-25, 2021, on-line at University of Trieste (PhD School in Nanotechnology). Ljubljana: Jožef Stefan International Postgraduate School, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (18 str.)), https://www.mps.si/dokumenti/CrossNano_Workshop_2021_Abstract_Book.pdf. Zdravko Mlinar OBJAVI Mlinar Z.: Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/citizen science? : uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti. 2021, letn. 44 [i. e. 49], št. 282, str. 23–63. Mlinar Z. (intervjuvanec): Vsak je lahko znanstvenik po svojih močeh : dr. Zdravko Mlinar. Delo. 29. apr. 2021, leto 63, št. 97, str. 13. DRUGO Toš N. (avtor, ur.), Klinar P., Roter Z., Markič B., Mlinar Z., Trampuž C.: Vrednote v prehodu I. : slovensko javno mnenje 1968-1990. 1. elektronska izd. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XXV, 840 str.)), tabele. Knjižna zbirka E-vrednote, 1, Dokumenti SJM. Mlinar Z.: Predgovor. V: Splichal, Slavko. Javnost, mediji, oblast. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. Str. 11-14. Znanstvena knjižnica, Refleksije, 215 letopis-2021_16.indd 215 12. 05. 2022 06:20:16 9. https://knjigarna.fdv.si/knjige/i_819_javnost-mediji-oblast. Mlinar Z.: Odprta znanost v Sloveniji in svetu : prispevek ob predstavitvi tematske številke Časopisa za kritiko znanosti v okviru Slovenskih dnevov knjige, Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 19. jun. 2021. Mlinar Z. (ur.) Slavko Splichal, Javnost, mediji, oblast, Znanstvena knjižnica, Refleksije 9, 531 str. : predstavitev knjige, Velika dvorana FDV, Ljubljana, 18. jun. 2021. Mlinar Z. (član ur. sveta 1981–) International journal of sociology and social policy. Hull: Barmarick Publications. Mlinar Z. (član ur. odbora 1991–) ISIG : Istituto di Sociologia Internazionale. Gorizia: Istituto di Sociologia Internazionale, 1991–. Mlinar Z. (član ur. sveta 1997–) Space & polity.. Abingdon, Oxfordshire: Carfax. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1995–2021, član ur. odbora 1970–) Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. Ljubljana: Visoka šola za politične vede, 1964–. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–) Žirovski občasnik : zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–. Jožef Muhovič I. UMETNIŠKA DEJAVNOST Skupinske razstave Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev: Glas umetnikov. Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci, 19. junij – 15. september 2021. Umetniške publikacije Dekleva M., Muhovič, J.: Diptih: in vsi so očarani z mesečino (okrog pesni) + Zora in čriček (Lirična opera za dva glasova), Ljubljana: Hiša poezije (dve pesniški zbirki v skupnem ovitku) 2021. II. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST Znanstvene in umetniške monografije Muhovič, J. (ur.): Umetnost med prakso in teorijo. Teoretski pogledi na umetnostno realnost na pragu tretjega tisočletja, Ljubljana, Založba Univerze v Ljubljani 2021 (284 str.); DOI: https://doi.org/10.4312/9789617128062. Muhovič J., Komelj M., Arnež M. (ur.): Glas umetnikov. Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci. Ljubljana – Kranj: Slovenska akademija znanosti in umetnosti & Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj 2021 (231 str.). Razprave in članki Muhovič J.: Umetnost v vidnem in nevidnem polju. Problem umetnostne identitete v likovni in vizualni umetnosti postmoderne. V: Likovne besede 119 (zima 2021), 8–19. Muhovič J.: Die Kunst im Zeitlater der Erweiterung und der Überschreitung. V: Jerše S., Lahl K. (2021, ur.), Endpunkte. Und Neuanfänge. Geisteswis216 letopis-2021_16.indd 216 12. 05. 2022 06:20:16 senschaftliche Annäherungen an die Dynamik von Zeitläuften, Wien-Köln: Böhlau Verlag, 117–128 (Vandenhoeck & Ruprecht Verlage / www.vandenhoek-ruprecht-verlage.com). Muhovič J.: Umetnost in teorija v času vmesnosti. V: Muhovič J. (ur.; 2021): Umetnost med prakso in teorijo. Teoretski pogledi na umetnostno realnost na pragu tretjega tisočletja, Ljubljana, Založba Univerze v Ljubljani, 11–18. Muhovič J.: Umetnost in meje. O genomu in modelih razširjenega prostora umetnosti. V: Muhovič J. (ur.; 2021): Umetnost med prakso in teorijo. Teoretski pogledi na umetnostno realnost na pragu tretjega tisočletja, Ljubljana, Ljubljana, Založba Univerze v Ljubljani, 47–72. Muhovič J.: Lucijan Bratuš – risar nad samotnim breznom / Lucijan Bratuš – drawer above the lonely abyss. V: Kocijančič G., Snoj V. (2021; ur), Lucijan Bratuš. Risbe, listi iz skicirk, akvareli, keramika, Ljubljana: KUD Logos, 2021 (elektronska izdaja e-71), 10–26. Muhovič J.: Moj slikarski notranji glas. V: Muhovič J., Komelj M., Arnež M. (2021; ur.): Glas umetnikov. Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci. Ljubljana – Kranj: Slovenska akademija znanosti in umetnosti & Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 155–169. Muhovič J.: Od rojstva štrlimo v brezdanjost. Pogovarjal se je Kurinčič J., V: Zvon 2021 / 5, 25–32. Muhovič J.: Slikar s talentom za humor in druge resne reči. Pogovor s Črtomirjem Frelihom. V: Slovenski čas 137 / september 2021, 4–6. Muhovič J.: Glej, gmota dobiva svežo podobo .... V: Drev M., Šubic M., Trček Pečak T. (2021; ur.), Soteske. Svetovi Gašperja Trčka, Ljubljana: KUD Sestava, 133–136. Muhovič J.: Glej, gmota dobiva svežo podobo ... V: Drev, M., Šubic M., Trček Pečak, T. (2021; ur.), Krošnje. Svetovi Gašperja Trčka, Ljubljana: KUD Sestava, 95–98. Muhovič J.: Ura dobrih časov. V: Prešernov sklad 2021, Ljubljana: Upravni odbor Prešernovega sklada, 2021, 23–25. Prispevki na znanstvenih srečanjih Muhovič J.: Umetnost v vidnem in nevidnem polju. Problem umetnostne identitete v likovni in vizualni umetnosti postmoderne. Referat na simpoziju »Interpretativni vidiki v sodobni umetnosti 1991–2021«, Simpozij Moderne galerije ob 30. obletnici slovenske samostojnosti, MG+MSUM, Ljubljana, 17. december 2021. Muhovič J.: Dejstva sodijo v nalogo, ne v rešitev – ali: Dileme likovne hermenevtike v pozni moderni. Referat na znanstveni konferenci »Prečenja v teoriji«, Akademija za likovno umetnost v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo ter Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Koper, 28. september 2021. 217 letopis-2021_16.indd 217 12. 05. 2022 06:20:16 Vabljena predavanja Muhovič J.: O genomu in modelih razširjenega prostora umetnosti, ciklus Jermanova predavanja / Jerman Lectures Ciclus, Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF), 19. maj 2021. Marko Marijan Mušič PROJEKTI Mušič M.: Osrednje ljubljansko pokopališče Žale, Osrednja aleja, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, nova cerkev, Spirala, streha župnišča in zvonika, projekt za izvedbo. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, nova cerkev, Kapela križa, projekt za izvedbo. Mušič M.: Nova cerkev Rojstva Blažene device Marije, Kotor Varoš, BiH, Postaje križevega pota, idejni projekt. REALIZACIJE Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, Žarno grobno polje in spremljajoče ureditve. Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, Gaj spomina II, arhitekturna in oblikovalska izvedba napisnih plošč z imeni pokojnih, katerih pepel je razsipan v Obodnem parku. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, nova cerkev, Svečani portal. Mušič M.: Svetišča svetega Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, nova cerkev, Svod in svetlobnice nad prezbiterijem. Mušič M.: Razstava »Oblike za novo demokracijo, Maks Fabiani, Jože Plečnik, Ivan Vurnik«, Narodni muzej, Ljubljana (ob izidu monografije avtorjev Bojane Čampa in Staneta Jeršiča). INTERVJUJI IN OBJAVE Mušič M.: Delo, Lavreata Feri Lainšček in Marko Mušič, 2021, https://www. delo.si/kultura/razno/lavreata-feri-lainscek-in-marko-music/. Mušič M.: Delo, Sobotna priloga, Marko Mušič: »Takrat nas ni bilo, zdaj pa nas je najti tudi v svetovnem atlasu arhitekture«, Saša Bojc, 6. februar 2021, str. 12 do 14, https://www.delo.si/sobotna-priloga/takrat-nas-ni-bilo-zdaj-pa-nas-je-najti-tudi-v-svetovnem-atlasu-arhitekture/. Mušič M.: Dnevnik, Objektiv, Marko Mušič: »V arhitekturi je treba stati na tleh in segati za oblaki«, Tanja Lesničar – Pučko, 16. januar 2021, str. 8 do 10, https://www.dnevnik.si/1042947249. Mušič M.: Družina, Marko Mušič: »Plečnik mi je vzor in zaveza«, Ksenja Hočevar, 7. februar 2021, letnik 70, št. 6, str. 4 do 8, https://www.druzina.si/ clanek/marko-music-plecnik-mi-je-vzor-in-zaveza. 218 letopis-2021_16.indd 218 12. 05. 2022 06:20:16 Mušič M.: Rast, Marko Mušič: »Očeta sem preprosto oboževal in od mladostniških let sva bila nerazdružljiva«, Klara Škrinjar, 25. oktober 2021, letnik XXXII, št. 2, str. 21 do 29, https://www.erast.si/2021/10/cas-je-za-inzenirske-ideje. Mušič M.: Vijesti, Črna Gora, Intervju Marko Mušič: »Čovjek se rodi, živi i umire u svijetu arhitekture«, Renomirani arhitekta iz Slovenije, dobitnik Prešernove nagrade za životno djelo, autor i glavni projektant Doma revolucije u Nikšiću i Spomen-doma u Kolašinu, za “Vijesti” govori o svojim djelima, arhitekturi današnjice i njenoj važnosti za nove generacije i potvrđivanje identiteta, Jelena Kontić, 13. in 14. julij 2021, str. 38 do 41, https://www.vijesti.me/kultura/556239/covjek-se-rodi-zivi-i-umire-u-svijetu-arhitekture. Mušič M.: Večer, Marko Mušič: V arhitekturi je treba stati na tleh in segati za oblaki, Tanja Lesničar – Pučko, 5. februar 2021, https://www.vecer.com/ kultura/intervju-marko-music-v-arhitekturi-je-treba-stati-na-tleh-in-segati-za-oblaki-10234458. Mušič M.: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Obeležitev Slovenskega kulturnega praznika, Manca Juvan, 8. februar 2021, https:/www.youtube.com/ watch?v=VbKrfef2ybU. Mušič M.: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Prešernov dan – vloga kulture pri nastajanju Slovenije, 8. februar 2021, https://twitter.com/MZZRS/status/1358682835096375296. MFA Slovenia on Twitter: »The role of culture in shaping the independent state of #Slovenia SI is at the forefront of this year’s Prešeren Day commemorations. State Sec Raščan, Writer Lainšček & Architect Mušič share their views on the meaning of culture today and 30 years ago. https://t.co/EIjNb68CDC” / Twitter. Mušič M.: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Obeležitev Slovenskega kulturnega praznika, 8. februar 2021, https://www.facebook.com/mfaSlovenia/ videos/pre%C5%A1ernov-dan-vloga-kulture-pri-nastajanju-slovenije/536347190589315/zunanje zadeve RS / Slovenian Ministry of Foreign Affairs - Prešernov dan - vloga kulture pri nastajanju Slovenije | Facebook. Mušič M.: STA, Marko Mušič za STA: »Moj odnos do Plečnika je predvsem ustvarjalno intoniran«, Tatjana Zemljič, 13. januar 2021, https://www. sta.si/2849869/marko-music-za-sta-moj-odnos-do-plecnika-je-predvsem-ustvarjalno-intoniran. Mušič M.: STA, Arhitekt Marko Mušič praznuje 80 let, 30. januar 2021, https:// misli.sta.si/2861197/arhitekt-marko-music-praznuje-80-let. Mušič M.: RTV SLO, Marko Mušič: “Še zmeraj verjamem v arhitekturo za vse čase”. Intervju s Prešernovim nagrajencem za življenjsko delo, Blaž Mazi, 8. februar 2021, https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/marko-music-se-zmeraj-verjamem-v-arhitekturo-za-vse-case/551710. 219 letopis-2021_16.indd 219 12. 05. 2022 06:20:16 Mušič M.: MMC RTV SLO, Radio Slovenija, Marko Mušič: “Še zmeraj verjamem v arhitekturo za vse čase”. Intervju s Prešernovim nagrajencem za življenjsko delo, Blaž Mazi, 8. februar 2021. Mušič M.: RTV SLO, ARS, Marko Mušič, prijatelj in sodelavec znamenitega Louisa Kahna bo Prešernovo nagrado izkoristil za opozarjanje na dogajanje v arhitekturi, Blaž Mazi, 6. februar 2021, https://ars.rtvslo.si/2021/01/markomusic/. Mušič M.: Ministrstvo za kulturo RS, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada 2021, 8. februar 2021, https://m.facebook.com/ministrstvozakulturo/photos/a.500881799961174/3672281462821176/?type=3. Mušič M.: RTV, Portreti Prešernovih nagrajencev, Marko Mušič, 8.februarja 2021, https://365.rtvslo.si/arhiv/presernovi-nagrajenci/174752174. Mušič M.: Studio Sipoš, Portreti Prešernovih nagrajencev, 8. februar 2021. Mušič M.: RTV, Odmevi (ob podelitvi Prešernove nagrade), 5. februar 2021, https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174751835. Mušič M.: Radio Ognjišče, Marko Mušič, arhitekt: »Vemo ogromno o podrobnostih, ne vemo pa smisla celote«, Nataša Ličen, 2. januar 2021, https://radio.ognjisce.si/sl/233/oddaje/32613/marko-mu-i-arhitekt-vemo-ogromno-o-podrobnostih-ne-vemo-pa-smisla-celote.htm https://avdio.ognjisce.si/share/ng_2021_01_02_Marko_Music Mušič M.: SAZU, Prešernov nagrajenec Marko Mušič o svojem delu, februar 2021, sazu.si. Mušič M.: Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj, Pogovor s Prešernovimi nagrajenci 2021. Pogovor s Prešernovimi nagrajenci je vodila Patricija Maličev, Prešernovo nagrado sta prejela: arhitekt Marko Mušič in pisatelj Feri Lainšček, 8. februar 2021. https://www.youtube.com/watch?v=taDkkpLV4ss https://gpn.si/sl/. Mušič M.: Shod muz na kranjskem Parnasi, Uvodna špica Prešernovih nagrajencev za leto 2021. Prešernovo nagrado sta prejela: arhitekt Marko Mušič in pisatelj Feri Lainšček, 8. februar 2021. https://www.youtube.com/ watch?v=T_714sGh4lY. Mušič M.: Šentjernejsko glasilo, Marko Mušič – Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, Anita Petrič, marec 2021, https://sentjernej.si/objava/328873. Mušič M.: Dolenjski list, Šentjernejčane nagovoril Prešernov nagrajenec Marko Mušič, L. Markelj, 8. februar 2021, https://www.dolenjskilist. si/2021/02/08/245795/novice/dolenjska/Sentjernejcane_nagovoril_Presernov_nagrajenec_Marko_Music/. Mušič M.: Župnija Dravlje, Marko Mušič je prejemnik Prešernove nagrade za leto 2021, https://www.zupnija-dravlje.si/novice/marko-music-je-prejemnik-presernove-nagrade-za-leto-2021. Mušič M.: Primorske novice, Prešernova nagrajenca sta Feri Lainšček in Marko 220 letopis-2021_16.indd 220 12. 05. 2022 06:20:16 Mušič, 10. februar 2021, https://www.primorske.si/kultura/presernova-nagrajenca-v-letu-2021-sta-feri-lainscek. Mušič M.: Študent, Kdo so letošnji prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada? Čeprav je letos epidemija odnesla tradicionalno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, si prejemniki Prešenovih nagrad zaslužijo posebno omembo. Letos sta Prešernovo nagrado leta 2021 prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Mija Ivančič, 8. februar 2021, https://www.student.si/zabava/kultura/kdo-so-letosnji-prejemniki-presernovih-nagrad-in-nagrad-presernovega-sklada/. Mušič M.: Total-Slovenia News, Prešeren Prize Winner 2021: Marko Mušič, Architect (Feature), 8. februar 2021, https://www.total-slovenia-news.com/ meet-the-people/7754-preseren-prize-winner-2021-marko-music-architect-feature. Mušič M.: Slovenske novice, Prešernov dan, Televizijska Prešernova proslava zaznamovana z motom Up budi! Prešernova nagrajenca v letu 2021 sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, 7. februar 2021, https://www. slovenskenovice.si/novice/slovenija/televizijska-presernova-proslava-zaznamovana-z-motom-up-budi/. Mušič M.: Primorske novice, Kar up budi: na zaslonih in v živo, Up budi! je naslov jutrišnjega vnaprej posnetega poklona Prešernovim nagrajencem, ki ga bo predvajala TV Slovenija. Maja Pertič Gombač, Andraž Gombač, 6. februar 2021, https://www.primorske.si/2021/02/05/kar-up-budi-na-zaslonih-in-v-zivo. Mušič M.: Slovenia Times, Marko Mušič, an architect inspired by architectural greats, 8. februar 2021, https://sloveniatimes.com/marko-music-an-architect-inspired-by-architectural-greats/. Mušič M.: TV Ambienti, Prešernova nagrajenca sta Feri Lainšček in Marko Mušič, Alja Košir, 8. februar 2021, https://www.tvambienti.si/08/02/2021/ arhitektura-za-ljudi-in-arhitektura-za-vse-case-med-presernovimi-nagrajenci-tudi-arhitekti/. DRUGO Mušič. M.: Arhitekturni kelih demokracije, predgovor v monografiji »Oblike za novo demokracijo, Maks Fabiani, Jože Plečnik, Ivan Vurnik« avtorjev Bojane Čampa in Staneta Jeršiča, str. 5–7, 2021. Mušič. M.: Glas umetnikov, SAZU in Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj, besedilo in grafične priloge za monografijo o članih V. razreda SAZU, 2021. Mušič M.: Biografija Marka Mušiča, dopisnega člana ANUBiH za Svečani zbornik Akademije ANUBiH ob 70. obletnici, 1. september 2021. Mušič M.: Prispevek za izdelavo leksikalnega gesla o arhitektu pri predmetu Izbrana poglavja iz umetnosti 20. in 21. stoletja/DVO, Marko Mušič, Univer221 letopis-2021_16.indd 221 12. 05. 2022 06:20:16 za v Mariboru, Filozofska fakulteta, študentka Annemarie Gomzi, mentor doc. dr. Franci Lazarini, Maribor, december 2021. Mušič M.: Slavnostni govor ob podelitvi Plečnikovih odličij za leto 2021, Sklad arhitekta Jožeta Plečnika, Mestni muzej, Ljubljana, 7. junij 2021. Mušič M.: Slavnostni govor ob praznovanju Dneva kulture v Šentjerneju, 30. januar 2021. Mušič M.: Svečani govor ob otvoritvi Žarnega grobnega polja in spremljajočih ureditev na novem delu ljubljanskega osrednjega pokopališča Žale, 25. 10. 2021. Mušič M.: Svečani govor ob Zlati maši p. Lojzeta Bratine S. J., Cerkev Kristusovega učlovečenja, Dravlje, Ljubljana, 18. 7. 2021. Mirjana Nastran Ule OBJAVE Kralj A., Rener T., Leskošek V., Mencin Čeplak M., Nastran Ule, M.: Pravica do abortusa. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Knjižna zbirka Psihologija vsakdanjega življenja, 2021. Ule M.: Refleksivnost in odpornost na pandemična tveganja. V: Ignjatović M., Kanjuo-Mrčela A., Kuhar R.(ur.). Pandemična družba : Slovensko sociološko srečanje : Ljubljana, 24.-25. september 2021. 1. natis. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo, 2021. Str. 162–165. Ule M.:. Theorising : if we lose our humanity, we lose ourselves. European sociologist. 2021, iss. 45. https://www.europeansociologist.org/issue-45-pandemic-impossibilities-vol-1/theorising-if-we-lose-our-humanity-we-loseourselves. Perger N., Ule M., Šterk K.: Sociološki, kulturološki in kontekstualni dejavniki samomorilnega vedenja. V: Roškar S., Videtič Paska A. (ur.). Samomor v Sloveniji in svetu : opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021. Str. 181–202. Ule M.: Koga reševati v času omejenih možnosti? : družbeni vidiki pandemije covida-19. V: Salecl R. (ur.). Koga reševati v času pandemije? : etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. Str. 71–87, 320, 328–329. Ule M.: Pred 50 leti za današnji čas. V: Beauvoir S. de. Starost. 2, Biti v svetu. Ljubljana: OPRO, zavod za aplikativne študije, 2021. str.331–332. Ule M.: Ob 60-obletnici FDV. Kje smo in kam gremo?. V: Kamin T., Perger N., Kalin Golob M. (ur.). 60 let kasneje : UL FDV od A do Ž. 1. e-izd. Ljubljana: Založba FDV, 2021. Str. 315–316. Ule M.: Študentke in študente v predavalnice. Takoj!. Delo, Sobotna priloga. 24. apr. 2021, leto 63, št. 94. Lobe B., Oblak Črnič T., Nastran Ule M., Štefanc, D. (intervjuvanci): Zoomifika222 letopis-2021_16.indd 222 12. 05. 2022 06:20:16 cija digitalnih domorodcev : oddaja Intelekta, Radio Slovenija, Prvi program, 16. 3. 2021. Ule M. (intervjuvanka): Nekoč smo govorili o podaljšani mladosti, zdaj pa o podaljšanem otroštvu. Delo, Sobotna priloga. 19. jun. 2021, leto 63, št. 140. Ule M. (intervjuvanka). Iz vzorne skupnosti smo postali problem, in to načenja naše samospoštovanje : oddaja Nedeljski gost, Radio Slovenija, Val 202, 21. 11. 2021. Ule M. Grušovnik T., Kaluža J. (intervjuvanci). Razlika med sredo in petkom je razlika med jezo in strastjo : kakšno je socialno, ekonomsko, družbeno, politično in kulturno ozadje sredinih protestov? : oddaja Studio ob 17.00, Radio Slovenija 1, 11. 10. 2021. Ule M.: Dijakinjam in dijakom volilno pravico!. Delo, Sobotna priloga. 24. dec. 2021, leto 63, št. 299. DRUGO Ule M.: (član ur. sveta 2016–) Psihološka obzorja : slovenska znanstveno-strokovna psihološka revija, 2000-. Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije. Ule M.: (član ur. sveta 2018–) Socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 1982–. Ule M.: (član ur. sveta 2014–) Diskurs Kindheits- und Jugendforschung. Journal of Childhood and Youth Research. Leverkusen: Verlag Barbara Budrich GmbH. Marko Noč OBJAVE Overtchouk P., Barthélémy O., Hauguel-Moreau M., Guedeney P., Rouanet S., Zeitouni M., Silvain J., Collet J.-P., Vicaut E., Zeymer U., et al., Noč M. (sodelavec pri raziskavi), et al.: Angiographic predictors of outcome in myocardial infarction patients presenting with cardiogenic shock : A CULPRIT-SHOCK angiographic substudy. EuroIntervention. 2021, vol. 16, no. 15, str. e1237–e1244. Pirnat M., Stillman A. E., Rienmüller R., Noč M., Gorenjak M., Šeruga T.: Can the degree of coronary collateralization be used in clinical routine as a valid angiographic parameter of viability?. The international journal of cardiovascular imaging. Feb. 2021, vol. 37, issue 2, str. 379–388. https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10554-020-01984-5, https://doi.org/10.1007/ s10554-020-01984-5, DOI: 10.1007/s10554-020-01984-5. Zeitouni M., Akin I., Desch S., Barthélémy O., Brugier D., Collet J.-P., De Waha-Thiele S., Greenwood J. P., Guedeney P., Hage G., Noč M., et al.: Clinical outcomes according to ECG presentations in infarct-related cardiogenic shock in the culprit lesion only PCI vs multivessel PCI in cardiogenic shock trial. Chest. 2021, vol. 159, iss. 4, str. 1415–1425. 3543. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0012369220353009?via%3Dihub#!, DOI: 10.1016/j.chest.2020.10.089. 223 letopis-2021_16.indd 223 12. 05. 2022 06:20:16 Orban M., Kleeberger J., Ouarrak T., Freund A., Feistritzer H.-J., Fuernau G., Geisler T., Huber K., Dudek D., Noč M., et al.: Clopidogrel vs. prasugrel vs. ticagrelor in patients with acute myocardial infarction complicated by cardiogenic shock : a pooled IABP-SHOCK II and CULPRIT-SHOCK trial sub-analysis. Clinical research in cardiology. 2021, vol. 110, iss. 9, str. 1493– 1503.. DOI: 10.1007/s00392-021-01866-3. Freund A., Pöss J., De Waha-Thiele S., Meyer-Saraei R., Fuernau G., Eitel I., Feistritzer H.-J., Rubini Giménez M., Huber K., Windecker S., Noč M., et al.: Comparison of risk prediction models in infarct-related cardiogenic shock. European heart journal : acute cardiovascular care. 2021, vol. 10, iss. 8, str. 890–897. https://academic.oup.com/ehjacc/article-abstract/10/8/890/ 6371144?redirectedFrom=fulltext, DOI: 10.1093/ehjacc/zuab054. Radšel P., Goslar T., Bunc M., Kšela J., Gorjup V., Noč M.: Emergency veno-arterial extracorporeal membrane oxygenation (VA ECMO)-supported percutaneous interventions in refractory cardiac arrest and profound cardiogenic shock. Resuscitation. 2021, vol. 160, str. 150-157. DOI: 10.1016/j. resuscitation.2020.11.028. Shanmugasundaram M., Truong H. T., Harash A., Hu D., Tran A., Smith N., Ciurlino B., Noč M., Hsu P., Kern K. B.: Extending time to reperfusion with mild therapeutic hypothermia : a new paradigm for providing primary percutaneous coronary intervention to remote ST segment elevation myocardial infarction patients. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2021, vol. 11, iss. 1, str. 45–52. DOI: 10.1089/ther.2019.0039. [ Thiele H., Freund A., Rubini Giménez M., De Waha-Thiele S., Akin I., Pöss J., Feistritzer H.-J., Fuernau G., Graf T., Neff H., Noč M., Goslar T., et al.: Extracorporeal life support in patients with acute myocardial infarction complicated by cardiogenic shock : design and rationale of the ECLS-SHOCK trial. The American heart journal : international publication for the study of the circulation. 2021, vol. 234, str. 1–11. DOI: 10.1016/j.ahj.2021.01.002. Šterbenc A., Šoba B., Glinšek Biškup U., Fister M., Mikuž U., Noč M., Luzar B.: Fatal strongyloides stercoralis hyperinfection syndrome following heart transplantation. V: Klun I. (ur.), Djurković-Djaković O. (ur.). Programme & abstract book. 13th European Multicolloquium of Parasitology, Belgrade, October 12-16, 2021. Belgrade: Serbian society of parasitology, 2021. Str. 41–42 Watson N., Karamasis G., Stathogiannis K., Potter M., Damian M., Cook C., Pottinger R., Clesham G., Gamma R., Aggarwal R., Noč M. et al.: Feasibility of early waking cardiac arrest patients whilst receiving therapeutic hypothermia : the therapeutic hypothermia and early waking (THAW) trial. Resuscitation. 2021, vol. 160, str. DOI: 10.1016/j.resuscitation.2021.11.031. 224 letopis-2021_16.indd 224 12. 05. 2022 06:20:16 Schrage B., Zeymer U., Montalescot G., Windecker S., Serpytis P., Vrints C., Stepinska J., Savonitto S., Oldroyd K., Desch S., Noč M., et al.: Impact of center volume on outcomes in myocardial infarction complicated by cardiogenic shock : a CULPRIT-SHOCK Substudy. Journal of the American Heart Association. 2021, vol. 10, iss. 20, str. 1–10. https://www.ahajournals. org/doi/10.1161/JAHA.120.021150, DOI: 10.1161/JAHA.120.021150. Mendiz O., Noč M., Fava C. M., Gutiérrez Jaikel L. A., Sztejfman M., Pleskovič A., Gamboa P., Valdivieso L. R., Gada H., Tang G. H. L.: Impact of cusp-overlap view for TAVR with self-expandable valves on 30-day conduction disturbances. Journal of interventional cardiology. 2021, vol. 2021, str. 1–7. https://www.hindawi.com/journals/jitc/2021/9991528/, DOI: 10.1155/2021/9991528. Fister M., Mikuž U., Noč M.: Intravaskularno hlajenje kot metoda za zmanjšanje obsega nekroze miokarda pri bolnikih z akutnim srčnim infarktom z dvigom spojnice ST (STEMI). V: Fras Z. (ur.). 26. sodobna interna medicina : strokovno srečanje : zbornik predavanj : Ljubljana, 15. decembra 2021. V Ljubljani: Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, 2021. Str. 80–81. Noč M., Laanmets P., Nešković A., Petrović M., Stanetic B., Aradi D., Kiss R. G., Ungi I., Merkely B., Hudec M., Fister M., et al.: A multicentre, prospective, randomised controlled trial to assess the safety and effectiveness of cooling as an adjunctive therapy to percutaneous intervention in patients with acute myocardial infarction : the COOL AMI EU Pivotal Trial. EuroIntervention. 2021, vol. 17, no. 6, str. 466–473. DOI: 10.4244/EIJ-D-21-00348. Noč M.: My stroke story. EuroIntervention. 2021, vol. 17, no. 9, str. 705–707. Simonič B., Pate T., Noč M., Tadel Kocjančič Š., Jazbec A., Štajer D., Gostečnik C., et al.: Psihosocialna obravnava preživelih po nenadnem srčnem zastoju in njihovih svojcev = Psychosocial treatment of survivors of sudden cardiac arrest and their relatives. Rehabilitacija. 2021, letn. 20, št. 1, str. 84–89. https://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2021_ No1_p84-89.pdf. Košir M., Simonič B., Gostečnik C., Noč M., Tadel Kocjančič Š., Jazbec A., Dovečar K., Kotnik A., Kotnik P., Kropivnik Š., Smonkar H., Vačovnik J., Vehovar K., Pate T.: Relational family therapy in the treatment of sudden cardiac arrest survivors and their relatives. The person and the challenges. 2021, vol. 11, no. 1, str. 249–270. http://czasopisma.upjp2.edu.pl/thepersonandthechallenges/article/view/3894, DOI: 10.15633/pch.3894. Pleskovič A., Rojko M., Černič Šuligoj N., Cvetičanin B., Špan M., Petrovič D., Danojević N., Djordjevic M., Zorc M., Noč M.: Rezultati katetrskega vstavljanja aortne zaklopke (TAVI) v mednarodnem kardiovaskularnem centru MC Medicor = Results of transcatheter aortic valve implantation 225 letopis-2021_16.indd 225 12. 05. 2022 06:20:16 (TAVI) in the international centre for cardiovascular diseases MC Medicor. Zdravniški vestnik : glasilo Slovenskega zdravniškega društva. mar.-apr. 2021, letn. 90, št. 3/4, str. 139–149. Rojko M., Černič Šuligoj N., Zorc M., Noč M.: Rezultati perkutanega zapiranja odprtega ovalnega okna v MC Medicor (2006-2021) = Results of percutaneous closure of patent foramen ovale in MC Medicor (2006-2021). V: Žvan B. (ur.), Zaletel M. (ur.), Zupan M. (ur.). Akutna možganska kap XIV in telemedicina : zbornik poglavij strokovnega srečanja in učbenik za zdravnike, zdravstvene delavce in študente Medicinske in Zdravstvene fakultete : Ljubljana, december 2021. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, 2021. Str. 87–92. Noč M., Fister M., Mikuž U.: Searching for a new cooling method to reduce infarct size beyond primary PCI. JACC: cardiovascular interventions. Sep. 2021, vol. 14, iss. 18, str. 2056–2058. DOI: 10.1016/j.jcin.2021.06.037. Noč M.: Sodobna medicinska oskrba vsakega bolnika v času pandemije. V: Salecl R. (ur.). Koga reševati v času pandemije? : etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. Str. 289–291. Knafelj R., Noč M.: There is no such a thing as a dificult to sedate COVID19 patient. Intensive care medicine experimental. 2021, vol. 9, suppl. 1, str. 225. https://icm-experimental.springeropen.com/track/pdf/10.1186/s40635021-00415-6.pdf. DRUGO Noč M. (član ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za področje srčno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–2015. Boris A. Novak PREVODNA KNJIGA Novak B. A.: Vrata nepovrata : epos. Knj. 3, Obitavališta duša. V hrvaščino prevedel Božidar Brezinščak Bagola, spremna beseda Janez Vrečko. Zaprešić: Fraktura, 2021. 874 str. Biblioteka Fraktali, knj. 43. POSEBNA KNJIŽNA IZDAJA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE Novak B. A.: Vrata nepovrata : epos. Knj. 1, Zemljevidi domotožja. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 2021. 1 CD (536 min), stereo. Literarna zbirka Goga. PREVODI V MEDNARODNIH ZBORNIKIH IN REVIJAH (izbor) Novak B. A.: Two Poems. Translated by the author. V: Pratik – A Magazine of Contemporary Writing. Edited by Yuyutsu Sharma. Vol. XVII / No. 1, Spring 2021 - Thirteen Slovenian Poets. Str. 71–74. New Delhi: Nirala Publications. 226 letopis-2021_16.indd 226 12. 05. 2022 06:20:16 Novak B. A.: Besieged in Sarajevo & Billiards in Malta: A Mirroring Memory of Daphne Caruana Galizia (translated by the author). V: PEN International: An Illustrated History. Edited by Carles Torner & Jan Martens, authors Ginevra Avalle, Jennifer Clement, Peter McDonald, Rachel Potter, Carles Torner, Laetitia Zecchini. Str. 242–245, 294. London, Brussels: Pen International & Motovun Group of International Publishers, 2021. V Posebni izdaji (Slovenski Center PEN) tudi Vilinska vilanela, kako braniti mesto, str. 314. Novak B. A.: Three poems. Translated by the author. V: Solstice – a magazine of diverse voices. Winter 2021. U. S. A. – ZDA. PESMI V ZBORNIKIH, PESMARICAH IN REVIJAH (izbor) Novak B. A.: Pesmi. V: Dekleva M., Grafenauer N., Jančar D., Jesih M., Komelj M. (avtor, član ur. odbora), Novak B. A., Pahor B., Simčič Z., Bernard E., Bratuša M., Jemec A., Kristl S., Muhovič J. (avtor, član ur. odbora), Mušič M., Tršar D., Lebič L., Matičič J., Rojko U., Šenk N.: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Str. 76–92. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. Novak B. A.: Pesem za Marka. V: Malec M. (ur.), Markič O. (ur.): Misli svetlobe in senc : razprave o filozofskem delu Marka Uršiča. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 9. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/262/373/6099-1, DOI: 10.4312/9789610604310. Novak B. A.: Zamirajoči sonet za Melito Vovk, čebelarko podob. V: Vovk M. (umetnik), Kunstelj Pavlovski A. M. (ur., avtor dodatnega besedila), Fajfar J. (avtor dodatnega besedila, ur.). Melita Vovk osebno. 2, Ustvarjanje ; avtor poezije Boris A. Novak. Str. 13. Bled: Zavod za kulturo, 2021. 377 str. Zbirka Novembrski opus, knj. 2. Novak B. A. et al. V: Kranjc M. (ur.). Poezija je zakon!. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 2021. 61 str. Novak B. A. et al. V: Jug A. (ur.). Protestarica : pesmi, ki se berejo, pojejo in rapajo v času. Nova Gorica: Ma-No, 2021. 79 str. Novak B. A.: Poslovilni diptih za Dušana Jovanovića. Sodobnost. jan./feb. 2021, letn. 85, št. 1/2, str. 194–200. Novak B. A.: Marku Sosiču za na poslednjo pot. Sodobnost. mar. 2021, letn. 85, št. 3, str. 343–344. SPREMNE BESEDE Novak B. A.: Popopran pisateljski puding. V: Osti J. Poper po pudingu : (66 zgodb in zgodbic, če pa jih, draga bralka ali bralec, bereš stoje na rokah, se ti zazdi, da jih je 99). 1. izd. Maribor: Pivec, 2021. Str. 145–148. Zbirka Branje, Proza. 227 letopis-2021_16.indd 227 12. 05. 2022 06:20:16 Novak B. A.: Baladna resnica pravljic, pravljično hrepenenje balad. V: Makarovič S. Baladne pravljice. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021. Str. 111–117. Novak B. A.: Dobrota pravljic Svetlane Makarovič. V: Makarovič S. (avtor, ilustrator), Merc J. (ur.), Matko Lukan I. (ur.). Zlata mačja preja. 3. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. Str. 353–370. Zbirka Svetlanovčki. Novak B. A.: Ljubezen v času covida. V: Novak B. A. (ur.), Repovš L. (ur.). Ljubezen v času covida : literarno branje študentk in študentov programa Kreativno pisanje - poezija pod mentorstvom prof. dr. Borisa A. Novaka ter pesnic in pesnikov, pisateljic in pisateljev Milana Dekleve, Milana Jesiha, Vida Snoja, Brine Svit, Janija Kovačiča, Katje Gorečan, Vinka Möderndorferja, Alenke Jovanovski, Veronike Šoster, Nine Kremžar, Aljaža Koprivnikarja, Varje Balžalorsky, Laure Repovš, Miha Pintariča in Borisa A. Novaka. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 11–20. ESEJI V STROKOVNIH IN LITERARNIH ZBORNIKIH Novak B. A.: Slovenščina med Babilonom, Bledom in ledom. V: Snoj M. (ur.), Dekleva M. (ur.). Jezikovna samozavest - obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih : SAZU, 14. junij 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Str. 11–28. Zbirka Znanje kot vrednota, 5. Novak B. A.: Kako je mogoče?. V: Snoj M. (ur.), Dekleva M. (ur.). Jezikovna samozavest - obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih : SAZU, 14. junij 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Str. 111–113. Zbirka Znanje kot vrednota, 5. Novak B. A.: Pesnik na FF. V: Mahnič K. (ur.), Pihler Ciglič B. (ur.). O poslanstvu humanistike in družboslovja : ob stoletnici Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 19–59. Zbirka Historia facultatis. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/274/408/6290-1, DOI: 10.4312/9789610604549. Novak B. A.: Milan Dekleva, glasbenik jezika, upesnjevalec skrivnostne tišine = Milan Dekleva, a musician of language, a poet of mysterious silence. V: Učakar A. (ur.). Strah in pogum = Fear and courage : 36. mednarodni literarni festival Vilenica = [36th] Vilenica International Literary Festival. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev: = Slovene Writers' Association, 2021. Str. 54–62, 63–72. Novak B. A.: Govorilne ure pri profesorju Pirjevcu. V: Koritnik A. (ur.), Pirjevec D. Avtorji: Inkret A., Novak B. A., Pirjevec A., Vodopivec P. Ahac : knjiga o Dušanu Pirjevcu. Ljubljana: Beletrina: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 354–442. Knjižna zbirka Beletrina, 532. ČLANKI Novak B. A.: Moj brat Josip Osti. Delo, Sobotna priloga. 10. jul. 2021, letn. 63, št. 157, str. 22–23. Novak B. A.: Josip Osti, svečenik knjige (1945–2021). Bukla : brezplačna revija o dobrih knjigah in multimediji. Jul.–avg. 2021, leto 17, št. 161, str. 12. 228 letopis-2021_16.indd 228 12. 05. 2022 06:20:16 Novak B. A.: Bratotožje za Josipom Ostijem (1945–2021). Sodobnost. sep. 2021, letn. 85, št. 9, str. 1244–1267. Boris Pahor Chiereghin W., Senardi F. (urednika, avtorja dodatnega besedila): Boris Pahor : scrittore senza frontiere : studi, interviste e testimonianze. Trieste: La Libreria del Ponte rosso: Mladika, 2021. 350 str. Pahor B.: Boris Pahor: Modro in pošteno razmišljanje ob 30-letnici Slovenije. N1. 24. jun. 2021. https://n1info.si/novice/slovenija/boris-pahor-modro-in-posteno-razmisljanje-ob-30-letnici-slovenije/. Dekleva M., Grafenauer N., Jančar D., Jesih M., Komelj M. (avtor, član ur. odbora), Novak B. A., Pahor B., Simčič Z., Bernard E., Bratuša M., Jemec A., Kristl S., Muhovič J. (avtor, član ur. odbora), Mušič M., Tršar D., Lebič L., Matičič J., Rojko U., Šenk N.: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. Pahor B.: Grmada v pristanu. Dopolnjena izd. Trst: Mladika, 2021. 301 str. Volk V.: Moj prijatelj na kvirinalu : Trst – obisk pri prijatelju Borisu Pahorju. Primorski dnevnik. 18. feb. 2021, leto 77, št. 41, str. 4. Marijan Pavčnik OBJAVE Pavčnik M.: Razumevanje prava : nova oporna mesta iz zadnjih let. 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2021. 262 str. Zbirka Pravna obzorja, 55. Pavčnik M.: Understanding law : an answer to Leonid Pitamic. Rechtsphilosophie. 2021, jg. 7, hft. 1, str. 56–79. Pavčnik M.: Bernd Rüthers, Christian Fischer, Axel Birk: Rechtstheorie und Methodenlehre : 11., überarbeitete Auflage, C. H. Beck, München 2020, 627 S. ARSP. 2021, vol. 107, iss. 2, str. 320–324. Pavčnik M.: Brüchigkeit der Menschenwürde. V: Neumann U. (ur.), Tiedemann P. (ur.), Liu S.-I. (ur.). Menschenwürde ohne Metaphysik : Beiträge des Workshops auf dem 29. Weltkongress der Internationalen Vereinigung für Rechts- und Sozialphilosophie (IVR) in Luzern, Schweiz, Juli 2019. Stuttgart: F. Steiner, cop. 2021. Str. 193–203. Archiv für Rechts- und Sozialphilosophie, Beiheft, 165. Pavčnik M.: Razlagalno-utemeljevalna stališča. Odvetnik : glasilo Odvetniške zbornice Slovenije. pomlad 2021, leto 23, št. 1, str. 7–12. http://www.odv-zb. si/upload/revija/ODVETNIK%20st-99-okey_%20OZS.pdf. 229 letopis-2021_16.indd 229 12. 05. 2022 06:20:16 Pavčnik M.: Viskovićev doprinos teoriji tumačenja i argumentacije u pravu. V: Guć J. (ur.), Jurić H. (ur.). Nikola Visković: pravo - politika - bioetika : zbornik povodom osamdesetog rođendana. Zagreb: Pergamena, 2021. Str. 63–73. Biblioteka Bioetika, knj. 42. Pavčnik M.: Synthetic (integral) nature of law. Reaction to the challenge of Leonid Pitamic. V: Schweighofer E. (ur.). Cybergovernance : IRIS 2021 : Tagungsband des 24. Internationalen Rechtsinformatik Symposions = proceedings of the 24th International Legal Informatics Symposium. Bern: Editions Weblaw, 2021. Str. 249–255. Editions Weblaw, 2, Colloquium, 30. Pavčnik M.: Veljavnost in obvezna moč predpisov. Pravna praksa : PP. 15. apr. 2021, leto 40, št. 14/15, str. 18. Pavčnik M.: Veljavnost, obvezna moč in uporabljanje predpisov. Pravna praksa : PP. 13. maj 2021, leto 40, št. 19, str. 15. Pavčnik M.: Narava avtentične razlage zakona. Pravna praksa : PP. 1. jul. 2021, leto 40, št. 26/27, str. 19-20. Pavčnik M.: Svoboda duha - tudi na epidemiološko varnih shodih : ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k sklepu št. U-I-50/21 z dne 15. 4. 2021. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2021. http://www.us-rs.si/documents/d7/f8/u-i50-21-lm-dr-pavcnik2.pdf. Pavčnik M.: Stopnjevitost pravnega reda : ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2021. https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2021/06/U-I-79-20LM-dr.-Pavcnik.pdf. Pavčnik M.: Soodvisnost pravic in dolžnosti (Ob merilu PC) : pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-210/21 z dne 29. 11. 2021. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (2 str.)). http:// www.us-rs.si/documents/e4/88/u-i-210-21-pritrdilno-lm-dr-pavcnik8.pdf. DRUGO Pavčnik M. (član ur. odbora 2011–) Danube : law and economics review. Brno: European Association Comenius, 2010–. Pavčnik M. (član ur. odbora 1997–) Isopoliteia. Athäena: Ant. N. Sakkoula. Pavčnik M. (predsednik ur. odbora 2017–) Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča. Ljubljana: Nova revija, 1993– Ljubljana: Nova revija, 1993– [201-]Ljubljana: Ustavno sodišče Republike Slovenije, [2013]. Pavčnik M. (ur. 1994–) Pravna obzorja. Ljubljana: Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30). Pavčnik M. (član ur. odbora 2019–) Pravni vjesnik : tromjesečni glasnik za pravne i društveno-humanističke znanosti Pravnog fakulteta Sveučilišta J.J. Strossmayer u Osijeku. Osijek: Pravni fakultet, 1985–. Pavčnik M. (član ur. odbora 1979–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. 230 letopis-2021_16.indd 230 12. 05. 2022 06:20:16 Pavčnik M. (član ur. sveta 2003–) Revus : revija za evropsko ustavnost. Ljubljana: GV Revije: Pravna praksa, 2003– Ljubljana: GV revije: Pravna praksa, 2003–2007 Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2008-2009Kranj: Klub Revus, 2011–. Pavčnik M. (ur. 2003–) Scientia, iustitia. Ljubljana: Cankarjeva založba (št. 1−7), Uradni list RS (št. 8−16) in GV Založba (od št. 17). Pavčnik M. (član ur. sveta 2011–) Studia iuridica Cassoviensia. Košice: Univerzita P. J. Šafárika v Košiciach, 2011–. Matija Peterlin Chai Q., Li S., Collins M. K., Li R., Ahmad I., Johnson S. F., Frabutt D. A., Yang Z., Shen X., Sun L., Hu J., Hultquist J. F., Peterlin B. M., Zheng Y. H.: HIV-1 Nef interacts with the cyclin K/CDK13 complex to antagonize SERINC5 for optimal viral infectivity Cell Rep. 2021. 36:109514. Huang F., Nguyen T. T., Echeverria I., Rakesh R., Cary D. C., Paculova H., Sali A., Weiss A., Peterlin B. M., Fujinaga K.: Reversible phosphorylation of cyclin T1 promotes assembly and stability of P-TEFb. Elife 2021. 10:e68473. Raša Pirc Rožič B., Asbani B., El Marssi M., Uršič Nemevšek H., Koruza J., Malič B., Pirc R., Mezzane D., Kutnjak Z.: A lead-free and antiferroelectric materials as electrocaloric coolants. Book of Abstracts, THERMAG IX: 9th IIR International Conference on Caloric Cooling and Applications of Caloric Materials, virtual conference, June 7-11, 2021, College Park, Maryland, USA, str. 116. Jože Pirjevec OBJAVE Pirjevec J.: Hate speech in the Eastern Adriatic area from irredentism to fascism. V: Režek M. (ur.). International Conference Antifascism in a Transnational and Comparative Perspective : online, 27-28 May 2021 : programme and abstracts. Online ed. Koper: Science and Research Centre, Institute for Historical Studies: = Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za zgodovinske študije, Annales ZRS, 2021. Str. 15. https://www.zrs-kp.si/wp-content/ uploads/2021/05/Zbornik-povzetkov_ANTIFASCISM-2021.pdf. Pirjevec J.: Hiša Bratuževih plemenit spomenik. Primorski dnevnik. 1. jul. 2021, leto 77, št. 154, str. 9. Pirjevec J.: Metamorphosis of an agent of the Yugoslav secret police (UDBA) : from a Marxist dogmatist to a humanist. V: Ramšak J. (ur.), Režek M. (ur.). Crossing the lines between Marxism and Christianity in the 20th centu231 letopis-2021_16.indd 231 12. 05. 2022 06:20:16 ry East-Central Europe : international conference : 15th and 16th April 2021 : programme and abstracts. Online ed. Koper: Science and Research Centre, Institute for Historical Studies: = Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije, Annales ZRS, 2021. Str. 26. https://www. zrs-kp.si/wp-content/uploads/2021/04/Zbornik-povzetkov_MARXISM-AND-CHRISTIANITY-2021.pdf. Pirjevec J.: Partizani. Elektronska izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). https://www.biblos.si/isbn/9789612824402. Pirjevec J., Benedejčič A.: Rusija in slovanstvo : med velikodržavnostjo in vzajemnostjo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2021. 551 str. Knjižna zbirka Varnostne študije. Vratuša A., Volk S., Pirjevec J.: Trojno poslanstvo profesorja Urbana. Ljubljana: Beletrina, 2021. 323 str. DRUGO Pirjevec J. (član ur. odbora 2003–) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; = Capodistria; Muggia: Società storica del Litorale, 1993–. Uroš Rojko NOVA DELA Rojko U.: Odtekanje časa II za klarinet in akordeon. Rojko U.: Odtekanje časa I za orgle solo. Rojko U.: Share Through The Air (verzija B) (za Ensemble airborne extended). Rojko U.: Rush za kvartet saksofonov in klavir (za Raschèr Saxophon Quartett). Rojko U.: Neofonia (nova verzija) za flavto, klarinet, tolkala, klavir, violino, violončelo in kontrabas. IZVEDBE DEL Rojko U.: Obsessions za duo kljunastih flavt. Ljubljana, Rdeča dvorana Magistrata, 30. obletnica festivala Muzine. Maruša Brezavšček in Felix Gutschi - kljunaste flavte. 29. 11. 2021. Rojko U.: Stone Wind III. Ljubljana, Konzertni atelje, Društvo slovenskih skladateljev. Trio tempestoso (Sanja Mlinaric-akordeon, Andraž Golob-klarinet, Urban Megušar-violončelo). 17. 11. 2021. Rojko U.: Neofonia. Ljubljana, Slovenska filharmonija, Festival Forum nove glasbe, ansambel Forum nove glasbe, dir.: Leonhard Garms. 12. 11. 2021. Rojko U.: Luna, acqua e Chiara. Graz, Kulturzentrum Minoriten, poetika zvoka, Charles Baudelaire ob 200. obletnici rojstva, Klara Tomljanovic – kitara. 28. 10. 2021. Rojko U.: Neofonia. Celovec ob Vrbskem jezeru, koncertna dvorana Celovec (ZZM), ansambel Neofonia: »Fregmenti nekega spominjanja«, dir.: Steven Loy. 20. 10. 2021. 232 letopis-2021_16.indd 232 12. 05. 2022 06:20:16 Rojko U.: Dennoch. Kassel, Karlskirche, »drei in eins MUSIK KUNST SPRACHE«. Andrea Nagy – basklarinet. 11. 10. 2021. Rojko U.: Odtekanje časa II za klarinet in akordeon. Maribor, zaradi bolezni odpovedano 7. 10. 2021. Rojko U.: 5 tangov (I, II, V). Maribor, Glasbeni festival Minoriti 2021. Nejc Grm – akordeon. 5. 10. 2021. Rojko U.: Dennoch. Freiburg, Elisabeth Schneider Stiftung, Ensemble Aventure. Andrea Nagy – basklarinet. 17. 9. 2021. Rojko U.: Stone Wind III. Berlin, Unerhörte Musik, BKA-Theater. Trio tempestoso (Sanja Mlinaric - akordeon, Andraž Golob-klarinet, Urban Megušar violončelo). 14. 9. 2021. Rojko U.: iz Bagatel (III); iz Pet tangov (III). Essen, Folkwang Musikschule, Akkordeonherbst 2021, Gesprächkonzert 2, Josie Schneider - akordeon, Svenja Kuhn – klavir. 11. 9. 2021. Rojko U.: Share through the Air. Raum Salmgasse, Wien (AT). PRISM - Konzert II. Ensemble Airborne Extended (Elena Gabbrielli - flavte, Caroline Mayrhofer – kljunaste flavte/paetzold, Tina Žerdin - harfa, Sonja Leipold - čembalo). 10. 9. 2021. Rojko U.: Bra(v)(tk)o. Novo mesto, Noč slovenskih skladateljev. Bratko Krivokapić - tenorski helikon. 10. 9. 2021. Rojko U.: 5 Tangov  za akordeon solo. Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, Glas umetnikov. Andraž Malgaj – akordeon. 2. 9. 2021. Rojko U.: Monolog padlega angela. Graz, Festival IMPULS, Szilárd Benes: polklarinet. 21. 8. 2021. Rojko U.: Stone Wind III. Freiburg, Visoka šola za glasbo, Deutcher Musikwettbewerb des Deuchen Musikrates, Finale v kategoriji ansamblov, Trio [k l a: ŋ ∫ p e k t r m], ansambel za novo glasbo (Paula Breland - klarinet, Jennifer Aßmus - violončelo, Anna-Katharina Schau - akordeon), spletni koncert. 12. 8. 2021. Rojko U.: 5 Tangov za akordeon in klavir. München, Karl Amadeus HartmannGesellschaft München. Marko Šervalić (akordeon), Henri Bonamy (klavir). 13. 7. 2021. Rojko U.: Tangi I; II, III. Andraž Malgaj – akordeon. Ritem kože. Anja Lavrenčič, Martin Pinter – tolkala. Diapento (stena-jeza). Oktet saksofonov 96 (Domen Koren, Boštjan Rojc - sopran; Nika Deželak, Kristina Neli Lampe - alt; Vida Vatovec, Agata Živoder - tenor; Tim Jerman, Arijan Maček - bariton). »Nočne blodnje«, Atrij Akademije za glasbo, Studio za novo glasbo Akademije za glasbo univerze v Ljubljani. 29. 6. 2021. Rojko U.: Bagatele I, II, III. Bratislava, dvorana Fakultete za glasbeno umetnost, Ana Vyparinova Krsmanović - akordeon, Zuzana Zamborska – klavir. 21. 6. 2021. Ω 233 letopis-2021_16.indd 233 12. 05. 2022 06:20:16 Rojko U.: Monolog padlega angela. Kranj, otvoritev razstave Prešernovih nagrajencev SAZU. Galerija Prešernovih nagrajencev. Uroš Rojko - pol-klarinet. 19. 6. 2021. Rojko U.: Encounters. Aveiro (Portugalska), Arte no tempo, RMC 21. Duo Ar (Maria Mogas Gensana in Mirko Jevtović - harmoniki). 29. 5. 2021. Rojko U.: Share through the Air. Gustav Mahler Privatuniversität, Klagenfurt (AT). Neue Klangwelten - Concert. Ensemble Airborne Extended (Elena Gabbrielli - flavte, Caroline Mayrhofer - kljunaste flavte/paetzold, Tina Žerdin - harfa, Sonja Leipold - čembalo). 25. 3. 2021. Rojko U.: Balg-Kann. Helsinki, Sibelius Academy. Léna François-Poulet - akordeon, live stream koncert. 12. 3. 2021. Rojko U.: Diapento (stena, jeza) za oktet saksofonov. Festival Ljubljana, Ciklus Mladi viruozi Ansambel saksofonov, umetniški vodja in mentor: Miha Regina. 9. 3. 2021. Rojko U.: Stone Wind III. Ljubljana, Kozinova dvorana Slovenske filharmonije. Trio Tempestoso (Sanja Mlinarič - akordeon, Andraž Golob - klarinet, Urban Megušar - violončelo), Koncert cikla GM oder Radio Ars, 3. program, direktni prenos. 08. 3. 2021. Rojko U.: Concerto Fluido. Helsinki, Glasbene Akademije Sibelius Univerze umetnosti Helsinki. Manca Dornik - akordeon, 16 instrumentalistov študentov Glasbene Akademije Sibelius Univerze umetnosti Helsinki, dirigent: Janne Valkeajoki. 2. 3. 2021. Rojko U.: Tango III, IV. Ljubljana, Festival Ljubljana, Mladi virtuozi. Andraž Malgaj – harmonika. 16. 2. 2021. Rojko U.: Frulatna Cajonada za dve blok-flavtistki in dva tolkalca. Ljubljana, Koncertni atelje DSS, RTV, Studio 13. Mateja Bajt & Maruša Brezavšček kljunaste flavte, Simon Klavžar & Jože Bogolin – tolkala. 11. 2. 2021. Rojko U.: ObSession. Helsinki, Akademija za glasbo Sibelius, studijsko snemanje. Manca Dornik - akordeon, Kalle Hasokalo - tolkala, Julius Johansson - producent snemanja 9./10. 1. 2021. Rojko U.: Chiton. Bürgerstiftung Stuttgart, Fenster auf (Streaming). Thilo Ruck – kitara. 1. 1.–31. 1. 2021. Blaž Rozman Rozman B.: Problematične poteze odločevalcev pri obravnavi epidemije. V: Koga reševati v času epidemije? ( Salecl R. ur.), 2021, str. 281–284. Renata Salecl OBJAVE Salecl R.: Človek človeku virus. 1. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. 79 str. Zbirka Ergo. 234 letopis-2021_16.indd 234 12. 05. 2022 06:20:16 Salecl R.: Čovjek je čovjeku virus. Zagreb: Ljevak, 2021. 262 str. Biblioteka Posebna izdanja. Salecl R.: El placer de la transgresión. Buenos Aires: EGodot, 2021. 286 str. Salecl R.: Izbira. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021. 143 str. Zbirka Čas misli. Salecl R.: Eshtiyagh be jahl : chizhaee ke tasmim migirim nadanaeem va cheraee aan. Tehran: Borj, 2021. 184 str. Briški L., Ambrož M., Salecl R.: Triažne odločitve v času pandemije covida-19 : medicinske smernice, pravna načela in javno mnenje. V: Salecl R. (ur.). Koga reševati v času pandemije? : etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. Str. 15–50, 319, 327. Drobnjak M., Salecl R.: Informiranje in naslavljanje volilnega telesa skozi prizmo kliktivizma in informacijskih mehurčkov. V: Simončič K. (ur.), et al. Pravo in umetna inteligenca : vprašanja etike, človekovih pravic in družbene škode. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. Str. 231–245. Salecl R.: Corona envy and the violence of the pandemic. V: Dëgot' E. (ur.), Riff D. (ur.). There is no society? : individuals and community in pandemic times. Cologne: Verlag der Buchhandlung Walther und Franz König, cop. 2021. Str. 89–106. Salecl R.: Uvodnik. V: Salecl R. (ur.). Koga reševati v času pandemije? : etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. Str. 9–11. Salecl R.: “The pandemic cannot be overcome if everyone chooses their own way to battle it”. Birkbeck perspectives : Birkbeck experts and students share their opinions on a diverse range of thought-provoking topics. http:// blogs.bbk.ac.uk/bbkcomments/2021/09/29/the-pandemic-cannot-be-overcome-if-everyone-chooses-their-own-way-to-battle-it/. Salecl R.: Izbira, ki ne zadeva le nas, ampak tudi naše otroke : mehke metode pomagajo, da ljudje sprejmejo obnašanja, ki preprečujejo širjenje virusa. Časopis za prijazen Maribor. 23. sept. 2021, št. 5, str. 6. Salecl R.: Konec politične apatije?. Delo, Sobotna priloga. 5. jun. 2021, let. 63, št. 128. https://www.delo.si/sobotna-priloga/konec-politicne-apatije/. Salecl R.: Lovci na cepiva. Delo, Sobotna priloga. 13. feb. 2021, let. 63, št. 35. https://www.delo.si/sobotna-priloga/lovci-na-cepiva/. Salecl R.: Otopelost in avtoritarizem. Delo, Sobotna priloga. 10. apr. 2021, let. 63, št. 82, https://www.delo.si/sobotna-priloga/otopelost-in-avtoritarizem/. Salecl R.: Zagate digitalizacije. Delo, Sobotna priloga. 31. jul. 2021, let. 63, št. 175. https://www.delo.si/sobotna-priloga/zagate-digitalizacije/. Salecl R.: Klopce prijateljstva. Delo, Sobotna priloga. 25. sept. 2021, let. 63, št. 235 letopis-2021_16.indd 235 12. 05. 2022 06:20:17 223. https://www.delo.si/sobotna-priloga/klopce-prijateljstva/. Salecl R.: Pravica do apatije?. Delo, Sobotna priloga. 13. nov. 2021, let. 63, št. 264, https://www.delo.si/sobotna-priloga/pravica-do-apatije/. 7 Salecl R.: Cepljenje med izbiro in obveznostjo. Disenz. 31. jul. 2020, https:// www.disenz.net/cepljenje-med-izbiro-in-obveznostjo/. DRUGO Salecl R. (intervjuvanka), Attila K. M. (oseba, ki intervjuva): How do we ignore our world? : interview with philosopher Renata Salecl. Elvtár : ami a sajtóban megjelent és ami kimaradt belőle. February 25, 2021. https://elvtar. wordpress.com/2021/02/25/how-do-we-ignore-our-world-interview-with-philosopher-renata-salecl/. Salecl R. (intervjuvanka): Renata Salecl : tesnoba ni nekaj, proti čemur bi se morali blazno boriti. Obrazi, Avenija. maj 2021, št. 5, str. 36–40. Salecl R. (intervjuvanka), Ferre M. F. (intervjuvanka): Nov prevod iz slovenščine v Argentini. Svobodna Slovenija. 24. junija 2021, leto 80, št. 7, str. 4. Salecl R. (intervjuvanka), Pofuk B. (oseba, ki intervjuva): Veliki broj necijepljenih posljedica je neoliberalne filozofije u kojoj se čovjek ne brine o sebi, a ne o društvu. Večernji list : nezavisne novine. 20. nov. 2021, god. 63, str. 49–52. Salecl R., Grušovnik T., Vidmar K. H. (intervjuvanci): Bitke za resnico, vojne za vpliv. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. Intelekta. https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174747235. Pirc H. (scenarist), Gams M., Petrič G., Salecl R. (intervjuvanci): Informacijski mehurček. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka (8 min, 22 sek)). Na kratko. https://4d.rtvslo.si/arhiv/ na-kratko/174768460. Šebenik Š., Salecl R., Ivanc B., Podjed D., Starc G.: Kakšna družba smo po letu dni covida-19?. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (50 min, 18 sek)). Studio ob 17.00. https:// radioprvi.rtvslo.si/2021/03/studio-ob-17-00-482/. Salecl R., Ivanc B., Podjed, D., Starc G. (intervjuvanci): Leto koronavirusa : kje smo in kam gremo?. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. Intelekta. https://radioprvi.rtvslo.si/2021/02/intelekta-198/. Salecl R. (intervjuvanka), Groznik D. (oseba, ki intervjuva): Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. Intervju. https://radioprvi.rtvslo.si/2021/02/intervju-270/. Štefančič M. (oseba, ki intervjuva), Salecl R., Mrevlje G. (intervjuvanca): Raz-cepljeni Slovenci. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. Studio city. https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174801574?s=tv. Salecl R. (intervjuvanka), Golja M. (oseba, ki intervjuva): Renata Salecl o S/strasti do nevednosti : kdaj in zakaj ne želimo vedeti?. Ljubljana: Radiotelevizija 236 letopis-2021_16.indd 236 12. 05. 2022 06:20:17 Slovenija javni zavod, 2021. Ars humana. https://ars.rtvslo.si/2021/01/arshumana-281/. Salecl R. (intervjuvanka): Človek človeku virus. Kranj: Mestna knjižnica, 2021. Znanost na cesti. https://znc.si/dogodki/znanost-med-knjigami/clovek-cloveku-virus/. Salecl R.: A passion for ignorance. [S. l.]: AmberPlatform, 2021. 1 spletni vir (1 pretočna videodatoteka (87 min, 52 sek)). https://www.youtube.com/ watch?v=lqNxGV6WLuU. Fajon T., Kraigher A., Salecl R., Gabrovec B., Čeplak Mencin V. (diskutanti): Strategija za izhod iz zdravstvene krize. [Ljubljana]: Socialni demokrati, 2021. 1 spletni vir (1 pretočna videodatoteka (64 min, 45 sek)). https://www. youtube.com/watch?v=gXyf4QouDOA. Novak L., Fajon T., Salecl R., Munih J., Černe S., Turk E. (diskutanti), Hlača Ferjančič A. (voditelj oddaje): Ženske med pandemijo : Studio Evropa. [Ljubljana]: Evropski parlament, Pisarna v Sloveniji, 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka (64 min, 59 sek)). https://www.youtube.com/watch?v=A7104RJJfyY. Salecl R., Šalehar R. (igralec). Samo paranoiki preživijo : gledališki esej, Cikel gledaliških esejev Takorekoč, Intimni oder GT22, SNG Maribor, 11. 12. 2021. Salecl R.: Razcepljena Slovenija : oddaja 24ur Fokus, Pop TV, 10. oktober 2021. Salecl R.: Un dialogue : Mapping the next steps, Relais culture Europe, 22. 4. 2021. Salecl R.: Človek človeku virus : odziv družbe na epidemične razmere ali kako se pobrati po krizi : predavanje, 30 jubilejno posvetovanje Medicina, pravo & družba: v prelomnem času, 4. junij 2021, Univerza v Mariboru. Salecl R.: Fairness and enjoyment of others : Let’s care about fair practices, La Bâtie - Festival de Genève, 6. 9. 2021. Salecl R.: Pametne skupnosti : kako jih umetna inteligenca naredi pametnejše : okrogla miza na konferenci Pametne skupnosti: kako jih umetna inteligenca naredi pametnejše?, Digitalno središče Slovenije, 6. jul. 2021. Salecl R.: Strast do nevednosti : česa ne želimo vedeti in zakaj : predstavitev dosežka po videopovezavi v okviru dogodka Dan ARRS Odlični v znanosti 2021 “Podpiramo odličnost”, tematski sklop “Družboslovje”, org. Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja (SLO), 9. dec. 2021. Salecl R.: Zanikanje, potlačitev in nevednost v času covid-19 : predavanje na 7. strokovnem srečanju Psihološki in socialni vidiki pandemije, online konferenca, 6. 2. 2021. Salecl R.: Get inspired : lecture at online conference Volunteering & Solidarity as a Social Capital of the City, 18. 5. 2021. Salecl R.: Možne smeri razvoja delovnega okolja skozi oči sociologinje : predavanje, Prihodnost je tu: vidik varnosti in zdravja pri delu, 1. 12. 2021, spletna izvedba. 237 letopis-2021_16.indd 237 12. 05. 2022 06:20:17 Salecl R.: New publicity under construction : lecture at Brand Week Istanbul, Istanbul, 9. 11. 2021. Salecl R.: Chosen ignorance : on knowledge and things that we chose not to know : predavanje v okviru razstave, Galerija Akbank, Istanbul, 7. 12. 2021. Salecl R.: Človek človeku virus : predstavitev knjige v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana, 23. 3. 2021. Salecl R.: For which social model? : violence in a neoliberal society : debata, A Forum in the Making - series of encounters on “Art and Democracy in a Biotic Society, Pariz, 26. 11. 2021. Salecl R.: Kaj smo se naučili od pandemije? : predavanje v seriji predavanj na daljavo Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti?, Pravna fakulteta Ljubljana, 23. 1. 2021. Salecl R.: Komu pomagati v času pandemije : etični in pravni vidiki triaže : predavanje, Center za izobraževanje v pravosodju, Ljubljana, 15. 10. 2021. Salecl R.: Listina EU o temeljnih pravicah : načela in praksa v razmerah epidemije virusa Covid-19 : okrogla miza ob otvoritvi razstave izbranih del učencev in učenk osnovnih in srednjih šol, prispelih na mednarodni natečaj »Kdo je drugi?« v okviru EU projekta Evropska antifašistična dediščina – orodje za boj proti sodobnim oblikam diskriminacije in nestrpnosti 2020–2022, Ljubljana, 10. 12. 2021. Boštjančič E., Bulc V., Rebula A., Salecl R., Vardjan M. (oseba, ki intervjuva), Videčnik Š.: Ostati ženska v poklicu : izzivi arhitekt in inženirk : okrogla miza, Ljubljana 8. 9. 2021. https://www.youtube.com/watch?v=1tcyA9XsGUA. Salecl R.: A passion for ignorance : what we choose not to know and why : EPLO lunchtime book talk, European Parliament Liaison Office in Washington DC, 18. 2. 2021, Webex. Salecl R.: Polne bolnišnice in ignorantski posamezniki : koga reševati v času najhujše pandemije? : predavanje, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, 15. 12. 2021, spletna izvedba. Salecl R.: Problem soglasja in izbire pri vnaprej izraženi volji bolnikov : predavanje na Kliniki Golnik, 21. maj 2021, Golnik. Salecl R.: Welcome to the mirror world or Why is everyone so concerned with identity? : okrogla miza, Yehuda Elkana Fellowship Lecture and Workshop, Wien, 23. 6. 2021. Salecl R. (članica ur. odbora 2020–). Digital war. [London?]: Palgrave Macmillan, 2020–. Salecl R. (ur.) Koga reševati v času pandemije? : etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. 344 str. Salecl R. (članica ur. sveta 2018–) The Lacanian review. Paris: New Lacanian school, 2016–. Salecl R. (članica ur. odbora 2005–) Law, culture and the humanities : a pu238 letopis-2021_16.indd 238 12. 05. 2022 06:20:17 blication of the Association for the study of law, culture and humanities. London: Hodder, 2005–. Salecl R. (članica ur. sveta 2008–) New formations. London: Lawrence & Wishart, 1987–. Savoirs et clinique : revue de psychanalyse. Salecl R. (članica ur. sveta 2015–). Ramonville-Saint-Agne: Ed. Eres. Gregor Serša Wang L., Lo Porto C., Palumbo F., Modic M., Cvelbar U., Ghobeira R., De Geyter N., De Vrieze M., Kos S., Serša G., Leys C., Nikiforov A.: Synthesis of antibacterial composite coating containing nanocapsules in an atmospheric pressure plasma. Material Science & Engineering C 2021; 199: 111496. Jurov A., Kos Š., Hojnik N., Sremački I., Nikiforov A., Leys C., Serša G., Cvelbar U.: Analysing mouse skin cell behaviour under non-thermal kHz plasma jet. Applied Sciences 2021; 11: 1266. Bozic T., Sersa G., Kranjc Brezar S., Cemazar M., Markelc B.: Gene electrotransfer of proinflammatory chemokines CCL5 and CCL17 as a novel approachof modifying cytokine expression profile in the tumor environment. Bioelectrochemistry 2021; 140: 107795. Pavlin D., Nemec A., Lampreht Tratar U., Čemažar M., Brožič A., Serša G., Tozon N.: Palliative jaw-sparing treatment of non-resectable canine oral fibrosarcoma using combination of electrochemotherapy with bleomycin and IL-12 gene electrotransfer. Slov Vet Res 2021; 58: 35-41. Sersa G., Ursic K., Cemazar M., Heller R., Bosnjak M., Campana L. G.: Biological factors of the tumor response to electrochemotherapy: review of evidence and a research roadmap. EJSO 2021; 47: 1836-46. Sersa G., Mascherini M., McKenzie G. A. M., de Terlizzi F., Odili J., Gehl J., Di Prata C., Bertino G., Bisase B., Curatolo P., Kis E., Lico V., Muir T., Orlando A., Pritchard-Jones R., Quaglino P., Clover J. P., Spina R., Groselj A., Cappellesso R., Valpione S., Matteucci P., Campana L. G.: Outcomes of older adults aged 90 and over with cutaneous malignancies after electrochemotherapy with bleomycin: a matched cohort analysis from the InspECT registry. EJSO 2021; 47: 902-12. Ursic K., Kos S., Kamensek U., Cemazar M., Miceska S., Markelc B., Bucek S., Staresinic B., Kloboves Prevodnik V., Heller R., Sersa G.: Potentiation of electrochemotherapy effectiveness by immunostimulation with IL-12 gene electrotransfer in mice is dependent on tumor immune status. J Controlled Release 2021; 332: 623-35. Strojan P., Grošelj A., Serša G., Caroline Plaschke C., Vermorken J. B., Nuyts S., de Bree R., Eisbruch A., Mendenhall W. M., Smee R., Ferlito A.: Electrochemotherapy in mucosal cancer of the head and neck: A systematic review. Cancers 2021, 13: 1254. 239 letopis-2021_16.indd 239 12. 05. 2022 06:20:17 Savarin M., Kamensek U., Znidar K., Todorovic V., Sersa G., Cemazar M.: Evaluation of a novel plasmid for simultaneous gene electrotransfer- mediated silencing of CD105 and CD146 in combination with irradiation. Int J Mol Sci 2021; 22: 3069. Marković S., Ursic K., Cemazar M., Sersa G., Staresinic B., Milacici R., Scancar J.: High spatial resolution imaging of cisplatin and Texas Red cisplatin in tumour spheroids using laser ablation isotope dilution inductively coupled plasma mass spectrometry and confocal fluorescence microscopy. Analytica Chimica Acta 2021; 1162: 338424. Merlo S., Vivod G., Bebar S., Bošnjak M., Čemažar M., Serša G., Kranjc Brezar S., Kovačević N.: Literature review and our experience with bleomycinbased electrochemotherapy for cutaneous vulvar metastases from endometrial cancer. TCRT 2021; 20: 1-6. Kamensek U., Ursic K., Markelc B., Cemazar M., Setrajsisc Dragos V., Sersa G.: Mutational burden, MHC-I expression and immune infiltration as limiting factors for in situ vaccination by TNFα and IL-12 gene electrotransfer. Bioelectrochemistry 2021; 140: 107831. Brloznik M., Kranjc Brezar S., Boc N., Knific T., Cemazar M., Milevoj N., Sersa G., Tozon N., Pavlin D.: Resulty of dynamic contrast-enhanced ultrasound correlate with treatment outcomein canine neoplasia treated with electrochemotherapy and onterleukin-12 plasmid electroporation. Front Vet Sci 2021; 8: 779073. Aschenbrenner B., Negro G., Savic D., Sorokin M., Butdin A., Ganswindt U., Cemazar M., Sersa G., Skvortsov S., Skvortsova I.: Simvastatin is effective in killing the radioresistant breast carcinoma cells. Radiol Oncol 2021; 55: 305-16. Bosnjak M., Jesenko T., Markelc B., Janzic L., Cemazar M., Sersa G.: PARP inhibitor olaparib has a potential to increase the effectiveness of electrochemotherapy in BRCA1 mutated breast cancer in mice. Bioelectrochemistry 2021; 140: 107832. Komel T., Bosnjak M., Kranjc Brezar S., De Robertis M., Mastrodonato M., Scillitani G., Pesole G., Signori E., Sersa G., Cemazar M.: Gene electrotransfer of IL-2 and IL-12 plasmids effectively eradicated murine B16.F10 melanoma. Bioelectrochemistry 2021; 141: 107843. Granata V., Fusco R., Salati S., Petrillo A., Di Bernardo E., Grassi R., Palaia R., Danti G., La Porta M., Cadossi M., Gašljević G., Sersa G., Izzo F.: A systematic review about imaging and histopathological findings for detecting and evaluating electroporation based treatments response. Int J Env Res Pub He 2021; 18: 5592. Kranjc M., Kranjc Brezar S., Serša G., Miklavčič D.: Contactless delivery of plasmid encoding EGFP in vivo by high-intensity pulsed electromagnetic field. Bioelectrochemistry 2021, 141: 107847. 240 letopis-2021_16.indd 240 12. 05. 2022 06:20:17 Brloznik M., Boc N., Cemazar M., Sersa G., Bosnjak M., Kranjc Brezar S., Pavlin D.: Tumor perfusion evaluation using dynamic contrast-enhanced ultrasound after electrochemotherapy and IL-12 plasmid electrotransfer in murine melanoma. Sci Rep 2021; 11: 13446. Groselj A., Bosnjak M., Krzan M., Kosjek T., Bottyan K., Plesnik H., Jamsek C., Cemazar M., Kis E., Sersa G.: Bleomycin concentration in patients’ plasma and tumors after electrochemotherapy. A study from InspECT group. Pharmaceutics 2021; 13: 1324. Campana L. G., Peric B., Mascherini M., Spina R., Kunte C., Kis E., Rozsa P., Quaglino P., Pritchard Jones R., Clover A. J. P., Curatolo P., Giorgione R., Cemazar M., de Terlizzi F., Bosnjak M., Sersa G.: Combination of pembrolizumab with electrochemotherapy in cutaneous metastases from melanoma: A comparative retrospective study from the InspECT and Slovenian Cancer Registry. Cancers 2021; 13: 4289. Brloznik M., Boc N., Cemazar M., Bosnjak M., Savarin M., Kejzar N., Sersa G., Pavlin D., Kranjc Brezar S.: Contrast-enhanced ultrasound for evaluation of tumor perfusion and outcome following treatment in a murine melanoma model. Bioelectrochemistry 2021; 142: 107932. Sermečki I., Kos Š., Bošnjak M., Jurov A., Serša G., Modic M., Leys C., Cvelbar U., Nikiforov A.: Plasma damage control: From biomolecules to cells and skin. ACS Appl Mater Interfaces 2021; 13: 46303-16. Kos S., Bosnjak M., Jesenko T., Markelc B., Kemensek U., Znidar K., Matkovic U., Rencelj A., Sersa G., Hudej R., Tuljak A., Peterka M., Cemazar M.: Nonclinical in vitro evaluation of antibiotic resistance gene-free plasmids encoding human or murine IL-12 intended for first-in-human clinical study. Pharmaceutics 2021; 13: 1739. Trotovsek B., Djokic M., Cemazar M., Sersa G.: New era of electrochemotherapy in treatment of liver tumors in conjunction with immunotherapies. World J Gastroenterol 2021; 27: 8216-26. Zorko Simčič OBJAVI Simčič Z.: Človek na obeh straneh stene. Jezikovno in stilistično pregledano besedilo romana za novo izdajo ob avtorjevi stoletnici. Spremna beseda: Kos M. Celjska Mohorjeva družba, 2021. Simčič Z.: Trije muzikantje ali Povratek Lepe Vide. Jezikovno pregledano in redigirano besedilo povesti za novo izdajo ob avtorjevi stoletnici. Založba Družina, 2021. DRUGO Simčič Z.: Dr. Milan Komar. uvodni prispevek na Simpoziju treh Slovenij o totalitarizmih ob 100-letnici rojstva Milana Komarja. Zavod Philosophia perennis. Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 21. avgusta 2021. 241 letopis-2021_16.indd 241 12. 05. 2022 06:20:17 Uroš Skalerič OBJAVA Hropot Pleško N., Skalerič E., Seme K., Janež A., Skalerič U., Gašpirc B.: Effect of full-mouth disinfection protocol on glycaemic control and subgingival microbiota in patients with type 1 and type 2 diabetes. Oral health & preventive dentistry. Jan. 2021, vol. 19, no. 1, str. 121–127. DOI: 10.3290/j.ohpd. b965731. DRUGO Skalerič U. (član ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev, 1945–2016.. Boris Sket OBJAVE Sket B.: Drugačen pristop k razumevanju karantanskega panterja : kastrirani maček kot simbol slovenstva. Mladina. 11. jun. 2021, št. 23, str. 5. Simčič T., Sket B.: Ecophysiological responses of two closely related epigean and hypogean Niphargus species to hypoxia and increased temperature : Do they differ?. International journal of speleology. 2021, vol. 50, no. 2, str. 111-120-6672. https://scholarcommons.usf.edu/ijs/vol50/iss2/1/, DOI: 10.5038/1827-806X.50.2.2369. Sket B.: Kastrirani maček, simbol slovenstva, ki to ni, čeprav bi želel biti : Mladina, št. 18. Sket B.: Mladina. 4. jun. 2021, št. 22, str. 5. Sket B. (intervjuvanec): Nothing has a sense in speleobiology, without a comparison of cave animals with the »normal« epigean ones : interview with Boris Sket. Acta carsologica. 2021, letn. 50, št. 1, str. 5–9, DOI: 10.3986/ ac.v50i1.10102. Sket B. (intervjuvanec): Dokler smo se zmožni čuditi, smo dovzetni za čare narave. National geographic. Sket B.. O pojavljanju in izumiranju živalskih vrst. Delo. 13. maj 2021, letn. 63, št. 108, str. 14. Sket B.. Preveč nas je. Razmišljanja ob dveh otrokih. Delo, Sobotna priloga. 14. avg. 2021. Sket B.. Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja. Proteus : ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Maj–jun. 2021, let. 83, [št.] 9/10, str. 397–409 Sket B.: Slovenska sprava : Delo, 20. marca. Delo, Sobotna priloga. 30. apr. 2021. Sket B.. Spomini in pomisleki ob 30. obletnici osamosvojitve. Delo, Sobotna priloga. 26. jun. 2021. Sket B. (avtor, fotograf): Živi zakladi v globoki temi in veda, ki se je porodila prav pri nas. Delo, Sobotna priloga. 12. jun. 2021. 242 letopis-2021_16.indd 242 12. 05. 2022 06:20:17 Sket B. (intervjuvanec): Življenje v temi. Delo. 30. dec. 2021, letn. 63, št. 303, str. 14. Sket B.: Noči dolgih govorov, Nedeljski dnevnik, 28. april 2021. Sket B.: Depeša, ki ni bila depeša, Nedeljski dnevnik, 25 april 2021. Sket B.: Spomenica ANUBIH 386–387. DRUGO Sket B. (ur. 2003–) Mémoires de biospéologie : écologie et biologie des populations souterraines. Moulis. Sket B. (član ur. odbora 2006–) National geographic Slovenia. Ljubljana: Rokus, 2006–Ljubljana. Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International Society of Subterranean Biology, 2003–. Sket B. (član ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de spéologie »Émile Racovitza«. Bucureşti: Editura Academiei Române, 1970–. Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–. Sket B. (član ur. odbora 1997–) Acta biologica slovenica : ABS. Ljubljana: Društvo biologov Slovenije, 1997–. Marko Snoj OBJAVE Snoj M.: Crnogorski jezik: što, od kada i zašto. Pobjeda. 12. april 2021, str. 10. Podgorica. Snoj M.: O priimku Orožen. Slavia Centralis. 2021, letnik 14, št. 2, str. 9. Maribor. Snoj M., Ježovnik J.: Kolikostna nasprotja v knjižni izreki. V: Mirtič T. (ur.), Snoj M. (ur.): 1. Slovenski pravorečni posvet. Razprave drugega razreda SAZU 25, str. 217–225. Ljubljana. Snoj M.: Praslovanščina. V: Šekli M. (ur.), Rezoničnik L. (ur.): Slovenski jezik med slovanskimi jeziki, str. 151–162. Ljubljana. Snoj M.: Slovenski jezik in njegova država. V: Snoj M. (ur.), Dekleva M. (ur.): Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih. SAZU, Zbirka Znanje kot vrednota 5, str. 103–108. Ljubljana Snoj M.: Pozdravni nagovor tajnika razreda za filološke in literarne vede SAZU. V: Mirtič T. (ur.), Snoj M. (ur.): 1. Slovenski pravorečni posvet. Razprave drugega razreda SAZU, 25, str. 14–15. Ljubljana. Škofic J., Mirtič T., Snoj M., Tivadar H.: Javna razprava. V: Mirtič T. (ur.), Snoj M. (ur.): 1. Slovenski pravorečni posvet. Razprave drugega razreda SAZU, 25, str. 245. Ljubljana. Snoj J.: Prekmurje Slovene grammar: Avgust Pavel's Vend Nyelvtan (1942). V: Canadian Slavonic Papers 63, št. 3–4, str. 509–510. DRUGO Snoj M.: Praslovanščina. Predavanje na simpoziju Slovenski slavistični kongres. 243 letopis-2021_16.indd 243 12. 05. 2022 06:20:17 Moravske Toplice, 1. oktober 2021. Snoj M.: Slovar Pohlinovega jezika. Predavanje na prireditvi Dan slovarjev. Ljubljana, 15. oktober 2021. Snoj M.: O priimku Bohorič. Predavanje na simpoziju Novi pogledi na Adama Bohoriča. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana, 27. oktober 2021. Slavko Splichal OBJAVE Splichal S.: The public sphere in the twilight zone of publicness. European journal of communication. 2021, vol. , no. , str. 1–8. DOI: 10.1177/02673231211061490. Splichal S.: Kriza javnosti in podružbljanje novinarstva. Javnost—The Public. 2021, letn. 28, suplement 1, str. s1–s22. DOI: 10.1080/13183222.2021.2012941. Splichal S.: Freedom of communication in the data clouds : how datafication and algorithmization of communication pauperized public discourse. V: Language and communication in 2021 : mednarodna konferenca : v živo na Facebooku, 26. - 27. november 2021. Language and communication in 2021, mednarodna konferenca, v živo na Facebooku, 26.–27. november 2021. Ljubljana: Slovensko filozofsko društvo: Alma Mater Europaea, 2021. Str. [7]. https://sfd.splet.arnes.si/files/2021/11/Mednarodna-konferenca-Language-and-Communication.pdf. Fuchs C., Splichal S. (diskutant). The structural transformation of the public sphere and public service media in the age of digital capitalism and COVID-19 : IAPMR@Dialogues, online, 29. 11. 2021. Splichal S.: Meje rasti, družbeno okrevanje in odpornost. V: Kamin T. (ur.), Perger N. (ur.), Kalin Golob M. (ur.). 60 let kasneje : UL FDV od A do Ž. 1. e-izd. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2021. Str. 283–285. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/fdv-60-letkasneje_211001_i.pdf?sfvrsn=2. Martelanc T., Splichal S.: Information overload and information underuse (the IOIU Project) : area 3: Participation in information processes : case study: Yugoslavia. Facsimile ed. Ljubljana: Faculty of Social Sciences, Center for Social Communication Research, 2021. 58 str. Research papers and documents. Splichal S.: National diversities, identity and the media : the case of Slovenia in Yugoslavia. Facsimile ed. Ljubljana: Faculty of Social Sciences, Center for Social Communication Research, 2021. 31 str., [8] str. Research papers and documents. Splichal S.: Plurality of information : the case of Yugoslavia. Facsimile ed. Ljubljana: Faculty of Social Sciences, Center for Social Communication Research, 2021. 140 str. Research papers and documents. 244 letopis-2021_16.indd 244 12. 05. 2022 06:20:17 DRUGO Splichal S. (glavni ur. 1994–) Javnost-The Public. Abingdon: Routledge / Taylor& Francis. Splichal S. (član ur. sveta 2013–) Comunicacao & cultura. Lisboa: Quimera. Splichal S. (član ur. odbora 2013–) Communication & Social Change. Barcelona: Hipatia Press. Splichal S. (član ur. odbora 2018–) Creativity Studies. Vilnius Gediminas Technical University Press. Splichal S. (član ur. odbora 2001–) Electronic Journal of Communication. New York: Communication Institute for Online Scholarship. Splichal S. (član ur. odbora 2013–) Journalism Studies. Basingstoke: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (član ur. odbora 2001–) Mediakutato. Budapest: Mediakut. Alapitv.:Uj Mandatum Lap- Kvk. Splichal S. (član ur. odbora 2005–) Medijska istraživanja: znanstveno-stručni časopis za novinarstvo i medije. Zagreb: Doron: Fakultet političkih nauka. Splichal S. (član ur. odbora 2012–) Medijski dijalozi : časopis za istraživanje medija i društva. Podgorica: Elit – Ekonomska laboratorija za istraživanje tranzicije. Splichal S. (član ur. sveta 2017–) Problemi dell’informazione. Bologna: Societa Editrice il Mulino. Splichal S. (član ur. odbora 1994–) Zeszyty Prasoznawcze. Krakow: Krakowskie Wydawnictwo Prasowe RSW Prasa-Księażka-Ruch. Marija Stanonik OBJAVE Stanonik M.: Marija Kozar-Mukič, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 70. knjiga, Ljubljana 2019, 265–267. Stanonik M.: Judje v prekmurski literaturi: na primeru Jožefa Smeja in Miška Kranjca, Edinost in dialog, Revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog, nova serija 76, št. 1, Maribor 2021, 141–174. Stanonik M.: Slovenščina med vzhičenostjo in prezirom, Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih, Znanje kot vrednota: Izobraževanje za 21. stoletje, SAZU, 14. junij 2019, 60–78. Stanonik M.: Bedenice: kraški šopek Milka Matičetovega iz Koprive, Slavistična revija 69, št. 1, januar-marec 2021, 157–160. Stanonik M.: Moja domovina – moja ljubezen in moja bolečina, priloga Družine, Slovenski čas, št. 134, junij 2021, 7–10. Stanonik M.: Formulativno končevanje slovenskih pravljic: Na primeru Kračmanovih pravljic in primerjalnih zbirk, Velika Slovenca izpod Storžiča: Matija Valjavec in Matija Naglič. Zbornik razprav ob mednarodnem 245 letopis-2021_16.indd 245 12. 05. 2022 06:20:17 simpoziju ob 190-letnici rojstva Matije Valjavca (1831–1897) in 222-letnici rojstva Matije Nagliča (1799–1854), KD Josipine Turnograjske, Mače pri Preddvoru 2021, 102–115. Stanonik M.: Uredniški pripisi pod črto kot besedilna vrsta, Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice 1842–1848, Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe, SAZU, Ljubljana 2021, 309–351. Stanonik M.: Bleiweisov posthumni portret, Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe, SAZU, Ljubljana 2021, 9–21. Stanonik M.: Janez Bleiweis' posthumous Portrait (prev. Martin Cregeen), Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe, SAZU, Ljubljana 2021, 352–364. Stanonik M.: Posthumes Porträit von Janez Bleiweis (prev. Andrea Leskovec), Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe, SAZU, Ljubljana 2021, 365–379. Stanonik M.: Pesnjenje pri Slovencih v izrednih razmerah, Slovenska poezija (Obdobja 40), ur. Darja Pavlič, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2021, 415–423. Stanonik M.: Verjemimo mu. Zgled polnega življenja, ustvarjanja in razdajanja. Spomini, misli, želje in čestitke akademiku, pisatelju, katoličanu, prijatelju jubilantu Zorku Simčiču, Družina 70, št. 47, 21. novembra 2021, 18. Stanonik M.: Sveta Ciril in Metod v slovenski književnosti in narodovem spominu, Družina, 2021, 685 strani. Stanonik M.: Etnološki oris in folklorni paberki o svetem Hieronimu na slovenskih tleh, Edinost in dialog, revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog, nova serija, 76, št. 2, Maribor 2021, 185–219. Stanonik M.: Sedemdesetletnica Inštituta za slovensko narodopisje/Prazničen poklon prvim sodelavcem ISN, ki jih ni več med nami. https://isn2.zrc-sazu.si/sl/strani/institut-za-slovensko-narodopisje-70-let. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Ilja Popit, Zverina nam vse požre, (Glasovi 57), Založba ZRC, Ljubljana 2021, 7–9. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Maruša Stoklasa Drečnik, Kuoln, glažuna in še kaj (Glasovi 56), Založba ZRC, Ljubljana 2021, 7–9. DRUGO Stanonik M.: Slovenski pregovori in rekla (projekt) Stanonik M. (sodelovanje pri filmu: komentar o literarnih delih): Hren S. (ur.), scena: Brecelj B., Vladimir Kavčič, etični samohodec, dokumentarni film, RTV Slovenija, premiera, RTV Slovenija 15. 2. 2021. Stanonik M.: Judje v prekmurski literaturi: na primeru Jožefa Smeja in Miška Kranjca, Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga. Predavanje, mednarodni simpozij, Zoom, 21.–22. 4. 2021. Stanonik M.: Pesemska bera Antona Žaklja – Rodoljuba Ledinskega, Simpozij: 246 letopis-2021_16.indd 246 12. 05. 2022 06:20:17 Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski (1816–1868) in njegov čas, predavanje ob 205-letnici njegovega rojstva, SAZU, 14. 10. 2021 (prebrala Perenič U.). Stanonik M.: Vprašanje strokovnosti in etika pri predelavah in objavah folklornega gradiva, predavanje na 2. folkloristični konferenci, Oddelek za etnologijo FF, Zoom, 3. 12. 2021 Stanonik M.: Slavnostni govor v imenu župnije Dravlje, zlata maša p. dr. Lojzeta Bratine, Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana-Dravlje, 10h, 18. 7. 2021. Stanonik M.: Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej (1515–1918), Moja zgodba, radio Ognjišče, 14. 2. 2021, ob 20h (spraševal Bartolj J.). Stanonik M.: Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej (1515–1918), Kulturni fokus, Radio Slovenija, 26. 2. 2021, ob 20h (spraševal Dekleva G.). Stanonik M.: Glasovi – knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi iz naših dni, Folkloristične knjige in časopisi, Srečanje Zoom, 5. 3. 2021, Beograd, Bratislava, Zagreb. (organiziral Ajdačić D.). Stanonik M. (izjava): Judovsko-krščanski dialog, Duhovni utrip, novinarka Skok P., RTV Slovenija, 4. 6. 2021. Simpozij o Antonu Žaklju – Rodoljubu Ledinskem, Kulturni utrinki, Radio Ognjišče, 21. 10. 2021. Stanonik M. (ur.) Jožičine stopinje, letnik X, slavnostna številka, 6. marec 2021. Stanonik M. (ur.) Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe (sourednica Ingrid Slavec Gradišnik), SAZU, Ljubljana 2021. Stanonik M. (ur.) Maruša Stoklasa Drečnik, Kuoln, glažuna in še kaj, Folklorne pripovedi iz Zasavja (Glasovi 56), Založba ZRC, Ljubljana 2021. Stanonik M. (ur.) Ilja Popit, Zverina nam vse požre, Folklorne in spominske pripovedi prebivalcev z Blok, Loške doline, Knežje njive, okrog Turjaka, Hočevja, Dobrega Polja, Žlebiča in še kje (Glasovi 57), Založba ZRC, Ljubljana 2021. Branko Stanovnik OBJAVA Stanovnik B.: 1,2-diazepines. V: Black D. St. Clair (ur.), Cossy J. (ur.), Stevens C. V. (ur.). Comprehensive heterocyclic chemistry IV : a review of the literature 20082021. Amsterdam; Oxford: Elsevier, cop. 2022. Vol. 13, str. 181–203. https:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128186558000998, DOI: 10.1016/B978-0-12-818655-8.00099-8. DRUGO Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1977–, član ur. odbora 1977–) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Stanovnik B. (član ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963–. 247 letopis-2021_16.indd 247 12. 05. 2022 06:20:17 Stanovnik B. (ur. 2010–, član ur. sveta 2010–) ARKIVOC. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. Zagreb: The Croatian Chemical Society, 1956–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation. Stanovnik B. (član ur. odbora 2014–) Journal of the Turkish Chemical Society. Section A, Chemistry. Harbiye-Istanbul: Turkish Chemical Society, 2014–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1998–) Molecules. Basel: MDPI, 1996–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2019–) Russian chemical bulletin, New York: Consultants Bureau, cop. 1993–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2013–) The scientific world journal. Boynton Beach (FL): Scientific World, 2001–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry and properties. Roma: Società Chimica Italiana. Stanovnik B. (član ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivandrum: Research Trends. Franc Strle Hagedoorn N. N., Borensztajn D. M., Nijman R., Nieboer D., Herberg J. A., Balode A., Von Both U., Carrol E. D., Eleftheriou I., Emonts M., Pokorn M., Strle F., et al.: Development and validation of a prediction model for invasive bacterial infections in febrile children at European Emergency Departments : MOFICHE, a prospective observational study. Archives of Disease in Childhood. 2021, iss. 7, vol. 106, str. 641-647. DOI: 10.1136/archdischild-2020-319794. Marques A. R., Strle F., Wormser G. P. Comparison of Lyme Disease in the United States and Europe. Emerging infectious diseases. Aug. 2021, vol. 27, no. 8, str. 2017–2024. DOI: 10.3201/eid2708.204763. Marušić M., Korva M., Knap N., Bogovič P., Lusa L., Strle K., Nahtigal Klevišar M., Vovko T., Tomažič J., Lotrič-Furlan S., Strle F., Avšič-Županc T.: Upregulated intrathecal expression of VEGF-A and long lasting global upregulation of proinflammatory immune mediators in vaccine breakthrough tick-borne encephalitis. Frontiers in cellular and infection microbiology. Jul. 2021, vol. 11, str. 1–15. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/ fcimb.2021.696337/full, DOI: 10.3389/fcimb.2021.696337. Maraspin-Čarman V., Bogovič P., Ogrinc K., Rojko T., Ružić-Sabljić E., Kastrin A., Strle K., Wormser G. P., Strle F.: Are differences in presentation of early Lyme borreliosis in Europe and north America a consequence of a more 248 letopis-2021_16.indd 248 12. 05. 2022 06:20:17 frequent spirochetemia in american patients?. Journal of clinical medicine. 2021, vol. 10, iss. 7, str. 1–8. https://www.mdpi.com/2077-0383/10/7/1448/ htm, DOI: 10.3390/jcm10071448. Ogrinc K., Maraspin-Čarman V., Lusa L., Cerar Kišek T., Ružić-Sabljić E., Strle F.: Acrodermatitis chronica atrophicans : clinical and microbiological characteristics of a cohort of 693 Slovenian patients. Journal of internal medicine. 2021, vol. 290, iss. 2, str. 335–348. DOI: 10.1111/joim.13266. Borensztejn D. M., Hagedoorn N. N., Carrol E. D., Von Both U., Dewez J. E., Emonts M., Van der Flier M., De Groot R., Herberg J. A., Kohlmaier B., Pokorn M., Strle F., et al.: A NICE combination for predicting hospitalisation at the Emergency Department : a European multicentre observational study of febrile children. The Lancet regional health. Europe. 2021, vol. 8, str. 1–11. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S266677622100 1502?via%3Dihub#!, DOI: 10.1016/j.lanepe.2021.100173. Bogovič P., Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., Korva M., Lusa L., Strle K., Strle F.: Low virus-specific IgG antibodies in adverse clinical course and outcome of tick-borne encephalitis. Microorganisms. 2021, vol. 9, iss. 2, str. 1–12. https://www.mdpi.com/2076-2607/9/2/332, DOI: 10.3390/microorganisms9020332. Bogovič P., Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., Korva M., Kastrin A., Lusa L., Strle K., Strle F.: Comparison of clinical, laboratory and immune characteristics of the monophasic and biphasic course of tick-borne encephalitis. Microorganisms. 2021, vol. 9, iss. 4, str. 1–12. https://www.mdpi. com/2076-2607/9/4/796, DOI: 10.3390/microorganisms9040796. Kohlmaier B., Schweintzger N. A., Sagmeister M. G., Švendová V., Kohlfürst D. S., Sonnleitner A., Leitner M., Berghold A., Schmiedberger E., Fazekas F., Rejc-Marko J., Bogovič P., Strle F., et al. Clinical characteristics of patients with tick-borne encephalitis (TBE) : a European multicentre study from 2010 to 2017. Microorganisms. 2021, vol. 9, iss. 7, str. 1–15. https://www. mdpi.com/2076-2607/9/7/1420, DOI: 10.3390/ microorganisms9071420. Lantos P. M., Rumbaugh J., Bockenstedt L. K., Falck-Ytter Y. T., Aguero-Rosenfeld M. E., Auwaerter P. G., Baldwin K., Bannuru R. R., Belani K. K., Bowie W. R., Strle F., et al.: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Society of America, American Academy of Neurology, and American College of Rheumatology : 2020 guidelines for the prevention, diagnosis, and treatment of Lyme disease. Neurology. 2021, vol. 96, no. 6, str. 262–273. DOI: 10.1212/WNL.0000000000011151. Borensztajn D. M., Hagedoorn N. N., Rivero Calle I., Maconochie I., von Both U., Carrol E. D., Dewez J. E., Emonts M., van der Flier M., De Groot R., Pokorn M., Strle F., et al.: Variation in hospital admission in febrile children evaluated at the Emergency Department (ED) in Europe : PERFORM, 249 letopis-2021_16.indd 249 12. 05. 2022 06:20:17 a multicentre prospective observational study. PloS one. 2021, vol. 16, iss. 1, str. 1–14. https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal. pone.0244810, DOI: 10.1371/journal.pone.0244810. Maraspin-Čarman V., Ogrinc K., Rojko T., Bogovič P., Ružić-Sabljić E., Kastrin A., Wormser G. P., Strle F.: Characteristics of spirochetemic patients with a solitary erythema migrans skin lesion in Europe. PloS one. 2021, vol. 16, iss. 4, str. 1–15. https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal. pone.0250198, DOI: 10.1371/journal.pone.0250198. Virant-Klun I., Strle F.: Human oocytes express both ACE2 and BSG genes and corresponding proteins : is SARS-CoV-2 infection possible?. Stem cell reviews and reports. 2021, vol. 17, iss. 1, str. 278–284. https://link.springer.com/ article/10.1007%2Fs12015-020-10101-x, DOI: 10.1007/s12015-020-10101-x. Lantos P. M., Rumbaugh J., Bockenstedt L. K., Falck-Ytter Y. T., Aguero-Rosenfeld M. E., Auwaerter P. G., Baldwin K., Bannuru R. R., Belani K. K., Bowie W. R., Strle F., et al.: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Society of America (IDSA), American Academy of Neurology (AAN), and American College of Rheumatology (ACR) : 2020 guidelines for the prevention, diagnosis, and treatment of lyme disease. Arthritis & rheumatology. Jan. 2021, vol. 73, no. 1, str. 12–20. DOI: 10.1002/art.41562. Lantos P. M., Rumbaugh, Jeffrey, Bockenstedt, Linda K., Falck-Ytter, Yngve T., Aguero-Rosenfeld, Maria E., Auwaerter, Paul G., Baldwin, Kelly, Bannuru, Raveendhara R., Belani K. K., Bowie W. R., Strle F. et al.: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Society of America (IDSA), American Academy of Neurology (AAN), and American College of Rheumatology (ACR) : 2020 guidelines for the prevention, diagnosis, and treatment of lyme disease. Arthritis Care & Research. 2021, vol. 73, iss. 1, str. 1-9. DOI: 10.1002/acr.24495. Lantos P. M., Rumbaugh J., Bockenstedt L. K., Falck-Ytter Y. T., Aguero-Rosenfeld M. E., Auwaerter P. G., Baldwin K., Bannuru R. R., Belani K. K., Bowie W. R., Strle F., et al.: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Society of America (IDSA), American Academy of Neurology (AAN), and American College of Rheumatology (ACR) : 2020 guidelines for the prevention, diagnosis and treatment of lyme disease. Clinical infectious diseases. [Print ed.]. 2021, vol. 72, iss. 1, str. 1–8. https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/33483734/, DOI: 10.1093/cid/ciab049. Lantos P. M., Rumbaugh J., Bockenstedt L. K., Falck-Ytter Y. T., Aguero-Rosenfeld M. E., Auwaerter P. G., Baldwin K., Bannuru R. R., Belani K. K., Bowie W. R., Strle F. et al.: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Society of America (IDSA), American Academy of Neurology (AAN), and American College of Rheumatology (ACR) : 2020 guidelines for the prevention, diagnosis and treatment of lyme disease. Clinical infectious disea250 letopis-2021_16.indd 250 12. 05. 2022 06:20:17 ses. 2021, vol. 72, iss. 1, str. e1–e48. DOI: 10.1093/cid/ciaa1215. Strle F., Henningsson A. J., Strle K.: Diagnostic Utility of CXCL13 in Lyme Neuroborreliosis. Clinical infectious diseases. [Print ed.]. 2021, vol. 72, iss. 10, str. 1727–1729. DOI: 10.1093/cid/ciaa337. Wormser G. P., Strle F., Shapiro E. D., Auwaerter P. G.: Comparison of the clinical practice guidelines for Lyme disease from the Infectious Diseases Society of America : 2000, 2006, and 2020. Diagnostic Microbiology and Infectious Disease. [Online ed.]. Oct. 2021, vol. 101, iss. 2, str. 1-5. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0732889321001395, DOI: 10.1016/j. diagmicrobio.2021.115446. Radolf J. D., Strle K., Lemieux J. E., Strle F.: Lyme Disease In Humans. V: Radolf J, D. (ur.). Lyme disease and relapsing fever spirochetes : genomics, molecular biology, host interactions and disease pathogenesis. Missoula: Caister Academic Press, 2021. Str. 703–754. DOI: 10.21775/9781913652616.24. Alenka Šelih OBJAVE Bavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo. Splošni del. 6. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2021. Šelih A.: Pravica do vnaprejšnje izjave glede zavrnitve zdravstvenega posega. V: Salecl R. (ur.). Koga reševati v času pandemije? : etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. Str. 113–117, 322, 330. Šelih A.: V spomin zaslužnemu profesorju dr. Ljubu Bavconu. TFL glasnik. 2. nov. 2021, letn. 13, št. 29. https://www.tax-fin-lex.si/Dokument/Podrobnost i?rootEntityId=cbd1520e-b099-4115-afdd-63b29960b703. Kavkler M., Šelih A., Karlo A., Kolbl Z., Ros Š., Perko K., Peček T., Hebar L.: Vključevanje učencev z Downovim sindromom v osnovno šolo - primera dobre prakse = Inclusion of pupils with Down syndrome in primary school good practice examples. Vzgoja in izobraževanje : revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela. 2021, letn. 52, št. 1/2, str. 56–62. Šelih A.: Doživotni zatvor i njegovo ukidanje, Studia iuridica montenegrina, Podgorica, Črna gora, 2021, 2, 7–21 DRUGO Šelih A. (recenzija) Ratej M.: Svastika na pokopališkem zidu : poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja. Ljubljana: Beletrina, 2021. 203 str. Šelih A.: Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v Sloveniji : pogled na zgodovinski razvoj : predavanje na konferenci Odzivanje na spolno kriminaliteto: modeli, spreminjanje in družbeni kontekst, 19. maj 2021, Zoom. Organizatorka posveta. 251 letopis-2021_16.indd 251 12. 05. 2022 06:20:17 Šelih A. (članica ur. odbora 2013–2021) Archiwum Kryminologii. Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe; Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich; Warszawa: »Scholar«. European journal of criminology : journal of the European Society of Criminology. Šelih A. (članica ur. sveta 2004–). London: Sage, 2004–. Šelih A. (članica ur. odbora 1984–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Nina Šenk Kosem Šenk Kosem N.: Svetovna praizvedba skladbe Spreminjanje za orkester na abon­ maju orkestra Slovenske filharmonijev Cankarjevem domu v Ljubljani (izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, Marco Angius, dirigent, 24. 11.). Šenk Kosem N.: Izvedba skladbe onkraj (beyond) za basovski klarinet na Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev (izvajalec: Andraž Golob, 17. 11.). Šenk Kosem N.: Izvedba skladbe Tangle za trobento in trobilni kvintet v koncertni hiši Stockholm na Švedskem (izvajalci: Stockholm Chamber Brass, Tom Poulson – trobenta, 12. 11.). Šenk Kosem N.: Izvedba skladbe Po jezeru za flavto in spremljajoče inštrumente na festivalu Novalis Music + Art festival v Osijek na Hrvaškem (izvajalci: Ana Batinica, Vid Veljak, Luis Camacho Montealegre, 7. 10.). Šenk Kosem N.: Izvedba skladbe Movimento fluido za trio na festivalu Moissons v Toursu, Franciji (izvajalci: L’Ensemble Atmusica, 30. 9.). Šenk Kosem N.: Izvedba skladbe: Gouache za ansambel na festivalu Varšavska jesen na Poljskem (izvedba: European Workshop for Contemporary Music, dirigent: Rüdiger Bohm 24. 9.). Šenk Kosem N.: Izvedba dveh skladb, Baca II za ansambel in Trenutki za pihalni kvintet na festivalu Klangspuren Schwaz v Innsbrucku, Avstriji ter skladbe Dreamcatcher za ansambel na Visoki šoli za glasbo v Frankfurtu, Nemčiji (izvajalci: International Ensemble Modern Academy 11. 9. in 19. 9.). Šenk Kosem N.: Izvedba skladbe Movimento fluido za trio na koncertnem ciklu v dvorani Wigmore v Londonu, Veliki Britaniji (izvajalci: Riot Ensemble, 27. 7. Šenk Kosem N.: Izvedba skladbe … in potem je prišel mir …(…da kehrte die Ruhe ein…) v Miamiju, Združenih državah (izvajalci: člani New World Symphony, 5. 6.). Šenk Kosem N.: Krstna izvedba skladbe za ansambel Stump the Guesser na festivalu sodobne glasbe Acht Brücken Köln, Nemčija (naročilo festivala, izvedba: Ensemble Musikfabrik, Elena Schwarz – dirigentka, 2. 5.). Šenk Kosem N.: Krstna izvedba skladbe za bas klarinet beyond na festivalu Presences 2021 v Parizu, Franciji (naročilo Francoskega radia, izvedba: Armand Angster, 2. 2.). 252 letopis-2021_16.indd 252 12. 05. 2022 06:20:17 Jožica Škofic OBJAVE Škofic J., Kenda-Jež K.: Tonemska in kolikostna nasprotja v slovenskih narečjih. V: Mirtič T. (ur.), Snoj M. (ur.). 1. slovenski pravorečni posvet. Razprave, 25. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Str. 194–216. Škofic J.: Narečna poimenovanja za kmečke posestnike kot motivacija hišnih imen na Gorenjskem. Gwary Dziś, Aktualne problemy metodologiczne współczesnej dialektologii, Poznań, 15.–17.09.2021. 2021, 14, str. 17–34. Škofic J.: Narečna vodna imena na Gorenjskem. V: Marušič F. (ur.), Mišmaš P. (ur.), Žaucer R. (ur.). Škrabčevi dnevi 11: zbornik prispevkov s simpozija 2019. Nova Gorica: Založba Univerze, 2021. Str. 102–121. Škofic J.: Narečja – zakladnica slovenskega jezika: slovenska narečja: nastanek in delitev. Družina: slovenski katoliški tednik. 17. jan. 2021, letn. 70, št. 3, str. 23. Škofic J.: Buom pa še jèst nájkej povájdov: slovenska narečja: dolenjska narečna skupina. Družina: slovenski katoliški tednik. 24. jan. 2021, letn. 70, št. 4, str. 23. Škofic J.: Dôns sem šù že zútrej h máš, je rekla Maja z Bleda: slovenska narečja: gorenjska narečna skupina. Družina: slovenski katoliški tednik. 31. jan. 2021, letn. 70, št. 5, str. 23. Škofic J.: Mí gavaríma zdèj en málček dergáče: slovenska narečja: primorska narečna skupina. Družina: slovenski katoliški tednik. 7. feb. 2021, letn. 70, št. 6, str. 23. Škofic J.: Pávr' so včás' répo p'rd'vál': slovenska narečja: koroška narečna skupina. Družina: slovenski katoliški tednik. 14. feb. 2021, letn. 70, št. 7, str. 23. Škofic J.: Tríba j wad 'neh níki pawídat: slovenska narečja: rovtarska narečna skupina. Družina: slovenski katoliški tednik. 21. feb. 2021, letn. 70, št. 8, str. 23. Škofic J.: Gréma v górco na en glážek vínčeka?: slovenska narečja: štajerska narečna skupina. Družina: slovenski katoliški tednik. 28. feb. 2021, letn. 70, št. 9, str. 23. Škofic J.: Bóug dáj njêgovoj rêjči hásek: slovenska narečja: panonska narečna skupina. Družina: slovenski katoliški tednik. 7. mar. 2021, letn. 70, št. 10, str. 23. Škofic J.: Ponosna v družbi odličnih ljudi. Deželne novice: glasilo občine Radovljica. 30. sep. 2021, letn. 25, št. 12, str. 13, portret. Škofic J.: Bíser -a: samostalnik moškega spola SSKJ2. Delo. 17. jul. 2021, leto 63, št. 163, str. 16. DRUGO Škofic J.: Živalski apelativi in hišna imena na Gorenjskem. V: Todorović S. (ur.). Kontaktna dialektologija akad. Gorana Filipija: mednarodni znanstveni sestanek: Koper, 22. okt. 2021. Koper: Pedagoška fakulteta, Center za jezike in medkulturnost, 2021. Str. 18. 253 letopis-2021_16.indd 253 12. 05. 2022 06:20:17 Škofic J.: Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen. V: Jesenšek M. (ur.). Pleteršnikovi dnevi: Narečno besedje slovenskega jezika – simpozij v spomin na akademikinjo Zinko Zorko: zbornik povzetkov: Pišece, 14. 9. 2021. Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 2021. Str. 15. Škofic J., Piko-Rustia M., Wieser V., Klinar K.: Ledinska in hišna imena na Koroškem in Gorenjskem: kulturni portal FLU-LED: prispevek na 27. Slovenski festival znanosti »Zaupajmo znanstvenikom!«, Ljubljana, srečanje prek videopovezave, 28. sep. 2021. Škofic J.: Narečna poimenovanja za kmečke posestnike kot motivacija hišnih imen na Gorenjskem: prispevek na simpoziju Aktualne problemy metodologiczne współczesnej dialektologii, srečanje prek videopovezave ZOOM, 15. sep. 2021. Škofic J., Jezovnik E.: Slovenian and the approach of plurilingual geolinguistics: the research project VerbaAlpina: prispevek na srečanju Slovenian-Bavarian Scientific Forum, prek videopovezave ZOOM, 28. maj 2021. Škofic J.: Kako pisana je gorenjščina?: predavanje ob izvolitvi v izredno članico SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 22. nov. 2021. Škofic J.: Krajevni govor Krope: predstavitev knjige na Muzejskem večeru, Kulturni dom v Kropi, 18. jun. 2021. Škofic J.: Zemljepisna lastna imena med narečjem in knjižnim jezikom: predavanje v okviru predmeta Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija, Podiplomska šola ZRC SAZU, doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, Ljubljana – prek videopovezave ZOOM, 13. dec. 2021. Škofic J.: Kaj imata skupnega februar in očiščevanje?: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 16. feb. 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: marec: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 2. mar. 2021. Škofic J.: Dr. Škofic o slovenskem imenu za mesec april: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 6. apr. 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: maj: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 4. maj 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: junij: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 1. jun. 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: julij: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 6. jul. 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: avgust: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 3. avg. 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: september: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 7. sep. 2021. 254 letopis-2021_16.indd 254 12. 05. 2022 06:20:17 Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: oktober: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 5. okt. 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: november: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 2. nov. 2021. Škofic J.: Imena mesecev po slovensko: december: oddaja Dopoldne in pol, rubrika o imenih mesecev, Radio Koper, 7. dec. 2021. Peter Štih OBJAVE Štih P. (skupaj z: Vidmar L., Kosi J., Gabrič A.): Temelji slovenstva. 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021, 353 str. Štih P.: Koliko kraljevska je bila oblast kralja Pipina? : nekaj razmislekov na podlagi njegovega delovanja v Istri in Panoniji. Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja 45, 2021, 297–318. Štih P.: (ocena) Das alte Bayern: von der Vorgeschichte bis zum Hochmittelalter, hg. von Alois Schmid, (Handbuch der bayerischen Geschichte, begründet von Max Spindler, I/1.) Beck, München 2017. V: Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 129, 2021, 237. Štih P.: Ob petinsedemdesetem letniku Zgodovinskega časopisa. Zgodovinski časopis 75, 2021, 7. Štih P.: Uvodni nagovor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V: Bajd T. (ur.). Slovenska sprava : zbornik s prispevki simpozija ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja 24. junija 2020 na SAZU. Ljubljana, 2021, 14–17. Štih P.: Umetniki v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V: Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana, 2021, 9–11. Štih P.: Knjigi na pot. V: Golob N. Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti : Narodna in univerzitetna knjižnica zv. 1. Ljubljana 2021, 7. Štih P. (intervjuvanec): Akademija ni delovna brigada, vseeno imamo veliko pokazati. Dnevnik, Dnevnikov objektiv. 23. jan. 2021, leto 71, št. 18. Štih P. (intervjuvanec): Karantanski panter je mit. Ljubljana: Oddelek za zgodovino UL FF, 2021. 1 spletni vir (1 videoteka (6 min, 44 sek)). https://youtu. be/OyF5Wl7WYiw. Štih P., Janžekovič F. (intervjuvanca): Nov poizkus uvajanja angleščine v visoko šolstvo : v javni razpravi je predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (35 min, 44 sek)). Jezikovni pogovori. https://ars. rtvslo.si/2021/09/jezikovni-pogovori-296/. 255 letopis-2021_16.indd 255 12. 05. 2022 06:20:17 DRUGO Štih P. (ur.): Golob N., Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti : Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana, 2021. Štih P. (odgovorni ur.) Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. (2000–). Štih P. (odgovorni ur.) Zbirka Zgodovinskega časopisa. (2000–). Štih P. (član ur. odbora) Atti. Centro di ricerche storiche, Rovigno (2019–). Štih P. (član ur. odbora) Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. (1993–). Štih P. (član ur. odbora) Radovi. Zavod za hrvatsku povijest (2011–). Štih P. (član ur. odbora) Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije (2001–). Biba Teržan OBJAVE Teržan B.: Liburni and the Caput Adriae Region in the Early First Millenium BC – Discussing the liburnian two-part bow fibulae/ Liburni i regija Caput Adriae početkom prvog tisućljeća pr. Kr. – razmatranje liburnskih dvodijelnih lučnih fibula. Archaeologia Adriatica 15, 2021, 177–199. Teržan B.: Notranjsko-kraška halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris / The Notranjsko-Kras Hallstatt Group. An introduction and brief outline. V: Arheološki vestnik 72, 2021, 229–262; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.72.08. Teržan B.: Bronaste vedrice – odraz družbenega prestiža v starejši železni dobi na Mostu na Soči. Goriški letnik 45, 2021, 53–81. Teržan B.: Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola kulture žarnih grobišč, III. Kronološki oris / Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield Period, III. Chronological outline. V: Teržan B., Črešnar M. (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije 44 (Ljubljana 2021) 299–328. Teržan B.: Gomile iz starejše železne dobe pod Poštelo, I. Uvod, V. Kronološki oris gomil 13 in 14 iz Pivole ter Velike gomile nad Razvanjem / Early Iron Age tumuli under Poštela. I. Introduction, V. Chronological outline of Tumuli 13 and 14 from Pivola and the Great tumulus (Velika gomila) above Razvanje. V: Teržan B., Črešnar M. (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije 44 (Ljubljana 2021) 343–345, 423–468. Teržan B.: Kako so v okolici Maribora živeli pred 3000 leti: nova knjiga v zbirki Narodnega muzeja Slovenije govori o davni preteklosti. Večer, V soboto, 13. nov. 2021, 77, 264. 256 letopis-2021_16.indd 256 12. 05. 2022 06:20:17 Teržan B.: Toreuts – The itinerant master craftsmen of the Situla Art. V: E. Borgna, S. Corazza (ur.), Dall´Adriatico all¨Egeo. Scritti di protostoria in onore di Paola Càssola Guida (Udine 2020) 197–218. Teržan B.: Regional coherence and group identities in the Hallstatt culture in the south-eastern Alpine Region. V: P. Brun, B. Chaume, F. Sacchetti (ur.), Vix et le phénomène princier. Una editions (Bordeaux 2021) 163–178. Teržan B., Črešnar M.: Pohorsko Podravje v pozni bronasti in starejši železni dobi/ The Pohorsko Podravje region during the Late Bronze and Early Iron Ages. V: Teržan B., Črešnar M. (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije 44 (Ljubljana 2021) 561–583. Teržan B., Črešnar M., Kramberger B: Gomile iz starejše železne dobe pod Poštelo. IV. Gomila 13 iz Pivole/ IV. Tumulus 13 at Pivola. V: Teržan B., Črešnar M. (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije 44 (Ljubljana 2021) 411–420. Koprivnik V., Teržan B.: Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola kulture žarnih grobišč, II. Analiza sestavov grobnih pridatkov in družbena struktura/ Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield Period, II. Analysis if the grave-good compositions and social structure. V: Teržan B., Črešnar M. (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije 44 (Ljubljana 2021) 279–297. Strmčnik Gulič M., Teržan B.: Gomile iz starejše železne dobe pod Poštelo. III. Gomila 14 iz Pivole/ Early Iron Age tumuli under Poštela. III. Tumulus 14 at Pivola. V: Teržan B., Črešnar M. (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije 44 (Ljubljana 2021) 401–410. Teržan B., Turk P.: Železnodobni stolp na Ostrem vrhu in severno kraške zapore/ The Iron Age tower atop Ostri vrh and the barriers of the norhtern Kras (Karst). Arheološki vestnik 72, 2021, 453-477; DOI: https://doi.org/10.3986/ AV.72.15. DRUGO Teržan B., Črešnar M. (ur.) Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early 257 letopis-2021_16.indd 257 12. 05. 2022 06:20:17 Iron Ages. Katalogi in monografije 44 (Ljubljana 2021) 589 str.; https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/ 9789610604198. Teržan B. (članica ur. odbora od 2007–) Archaeologia Adriatica, Sveučilište Zadar. Teržan B. (članica znanstv. sveta od 2014–) Archaeologia Austriaca, OAW, Wien/ Dunaj. Teržan B. (članica ur. odbora od 1993–) Arheološki vestnik, SAZU, ZRC Inštitut za arheologijo. Teržan B. (članica ur. odbora od 2015– ) Histria Archaeologica, Arheološki muzej Istre, Pula. Teržan B. (članica ur. odbora od 1994–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. Miha Tomaževič Tomaževič M.: Opečna gradnja in potresi : opeka kot sodoben gradbeni material na potresno ogroženih območjih. Gradbenik : revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale. jan./feb. 2021, letn. 25, št. 1/2, str. 48–51. Tomaževič M., Gams M. (umetnik): Raziskava ZAG : potresna odpornost objektov iz porobetona. Gradbenik : revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale. jan./feb. 2021, letn. 25, št. 1/2, str. 52–55. Marko Topič OBJAVE Owen-Bellini M., Hacke P., Miller D. C., Kempe M. D., Spataru S., Tanahashi T., Mitterhofer S., Jankovec M., Topič M.: Advancing reliability assessments of photovoltaic modules and materials using combined-accelerated stress testing. Progress in photovoltaics : research and applications. Jan. 2021, vol. 29, no. 1, str. 64. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/pip.3342, DOI: 10.1002/pip.3342. Kovačič M., Samigullina D., Bouchard F., Krč J., Lipovšek B., Soldera M., Lasagni A. F., Reineke S., Topič M.: Analysis and optimization of light outcoupling in OLEDs with external hierarchical textures. Optics express. 19 Jul. 2021, vol. 29, no. 15, str. 23701–23716. https://www.osapublishing.org/oe/ fulltext.cfm?uri=oe-29-15-23701&id=453214, DOI: 10.1364/OE.428021. Brecl K., Bokalič M., Topič M.: Annual energy losses due to partial shading in PV modules with cut wafer-based Si solar cells. Renewable energy. [Print ed.]. May 2021, vol. 168, str. 195–203, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960148120319972, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=124062, DOI: 10.1016/j.renene.2020.12.059. Brecl K., Jošt M., Bokalič M., Ekar J., Kovač J., Topič M.: Are perovskite solar cell potential-induced degradation proof?. Solar RRL. 2021, str. 21008151–2100815-10. DOI: 10.1002/solr.202100815. 258 letopis-2021_16.indd 258 12. 05. 2022 06:20:17 Kaaya I., Ascencio Vásquez J. A., Weiss K.-A., Topič M.: Assessment of uncertainties and variations in PV modules degradation rates and lifetime predictions using physical models. Solar energy. Apr. 2021, vol. 218, str. 354–367. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0038092X21000979, DOI: 10.1016/j.solener.2021.01.071. Kikelj M., Lipovšek B., Bokalič M., Buchholz F., Topič M.: Detailed 3D optical modelling of interdigitated back contact solar cells. V: 2021 48th IEEE Photovoltaic Specialists Conference (PVSC) : 20-25 June 2021. [S. l.]: IEEE Xplore, cop. 2021. Str. 997–1000. https://ieeexplore.ieee.org/document/9518850. Bokalič M., Jošt M., Brecl K., Topič M.: Electroluminescence intensity stabilization in perovskite solar cells. V: Almeida Serra J. M. (ur.), Kenny R. (ur.), Helm P. (ur.). 38th European Photovoltaic Solar Energy Conference and Exhibition : proceedings of the International Conference : 06 September - 10 September 2021. München: WIP, cop. 2021. Str. 386–388. Proceedings (EU PVSEC. Internet). https://www.eupvsec-proceedings.com/proceedings?full text=bokalic&paper=50043, DOI: 10.4229/EUPVSEC20212021-3CO.6.2. Topič M., Drozdowski-Strehl R., Sinke W.: European Strategic Research & Innovation Agenda (SRIA) for photovoltaics – fit for 55% and climate neutrality : planary talk CP1.5. V: Almeida Serra J. M. (ur.), Kenny R. (ur.), Helm P. (ur.). 38th European Photovoltaic Solar Energy Conference and Exhibition : proceedings of the International Conference : 06 September - 10 September 2021. München: WIP, cop. 2021. 1 spletni vir (1 dokument pdf (18 prosojnic)), Proceedings (EU PVSEC. Internet). https://www.eupvsec-proceedings.com/proceedings?paper=50708. Lindig S.: Impact of outdoor effects, degradation and technical failures on uncertainty in energy performance of photovoltaic systems : doctoral dissertation. Ljubljana: [S. Lindig], 2021. XXVIII, 176 str. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125518. Ajdič Ž., Jošt M., Topič M.: Improving efficiency of FACs perovskite solar cell using MA as an additive. V: Trontelj, Janez (ur.). 56th International Conference on Microelectronics, Devices and Materials & the Workshop on Personal Sensor for Remote Health Care Monitoring : conference 2021 : proceedings : September 22 - September 24, 2021, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: MIDEM - Society for Microelectronics, Electronic Components and Materials, 2021. Str. 152–156. Debevc A., Topič M., Krč J.: Increasing integration density of photonic integrated circuits by employing optimized dielectric metamaterial structures. IEEE photonics journal. [Online ed.]. Dec. 2021, no 6, 6600209, str. 1–9. https:// ieeexplore.ieee.org/document/9601178, DOI: 10.1109/JPHOT.2021.3124626. Ascencio Vásquez J. A., Amaro E. Silva R., Urrejola E., Brecl K., Topič M.: Modelling and impact of solar eclipses on PV energy production. V: Almeida 259 letopis-2021_16.indd 259 12. 05. 2022 06:20:17 Serra J. M. (ur.), Kenny R. (ur.), Helm P. (ur.). 38th European Photovoltaic Solar Energy Conference and Exhibition : proceedings of the International Conference : 06 September - 10 September 2021. München: WIP, cop. 2021. Str. 1088–1091. Proceedings (EU PVSEC. Internet). https://www.eupvsec-proceedings.com/proceedings?fulltext=urrejola&paper=50260, DOI: 10.4229/ EUPVSEC20212021-5DO.4.6. Ascencio Vásquez J. A.: Modelling and worldwide assessment of performance and aging of photovoltaic modules and systems : doctoral dissertation. Ljubljana: [J. A. Ascencio Vásquez], 2021. XLI, 193 str. Lindig S., Louwen A., Moser D., Topič M.: New PV performance loss methodology applying a self-regulated multistep algorithm. IEEE journal of photovoltaics. Jul. 2021, vol. 11, no. 4, str. 1087–1096. https://ieeexplore.ieee.org/ document/9439450, DOI: 10.1109/JPHOTOV.2021.3078075. Jošt M., Topič M. (intervjuvanca): Novi rekordi v fotovoltaiki tudi s slovenskim pridihom : rekordne tandemske sončne celice. Embalaža, okolje, logistika : strokovna specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko. 2021, št. 157, 4 str. https://www.zelenaslovenija.si/EOL/Clanek/3307/embalaza-okolje-logistika-st-157/novi-rekordi-v-fotovoltaiki-tudi-s-slovenskim-pridihom-eol-157. Balent J., Smole F., Topič M., Krč J.: Numerical analysis of selective ITO/a-Si:H contacts in heterojunction silicon solar cells : effect of defect states in doped a-Si:H layers on performance parameters. IEEE journal of photovoltaics. May 2021, vol. 11, iss. 3, str. 634–647. https://ieeexplore.ieee.org/document/9390574, DOI: 10.1109/JPHOTOV.2021.3063019. Tous L., Govaerts J., Harrison S., Carriere C., Buchholz F., Halm A., Faes A., Nogay G., Ingenito A., Hang F.-J., Feldmann F., Raine D., Fellmeth T., Heinrich M., Mittag M., Reinwand D., Haase F., M. A., Bokalič M., Brecl K., Topič M., Kester J., Wendlant S., Galiazzo M., Voltan A., Galbiati G., Theunissen L., Torregrossa F., Grimm M., Denafas J., Radavicius T., Lukinskas P., Kaakkunen J., Savisalo T., Regrettier T.: Overview of the latest results achieved in the H2020 funded project HighLite aiming for high-performance, low-cost and sustainable c-Si PV modules tailored for different applications. V: Almeida Serra J. M. (ur.), Kenny R. (ur.), Helm P. (ur.). 38th European Photovoltaic Solar Energy Conference and Exhibition : proceedings of the International Conference : 06 September - 10 September 2021. München: WIP, cop. 2021. Str. 533–537. Proceedings (EU PVSEC. Internet). https://www. eupvsec-proceedings.com/proceedings?fulltext=bokalic&paper=50398, DOI: 10.4229/EUPVSEC20212021-4BO.1.1. Vodeb J., Diego M., Vaskivskyi Y., Logarič L., Gerasimenko Y., Kabanov V. V., Lipovšek B., Topič M., Mihailović D.: Quantum domain melting of a wigner crystal in a quantum annealer. V: NQW, Nonequilibrium Quantum Workshop, December 22-16, 2021, Krvavec, Slovenia : book of abstracts. Lju260 letopis-2021_16.indd 260 12. 05. 2022 06:20:18 bljana: Jožef Stefan Institute, 2021. Str. 36. https://nqw.ijs.si/wp-content/ uploads/2021/12/NQW2021_abstracts.pdf. Debevc A., Topič M., Krč J.: Simulation study of all-dielectric metamaterial waveguide cladding in platforms for photonic integration. V: Trontelj J. (ur.). 56th International Conference on Microelectronics, Devices and Materials & the Workshop on Personal Sensor for Remote Health Care Monitoring : conference 2021 : proceedings : September 22 - September 24, 2021, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: MIDEM - Society for Microelectronics, Electronic Components and Materials, 2021. Str. 176–179. Debevc A., Topič M., Krč J.: Simulation study of optical waveguides with all-dielectric metamaterial cladding for lower cross-talk in photonic integrated circuits. V: Integrated photonics research, silicon and nanophotonics : in Proceedings OSA Advanced Photonics Congress 2021 : part of Advanced Photonics Congress : 26-29 July 2021, Washington, DC, United States. [S. l.]: Optica Publishing Group, cop. 2021. Jtu1a.21, str. 1–2, https://www.osapublishing.org/abstract.cfm?uri=IPRSN-2021-JTu1A.21, DOI: 10.1364/IPRSN.2021.JTu1A.21. Kikelj M., Lipovšek B., Bokalič M., Topič M.: Spatially resolved electrical modelling of cracks and other inhomogeneities in crystalline silicon solar cells. Progress in photovoltaics : research and applications. Jan. 2021, vol. 29, no. 1, str. 124–133. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/pip.3348, https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125445, DOI: 10.1002/pip.3348. Debevc A., Krč J., Topič M.: Strukture metamaterialov za višjo stopnjo integracije v fotonskih integriranih vezjih = Metamaterial structures for a higher degree of integration in photonic integrated circuits. V: Mlinar T. (ur.), Batagelj B. (ur.). Sok 2021 : 25. Seminar Optične komunikacije 2021 = 25th Seminar on Optical Communications 2021 : zbornik = proceedings : Ljubljana, 4. in 5. februarja 2021 = Ljubljana, 4 and 5 February 2021. 1. elektronska izd. Ljubljana: Založba FE, 2021. Str. 116–126. http://sok.fe.uni-lj.si/zborniki/ZBORNIK%20SOK%202021-v3.pdf. Jošt M., Matič G., Köhnen E., Li B., Glažar B., Jankovec M., Albrecht S., Topič M.: Subcell analysis in tandem solar cells using bichromatic light source. V: HOPV21 : 13th International Conference on Hybrid and Organic Photovoltaics, HOPV21, online conference, 24th - 28th May, 2021 : program. [Valencia]: Fundació Scito, cop. 2021. 1 spletni vir. https://www.nanoge.org/ HOPV21/program-info/program. Jošt M., Matič G., Köhnen E., Li B., Glažar B., Jankovec M., Albrecht S., Topič M.: Subcell operation and long-term stability analysis of perovskite-based tandem solar cells using a bichromatic light emitting diode light source. Solar RRL. Aug. 2021, iss. 8, 2100311, str. 1–8. https://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1002/solr.202100311, DOI: 10.1002/solr.202100311. 261 letopis-2021_16.indd 261 12. 05. 2022 06:20:18 Tomšič Š., Lipovšek B., Bokalič M., Topič M.: Thermal modelling and simulation of crystalline silicon solar cells and modules. V: Freundlich A. (ur.), Collin S. (ur.), Hinzer K. (ur.). Physics, simulation, and photonic engineering of photovoltaic devices X. SPIE Photonics West (OPTO), March 6-12, 2021. [Bellingham]: SPIE, cop. 2021. 116810t, str. 1–9. Proceedings of SPIE, vol. 11681. https://www.spie.org/Publications/Proceedings/Paper/10.1117/12.2583024, DOI: 10.1117/12.2583024. Köhnen E., Wagner P., Lang F., Cruz A., Li B., Ross M., Jošt M., Belen Morales-Vilches A., Topič M., Stolterfoht M., Neher D., Korte L., Rech B., Schlatmann R., Stannowski B., Albrecht S.: 27.9% efficient monolithic perovskite/silicon tandem solar cells on industry compatible bottom cells. Solar RRL. Jul. 2021, iss. 7, 2100244, str. 1–8. https://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1002/solr.202100244, DOI: 10.1002/solr.202100244. Ascencio Vásquez J. A., Osorio-Aravena J. C., Brecl K., Muñoz-Cerón E., Topič M.: Typical Daily Profiles, a novel approach for photovoltaics performance assessment : case study on large-scale systems in Chile. Solar energy. [Print ed.]. 1 Sep. 2021, vol. 225, str. 357–374. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0038092X21005764, DOI: 10.1016/j.solener.2021.07.007. Krč J., Debevc A., Topič M., Sešek A., Cacovich B., Cacovich M., Trontelj J., Vuk Baliž K., Batagelj B.: Uvod v fotonska integrirana vezja in aktivnosti s tega področja na Fakulteti za elektrotehnikov v Ljubljani = Introduction to photonic integrated circuits and activities in this field at Faculty of Electrical Engineering in Ljubljana. V: Mlinar T. (ur.), Batagelj B. (ur.). SOK 2021 : 25. Seminar Optične komunikacije 2021 = 25th Seminar on Optical Communications 2021 : zbornik = proceedings : Ljubljana, 4. in 5. februarja 2021 = Ljubljana, 4 and 5 February 2021. 1. elektronska izd. Ljubljana: Založba FE, 2021. Str. 91–115. http://sok.fe.uni-lj.si/zborniki/ZBORNIK%20SOK%20 2021-v3.pdf. Kikelj M., Lipovšek B., Bokalič M., Buchholz F., Topič M.: “Do not blame the butter for what the bread did” or how the optical properties of IBC solar cells affect the results of spatially resolved characterization methods. V: Almeida Serra J. M. (ur.), Kenny R. (ur.), Helm P. (ur.). 38th European Photovoltaic Solar Energy Conference and Exhibition : proceedings of the International Conference : 06 September - 10 September 2021. München: WIP, cop. 2021. Str. 229–232. Proceedings (EU PVSEC. Internet). https://www. eupvsec-proceedings.com/proceedings?fulltext=kikelj&paper=50256, DOI: 10.4229/EUPVSEC20212021-2CV.1.4. DRUGO Topič M. (glavni in odgovorni ur. 2011–) Informacije MIDEM : časopis za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale. Ljubljana: Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale, 1986–. 262 letopis-2021_16.indd 262 12. 05. 2022 06:20:18 Topič M. (član ur. odbora 2018–) Materials. Basel: Molecular Diversity Preservation International, 2008–. Topič M. (član ur. odbora 2008–) The open fuels & energy science journal. Hilversum: Bentham Science Publishers, 2008–. Topič M. (član ur. odbora 2012–) The scientific world journal. Boynton Beach (FL): Scientific World, 2001–. Topič M. (član ur. odbora 2017–) Solar RRL. Weinheim: WILEY-VCH, 2017–. Drago Tršar SAMOSTOJNA RAZSTAVA Tršar D.: Erotika, skulpture v bronu, Ribnica, Miklova hiša. SKUPINSKE RAZSTAVE Likovna dela SAZU, Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev. Majski Viški salon. Skupinska razstava ob predsedovanju Slovenije v Evropi, Bruselj. Vito Turk OBJAVE Turk V.: Beseda predsednika MP : Akad. prof. dr. Vito Turk. V: Nagode K. (ur.), et al. Throughout knowledge towards a green new world : 13. Študentska konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in 15. dan mladih raziskovalcev (Konferenca KMBO), 27-28 maj 2021, Ljubljana, Slovenija : knjiga povzetkov = 13th Jožef Stefan International Postgraduate School Students' Conference and 15th Young Researchers' Day of Chemistry, material science, biochemistry and environment, (CMBE day), 27th-28th May 2021, online : book of abstracts. 13. študentska konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in 15. dan mladih raziskovalcev (Konferenca KMBO), 27-28 maj 2021, Ljubljana, Slovenija = 13th Jožef Stefan International Postgraduate School Students' Conference and 15th Young Researchers' Day, 27th-28th May 2021. Ljubljana: Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana: = Jožef Stefan International Postgraduate School: Inštitut Jožef Stefan: = Jožef Stefan Institute, 2021. Str. 10-11. http://ipssc.mps.si/bookOfAbstracts/Book_of_abstracts_v04.pdf. Klionsky D. J., Stoka V., Turk B., Turk V., Žerovnik E., Lipovšek Delakorda S., et al.: Guidelines for the use and interpretation of assays for monitoring autophagy (4th edition). Autophagy. 2021, vol. 17, no. 1, str. 1–382. DOI: 10. 1080/15548627.2020.1797280. Dolenc I., Klemenčič I., Turk D., Taler-Verčič A., Turk B., Turk V., Stoka V.: Human cathepsin X/Z is a biologically active homodimer. Biochimica et biophysica acta. Proteins and proteomics. 2021, vol. 1869, iss. 2, str. 1–10. ht t p s : // w w w. s c i e n c e d i r e c t . c o m /s c i e n c e /a r t i c l e /p i i / S1570963920302144?via%3Dihub, DOI: 10.1016/j.bbapap.2020.140567. 263 letopis-2021_16.indd 263 12. 05. 2022 06:20:18 Dolenc I., Štefe I., Turk D., Taler-Verčič A., Turk B., Turk V.: Human cathepsin X/Z is a biologically active homodimer. BBA-Proteins and Proteomics 1869, 140567. 2021. Ni J., Zhao J., Zhang X., Reinheckel T., Turk V., Nakanishi H.: Cathepsin H defficiency decreases hypoxia-ischemia-induced hippocampal atrophy in neonatal mice through attenuated TLR/IFN-beta signaling. Journal of Neuroinflmmation, 18:176. 2021. Klionsky D. J., Turk V. et al.: Guidelines for the use and interpretation of assays for monitoring autophagy ( 4th edition), Autophagy 17 (1): 1-382. 2021. DRUGO Turk V. (član ur. odbora 2004–) Biochimica et biophysica acta. Proteins and proteomics. Amsterdam [etc.]: Elsevier, 2002–. Turk V. (član ur. odbora 2001–) Current protein and peptide science. Hilversum: Bentham Science Publishers. Turk V., Stoka V. ( gostujoča editorja): Biochimica et Biophysica Acta - Proteins and Proteomics Special issue: ''Play and Interplay of Proteases in Health and Disease'' ( 2021). Tomo Virk Virk T.: Etički obrat u znanosti o književnosti. Zagreb: Naklada »Lara«; Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. 388 str. Virk T.: Literatura in etika, (Zbirka Novi pristopi, 80). Ljubljana: Literarnoumetniško društvo Literatura, 2021. 226 str. Virk T., Kos M. (ur.). Pod Prešernovo glavo : slovenska literatura in družbene spremembe : nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navz­ križja, (Acta comparativistica Slovenica, 4). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. 222 str. https://e-knjige.ff.uni-lj.si, doi: 10.4312/9789610604075. Virk T.: Jančarjev roman To noč sem jo videl in etika reprezentacije. V: Balžalorsky Antić V. (ur.). Razprave o sodobni slovenski literaturi, (Studia litteraria, 27). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2021, str. 55–75. Virk T.: Dostojevski, moja malenkost – in Dostojevski. V: Kos M. (ur.). Dostojevski in jaz : ob dvestoti obletnici rojstva F. M. Dostojevskega, (Zbirka Novi pristopi, 79). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. 2021, str. 303–318. Peter Vodopivec OBJAVE Vodopivec P.: Slovenska moderna i suvremena povijest. Zagreb: Srednja Europa, 2021. VII, 421 str. Vodopivec P.: O Bleiweisovih pogledih na družbeno in gospodarsko modernizacijo na Slovenskem. V: Stanonik M. (ur.), et al. Janez Bleiweis, Novice in 264 letopis-2021_16.indd 264 12. 05. 2022 06:20:18 modernizacija slovenske družbe. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Str. 28–47, 355, 368–369. Vodopivec P.: O zavzemanju za zgodovinski spomin v Španiji in za spravo v Sloveniji. V: Bajd T. (ur.). Slovenska sprava : zbornik s prispevki simpozija ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja 24. junija 2020 na SAZU. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Str. 131–150. Vodopivec P.: Profesorjev dosje. V: Koritnik A. (ur.), Ahac : knjiga o Dušanu Pirjevcu. Ljubljana: Beletrina: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 322–353. Vodopivec P.: Franc Rozman – osemdesetletnik. Prispevki za novejšo zgodovino. 2021, letn. 61, št. 1, str. 203–209. Vodopivec P.: Profesor Nobuhiro Shiba (1946–2021). Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. 2021, letn. 75, št. 3/4, str. 553–558. DRUGO Vodopivec P.: Vasilij Melik v slovenskem zgodovinopisju : prispevek na simpoziju Ob stoletnici rojstva zgodovinarja akademika Vasilija Melika, Ljubljana, Dvorana SAZU, 30. sep. 2021. Vodopivec P. (ur.), Kleindienst K. (ur.) Velika vojna in Slovenci : [1914–1918]. Elektronska izd. Ljubljana: Slovenska matica, 2021. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). Robert Zorec Stenovec M., Li B., Verkhratsky A., Zorec R.: Ketamine Action on Astrocytes Provides New Insights into Rapid Antidepressant Mechanisms. Adv Neurobiol 2021. 26:349-365. doi: 10.1007/978-3-030-77375-5_14. Rituper B., Guček A., Lisjak M., Gorska U., Šakanović A., Bobnar S. T., Lasič E., Božić M., Abbineni P. S., Jorgačevski J., Kreft M., Verkhratsky A., Platt F. M., Anderluh G., Stenovec M., Božič B., Coorssen J. R., Zorec R.: Vesicle cholesterol controls exocytotic fusion pore. Cell Calcium 2021. 101:102503. doi: 10.1016/j.ceca.2021.102503. Horvat A., Zorec R., Vardjan N.: Lactate as an Astroglial Signal Augmenting Aerobic Glycolysis and Lipid Metabolism. Front Physiol 2021. 12:735532. doi: 10.3389/fphys.2021.735532. eCollection 2021. Haque Chowdhury H., Hawlina S., Gabrijel M., Trkov Bobnar S., Kreft M., Lenart G., Cukjati M., Kopitar A. N., Kejžar N., Ihan A., Ležaič L., Grmek M., Kmetec A., Jeras M., Zorec R.: Survival of castration-resistant prostate cancer patients treated with dendritic-tumor cell hybridomas is negatively correlated with changes in peripheral blood CD56bright CD16- natural killer cells. Clin Transl Med 2021. 11(8):e505. doi: 10.1002/ctm2.505. Pirnat S., Božić M., Dolanc D., Horvat A., Tavčar P., Vardjan N., Verkhratsky A., Zorec R., Stenovec M.: Astrocyte arborization enhances Ca2+ but not cAMP signaling plasticity. Glia 2021. 69(12):2899-2916. doi: 10.1002/glia.24076. 265 letopis-2021_16.indd 265 12. 05. 2022 06:20:18 Verkhratsky A., Schousboe A., Zorec R.: Preface for the Vladimir Parpura Ho­ no­rary Issue of Neurochemical Research. Neurochem Res 2021. 46(10):25072511. doi: 10.1007/s11064-021-03426-7. Vicario N., Spitale F. M., Tibullo D., Giallongo C., Amorini A. M., Scandura G., Spoto G., Saab M. W., D'Aprile S., Alberghina C., Mangione R., Bernstock J. D., Botta C., Gulisano M., Buratti E., Leanza G., Zorec R., Vecchio M., Di Rosa M., Li Volti G., Lazzarino G., Parenti R., Gulino R.: Clobetasol promotes neuromuscular plasticity in mice after motoneuronal loss via sonic hedgehog signaling, immunomodulation and metabolic rebalancing. Cell Death Dis 2021. 12(7):625. doi: 10.1038/s41419-021-03907-1. Tavčar P., Potokar M., Kolenc M., Korva M., Avšič-Županc T., Zorec R., Jorgačevski J.: Neurotropic Viruses, Astrocytes, and COVID-19. Front Cell Neurosci 2021. 15:662578. doi: 10.3389/fncel.2021.662578. eCollection 2021. Horvat A., Muhič M., Smolič T., Begić E., Zorec R., Kreft M., Vardjan N.: Ca2+ as the prime trigger of aerobic glycolysis in astrocytes. Cell Calcium 2021. 95:102368. doi: 10.1016/j.ceca.2021.102368. Smolič T., Tavčar P., Horvat A., Černe U., Halužan Vasle A., Tratnjek L., Kreft M. E., Scholz N., Matis M., Petan T., Zorec R., Vardjan N.: Astrocytes in stress accumulate lipid droplets. Glia 2021. 69(6):1540-1562. doi: 10.1002/glia.23978. Escartin C., Galea E., Lakatos A., O'Callaghan J. P., Petzold G. C., Serrano-Pozo A., Steinhäuser C., Volterra A., Carmignoto G., Agarwal A., Allen N. J., Araque A., Barbeito L., Barzilai A., Bergles D. E., Bonvento G., Butt A. M., Chen W. T., Cohen-Salmon M., Cunningham C., Deneen B., De Strooper B., Díaz-Castro B., Farina C., Freeman M., Gallo V., Goldman J. E., Goldman S. A., Götz M., Gutiérrez A., Haydon P. G., Heiland D. H., Hol E. M., Holt M. G., Iino M., Kastanenka K. V., Kettenmann H., Khakh B. S., Koizumi S., Lee C. J., Liddelow S. A., MacVicar B. A., Magistretti P., Messing A., Mishra A., Molofsky A. V., Murai K. K., Norris C. M., Okada S., Oliet S. H. R., Oliveira J. F., Panatier A., Parpura V., Pekna M., Pekny M., Pellerin L., Perea G., Pérez-Nievas B. G., Pfrieger F. W., Poskanzer K. E., Quintana F. J., Ransohoff R. M., Riquelme-Perez M., Robel S., Rose C. R., Rothstein J. D., Rouach N., Rowitch D. H., Semyanov A., Sirko S., Sontheimer H., Swanson R. A., Vitorica J., Wanner I. B., Wood L. B., Wu J., Zheng B., Zimmer E. R., Zorec R., Sofroniew M. V., Verkhratsky A.: Reactive astrocyte nomenclature, definitions, and future directions. Nat Neurosci 2021. 24(3):312-325. doi: 10.1038/s41593-020-00783-4. Chen B., Zhang M., Ji M., Gong W., Chen B., Zorec R., Stenovec M., Verkhratsky A., Li B.: The Association Between Antidepressant Effect of SSRIs and Astrocytes: Conceptual Overview and Meta-analysis of the Literature. Neurochem Res. 2021 Oct;46(10):2731-2745. doi: 10.1007/s11064-020-03225-6. Fink K., Velebit J., Vardjan N., Zorec R., Kreft M.: Noradrenaline-induced l266 letopis-2021_16.indd 266 12. 05. 2022 06:20:18 lactate production requires d-glucose entry and transit through the glycogen shunt in single-cultured rat astrocytes. J Neurosci Res 2021. 99(4):10841098. doi: 10.1002/jnr.24783. Li B., Xia M., Zorec R., Parpura V., Verkhratsky A.: Astrocytes in heavy metal neurotoxicity and neurodegeneration. Brain Res 2021. 1752:147234. doi: 10.1016/j.brainres.2020.147234. Potokar M., Jorgačevski J., Zorec R.: Methods for Monitoring Endocytosis in Astrocytes. Methods Mol Biol 2021 2233:93-100. doi: 10.1007/978-1-07161044-2_6. Andreja Žele OBJAVE Žele A.: Zloženi povedek vs. zloženi glagol v slovenščini. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2021, letn. 69, št. 3, str. 339–353. Žele A.: Predložna raba in njene skladenjskopomenske vloge znotraj stilističnih in normativnih možnosti. Jezik in slovstvo. 2021, letn. 66, št. 2/3, str. 81–91. Žele A.: Razmerijski predlogotvorni prislovi tipa zraven, blizu, skozi, čez, okoli v prislovni in predložni rabi. Slavia Centralis. 2021, letn. 14, št. 1, str. 7–19. Uhlik M., Žele A.: Slovensko-ruska kontrastivna analiza glagolov videti in gledati. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. jan.-mar. 2021, letn. 69, št. 1, str. 121–139. Uhlik M., Žele A.: Reflexive possessive pronouns in Slovene : a contrastive analysis with Russian. V: Franks S. (ur.), Timberlake A. (ur.), Wietecka A. W. (ur.). Selected proceedings of the 14th meeting of the Slavic linguistics society : in honor of Peter Kosta. Berlin [etc.]: Peter Lang, 2021. Str. 277–304. Potsdam linguistic investigations, Vol. 34, Bd. 34, Vol. 34. Uhlik M., Žele A.: Števniške zgradbe v slovensko-ruski protistavi. V: Šekli M. (ur.), Rezoničnik L. (ur.). Slovenski jezik med slovanskimi jeziki : [Slovenski slavistični kongres, Monošter/Szentgotthárd in Moravske Toplice, 30. september - 2. oktober 2021]. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2021. Str. 67–76. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 31. DRUGO Žele A.: Vezljivost kot pomensko-skladenjska organizacijska zmožnost neglagolskih besed. V: Nikolovski G. (ur.). Izzivi slavistike v 21. stoletju : 4. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki, [13. 5.–15. 5. 2021, Maribor] : zbornik povzetkov. Mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki, 13. 5.–15. 5. 2021, Maribor. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2021. Str. 169–170. Žele A.: Bohoričeva slovnica z vidika sodobne slovenske skladnje. V: Jesenšek M. (ur.). Novi pogledi na Adama Bohoriča : program simpozija in povzetki referatov : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Velika dvorana Novi 267 letopis-2021_16.indd 267 12. 05. 2022 06:20:18 trg 3, Ljubljana 27. oktober 2021. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Str. 27–28. Žele A., Uhlik M.: Glagoli vidne zaznave : slovensko-ruska kontrastivna analiza videti in gledati : prispevek na simpoziju Skladnja slovenskega jezika, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 25. 2.–27. 2. 2021. Uhlik M., Žele A.: Causal constructions in Slovenian (in comparison to Štokavian and Russian). V: Zaika N. M. (ur.). Causal constructions in the world's languages : (synchrony, diachrony, typology) : book of abstracts : St. Petersburg, January 28-30, 2021. Naučnoe izd. St. Petersburg: Institut lingvističeskih issledovanij Rossijskoj akademii nauk, 2020. Str. 78–80. Uhlik M., Žele A.: Causal constructions in Slovenian (in comparison to Štokavian and Russian) : lecture at the international conference Causal constructions in the world's languages: (synchrony, diachrony, typology), Russian Academy of Sciences, Institute for Linguistic Studies RAS, St. Petersburg, 28. 1.–30. 1. 2021. Žele A.: Kratke predstavitve slovarskih novosti : prispevek na posvetu Mednarodni dan slovarjev 2021, srečanje prek videopovezave ZOOM, 15. okt. 2021. Uhlik M., Žele A.: Bivalent patterns in Slovenian. BivalTyp : typological database of bivalent verbs and their encoding frames. 2021, https://www.bivaltyp.info/ languages/descriptions/Slovenian.html. Žele A. (članica ur. odbora 2005–) Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1991–. Žele A. (glavna ur. za jezikoslovje 2020–, gostujoča ur. 2014, članica ur. odbora 2011–, tehnična ur. 2004–2010) Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 1948–. Žele A. (članica ur. odbora 2017–) Slavistika Beograd: Slavističko društvo Srbije, 1997–. Žele A. (področna ur. 2013–) Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013–. Žele A. (glavna ur. 2016–, članica ur. sveta 2016–) eSSKJ : slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: Založba ZRC, 2016-. Fran. Slavoj Žižek OBJAVE Žižek S.: Andrei Tarkovsky, or the thing from inner space. V: Toymentsev S. (ur.). The films of Andrei Tarkovsky. Edinburgh: Edinburgh University Press, cop. 2021. Str. 155–177. ReFocus. Žižek S.; Cesaret eden bir sol : 34 zamansiz müdahale. Istanbul: Aryanti yayinlari, 2020. 304 str. 268 letopis-2021_16.indd 268 12. 05. 2022 06:20:18 Žižek S.: Como un ladrón en pleno día : el poder rn la era de la podhumanidad. Barcelona: Anagrama, 2021. 286 str. Argumentos, 552. Tupinambá G.: The desire of psychoanalysis : exercises in Lacanian thinking. Evanston, Illinois: Northwestern University Press, 2021. xvii, 262 str. Diaeresis. Žižek S.: Heaven in disorder. 1st printing. New York; London: OR Books, 2021. 221 str. Lenin V. I., Žižek S. (ur., avtor dodatnega besedila): Lenin 2017 : sekavanje, povtoruvanje i razrabotka. Skopje: Vezilka, 2021. 215 str. Žižek S.: Ein Linker wagt sich aus der Deckung : für einen beuen Kommunismus. Berlin: Ullstein, 2021. 345 str. Žižek S.: Pandemi!. 2, Blade fra en tabt tid. 1. oplag, 1. udgave. København: Politisk revy, 2021. 205 str. Žižek S.: Pandemic!. 2, Chronicles of a time lost. [New York]: Polity Press, 2021. 191 str. Žižek, Slavoj. Sex and the failed absolute. Paperback ed. London; New York: Bloomsbury Academic, cop. 2021. IX, 481 str. Žižek S.: Živeti in umreti v sprevrnjenem svetu. 1. natis. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2021. 252 str. Zbirka Analecta, Problemi, let. 59, 7–8. DRUGO Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. Žižek S. (član ur. odbora 1979–). Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962. 269 letopis-2021_16.indd 269 12. 05. 2022 06:20:18 NOVI ČLANI / NEW MEMBERS I. RAZRED Mirjana Nastran Ule Mirjana Nastran Ule se je rodila 17. 7. 1947 v Ormožu. Po maturi se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1971 diplomirala na Oddelku za psihologijo. Leta 1975 je magistrirala in leta 1984 doktorirala. Takoj po diplomi leta 2071 se je zaposlila kot asistentka za socialno psihologijo na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnja FDV). Leta 1995 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za področje socialne psihologije. V pedagoškem procesu je poleg socialne psihologije vzpostavila vrsto novih predmetnih področij: ekološko psihologijo, psihologijo trženja, psihologijo komuniciranja, študije vsakdanjega življenja, sociologijo mladine, študije življenjskih potekov. Leta 1994 je zasnovala in koordinirala magistrski študij Sociologija vsakdanjega življenja na FDV, ki je pritegnil diplomante različnih študijskih usmeritev. Bila je mentorica 122 diplomantom, 48 magistrantom in 13 doktorantom. Leta 1984 je je bila na šestmesečnem podoktorskem izpopolnjevanju na LMU (Ludwig-Maximilian Universität) v Münchnu pri prof. Heinrichu Keuppu in prof. Ulrichu Becku, kjer je imela pozneje tudi gostujoča predavanja. Bila je še gostujoča profesorica na Univerzi Regensburg, na Svobodni univerzi v Berlinu, na Augsburg College v Minneapolisu v Minnesoti. Vabljena predavanja je imela še na univerzah v Gradcu, Zagrebu, Beogradu, na Reki in v Celovcu. Aktivno je sodelovala na več kot 80 domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih, kongresih, konferencah. Na postdoktorskem študiju v Nemčiji se je začela ukvarjati s teksti kritične teorije družbe in kritične psihologije in leta 1986 objavila znanstveno monografijo Od krize psihologije do kritične psihologije. Leta 1992 je izdala temeljno znanstveno monografijo Socialna psihologija, ki je bila prvo delo s tega znanstvenega področja v Sloveniji. Monografijo je nato vseskozi dopolnjevala; zadnja izdaja je izšla leta 2009 z naslovom Socialna psihologija. Analitični pristop k življenju v družbi. Leta 1994 je v okviru Inštituta za družbene vede na FDV ustanovila Center za socialno psihologijo. Z ustanovitvijo centra je postavila temelje za celovito raziskovanje socialnih mikrorazmerij v slovenski družbi. V 270 letopis-2021_16.indd 270 12. 05. 2022 06:20:18 okviru temeljnih socialnopsiholoških študij se je raziskovalno ukvarjala s problemi identitet in objavila znanstveno monografijo Sodobne identitete. V vrtincu diskurzov (2000), z raziskovanjem predsodkov in stigmatiziranih identitet, ki jih je objavila v znanstveni monografiji Predsodki in diskriminacije (1999). Med prvimi v Sloveniji je vzpostavila raziskovanje zasebnosti in razmerij med spoloma, do tedaj podcenjenimi področji v sociološkem raziskovanju. Kot članica helsinške Komisije za ženske v znanosti pri Evropski komisiji in predsednica Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport si je v obdobju 2010–2014 prizadevala za izboljšanje položaja žensk v znanosti in izboljšanje etičnih standardov v znanosti. Kot predsednica te komisije je bila pobudnica in vodja raziskav o spolni diskriminaciji v znanosti. Rezultate je kot sourednica objavila v dveh znanstvenih monografijah: Ženske v znanosti, ženske za znanost (2013) in Gendering Science; Slovenian Surveys and Studies in the EU Paradigms (2015). Vzpostavila je študije mladine in življenjskih potekov v Sloveniji kot pomembni sociološki področji. V devetdesetih letih preteklega stoletja je bila članica Komisije za mladinsko politiko pri Svetu Evrope, kjer je senzibilizirala mednarodno strokovno in politično javnost o problemih mladih v tranzicijskih državah. V letih 2000–2014 je kot nacionalna koordinatorica sodelovala v vrsti raziskav v okviru evropskih raziskovalnih programov EP-6 in EP-7, in sicer: 2005–2006: Disadvantaged Youth, 2004–2007; Youth – Actor of Social Changes, 2009-2014: Governance of Educational Trajectories in Europe. Access, coping and relevance of education for young people in European knowledge societies. Prva je začela s sociološkimi raziskavami zdravja in medicine in objavila dve znanstveni monografiji: Spregledana razmerja, o družbenih vidikih medicine (2003) in Health and Medicine in Transition (2014). Kot članica Republiške medicinskoetične komisije v letih 1996–2004 je poskušala vnesti v medicinsko etiko sociološko refleksijo etičnih problemov. Bila je med prvimi, ki so na strokovnih posvetih, predavanjih in v javnih medijih javno opozarjali na širše družbene dimenzije problemov in dilem razvoja medicinske in širše zdravstvene etike. Prof. dr. Mirjana N. Ule je bila članica več mednarodnih znanstvenih in strokovnih asociacij (ESA, Egris, Helsinki Group) in urednica ali članica uredniškega odbora več mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih revij (Diskurz Kindheits und Jugendforschung, The School Field, Psihološka obzorja, Zdravstveno varstvo). Je tudi urednica zbirke Psihologija vsakdanjega življenja pri Založbi FDV. Njena bibliografija v bazi Cobiss beleži 823 enot. Vključuje domače in mednarodne znanstvene monografije (33), znanstvene članke (122), samostojna poglavja v mednarodnih in domačih znanstvenih monografijah (48). Njena publicistična dejavnost sega čez strogo znanstvene produkcije. Dopolnjujejo jo številni strokovni in poljudni članki ter uredniška dejavnost. Skozi publicistič271 letopis-2021_16.indd 271 12. 05. 2022 06:20:18 no dejavnost in intervjuje v osrednjih medijih je posredovala znanstvenoraziskovalne ugotovitve širši javnosti in v njej utrdila marsikatero razumevanje družbenih in družbeno-psiholoških pojavov. Institucionalno je sodelovala pri oblikovanju številnih politik (družinske, politike enakih možnosti, mladinske politike). Leta 2018 ji je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužne profesorice. Na skupščini 3. junija je bila izvoljena za izredno članico SAZU. Zdravko Mlinar, Slavko Splichal Markus Egg Prof. dr. Markus Egg (Schwaz na Tirolskem, 25. 6. 1954) je študiral arheologijo, in sicer v vsej širini njenih specialnih disciplin (prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško ter klasično arheologijo in tudi filozofijo / Ur- und Frühgeschichte, Klassische Archeologie und Philosophie) na univerzi Leopold Franzens-Universität v lnnsbrucku, kjer je leta 1977 doktoriral in se 1987 tam tudi habilitiral. Po študiju je dobil zaposlitev v Rimsko-germanskem centralnem muzeju v Mainzu (Römisch-Germanisches Zentralmuseum Mainz), kjer se je izkazal z izredno uspešno delovno kariero – od znanstvenega asistenta do direktorja Oddelka za prazgodovino, vodje raziskovalnega inštituta in restavratorske delavnice ter namestnika generalnega direktorja muzeja. Leta 2019 je odšel v pokoj. Egg pa je bil aktiven tudi kot habilitiran univerzitetni profesor na svoji almi mater – na Univerzi Leopold-Franzens v lnnsbrucku. Ob tem je treba poudariti, da je bil avtor ali soavtor številnih muzejskih razstav, med katerimi naj posebej omenimo le stalno postavitev prazgodovinske zbirke v muzeju v Mainzu (1995) pod naslovom Metallzeiten in Europa und im Vorderen Orient, v okviru katere so imele svoje mesto tudi nekatere slavne najdbe iz Slovenije, in pa zelo odmevno razstavo v lnnsbrucku, naslovljeno Waffen für die Götter (2012/2013). Tudi na tej razstavi so bile med razstavnimi eksponati zastopane različne bodisi tematsko bodisi po ohranjenosti izstopajoče arheološke najdbe s slovenskega prostora, ki so bile v spremljajočem katalogu predstavljene s prispevki slovenskih arheologov (Tržišče pri Cerknici, Ljubljanica, Škocjan, Negova itn.), kar je nadvse pomembno za mednarodni ugled slovenske arheološke stroke. Egg nedvomno sodi med vodilne evropske strokovnjake za prazgodovinsko arheologijo, še zlasti za halštatsko in latensko obdobje. Je avtor (ali soavtor) 15 obsežnih monografij in neštetih znanstvenih člankov in razprav. Med njimi izstopajo zlasti objave o slavnem Ötziju, alpski ledeniški mumiji s tirolskih Alp 272 letopis-2021_16.indd 272 12. 05. 2022 06:20:18 iz bakrene dobe, ki so zbudile veliko zanimanje tudi drugih znanstvenih disciplin (npr. medicine) in širše javnosti, in pa monografije o knežjih gomilah iz železne dobe na širokem prostoru med Francijo in Panonijo, vključno s Slovenijo, na osnovi katerih je med drugim analiziral kulturne povezave med srednjeevropskimi skupnostmi in sredozemskimi civilizacijami na Apeninskem polotoku in v antični Grčiji. Kot vodja ene izmed najslavnejših restavratorskih delavnic za arheološke izkopanine v Evropi, ki jo je vodil več desetletij, je imel poseben posluh za reševanje težavnih primerov slovenskih izkopanin ter jih redno uvrščal v delovni program restavriranja v Rimsko-germanskem centralnem muzeju. Temu je verjetno botrovalo predvsem dejstvo, da je Markus Egg zaključil svoj študij z imenitno disertacijo na temo italskih čelad v železni dobi (1. tisočletje pr. n. št.), med katerimi po številu arheoloških najdb izstopajo prav čelade iz slovenskega prostora, še posebej tiste, poimenovane po Negovi v Slovenskih goricah kot negovske čelade. Tudi njegov prvi v strokovni literaturi objavljeni znanstveni članek (1976) je bil posvečen tej slavni depojski najdbi čelad, katere odkritje pa sega celo v leto 1811. Prav raziskave čelad so ga povezale s profesorjem akad. dr. Stanetom Gabrovcem, takrat vodilnim evropskim strokovnjakom za halštatskodobne čelade, in v naslednjih desetletjih tudi s slovenskimi vrstniki, zlasti s prof. dr. Mitjem Guštinom, dr. Janezom Dularjem, dr. Borutom Križem in akad. prof. dr. Bibo Teržan. Ti stiki so očitno spodbudili Eggov znanstveni interes za raziskave arheološke materialne kulture v jugovzhodnem alpskem in predalpskem prostoru. Kot rečeno, so številne Eggove študije posvečene prav modernim raziskavam v okviru restavriranja in interpretiranja arheoloških najdb, med katerimi so bile mnoge odkrite že proti koncu 19. in na začetku 20. stol., kar velja posebej za knežje gomile v nekdaj kronski avstroogrski deželi Štajerski, kot npr. iz Strettwega pri Judenburgu, Kleinkleina pri Lipnici in Gornji Radgoni, in s tem tudi najdiščem na slovenskem Štajerskem, ki so doprinesla ključna nova spoznanja o duhovni kulturi in strukturiranosti družbe v halštatski dobi. Hkrati pa se je intenzivno posvečal tudi raziskavam številnih novih arheoloških odkritij, zlasti na Dolenjskem, predvsem iz Novega mesta, mesta situl. Tako je s svojim znanstveno-raziskovalnim delom bistveno pripomogel ne le k odličnemu restavriranju in ohranjanju dragocenih primerkov arheološke dediščine iz Slovenije, temveč tudi k novim znanstvenim spoznanjem o železni dobi na območju današnje Slovenije kot tudi širšega alpskega sveta. Na skupščini 3. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. Biba Teržan, Rajko Bratož 273 letopis-2021_16.indd 273 12. 05. 2022 06:20:18 Henrietta L. Moore Prof. dr. Henrietta L. Moore (roj. 18. 5. 1957 v Veliki Britaniji) je leta 1979 diplomirala iz arheologije in antropologije na Univerzi Durham, 1983 pa doktorirala iz antropologije na Univerzi Cambridge. Je ustanoviteljica in direktorica Inštituta za globalno blaginjo ter Katedre za filozofijo in kulturo oblikovanja na University College London (UCL). Je ena vodilnih strokovnjakinj za vprašanja o družbeni blaginji, v svojem delu preizprašuje ekonomske modele rasti in poudarja, da se morajo podjetja in vlade za razcvet skupnosti ukvarjati z raznolikostjo in delati tako, da ne ogrožajo okolja. Njeno raziskovalno delo je izrazito interdisciplinarno in prekriva tako družboslovna področja kot tudi umetnost ter problematiko poslovnih inovacij. V svojem nedavnem delu je iz akademskega sveta prešla v javno sfero, kjer je kot spoštovana vodilna intelektualka komentirala npr. univerzalni temeljni dodatek, brexit, umetno inteligenco, problematiko razseljenih ljudi in razlike v plačah med spoloma. V svojem raziskovalnem delu pa se zanima za vprašanja globalizacije, množičnih migracij, spola, socialne preobrazbe in strategij za preživetje, novih tehnologij in agroekologije. Zavezana je tudi k vključevanju lokalnih skupnosti v ustvarjanje novih vrst znanja. V preteklosti je bila prof. Moore »profesorica William Wyse« na Katedri za socialno antropologijo na Univerzi v Cambridgeu, namestnica direktorja LSE za raziskave in zunanje odnose ter direktorica Inštituta za enakost spolov na LSE. Je članica svetovalnega odbora Dasgupta Review of Economics of Biodiversity in del skupine za obnovo makroekonomije. Je predsednica Britanskega inštituta v vzhodni Afriki in znanstvenega svetovalnega sveta DEFRA pri vladi Združenega kraljestva. Je skrbnica pri Barbican Center Trust, članica Britanske akademije in članica Kraljevskega združenja umetnosti. Leta 2016 je bila imenovana za poveljnico britanskega imperija za prispevek k družbenim vedam, podjetjem, politiki in umetnosti in pridobila naziv dama. Je tudi predsednica in soustanoviteljica podjetja SHM Productions, raziskovalnega in strateško-svetovalnega podjetja, ki uporablja akademska spoznanja za spodbujanje poslovnih inovacij. Obenem je ustanovna zaupnica fundacije SHM, ki si globalno prizadeva za pozitivne družbene spremembe v učenju, zdravju, državljanstvu in umetnosti. Ni samo direktorica Inštituta za globalno blaginjo, ampak tudi vodilna raziskovalka v centru RELIEF, ki ga financira britanski ESRC in ki si prizadeva izboljšati stopnjo blaginje v Libanonu, državi z največjim številom beguncev na prebivalca na svetu. Je sopredsednica mreže Social Prosperity Network, pred274 letopis-2021_16.indd 274 12. 05. 2022 06:20:18 sednica odbora za prosperiteto v Londonu in predsednica FastForward 2030 mreže in platforme za sodelovanje podjetij, ki želijo cilje trajnostnega razvoja vključiti v svoje poslovne modele. Prof. Moore je avtorica mnogih knjig in znanstvenih člankov. Redno nastopa na mednarodnih konferencah, bila je gostujoča profesorica na mnogih mednarodnih univerzah. Redno sodeluje s slovenskimi znanstvenimi inštitucijami, večkrat je v Sloveniji predavala, trenutno pa je partnerica v evropskem projektu Marie Curie, kjer sodeluje z ZRC SAZU in z Inštitutom za kriminologijo pri PF. Izvolitev prof. Moore za dopisno članico SAZU (3. junija 2021) bo v veliko pomoč promociji slovenske znanosti. Še posebej pa bo njena izvolitev pomagala k oblikovanju tesnejših stikov med SAZU in Britansko akademijo znanosti. Alenka Šelih, Slavko Splichal Joseph H. H. Weiler Prof. Joseph H. H. Weiler je svetovna avtoriteta na področju evropskega prava, mednarodnega trgovinskega prava, prava človekovih pravic in ustavnega prava. Je ustanovitelj in urednik revij European Journal of International Law, European Law Journal ter World Trade Review. Je tudi član uredniških odborov številnih drugih znanstvenih revij ter član upravnih odborov številnih univerz in znanstvenih institucij. Med drugim je direktor Jean Monnet Center for International and Regional Economic Law & Justice na univerzi v New Yorku in član nadzornega odbora pri Max-Planck Institut für ausländisches öffentlich Recht. Weiler je avtor znanstvenih člankov in knjig na področju mednarodnega, primerjalnega in evropskega prava. Njegova dela so prevedena v številne jezike. V slovenščino sta prevedeni dve njegovi knjigi, in sicer The Constitution af Europe - Do the New Clothes Have an Emperor?, Cambridge Univ. Press 1998 (Ustava Evrope : Ali nova oblačila imajo cesarja? in druge razprave o evropski integraciji, Ljubljana 2002) in Un'Europa Cristiana: Un saggio esplorativo, Milano, 2003 (Krščanska Evropa : raziskovalna razprava, Ljubljana, 2005). Weiler ves čas budno spremlja razvoj evropske integracije. V svojih delih s področja evropskega prava ves čas opozarja na pomanjkljivosti pravne ureditve Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. S svojimi analizami stanja in pobudami je pomembno vplival na razvoj institucij in prakse Evropske unije. Kot član komisije pravnikov je sodeloval v odboru za mednarodne zadeve Evropskega parlamenta, ki je sooblikovala Deklaracijo Evropskega parlamenta 275 letopis-2021_16.indd 275 12. 05. 2022 06:20:18 o človekovih pravicah in svoboščinah ter pobude Evropskega parlamenta na medvladni konferenci v Maastrichtu. V svojih delih se je predvsem zavzemal za premostitev demokratičnega deficita pri vodenju Unije. Ugotavljal je, da Unija nima lastnega demosa in kulturne identitete. Zato je nasprotoval evropski ustavi, saj se je bal, da bi tako besedilo začeli fetišizirati. Po njegovem je demokratični deficit, s katerem se sooča Unija, deficit vrednot. Odkar je prenehal biti sredstvo za dosego izvirnih (moralnih) ciljev, je proces integracije izgubil pravi smisel in je postal sam sebi namen. Da bo dobil nov zagon, je treba doseči večjo državljansko integriteto in predvsem jasno opredelitev evropske identitete in njenih vrednot. Profesor Weiler je član Ameriške akademije znanosti in umetnosti in prejemnik častnih doktoratov številnih univerz, med drugim tudi ljubljanske. Joseph H. H. Weiler je bil profesor in predstojnik pravnega oddelka Evropskega univerzitetnega instituta v Firencah ter predsednik te institucije, profesor pravnih fakultet univerze v Michiganu, univerze Harvard in Univerze New York ter gostujoči profesor na univerzah v Singapuru, v Parizu, Madridu, Jeruzalemu, Heidelbergu, Oxfordu, Torontu, Ljubljani, na College of Europe v Brugesu itd. Profesor Weiler kot predavatelj in mentor redno sodeluje s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Številni mladi slovenski pravniki, ki zasedajo pomembne položaje v mednarodnih institucijah, so bili njegovi učenci. Na skupščini 3. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. Dopisno članstvo profesorja Josepha H. H. Weilerja bo pomembno prispevalo k ugledu SAZU, hkrati pa še dodatno utrdilo njegovo povezanost s Slovenijo. (povzetek utemeljitve) Marijan Pavčnik, Alenka Šelih, Janez Kranjc II. RAZRED Marko Snoj Marko Snoj se danes po pravici šteje za našega vodilnega etimologa. Za to ga po eni strani usposablja že tema njegove doktorske disertacije pod mentorstvom akad. Bojana Čopa, po drugi strani več kot enoletno šudijsko izpopolnjevanje s Humboldtovo štipendijo pri uglednem indoevropeistu prof. Gertu Klingenschmittu v Regensburgu, ne nazadnje pa tudi poznavanje albanščine, ki je pomembno za preučevanje stičišč in izoglos balkanskih jezikov (zato mu je bila npr. v soglasju s Kosovsko akademijo znanosti pred leti zaupana tudi redakcija reprinta Miklošičevih in Nahtigalovih albanoloških študij). Zato 276 letopis-2021_16.indd 276 12. 05. 2022 06:20:18 najbrž ni zgolj naključje, da je bil ravno on povabljen, da na izrecno vabilo založbe Fitzroy-Dearborn za Enciklopedijo lingvistike (Encyclopedia of Linguistics, Chicago-New York-London, 2005) napiše geslo Etymology in podobno geslo tudi za Enciklopedijo slovanskih jezikov pri nizozemski založbi Brill (Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics, Leiden, 2020). Ob Snojevih dolgoletnih intenzivnih naporih je bilo končno udejanjeno to, kar je Fran Ramovš ob ustanavljanju Akademije označil kot eno njenih bodočih prioritet: izdelava izčrpnega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ). K realizaciji tega cilja je po Ramovševi smrti najprej vseskozi usmerjal svoje znanje in energije France Bezlaj, ki je še dočakal izid prve in druge knjige EESJ (od črke A do črke O) in ki je tudi Snoja uvajal v delo ter mu že v drugi knjigi zaupal obdelavo več pomembnih gesel. Po Bezlajevi smrti (1993) je Snoj v skladu z zamislijo pokojnika v sodelovanju dopolnil in izdal še tretjo in četrto knjigo ESSJ in nato sestavil tudi peto knjigo, ki vsebuje 770 strani preglednih kazal. Ob tem pa je gradivo vseh knjig tudi digitaliziral, tako da je iz tega nastal v svetovnem merilu prvi računalniško obdelan in digitalno dostopen etimološki slovar kakega jezika. O pomembnosti, odmevnosti in uporabnosti tega etimološkega slovarja priča cela vrsta objavljenih recenzij, še bolj pa stotine citiranih gesel, ki jih zadnja leta lahko zasledimo v etimoloških slovarjih ne samo slovanskih, ampak tudi drugih evropskih jezikov. Nič manj pomembna kot dokončana izdaja Bezlajevega ESSJ v petih knjigah pa je Snojeva na videz poljudno znanstvena versio minor tega velikega slovarskega podviga, ki je v dveh desetletjih doživela tri izdaje (oziroma kar štiri ponatise: 1997, 2003, 2009, 2016), ob tem pa naletela na vrsto izčrpnih recenzij v slavističnih revijah in glasilih v Rusiji, Srbiji, Bolgariji, na Češkem, Slovaškem in tudi v reviji Kratylos, nedvomno najuglednejši s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Vsaka naslednja izdaja tega slovarja je obogatena z vrsto dodanih gesel, tretja izdaja pa tudi s tem, da je pomen številnih besed najprej opredeljen z latinskimi prevedki, ki so navadno zelo domiselni (npr. prha = lavatio in aquae deiectu). Ravno Snojev enozvezkovni slovar se pogosto citira ne samo v lingvističnih krogih, ampak še bolj v našem zgodovinopisju, zlasti v medievalistiki ob argumentih za razčiščevanje polemičnih razprav o slovenski etnogenezi in o morebitnih vplivih in sledeh starejših avtohtonih govorov na rojevanje in datiranje slovenščine. Pomembna značilnost Snojeve etimološke leksikografije je namreč, da ne opisuje le fonetičnih in morfoloških premikov in sprememb, ampak še posebej intenzivno raziskuje tudi opredmeteno in duhovno semantiko besednega gradiva. Tako kot je A. Meillet, jezikoslovec mednarodnega slovesa, ki je pred sto leti imel kot eden prvih gostov predavanje na takrat komaj ustanovljeni ljubljanski slavistiki, svoj znameniti latinski etimološki slovar naslovil kot Histoire des mots (Zgodovina besed), bi lahko tudi Snoj dal podoben naslov svoji poljudnejši izdaji etimologij. 277 letopis-2021_16.indd 277 12. 05. 2022 06:20:18 K Etimološkemu slovarju slovenskega besedja je Marko Snoj kot nekakšno logično nadaljevanje sestavil, dodal in objavil še Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009). Nekaj podobnega je sicer pred samo ustanovitvijo SAZU že leta 1937 načrtoval Ramovš. Vendar so se tega zahtevnega dela (z izjemo Bezlaja, ki se je lotil etimologije slovenskih vodnih imen) vsi izogibali, kajti toponomastika (kot onomastika nasploh) predpostavlja precej interdisciplinarnih povezav. Tako so celo ob takšnem leksikalnem podvigu, kot je npr. Thesaurus linguae Latinae, ki kot medakademijski projekt poteka že 125 let (pri njem sodeluje 31 akademij, zadnjlh dvajset let tudi SAZU), zamisel, da bi vzporedno izhajala tudi serija Onomasticon, že po izidu treh knjig, ki so izšle v letih 1907, 1910, 1918 in prišle šele do črke D, opustili. Sestavljanje etimoloških in podobnih slovarjev krajevnih (in osebnih) imen predstavlja namreč izjemno zahteven podvig, saj je ob njem nujno nenehno sprotno vzporedno spremljanje in upoštevanje ne samo literarnih in arhivskih, ampak tudi arheoloških, epigrafskih, numizmatičnih in drugih virov. Zato zasluži Snoj priznanje že zaradi poguma, da se je tega tveganega podviga lotil, čeprav se je sam vnaprej zavedal, da bo mogoče obdelati kvečjemu šestino slovenskih krajevnih imen (torej 4000 imen od registriranih 24.000 imen slovenskih krajev). In kje je še na tisoče ledinskih imen, ki so navadno ohranjena le v ustnem izročilu! Temu ustrezno so gesla v tem slovarju skrajno ekonomično grajena, tako da za imenom kraja najprej sploh ni nobenih besed, ampak samo številke, ki označujejo geografske koordinate kraja ali nadmorsko višino. Seveda je takšna stilizacija precej nenavadna za jezikoslovno besedilo, vendar izraz neoporečne eksaktnosti. Skratka, gre za dragocen priročnik, po katerem bodo radi segali ne samo slavisti, lingvisti in lokalpatrioti, ampak tudi zgodovinarji, alpinisti, gorniki, smučarji, naravoslovci, naravovarstveniki itn. Večdesetletna slovarska prizadevanja je Snoj nadaljeval tudi kot dolgoletni predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pri čemer je pokazal, da ima posluh ne samo za diahrono, ampak tudi za sinhrono jezikoslovje. S svojo avtoriteto in prizadevanji za potrebna denarna sredstva je omogočil nastanek spletnega portala Fran, ki ga je leta 2014 zasnoval njegov kolega dr. Kozma Ahačič in ob katerem se je nato kot sodelavec tudi sam angažiral. Na njem je zdaj uporabnikom med drugim prosto dostopna prenovljena tretja izdaja obsežnega na novo rastočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ob njem pa tudi vse dosedanje slovenske slovnice in pravopisi, Slovenski lingvistični atlas, narečni slovarji, terminološki slovarji za različna področja in stroke ter številni drugi jezikovni priročniki. O popularnosti, uporabnosti in praktični dostopnosti tega portala priča dolga vrsta uporabnikov, saj so do leta 2020 na njem zabeležili več kot 130 milijonov obiskov. Kot sodelavec, še bolj pa nato kot predstojnik omenjenega inštituta je veliko prispeval k ugledu slovenistike v mednarodnih krogih. Bil je soustanovitelj 278 letopis-2021_16.indd 278 12. 05. 2022 06:20:18 in več let glavni urednik mednarodne revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, ki od leta 1997 izhaja v Sloveniji in ZDA. Leta 2077 je bil eden organizatorjev 12. srečanja Združenja za slovansko jezikoslovje (Slavic Linguistic Society) v Ljubljani in na njem nastopil s predavanjem o etimologiji slovanske besede pajek (The Slavic word for “spider”). Že leto (2016) prej se je v Varšavi s predavanjem, v katerem je predstavil lnštitut za slovenski jezik (Presentation of the lnstitute for the Slovenian Language) udeležil konference Evropskega združenja za nacionalne jezike (European Federation of Notional lnstitutions for Language), ki ga je gostila Poljska akademija znanosti. Poleg vsega drugega, kar je Marko Snoj ustvaril in objavil po izvolitvi za izrednega člana SAZU (npr. referati o priimkih nekaterih naših uglednih učenjakov na raznih simpozijih), omenimo še zajetni Slovar Pohlinovega jezika na osnovi njegovih jezikoslovnih del (na malo manj kot tisoč straneh). Z njim se je Snoj, potem ko je pred 14 leti izdelal izčrpen Slovar jezika Janeza Svetokriškega, s podobno akribijo posvetil besedišču skoraj sto let poznejšega slovničnega opusa Marka Pohlina. Slovarje je težko vrednotiti že ob izidu, njihova umestnost se izkaže šele ob vsaj nekajletni uporabi. Pač pa že ob Snojevem domiselno zasnovanem in prijetno berljivem predgovoru k temu slovarju lahko sklepamo, da gre za poskus vsaj delne poprave krivic prizadevnemu kulturnemu delavcu, ki je bil v naših literarnih zgodovinah večkrat preveč na hitro odpravljen kot »domišljav pisec z omejenimi folklornimi zmožnostmi«, ki pa je kljub domišljavosti znal biti prodoren in iskrivo duhovit. Na skupščini 3. junija je bil izvoljen za rednega člana SAZU. Kajetan Gantar, Janko Kos Marija Stanonik Kot je bilo pred šestimi leti zapisano v predlogu za izvolitev dr. Marije Stanonik (rojena 1947) za izredno članico SAZU (med predlagatelji je bil tudi pokojni akademik France Bernik), je njeno prvo odmevnejše delo raslo iz raziskovalnega projekta o slovenskem odporniškem pesništvu in sčasoma preraslo v doktorsko disertacijo. Po objavi v knjižni obliki je delo odmevalo tudi v tujini: ruski akademik Viktor Gusev ga je v oceni priporočal kot vzor, ki »ni obremenjen z ideološkimi stereotipi«, zato naj tudi njegovi rojaki znova preučijo »ljudsko pesništvo Velike domovinske vojne z enako znanstveno objektivnostjo, kot je to naredila Marija Stanonik«. Spodbujena s to in podobnimi ocenami se ni odpovedala in izneverila nadaljnjemu raziskovanju vojne tematike, ampak jo 279 letopis-2021_16.indd 279 12. 05. 2022 06:20:18 je v novih objavah poglabljala in širila na področja, kjer so se prizadeti soočali s podobnimi usodami. Med nadaljnjimi objavami te tematike zaslužijo – poleg več krajših člankov – pozornost zlasti tri njene monografije. Prva, Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska, obsega 270 strani in je izšla leta 2014 v Trstu pri založbi Mladika. Ob vzorcih konkretnega gradiva osvetljuje slovensko odpomiško pesništvo pod italijanskim fašizmom (1920–1943), nato pa med prisilnimi mobiliziranci in vojnimi ujetniki v drugi svetovni vojni v Severni Afriki (1943–1945). Pri tem se nepristransko sooča s propagandnimi manevri antagonističnih sil, ki so naše rojake skušali pritegniti v svoj vojaški stroj. Dve leti zatem je izšla monografija Tih spomin vsem žrtvam boja z analizo slovenskega pesnjenja med drugo svetovno vojno. Na še večjem zgodovinsko časovnem in geografsko prostorskem obzorju pa je zasnovana tretja monografija Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej (2021) in obsega več kot 500 strani. Pesniško gradivo se v njej razteza čez štiri stoletja (1515–1918), od kmečkih uporov, vaških straž in prostovoljnih brambovcev v času turških roparskih vpadov – prek osvajalnih vojn, s katerimi so Habsburžani širili imperij – do bitk na frontah prve svetovne vojne, v katerih so naši mobiliziranci krvaveli v Srbiji, Dolomitih, zlasti pa v Posočju, Karpatih in Galiciji. Vendar tematika vojaških pesmi ni edino torišče, ki se mu je prof. ddr. Stanonik posvečala v teh letih. Z enako marljivostjo kot prej je organizirala in kot mentorica spremljala zbiranje folklornega gradiva na terenu (basni, bajke, pravljice, pripovedke, pregovori, anekdote) in ga nato urejala v zbirke, najzanimivejše v zbirko Glasovi, kjer je pod njenim uredništvom prejšnjim 44 sledilo še deset novih zvezkov, ki so zbudili pozornost celo v Argentini, kjer je Maria Inés Paleiro o njih poročala v publikaciji Archivos de narrativa folklorica Argentina y Eslovena (Buenos Aires, 2020). Veliko pozornost je posvečala tudi neizkoriščenim možnostim, ki jih dopuščajo obstoječi, a žal neizkoriščeni učni načrti za slovenščino ali za izbirni predmet Šolsko novinarstvo na osnovnih šolah. O tem je razpravljala v referatu Slovenska slovstvena folklora v osnovni in srednji šoli na posvetu o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, ki ga je SAZU priredila aprila 2017. Ob tem je opozarjala na konkretne predloge, kako naj se slovstvena folklora uvede kot izbirni predmet, domoznanstvo pa morda kot obvezni predmet, ne le na osnovnih šolah, ampak tudi na gimnazijah, in kot posnemanja vredne navedla dejavnosti na gimnazijah v Črnomlju in Idriji. Ker pa ni samo raziskovalka slovenske slovstvene folklore, ampak tudi slavistka, je spremljala in večkrat interpretirala tudi objave sodobnih literarnih umetnin, kot npr. pomenljivo in z barvno metaforiko bogato prežeto Duhovno poetiko Vladimirja Truhlarja, ki ji je posvetila prodoren esej v samostojni knjižni izdaji. Zlasti intenzivno je raziskovala motiv dvojice bratov Cirila in Metoda v slovenski folklori in besedni umetnosti in se z referatoma o tej tematiki ude280 letopis-2021_16.indd 280 12. 05. 2022 06:20:18 ležila dveh mednarodnih kongresov: novembra 2016 na Državni univerzi M. V. Lomonosova v Moskvi, avgusta 2018 pa na XVI. mednarodnem slavističnem kongresu v Beogradu. Istega leta je na simpoziju o Ivanu Cankarju na SAZU nastopiia z referatom o Merharjevi in Ocvirkovi interpretaciji folklornih pojavov pri Cankarju. S prof. dr. Markom Jesenškom je organizirala simpozij o prleškem rojaku Matiji Murku, enem zadnjih velikih filologov v polnem pomenu besede, ki je v svojo raziskovalno dejavnost dobesedno vključeval Wörter und Sachen, kot je poimenoval graško revijo. V zaključnem referatu simpozija je povzela in osvetlila Murkovo vsestransko dejavnost in odmevnost v jezikoslovju in literarni zgodovini, tako v raziskovanju folklornega pesemskega in proznega ljudskega izročila kot v predavanju ljudske materialne kulture in umetnosti ne le v alpskem, ampak tudi v balkanskem svetu do Bosne in celo do Bolgarije. Ddr. Stanonik je predanost izročilu naše Akademije najlepše izrazila v nastopnem predavanju z naslovom Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture 15. februarja 2017 na SAZU. V njem je, izhajajoč iz antičnih izročil in slovenske folklore in njenih ubesedenih odmevov, nakazala metaforično in simbolno vlogo, ki jo je imela motivika čebele v najstarejših slovenskih kulturnih združbah, tako v Akademiji Operosorum, predhodnici SAZU, kot tudi v Zoisovem krožku, v zbornikih Kranjske čbelice, v imenu Slovenske matice itn. Tematika tega predavanja je prerasla v zajetno, z bogatim slikovnim gradivom opremljeno knjigo Čebela na cvetu in v svetu, ki je izšla pri Slovenski matici ob prvem svetovnem dnevu čebel in ob 80. obletnici SAZU. Knjiga, ki je zbudila ugodne ocene, vsestransko interdisciplinarno osvetljuje navzočnost in pomembnost fenomena čebele v naši vsakdanjosti, ekonomiji, folklori, literaturi in kulturi. V njej avtorica predstavi svetovnonazorski ideal čebelje družbe, vreden posnemanja. Predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, sklene s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih, večidel potomcih naših izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Naj še dodamo, da je ddr. Stanonik po izvolitvi za izredno članico ves čas intenzivno dejavna tudi v znanstvenih svetih lnštituta za slovenski jezik, lnštituta za slovensko narodopisje in zlasti lnštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Na skupščini 3. junija je bila izvoljena v redno članico SAZU. Kajetan Gantar, Janko Kos Jožica Škofic Jožica Škofic (roj. 1964) se od začetka svoje raziskovalne poti pred več kot 30 leti intenzivno posveča slovenskim narečjem, njihovemu opisu in prikazu v 281 letopis-2021_16.indd 281 12. 05. 2022 06:20:18 temeljnih dialektoloških delih doma in v tujini. Usmerjena je predvsem v izdelavo lingvističnih atlasov, ob tem pa ne zanemarja niti monografskih obdelav posameznih področij niti obravnave posameznih geolingvističnih problemov v znanstvenih revijah doma in na tujem, ko pa gre za vprašanja lokalnega pomena, tvorno sodeluje z lokalnimi skupnostmi. Poleg svoje inštitutske dejavnosti opravlja tudi pedagoško delo, in sicer je redna profesorica za slovenski jezik na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Težko je postaviti prioritetni seznam vrednosti njenih del. Na prvo mesto gre vendarle uvrstiti izid dveh delov Slovenskega lingvističnega atlasa, za katerega je pripravljalna dela začel akademik Fran Ramovš, glavnino gradiva pa zbral ali zbiranje mentoriral akademik Valentin Logar. Atlasa gotovo še danes ne bi imeli, če škarij in platna v zvezi z njegovim izidom ne bi imela v rokah Jožica Škofic, ki je bila v tistem času namestnica predstojnika lnštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in vodja inštitutske dialektološke sekcije. Zares težko si je predstavljati, kaj vse je treba, da tako temeljno delo, ki obsega narečno gradivo iz 413 lokalnih govorov, zagleda luč sveta. Slovenska dialektologija, tako pravijo kolegi iz tujine, se je šele z izidom Slovenskega lingvističnega atlasa zares zapisala na sodobni dialektološki zemljevid Evrope. Deloma se je seveda zapisala že s sodelovanjem pri Atlasu linguarum Europae, in sicer spet zaradi delovanja Jožice Škofic, ki v uredniškem odboru tega vseevropskega podjetja že več kot dve desetletji zastopa naš jezik in prispeva gradivo za njegove karte ter ustrezne interpretacije. Na drugem mestu kaže omeniti izvrstno in vsestransko monografijo o kroparskem govoru gorenjskega narečja, sestavljeno v obliki slovnice z razvojnojezikovnim in sociolingvističnim orisom. Kroparski govor je prav zaradi te knjige eden najbolje opisanih slovenskih govorov, vsaj kar zadeva slovnico. Delo je primerljivo z Riglerjevimi Južnonotranjskimi govori in Tominčevim Črnovrškim dialektom, le da je napisano v duhu današnjega časa. Slovarski del celovitega prikaza kroparskega govora pa je prav zdaj v izdelavi. Poudariti velja, da Jožica Škofic ni naravna govorka kroparskega govora, temveč sosednjega lipniškega. Monografija o kroparskem govoru je morda prav zato tako kakovostna, kakor je morda iz enakega razloga kakovostna Riglerjeva monografija o južnonotranjskih govorih, saj je bilo Riglerjevo domače narečje dolenjsko, ribniški govor. Omenjena temeljna dela seveda ne bi bila mogoča brez vrste znanstvenih in strokovnih sestavkov, ki jih je Jožica Škofic objavljala v zadnjih desetletjih doma in v tujini. Ne smemo pozabiti omeniti njenega dela za lokalne skupnosti, zlasti sodelovanja pri doslej že skoraj 40 brošurah Kako se pri vas reče, ki prinašajo hišna imena iz gorenjskih vasi. Vanje je vložila delo in znanje, da so lahko tako dobre, kot si jih govorci zaslužijo. ln jih dobro sprejmejo, 282 letopis-2021_16.indd 282 12. 05. 2022 06:20:19 saj Škofičeva s strokovnostjo tu ni pretiravala, ampak jo je umerjeno uporabila za poljudno rabo. Slovenska dialektologija je ena najbolj slovenskih in najmanj mednarodnih jezikoslovnih panog, pa vendar je Jožica Škofic obrnjena tudi navzven. Je dejavna članica združenja dialektologov in geolingvistov (Society of Dialectologists and Geolinguists), od leta 2012 tudi članica njegovega svetovalnega odbora, predsednica nacionalne komisije Evropskega lingvističnega atlasa, članica Dialektološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju, sveta poznanjske dialektološke revije Gwary Dziś in Evropske mreže za e-leksikografijo. Predavala je na več tujih univerzah in inštitutih, njena univerzitetna predavanja pa je obiskovalo nemajhno število tujih študentov, ki se zanimajo za slovensko dialektologijo. Bibliografija Jožice Škofic obsega doslej 555 enot, od teh 30 znanstvenih člankov, dve strokovni in eno znanstveno monografijo ter predvsem soavtorstvo pri izdelavi prvih dveh delov temeljnega znanstvenega Slovenskega lingvističnega atlasa in vodenje del pri njuni izdelavi, na mednarodni ravni pa je pomembno predvsem njeno sodelovanje z gradivom in komentarji v temeljnem evropskem geolingvističnem delu Atlas linguorum Europae. Jožica Škofic je za slovensko jezikoslovno znanost, predvsem za dialektologijo, naredila toliko in tako pomembnih del, da jo je ll. razred SAZU predlagal, skupščina SAZU pa 3. junija izvolila v izredno članico. Kajetan Gantar, Janko Kos Tomo Virk Dr. Tomo Virk (rojen 1960) je redni profesor na Filozofski fakulteti UL, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Že nekaj desetletij je vidno ime slovenske literarne vede. Virkovo znanstveno delo je ne samo obsežno (bibliografija njegovih objav šteje več sto enot, od tega več kot 15 monografij), ampak je po vsebini, metodološki usmeritvi in s širšim kulturnim pomenom izjemno, vsestransko, zahtevno in profesionalno prenavljanje literarnoznanstvenih raziskav. V svojem znanstvenem delu, ki šteje ob samostojnih knjižnih monografijah vrsto razprav, simpozijskih nastopov in esejskih posegov v literarno in širšo kulturno problematiko, je uveljavil novosti, ki mu odmerjajo odlično mesto v sodobni literarni vedi. Značilno zanj je enakovredno odmerjanje pozornosti tako literarni zgodovini kakor literarni teoriji. V tej je na sledi svojih predhodnikov kritično in problemsko razvijal teorijo romana in jo razširil v teoretično razlago krajše pripovedne proze, posebej kratke zgodbe. 283 letopis-2021_16.indd 283 12. 05. 2022 06:20:19 Ta dognanja je prenašal v literarnozgodovinsko obravnavo reprezentativnih avtorjev, slovenskih in tujih, od Vladimirja Bartola do Lojzeta Kovačiča, Rudija Šeliga in Marjana Rožanca. Posebna odlika tako zastavljenega dela je povezovanje literarne tradicije in sodobne modernosti. Prvi se je posvetil s številnimi razpravami o Bartolovem pripovedništvu in kot urednik njegovega Zbranega dela v ediciji slovenskih »klasikov« mladi slovenski prozi devetdesetih let 20. stoletja. Med posebne dosežke Virkovega literarnoznanstvenega dela je treba šteti povezovanje sodobne slovenske literature z evropskim kontekstom, pa tudi z ameriškim. Sem sodi Virkova analiza Borgesovega pripovedništva in njegovega odmeva v slovenski prozi zadnjih desetletij, oboje v okviru temeljnega kritičnega razmisleka o literarnem postmodernizmu v svetu in na Slovenskem. Podobno zahteven je njegov pogled na razmerje literature do drugih področij humanistike, zlasti filozofije, tako v krajših razpravah kot v knjigi Vebrov učenec (2014); tu je »mit« Klementa Juga v Bartolovi prozi kritično razgradil z natančno in doslej najbolj sintetično obravnavo Vebrove filozofije. Na ta interes se navezuje Virkovo obravnavanje metodologije v literarni znanosti. Sem sodi njegova temeljna monografija Duhovna zgodovina (1989), pa tudi obsežna razprava Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove (2008), ki je prvo sistematično in izvirno slovensko delo te vrste. Poglavitne nove smeri od fenomenologije do novega historizma obravnava analitično natančno, nepristransko in kritično. Za slovensko literarno znanost sta posebej pomembni Virkovi zadnji knjigi: Etični obrat v literarni vedi (2018) in njegova analiza slovenske književnosti po letu 1990 Pod Prešernovo glavo. Slovensko literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Posebno vrednost Virkovega dela za slovensko literarno vedo je mogoče videti v njegovi sposobnosti, da svoja dognanja posreduje širši javnosti v obliki esejskih besedil, leksikonskih obravnav, za Enciklopedijo Slovenije in za leksikon Literatura, ne nazadnje pri delu za univerzitetne in srednješolske učbenike. V ta sklop je treba šteti njegovo uredniško in prevajalsko delo. Kot eden osrednjih znanstveno-strokovnih poznavalcev nemškega jezika je prevedel poglavitna dela evropske literarne in filozofske misli, s tem pa uvajal v slovensko literarno vedo prečiščeno znanstveno-filozofsko terminologijo. To področje je širil z analizo duhovnih razsežnosti moderne evropske literature od Dostojevskega do Kafke. Ob tako obsežnem znanstvenem in strokovnem opusu bi bilo odveč naštevati Virkovo dejavnost v območju fakultetnega študija, predavateljskega povezovanja in visokošolskega sodelovanja v anglosaškem svetu (Kanada) in na Kitajskem, pa tudi v slovanskih državah (Poljska, Rusija), kar je za slovensko literarno znanost še zmeraj pomembno. Za zbirko esejev Ujetniki bolečine (1993) je Tomo Virk prejel nagrado Marjana Rožanca, za knjigo Bela dama v labirintu: idejni svet J. L. Borgesa (1994) nagrado zlata ptica, za znanstveno monografijo Strah pred naivnostjo: poetiko 284 letopis-2021_16.indd 284 12. 05. 2022 06:20:19 postmodernistične proze (2000) zlati znak ZRC SAZU, za Etični obrat v literarni vedi (2078) pa leta 2020 Ocvirkovo priznanje. Prof. dr. Tomo Virk je bil na skupščini SAZU 3. junija izvoljen za izrednega člana. Janko Kos, Kajetan Gantar Johannes Jacobus Steenwijk Prof. dr. Johannes Jacobus Steenwijk, ki se podpisuje s hipokoristikom Han (rojen na Nizozemskem leta 1959), je profesor za slovenski jezik in literaturo na Univerzi v Padovi in predstojnik njene istoimenske katedre. Od svoje doktorske disertacije se posveča slovenskim narečjem, predvsem rezijanskemu, o katerem je napisal temeljno monografijo The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio (Amsterdam, 1992), ki obsega slovnico in slovar rezijanskega govora naselja v Bili. Začel je sestavljati temeljne priročnike za rezijanščino, od katerih je leta 1994 izšel pravopis (druga izdaja je iz leta 2012) in pravopisni slovar (2005), nato so njegova prizadevanja zaradi spremembe lokalne oblasti zamrla. Njegova zasluga je, da ima rezijansko narečje zdaj možnost standardiziranega zapisa, ki ga pri zapisovanju uporablja dobršen del Rezijanov. Drugi del za zdaj žal še podlega italijanizirajoči politični oblasti, ki se trudi, da bi na pravopisni ravni rezijanščina spominjala na italijanščino. Han Steenwijk je slavist in jezikoslovec širšega kova, ki se ne posveča samo slovenističnemu jezikoslovju, čeprav je prav to v njegovem osredju. Posega tudi v probleme slovenske literature in etnologije. Bil je dejaven tudi na področju sorabistike, zlasti izumirajoče dolnje lužiščine, in pri kritičnih izdajah Tanzlingherjevih del, predvsem njegovega trijezičnega italijansko-hrvaško-latinskega slovarja s konca 17. stoletja in njegovega Zadarskega rokopisa iz leta 1672. Han Steenwijk je za slovensko kulturo in jezikoslovje zaslužen predvsem zaradi svoje pedagoške dejavnosti na Univerzi v Padovi in zaradi raziskovanja ter standardizacije rezijanskega narečja. Prof. dr. Johannes Jacobus Steenwijk je bil na skupščini 3. junija izvoljen za dopisnega člana SAZU. Janez Orešnik, Janko Kos 285 letopis-2021_16.indd 285 12. 05. 2022 06:20:19 III. RAZRED Matej Brešar Prof. dr. Matej Brešar se je rodil 26. 9. 1963 v Kranju. Študij matematike na Univerzi v Ljubljani je zaključil z doktorsko disertacijo leta 1990. Zaposlen je kot redni profesor za matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Poleg tega je dopolnilno zaposlen na lnštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, kjer vodi programsko skupino Algebre in kolobarji. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen leta 2015. lzvolitev je temeljila na njegovem delu na področju algebre in njene uporabe na različnih področjih matematike, zlasti v funkcionalni analizi. Njegovo ožje raziskovalno področje je nekomutativna algebra. Tu je vpeljal več novih konceptov in rešil nekaj pomembnih problemov. Mdr. je utemeljil teorijo funkcijskih identitet, ki se je izkazala kot uporabna na različnih področjih. Med njenimi aplikacijami je najbolj znana Brešarjeva rešitev klasičnega problema o Liejevih izomorfizmih. lzraz »funkcijska identiteta«, ki ga je v matematično literaturo vpeljal Brešar, je bil uvrščen med nova gesla v »2010 Mathematics Subject Classification« ameriškega matematičnega društva AMS. Brešarjeva aktivnost se po izvolitvi v Akademijo ni upočasnila. Med letoma 2015 in 2020 je objavil 18 izvirnih znanstvenih člankov, med njimi tri v reviji Journal of Algebra in po dva v revijah Advances in Mathematics in Quarterly Journal of Mathematics. Poleg tega je napisal univerzitetni učbenik Uvod v Algebro (DMFA, 2018), namenjen dodiplomskim študentom matematike. Razširjeno in predelano verzijo je leto zatem izdal pri založbi Springer z naslovom Undergraduate Algebra: A unified Approach. Knjiga je nastala kot plod Brešarjevih raziskovalnih in pedagoških izkušenj, z novim, inovativnim pristopom k temeljnim poglavjem algebre, s katerimi se srečujejo študenti matematike povsod po svetu. Pri običajnem pristopu se algebra že na začetku razdeli na teorijo grup, teorijo kolobarjev in teorijo polj. Čeprav so med njimi povezave in podobnosti, so predstavljene kot tri neodvisne teorije. Brešarjev pristop je povezovalen. Tako se v prvi polovici knjige študij vseh osnovnih algebraičnih struktur med seboj prepleta. S tem pridejo osnovne algebraične ideje bolj jasno do izraza, hkrati pa je razlaga enostavnejša. Znaten del Brešarjevega raziskovalnega dela v zadnjem obdobju je bil posvečen algebram, določenih z ničelnim produktom. S študijem teh algeber, ki jim je dal tudi ime, je skupaj s sodelavci začel pred 15 leti. Teorija ima dve veji: algebraično in funkcionalno analitično. Obe imata vrsto aplikacij na različnih 286 letopis-2021_16.indd 286 12. 05. 2022 06:20:19 področjih. Tako se s temi algebrami razreši več problemov o homomorfizmih, odvajanjih, izražanju komutatorjev z nilpotenti, refleksivnosti itn. Brešarjev prispevek k splošni teoriji in njenim aplikacijam je bil, še zlasti v algebraični veji, ključen. Zaokrožena teorija bo predstavljena v njegovi monografiji Zero product determined algebras (to bo njegova četrta knjiga pri Springer Nature). Med drugimi nedavnimi deli izpostavimo še nove rezultate o funkcijskih identitetah, ki pomembno dopolnjujejo teorijo izpred dvajsetih let, in rešitev Waringovega problema za slike nekomutativnih polinomov na matričnih algebrah. V matematični bazi MathSciNet je navedenih več kot 3700 citatov njegovih del. Tako visoka citiranost je v klasični matematiki redka. Omeniti velja tudi, da so na seznamu stotih najvišje citiranih člankov s področja asociativnih kolobarjev in algebre štirje, katerih edini avtor je Brešar. Brešar je bil od 1. maja 2017 do 31. maja 2020 načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede lll. razreda, od 1. junija 2020 pa je tajnik lll. razreda Skupščina SAZU ga je 3. junija izvolila za rednega člana. Franc Forstnerič, Josip Globevnik Dragan Mihailović Prof. dr. Dragan Mihailović (rojen 2. 3. 1958 v Novem Sadu) se je šolal v Ljubljani, Manchestru, Washingtonu in Oxfordu, kjer je končal gimnazijo. V Oxfordu je nato diplomiral iz fizike (1979) in doktoriral leta 1983. Na podoktorskem izpopolnjevanju je bil med drugim na Univerzi Santa Barbara v Kaliforniji v letih 1989–1990 v skupini prof. A. J. Heegerja (Nobelova nagrada leta 2000). Od leta 1983 je zaposlen na lnstitutu Jožef Stefan, kjer je zdaj vodja Odseka za kompleksne snovi in predsednik znanstvenega sveta instituta. Od leta 2003 je redni profesor fizike na Univerzi v Ljubljani ter na Podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer je vodja programa Nanoznanosti. Bibliografski podatki prof. Dragana Mihailovića so impresivni. Njegov opus obsega več kot 1000 enot, od tega v bazi Sicris več kot 300 izvirnih člankov, več samostojnih poglavij v knjigah in številna vabljena predavanja. Njegova dela so v bazi WoS (Sicris) citirana 7369-krat (čistih citatov je 5714). V bazi Google Scholar pa ima 11.012 citatov s h-indeksom h = 54. Med najpomembnejšimi objavami so tri v reviji Science, ena v Nature, dve v Nature Physics in dve v Nature Materials (ena na povabilo), tri v Nature Communications, štiri v Scientific Reports ter po ena v Science Advances in Advances in 287 letopis-2021_16.indd 287 12. 05. 2022 06:20:19 Physics (pregledni članek). Mdr. je objavil 21 člankov v Physical Review Letters. Objavil je tudi 15 člankov z dvema nobelovcema, K. A. Mülllerjem (6) in A. J. Heegerjem (9). Pri publikacijah je pogosto prvi ali zadnji avtor. Mihailovićevo delo je pretežno eksperimentalne narave na področju raziskav elektronske dinamike v različnih kvantnih materialih. Večino raziskav je opravil z opremo laboratorija, ki jo je zgradil s sodelavci. V Sloveniji je uvedel nova eksperimentalna področja s postavitvijo ustreznih laboratorijev na IJS in v Nanocentru: za femtosekundno spektroskopijo, za eksperimentalne raziskave superprevodnikov in fulerenov, za ultrahitro spektroskopijo, nanoelektroniko in molekularno elektroniko ter za kozmologijo v laboratoriju. S kolegi je razvil povsem novo zvrst femtosekundne spektroskopije, ki odpira novo področje raziskav koherentnih kvantnih prehodov pri sistemih z zlomom simetrije v realnem času. Izdelal je nov tip titan-safirjevega laserja za meritve na novih materialih, kot so sistemi z valovi gostote naboja, fulereni in Jahn-Tellerjevi sistemi. V zadnjem času je usmerjen predvsem v raziskave neravnovesnih sistemov in kvantnih faznih prehodov s pomočjo kratkočasovne spektroskopije. Te raziskave so uporabne na področju novih materialov v nanobiosenzoriki in zlasti pri novih ultrahitrih elektronskih elementih za kvantno računalništvo. Na področju visokotemperaturnih superprevodnikov je prof. Dragan Mihailović z meritvami relaksacijskih časov za kvazidelce potrdil domnevo K. A. Müllerja, da so nosilci superprevodnosti bipolaroni. Z V. V. Kabanovom je leta 2001 objavil model za parjenje polaronov v kupratih. Napovedi tega modela so v zadnjem času potrdili tudi eksperimenti drugih skupin. Pomembno področje je t. i. »kozmologija v laboratoriju«, kar pomeni simulacijo pojavov, kakršni so veliki pok in trki elementarnih delcev s pomočjo raziskav analognih sistemov, dostopnih v laboratoriju. V Nature Physics je s sodelavci objavil članek, kjer opisuje eksperiment, ki kaže nastanek novih delcev, tj. Higgsovih valov, ki nastajajo pri anihilaciji domenskih sten. Domenske stene so analogija za kozmične strune, ki jih je napovedal Tom Kibble leta 1974. Prof. Mihailović se je zdaj usmeril predvsem v raziskave neravnovesnih sistemov in kvantnih faznih prehodov s pomočjo femtosekundne spektroskopije. Te raziskave so uporabne npr. v nanobiosenzoriki in pri ultrahitrih elektronskih elementih za kvantno računalništvo. Tako je njegova skupina izdelala spomin, ki ima svetovni rekord glede na hitrost preklopa in nizko energijo preklopa (objavljeno v Nature Communications). Pri tem sodeluje njegova skupina z IBM in ameriškim podjetjem Hypres z ocenami možnosti komercialnega razvoja tovrstnih elementov za uporabo v kvantnih računalnikih. Prof. Mihailović je bil direktor Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – Nanocenter. Posebne izkušnje ima pri uporabi dosežkov temeljnih raziskav v aplikativne namene. Tako je ustanovil podjetje Mo6, ki se trenutno ukvarja z izdelavo nanobiosenzorjev. Ima deset patentov na več področjih. Je 288 letopis-2021_16.indd 288 12. 05. 2022 06:20:19 zelo komunikativen, in sicer na osnovi solidne izobrazbe in široke razgledanosti v znanosti, zlasti fiziki. Odlično obvlada različne komunikacijske veščine, od pisanja člankov do nastopanja na znanstvenih konferencah in simpozijih. Pri raziskavah stremi za izvirnostjo, saj si pogosto utira pot v nove smeri. Znanje nadvse uspešno prenaša na sodelavce in študente kot mentor pri doktoratih (20), magisterijih (7) ali diplomah (38). Uspešno je organiziral vrsto domačih in mednarodnih konferenc ter srečanj. Kot ekspert sodeluje pri številnih evropskih raziskovalnih programih, npr. v 7. okvirnem programu EU v dveh mandatih je bil član odbora Expert Advisory Group za NMP (Nanotehnologija, Materiali in Procesna tehnika), kjer je vodil skupino za pripravo prioritet na področju materialov za obdobje 2009–2013. Mdr. je bil član sveta in predstavnik Slovenije pri OECD za nanotehnologijo (2010–2012). Leta 2012 mu je Evropski svet za raziskave (ERC) v močni konkurenci kot prvemu v Sloveniji dodelil prestižno subvencijo za raziskovalni projekt (Coherent trajectories through symmetry breaking transitions) za uveljavljene raziskovalce, ERC Advanced Grant. Leta 2017 je prejel dodatno financiranje, ERC Proof of Concept. Pri tem gre za razvoj spominskega elementa za kvantno računalništvo na osnovi niza patentov na osnovi člankov v Science (2014), Science Advances (2014) in Nature Communications (2016). Prof. Mihailović sodi med najuspešnejše raziskovalce v eksperimentalni fiziki trdnih snovi pri nas. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 3. junija na skupščini SAZU. Raša Pirc, Boštjan Žekš Marko Topič Redni profesor dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. (1967), je diplomiral (1991), magistriral (1994) in doktoriral (1996) na Fakulteti za elektrotehniko UL. Za doktorsko disertacijo je prejel nagrado zlati znak Jožefa Stefana. Je profesor elektronskih predmetov na vseh treh bolonjskih stopnjah študija na Fakulteti za elektrotehniko UL (v rednega profesorja je bil izvoljen leta 2006) in od leta 2000 predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO), kjer je v zadnjem desetletju zaposlenih več kot 20 ljudi, in od leta 2017 tudi predstojnik Katedre za elektroniko. Na Colorado State University (Department of Physics) je od leta 2011 nazivni profesor. Kot gostujoči raziskovalec je deloval na Institut für Photovotaik v Forschungszentrum Jülich (1998 podoktorska štipendija DAAD, 2000 Humboldtova štipendija) in kot gostujoči profesor na Colorado State University. 289 letopis-2021_16.indd 289 12. 05. 2022 06:20:19 Kot mentor je deloval pri usposabljanju več kot 70 diplomantov, enega specialista ter petih magistrov in 14 doktorjev elektrotehniških znanosti, intenzivno pa sodeluje tudi kot član komisij za zagovore doktorantov po tujih univerzah (Berlin, Delft, Gent, Lizbona, Loughborough, Madrid, Neuchâtel, Palaiseau, Pariz, Split, Torino, Fort Collins, Sydney). Mlada akademija – Društvo doktorskih študentov in raziskovalcev ga je leta 2018 izbrala za finalista naziva »Mentor leta 2017«. Uspešen je pri raziskovalno-razvojnem delu inženirskih znanosti in tehnike s področja elektronike, optoelektronike in fotovoltaike. Njegov laboratorij se pri numeričnem modeliranju in simulacijah sončnih celic uvršča v svetovni vrh, kar se odraža v vrhunskih objavah in številnih vabljenih predavanjih na tujih univerzah in inštitutih (Princeton, CSU, Loughborough, La Sapienza, Nova Lisboa, UP Madrid, EPFL, Utrecht, TU Delft, Gent, Saclay in US NREL, Helmholtz Zentrum Berlin, ZSW Stuttgart ...) in na specializiranih mednarodnih konferencah s področja fotovoltaike in optoelektronike v organizaciji velikih mednarodnih združenj (IEEE, OSA, SPIE, EMRS, MRS ...). S sodelavci je od leta 2006 z nadgradnjami zasnoval in razvil tri generacije merilnih sistemov fotonapetostnih (PY) modulov, ki se uspešno uporabljajo v raziskovalno-razvojne namene pri monitoringu PV modulov na lastnem preizkuševališču in na tistih na EPFL, TU Delft, HZBerlin in Uni Utrecht. V sodelovanju s Koloradsko državno univerzo (CSU) je vodil raziskave, ki so privedle do novega modela energijske donosnosti PV-modulov, ki omogočajo natančno napovedovanje energijskega donosa za izbrano postavitev na izbrani lokaciji in glede na naznačeno moč PV-modula. Razvojno poslanstvo je v zadnjem desetletnem obdobju obogatil s pomembnimi dosežki na področju fotovoltaike in elektronike. Naj izpostavimo le simulatorja SunShine in Crowm, katerega licence je UL FE prodala nekaterim največjim proizvajalcem fotonapetostnih modulov (Kaneka Corporation, Schott AG, Malibu GmbH&Ko, Ersol GmbH, Bosch Solar in številnim raziskovalnim inštitutom in univerzam) in podjetje BISOL d. o. o. Uspešen razvoj proizvodne tehnologije je omogočil konkurenčno proizvodnjo multikristalnih silicijevih fotonapetostnih modulov (z več kot 250 zaposlenimi), ki dosegajo najzahtevnejše standarde in se prodajajo na najzahtevnejših evropskih in svetovnih trgih. Prof. Topič je bil v Strokovnem društvu za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale (MIDEM) od 2002 do 2020 član izvršilnega odbora, od 2011 do 2020 pa je v njem deloval kot predsednik društva. Od leta 2021 je član Slovenskega akademijsko-tehničnega in naravoslovnega društva (SATENA), član njegovega izvršilnega odbora pa je bil med letoma 2012 in 2015. Je član Slovenske matice. V mednarodnem združenju elektrotehnikov (IEEE) je že 27 let, od leta 2005 kot »Senior Member«, v mednarodnem združenju OSA (Optical Society of America) pa je »Senior Member« od 2019. Pri Fundaciji 290 letopis-2021_16.indd 290 12. 05. 2022 06:20:19 Alexander von Humboldt je leta 2000 prejel raziskovalno štipendijo in postal »Fellow«. Od leta 2007 je predsednik skupščine Slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko. V Evropski tehnološki in inovacijski platformi za fotovoltaiko (ETIP PV) deluje od leta 2005 in je od leta 2007 član upravnega odbora, od 2014 pa njen predsednik. Od leta 2002 je član uredniškega odbora, od 2011 pa glavni in odgovorni urednik v reviji Informacije MIDEM - Journal of Microelectronics, Electronic Components and Materials in član uredniških odborov revij Solar RRL (2017–), Materials (2018–), The World Scientific Journal (2012–). Je recenzent v številnih uglednih revijah za fotovoltaiko in optoelektroniko. Leta 2010 je bil gostujoči sourednik v priznani reviji Solar Energy Materials and Solar Cells, in sicer pri izdaji tematske številke Inorganic and Nanostructured Photovoltaics (nov. 2010, Vol. 94, No. 11). S sodelavci je organiziral več mednarodnih konferenc doma (MIDEM 2001, EUROPV 2004, MIDEM 2009, MIDEM 2014) in v tujini (EUROPV 2003, NUMOS 2007, MRS Spring Meeting 2008 - Symp KK, EMRS Spring Meeting 2009 - Symp B, lU MRS Meeting 2011 - Symp R, EMRS Spring Meeting 2013 - Symp D). Je član znanstvenih odborov treh najpomembnejših vsakoletnih mednarodnih konferenc s področja fotovoltaike (IEEE PVSC, PVSEC in EUPVSEC) in svetovne konference WCPEC, ki poteka na štiri leta. Leta 2015 je sopredsedoval EMRS 2015 Spring Meeting v Lillu s 30 simpoziji, na katerih je sodelovalo več kot 4000 udeležencev. Leta 2016 je predsedoval evropski fotovoltaični konferenci EU-PVSEC 2016 v Münchnu z več kot 1700 udeleženci iz 88 držav. Leta 2018 je bil podpredsednik svetovne fotovoltaične konference WCPEC-7 v Waikoloi. Bil je vodja programske skupine Polprevodniška elektronika (2004–2008) in programske skupine Fotovoltaika in elektronika (2009–2014 in 2014–2021) ter slovenski nosilec evropskih projektov: petih projektov 5. OP (ASINET, EUROPV, PVNET, SOLTRAIN in ADVOCATE), dveh evropskih raziskovalnih projektov 6. OP (ATHLET in FLEXCELLENCE), najmanj treh projektov 7. OP (SOLAMON, FAST TRACK, SOLARROK) in petih projektov Obzorje 2020 (DISC, ARCIGS-M, SolarTRAIN, SUPER PV in HIGHLITE). Njegova bibliografija obsega več kot 900 enot, je soavtor pri več kot 170 izvirnih znanstvenih člankih v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva, pri najmanj 15 člankih kot prvi avtor in pri več kot 120 člankih kot vodilni avtor. Od 179 člankov v revijah SCIE s faktorjem vpliva jih je 115 objavljenih v SCIE revijah uvrščenih v prvo četrtino. V soavtorstvu je kot vodilni avtor napisal znanstveni monografiji (založbi CRC Press in Springer) in pet poglavij v petih mednarodnih znanstvenih monograhjah (založbe NOVA, InTech, Springer, Wiley). Njegova dela čedalje bolj citirajo. Šest najbolj citiranih del (po več kot 150 čistih citatov) izkazuje širino področij raziskovalnega opusa (tanke plasti in nanohrapavost, optične lastnosti naprednih polprevodniških materialov, upravljanje s svetlobo v sončnih celicah, zmogljivost fotonapetostnih sistemov in 291 letopis-2021_16.indd 291 12. 05. 2022 06:20:19 kalibracijski postopki senzornih sistemov orientacije in gibanja). Prof. Topiču so bili podeljeni tudi trije patenti (nemški DE 19512493, 1996; slovenski Sl 22807 A., 2010; evropski EP 3394979 81,2019). V zadnjih desetih letih so bila njegova dela deležna več kot 3000 čistih citatov. Leta 2000 je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur. Na Fakulteti za elektrotehniko UL je leta 2006 prvi prejel Vodovnikovo nagrado za izjemne raziskovalne dosežke, leta 2008 Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področjih elektronike, fotovoltaike in optoelektronike. Od februarja 2014, ko je bil izvoljen v izrednega člana Inženirske akademije Slovenije (IAS), aktivno sodeluje pri delovanju IAS, predvsem pri oblikovanju stališč do razvoja energetike in visokega šolstva v Sloveniji. Leta 2017 je postal redni član IAS. Med 2018 in 2022 je predsednik Komisije IAS za izvolitve. Leta 2016 je bil izvoljen za dopisnega člana Mednarodne inženirske akademije (Intemational Academy of Engineering). Leta 2017 je postal zaslužni član Elektrotehniške zveze Slovenije. Istega leta je prejel zlato plaketo UL za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega in pedagoškega ustvarjanja univerze in za krepitev njenega ugleda. Leta 2015 je bil imenovan za predsednika Znanstvenega sveta ARRS (do 2020), pred tem pa je bil pri ARRS član Znanstvenoraziskovalnega sveta Tehnika (2010–2015). Leta 2016 ga je resorna ministrica imenovala za predstavnika RS v Evropskem forumu svetovalcev za znanost (ESAF). Prof. dr. Marko Topič je bil na skupščini 3. junija izvoljen za izrednega člana SAZU. Tadej Bajd, Peter Fajfar, Željko Knez Roberto Merletti Roberto Merletti se je rodil 6. marca 1945 v Torinu, v Italiji. Naziv diplomiranega inženirja elektronike je pridobil na torinski Politehniki. Magistriral in doktoriral je na Ohio State University v Columbusu (Ohio, ZDA). Najprej je bil šest let kot raziskovalni sodelavec zaposlen v podjetju Sorin Biomedica, kjer se je ukvarjal z električno stimulacijo živčnomišičnih sistemov in srca. Naslednjih pet let je bil docent na torinski Politehniki. Za pet let se je preselil v ZDA, kjer je kot izredni profesor na biomedicinsko tehliški katedri na Univerzi v Bostonu predaval Biomedicinsko instrumentacijo in Obdelavo biomedicinskih signalov. V Italijo se je vrnil kot redni profesor na oddelku za elekroniko na Torinski politehniki, kjer je predaval Biomedicinsko instrumentacijo, Nevromišične tehniške sisteme in Rehabilitacijsko tehniko. 292 letopis-2021_16.indd 292 12. 05. 2022 06:20:19 Prof. Merletti je mednarodno priznana vodilna osebnost na področju raziskav elektromiografije. Je »Fellow« pri International Society for Electromyography and Kinesiology ISEK. Raziskovalno področje površinske EMG je razvijal najprej v Centru za nevromuskularne raziskave na Univerzi v Bostonu. Tam je raziskoval neinvazivne tehnike za zaznavanje mišičnega utrujanja in mišične odzive na električno stimulacijo. Ko se je vrnil v Italijo, je bil eden od promotorjev projekta »Surface electromyography for non invasive assessmenl of muscles« (SENIAM, 2000) pri EU, katerega cilj je bil pripraviti osnovna priporočila za površinsko elektromiografijo. S svojima doktorskima študentoma Dariom Farino in Alešem Holobarjem je razvil tako imenovano High Density sEMG technique, ki omogoča dvodimenzionalno predstavitev EMG-signala v obliki slike, ki se odvija v času. To tehniko so potem razvijali D. Zazula in A. Holobar (Univerza v Mariboru) ter D. Farina (Imperial College, London) in dosegli dekompozicijo kompleksnega večkanalnega EMG-signala v vlake akcijskih potencialov, ki pripadajo posameznim mišičnim enotam. Tehnologija je osnovana na naravnem vodenju sile in navora, kot ga izvaja osrednji živčni sistem, in odpira nove možnosti za upravljanje ohromelih mišic. Tehnologija High Density sEMG technique se danes rutinsko uporablja v številnih laboratorijih po svetu. Kot predstojnik Laboratorija za živčnomišične tehniške sisteme LISiN na torinski Politehniki je razvil tudi tehnologijo, ki omogoča hkratno opazovanje mišic z ultrazvokom in površinskim EMG preko specialne matrike elektrod, vgrajenih v mehko gumo, ki je transparentna za ultrazvok in minimizira odboj na stiku guma – koža. Prof. Merletti je avtor pri več kot 200 člankih v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva, štirih znanstvenih monografijah in petih poglavjih v mednarodnih knjigah. Je oziroma je bil član uredniških odborov petih pomembnih znanstvenih revij Journal of Electromyography and Kinesiology, Biomedical Signal Processing and Control, IEEE Transactions on Biomedical Engineering, European Journal of Applied Physiology in Physiological Measurement. Kot predsednik je leta 2006 vodil organizacijo dveh pomembnih svetovnih kongresov (Congress of Biomedical Engineering in Exercise and Sport; Congress of the International Society for Electrophysiology and Kinesiology). Je avtor štirih patentov, ki so registrirani v Italiji in v tujini: naprave za zajemanje vsaj enega elektromiografskega signala in ultrazvočne slike z iste mišice živega bitja; senzorja za zajemanje bioelektričnih signalov analne mišice, posebej za večkanalni površinski EMG; prenosnega povezovalnega sistema za matriko površinskih elektrod za zajemanje bioelektričnih signalov; sistema za zajemanje in obdelavo bioelektričnih signalov mišice sphincter. Potem ko se je leta 1974 vrnil s študija v ZDA, ga je posebej zanimala funkcionalna električna stimulacija (FES) paraliziranih mišic. Zato se je odločil, da preživi šest mesecev na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer 293 letopis-2021_16.indd 293 12. 05. 2022 06:20:19 je bilo področje raziskav FES pod vodstvom profesorja Lojzeta Vodovnika na visoki mednarodni ravni. Ukvarjal se je predvsem z večkanalno FES hemiplegične roke in terapevtskimi učinki električne stimulacije. Njegovo raziskovalno delo je vodilo do dveh člankov. Prof. Merletti je ohranil tesne stike z ljubljanskimi raziskovalci tako v času bivanja v ZDA kakor pozneje v Italiji. Mnogim je pomagal vzpostavljati mednarodne povezave, potrebne pri prijavah na evropske projekte. Med delovanjem na torinski Politehniki je bil profesor Merletti tudi koordinator projekta Neuromuscular assessment in the elderly worker (NEW, 2001–2004), kjer je kot partner sodelovala tudi Univerza v Mariboru. S profesorjem Damjanom Zazulo je bil mentor pri doktorski disertaciji Aleša Holobarja Slepa dekompozicija konvolutivnih mešanic skoraj ortogonalnih impulznih izvorov, uporabljena pri površinskih elektromiogramih. To delo je sofinancirala tudi štipendija Marie Curie, kar je rezultiralo v vrsti skupnih publikacij. Prof. Roberto Merletti je bil na skupščini 3. junija izvoljen za dopisnega člana SAZU. Tadej Bajd, Alojz Kralj Masajoši Nakašima Profesor Masajoši Nakašima (1952) je eden od najuglednejših strokovnjakov na področju potresnega inženirstva v svetu, ki izvrstno povezuje vrhunsko teoretično in eksperimentalno raziskovalno delo z razvojnim delom in dejavnostjo v korist stroke. Diplomiral in magistriral je na Univerzi v Kjotu, doktoriral pa na Univerzi Lehigh v ZDA. Po bogati akademski karieri, ki jo je leta 2017 sklenil kot zaslužni profesor na Univerzi v Kjotu, je postal vodja raziskovalnega centra Kobori v Tokiu, ki deluje v okviru ene od največjih japonskih gradbenih podjetij Kajima. Kot gostujoči profesor je deloval na več univerzah na Kitajskem in na Univerzi v Pavii (ltalija). Njegovo raziskovalno delo vključuje potresno analizo in projektiranje jeklenih gradbenih konstrukcij ter eksperimentalne tehnike za simulacijo potresnega odziva. Njegovi najpomembnejši raziskovalni dosežki so prispevki k razvoju dveh eksperimentalnih tehnik v potresnem inženirstvu, to je hibridne simulacije in preizkušanja velikih konstrukcij na potresnih mizah. Hibridna simulacija, imenovana tudi pseudo-dinamični test, je eksperimentalna tehnika za simulacijo potresnega odziva konstrukcij pri določenem gibanju tal. Vzporedno se izvajajo kvazi-statični testi in numerične analize, pri čemer se računalniško 294 letopis-2021_16.indd 294 12. 05. 2022 06:20:19 izmenjujejo eksperimentalni in numerični podatki. Metodo je razvila skupina japonskih strokovnjakov sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Nakašima je imel pomembno vlogo pri razvoju koncepta in pri prevedbi koncepta v uporabno eksperimentalno metodo, ki omogoča simulacijo potresnega odziva gradbenih konstrukcij velikih dimenzij. Med drugim je zasnoval algoritem, ki omogoča izvedbo hibridne simulacije dejanskih konstrukcij velikih dimenzij z uvedbo koncepta podkonstrukcij. Njegovo uporabnost je dokazal z vrsto testov, izvedenih na trinadstropni potresno izolirani stavbi. Razvil je novo tehnologijo kontrole, s čimer je rešil problem časovnega zamika, kar je omogočilo razširitev koncepta hibridne simulacije na dinamično obremenitev in odprlo možnost hibridne simulacije v realnem času. Po potresu leta 1995 v Kobeju je Japonska zgradila nov raziskovalni center E-Defense, kjer je nameščena največja potresna miza na svetu, velika 20 x 15 metrov, ki omogoča simulacijo potresnega nihanja gradbenih objektov v naravni velikosti. Center je začel delovati leta 2005. Nakašima je bil prvi direktor centra. Formiral je raziskovalno skupino in vodil obsežne eksperimentalne raziskave z uporabo potresne mize, vključno s testi šestnadstropne armiranobetonske in petnadstropne jeklene stavbe v naravnem merilu. lmel je vodilno vlogo pri razvoju tehnike testiranja na potresnih mizah z uporabo podkonstrukcij, tako da je bilo mogoče tudi večje konstrukcije, kot so stolpnice, preizkusiti na potresni mizi brez pretiranega zmanjšanja njihove velikosti. Prof. Nakašima je s sodelavci objavil rezultate svojega raziskovalnega dela v okrog tristo člankih, večinoma v revijah. Sprva je objavljal predvsem v japonski literaturi, kasnejše objave v angleščini obsegajo 97 člankov v SCI revijah. Na vodstvenih funkcijah je pomembno vplival na razvoj gradbeništva in še posebno potresnega inženirstva. Leta 2020 je, potem ko je bil 15 let eden treh urednikov, postal glavni urednik najuglednejše revije na področju potresnega inženirstva Earthquake Engineering and Structural Dynamics. Leta 2018 je nastopil štiriletni mandat predsednika Mednarodnega združenja za potresno inženirstvo (IAEE), v katerem so nacionalna združenja 59 držav. Zelo aktiven je v Arhitektumem inštitutu Japonske (AlJ), ki vključuje okrog 36.000 strokovnjakov, ki se ukvarjajo s projektiranjem in gradnjo stavb. Dve leti je bil predsednik inštituta. Med letoma 2013 in 2017 je bil svetovalec japonske vlade za znanost in tehnologijo in vodil državni projekt za utrjevanje nacionalne odpornosti pred naravnimi nesrečami. Je član japonske, ameriške in mehiške inženirske akademije. Prejel je več prestižnih nagrad na Japonskem in v ZDA, mdr. Housnerjevo medaljo (2014), ki je najprestižnejše ameriško priznanje na podrodčju potresnega inženirstva. Je častni član AIJ (Japonska), Earthquake Engineering Research lnstitute (ZDA) in IAEE ter častni profesor univerze Tsinghua v Pekingu in lnštituta za inženirsko mehaniko v Harbinu (Kitajska). 295 letopis-2021_16.indd 295 12. 05. 2022 06:20:19 Je velik prijatelj Slovenije, kar je dokazal tudi s svojo nesebično pomočjo slovenskim raziskovalcem pri organiziranju strokovnih obiskov na Japonskem, vključno z ogledom posledic potresa v Kobeju leta 1995, pri pridobivanju financiranja s strani Japanese society for Promotion of Science in z omogočanjem dostopa do dragocenih podatkov testov, opravljenih na potresni mizi E-defense. Aktivno je sodeloval pri treh zelo odmevnih mednarodnih delavnicah na Bledu, ki jih je organizirala Univerza v Ljubljani z Univerzo v Stanfordu v letih 1997, 2002 in 2011. Prof. Nakašima predstavlja vzoren primer vrhunskega strokovnjaka na področju inženirskih ved. V bogati karieri je idealno prepletal vrhunske raziskave z razvojnim delom, z vodstvenim delovanjem pa je pomembno prispeval k ustvarjanju pogojev za uspešno raziskovalno delo in k njegovemu usmerjanju v obetavna področja. Odločilno je vplival na razvoj potresnega inženirstva in k večjemu zavedanju o njegovi vlogi v družbi. Prof. Nakašima je bil na skupščini 3. junija izvoljen za dopisnega člana SAZU. Peter Fajfar, Miha Tomaževič IV. RAZRED Wolfgang Dreybrodt Dr. Wolfgang Dreybrodt (1939) je upokojeni profesor eksperimentalne fizike na Univerzi v Bremnu. Študij fizike in doktorat je končal na Univerzi v Frankfurtu, podoktorsko se je usposabljal na univerzi MlT. Med letoma 1970 in 1974 je raziskoval na inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu, od leta 1974 do 2005 je bil profesor eksperimentalne fizike na Univerzi v Bremnu. Težišče njegovih raziskav je bila spektroskopija organskih molekul, npr. hemoproteinov. Že samo na tem področju je naredil zavidanja vredno raziskovalno kariero in po doktorskih študentih zapustil bogato dediščino. Konec sedemdesetih let se je začel ljubiteljsko ukvarjati z jamarstvom. V jamah in krasu je kmalu našel tudi znanstvene izzive, ki se jim je z leti vse bolj posvečal. S kvantitativnim pristopom fizika je reševal odprta vprašanja v razvoju krasa in kraških oblik. Prvo razpravo o izločanju kalcita je objavil v reviji Chemical Geology leta 1980. Temu je sledil niz publikacij, ki predstavljajo temeljna dela o raztapljanju in izločanju kalcita v pogojih na krasu (Buhman in Dreybrodt, 1985a,b). Teorijo o izločanju kalcita iz tankih vodnih filmov je 296 letopis-2021_16.indd 296 12. 05. 2022 06:20:19 uporabil za razlago oblik stalagmitov. Kinetiko raztapljanja je vključil v model razvoja kraške razpoke in odkril mehanizem povratne. Računalniški model je nadgradil z analitičnim približkom in ovrednotil pomen različnih parametrov za hitrost zakrasevanja razpok v apnencu. Raziskave med letoma 1980 in 1986 je strnil v knjigi Processes in Karst Systems, ki je leta 1988 izšla pri založbi Springer. Knjiga je še vedno temeljno delo kvantitativnega krasoslovja. V devetdesetih letih je z doktorskimi in podoktorskimi študenti razvijal modele speleogeneze in raziskoval kinetiko raztapljanja apnenca, dolomita in sadre. Odkrili so, da je nelinearna kinetika raztapljanja posledica kopičenja nečistoč na površini kristala. Ovrednotili so kinetične parametre, ki so pomembni za kvantitativno obravnavo razvoja kraških površinskih in podzemnih oblik. Z doktorandi je razvil vrsto modelov zgodnjega razvoja jam (speleogeneze), ki simulirajo rast razpok zaradi raztapljanja sten v prvotno razpoklinskem sredstvu. lzsledki modelov so omogočili številna nova spoznanja o zgodnji speleogenezi v različnih razmerah. Od leta 1990 je s sodelavci objavil več kot 40 razprav, ki temeljijo na teh modelih, zadnjo leta 2019. Večino razprav so objavili v vodilnih revijah na področju hidrologije. Modele speleogeneze so uporabili tudi za oceno tveganja pri gradnji jezov na kraškem terenu in interpretaciji poroznosti mladih karbonatov za potrebe naftne industrije. Čeprav je v pokoju od leta 2005, še vedno aktivno raziskuje in izsledke redno objavlja v vodilnih revijah. V zadnjih letih se intenzivno ukvarja z izotopsko sestavo sige. Predstavil je kinetični model frakcionacije ogljikovih in kisikovih izotopov v vodnem filmu, ki je ključen za oceno primernosti kapnikov za paleoklimatske raziskave. Prof. Dreybrodt sodeluje z lnštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU že od leta 1997, ko je pri njem začel doktorski študij Franci Gabrovšek. Od takrat sodelujeta predvsem pri modelskih raziskavah zgodnje speleogeneze in drugih procesov na krasu. Leta 2005 so skupaj z Douchkom Romanovom pri založbi ZRC objavili knjigo Processes of Speleogenesis: a modelling approach, ki povzema petnajst let razvoja na tem področju. Med letoma 2000 in 2017 je več kot dvajsetkrat obiskal Slovenijo, skoraj vsak obisk pa je prinesel nov znanstveni prispevek. Redno je obiskoval jame in kras v Sloveniji, ki so mu predstavljali raziskovalni navdih in poligon. Tako je postal tudi promotor slovenskega krasa in pridruženi sodelavec lnštituta za raziskovanje krasa. Prof. Dreybrodt je bil mentor petim domačim in trem tujim študentom, ki so na Univerzi v Bremnu doktorirali s področja krasa. Bil je izjemen mentor in ohranil je tesne raziskovalne stike z vsemi, ki so kras raziskovali tudi v poznejši karieri. Aktivno se bori tudi za etiko pri raziskovanju in publiciranju v znanosti. Dr. Wolfgang Dreybrodt je bil na skupščini 3. junija izvoljen za dopisnega člana SAZU. Tatjana Avšič - Županc, Franci Gabrovšek, Andrej Kranjc 297 letopis-2021_16.indd 297 12. 05. 2022 06:20:19 Jon Storm-Mathisen Prof. dr. Jon Storm-Mathisen je častni profesor na Univerzi v Oslu, kjer je leta 1965 diplomiral kot zdravnik (dr. med.) in doktoriral (PhD) leta 1976. Njegove raziskave so prispevale prve dokaze o anatomski lokalizaciji, sintezi in celicah v možganih, kjer sta navzoča inhibitorna kemična prenašalca ϒ-aminomaslena kislina in glicin ter ekscitatorni prenašalec glutamat. Njegova dela so visoko citirana (več kot 21.000-krat, Hirschev indeks HI-72, Scopus). Je prejemnik več prestižnih nagrad: UiO Researcher Prize 2004, Lundbeck Nordic Prize 2005 in Jahre Prize 2006. Je član Norveške akademije znanosti in književnosti (the Norwegian Academy of Science and Letters, DNVA) in Kraljevega norveškega društva znanosti in književnosti (the Royal Norwegian Society of Sciences and Letters (DKNVS), prve akademije na Norveškem, ustanovljene 1760). Bil je direktor dveh projektov, ki ju je financirala Evropska komisija, je soustanovitelj in predstojnik centra Centre for Molecular Biology and Neuroscience (CMBN, a CoE), predsednik ustanovnega odbora za podeljevanje nagrade The Kavli Prize in Neuroscience in ustanovni član Norveškega centra za zdravo staranje (The Norwegian Centre on Healthy Ageing Network). Leta 1950 je bil še kot študent povabljen, da dela s svojim bodočim učiteljem Perom Andersenom, natančneje, da demonstrira obarvanje nevromišičnega stika z barvanjem acetilholinesteraze, kar je bil takrat edini sistem, ki je omogočal vizualizacijo sinaptičnega prenašalca, acetilholina, pa čeprav na posreden način. Theodor Blackstad ga je uvedel v barvanje hipokampusa v možganih, da bi prikazal porazdelitev holinergičnih aferentnih nevronov, in mu s tem odprl pot v raziskave lokalizacije nevrotransmiterjev v možganih, kar je postala osrednja tema Storm-Mathisenovih raziskav. V šestdesetih letih so na Švedskem razvili fluorescentno metodo za označevanje monoaminov, s čimer je bilo mogoče določiti prisotnost kemičnih prenašalcev z mikroskopijo. Takrat je postalo jasno, da niti acetilholin niti monoamini niso osrednji nevrotransmiterji med nevroni v možganih. V sedemdesetih letih je prof. Storm-Mathisen raziskoval mikrobiokemijo s prof. F. Fonnumom in rezultati so prvič razkrili, da je ϒ-aminomaslena kislina (GABA) sintetizirana selektivno v inhibitornih živčnih končičih (Brain Research, 1970) in da je glutamat selektivno privzet v ekscitatornih živčnih končičih (Nature, 1977). Prof. Jon Storm-Mathisen je uvedel metodo imunocitokemične lokalizacije aminskih kislin (Nature, 1983; Trends Neurosci, 1987) in rezultati, ki jih je izvedel s sodelavcema (O. P. Ottersenom in V. Gundersenom), so pokazali, da sta glutamat in GABA koncentrirana v sinaptičnih mešičkih, glutamat v ekscitatornih in GABA v inhibitornih nevronih. Z N. Dalom sta pr298 letopis-2021_16.indd 298 12. 05. 2022 06:20:19 vič pokazala selektivno lokalizacijo glicina v inhibitornem nevronu hrbtenjače, v predelu, kjer je generiran motorični vzorec v hrbtenjači afriške žabe Xenopus laevis (Nature, 1986). Sodelovanje z raziskovalcem N. C. Danboltom ter skupinami E. Seeberga in B. l. Kannerja je privedlo do odkritja prvega glutamatnega transporterja (Nature, 1992). V sodelovanju z F. A. Chaudhryjem in skupino R. H. Edwardsa je raziskoval vezikularne transporterje za GABA (J Neurosci, 1998) in glutamat (Neuron, 2001; PNAS, 2002; Science, 2004) in s tem odkril novo družino transporterskih proteinov, ki prenašajo aminokisline v celice in iz njih (Cell, 1999; EMBO J, 2001), vključno z glutaminom, iz katerega nastaneta glutamat in GABA (Cells, 2020). Nedavno je sodeloval z L. H. Bergersenom in skupino R. Zorca, kjer je raziskoval vlogo nevrotransmiterjev, ki se izločajo iz nevroglije (glijotransmiterji) (Physiol Rev, 2015; Front Mol Neurosci, 2018). V sodelovanju s skupino L. H. Bergersena pa je pokazal, da laktat ni le molekula za ustvarjanje goriva, ampak deluje tudi kot signal, ki prek delujočega mišičja koristno učinkuje na možgane prek receptorskega proteina (Nat Commun, 2017; Acta Physiol (Oxf), 2020). Ko je bil direktor EU programa 5 (QLRT-2000-02004) DECG Dynamics of extracellular glutamate, je leta 2003 obiskal Slovenijo in laboratorije akad. R. Zorca; takrat se je razvilo sodelovanje na področju določanja laktata kot signalne molekule. Leta 2018 je v svojih laboratorijih sprejel doktorandko, kar je vodilo v objavo (Frontiers of Neurosciences, 2018). Omogočil je tudi, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila pogodbo z Norveško akademijo znanosti in književnosti, kar dodatno odpira sodelovanje za mlade znanstvenike iz Slovenije na Norveškem. Prof. Jon Storm-Mathisen je bil na skupščini 3. junija izvoljen za dopisnega člana SAZU. Tatjana Avšič - Županc, Robert Zorec V. RAZRED Uroš Rojko Člani razreda za umetnosti smo na 5. redni (dopisni) seji od 18. do 25. novembra 2020 sklenili (sklep št. 1), da na volilni skupščini SAZU v letu 2O21 izr. člana prof. Uroša Rojka predlagamo za izvolitev v naziv redni član SAZU. Leta 1954 rojeni Uroš Rojko sodi med najvidnejše ter najbolj mednarodno uveljavljene sodobne slovenske skladatelje. Že od otroških let je nerazdružno povezan z glasbo. Po študiju klarineta, ki ga je igral tudi v simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, in po študiju kompozicije pri akademiku Urošu 299 letopis-2021_16.indd 299 12. 05. 2022 06:20:19 Kreku na ljubljanski Akademiji za glasbo, se je izpopolnjeval iz kompozicije še na visokih šolah za glasbo v Freiburgu in Hamburgu, kjer so vanj neizbrisen pečat vtisnila srečanja z glasbenimi velikani 20. stoletja (Olivier Messiaen, György Ligeti). Danes deluje med Berlinom, Dunajem in Ljubljano, kjer je redni profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V tujini veliko predava tudi kot gostujoči profesor (Seattle, Gradec, Berlin, Trossingen, Basel, Linz). Rojkova dela izvajajo po vsem svetu (v Evropi, Ameriki, Kanadi, Avstraliji, Južni Koreji in Japonski). Prejel je vrsto naročil pri uglednih glasbenih ustanovah, kot so Zagrebški bienale, Donaueschinger Musiktage, Musikprotokoll v Gradcu, festival Akiyoshidai, Musikbiennale Berlin, Radio France, Bavarska državna opera, Varšavska jesen, gledališče Marienbad v Freiburgu, festival Mehr­k lang Freiburg itn. V Nemčiji ga je gostil mednarodni festival Weingartener Tage für Neue Musik. Prejel je naročilo Ensemble Modern, številne so izvedbe njegovih del na Slovenskih glasbenih dnevih, večkrat tudi na Zagrebškem bienalu. Doživel je izvedbe na ISCM svetovnih glasbenih dnevih (v Hongkongu, Oslu, Stockholmu, Bukarešti, Ljubljani, Baslu, Stuttgartu, Vilni, Zagrebu, Ljubljani). Po naročilu NYO (National Youth Orchestra) in BBC London sta z lris ter Schiphorst napisala Gravitational Waves za 164-članski orkester. Prejel je vrsto mednarodnih nagrad: nagrado mesta Stuttgart (1984), prvo nagrado natečaja Alban Berg na Dunaju (1985), Premio Europa 1985 v Rimu, Gaudeamuspreis 1986 v Amsterdamu, nagrado Musikprotokoll v Gradcu, Wiener lnternationaler Kompositionspreis na Dunaju, doma pa je prejel med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Zupančičevo ter Kozinovo nagrado. Koncertno nastopa kot klarinetist, predvsem pa deluje kot skladatelj. Med deli, ki jih pogosto uspešno izvaja doma in v tujini, izstopa njegov Monolog padlega angela za polklarinet. Med njegova osrednja dela sodijo med drugim še Tongenesis, Concerto fluido – koncert za harmoniko in 76 inštrumentov; njegovo prvonagrajeno skladbo Inner Voices za flavto in orkester so na festivalu Wien Modern izvedli Dunajski simfoniki pod taktirko Claudia Abbada. Kot mentor in skladatelj je redno dejaven na mednarodnih glasbenih seminarjih in delavnicah, njegova glasba pa je predstavljena na vrsti zgoščenk. Življenjsko je zavezan skrivnostim zvoka. Zvok povezuje s kozmosom, z njim se kot ustvarjalec staplja in ga doživlja kot svojo notranjo resničnost. Ob tem ko absolutno obvlada vse ustaljene tehnične zakonitosti komponiranja, je na stežaj odprt za odkrivanje novih zvočnih svetov. V prepričanju, da je za veliko umetnost potrebna tudi velika osebnost, je njegova glasba etično 300 letopis-2021_16.indd 300 12. 05. 2022 06:20:19 zavezana najgloblji ustvarjalčevi resnici; spričo današnjega nasilja potrošniške kulture, ki svet zvočno vse bolj onesnažuje, si izrecno prizadeva tudi za »kultiviranje ušes«. V umetniškem prizadevanju »z vrha ram glasbenih velikanov druge polovice 20. stoletja tematizira občečloveška, globalna, temeljna bivanjska vprašanja«. Kot vsestransko nadarjen in dejaven član razreda za umetnosti se s svojimi pobudami izkazuje kot zelo angažiran razumnik, zaskrbljen za usodo človeštva (o čemer posebej priča tudi njegova skladba Dih ranjenega časa), ki si prizadeva za oživitev zavesti o vitalnem pomenu kulture in umetnosti za identiteto naroda; v umetniškem delu pa se zavzema za odprt mednarodni ustvarjalni dialog in skuša graditi mostove med evropsko in slovensko ustvarjalnostjo, pri čemer razglablja tudi o vprašanjih identitete, umetniškosti v glasbi ter o temeljnih, tudi filozofskih vprašanjih glasbe. Od leta 2020 aktivno sodeluje tudi kot član predsedstva SAZU (po 22. členu Statuta SAZU). O njem je napisal monografijo muzikolog dr. Leon Stefanija. Prof. Uroš Rojko je bil na skupščini 3. junija izvoljen za rednega člana SAZU. Lojze Lebič, Janez Matičič Claudio Magris Italijanski tržaški pisatelj Claudio Magris (1939) doma in na tujem uživa sloves kot eden največjih poznavalcev in upodabljalcev zgodovine in kulture Srednje Evrope. Za Slovence je to posebej dragoceno, ker imamo tudi sami velikega, v Srednji Evropi zasidranega književnika, akademika Draga Jančarja, ki odmevno tematizira evropsko zgodovino in je v vlogi tajnika in urednika Slovenske matice poskrbel za kar pet slovenskih prevodov Magrisovih del. Upokojeni univerzitetni profesor nemške književnosti, gostujoči predavatelj na številnih tujih univerzah, prevajalec, esejist in pisec številnih literarnih študij, dolgoletni kolumnist dnevnika Corriere della Sera v središče svojega dela postav­lja zelo posebne ljudi s posebnimi usodami na stičišču več kultur, ki so resnično živeli ali še živijo, s svojim lucidno prodornim pogledom na resničnost, o katerem sam pravi, da »vsak delček stvarnosti zahteva arheologa ali geologa, ki ga razvozla, in morda književnost ni nič drugega kot ta arheologija«. Izvir vseh njegovih pisateljskih popotovanj in raziskovanj pa je osebna izkušnja globoke bolečine, v primerjavi s katero »niti veliki Shakespeare in Dante nista nič, a pisanje nam omogoča, da nas 301 letopis-2021_16.indd 301 12. 05. 2022 06:20:19 bolečina ne odnese s seboj, hkrati pa je pisanje tudi še nekaj drugega – je akt velike radodarnosti«. Literarna kritika je to radodarnost nagradila s številnimi pomembnimi literamimi priznanji, med drugimi z najvidnejšo italijansko nagrado Strega in špansko nagrado asturijskega princa. Leta 2009 je pri nas prejel nagrado Vilenice, v Nemčiji pa mirovno nagrado nemških knjigotržcev, ki je pobudila njegov roman Brazgotine. Slovenci smo Magrisovo literaturo posvojili ob prevodih cele vrste njegovih del, začenši z esejem Habsburški mit v moderni avstrijski književnosti, njegovo doslej najbolj prevajano knjigo, in knjigo Trst, obmejna identiteta, ki sta jo skupaj napisala Magris in zgodovinar Angelo Ara in v njej analizirata tržaško identiteto kozmopolitizma in njegovega nasprotja skozi burno zgodovino. V slovenskem prevodu prebiramo tudi nagrajene Mikrokozmose, monološki roman Saj razumete s tematizacijo mita o Orfeju in Evridiki, Na slepo, ki ga italijanska kritika uvršča med najpomembnejše sodobne, ne le italijanske romane, kulturni potopis Donava, knjigo o branju, ki je za avtorja pomembnejše od pisanja, Alfabeti, dramo Razstava o samodestruktivnem tržaškem slikarju, Klimtovem učencu Vitu Timmlu, roman Drugo morje, ki prek življenja Enrica Mreuleta z začetka 19. stoletja upesnjuje duhovno dediščino Carla Michelstaedterja, in ob pisateljevi 80. obletnici prevedeni roman Brazgotine o zamolčanem tržaškem taborišču s krematorijem Rižarna z osrednjim likom obsedenca, upodobljenega po tržaškem zbiralcu Diegu de Henriquezu, ki z zbiranjem orožja za muzej vojne priklicuje sanjani dokončen čas miru. Za ta in druga prevedena dela se lahko zahvalimo tako sijajnim slovenskim prevajalkam in prevajalcem (mdr. Veroniki Brecelj, Veroniki Simoniti, Marku Sosiču) kot tudi samemu avtorju, ki je z njimi sodeloval kot poznavalec jezikovnih kodov, ki ve, da s prevodi nastajajo nove vzporedne avtorske knjige. S ponosom lahko rečemo, da tudi slovenska galaksija Magrisove literature žari prav v prepoznavni magiji avtorjevega jezika, ki v mavričnem razponu ujame duha kraja, časa in prostora z vselej na novo izumljeno invencijo tako rekoč neštetih modalitet, ki s postopno »hojo po gozdu, v katerem ni uhojenih stez, ampak si mora pisatelj vsakič znova utreti pot v nov del goščave«, sočasno gradijo praviloma ekscentrične človeške značaje in do zadnje nadrobnosti natančne podobe ambientov, pokrajin in dob, ki v svoj pripovedni repertoar vključujejo vsejezikovne zvrsti od narečne govorice in ljudske pesmi, vrste tujih jezikov do filozofskega eseja v visokem knjižnem standardu ali stvarnih enciklopedičnih pasusov. V te temeljne hibridne jezikovne modalitete pa vstopa izvirsko čista lirična intonacija njegovega literarnega genija, porojena iz globoke osebne bolečine in najglobljega sočutja do človeškega trpljenja in vztrajnega upanja v dobro v iztirjenem času, kot univerzalnega zrcala, ki ustvarja veliko literaturo in z njo dostojanstvo življenja. Medtem ko je bralec ob branju povabljen k zahtevnemu osredotočenju, je deležen ne le že skoraj neverjetnega kulturnozgodovinskega izobraževanja, 302 letopis-2021_16.indd 302 12. 05. 2022 06:20:20 ampak nič manj tudi vzgoje srca, ki se iz Magrisovega opusa uči prestrezati najtišji šepet duše ob najglasnejšem hrupu sveta, prevajalci kot najpozornejši bralci pa mu pri tem nemalokrat asistirajo z odličnimi spremnimi študijami. Ob slovenskih prevajalcih in bralcih je Magrisov opus posvojila tudi literarna veda in posebej informativno-primerjalna (Maja Smotlak), ki nam je predstavila umetnikov prikaz Slovencev v njegovi literaturi. V njej ni velikih osebnosti, ki jih kot svetotvorne nosimo v zavesti Slovenci, je pa razpoznana svetotvornost slovenščine, soočeni sta boleči izgubi Slovencev in Italijanov, Trsta z obalnim zaledjem na eni strani in Reke z Istro na drugi, spregovorjena je zamolčana zgodba o koncentracijskem taborišču s krematorijem Rižarna, izrečena je simpatija do odporniških partizanov, premišljena so identitetna razmerja med večinskim in manjšinskim narodom in potreba po prožnejšem razumevanju stvarnih in duhovnih mej, ki utemeljujejo možnost dobrega sožitja ob spoznanju, da je »slovenska sestavina Trsta človeška in kulturna realnost, brez katere bi bili Italijani prikrajšani za del sebe, kot bi bili Slovenci brez Italijanov«, in prepoznana neusmiljena nasilnost fašizma, »največje in najhujše bolezni moderne dobe«, do Slovencev, ki izzveni v apelu, da je osnovni pogoj za mirno in dostojanstveno sobivanje različnosti v tem, da vsak narod goji »dosledno zavedanje hib in temnih plati vseh in samih sebe, saj noben narod, nobena kultura – tako kakor noben posameznik – nista brez zgodovinskih madežev. In zato: vrzimo v potok kakor umazano perilo stare zamere, ki smo jih nasledili, nadutost večinskega prebivalstva, zamere manjšin.« V tem duhu sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti in še posebej njen razred za umetnosti lahko počaščena, da v svoje vrste sprejemata velikega umetnika in modreca, ki svojo umetniško besedo, ambasadorko miru, zastavlja za spoštljivo sožitje med slovenskim in italijanskim narodom in za spoštovanje med vsemi narodi in ljudmi sveta. Prof. Claudio Magris je bil na skupščini 3. junija izvoljen za dopisnega člana SAZU. Milček Komelj, Andrej Jemec Iris ter Schiphorst Iris ter Schiphorst, rojena leta 1956 v Hamburgu, je mednarodno uveljavljena skladateljica nizozemsko-nemškega porekla. Njen domicil je Berlin, letos jeseni pa končuje uradno pedagoško poslanstvo kot profesorica medijske kompozicije na Univerzi za glasbeno in upodobitveno umetnost na Dunaju. Od leta 2013 je članica Akademije umetnosti Berlin (Akademie der Künste Berlin), od leta 2017 pa tudi članica Akademije lepih umetnosti München (Akademie der Schonen 303 letopis-2021_16.indd 303 12. 05. 2022 06:20:20 Künste München). Je prejemnica mnogih mednarodnih nagrad in priznanj, njena dela so izšla pri ugledni založniški hiši Boosy & Hawkes. Sprva kot koncertna pianistka, nato tolkalistka in basistka v alternativnih glasbenih skupinah je Iris ter Schiphorst skozi literaturo in zlasti filozofijo našla pot do sodobne glasbe. Je avtorica številnih tekstov, komentarjev in razprav o umetnosti, filozofiji in družbenih vprašanjih. Njen skladateljski opus je bogat in raznolik, saj obsega 13 večjih orkestrskih del, več celovečernih glasbeno-gledaliških del, glasbe za film, komornih del, glasbe za mladino in od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja številne multimedijske kompozicije. Je članica mnogih strokovnih komisij na mednarodnih natečajih za sodobno kompozicijo, avtorsko pa sodeluje z vodilnimi orkestri in komornimi zasedbami v Evropi in v svetu. Njena dela pogosto naslavljajo eksistencialna in družbeno-politična vprašanja. Po poznanstvu s skladateljem Urošem Rojkom pa Iris ter Schiphorst vse bolj pogosto vstopa tudi v slovenski prostor. Spomladi 2016 je bila, denimo, kot gostujoča profesorica povabljena na mednarodni teden kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na lucidno-dinamičnem predavanju je slovenskim študentom razgrnila paleto svežih impulzov glede vprašanj, kako pristopati h komponiranju danes. Na individualnih urah se je posameznim študentkam in študentom lahko še posebej posvetila in jih motivirala pri iskanju njihovih lastnih ustvarjalnih rešitev. Konec maja in začetek junija 2017 je v znamenju 500. obletnice reformacije, v produkciji Ljubljanskega gradu, Goethe-Instituta v Ljubljani in eksperimentalnega studia južnozahodnega nemškega radia iz Freiburga, potekal štiridnevni festival Matrix on Tour, v okviru katerega so se odvili predavanja v prostorih Goethe-Instituta in trije koncerti na Ljubljanskem gradu. Predavateljica je bila tudi prof. ter Schiphorstova, njena za to priložnost ustvarjena kompozicija za timpane solo in elektroniko ln deiner Hand (V tvojih rokah – citat Martina Luthra) pa je bila izvedena v lapidariju ljubljanskega gradu. Prof. ter Schiphorstova je tudi kuratorka in umetniški vodja edicije mednarodnega festivala Forum nove glasbe 2021. Ne nazadnje velja omeniti, da je Iris ter Schiphorst kot članica strokovne žirije znatno pripomogla, da je nagrado za mlade glasbene ustvarjalke in ustvarjalce, ki jo vsako leto podeljuje Akademija umetnosti v Berlinu, leta 2021 prejela slovenska skladateljica mlajše generacije, Petra Strahovnik. Njena ustvarjalna pot, njena povezanost s skladateljicami in skladatelji, filozofi, filmskimi umetniki, glasbenimi poustvarjalci na eni strani kakor tudi njena angažiranost pri ozaveščanju izzivov današnjega časa skozi besedo na drugi strani (članek o problemu svobode tiska, pomenu preiskovalnega novinarstva, o žvižgačih, usodi Juliana Assangea, je leta 2019 objavila v publikaciji berlinske Akademije umetnosti) brez dvoma pomenita krepitev in poglabljanje 304 letopis-2021_16.indd 304 12. 05. 2022 06:20:20 duhovno-intelektualne povezanosti članic in članov sestrskih akademij v mednarodnem kontekstu. Prof. Iris ter Schiphorst je bila na skupščini 3. junija izvoljena za dopisno članico SAZU. Lojze Lebič, Janez Matičič Foto: Christian Lehman (Wikipedia) VI. RAZRED Gregor Serša Prof. dr. Gregor Serša, univ. dipl. biol., je vodja Oddelka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in vodilni raziskovalec na področju translacijske onkologije, to je na področju prenosa znanja, pridobljenega v eksperimentalnih pogojih, v klinično prakso. Je eden od utemeljitev in vodilni raziskovalec na področju elektrokemoterapije, uspešne nove oblike zdravljenja raka, ki jo danes uporabljajo številni najprestižnejši onkološki centri po svetu in ki je vključena v najnovejše evropske smernice za zdravljenje različnih rakov. Znanstvenoraziskovalna odličnost prof. dr. Gregorja Serše se kaže v več kot 320 znanstvenih objavah v najprestižnejših znanstvenih revijah s področja medicine, več kot 9000 čistih citatih in h-indeksu 50. Je glavni urednik revije Radiology & Oncology, ene redkih znanstvenih revij, ki izhajajo v Sloveniji in so vključene v bazo SCI (lF=1.74) in v Web of Science, PubMed, PubMed Central, in MEDLINE. Prof. dr. Gregor Serša je član številnih evropskih združenj in sodeluje v mnogih znanstvenih projektih. S sodelavci iz tujine, predvsem Francije, je razvijal elektrokemoterapijo in elektrogensko terapijo v okviru evropskih in domačih projektov ter raziskovalnega programa. Sodeloval je v treh evropskih projektih, CLINIPORATOR, ESOPE in ANGIOSKIN. Pri vseh je bil vodja dela projekta, ki se je izvajal na Onkološkem inštitutu. V prvem projektu so razvijali in testirali generator električnih pulzov, ki je primeren za elektroporacijo tumorjev, tako za elektrokemoterapijo kakor tudi za elektrogensko terapijo. V okviru projekta ESOPE so izvedli zelo odmevno klinično raziskavo elektrokemoterapije, pri kateri si prof. Serša deli prvo avtorstvo. V tej raziskavi so izpeljali prvo elektrogensko klinično raziskavo z reporterskim genom. Podoben pristop uporabljajo tudi v klinični raziskavi v okviru projekta ANGIOSKIN, v kateri uporabljajo 305 letopis-2021_16.indd 305 12. 05. 2022 06:20:20 terapevtski gen z antiangiogenim delovanjem na tumorskih nodulih melanoma. Prof. dr. Serša trenutno vodi translacijski projekt Smartgene.Si, v katerem bo prvič v Sloveniji proizvedeno zdravilo, plazmid s zapisom za lL-12, ki ga bodo uporabili v klinični raziskavi faze l za gensko terapijo kožnega raka. V projektu se razvija tehnologija za dobro proizvodno prakso pri pripravi zdravil za genski elektroprenos. Prof. dr. Serša je postal izredni član SAZU leta 2014. Bibliografski kazalci dokazujejo, da je ostal raziskovalno zelo aktiven tudi po izvolitvi v izrednega člana. Na skupščini 3. junija je bil izvoljen za rednega člana SAZU. Franc Strle, Janez Sketelj Tadej Battelino Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije, je vodja Oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in predstojnik Katedre za pediatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je vodilni raziskovalec na področju diabetologije. Od leta 2017 oziroma 2018 je član Slovenske medicinske akademije in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Prof. Battelino je imel ključno vlogo pri uvajanju mednarodnega soglasja za uporabo »časa v ciljnem območju« pri vodenju sladkorne bolezni, ki so ga formalno sprejele vse večje strokovne organizacije. To je doslej najširše sprejeto mednarodno soglasje o pomembni spremembi v rutinskem vodenju sladkorne bolezni, ki je v dobrem letu dni bistveno spremenilo klinično prakso po vsem svetu. Druga ključna vloga, ki jo je imel, je uvedba nacionalnega presejalnega testiranja predšolskih otrok v Sloveniji za družinsko hiperholesterolemijo in genetskega potrditvenega testiranja s sekveniranjem naslednje generacije. Tretji pomemben dosežek je razširitev neonatalnega presejalnega testiranja novorojencev v Sloveniji z dveh na 19 vrojenih bolezni ter uvedba metode tandemske masne spektrometrije in potrditvenega genetskega testiranja z metodo sekveniranja naslednje generacije. Mnogi raziskovalni dosežki prof. Battelina so bili uvedeni v vsakdanjo medicinsko prakso. lzjemno pomemben je razvoj izvirnega algoritma za avtomatično dajanje inzulina s pomočjo zaprte zanke (delo je bilo opravljeno v okviru Univerze v Tel Avivu in Schneiders Medical Centra v Tel Avivu) in njegova uvedba v prakso. Ključni del algoritma je zdaj v rutinski uporabi pri številnih bolnikih s sladkorno boleznijo. Zelo pomembna je tudi ugotovitev o vplivu akutno povišanega krvnega sladkorja na kognitivno sposobnost pri mladostnikih 306 letopis-2021_16.indd 306 12. 05. 2022 06:20:20 s sladkorno boleznijo tipa 1. To je povsem izviren koncept, ki je za razliko od številnih dosedanjih raziskav, ki so osvetljevale pomen nizkega krvnega sladkorja, pokazal prepričljiv negativen vpliv akutno povišanih krvnih sladkorjev na spomin. Rezultati te raziskave pomembno spreminjajo klinične smernice, predvsem glede nivojev krvnega sladkorja med poukom in ob drugih priložnostih, pri katerih je ključna neokrnjena kognitivna funkcija. Raziskava je prejela mednarodne in domače nagrade. Prof. Battelino je mednarodno uveljavljen strokovnjak, vrhunski klinik na področju sladkorne bolezni, odličen organizator in izjemen raziskovalec. Njegov znanstveni opus obsega več kot 320 del, večinoma objavljenih v mednarodnih revijah z visokim faktorjem vpliva, vključno z revijama The New England Journal of Medicine in Nature Medicine. Število čistih citatov je 12.708 (v zadnjih 10 letih 10.781), h-indeks pa 47 (v zadnjih desetih letih 40). Je tudi avtor številnih poglavij v mednarodnih učbenikih in soavtor ameriškega patenta in evropskih patentov. Prof. dr. Tadej Battelino je bil na skupščini 3. junija izvoljen za izrednega člana SAZU. Franc Strle, Janez Sketelj 307 letopis-2021_16.indd 307 12. 05. 2022 06:20:20 POKOJNI ČLANI / DECEASED SASA MEMBERS Andolšek - Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andrić, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik Oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Balenović, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985. Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002. 308 letopis-2021_16.indd 308 12. 05. 2022 06:20:20 Bedjanič, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belić, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978. Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985. Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, umrl 17. marca 2014. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Bernik, France, rojen 13. maja 1927, umrl 27. aprila 2020, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Bernik, Janez, rojen 6. septembra 1933, umrl 15. julija 2016, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jo309 letopis-2021_16.indd 309 12. 05. 2022 06:20:20 žefa Stefana, znanstveni svetnik Institita »Jožef Stefan«. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Bogdanović, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog – malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977. Redni član od 23. maja 1985. Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923, umrl 25. oktobra 2015. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977. Brajdić, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Brajković, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985. 310 letopis-2021_16.indd 310 12. 05. 2022 06:20:20 Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931, umrl 25. avgusta 2016, dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik Oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981. Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Čubrilović, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981. 311 letopis-2021_16.indd 311 12. 05. 2022 06:20:20 Deanović, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974. Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Despić, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005, redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976. Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, umrl 15. novembra 2020, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni član od 5. maja 2011. Djordjević, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričić, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970. Drovenik, Matija, rojen 14. februarja 1927, umrl 30. oktobra 2015. dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977. 312 letopis-2021_16.indd 312 12. 05. 2022 06:20:20 Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, umrl 30. marca 2019. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979. Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. oktobra 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. aprila 1987. Franchini, Aldo, rojen 3. decembra 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Fučić, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Gabrovec, Stane, rojen 18. aprila 1920, umrl 12. januarja 2015, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega Oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Gams, Ivan, rojen 5. julija 1923, umrl 10. marca 2014, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. 313 letopis-2021_16.indd 313 12. 05. 2022 06:20:20 Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Geršković, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937, umrl 21. aprila 2021. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Gligorić, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik Oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. 314 letopis-2021_16.indd 314 12. 05. 2022 06:20:20 Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Grdenić, Drago, rojen 31. avgusta 1919, umrl 7. septembra 2018, redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Grickat - Radulović, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd. Dopisna članica od 6. junija 1983. Grimič, Vill, rojen 7. junija 1925, umrl 3. oktobra 2016. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Gušić, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964. Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923, umrl 17. julija 2019. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Hadži, Dušan, rojen 26. avgusta 1921, umrl 24. septembra 2019, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. 315 letopis-2021_16.indd 315 12. 05. 2022 06:20:20 Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921, umrl 20. septembra 2016. Redni profesor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hauptmann, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940. Hegedušić, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975. Herak, Milan, rojen 5. marca 1917, umrl 26. aprila 2015, redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995. Horvat, Matija, rojen 23. septembra 1935, umrl 26. aprila 2014, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Inkret, Andrej, rojen 29. aprila 1943, umrl 2. avgusta 2015, dr. znanosti, zaslužni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010 do smrti. Ivić, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija. Dopisna članica od 6. junija 1983. Ivić, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za 316 letopis-2021_16.indd 316 12. 05. 2022 06:20:20 srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jovčić, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, umrl 30. septembra 2016, redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giessnu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003. Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926, umrl 25. julija 2015, redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949. 317 letopis-2021_16.indd 317 12. 05. 2022 06:20:20 Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, umrl 10. februarja 2014. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971. Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949. Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky - Devidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975. Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Konstantinović, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od 18. maja 1989. Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930, umrl 8. decembra 2020. Arhitekt. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. 318 letopis-2021_16.indd 318 12. 05. 2022 06:20:20 Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934, umrl 29. marca 2015, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Kostrenčić, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955. Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Kovič, Kajetan, rojen 21. oktobra 1931, umrl 7. novembra 2014, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953. Krašovec, Metka, rojena 7. oktobra 1941, umrla 24. aprila 2018. Akademska 319 letopis-2021_16.indd 319 12. 05. 2022 06:20:20 slikarka in grafičarka, redna profesorica za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 18. junija 2015. Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvíl, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant, vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev pri Češkoslovaški akademiji znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993. Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969. Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. 320 letopis-2021_16.indd 320 12. 05. 2022 06:20:20 Kumbatovič Kalan, Filip, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965. Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na Univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987. Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985. 321 letopis-2021_16.indd 321 12. 05. 2022 06:20:20 Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Levec, Janez, rojen 23. oktobra 1943, umrl 13. januarja 2020, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Logar, Valentin (Tine), rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorković, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas (Tomaž), rojen 14. oktobra 1927, umrl 10. maja 2016, zaslužni profesor za sociologijo Univerze v Konstanci, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trieru in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997. Lukić, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940. Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999. 322 letopis-2021_16.indd 322 12. 05. 2022 06:20:20 Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Maksimović, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933, umrl 8. februarja 2017. Redni profesor za fiziko na Univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino leta 2003. Dopisni član od 1. junija 2007. Mardešić, Sibe, rojen 20. junija 1927, umrl 18. junija 2016. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003. Maroević, Tonko, rojen 22. oktobra 1941, umrl 11. avgusta 2020. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na Katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011. Martinović, Juraj, rojen 24. maja 1936, umrl 3. avgusta 2021. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985. Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929, umrl 6. junija 2018. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007. Matičetov, Milko, rojen 10. septembra 1919, umrl 5. decembra 2014, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934, umrl 21. novembra 2019. Redni profesor in raziskovalec na Univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007. Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. 323 letopis-2021_16.indd 323 12. 05. 2022 06:20:20 Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979. Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993. Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987. Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Merkù, Pavle, rojen 12. julija 1927, umrl 20. oktobra 2014. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985. Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005. Mihajlović, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976. Mihalić, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995. Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965. 324 letopis-2021_16.indd 324 12. 05. 2022 06:20:21 Mihelič, Milan, rojen 20. julija 1925, umrl 13. februarja 2021, univ. dipl. inž. arhitekture. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Minatti, Ivan, rojen 22. marca 1924, umrl 9. junija 2012, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Mlinarič, Jože, rojen 13. marca 1935, umrl 13. novembra 2021, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Mohorovičić, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Molè, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 22. decembra 1961. Moravec, Dušan, rojen 4. oktobra 1920, umrl 25. februarja 2015, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Moszyński, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001. Müller Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925, umrl 20. septembra 2013. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940. Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. 325 letopis-2021_16.indd 325 12. 05. 2022 06:20:21 Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983. Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933, umrl 10. septembra 2020, redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slovanske jezike in književnosti Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923, umrl 2. aprila 2021. Zaslužni profesor fizične geografije in krasoslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor Šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003. Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na Univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. 326 letopis-2021_16.indd 326 12. 05. 2022 06:20:21 Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteleev, Dimitr, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj, prevajalec, bibliotekar in dramaturg, Sofija, Bolgarija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Paternu, Boris, rojen 5. junija 1926, umrl 26. novembra 2021, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavček, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007. Pavičević, Branko, rojen 2. marca 1922, umrl 13. marca 2012. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora. Dopisni član od 10. marca 1977. Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na Univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič, Vladimir – Bor, Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj, Ljubljana. Redni član od 6. februarja 1965. Pécsi, Márton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989. Peklenik, Janez, rojen 11. junija 1926, umrl 15. marca 2016, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Perović, Slobodan, rojen 10. septembra 1932, umrl 17. februarja 2019. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979. Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. 327 letopis-2021_16.indd 327 12. 05. 2022 06:20:21 Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Pleničar, Mario, rojen 5. avgusta 1924, umrl 2. oktobra 2016, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Pleterski, Janko, rojen 1. februarja 1923, umrl 2. junija 2018, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti. Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja Oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001. Popović, Dejan, rojen 2. aprila 1950, umrl 4. oktobra 2021. Zaslužni profesor na danski univerzi v Aalborgu in kot redni član Srske akademije znanosti in umetnosti redni profesor na Univerzi v Beogradu. Dopisni član od 6. junija 2019. Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. 328 letopis-2021_16.indd 328 12. 05. 2022 06:20:21 Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941, umrl 28. maja 2018. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007. Pusić, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Rajičić, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975. Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na Tehniški univerzi v Braunschweigu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhi329 letopis-2021_16.indd 329 12. 05. 2022 06:20:21 tekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924, umrl 23. oktobra 2018, pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009. Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928, umrl 31. marca 2021. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009. Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935, umrl 10. februarja 2018. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993. Rus, Veljko, Rojen 8. decembra 1929, umrl 26. februarja 2018, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 16. maja 1940 do 16. decembra 1940, ponovno od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savić, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972. Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942, umrl 6. aprila 2020, redni profesor za fi330 letopis-2021_16.indd 330 12. 05. 2022 06:20:21 ziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011. Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997. Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929, umrl 25. novembra 2012. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003. Simoniti, Primož, rojen 28. decembra 1936, umrl 17. julija 2018, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010. Sirotković, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Sovrè, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stanković, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj. Dopisni član od 27. maja 1993. Stanonik, Janez, rojen 2. januarja 1922, umrl 28. decembra 2014. Dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Stelè, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni pro331 letopis-2021_16.indd 331 12. 05. 2022 06:20:21 fesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Stern, Pavao, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 21. marca 1974. Stefanović, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929, umrl 1. avgusta 2020. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stevanović, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975. Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007. Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927, umrl 22. junija 2012. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Århusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989. Szentágothai, János, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981. Šalamun, Tomaž, rojen 4. julija 1941, umrl 27. decembra 2014. Pesnik in prevajalec. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001. Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997. Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. 332 letopis-2021_16.indd 332 12. 05. 2022 06:20:21 Redni član od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983. Tesnière, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953. Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2007. Tišler, Miha, rojen 18. septembra 1926, umrl 25. marca 2021, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Todorović, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. 333 letopis-2021_16.indd 333 12. 05. 2022 06:20:21 Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Tomović, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989. Toporišič, Jože, rojen 11. oktobra 1926, umrl 9. decembra 2014, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Trontelj, Jože, rojen 1. junija 1939, umrl 9. decembra 2013, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008 do smrti. Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Turnšek, Dragica, rojena 6. avgusta 1932, umrla 11. septembra 2021, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947. Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. 334 letopis-2021_16.indd 334 12. 05. 2022 06:20:21 Veber, France, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, ko se je odrekel članstvu. Posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidav, Ivan, rojen 17. januarja 1918, umrl 6. oktobra 2015, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936, umrl 22. julija 2021, redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001. Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1. januarja 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Vratuša, Anton, rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota, umrl 30. julija 2017, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. 335 letopis-2021_16.indd 335 12. 05. 2022 06:20:21 Vrišer, Igor, rojen 13. januarja 1930, umrl 23. januarja 2013, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Vuga, Saša, rojen 8. februarja 1930, umrl 25. decembra 2016, pisatelj in dramatik. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 21. februarja 2013. Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929, umrl 22. avgusta 2014, redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969. Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zadravec, Franc, rojen 27. septembra 1925, umrl 24. julija 2016, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Závada, Vilém, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979. Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Zlobec, Ciril, rojen 4. julija 1925, umrl 24. avgusta 2018, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. 336 letopis-2021_16.indd 336 12. 05. 2022 06:20:21 Zorko, Zinka, rojena 24. februarja 1936, umrla 22. marca 2019. Dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 12. junija 2003, redna od 21. maja 2009. Zupančič, Črtomir, rojen 28. novembra 1928 , umrl 28. septembra 2018, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor Ludwig-Maximilianove univerze v Münchnu, Nemčija. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zupanec - Sodnik, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976. Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. 337 letopis-2021_16.indd 337 12. 05. 2022 06:20:21 letopis-2021_16.indd 338 12. 05. 2022 06:20:21 UMRLI V LETU 2021 DEPARTED IN 2021 letopis-2021_16.indd 339 12. 05. 2022 06:20:21 letopis-2021_16.indd 340 12. 05. 2022 06:20:21 JOŽE MLINARIČ (1935–2021) Jože Mlinarič, rojen 13. marca 1935 v Mariboru, je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Mariboru in diplomiral leta 1961 iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. Ob tem je kot izredni študent leta 1969 diplomiral na oddelku za zgodovino na ljubljanski univerzi. Oba zahtevna študija sta dala trdno podlago za njegovo raziskovalno in pedagoško delo, saj sta predpostavljala obvladovanje grščine in latinščine, obenem pa tudi stare nemščine ter srednjeveških in novoveških pisav. Po koncu študija je Mlinarič poučeval kot srednješolski profesor v Ravnah na Koroškem, nato pa šest let v Novem mestu (1959–1965), kjer se je leta 1971 zaposlil kot arhivar v Dolenjskem muzeju. V tem okolju so nastale njegove prve večje objave: pesniška zbirka Anakreontika ali pesmi o vinu in ljubezni (1968), že v naslednjem letu pa prevod Valvasorjevega Prizorišča človeške smrti (Theatrum mortis humanae) iz novoveške nemščine in latinščine. Sodeč po njegovi bibliografiji iz tega časa se je Mlinarič vključil v živahno intelektualno in kulturno življenje dolenjske metropole, kjer je skupaj z zgodovinarjem Jankom Jarcem in arheologom Tonetom Knezom objavil kulturnozgodovinski vodnik po Novem mestu (1969), leto kasneje pa je objavil študijo o kostanjeviškem gospostvu v luči urbarja iz leta 1625. Leta 1977 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Srednjeveški latinski epos Vita Mariae metrica: tekstnokritična, historiografska in literarna analiza. Pesnitev v obsegu okrog 10.400 verzov (Carmen de vita beatae Mariae virginis metrica je spesnil v zgodnjem 14. stoletju brat Filip iz kartuzijanskega samostana Žiče. Mlinaričeva analiza temelji na kodeksu št. 137, ki ga hrani škofijska knjižnica v Mariboru. Sama pesnitev je postala v srednjem veku zelo priljubljena, saj se je ohranilo, večinoma v srednjeevropskem prostoru, okrog 100 rokopisov. V zvezi s to pesnitvijo in njenim raziskovanjem naj omenim, da je prav v »koronskem letu« 2020 nemška literarna zgodovinarka Christina Ostermann pri prestižni založbi Walter de Gruyter objavila monografijo z naslovom Bruder Philipps Marienleben im Norden Bruder Philipps von Seitz (Marijino življenje brata Filipa iz Žič), ki obravnava isto tematiko. Pri tem je avtorica upoštevala tudi rezultate več kot 40 let starejše Mlinaričeve disertacije, kar kaže na to, da velja Mlinaričeva študija še danes za referenčno delo. Mlinarič je bil v letih od 1971 do 1990 zaposlen v Pokrajinskem arhivu Maribor kot specialist za gradivo pred letom 1850, obenem pa je vse do leta 2000, ko se je upokojil, predaval na Filozofski fakulteti mariborske univerze. V tem obdobju je dosegel vrh svoje neprekosljive ustvarjalnosti. Naj to oceno utemeljim s 341 letopis-2021_16.indd 341 12. 05. 2022 06:20:21 številčnimi podatki, ki se dajo razbrati iz njegove bibliografije. Mlinaričevo po obsegu največje delo je Gradivo za zgodovino Maribora od 12. do 18. stoletja. V letih od 1975 do 2011 je Mlinarič transkribiral kar 36 zvezkov arhivskega gradiva. Pri tem velja poudariti, da je dosledno, brez kakršnihkoli odstopov, vsako leto izšel po en fascikel transkribiranega gradiva. Če upoštevamo število listin v posameznih zvezkih, ki variira od okvirno 100 do 300 listov, pridemo do grobe kvantitativne ocene njegovega arhivskega dela. Mlinarič je kot arhivar opravil izjemno delo, saj je po grobi oceni transkribiral okrog 5000 dokumentov. Ob zahtevnem delu v Pokrajinskem arhivu in pedagoškem delu na mariborski univerzi je Mlinarič ustvarjal svoja po pomenu najbolj trajna dela, temeljne monografije o najpomembnejših samostanih na Slovenskem. Gre za sedem obsežnih študij z uporabo vseh dosegljivih virov doma in v tujini. Naj jih navedem z letnico izida in zaokroženim številom njihovega obsega, da dobimo bolj plastično predstavo o tem projektu. Velika monografska dela s področja raziskavanja samostanov (ali tako imenovane monasteriologije) so nastajala približno v petletnih intervalih: v letu 1982 je objavil monografijo Kartuzija Pleterje 1403–1595 (364 str.); v letu 1987 monografijo Kostanjeviška opatija 1234–1786 (693 str.); v letu 1991 je izšla monografija Kartuziji Žiče in Jurklošter (709 str.); v letu 1995 je izšla največja monografija, Stiška opatija 1136–1784 (1156 str.); v letu 1997 monografija Marenberški dominikanski samostan (1251–1782) (366 str.); v letu 2001 je izšla monografija Kartuzija Bistra pri Vrhniki (631 str.), leta 2005 Dominikanski samostan v Studenicah (262 str.). Na ta seznam monografij lahko uvrstimo tudi leta 2011 izdano monografijo Cistercijanska opatija Rein pri Gradcu in njena povezanost s slovensko zemljo (13–18. st., 272 str.). Povprečni obseg sedmih oziroma osmih monografij znaša okrog 700 strani. Mlinarič je na področju raziskav samostanskega meništva na Slovenskem opravil v treh desetletjih (1982–2011) epohalno delo, ki predstavlja zanesljivo izhodišče za vse nadaljnje raziskave ne le s področja cerkvene, duhovne, in kulturne zgodovine, pač pa tudi družbene, gospodarske in upravne zgodovine. S temi raziskavami je avtor postal v mednarodnem merilu eden vodilnih strokovnjakov s področja raziskav samostanov, z vabljenimi predavanji in objavami v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji. Ob Mlinaričevem arhivskem delu, ustvarjanju monografij s področja monasteriologije in pedagoškem delu na mariborski univerzi ne smemo prezreti velikega števila praviloma obsežnih člankov, v katerih je obravnaval zelo raznolike tematike. Naj navedem v izboru raziskovalna področja, na katera se te objave nanašajo: cerkvena in posvetna topografija Maribora in njegovega bližnjega, pa tudi bolj oddaljenega sosedstva, kot so območje Ptuja z okolico, Slovenske gorice, Pomurje, območje Dravograda in Slovenj Gradca; analiza gradiva za posamezna posvetna ali samostanska gospostva; razvoj meja, nastanek in razvoj posameznih župnij in gospostev, njihovo gospodarstvo, versko, kulturno 342 letopis-2021_16.indd 342 12. 05. 2022 06:20:21 in duhovno življenje. Pri tem se ni omejil na slovensko Štajersko, temveč je zajel v svoje raziskave tudi ozemlje bližnje Koroške (samostan v Vetrinju in njegove posesti na Kranjskem in Štajerskem). Več člankov je posvetil celjskemu območju, predvsem z vidika odnosa celjskih grofov do samostanov. Raziskoval je začetke in razvoj frančiškanskega samostana v Ljubljani; več člankov je posvetil območju Krškega z okolico in Dolenjski. V posameznih člankih je obravnaval viteške redove (malteška komenda na Polzeli in komenda v Melju pri Mariboru). Raziskoval je protestantizem na Štajerskem, tudi njegove ljudske oblike, kot je bil pojav skakačev (tako imenovani »začetniki cerkve Svetega Duha«). Več razprav je posvetil protireformaciji in vlogi Maribora v njej. Sklepnemu dejanju protireformacije, ki ga je predstavljala vizitacija seckauskih škofov na slovenskem Štajerskem, je posvetil knjižno monografijo. S področja socialne zgodovine je obravnaval kmečke upore z vidika vloge Maribora pri teh dogajanjih; posebno študijo je posvetil kmečkemu uporu na posestvu samostana Studenice. Obravnaval je turško nevarnost ter navzočnost turških vojnih ujetnikov v Mariboru in na Štajerskem v zgodnjem 16. stoletju. Od dogodkov iz kasnejšega časa je analiziral napad Uskokov na samostan v Kostanjevici leta 1736 in njegove posledice. Med pomembne teme, ki jim je posvetil pozornost, spada tudi judovska diaspora v Mariboru od njenega nastanka do prisilne izselitve mariborskih Judov v letih 1496/1497. Tem vprašanjem je posvetil kar štiri razprave. Ob impozantni bibliografiji zgodovinskih raziskav ne smemo pozabiti na Mlinaričeve prevajalske dosežke: poleg že omenjenih Anakreontik in Prizorišča človeške smrti moramo omeniti Mlinaričev prevod rimskega pesnika Propercija iz časa cesarja Avgusta (1973) in prevod po vsebini bukoliških pesmi Teokrita iz Sirakuz iz zgodnje helenistične dobe, ki ga je pripravil skupaj s Kajetanom Gantarjem (Idile, 1984). Pomembni so tudi Mlinaričevi prevodi iz srednjeveškega slovstva, saj je za antologijo prevodov, ki jo je leta 1972 uredil literarni zgodovinar Jože Pogačnik, prispeval prevode pesniških besedil v obsegu okrog 1000 verzov. Jože Mlinarič je za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja. Naj jih navedem po nekoliko prikrojenem kronološkem zaporedju: leta 1988 je prejel Glazerjevo listino mesta Maribor; v istem letu je prejel tudi nagrado Kidričevega sklada; leta 2003 je prejel Glazerjevo nagrado mesta Maribor za življenjsko delo; v istem letu je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Leta 1995 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; v istem letu je bil tudi habilitiran za rednega univerzitetnega profesorja; leta 2001 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; leta 2003 je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru; leta 2004 je postal častni član Arhivskega društva Slovenije; leta 2005 je postal častni predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča s sedežem v Mariboru; leta 2008 je postal častni občan 343 letopis-2021_16.indd 343 12. 05. 2022 06:20:21 Maribora, prejel je tudi zlato plaketo Univerze v Mariboru; leta 2005 je postal častni predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča. Največje mednarodno priznanje je sprejel leta 1999, ko mu je papež Janez Pavel II. za dosežke pri raziskovanju cerkvene zgodovine, zlasti samostanov, podelil plemiški naslov viteza komendatorja sv. Gregorja Velikega iz svetnega reda. Od srečanj z akademikom Jožetom Mlinaričem se mi je v spomin najbolj vtisnila naslednja epizoda: akademik Mlinarič je leta 2005 praznoval sedemdesetletnico. Slavnostni del praznovanja je bila predstavitev zajetnega in vsebinsko zelo bogatega zbornika v njegovo čast, ki je zaradi velikega števila prispevkov izšel v treh delih. Po predstavitvi publikacije je slavljenec v polni dvorani mariborske univerzitetne knjižnice nastopil z iskrenim zahvalnim govorom, ki mi je zaradi svoje vsebine v glavnih obrisih ostal v spominu. V njem je slavljenec iz srca, v izbranih besedah, izrazil zahvalo svojim staršem, ki so mu že od rane mladosti privzgojili delovne navade, oziroma, kot se je sam izrazil, »so ga naučili delati«. Delo je postalo zanj že zgodaj moralna in stvarna vrednota, s poudarkom na vztrajnosti, natančnosti in disciplini. Upam si trditi, da so se te odlike v polni meri odrazile v njegovem impozantnem znanstvenem opusu. Rajko Bratož BORIS PATERNU (1926–2021) Prebrano na žalni seji SAZU 16. decembra 2021 Poskušam vsaj na kratko in z vso pieteto priklicati v poslovilni spomin življenje in ustvarjalno delo našega spoštovanega tovariša in dragega prijatelja Borisa Paternuja: akademik, profesor in doktor literarnih ved Boris Paternu, zaslužni profesor ljubljanske univerze, je bil v SAZU izvoljen 1979. in za rednega člana 1985. leta. Rodil se je 5. junija 1926 v Predgradu na meji med Belo krajino in Kočevsko. Starša, oba Gorenjca, je tja zaneslo za kruhom in sta se kmalu selila naprej, med drugim v Prekmurje; nazadnje, že blizu vojne, pa v Kranj. Tu je družino doletela vojna z nacistično okupacijo; ve se, kaj je Slovencem namenila. Boris Paternu je bil sicer humanističnega, vendar upornega duha in se je še mladoleten pridružil partizanskim upornikom, konec vojne skoraj tragično končal, po vojni pa na hitro absolviral gimnazijo, se vpisal na ljubljansko slavistiko, na njej diplomiral leta 1951 ter si devet let pozneje (1960) pridobil še doktorat z disertacijo o Levsti344 letopis-2021_16.indd 344 12. 05. 2022 06:20:21 kovem realizmu (1962 je disertacija knjižno izšla pod naslovom Estetske osnove Levstikove literarne kritike). Zgodnja povojna leta so na vseh področjih pomenila nujno obnovitveno improvizacijo, krpanje tistega, kar je ostalo izpred vojnih let, in vročično iskanje novih, mladih raziskovalcev. Literarnozgodovinska stroka je vsaj na univerzi (ljubljanski kot edini slovenski takrat) imela sorazmerno srečo, ker sta jo vodila dva, sicer popolnoma različna, profesorja – France Kidrič in Anton Ocvirk. Prvi je bil nadroben in dosleden, za študente pa precej neprivlačen pozitivist, kar je pomenilo, da je o literaturi in o vsem daleč okrog nje zbiral in urejal gore podatkov – pač po geslu maximum in minimo – največ (mogoče) tiči v najmanjšem; drugi, za generacijo mlajši, pa se je temu upiral in s študija v Parizu, deloma Londonu, prinesel tako imenovani komparativizem – opazovalni sinhronizem zoper literarno zgodovinsko diahronijo. Ivan Prijatelj kot začetnik literarne vede na ljubljanski univerzi je bil s svojo duhovnozgodovinskostjo nekoliko bliže Ocvirku, je pa umrl že pred vojno (1937). Kidrič in Ocvirk sta se vsak po svoje pridružila protinacistični rezistenci, po letu 1945 pa sta delo nadaljevala bolj ali manj samostojno, s tem da je Ocvirk »svojo« komparativistiko osamosvojil v samostojen študij – predmet pa ob dotedanji prevladujoči narodni zamejenosti literarnozgodovinske stroke vsaj žargonsko zaznamoval kot »svetovna književnost«. Na tradicionalni slovenistiki je tako ostal Kidrič, ki pa je umrl že 1950, torej še pred Paternujevo diplomo. Mladi Paternu je v takšnem času prišel s svojim ustvarjalnim talentom kot nalašč in je tako v petdesetih letih postal najprej asistent pri literarnem zgodovinarju Antonu Slodnjaku (Kidričevem nasledniku), kmalu po njegovi nenavadni odstavitvi 1959 in po obranjeni disertaciji pa docent za slovensko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za doktorat je še segel po tradicionalni temi, Levstiku, vendar že z opaznim pridihom novih pogledov na literaturo kot besedno umetnost; tako sporoča že naslov njegove doktorske teze – Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki. Kot docent pa je začel sistematično prenovo literarne zgodovine v nekaj, čemur so sčasoma rekli literarna veda in se je usmerilo v razlaganje literature iz njene literarne imanence – kot jezikovno slogovno interpretiranje. Deloma je pri tem sodeloval še »spomin« na predvojnega privatnega docenta Isačenka in rusko formalistično šolo; razmeroma močan je bil tudi vpliv zagrebških razlagalcev literature; najpomembnejše pa je bilo seveda Paternujevo skoraj obsesivno raziskovanje in uvajanje novih načinov razumevanja in razlaganja besedne umetnosti – lastnost, ki ga je pri njegovem delu spremljala vse življenje. Šlo je za premik od zbiranja zunajliterarnih podatkov in dejstev v preučevanje tistega, kar temeljno določa literarno besedilo – to je njen jezik, njen slog; saj zunaj jezika »besedna« umetnost pač ne obstaja. V tem znamenju in duhu je pod Paternujevim vodstvom nastal obsežen prikaz slovenske literature 1945‒1965 petih mlajših literarnih razlagalcev (Pa345 letopis-2021_16.indd 345 12. 05. 2022 06:20:21 ternu, Zadravec, Glušič, Koruza, Kmecl). Paternujev delež pri tem skupinskem dejanju je pripadel liriki. Kot univerzitetni učitelj pa je z novimi pogledi pritegnil večino mlajšega slavističnega rodu. Sledila so tri najustvarjalnejša desetletja v njegovem življenju. Leta 1972 je postal redni profesor za zgodovino slovenske književnosti na ljubljanski univerzi, začel je kot gost skoraj redno predavati na univerzah v Trstu in Celovcu, pogosto na različnih jugoslovanskih in drugih akademskih ustanovah v Evropi; poprijel je za delo pri različnih znanstvenih edicijah, predvsem pri Slavistični reviji ter Enciklopediji Slovenije. Leta 1965 so po tujih zgledih začeli na ljubljanski slovenistiki prirejati Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki naj bi skrbel za mednarodno širjenje znanja o slovenščini in slovenščine sáme. Seminar je kmalu prerasel sam sebe in kot pomembno prvino vse bolj poglabljal tudi znanstvene razsežnosti svojega početja. Ko je ta funkcija dozorela, jo je Boris Paternu osamosvojil v avtonomen niz vsakoletnega simpozijskega sestajanja domačih in tujih slovenistov ter jo poimenoval Obdobja v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi – več let je ta sestajanja tudi koncipiral, usmerjal in vodil, zraven pa skrbel, da so predavanja z njih izhajala v posebnih zbornikih – do danes jih je izšlo nekaj deset in predstavljajo eno od temeljnih slovenističnih znanstvenoraziskovalnih publicističnih serij. V letu 1976/77 je poskrbel za izid obsežne monografije France Prešeren in njegovo pesniško delo I-II; v njej je nanizal interpretacije Prešernovih pesmi, vsake posebej, v drobnih monografijah. Bolje kot karkoli je iz nje razvidna njegova metoda – pozneje tudi imenovana integralno interpretiranje ‒ kar pomeni, da splošno uporabnega razlagalnega načina pravzaprav ni in da vsako besedilo narekuje lasten pristop. Na prvi pogled se sicer zdi, da gre za metodološki pragmatizem, v bistvu pa gre za dosledno podreditev razlage umetnini. Drugo veliko delo, ki ga je tista leta vzel v roke, je bilo zbiranje slovenskih verzifikacij iz časa protiokupacijskega upora med drugo svetovno vojno; nabralo se je okoli 12.000 tovrstnih besedil najrazličnejših avtorjev – od etabliranih pesnikov do najbolj preprostih posameznikov, ki so v trenutkih zanosa ali najgloblje, pogosto smrtne stiske svoje stanje povzeli v verze. Okoli 2300 jih je s sodelavci, predvsem Marijo Stanonik in Ireno Novak Popov, natisnil pod naslovom Slovensko pesništvo upora v več zvezkih in z osnovno dokumentacijo leta 1987 (prvi zvezek), v celoti pa 1997. Habent sua fata libelli – prvi zvezek je res izšel že leta 1987, potem pa je prišlo do osamosvojitve in so se tudi te stvari spolitizirale, liriki slovenskega upora so skušali pritakniti povsem druge, neliterarne konotacije, tako da so lahko zbrane pesmi v celoti izšle šele deset let pozneje. So pa, kakor jih obračamo, zagotovo eno od najbolj markantnih in evropsko prestižnih dejanj slovenske literature – kot je poudarjal tudi Paternu sam. Ves čas je seveda objavljal najrazličnejše razprave in jih na nekaj let združeval v samostojne književne zbornike – leta 1974 v dveh zvezkih z naslovom 346 letopis-2021_16.indd 346 12. 05. 2022 06:20:21 Pogledi na slovensko književnost, leta 1989 Obdobja in slogi v slovenski književnosti (1989), potem knjiga razprav Od ekspresionizma do postmoderne, Študije o slovenskem pesništvu in jeziku (1999) ter Književne študije I-III (2001, 2006, 2010) in čisto na koncu še svojevrsten jubilejni zbornik (ob njegovi devetdesetletnici) z naslovom, ki govori sam zase, Premisleki o književnosti in jeziku (2016). Vmes seveda še mnogo drugega in nekaj antologij slovenske lirike; leta 1980 pod naslovom Na zeleni strehi vetra / Auf dem grünen Dach des Windes (dvojezično, 1980) in 1995 Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti. Slovenske zaporniške in taboriščniške pesmi iz vojnih let 1941‒1945. Ko se je pred desetletji preselil v Trst, se je tudi tu – ob soprogi, prav tako znani slavistinji Mariji Pirjevec ‒ dejavno vključil v kulturno in strokovno publicistično življenje ter v njem vztrajal do zadnjega. Fizični (zvečine narodno tragični) rob slovenstva mu je bil sicer že od prej blizu, predvsem koroški; v njem je čutil in mislil komparativno dragocenost slovenskega duha, seveda predvsem literature. Bil je na primer med prvimi, ki je opozoril na izvirnost in dragocenost Lipuševega pisanja, kakorkoli je to – gledano evroglobalno – po svoje ostajalo v Handkejevi senci. Naj ne zveni banalno, če ob tej priložnosti dodamo še niz najodličnejših javnih priznanj, ki jih je bil naš pokojni sotovariš in prijatelj Boris Paternu za svoje delo deležen: Kidričeva (danes bi to bila Zoisova) nagrada, 1981; Župančičeva nagrada mesta Ljubljane, isto leto; častni doktorat primorske univerze, 1986; Nagrada vstaje slovenskega naroda, 1987; naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 1994; naslov ambasadorja slovenske znanosti, 1996; Srebrni častni znak RS (drugo najvišje slovensko osamosvojitveno odlikovanje), 1996; častno meščanstvo Kranja, 2006; častno članstvo Slavističnega društva Slovenije, članstvo v mednarodnem slavističnem komiteju. Vsa ta odlikovanja in priznanja niso niti od daleč bila samo gole formalnosti – za ponazoritev: ob neki njegovi življenjski obletnici so se v rojstnem Predgradu, kjer ga sicer osebno nihče ni poznal, spomnili nanj, da je tudi »njihov«, in so mu skupaj s takratnim kočevskim županom Vebrom vred priredili prisrčno slavje. In tega sploh ni bilo malo. Za devetdesetletnico smo mu prijatelji skupaj z govornim umetnikom Anatolom Šternom pripravili voščilno srečanje v izbi Prešernove domačije; tam smo v nepozabnem prostoru poslušali Krst pri Savici in tam je bil tudi inž. Čop; pri Paternujevih je obstajalo izročilo, da so po materini strani v sorodstveni črti z Matijo Čopom – in tako sta se med nami znašla dva Čopova sorodnika, oba ponosna na to bližnjost. Boris Paternu je bil priljuden, samozavesten, temperamenten, celo ognjevit sogovornik, ne samo v seminarju, kjer so študentje izjemno cenili to njegovo lastnost, temveč tudi sicer; brez dlake na jeziku – domiseln in razgledan, v polemiki po gorenjsko trmast. Včasih ga je sicer odneslo v vzkipljivost, še posebej če je šlo po njegovem prepričanju za pravo in pravično stvar, pa mu je to vsakdo rad oprostil. Skratka, dragocen, izjemno ustvarjalen človek. 347 letopis-2021_16.indd 347 12. 05. 2022 06:20:21 In zdaj še beseda slovesa. V enem od nekrologov za Borisom Paternujem sem ‒ prešernoslovcu in Slovencu ‒ zapisal tudi nekaj Prešernovih verzov iz pesmi Spominu Matiji Čopu (Dem Andenken...; pač v Glazerjevem prevodu): Ne vidiš več, kako je v tla teptano, kar najbolj žlahtnega ima življenje, kako, kar treba vsem, je redkim dano, kako nadutež drzni le čaščen je, ki mu neznana je človeška cena, kako najboljših često trud zgubljen je. Zdelo se mi je, da so ti verzi v marsičem najbolj Prešernovi, Čopovi in tudi Paternujevi. Žal so jih pri časopisni objavi nekrologa z obiljem sprenevedanja izvrgli. Po premisleku sem prišel do prepričanja, da gre pač za dejanje, kakršno je bilo za en del slovenstva signifikantno že v Prešernovem in vseh kasnejših časih. In sem vzel na znanje: spoštovani Boris Paternu je pač vsaj posredno za hip podelil usodo z velikim pesnikom, ki je bil »njegov« in ga je skoraj vse življenje proučeval in razlagal. Sicer pa velja tisto, kar je kot misel v štirih nemško zapisanih vrsticah Prešeren namenil mlademu poljskemu prijatelju Emilu Korytku ob njegovi smrti – samo nekaj besed, ampak visoko preko nekroloških fraz, da za kom ob koncu njegovega življenja ostane praznina. Ni res, kajti (v pomožnem prevodu): Človek premine; človeštvo ne. In z njim ostane vse, kar zanj storim. Ne praznina, za človekom po smrti ostane njegovo delo. Še posebno velja to za aristokrate duha, kakršen je bil Boris Paternu. Matjaž Kmecl GERHARD GIESEMANN (1937–2021) Gerhard Giesemann se je rodil 14. julija 1937 v Zwickauu. Bil je priznan nemški slavist ter zaslužni profesor slavistične filologije na Inštitutu za slavistiko Univerze Justus Liebig v Gießnu v Nemčiji, ki je močno prispeval k uveljavitvi slo348 letopis-2021_16.indd 348 12. 05. 2022 06:20:21 venske književnosti kot znanstvene discipline na nemškem jezikovnem in kulturnem področju; tu posebej velja omeniti njegovo plodno sodelovanje in prijateljstvo z akademikom in literarnim zgodovinarjem Francetom Bernikom. Pred maturo se je Giesemann iz tedanjega vzhodnega dela Nemčije umaknil v Zvezno republiko Nemčijo, maturiral v Kasslu in nato doštudiral slavistiko, germanistiko in pedagogiko na Univerzi Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu na Majni, nato pa je poučeval najprej na Univerzi v Marburgu in Göttingnu. Dekan fakultete Univerze v Gießnu je bil pozneje, v letih 1981/82 in 1992/93, med 1994 in 2002 pa predsednik združenja visokošolskih učiteljev slavistike v Zvezni republiki Nemčiji. 18. maja 1989 je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nato pa častni doktor Državne univerze v Kazanu v Rusiji in član Societas scientiarum lodziensis 2002 na Poljskem. Dolga leta je bil urednik znanstvene revije Kritikon Litterarum. V začetnem obdobju svojih raziskav se je posvečal predvsem nemškemu dramatiku Avgustu von Kotzebueju v Rusiji, nato pa to kmalu povezal z raziskavo razvoja slovenskega gledališča ter recepcije tega avtorja na Slovenskem in širše v srednjeevropski regiji (Zur Entwicklung des slovenischen Nationaltheaters, 1975). Poleg slovenske književnosti (Trubar, Brižinski spomeniki, Janez Svetokriški, Prešeren, Bor) se je kot slavist ukvarjal še z ruskimi (npr. N. V. Gogolj), bolgarskimi in nekaterimi drugimi južnoslovanskimi književnimi ustvarjalci. Giesemannove razprave, zbrane v knjigi Novejši pogledi na slovensko književnost (1991) prinašajo mnoga nova dognanja, ki osvetljujejo izbrane slovenske književnike in njihova dela v širšem evropskem okviru. Vrhunec Giesemannovih slovenističnih in komparativnih raziskav je gotovo monografija Teologija reformatorja Primoža Trubarja (nemški izvirnik 2017, slovenski prevod je iz leta 2018), saj je prva sistematična in celovita obravnava problematike, kakršne do nedavnega nismo imeli. Iz nje izhaja, da je Trubar zvesto upošteval teološke spise nemškega reformatorja, ki je bil njegov verski idol. Na Trubarja, kakor ga danes razumemo v nacionalni perspektivi, in na njegovo vlogo v 16. stoletju je Giesemann pogledal s teološkega vidika. Posebej se je posvetil vprašanju virov za Trubarjeva teološka dela in vprašanju njihove izvirnosti. Analiziral je predvsem Trubarjeve katekizme, slovenske in nemške uvode k prevodom svetopisemskih besedil in tedanji cerkveni red. Na podlagi primerjanja različnih protestantskih teoloških besedil je ugotovil, da se je Trubar v tako rekoč vseh pogledih dosledno opiral na Martina Luthra in njegove sodelavce. Monografija tako prvikrat obravnava teologijo reformatorja Primoža Trubarja in s tem zapolnjuje morda edino večjo vrzel na področju študij dela tega najpomembnejšega slovenskega protestantskega pisca. 349 letopis-2021_16.indd 349 12. 05. 2022 06:20:22 Poleg svojih odličnih znanstvenih raziskav slovenske književnosti in kulture, ki ju je v nemškem prostoru vseskozi skrbno negoval, je posebej pomemben tudi dolgoletni prispevek profesorja Gerharda Giesemanna k promociji slovenske književnosti na nemškem govornem področju. Jožica Škofic JURAJ MARTINOVIĆ (1936–2021) Dne 3. avgusta 2021 se je poslovil zaslužni profesor Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, od leta 2005 redni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (Oddelek za književnost in lingvistiko, kasneje Oddelek humanističnih ved) in od leta 1985 dopisni član Razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Juraj Martinović. Akademik Juraj Martinović se je rodil 24. maja 1936 v Sarajevu. Čeprav je svojo službeno pot kot novinar začel pri zagrebški Borbi, je svoje strokovno življenje posvetil literarni zgodovini: jugoslovansko književnost in srbsko-hrvaški jezik je po končani gimnaziji v Zagrebu študiral na Filozofski fakulteti v Sarajevu, podiplomski in doktorski študij pa nadaljeval v Ljubljani, kjer se je na Filozofski fakulteti začel znanstveno ukvarjati s slovensko književnostjo – v magisteriju se je posvetil vplivom srbsko-hrvaške ljudske književnosti na slovensko epiko med letoma 1848 in 1858, v doktorski disertaciji, ki jo je zagovarjal leta 1975, pa se je posvetil poeziji Dragotina Ketteja. Že leta 1963 se je zaposlil na Filozofski fakulteti v Sarajevu, kjer je nato do upokojitve leta 2006 predaval hrvaško in slovensko književnost. Kot gostujoči profesor je tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani v letih 1994 in 1995 tri semestre predaval o hrvaški književnosti 19. stoletja. Ob predavateljskem delu na Oddelku za književnost narodov Bosne in Hercegovine Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu je bil v letih 1983–1985 tudi dekan te fakultete, v letih 1985–1989 pa še direktor Inštituta za jezik in književnost v Sarajevu. Osrednje področje profesorjevega znanstvenega raziskovanja je bila slovenska književnost v obdobju med romantiko in moderno (ob Prešernu in Jenku so ga posebej zanimali člani slovenske moderne – Cankar, Župančič, Murn, Kette) ter komparativno raziskovanje južnoslovanskih književnosti (med drugim je pisal o Otonu Župančiču in Vladimirju Nazorju, konstruktivizmu Srečka Kosovela in Antuna Branka Šimića, sopostavljal je južnoslovanske epe Krst pri Savici Franceta Prešerna, Smrt Smail-age Čengića Ivana Mažuranića in Gorski vijenac 350 letopis-2021_16.indd 350 12. 05. 2022 06:20:22 Petra Petrovića Njegoša). Slovenski literarni zgodovini je posvetil pet svojih knjig: Apsurd i harmonija: Jedno viđenje Prešernovog pjesničkog djela (Sarajevo, 1973), Poezija Dragotina Ketteja (Ljubljana, 1976), Dragotin Kette (Ljubljana, 1978), Sonetni vijenac Franceta Prešerna. Portret književnog djela (Beograd, 1983), U kosoj projekciji: Ogledi i rasprave iz slovenačke književnosti (Sarajevo, 1986). Ob tem je iz slovenščine prevedel in uredil še petnajst leposlovnih in slovenističnih knjig – med drugim je prevajal Ivana Cankarja (Kuća Marije Pomoćnice/Nina, Sarajevo, 1981), Ivana Tavčarja (Visočka hronika, Sarajevo, 1982), Tarasa Kermaunerja (Menuet municijom, Sarajevo, 1976), Josipa Vidmarja (Razumijevanje književnog stvaranja, Sarajevo, 1977), Frana Gestrina in Vasilija Melika (Istorija Slovenaca od kraja osamnaestog stoljeća do 1918, Sarajevo 1980), Janeza Rotarja (Iskazi i struktura, Sarajevo, 1980), Vida Pečjaka (Stvaranje psihologije, Sarajevo, 1984), Draga Jančarja (Kratki izvještaj iz dugo opsjednutog grada, Sarajevo, 1999), Staneta Bernika (Arhitekt Zlatko Ugljen, Tuzla, 2002). Njegova uradna bibliografija razkriva, da je objavil 150 znanstvenih in strokovnih del – objavljal je v revijah Književna istorija, Zbornik za slavistiku Matice srpske, Radovi Filozofskog fakulteta u Sarajevu, med slovenskimi strokovnimi revijami pa v Sodobnosti, Jeziku in slovstvu, Slavistični reviji. Sodeloval je pri projektih Hrvatska lijeva inteligencija 1918–1945, Pripremni radovi za istoriju književnosti Bosne i Hercegovine, raziskavam slovenske kulturne zgodovine se je posvetil tudi kot sodelavec projekta Znameniti Slovenci v BiH pri Gledališkem muzeju v Ljubljani. Juraj Martinović je bil tudi sam literarni ustvarjalec – leta 1994 je v Ljubljani pri Vodnikovi domačiji izdal zbirko pesmi Posunovraćeno vrijeme, bosanski književnosti pa je pomagal utirati pot v svet tudi kot soustanovitelj centra P. E. N. v Bosni in Hercegovini. Bil je tudi član uredništva revije Izraz. Za svoje dosežke je bil večkrat nagrajen, med drugim z listino Otona Župančiča Društva slovenskih pisateljev, nagrado 27. julija Bosne i Hercegovine, nagrado 6. aprila mesta Sarajeva in zlato listino miru in humanizma Internacionalne lige humanistov. Profesor Martinović je svoje posebno poslanstvo videl tudi v povezovanju Slovencev v Bosni in Hercegovini, zato je leta 1993 pomagal pri obnovi in uspešnem nadaljnjem delovanju sarajevskega slovenskega kulturnega društva Cankar. S široko razgledanostjo, sposobnostjo povezovanja različnih kultur in različnih ideoloških pogledov na svet pa je v letih 1989–1990 opravljal tudi naloge 30. župana mesta Sarajeva. S slovesom akademika Juraja Martinovića je Bosna in Hercegovina izgubila razgledanega humanista, literarnega ustvarjalca in plodovitega prevajalca ter odličnega profesorja, Slovenija pa enega najvidnejših raziskovalcev in promotorjev slovenske kulture in književnosti v jugovzhodni Evropi. Igor Maver 351 letopis-2021_16.indd 351 12. 05. 2022 06:20:22 HANS ROTHE (1928–2021) Dne 31. marca 2021 je umrl akad. prof. ddr. Hans Rothe, dr. slovanskega jezikoslovja, emiritirani predstojnik Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu / Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn, redni član Akademije znanosti in umetnosti Severno Porenje-Vestfalija / Nordrhein-Westfälische Akademie der Wissenschaften und der Künste (od 1979), dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu / Akademie der Wissenschaften zu Göttingen, redni član Ukrajinske akademije umetnosti in znanosti v ZDA / Ukrainian Academy of Arts and Sciences in the U.S., Inc. (Ukrainska vilna akademiia nauk), zunanji redni član Poljske akademije umetnosti v Krakovu / Polska Akademia Umiejętności, tuji član Poljske akademije znanosti v Varšavi / Polska Akademia Nauk, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti / Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, redni član Akademije Ambrosiana v Milanu / Accademia Ambrosiana. Dopisni član SAZU je postal 21. maja 2009. Osnovni podatki o njegovi življenjski poti so dosegljivi na spletu v poročilu, ki smo ga sestavili ob njegovem imenovanju za dopisnega člana SAZU. Hans Rothe se je rodil 5. maja 1928 v Berlinu, odraščal je na posestvu svojih staršev v Samonienu v vzhodni Prusiji; po osnovni šoli v Tollmingkehmnu je od 1938 do 1944 obiskoval Kantovo gimnazijo v Goldapu in maturiral 1947 v Hamburgu; dve leti je študiral v Kielu (slovansko jezikoslovje pri Alfredu Rammelmeyerju, indogermanistiko pri Erichu Hofmannu in cerkveno zgodovino pri Petru Meinholdu, kasneje še pri Dmitriju Čiževskem in Ernstu Benzu v Marburgu na Lahni; teologijo je študiral v londonskem Cheshunt College in potem znova v Kielu pri Ludolfu Müllerju) ‒ tam je 1954 diplomiral z razpravo o sintaksi v stari cerkveni slovanščini. Od oktobra 1954 do marca 1963 je v Marburgu na Lahni sodeloval kot asistent z Alfredom Rammelmeyerjem in nato s Herbertom Bräuerjem. Februarja 1963 se je habilitiral z razpravo o ruskem predromantičnem pisatelju Nikolaju M. Karamzinu in začetkih ruskega romana (objavljena 1968). Od 1963 do 1966 je bil privatni docent; v poletnem semestru 1964 je prevzel slavistično katedro na inštitutu za vzhodno Evropo na Svobodni univerzi v Berlinu / Freie Universität Berlin. Dve leti zatem je postal predstojnik novoustanovljenega oddelka za slovansko jezikoslovje na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, kjer je deloval vse do upokojitve leta 1993. Osrednje področje njegovega dela so književnosti slovanskih narodov in znanstvene objave slovanskih književnih spomenikov, posebej sakralne literature (šest knjig, posvečenih vzhodnoslovanskim stikom; liturgične himne v 16 knjigah). 352 letopis-2021_16.indd 352 12. 05. 2022 06:20:22 Tukaj se omejujem na Rothejevo izjemno pomembno vlogo v zvezi s faksimilno izdajo najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v edinstveni zbirki Biblia Slavica. Leta 2003 sem ugotovil, da je bil načrt za faksimile in komentarje najstarejših slovanskih prevodov Svetega pisma v zbirki Biblia Slavica že sklenjen, a slovenski prevodi niso bili vključeni. Zato sem 10. oktobra 2003 glavnemu uredniku te zbirke, akad. prof. ddr. Rotheju, poslal izčrpno utemeljitev svojega predloga, da v to zbirko vključi tudi komentirano faksimilno izdajo najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma. Z akad. Rothejem sva si v enem letu izmenjala več pisem. Na osnovi njegovega zelo pozitivnega odziva smo 20. decembra 2002 o tej zadevi razpravljali na seji II. razreda SAZU. Profesor Rothe je pozdravil naše pobude in se celo odločil, da pride na 13. mednarodni slavistični kongres, ki je med 15. in 21. avgustom 2003 potekal v Ljubljani; na kongresu je predstavil celotno zbirko Biblia Slavica. Ob tej priložnosti je Sloveniji podaril celotno zbirko, ki je vredna okoli 6000 evrov ‒ dragocena zbirka je sedaj v varstvu Biblioteke SAZU. Ker je bila zbirka Biblia Slavica v bistvu že končana, za pripravo slovenskega deleža ni bilo veliko časa. Zato je bilo nujno, da obisk profesorja Rotheja v Ljubljani izrabimo za dokončen dogovor o zasnovi slovenskega deleža in o možnih sodelavcih. Akad. Rothe je zbirko predstavil 17. in 19. avgusta 2003 v predavalnici št. 5 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na mojo pobudo so se druge predstavitve udeležili najbolj verjetni sodelavci v pripravi slovenskega deleža iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Po predstavitvi smo imeli delovni sestanek, na katerem smo se dogovorili o zasnovi ‒ akad. Rothe je ta sestanek povzel po vrnitvi v Bonn v pismu z dne 21. avgusta 2003. Po enem letu usklajevanja sem akad. Rotheju v pismu z dne 18. decembra lahko sporočil dokončni splošni načrt za pripravo slovenskega dela v zbirki Biblia Slavica. Akad. Rothe je predvidel en zvezek faksimil in komentarjev (skupaj okoli 1000 strani), po mojih utemeljitvah pa je pristal na dva zvezka (skupaj okoli 2000 strani) ter opozoril, da moramo upoštevati njegovo starost (75 let) in na projektu delati zelo intenzivno. V okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša smo se dogovorili, da komentarje pripravimo v treh letih, faksimile pa lahko založba Ferdinand Schönigh v tem času postopoma že pripravi za tisk. Sprejeli smo predlog akad. Rotheja, da v sodelovanju z nemškimi slavisti pripravimo za izdajo v zbirki Biblia Slavica faksimile prvotiskov prevodov, ki so izšli pred Dalmatinovo Biblijo in še niso bili ponatisnjeni. Med knjižnimi izdajami slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je poleg celotnega prevoda Biblije (Jurij Dalmatin: BIBLIA, 1584) še 11 delnih prevodov. Ti so: 1. Primož Trubar: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555 (dalje TE 1555); 2. Primož Trubar: TA PERVI DEIL TIGA NOVIG TESTAMENTA, Tübingen, 1557 (dalje TT 1557); 353 letopis-2021_16.indd 353 12. 05. 2022 06:20:22 3. Primož Trubar: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1560 (dalje TT 1560); 4. Primož Trubar: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY, Tübingen, 1561 (dalje TL 1561); 5. Primož Trubar: Ta Celi Pſalter Dauidou, Tübingen, 1566 (dalje TPs 1566); 6. Primož Trubar: SVETIGA PAVLA LYSTVVI, Tübingen, 1567 (dalje TL 1567); 7. Jurij Dalmatin: JESVS SIRAH, Ljubljana, 1575 (dalje DJ 1575); 8. Primož Trubar: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, Tübingen, 1577 (dalje TT 1577); 9. Jurij Dalmatin: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, Ljubljana, 1578 (dalje DB 1578); 10. Jurij Dalmatin: SALOMONOVE PRIPVVISTI, Ljubljana, 1580 (dalje DPr 1580); 11. Primož Trubar: TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581–82 (dalje TT 1581–82). V souredništvu (po vrstnem redu) Jožeta Krašovca, Majde Merše, Hansa Rotheja sta zvezek faksimil in spremljevalni zvezek komentarjev bila v treh letih intenzivnega dela pripravljena za tisk pri založbi Ferdinand Schöningh (Paderborn – München – Wien – Zürich). Obe knjigi sta izšli leta 2006 (uredniki Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe), Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581-1582) übersetzt von Primož Trubar; Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) übersetzt von Jurij Dalmatin, Südslavische Bibeln, Band 3. 1042 strani folio format; Kommentare, Südslavische Bibeln, Band 3,2, 397 strani folio format. 28. novembra 2008 je akad. Rothe na svoji matični akademiji v Düsseldorfu organiziral slovesno predstavitev celotne zbirke Biblia Slavica. Njegovemu uvodnem predavanju sta sledili še predavanji Jožeta Krašovca in Majde Merše ‒ akad. Rothe jih je izdal v zborniku Biblia Slavica. Referate bei der öffentlichen Präsentation in der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste am 28. November 2008 (zbirka Abhandlungen der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste). Edinstveno kompetentna in naklonjena vloga akad. Rotheja v pripravi in izdaji slovenskega deleža v zbirki Biblia Slavica je bil razlog, da sva ga akademika Jože Krašovec in France Bernik predlagala za dopisnega člana SAZU. Prof. Rothe je bil za dopisnega člana SAZU izvoljen na skupščini SAZU 21. maja 2009. Jože Krašovec 354 letopis-2021_16.indd 354 12. 05. 2022 06:20:22 MIHA TIŠLER (1926–2021) V 95. letu nas je 25. marca zapustil akademik prof. dr. Miha Tišler, zaslužni professor in prvi rektor Univerze v Ljubljani v samostojni Sloveniji. Rodil se je 18. septembra 1926 v Ljubljani. Diplomiral je 1952 na Fakulteti za kemijo takratne Tehniške visoke šole v Ljubljani in 1953 na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani. Od asistenta je postopoma napredoval do rednega profesorja leta 1964 in bil do upokojitve 1995 redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V letih 1953–1955 je pripravljal doktorat na univerzi v Cambridgeu (Anglija) pri Nobelovem nagrajencu lordu Toddu. Leta 1955 je bil promoviran za doktorja kemijskih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Leta 1970 je bil izvoljen za izrednega, 1977 pa za rednega člana SAZU, 1978 za dopisnega člana SANU, 1979 za dopisnega člana HAZU (takrat JAZU) in za člana New York Academy of Sciences. Od leta 1995 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Leta 1996 je bil imenovan za zalužnega profesorja Univerze v Ljubljani, leta 2000 pa je bil proglašen za častnega doktorja Univerze v Ljubljani. Bil je gostujoči profesor na mnogih univerzah, 1966 na univerzi v Freiburgu (Nemčija). Na povabilo Britanskega sveta je leta 1966 obiskal več univerz v Angliji in tam predaval. V letih 1968 in 1977 je bil več mesecev na univerzah v ZDA v okviru izmenjave z ameriško nacionalno akademijo znanosti (NAS). Leta 1982 je raziskoval in predaval kot gostujoči profesor na avstralski nacionalni univerzi v Canberri, 1984 in 1985 je predaval vsakokrat po en semester v okviru podiplomskega študija na univerzi v Trstu. Leta 1986 je bil gostujoči profesor na univerzi Brigham Young v Provu (ZDA), kjer je predaval v okviru podiplomskega študija. Takoj po vrnitvi iz Cambridga je moderniziral delo na katedri za organko kemijo v pedagoškem in raziskovalnem pogledu. Področje njegovih znanstvenih raziskav je obsegalo nove sinteze novih organskih spojin predvsem heterocikličnih sistemov, dinamiko in reaktivnost organskih molekul, premestitve cikličnih sistemov, izomerizacije in tavtomerije ter ugotavljanje struktur novih organskih spojin. Težišče raziskav so predstavljale heterociklične spojine, predvsem tiste, ki vsebujejo dušik in/ali žveplo in so analogi biološko pomembnih spojin. Tri glavna področja raziskav spadajo na področje piridazinov in njegovih kondenziranih sistemov, azoloazinov in nekodiranih (neproteinogenih) aminokislin. Odkriti in raziskani so bili številni novi sistemi, obširna dognanja pa so s področja heterocikličnih spojin z dušikovim atomom v mostu dveh obročev. 355 letopis-2021_16.indd 355 12. 05. 2022 06:20:22 V zadnjem desetletju se je posvetil raziskavam nekodiranih aminokislin, zlasti tistih s heterocikličnim obročem kot substituentom, ter raziskavam uporabe omenjenih spojin kot gradnikov heterocikličnih sistemov. Spričo odmevnih raziskav in dosežkov, tudi na področju izobraževanja mladih raziskovalcev, je postala ljubljanska skupina, t. i. ljubljanska šola, ne samo prva šola o heterocikličnih spojinah v nekdanji Jugoslaviji, ampak se je uvrstila že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja med vodilne tovrstne skupine v svetu. O raziskavah je poročal na številnih kongresih in simpozijih doma in v tujini, na mnogih plenarnih in vabljenih predavanjih, pa tudi na številnih univerzah in inštitutih doma in po svetu. Organiziral je skupaj s sodelavci 5. mednarodni kongres za heterociklično kemijo v Ljubljani (1975) z več kot 650 udeleženci in 8. mednarodni simpozij o kemiji organskih žveplovih spojin (1978), sodeloval pa še pri organizaciji simpozijev TRISOC univerz v Gradcu, Ljubljani in Trstu (1985 in 1991) in 16. evropskem kolokviju o heterociklični kemiji (1994). Bil je član znanstvenega odbora mednarodnih simpozijev o organskih žveplovih spojinah, član znanstvenih mednarodnih odborov številnih kongresov in simpozijev. Bil je član uredniškega odbora publikacij Acta Chemica Slovenica, Croatica Chemica Acta, Journal of Heterocyclic Chemistry, Heterocycles, Advances in Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International, DOGA – Turkish Journal of Chemistry in Heterocyclic Communications. Napisal je knjige: Narava, človek in kemija (1985), Sporočilnost molekul (1998), Reminiscence in razmišljanja (2001), v okviru izdaj SAZU pa: Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji (2003), Kiralnost in molekule življenja, Na obeh straneh navideznega zrcala (2005) in Jezik molekul: kemično sporočanje in sporazumevanje (2008). Za to knjigo je leta 2008 prejel priznanje Slovenske znanstvene fundacije Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Je avtor več univerzitetnih učbenikov s področja organske kemije, poleg tega je avtor ali soavtor številnih preglednih člankov in monografij s področja organske kemije. Večina znanstvenih člankov je objavljenih v tujih znanstvenih revijah. Njegova bibliografija (COBISS) obsega več kot devetsto enot. Bil je predstojnik katedre za organsko kemijo (1971–1984), prodekan (1969– 1973) in dekan (1973–1976) Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, podpredsednik (1973–1977) in predsednik (1978–1980) International Society of Heterocyclic Chemistry. Od 1991 do 1995 je bil rektor Univerze v Ljubljani. V istem času je bil član ožjega odbora Evropske rektorske konference (CRE), od 1993 do 2009 je bil član stalnega odbora mednarodne asociacije Ius Primi Viri (IPV) s sedežem v Rimu, bil je tudi nacionalni predstavnik IUPAC-a (Mednarodna unija za čisto in uporabno kemijo, Sekcija IIIa) (1985–1989). Bil je član univerzitetnega sveta (1982–1986), znanstvenega sveta za področje naravoslovno-matematičnih ved pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, član znanstvenega sveta Kemijskega inštituta in Instituta Jožef Stefan, član programskega 356 letopis-2021_16.indd 356 12. 05. 2022 06:20:22 sveta za kemijo in član programskega sveta za naravoslovno-matematične vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije (RSS), član sveta za znanost Republike Slovenije (1991–1995), član sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije (1991–1995), član delovne skupine pri OECD (do 1992), član državnega sveta (1992–1997). Bil je član The Royal Society of Chemistry (MRSC) in upravnega odbora Evropske znanstvene fundacije (Governing Council, European Scientific Foundation, 1999–2006). Kot rektor si je prizadeval za vključitev univerze v mednarodna združenja, pod njegovim rektorovanjem je bila Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je bila ob ustanovitvi univerze ena od matičnih fakultet, po štirih desetletjih ponovno vključena v univerzo. Leta 1962 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1977 Kidričevo nagrado in 1981 nagrado za izume in izboljšave. Prejel je priznanje in plaketo univerze Tohoku v Sendaju (Japonska, 1975), plaketo International Society of Heterocyclic Chemistry (1979), listino in plaketo slovaške tehniške visoke šole v Bratislavi (1981), listino oddelka za farmacijo takratne Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (1982), priznanje in plaketo univerze Hoshi v Tokiu (1987), priznanje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (1989) ter priznanje Maksa Samca za zasluge za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (2006). Leta 1995 je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. 2005 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju organske kemije. Odlikovan je bil z redom dela s srebrnim vencem, leta 1995 mu je bil podeljen viteški red sv. Gregorija Velikega. Branko Stanovnik JOHN VILLADSEN (1936–2021) Eden vodilnih kemijskih inženirjev in predan znanstvenik dopisni član SAZU prof. John Villadsen, Dr. Sci., Dr. Techn., se je poslovil 22. julija 2021. Sodi v generacijo raziskovalcev, ki je v kemijsko-inženirski znanosti posebej na področju biotehnologije razvila nova vrhunska znanja in to disciplino znanosti postavila na svetovni zemljevid. Na področju biokemijskega inženirstva je pustil velik in neizbrisen pečat. John Villadsen, kemijski inženir, Dr. Sci., Dr. Techn., redni profesor za kemijsko in biokemijsko inženirstvo, se je rodil 26. junija 1936 v Köbenhavnu na Danskem. Dopisni član SAZU je bil od 7. julija 2001. 357 letopis-2021_16.indd 357 12. 05. 2022 06:20:22 Leta 1959 je končal magistrski študij kemijskega inženirstva na Danski tehniški univerzi (DTU). Zatem je dve leti kot poročnik služil v kraljevih inženirskih enotah. Doktorski študij iz kemijskega inženirstva je sklenil leta 1963 na DTU, nato pa se v letih 1965–1966 izpopolnjeval na Oddelku za kemijsko inženirstvo Univerze v Visconsinu (Madison, ZDA). Tam je skupaj z Warrenom Stewartom razvil metodo ortogonalne kolokacije za reševanje problemov z robnimi pogoji. Po vrnitvi na Dansko leta 1966 je postal izredni profesor, v letih 1967–1968 pa je odšel na študijski dopust in delal za dansko firmo NIRO Atomizer v Braziliji. Delo na DTU je nadaljeval do 1976, ko je bil imenoval za profesorja na Oddelku za kemijsko inženirstvo Univerze v Houstonu. Nastavitev v Houstonu se je končala 1984, ko je bil izvoljen med deset danskih »super profesorjev« s posebno nalogo, da vzpostavi močno raziskovalno in študijsko usmeritev v biotehnologiji. Od leta 1986 do 2001 je bil direktor Danskega nacionalnega raziskovalnega centra za načrtovanje bioprocesov pri DTU. Prof. J. Villadsen je bil 2004 imenovan za prvega profesorja na novi katedri, ki jo je na DTU ustanovilo podjetje Novo-Nordisk. S tega položaja se je formalno umaknil v pokoj leta 2006, vendar je bil na DTU še vedno aktiven kot »senior« profesor na Oddelku za kemijsko in biokemijsko inženirstvo. Leta 2007 in 2008 ga je DTU imenoval za direktorja študija kemijskega inženirstva na Univerzi v Trinidadu in Tobagu, s katero DTU pogodbeno sodeluje. Od 1991 do 2001 je bil Villadsen dekan Fakultete za kemijo, kemijsko inženirstvo in biotehnologije pri DTU. Bil je tudi član delovne skupine za računalniško simulacijo in skupine za reakcijsko inženirstvo pri Evropski federaciji za kemijsko inženirstvo ter član delovne skupine za bioreaktorje pri Evropski federaciji za biotehnologijo. Za raziskovalne dosežke so mu podelile častni doktorat finska Åbo Academy, švedska Univerza v Chalmersu in mehiška Avtonomna metropolitanska univerza. Prejel je tudi več nagrad, kot so: Kann Rasmussensova nagrada, najprestižnejša nagrada Danske za inženirske dosežke in zlata medalja Julius Thomsen. Od 1979 je član Danske inženirske akademije in od 7. julija 2001 dopisni član SAZU. Njegova znanstvena dela izhajajo z dveh raziskovalnih področij. Do 1984 je raziskoval na področju klasičnega kemijskega inženirstva s poudarkom na simulaciji kemijskih procesov. Reakcijsko inženirstvo je bilo predmet študija mnogih njegovih doktorandov. Študij kemijskih reakcij z difuzijo v talini in disperznih katalizatorjih (npr. hidrogenacija ketonov) je privedel do patenta, ki je bil prodan podjetju DSM (Nizozemska). Od 1985 je bilo njegovo delo usmerjeno v kvantitativno analizo biokemijskih sistemov s poudarkom na bioreakcijah. Rezultati teh raziskav so izšli leta 1985 v obliki učbenika Bioreaction Engineering Principles. Učbenik je pozneje (1993) izšel kot prva izdaja z Jensom Nielsnom kot soavtorjem, 2011 pa že kot tretja s še tretjim soavtorjem, njegovim bivšim študentom. Učbenik je postal standardni pripomoček kemijskim inženirjem, ki 358 letopis-2021_16.indd 358 12. 05. 2022 06:20:22 želijo delati na področju biotehnologije, in biologom, ki želijo študirati biokemijo in biologijo bolj s kvantitativnega izhodišča. J. Villadsen je svoje znanje in modrost prenašal na več generacij študentov in znanstvenih naslednikov, bil je mentor velikega števila diplomantov in doktorandov. Njegovi življenjska pot in dosežki bodo ostali zapisani v zgodovino inženirskih znanosti in globalnega raziskovalnega prostora na področju kemijskega inženirstva. Željko Knez DEJAN POPOVIĆ (1950–2021) Dejan Popović se je rodil leta 1950 v Beogradu. Leta 1974 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Beogradu. Na isti fakulteti je leta 1977 magistriral s področja fizike trdne snovi in leta 1981 pridobil doktorat tehniških znanosti. Na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Beogradu je bil leta 1985 izvoljen v naziv docenta, leta 1990 izrednega profesorja in leta 1995 v naziv rednega profesorja na področju biomedicinske tehnike. V letih od 1987 do 1996 je bil gostujoči profesor na Oddelku za fiziologijo na Univerzi v Alberti, v Edmontonu, Kanada. V letih od 1991 do 1996 je bil profesor na Oddelku za nevrološko kirurgijo na Medicinski fakulteti Univerze v Miamiju na Floridi, ZDA. Od leta 1999 je bil profesor na področju rehabilitacijske tehnike na Oddelku za medicinske znanosti in tehnologijo na Univerzi v Aalborgu, Danska. Dejan Popović je predaval številne predmete na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem nivoju v Beogradu in na univerzah v tujini. Bil je avtor enajstih učbenikov in mentor 26 doktorskim in 50 magistrskim študentom ter številnim diplomiranim inženirjem doma in na tujem. Objavil je več kot 500 znanstvenih publikacij, med njimi tri znanstvene monografije in 130 znanstvenih člankov. Je avtor 34 poglavij v monografijah in osmih patentnih prijav. Profesor Popović je bil vabljeni predavatelj na več kot 100 mednarodnih konferencah in univerzah po svetu. Njegovi članki so visoko citirani. Njegovo knjigo Control of Movement je objavila založba Springer. V Veliki Britaniji je bilo prodano več kot 2000 izvodov. Njegovo znanstveno delo obsega tako osnovne raziskave, usmerjene v boljše razumevanje motoričnega upravljanja, kot številne uporabne raziskave, ki so vodile do novih naprav in metod s področja biomedicinske in rehabilitacijske tehnike. Precej razvojnih dosežkov je bilo prenesenih v industrijo. Najpo359 letopis-2021_16.indd 359 12. 05. 2022 06:20:22 membnejši inženirski rezultati njegovega raziskovalnega in razvojnega dela so ortotične in protetične naprave za bolnike s poškodbami motoričnega sistema ter naprave za elektrofiziološka merjenja. Bil je glavni razvijalec eksoskeleta za stojo in hojo paraplegičnih oseb. Razvil je izvirno aktivno nadkolensko protezo, ki jo je prevzelo znano nemško podjetje Otto Bock. Razvil je več elektronskih stimulatorjev za zgornje in spodnje okončine, ki so bili uporabljeni v kliničnem okolju v Angliji, Danski, Franciji, Španiji, Belgiji in Srbiji. Za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 2015, potem ko je bil izredni član od leta 2009. Od leta 2012 je bil tudi član Inženirske akademije Srbije. Na Univerzi v Aalborgu je leta 2003 dosegel ugledno znanstveno stopnjo Doctor Technicae. Profesor Popović je bil EAMBES Fellow, predsednik Srbske zveze za elektroniko, avtomatiko in računalništvo ETRAN in zaslužni profesor Univerze v Aalborgu na Danskem. Z Dejanom sem znanstveno sodeloval in prijateljeval petinštirideset let. Prvič sem ga srečal leta 1975 na petem simpoziju External Control of Human Extremities v Dubrovniku. Konferenco, ki je utemeljila rehabilitacijsko tehniko kot samostojno znanstveno vejo, je idejno vodil Rajko Tomović, dopisni član SAZU. Zadnjič sva se srečala leta 2019 v Beogradu. Dejan je na SANU organiziral razstavo in simpozij ob stoletnici rojstva njegovega mentorja Rajka Tomovića. Vmes sva se srečevala na številnih mednarodnih srečanjih. Ob teh dogodkih sva vedno imela dolge pogovore. Predvsem sva se pogovarjala o raziskavah s področja biomedicinske in rehabilitacijske tehnike, ki so potekale na različnih raziskovalnih institucijah po svetu. Raziskave sva delila na tiste, ki imajo, in na tiste, ki nimajo »vezu s mozgom«. Tako sva delila raziskovalne dosežke najinih kolegov na smiselne in nesmiselne. Dejan je bil odličen predavatelj. Njegova predavanja so bila vselej živahna, znanstveno korektna in zelo jasno predstavljena. Pogosto so jih spremljale duhovite opombe. Tako je razumljivo, da je bil velikokrat vabljeni predavatelj na različnih konferencah, ki smo jih organizirali v Sloveniji. Dvakrat je predaval tudi na SAZU. Dejan je posebno skrb namenjal mladim raziskovalcem. Nepozabne so doktorske poletne šole, ki jih je organiziral na Jadranski obali. Na te mednarodne šole mu je uspelo privabiti mlade raziskovalce z vsega sveta. Udeleženci teh poletnih šol, ki so danes pomembni raziskovalci na različnih evropskih in ameriških univerzah, so med seboj ohranili stike do današnjih dni. Leta 2019 je bil Dejan Popović izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po slovesnosti v akademijski dvorani je moja soproga pripravila kosilo v prijetnem okolju naše podeželske hiše. Pogovarjali smo se o naslednjem Dejanovem obisku Ljubljane, ko naj bi se na Akademiji predstavil z nastopnim predavanjem. Žal do tega obiska ni moglo priti. Tadej Bajd 360 letopis-2021_16.indd 360 12. 05. 2022 06:20:22 DRAGICA TURNŠEK (1932–2021) Poslavljamo se od akademikinje dr. Dragice Turnšek, svetovno priznane specialistke za fosilne grebenske organizme, vrhunske znanstvenice, s katero sta se današnji Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU in slovenska paleontologija nasploh uveljavila v svetu. Dragica Turnšek se je rodila 6. avgusta 1932 družini Kerčmar v Šalamencih. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti se je leta 1952 vpisala na študij geologije in paleontologije na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani. Da bi lahko študirala, se je zaposlila. Najprej za eno leto na Republiškem zavodu za statistiko in evidenco in leta 1954 kot laborantka na takratnem Inštitutu za geologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Inštitutu je ostala zvesta vse življenje. Po diplomi leta 1958 je bila najprej asistentka. Leta 1965 je doktorirala in leta 1976 dosegla naziv znanstvena svetnica. V letih 1971–1972 je bila Humboldtova štipendistka na univerzi v Stuttgartu, krajši čas se je izpopolnjevala tudi v Angliji, na Irskem, v Švici, Avstriji in na Poljskem. Leta 1967 je prejela nagrado sklada Borisa Kidriča in leta 1987 red dela z zlatim vencem. Leta 1985 je postala izredna in leta 1993 redna članica SAZU. Leta 1993 je postala članica Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Njene prve paleontološke raziskave so obravnavale jurske alge in tintinine. Na začetku je več let veliko delala na terenu. V okviru projekta Osnovna geološka karta Jugoslavije, ki ga je v Sloveniji vodil Geološki zavod Ljubljana, je kartirala, največ na Dolenjskem. Rada se je spominjala tega obdobja. Prilagodila se je programu inštituta in se pri terenskem delu osredotočila na zgornjejurske koralno-spongijske apnence, ki so bili takrat v Sloveniji še popolnoma neraziskani. Stare grebenske apnence je proučevala tudi v Trnovskem gozdu in ugotovila, da so skupaj tvorili obsežen greben, podoben današnjemu Velikemu bariernemu grebenu ob vzhodni obali Avstralije. V doktorski disertaciji je obravnavala stromatopore in hetetide (takrat uvrščene v hidrozoje, po novem v spongije). Pozneje je raziskala še korale. Po njeni zaslugi je zgornjejurski greben osrednje Slovenije zdaj med najbolje proučenimi fosilnimi grebeni na svetu. Bila je med prvimi, ki je po strukturi skeletov in značilnih združbah fosilni greben razdelila na več vzporednih pasov od zunanjega grebena na robu odprtega morja do zagrebena na meji z laguno. Pozneje je raziskave razširila na spodnjejurske, triasne, kredne in v manjši meri tudi na paleozojske in terciarne grebene. Poleg sistematike in biostratigrafije so jo vedno privlačila vprašanja ekologije grebenskih organizmov. Niso bili vsi grebeni barierni. V sodelovanju s sedimentologi 361 letopis-2021_16.indd 361 12. 05. 2022 06:20:22 je ugotavljala, kje in kakšni so bili na primer triasni majhni kopasti grebeni ali kredni fosilni atoli. Že kmalu si je v svetu pridobila sloves odlične poznavalke svojega področja. Zaradi poglobljenega znanja in prijetnega samozavestnega značaja je bila med kolegi doma in v tujini zelo priljubljena. K njej na specializacijo so prihajali diplomanti in doktorandi iz Nemčije, Velike Britanije, Švice in Hrvaške. V obdelavo je dobila material iz drugih jugoslovanskih republik, Francije, Švice, Nemčije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Grčije, Španije, Italije, ZDA in Mehike. Vse, česar se je lotila, je tudi dokončala. Z več kot 200 nahajališč je opisala 450 vrst koral, stromatopor in hetetid. 17 rodov in 93 vrst je novih. Pri delu je bila neverjetno organizirana – izjemno sistematična in brezpogojno disciplinirana. Na to je bila ponosna. Ko je projektne naloge prijavila, je imela rezultate v resnici že v predalu. Njen opus obsega 60 znanstvenih člankov, med katerimi so obsežna temeljna dela o taksonomiji, ekologiji in biostratigrafiji grebenskih organizmov. Še posebej odmevna je leta 1997 objavljena monografska sinteza Mezozojske korale Slovenije. Enako resno in zavzeto, kot se je lotevala raziskovalnega dela, je opravljala tudi administrativne funkcije. Do upokojitve leta 1992 je bila upravnica Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca. V letih 1980–1986 je bila predsednica programskega sveta za geologijo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. V letih 1996–2000 je bila članica komisije Republike Slovenije za nagrade za znanstvenoraziskovalno delo. Kot predstavnica SAZU je bila vpeta v vodenje ZRC SAZU. V letih od 2005 do 2019 je bila v upravnem odboru in v znanstvenih svetih več inštitutov, v letih 2016–2020 je bila predsednica Znanstvenega sveta Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca. Dejavna je bila v strokovnih združenjih in uredniških odborih. V mednarodnem združenju International Fossil Cnidaria and Porifera Association (sedaj International Fossil Coral and Reef Society) je bila dopisnica za jugovzhodno Evropo. V letih od 1988 do 1995 je bila članica odbora tega društva in v letih od 1985 do 1992 članica mednarodne delovne skupine za revizijo koral. V dveh štiriletnih mandatih (1965–1969 in 1982–1986) je bila tajnica in od 1995 do 2014 članica častnega razsodišča Slovenskega geološkega društva. Od leta 1994 je bila članica uredniškega odbora revije Geologija. Ker je že od mladosti gojila prav posebno ljubezen do jezika, je na svojo željo slovenske povzetke v Geologiji tudi lektorirala. Kot vodja inštituta nam je bila Dragica vedno v oporo. Z nami je debatirala o geologiji, nas potrpežljivo spodbujala pri raziskovalnem delu in kljub skromnim sredstvom poskrbela, da smo lahko odhajali na izobraževanja v tujino. Bila je modra, pravična, prijateljska, a vedno dosledna in odločna. Tudi po upokojitvi, ko formalno ni bila več upravnica, je ostala naša učiteljica, svetovalka in velika moralna avtoriteta. 362 letopis-2021_16.indd 362 12. 05. 2022 06:20:22 Dokler ji je zdravje dopuščalo, je vsak dan prihajala na inštitut. Ker je imela rada svoje delo in ker je bila rada z nami. Še v zadnjih dneh, ko smo se pogovarjali samo še po telefonu, je ohranila vedrino in smisel za humor. Na ZRC in še posebej na inštitut, s katerim je bila povezana 67 let, je gledala kot na svoj dom. Bila nam je mama in bila nam je vzor. Spominjali se je bomo z veliko ljubeznijo in neizmernim spoštovanjem. Naj počiva v miru. (SAZU, žalna seja 21. 9. 2021) Špela Goričan JEAN NICOD (1923–2021) Z žalostjo in bolečino smo izvedeli, da je umrl prof. Jean Nicod, Dr. Litt., profesor emeritus fizične geografije Inštituta za geografijo univerze Aix-Marseille (Aix-en-Provence), častni doktor Šlezijske univerze (1994) in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2003). Prof. Nicod je bil izjemen geograf, geomorfolog, raziskovalec kraških pojavov in geomorfologije Sredozemlja, ustanovitelj francoske šole kraške geomorfologije in Association Française de Karstologie (Francoske krasoslovne zveze), njen prvi predsednik (1977–1986), pozneje njen častni predsednik. Poleg tega je bil predsednik Commision de Phenomène Karstique du Comité National de Géographie (Komisije za kraške pojave pri Nacionalnem odboru za geografijo) ter ustanovitelj ter urednik revij Karstologia, ene vodilnih na svetu, in Méditerranée. Prof. Nicod se je rodil leta 1923 v Vesoulu, v francoskem departmaju HauteSaône, nedaleč od kraških planot gorovja Jure. Že kot dijak v Vesoulu, do 1940, je navdušeno obiskoval in raziskoval jame v okolici mesta. Študiral je na Filozofski fakulteti univerze v Nancyju (1941–1944), za diplomo (Diplôme d’Etudes supérieures) je opisal kraške pojave planot v Haute-Saône. Leta 1944 je dosegel naslov magistra geografije, po opravljenem državnem izpitu pa Professeur Agrégé de Géographie (1947). Ko je bil profesor na Liceju v Marseillu, je začel sodelovati s prof. Julesom Blachom, kasnejšim rektorjem univerze Aix-Marseille, pri pripravi svojega doktorskega dela Kraška morfologija apnenčaste Spodnje Provanse. V tem času je poučeval na srednjih šolah v Nancyju in Marseilleu, bil raziskovalec C.N.R.S. (Centre National de la Recherche Scientifique). V letih 1953–1955 je bil vodja regionalnega centra za pedagoško dokumentacijo v Mar363 letopis-2021_16.indd 363 12. 05. 2022 06:20:22 seillu in še asistent, pozneje magister-asistent, na fakultetah v Aixu v Provansi in v Nici. Leta 1967 je opravil državni doktorat in vsa ostala leta, do upokojitve, je poučeval na univerzi Aix-Marseille. V doktorskem delu Kraška morfologija apnenčaste Spodnje Provanse je dokazal in opisal prisotnost različnih tipov krasa, od »calanques« na sredozemski obali do velikih sotesk v notranjosti, kot je soteska reke Verdon. Opravil je številne hidrokemijske raziskave kot takratno novost za računanje deleža kraške denudacije. V času dolge kariere univerzitetnega učitelja je neutrudno poudarjal in opozarjal na odprta kraška vprašanja jugovzhodne Francije. To je bilo posebno opazno tako na njegovih izjemnih predavanjih kakor pri njegovem terenskem raziskovanju. Bil je utemeljitelj in vodja najpomembnejšega francoskega kraškega projekta v okviru C.N.R.S., Razvoj krasa v sredozemskem in alpskem okolju (1971–1983). Ta projekt je omogočil sestavo skupine Procope v sodelovanju s prof. Pfefferjem iz Tübingena, ki je preučevala erozijo in razpadanje dolomita. Bil je tudi pobudnik in sodelavec vodilnih francoskih krasoslovnih revij Karstologia in Méditerranée, kjer je bil za zasluge imenovan za častnega predsednika oziroma častnega člana. A raziskovalno delo prof. Nicoda ni bilo omejeno samo na kraška področja Provanse in Francije. Kot krasoslovec in geograf je posvetil svoje življenjsko delo krasu v najširšem pomenu besede, to je geomorfologiji, geomorfološkemu kartiranju, tipologiji krasa, krasu na evaporitih, kraškim soteskam, razpadanju dolomita, kriptokraški koroziji, paleokrasu, glaciokrasu, lehnjaku, kraškim poljem, calanquam, hidrološkim režimom, gozdovom in vplivom gozdnih požarov, prometu, oljkarstvu, izrabi vode na krasu, njenega upravljanja in ohranjanja s posebnim poudarkom na izrabi vodne energije. Raziskoval je kras po vseh sredozemskih obalah, naj posebej poudarimo Dinarski kras in kras Bližnjega vzhoda. Posebej moramo omeniti pomen njegovih raziskav v Sloveniji in na Hrvaškem, njegovih raziskav kraških polj na Dinarskem krasu in v vzhodni Srbiji ter Durmitorja v Črni gori. Vse to obširno raziskovalno delo vključuje tudi objavljanje izsledkov, od monografij preko znanstvenih prispevkov do objav v poljudnoznanstvenih revijah in priprave tematskih zemljevidov. Prof. Nicod in njegovi prvi stiki s slovenskimi raziskovalci krasa so se začeli 1972, ko mu je avtorja teh vrstic med dvomesečnim stažem v Franciji predstavil pokojni Alain Mangin. Zaposlenosti navkljub ga je prof. Nicod popeljal na nekaj najbolj zanimivih in znanstveno pomembnih kraških področij Provanse. Od takrat dalje se stiki niso prekinili, tako osebni kot pisni, vključno z izmenjavo strokovne in znanstvene literature. Sodelovanje je bilo 1975 formalizirano z dogovorom med inštitucijama in se nadaljevalo v okviru programa Proteus. Prof. Nicod je pripravil vrsto bilateralnih okroglih miz, slovensko-francosko tik pred desetdnevno vojno 1991. V mnogih publikacijah prof. Nicod piše o Dinarskem krasu, okoli 20 prispevkov pa je posvečenih samo temu, tudi v slovenskem znanstvenem tisku. Leta 2003 je izšla v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje 364 letopis-2021_16.indd 364 12. 05. 2022 06:20:22 krasa ZRC SAZU in revijama Acta carsologica (SAZU) ter francosko Karstologia knjiga Les karsts dinariques, paysages et problèmes: Slovénie, Croatie, BosnieHerzégovine, Monténégro (Dinarski kras, pokrajine in vprašanja), pomemben pregled Dinarskega krasa z vidika tujega strokovnjaka. Slovenski krasoslovci smo profesorju posebej hvaležni, da je omogočil številne in plodne stike in srečanja slovenskih s francoskimi raziskovalci, vabila na mednarodna srečanja, obiske in spoznavanje francoskega krasa z različnih pogledov in ne nazadnje seznanjanje z novostmi v francoskih krasoslovnih krogih. Slovenski raziskovalci so imeli v prof. Nicodu spoštljivega in vedno pripravljenega sogovornika za razpravljanje o slovenskih dosežkih. Bil je ponosen, da je lahko nekaj svojih najodmevnejših del objavil v slovenski reviji, kar je izrednega pomena za prepoznavanje Dinarskega krasa in slovenskega krasoslovja v Franciji in širše po svetu. Po drugi strani pa je usmerjal pozornost vodilnih slovenskih krasoslovcev v francoski kras, enega najpomembnejših v Evropi in vpliv francoskih strokovnjakov se odraža v objavah slovenskih krasoslovcev. To je tudi eden od razlogov, da je prof. Nicod prejel pomembno nagrado slovenskega Ministrstva za znanost in tehnologijo, da je bil imenovan za častnega člana Zveze geografov Slovenije in za dopisnega člana SAZU. Dolga leta je bil član uredniškega odbora Acta carsologica in je sprotno obveščal francoske in širše strokovne kroge o njeni vsebini in novostih. Še ne dolgo pred smrtjo je poslal uredniškemu odboru čestitke k tako uspešnemu vodenju in napredku revije, k čemur je tudi sam prispeval več desetletij. Nazadnje ni več objavljal terenskih raziskav, razumljivo, pač pa izsledke iz svojih dotlej neobjavljenih dragocenih zapiskov in arhiva. V pomembni in podrobni knjigi Grottes et karst de France (Jame in kras Francije) iz 2010, katere urednik je naš dobri znanec Ph. Audra, je kar osem prispevkov prof. Nicoda. Še 2012 je napisal knjigo Sources et sites des eaux karstiques (Kraški izviri in kraške vode). Povrhu ja zadnja leta napisal vrsto prispevkov v francoske revije, če naj omenimo le najbolj zanimiva, Toujours les problèmes du lac de Besse-sur-Isole (Stalne težave z jezerom Besse-sur-Isole) in Sur quelques sources littorales et sous-marines autour de la Méditerranée (Nekaj obalnih in podmorskih izvirov v Sredozemlju), oba v Études de Géographie Physique. Njegov zadnji prispevek je Sites du Bas-Verdon (Nahajališča ob Dolnjem Verdonu) v Physio Géo 2018. Posebej ganljiva je razglednica njegovega priljubljenega jezera Lac de Roselend, poslana uredništvu februarja 2021, napisana z njegovo že tresočo se roko, kjer obuja spomine na Dinarski kras. Izgubili smo enega zadnjih, morda prav zadnjega učenjaka kraške znanosti, ozkega specialista, ki pa je obvladal najširše znanje in imel bogate izkušnje, profesorja stare francoske šole v najboljšem pomenu te besede. Andrej Kranjc 365 letopis-2021_16.indd 365 12. 05. 2022 06:20:22 MILAN MIHELIČ (1925–2021) Poslavljamo se od poeta urbane arhitekture, akademika arhitekta Milana Miheliča. Izhaja iz veččlanske železničarske družine, ki nam je dala tri profesorje in dva akademika. Bil je njen najmlajši član. Od prihoda na fakulteto, takrat še »za gradbeništvo in geodezijo«, je bil moj kolega in dolgoletni prijatelj. Na fakulteto se je vpisal po letu študija v Pragi, in sicer k istemu profesorju kakor jaz. Po sedmih oz. devetih letih sva isti dan pri njem tudi diplomirala, čeprav sva imela diplomi izdelani že po štirih letih in pol. Razlog je bil fakultetno delovno vzdušje z natečaji, ki so bili na dnevnem redu. Tega nisva želela zamenjati za tlako v kakem neznanem arhitekturnem biroju. Celodnevno delo s profesorjem v seminarju, ob natečajih tudi ponoči, je bil prostovoljen in tudi dobrodošel aksiom. Bili smo generacija, ki je zaradi vojne izgubila štiri leta. Kljub mladosti pa je bila to generacija z vsakovrstnimi življenjskimi izkušnjami. Nadoknaditi smo morali zamujeno. Arhitekturni oddelek ni imel profesorjev, študentov pa je bilo v mojem prvem letniku kakih 15. To število se je počasi povečevalo s prihodi deklet, demobilizirancev in profesorjev. Ob Miheličevem prihodu na fakulteto nas je bilo tam v celoti 85. Naš študij je z današnjim neprimerljiv. V seminarju smo bili od jutra do večera. Vhodna vrata so bila brez ključa. Marsikateri študent je domoval na šoli. Leto ali več tudi eden od profesorjev. Veliko demobilizirancev je prihajalo na šolo v uniformah, nekaj tudi s pištolami. Če je kdo dobival tujo strokovno literaturo, ni bilo priporočljivo, da se razve. Profesorji, ki so imeli seminarje, so bili štirje. Danes deluje na Fakulteti za arhitekturo približno 80 pedagogov, študentov pa je okrog 1000. Zasuti so z informacijami. Tradicija seminarjev še obstaja: 35 jih je. Delo v njih je obvezno. Ob pregledovanju strokovnega opusa pokojnega kolega ne moremo mimo njegovega subtilnega odnosa do ustvarjanja arhitekture v mestu. Dela se je lotil z odgovornostjo in hvaležnostjo srednjeveškega meščana do spoštljivega oblikovanja mestnega okolja, ki mu je za mestnim obzidjem zagotavljalo preživetje. Kmalu je spoznal, kako pomembna je ustvarjalna svoboda, ki smo je bili deležni v zadnjih letnikih v seminarju. Kmalu se je znebil uradnih prišepetovalcev in ustvaril svoj projektni biro. Temeljil je na ustvarjalni svobodi in mladostni spontanosti, ob občutljivi zaznavi estetskih trendov prihajajoče nove slovenske arhitekture. Že ob natečajih na fakulteti nam je postalo jasno, da moramo stopiti korak naprej, česar se je Mihelič prav dobro zavedal. Glavnina njegovih objektov po Jugoslaviji in Sloveniji je zgrajenih po natečajnem izboru. Z domišljenim tlorisom, skrbjo za detajl, obravnavo konstrukcijskih segmentov in fasadnih struktur sega daleč onkraj meja inženirske konvencionalnosti. S tem doseže tisto 366 letopis-2021_16.indd 366 12. 05. 2022 06:20:22 raven, ki opredeli konkretno stavbarsko uresničitev kot simbolno oblikovalsko kakovost. Naj gre za stanovanjsko problematiko z vertikalnim gabaritom ali za zleknjene volumne stavb z izrazito komercialnim programom, kot so sejmi in trgovine, vselej ga zanima arhitekturno iskanje notranjega bistva (inneres Wesen), kakor temu pravi Muthesius. Kot so prostori gotskih katedral rezultat simbolnosti in konstrukcijskih zmogljivosti, tako so njegovi objekti vedno sporočilni, pripovedni. Znal je združiti raznolike zamisli v konsistenten sistem in s tem doseči tisti presežek, ki ga zahtevamo od resnično vrhunske arhitekture. Poúčen je njegov razvoj treh blagovnic: osiješke (1963/1967), novosadske (1968/1972) in ljubljanske (Slovenijales, 1974/1980). V prvi je konstrukcija še vedno skeletna, prostor deli na tri pole. V Novem sadu se vrsta slopov umakne v izrazito dinamično razgibani fasadni pas. Prodajna površina je povsem prosta. Na podoben način je zasnovana tudi ljubljanska blagovnica. Vse tri odlikuje betonska podporna struktura, na katero se nadgradi, tako je vsaj v novosadskem primeru, jeklena konstrukcija velikih razponov z virtuozno modeliranimi jeklenimi kapiteli. Konstrukcijski detajl je tisti osnovni problem, ob katerem poskuša uveljaviti variacije nove likovnosti, in ta detajl je istočasno signatura njegovih objektov. Je izjemen detajlist. Vsako podrobnost dožene do svoje skrajnosti. S tenkim posluhom za prostor gradi svoje objekte tako, da jih oblikuje dosledno celostno. V natečaju severnih mestnih vrat, katere član ocenjevalne komisije sem bil tudi jaz, je oblikoval ob vozlišču mestnega vrveža pravi mestni portal, ki ni zgolj arhitekturna, temveč tudi izrazito urbanistična prostorska poanta z vrsto kombinacij horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Slednji so oblikovani izrazito strukturalistično in binomsko z radikalno izstavljenim jedrom in dosledno enovitim volumnom pisarniškega prostora. Višina objektov ne ogroža višinskega gabarita gradu, kar za sedanja pretirano visoka konfekcijska steklenjaka ne moremo trditi. Namesto udobnega prostorskega pretoka smo z novimi urbanističnimi posegi s pregosto zazidljivim parterjem ustvarili klavstrofobično okolje, kar se jasno odraža zlasti na vzhodnem delu prehoda. Njegovo v celoti zastekljeno, binomsko členjeno pročelje Mednarodne avtomatske telefonske centrale ni več čitljivo kot celota. Do kakšnih tančin obvlada arhitekt finese urbanističnih zasnov, dokazuje pravkar omenjeni kompleks in njegova grupacija stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, ki jih je zgradil skupaj z arhitektom Ilijo Arnautovičem. To nista le kompozicijska preizkusa, ampak je rezultat izrazito logičnih funkcionalnih postulatov. Ko se soočamo z njegovimi brezstebrnimi dvoranami, s kontrastno oblikovanimi konstrukcijami, z njegovimi t. i. dežniki, govorimo lahko o inventivnem, sporočilnem oblikovanju konstrukcije. To je njegova in samo njegova arhitekturna govorica. Kar je še imamo, velja paziti nanjo kot na punčico svojega očesa. To je naša naloga. Veseli smo nedavnega kulturnega pristopa k rekonstrukciji njegovih precej devastiranih razstaviščnih hal C1, B, B2, kjer je bil vključen kot avtor – projektant in je reševal, kar se je še rešiti dalo. 367 letopis-2021_16.indd 367 12. 05. 2022 06:20:22 Na kraju sklenemo: bil je eden redkih arhitektov, ki so dojeli, da je arhitektura mesta ena najzahtevnejših in najbolj odgovornih arhitekturnih dejavnosti. Pri tem ne gre le za zadovoljitev programskih postavk in za zapolnitev prostora, pač pa za oblikovanje, recimo temu, življenjskega okolja trajnih vrednot, kar sporočajo njegovi arhitekturni spomeniki tako mestnemu prebivalstvu kot narodnemu občestvu nasploh. Stanko Kristl 368 letopis-2021_16.indd 368 12. 05. 2022 06:20:22 IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS letopis-2021_16.indd 369 12. 05. 2022 06:20:22 letopis-2021_16.indd 370 12. 05. 2022 06:20:22 BIBLIOTEKA SAZU Tudi v tem letu je zaradi epidemije covida-19 delo potekalo prilagojeno, vendar pri obsegu in kvaliteti dela ni bilo opaziti upada, statistični izpisi kažejo celo nasprotno sliko glede na predhodno leto. Izposoja je potekala po vnaprejšnjem dogovoru povsem nemoteno; število članov je naraslo na 4082. Pridobili in na novo obdelali smo 6515 enot monografskih in serijskih publikacij, odpisali pa 2589 enot; tako je celotni knjižnični fond konec leta 2021 obsegal skupno 569.552 enot. Poleg tega smo vnesli v bibliografsko bazo COBIB tudi več kot 3500 že inventariziranih enot – obdelava starejšega, že obstoječega bibliotečnega fonda večidel iz zapuščin J. Lavrina, I. Tavčarja in M. Kosa. To pomeni, da smo v bazi COBIB kreirali ali redigirali ok. 10.000 bibliografskih zapisov. Dokončno smo uredili obsežno rokopisno zapuščino Giorgia Pillerija, zdravnika nevrologa, sicer pa navdušenega raziskovalca delfinov; v njej smo evidentirali skupno ok. 4600 enot, od tega 4117 pisem. Uredili smo tudi del zapuščine Emilijana Cevca, ki je bil naknadno najden v njegovem kabinetu na SAZU, prek 600 enot raznovrstnega gradiva, mdr. tudi ok. 150 pisem. Končali smo z ureditvijo Arhiva Biblioteke SAZU od njenih začetkov v letu 1938 do leta 2010, ki obsega 24 arhivskih škatel. Statistični izpis stanja v bazi COBIB konec leta 2021 kaže, da smo v bazo prispevali 7460 novih bibliografskih zapisov in redigirali 3161 zapisov; skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi se je tako povzpel na 255.123 bibliografskih zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1808 zapisov, prevzeli 460 zapisov ter verificirali 2495 zapisov; skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je bil konec leta 36.411 zapisov. Za namen bibliografij članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU smo ustvarili 2970 bibliografskih zapisov. V okviru sodelovanja pri OSICH smo pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili 2319 bibliografskih zapisov, v obdobju od 2017 do 2021 skupno 13.098. Posebej gre v tem letu izpostaviti temeljito ureditev skladišča lastnih izdaj, kar omogoča večjo preglednost in dostopnost tega gradiva. Vse lastne publikacije so tako evidentirane po naslovih, količini in lokaciji hrambe v skladišču. V prihodnje bomo te podatke vnesli še v računalniški program, ki ga za zameno publikacij s pridom uporabljamo že nekaj let in ga bomo za nove potrebe evidence lastnih izdaj še dopolnili in nadgradili. Spletni portal Slovenska biografija kontinuirano dopolnjujemo z novimi gesli in podatki, obenem poteka tudi redakcija obstoječih podatkov. V letu 2021 smo dodali 32 novih gesel Novega Slovenskega biografskega leksikona, ki so nastala pod okriljem ZRC SAZU, vnesli smo korekture pri 258 geslih NSBL, dodali 371 letopis-2021_16.indd 371 12. 05. 2022 06:20:22 307 gesel Primorskega slovenskega biografskega leksikona in ok. 700 biogramov h geslom PSBL; dodali smo številne fotografije, dopolnili taksonomijo poklicev, odgovorili na komentarje, ki jih pošiljajo uporabniki, idr. Ob koncu leta je portal obsegal 7692 oseb s samostojnimi gesli ter 5844 oseb zgolj z biogrami (osnovnimi biografskimi podatki), skupaj 13.536 oseb in 121 rodbin s pripadajočimi gesli. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabeležila 211.883 uporabnikov in 460.197 ogledov strani. V zbirki Manuscripta et fragmenta znotraj zbirke Biblioteka smo v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili izid 2. zvezka avtorice Nataše Golob, ki se je v njem posvetila rokopisnemu gradivu, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Aktivni smo bili tudi v nekaterih strokovnih telesih, npr. v Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH), v Svetu članic COBISS in v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice ZBDS. PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Pridobili in obdelali smo 6515 enot knjižničnega gradiva. Prirast po posameznih vrstah gradiva in načinu nabave je prikazan v naslednjih preglednicah: Nakup Zamenjava Monografske publikacije 1343 Serijske publikacije 185 Skupaj 1528 512 837 1349 Dar Lastne izdaje Stari fond Skupaj 2194 447 2641 360 137 497 442 58 500 4851 1664 6515 Lastne izdaje Stari fond Skupaj Od tega obsega neknjižno gradivo 190 enot: Nakup Zamenjava Dar Kartografsko gradivo 0 0 6 2 14 22 Slikovno gradivo 1 0 0 0 3 4 CD, DVD 14 0 148 2 0 164 Skupaj 15 0 154 4 17 190 Poleg na novo pridobljenega gradiva smo v tem letu v sistemu COBISS obdelali še več kot 3000 enot gradiva, ki so bile doslej le klasično obdelane in inventarizirane; to pomeni, da smo za te enote na novo kreirali ali redigirali obstoječi bibliografski zapis v bazi COBIB ter pripisali našo zalogo; dejansko je bilo torej v sistemu COBISS v tem letu obdelano ok. 10.000 enot gradiva. 372 letopis-2021_16.indd 372 12. 05. 2022 06:20:23 CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Prirast gradiva v tem letu obsega 6515 enot, kar predstavlja 5108 naslovov, med serijskimi publikacijami skupno 3040 zvezkov, skupaj z monografijami pa ok. 9500 zvezkov. Odpis v tem letu je obsegal 2589 inventarnih enot, od tega pri 1101 inventarni številki serijskih publikacij kar 7115 zvezkov in skupaj z monografijami kar 8603 zvezkov. Dejanski prirast z upoštevanjem odpisa obsega v letu 2021 3926 enot. Celotni fond Biblioteke SAZU je tako ob koncu leta 2021 obsegal 569.552 enot. Iz preglednice so razvidni podrobnejši podatki: Knjige in letniki revij 550.990 Rokopisne zapuščine 151 Mikrofilmi 856 Kartografsko gradivo 5023 Slikovno gradivo 9769 Plošče, CD-ji, DVD-ji, (video)kasete 2055 Multimedialno gradivo, rač. dat. 708 Skupaj enot 569.552 KATALOGI IN BAZE PODATKOV V bibliografsko bazo COBIB smo prispevali 7460 novih bibliografskih zapisov, s čimer se je skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi povzpel na 255.123 bibliografskih zapisov. Za namen bibliografij smo kreirali 2970 zapisov, dopolnili ali popravili smo 3161 zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1808 zapisov, prevzeli 460 zapisov in verificirali 2495 zapisov. Skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je ob koncu leta štel 36.411 zapisov. Spletni listkovni katalog e-AIK SAZU (https://katalog.sazu.si) je bil dobro obiskan; spletna analitika je zabeležila 408 uporabnikov in 12.321 ogledov strani. Dokončno smo uredili Arhiv Biblioteke od njenih začetkov v letu 1938 do leta 2010. Gradivo je bilo pregledano in izbrano ter popisano po pravilih arhivistike in v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Popis je na voljo v formatu excel, kar omogoča morebitni kasnejši prenos podatkov v katero od baz podatkov; fizično pa so mape shranjene v 24 arhivskih škatlah. Tako urejen arhiv omogoča hiter pregled nad njegovo vsebino in dostop do podatkov. 373 letopis-2021_16.indd 373 12. 05. 2022 06:20:23 LASTNE PUBLIKACIJE – ZAMENA, DAROVI, RECENZIJE V tem letu smo odpremili 5620 izvodov; največ smo jih poslali v tujino kot zameno, 2697 izvodov, v dar smo namenili 1655 izvodov (upoštevane tudi lastne izdaje preteklih let), v zameno po Sloveniji smo poslali 797 izvodov, prodali smo 287 izvodov. Zamena – tujina Zamena – Slovenija Dar Prodaja Recenzija Lastni knjižni fond Skupaj 2697 797 1655 287 110 74 5620 IZPOSOJA Število članov je v letu 2020 naraslo za 63 in je ob koncu leta doseglo število 4082. Izposoja je potekala na oba načina, klasični listkovni in avtomatizirani prek sistema COBISS. Članarine in zamudnin nismo zaračunavali. Avtomatizirana izposoja je štela 2402 enoti; klasično izposojo ocenujemo na ok. 2000 enot. Rokopisno in trezorsko gradivo si je v raziskovalne namene ogledalo 11 uporabnikov. Na področju medknjižnične izposoje smo zabeležili izposojo 447 enot drugih knjižnic za naše uporabnike ter izposojo 135 enot našega gradiva za uporabnike drugih knjižnic. Številke kažejo, da je epidemija prispevala k porastu medbibliotečne izposoje, kar ni presenetljivo. Storitev medbibliotečne izposoje nismo zaračunavali. Biblioteka je v svojih prostorih omogočala – kolikor je bilo to zaradi epidemije mogoče – dostop do naslednjih baz podatkov: ScienceDirect, SpringerLink, SAGE Journals Online, Scopus, JSTOR in Academic Search Complete. Dostop do posameznih baz podatkov je bil omogočen s spletne strani Biblioteke (http:// www.sazu.si/biblioteka), kjer je naveden tudi seznam drugih prosto dostopnih relevantnih spletnih virov. DIGITALIZACIJA Slovenska biografija Pri spletnem portalu Slovenska biografija beležimo naslednje rezultate: 32 novih, zgolj spletno objavljenih gesel NSBL (večinoma črki C in Č); korekture pri 258 geselskih besedilih NSBL in redakcija strukturiranih podatkov; dodali smo 374 letopis-2021_16.indd 374 12. 05. 2022 06:20:23 307 gesel iz PSBL in ok. 700 biogramov h geslom PSBL; dodali smo 51 fotografij z navedbo ustreznih podatkov (vir, avtor); potekala je stalna redakcija podatkov – krajevnih imen, taksonomije poklicev, sorodstvenih povezav idr.; uvedena je bila nova oznaka za povezavo na dokument, npr. objavljeno monografijo (pdf); prejeli smo številne komentarje uporabnikov, s katerimi smo dopolnili nepopolne podatke – tudi tako biografski portal živi na prav poseben način. Ob koncu leta 2021 je Slovenska biografija obsegala 13.536 oseb, med njimi 7692 oseb s samostojnimi gesli in 5844 z njimi povezanih oseb, ter 121 rodbin. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabeležila 211.883 uporabnikov in 460.197 ogledov strani. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKO, OSICH Tudi v letu 2021 smo sodelovali pri OSIC za področje humanistike in spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih zapisov ter redigirali njihove bibliografske zapise v katalogu COBISS.SI. Pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili smo 2319 bibliografskih zapisov, kar v obdobju od 2017 do 2021 obsega 13.098 zapisov. Zahtevnost redakcij posameznih bibliografskih zapisov je podobna kot v preteklemu letu. Obseg svetovanja posameznim raziskovalcem pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov in bibliotekarjem pri katalogizaciji se povečuje, kar kaže na strokovno usposobljenost Biblioteke SAZU in potrjuje njeno mesto kot referenčno točko strokovne pomoči na tem področju. OSICH je poleg osnovnih nalog izvajal tudi verifikacijo znanstvenih slovarskih del in znanstvenokritičnih izdaj vira. To je posebna naloga OSICH, ki od uveljavitve novega Pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS dalje spremlja in preverja znanstvena slovarska dela, ne samo na področju humanistike, temveč tudi na področju biotehnike, družboslovja, medicine, naravoslovja in tehnike. Torej na vseh raziskovalnih področjih znanstvenega slovaropisja in znanstvenokritičnih izdaj vira. S svojim delom smo prispevali k izboljšanju obstoječega sistema vrednotenja raziskovalnega dela. SODELOVANJE Z ZVEZO PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE Ohranili smo sodelovanje s Komisijo za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS, ki vsako leto izda publikacijo Zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov s prispevki področnih strokovnjakov. Biblioteka SAZU je v katalog vpisala tudi redni zbornik za leto 2021 Snaga k zdravju pomaga: nalezljive bolezni v preteklosti in spopad z njimi in s tem simbolno podprla dejavnost ZPMS. 375 letopis-2021_16.indd 375 12. 05. 2022 06:20:23 BIBLIOGRAFIJE Na področju urejanja bibliografij za člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti in raziskovalce Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU smo v sistemu COBISS.SI kreirali 2970 bibliografskih zapisov. Pri tem je pomembno sodelovanje pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH), saj smo vedno seznanjeni z novostmi in aktualno problematiko in kjer tudi aktivno sodelujemo s strokovnimi rešitvami glede vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela. BIBLIOGRAFIJA OSEBJA BIBLIOTEKE SAZU Dušan Koman Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (član uredniškega odbora 2013–) Mojca Mlinar Strgar Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Ročna redakcija zapisa TEI 2013–) Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (član uredniškega odbora 2013–) Breda Pajsar »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 71 (2020): 298–300. Mateja Švajncer Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (član uredniškega odbora 2013–) Petra Vide Ogrin Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Urednica zbirke podatkov 2013–) »Biblioteka SAZU«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 71 (2020): 291–298. Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (Glavna urednica zbirke 2013–) 376 letopis-2021_16.indd 376 12. 05. 2022 06:20:23 KNJIGOVEZNICA Tudi v letu 2021 smo hvaležni za številne nove vezave in prevezave, popravljene in obnovljene zvezke, še zlasti slovenske ali starejše gradivo, ki so bile narejene v naši knjigoveznici. S to možnostjo lastne knjigoveznice nam je v Biblioteki dano, da lahko kontinuirano skrbimo za obnavljanje gradiva, ki je v slabšem stanju, in s tem seveda za njegovo ohranjanje za prihodnje rodove. MUZEJSKA ZBIRKA V restavriranje smo dali zadnjo sliko iz cikla alegorij letnih časov – Alegorija pomladi (MSAZU 79). OSEBJE V Biblioteki je bilo v tem letu zaposlenih osemnajst oseb, od tega ena oseba s skrajšanim delovnim časom. Glede delovnih nalog posameznih zaposlenih lahko načeloma povzamemo naslednje, pri čemer velja, da večina zaposlenih opravlja dela na več področjih, odvisno od trenutnih potreb: oddelek za inventarizacijo: tri osebe; oddelek za katalogizacijo in klasifikacijo: pet oseb; oddelek za izposojo: dve osebi; področje digitalizacije, specialne redakcije podatkov: dve osebi; področje verifikacije bibliografskih zapisov in bibliografij članov SAZU: ena oseba; ekspedit: dve osebi; knjigoveznica: ena oseba; administracija: ena oseba. Na področju kontinuiranega usposabljanja se je v tem letu deset oseb udeležilo petih različnih tečajev, ki so večinoma potekali na daljavo s pomočjo spletnih aplikacij. Delovali smo tudi v strokovnih telesih, in sicer Mateja Švajncer kot predstavnica v Svetu članic COBISS, Simona Frankl in Marjana Benčina v Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH) ter Mira Sedmak v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice ZBDS. Petra Vide Ogrin PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PUBLIKACIJE SAZU 1. slovenski pravorečni posvet. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 266 str. 377 letopis-2021_16.indd 377 12. 05. 2022 06:20:23 Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski (1816–1868) in njegov čas : ob 205-letnici njegovega rojstva : program simpozija in povzetki referatov : Velika dvorana SAZU, četrtek, 14. 10. 2021. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 18 str. Bibliografija Franceta Balantiča. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. (Biblioteka, 19) Fagopyrum. El. Časopis. Letn. 38, št. 1-2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Način dostopa (URL): https://ojs.zrc-sazu.si/fagopyrum/. Folia biologica et geologica. Letn. 62, št. 1. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/folia_bio_geo. ISSN 1855-7996 Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 380 str. Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih : SAZU, 14. junij 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 113 str. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 71/2020. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 350 str. ISSN 0374-0315 Novi pogledi na Adama Bohoriča : program simpozija in povzetki referatov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Velika dvorana Novi trg 3, Ljubljana 27. oktober 2021. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 29 str. Slovenska sprava : zbornik s prispevki simpozija ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja 24. junija 2020 na SAZU. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 230 str. Spinozzi Monai, Liliana: Iz pisem Giuseppeja Loschija : pisma Janu Baudouinu de Courtenayju o italijanskem prevodu »Rezijanskega katekizma« (1890– 1908) = Epistolario Giuseppe Loschi : lettere a Jan Baudouin de Courtenay sulla versione italiana del »Catechismo resiano« (1890–1908). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 177 str. V spomin akademiku Francetu Berniku, slovenskemu literarnemu zgodovinarju in humanistu. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. 90 str. 378 letopis-2021_16.indd 378 12. 05. 2022 06:20:23 PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z ZRC SAZU Acta carsologica = Krasoslovni zbornik. Letn. 50, št. 1, 2/3. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, 2021. Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/about. ISSN 0583-6050 Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 61, št. 1, 2. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU: Založba ZRC: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/archive. ISSN 1581-6613 Arheološki vestnik = Acta archaeologica. Letn. 72. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2021. Dostopno tudi na: http://av.zrc-sazu.si/Si/AV_seznam.html. ISSN 0570-8966 Di Battista, Alenka: Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 77 str. (Umetnine v žepu, 20) Gorske bukve 1582 : Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki : znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 319 str. (Dela starejšega slovenskega slovstva, 2) Jarc, Miran: Zbrano delo. Knj. 5: Novo mesto ; Črna roža. 1. izd., 1. Natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 441 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, knj. 285) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 11, del 4: Kocbekova zrela esejistika 1961– 1980. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 841 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 284) Lazarini, Franci: Plečnikova cerkev za Bežigradom. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 105 str. (Umetnine v žepu, 22) Oter Gorenčič, Mija: Kartuzija Jurklošter. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 95 str. (Umetnine v žepu, 19) Pibernik, France: France Balantič : življenjska in pesniška pot 1921–1943 : literarna usoda po letu 1945. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 449 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 286) (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, 17) Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. A-D. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 753 str. (Zbirka Slovarji / Založba ZRC, ZRC SAZU) Terminološki slovar betonskih konstrukcij. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 124 str. (Zbirka Slovarji / Založba ZRC, ZRC SAZU) 379 letopis-2021_16.indd 379 12. 05. 2022 06:20:23 Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta. Letn. 50, št. 1–3. Ljubljana: Založba ZRC: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021. Dostopno tudi na: http://isn.zrc-sazu.si/index.php?q=en/node/108. ISSN 0352-0447 Vodopivec, Barbara: Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 93 str. (Umetnine v žepu, 21) PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z DRUGIMI ZALOŽBAMI Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj. Ljubljana: Slovenska matica, 2021. 164 str. (Odstiranja, 3) Gantar, Kajetan: Penelopin prt. Ljubljana: Slovenska matica, 2021. 347 str. (Spomini in srečanja, 11) Glas umetnikov : umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci : poezija, proza, eseji, slike, kipi, arhitekturni prikazi, odlomki notnih partitur in skladbe umetnikov V. razreda SAZU, Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ; Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev: Gorenjski muzej, 2021. 232 str. Golob, Nataša: Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti : Narodna in univerzitetna knjižnica. Del 1. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2021. 285 str. (Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica, 20. Manuscripta et fragmenta, 2) Grabec, Igor: Spevi spominov. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2021. 123 str. Grafenauer, Niko: Plasti odzidanih daljav : spomini. Ljubljana: Beletrina, 2021. 249 str. Handke, Peter: Moje leto v nikogaršnjem zalivu : pravljica iz sodobnih časov. Ljubljana: Beletrina, 2021. 651 str. (Knjižna zbirka Beletrina) Hribar, Spomenka, Tine: Slovenski razkoli in slovenska sprava. Mengeš: Ciceron, 2021. 590 str. Jesih, Milan: Namreč. Ljubljana: Beletrina, 2021. 253 str. (Knjižna zbirka Beletrina, 527) Koga reševati v času pandemije? : etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. 344 str. Komelj, Milček: Enigma Lojze Gostiša : spomini na srečanja. Ljubljana: Slovenska matica, 2021. 349 str. (Spomini in srečanja, 10) 380 letopis-2021_16.indd 380 12. 05. 2022 06:20:23 Kovačič, Lojze. Pet fragmentov. Ljubljana: Beletrina, 2021. 821 str. (Knjižna zbirka Beletrina) Lebič, Lojze: Zgodbe: kantata za sopran, basbariton, recitatorja, zbor in orkester = Fables : cantata for soprano, bass-baritone, reciter, choir and orchestra. Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2021. 54 str. (Edicija DSS, 1790) Matičič, Janez: Fantasia poetica : za klavir in orkester, op. 5 = pour piano et orchestre, op. 5. Ljubljana : Društvo slovenskih skladateljev, 2021. 31 str. (Edicija DSS, 2273) Pavčnik, Marijan: Razumevanje prava: nova oporna mesta iz zadnjih let. Ljub­ ljana: Lexpera, GV Založba, 2021. 262 str. (Zbirka Pravna obzorja, 55). Vilfan, Sergij: Opera selecta : pravotvornost in pravo v zgodovini Slovencev in njihovih sosedov. Ljubljana: Pravna fakulteta, Založba Pravne fakultete: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Slovenska matica, 2021. 747 str. Vratuša, Anton: Trojno poslanstvo profesorja Urbana. Ljubljana: Beletrina, 2021. 323 str. Pripravila Barbara Bizilj 381 letopis-2021_16.indd 381 12. 05. 2022 06:20:23 letopis-2021_16.indd 382 12. 05. 2022 06:20:23 V. SUMMARY letopis-2021_16.indd 383 12. 05. 2022 06:20:23 letopis-2021_16.indd 384 12. 05. 2022 06:20:23 REPORT ON THE WORK OF SASA THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2021 Presidential Report on the Work of SASA in the Year 2021 Initially, one can claim that in spite of the Coronavirus epidemic, 2021 at the Slovenian Academy of Sciences and Arts was quite busy. The Academy had to adapt all its activities to the epidemic and partially transfer them to the digital sphere, limit the number of guests at public events or organise the event itself in an alternative manner. Most importantly and in contrast to 2020, the Academy didn't stop its activities even for a minute. Naturally, it was impossible to carry out all the events planned. The fourth meeting of Academy members with secondary school students had to be postponed yet again. Prepared by Section I of Historical and Social Sciences, and focusing on Slovenia and the European Union, the event had once again been postponed because both, the Academy and the co-organiser, the Slovenian Science Foundation, believed it best to organise it live, in order for the young visitors to come to the Slovenian Academy of Sciences and Arts headquarters and meet the Academy members in person. International cooperation suffered even more significantly. Inter-academy scientist exchanges were severly limited. Festive sessions of the Bavarian and Austrian Academies of Science, which the President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts regularly attends, had been cancelled. Likewise, festive sesssions on the 50th anniversary of the Montenegrin Academy of Sciences and Arts and the 75th anniversary of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina. These gatherings are first and foremost social events, but serve as excellent opportunities for strengthening mutual relations, personal contacts and informal discussions. The desire to avoid renouncing such meetings was the reason to postpone the annual Visegrad Academies (V4) meeting, invol­ ving the Polish, Czech, Slovak, and Hungarian Academies, to which, together with the Austrian Academy of Sciences, the Slovenian Academy of Sciences and Arts is regularly invited to, and ought to have taken place in November 2021 in Budapest. We particularly regret not being able to host the EASAC Council meeting, scheduled to take place at the Slovenian Academy of Sciences and Arts in June 2021, because of the dire epidemiological situation throughout Europe, and which later happened in digital format. Virtually all international aca­ demies' associations meetings the SASA is a member of, were organised online. This is also true in regard to the 6th Western Balkans Process Scientific Conference, organised as a collaborative effort of the German Leopoldina and the 385 letopis-2021_16.indd 385 12. 05. 2022 06:20:23 Polish Academy of Sciences, initially planned for 2020, and executed in digital form in early July 2021. One of the pannels was dedicated to the digitalisation of archival materials from the former joint state, still stored at the State Archives of the Formal People's Republic of Yugoslavia (FPRY) in Belgrade. In cooperation with the Archives of the Republic of Slovenia, the SASA prepared draft conclusions which were not admitted to the final document because Kosovo also requested to be a part of this process, even though it is not formally a FPRY successor state. On 21 October 2021, the SASA did, however, successfully organise a bilateral international working meeting of Slovenian and Austrian historians, preparing a joint Slovenian-Austrian history publication under the wing of both respective academies. It is worth noting that two (out of four) Austrian Academy of Sciences Presidency Members, Vice-President Arnold Suppan and the President of its Philosophy and Historical Section, Oliver Jens Schmitt, were also part of the Austrian delegation. This also reflects the excellent relations we cultivate with the Austrian Academy of Sciences. Among distinguished guests the SASA welcomed in 2021, allowed me to mention the Minister of Education, Science and Sport, Simona Kustec, the Mi­ nister for Slovenians Abroad, Helena Jaklitsch, Minister of Culture, Vasko Simoniti, Elisabeth Ellison-Kramer, the Ambassador of the Austrian Republic to Slovenia, the German Ambassador, Natali Kauther, Sozana Zelenkovska, Ambassador of the Republic of North Macedonia, explorer and environmentalist, Sir Robert Swan, and the Rector of the University of Ljubljana, Gregor Majdič, who visited the SASA with UL Prorectors thus concluding the 2021 prominent visitors list. In 2021, the SASA issued three Covid epidemic related public statements. In all three, the Academy urged the Slovenians to get vaccinated, since vaccines provide the best protection against the virus. The first statement was issued on the onset of the national vaccination campaign on 11 January, followed by the 2nd on 6 July, and the last on 12 November. The latter two statements were accompanied with well attended and publicly prominent press conferences, with participating Members of III., IV. and VI. SASA Sections, active in the scientific and medical research and work during the Covid pandemic, already wellknown to the national public as experts on the topic; first and foremost, Acad. Tatjana Avšič – Županc, and particularly Associate SASA Member, Roman Jerala. The Council for Development at the Slovenian Academy of Sciences and Arts prepared two epidemic-related symposia. The first one presented forms of hybrid education during and after the pandemic, while the second, entitled Kaj nas je naučila epidemija koronavirusa? (What Have We Learned from the Coronavirus Epidemic) was devoted to a formulation of lessons learned. As part of the Coronavirus-related SASA activities, a book of proceedings Koga reševati v času pandemije? (Whom to Save during the Pandemic) was published late 386 letopis-2021_16.indd 386 12. 05. 2022 06:20:23 in 2021, featuring a collection of papers on the medical, ethical and legal cha­ llenges and triage problems in the state of pandemic, as a collaborative effort of the Council for Development and the Institute of Criminology of the Faculty of Law of the University of Ljubljana. The Academy gifted the proceedings to all relevant state institutions and national political decision-makers. Franjo Štiblar, Emeritus Professor at the Faculty of Law of the University of Ljubljana lectured on the socio-economic aspects of the pandemic at the SASA in November 2021. In 2021, the Academy addressed the general public on several non-epide­ mic related matters. On 1 July 2021, the Academy issued statements about the Ammendment to the Water Acts (which was subsequently rejected by national referendum) and the proposed accumulation at Suhorca, both prepared by Svet za varovanje okolja. In the President's open letter Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah, of 7 September 2021, the Academy expressed its reservations on the proposed legal regulation of this issue in the draft of the Resolution on the National Programme of Higher Education of the Republic of Slovenia 2021‒2030 and its expectations of a solution, which will allow for optimal inclusion of Slovenian higher education in the international environment and the need for well-rounded, fully functional development of the Slovenian language (in higher education). The SASA President gave two interviews in daily newspapers (Dnevnik, Objektiv supplement, 23 January 2021, and Primorske novice, 7. Val supplement, 29 April 2021) presented the activities of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, its mission and position in the Slovenian society. He particularly emphasised that, due to its high reputation, the SASA is considered a symbollic connective element of all Slovenians, striving, thorugh efforts in sciences and arts, for the benefit of Slovenians at home and abroad, all citizens of Slovenia and the world. The Slovenian Academy of Sciences and Arts Act does not, however, prescribe the Academy to express opinions on political issues, current political affairs and daily political developments in spite of beliefs to the contrary on behalf of some Academy Members and members of the general public. The President also addressed the public at several symposia, press conferences, cultural and other public events, 17 in total In 2021. Among these, the president provided the welcome address at the opening of the international conference Za človeka gre, organised by Alma mater Europea in Maribor, on the opening of the exhibition of SASA Members – Prešeren Award Winners in Kranj. He welcomed the explorer and environmentalist Robert Swan at the SASA, addressed the audience at the presentation of the monograph Opera selecta by Acad. Sergij Vilfan at the Ljubljana Faculty of Law, and at the event Europe. Your Languages, organised by the Goethe-Institute at the SASA. Likewise, the President addressed the audience of the European Science Festival, organised by the Slovenian Science Foundation as well as at the festive academy on the occasion of 200th anniversary of the National 387 letopis-2021_16.indd 387 12. 05. 2022 06:20:23 Museum of Slovenia in Cankarjev dom hall. On several occasions, Vice-President, Acad. Milček Komelj addressed the audiences on behalf of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, including the presentation of the monograph Ljubiteljev zaklad, dedicated to the art collection of Acad. Vinko Kambič in Metlika, and on the unveiling of the memorial plaque to Acad. Vojeslav Mole. Of all the activities addressed to the general public in 2021, the prominence of SASA statement entitled Slovenska sprava, prepared on the 30th anni­versary of Slovenian independence, was second to none. The document is an ethical evaluation of the events during and immediately after World War II in Slovenia. It was adopted at the SASA corresponding assembly, which took place from 22 to 25 February 2021. It was attended by 81,5 % of SASA members, 76 % (or over ¾) of whom voted in favour of it. Slovenska sprava was the first statement in the history of the Slovenian Academy of Sciences and Arts to be adopted by its highest body. The voting result gives it legitimacy beyond a shadow of a doubt and is quite satisfactory, since it attests to a significant level of consensus among SASA members about one of the most critical periods of Slovenian history, about which views (both within the Academy and in the general public alike) vary significantly, even diametrally. The statement attracted a lot of relatively endu­ ring public attention was relatively well recaived, although not without reservations and, in some instances, complete rejection. The most negative reactions came from the Associations of the National Liberation Movement of Slovenia and New Slovenain Covenant, which seems self explanatory. In spite of this, the statement Slovenska sprava remains a document of permanent value, and the foundation for all further debates on the assessment of interwar and postwar events, thus also about national reconilliation. The Academy concluded its reconcilliation activities on 24 June 2021 (on the eve of the national Statehood Day) with the presentation of conference proceedings which took place exactly a year earlier, on the 30th anniversary of the spravne slovesnosti in Rog and what would have been Archbishop's Dr. Alojzij Šuštar's 100th birthday. The election of new SASA full, associated and corresponding members also marked 2021 importantly. The SASA electoral assembly took place on 3 June 2021 in the SRC SASA atrium, due to covid restrictions, while membership charters were awarded on 17 June in the Slovenian Phillharmonic Hall and promoted Academicians Marija Stanonik and Marko Snoj of Section II, Academician Matej Brešar in Section III, Academician Uroš Rojko in Section V and Academician Gregor Serša in Section VI to Full SASA Members. Newly elected Associate Members are: Mirjana Nastran Ule to Section I, Jožica Škofic and Tomo Virk to Section II, Dragan Mihailović and Marko Topič to Section II, and Tadej Battelino to Section VI, while Markus Egg, Henrietta L. Moore and Joseph H. Weiler (Section I), Johannes Jacobus Steenwijk (Section II), Roberto Merletti and Masaioshi Nakashima (Section III), Wolfgang Dreybrodt and 388 letopis-2021_16.indd 388 12. 05. 2022 06:20:23 Jon-Storm Mathisen (Section IV) and Claudio Magris and Iris ter Schiphorst (Section V) were elected new SASA Corresponding Members. In total, 21 new members in different membership categories were elected. Of the newly elected members, Associate Member Tadej Battelino and Co­ rresponding Member Markus Egg have already introduced themselves to other SASA members and the general public with their introductory lectures, just like Liliana Spinozzi Monai and Mirko Bratuša, who were elected Corresponding Member and Assscoate Member in 2019, respectively. Introductory lectures from different fields of sciences and arts were, as usual, extremely interesting and up-to-date. They were introduced as a novelty during the presidency of Acad. Tadej Bajd and have become a constant on the Academy repertoire, which is to remain the case in the future, as well. Another constant is the su­ pport the SASA provides to the VTIS Association, joining Slovenians educated abroad. The majority of VTIS members are young intellectuals, active in the international business and science arena, whose knowledge and connections are of great importance for Slovenia's further development. SASA President and Head of the Department of International Relations and Scientific Coordination, Acad. Branko Stanovnik regularly attend their assemblies, organised annually by the President of the Republic of Slovenia on 26 December. In addittion to introductory lectures by new SASA members and the previously mentioned Professor Štiblar, in 2021 the SASA also welcomed to the lectern Dr. Hubert Kosler, CEO of the robot factory Yaskawa Electric Slovenia from Kočevje, and Robert Swan, worldfamous environmentalist and the first person to walk to the South and the North Pole. His visit was intended as promotion of the conservation of the Antarctic, with an emphasis on the inclusion of Slovenian scientists in Antarctic research, since Slovenia signed the Antarctic Treaty in 2019. The SASA offers full support to these endevavours under guidance of its Secretary General, Acad. Franc Forstnerič. Aside from lectures, one of SASA's main activities directed to the general public is the (co)organisation of discussions, conferences and symposia. In 2021, the Academy organised twenty such events, in physical, hybrid and digital form. The majority was prepared by the Council for Development at the SASA. Under the guidance of Academicians Igor Emri and Slavko Splichal, it continued its intensive and ambitiously planned activities, also attracting a number of external experts. In addittion to the two previously mentioned discussions concerning the COVID-19 pandemic, the Council for Development at the SASA prepared discussions about the integration of Slovenian innovation environment, cyber safety and protection of privacy, digitalisation of work processes, the economy and society in non-material capitalism, four discussions on heritage science and also two discussions on the digital development of Slovenia and election systems. SASA Section I continued with the organisation of their traditional law 389 letopis-2021_16.indd 389 12. 05. 2022 06:20:23 related conferences. In 2021, in cooperation with the Faculty of Law of the University of Ljubljana and Institute of Criminology at the University of Ljubljana, the Academy prepared an international conference about sexual criminal acts. On twhat would have been historian and Academician Vasilij Melik 100th birthday, Section I organised a symposium in his honour, while Section II prepared symposia on Antonu Žakelj, (little)known Slovenian poet and collector of Slovenian folk lore, active under the pseudonym Rodoljub Ledinski, and on new perspectives on Adam Bohorič on the 500th anniversary of this important Slovenian Protestant and linguist. Together with the Slovenian Forrestry Institute and the Biotechnical Faculty at the University of Ljubljana, Section IV prepared a series of conferences under the common name Forest and Wood, in 2021 dedicated to climate changes. The afore mentioned group of organisers worked with other institutions to prepare an international conference of participants in the international project Life Systemic, oriented toward sustainable development of forests. Members of Section VI organised a conference on the development and challenges of gene therapy in Slovenia at the end of the project SmartGene. As co-organiser, the SASA and the Slovene Society, the Serbian Academy of Sci­ences and Arts and the Vukova Zadužbina Association prepared another, by now traditional conference for the cultivation of good bilateral cultural and scientific relations. In 2021, it was dedicated to two prominent archeologists, Slovenian Academician Stane Gabrovec and Serbian Academician Dragoslav Srejović. To conclude this section of the report, allow me to mention that, during Slovenia's presidency over the Council of Europe, the Slovenian Academy of Sciences and Arts hosted the international conference Slovenia and its Multilingualism as one in a series of conferences entitled Europe. Your Languages, prepared by the Goethe Institute. SASA artists from Section V presented their work publicly at three events at the Prešeren Award Winners of Fine Arts Gallery in Kranj. SASA writers, painters, sculptors and composers were featured in separate events. The artist salso managed to film the majority of symposium presentations on the 100th birthday of Academician Zorko Simčič, which will be presented publicly in 2022 and published in a special book of proceedings. SASA printing and co-publishing activity was prolific 2021. It included, among other monographs, provceedings, periodicals and other publications the SASA has printed, co-published or financially endorsed, including the previously mentioned Slovenska sprava. Section II excelled particularly in this respect, by preparing proceedings on Janez Bleiweis and the modernisation of Slovenian society, proceedings from the first Slovenian national symposium on Slovenian phonology and linguistic self-confidence, where experts discussed the position and development of the Slovenian language as a mother tongue, followed by the publication of letters written by Giuseppe Loschi addressed to Jan Baudouin de Courtenay on the Italian translation of Rezijanski katekizem (the 390 letopis-2021_16.indd 390 12. 05. 2022 06:20:23 Resian Cathecismus), authored by SASA Corresponding Member Liliana Spinozzi Monai, and a memorial publication V spomin akademiku Francetu Berniku (In memoriam Acad. France Bernik), Slovenian literary historian and humanist. The beautiful monograph on Academy Members – Prešeren Award Winners entitled Glas umetnikov was prepared by Section V and includes a a CD of classical music composed by composers Academy members, recorded jointly with the Slovenian National Radio and Television. The monograph accompanied an exhibition at the Prešeren Award Winners of Fine Arts Gallery in Kranj. Tome I of the catalogue of medieval manuscripts and fragments of the Slovenian National and University Library (which also appears as co-publisher) by Nataša Golob and published in the sub-series Manuscripta et fragmenta as part of the Biblioteka series. The SASA lso published the periodicals Folia biologica et geologica and Fagopyrum, overseen by members of Section IV. Toghether with SRC SASA, the Academy endorsed the publication of Acta carsologica. Also co-published with SRC SASA Publishing, were: the first book 1 of the monumental Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, compiled at the (book 1 of the dictionary of 16th century Slovenian) Fran Ramovš Institute of Slovenian Language. The same series also saw the publication of Terminološki slovar betonskih konstrukcij. Also important is the copy of Gorske bukve by Andrej Recelj from 1582 with added literarly critical remarks and studies. It was published in the series Dela starejšega slovenskega slovstva, featuring early Slovenian literature edited at the Institute of Slovenian Literature and Literary Studies. The SASA also co-published three pocketbooks in the series Umetnine v žepu, together with the France Stele Institute of Art History. The SASA has traditionally cooperated well with the Slovene Association, and has, in 2021, endorsed the publication of the following books: volume III of Academician Kajetan Gantar’s memoirs, entitled Penelopin prt, Enigma Lojze Gostiša authored by Academician Milček Komelj, who also edited the proceedings on art historian and writer, Academician Emilijan Cevc, and Primerjalna zgodovina svetovne literature (dated to 2020) by Academician Janko Kos, deemed to be one of the supreme works of Slovenian comparative literature science. The SASA also supported financially the publication of several books with Beletrina Publishing, authored by SASA members: Academician Niko Grafenauer’s memoirs Plasti odzidanih daljav, Moje leto v nikogaršnjem zalivu by Nobel Laureate and Correspoonding SASA Member Peter Handke, a poetry volume Namreč ba Associate Member Milan Jesih, Trojno poslanstvo profesorja Urbana, containing memories of his 1943/44 mission to Italy by Academician Anton Vratuša and Pet fragmentov by Academician Lojze Kovačič. In this context, it is worth mentioning that the Academy also supported the publication of two music pieces by Academicians Lojze Lebič and Janez Matičič, a monograoh by Spomenka Hribar and Academician Tine Hribar Slovenski razkoli in slovenska sprava as well as the selected works (Opera selecta) of Academician Sergij Vilfan. 391 letopis-2021_16.indd 391 12. 05. 2022 06:20:23 Particularly, I wish to mention the continuation of construction works on Villa Finžgar, which will be repurposed and given a new function – an apartment house for SASA guests and other guests, and club Pod svobodnim soncem, an indoor venue, also extending to the adjacent garden. After 2021 construction interventions, conducted on a limited budget, its new image is beginning to emerge. One can optimistically hope that all works will be concluded in 2022. Unfortunately, there was (yet again) no progress in establishing the ownership of the Škerk Estate in the Slovenian Triest hinterlands with the remaining heir, the Friuli – Venezia Giulia Region. The Academy always prides itself on the awards, honours and decorations of its members. In 2021, Academician Marko Mušič receives the Prešeren Lifetime Achievement Award. At the end of the year we also learned that Academician Kajetan Gantar, also the 2010 Zois Award Laureate, received the same honours for 2022, thus making him the only recepient of both highest state honours in the field of sciences and arts. The President of the Republic of Slovenia, Mr Borut Pahor honoured Academician Zorko Simčič on his 100th birthday, which was also commemorated at the Slovenian Academy of Sciences ans Arts, with the Silver Order of Merit “for his priceless literary opus, the greatest part of which he created among the Slovenian diaspora in Argentina«, while the Municipality of Maribor honoured him with the City of Maribor seal. Academician Drago Jančar received the reputable international Milovan Vidaković Award in Novi Sad and became Doctor Honoris causa of the University of Maribor. Academician Robert Zorec was elected Corresponding Member of the Norwegian Academy of Sciences and Letters Academician Branko Stanovnik was elected Honorary Member of the Slovenian Chemical Society, and received the Maks Samec Award of the Faculty of Chemistry and Chemical technology of the University of Ljubljana for his contribution to the faculty. For his decadeslong mentorship work with the Krka Awards, he received The Krka Certificate of Recognition. Academician Andrej Kranjc was nominated Honoray Member of the USA National Speleological Society. The Chamber of Architecture and spatial Planning of Slovenia honoured Academician Stanko Kristl with the Platinum Pencil Award, and Associate Member of Section V of Arts received the Gold Poetry Coin for his “lifetime opus and creative cultivation of Slovenian language and culture«. The Slovenian Association of Literary Translators has honured Associated Member Tomo Virk with the Jerman Award, also a recipient of the University of Ljubljana Gold Prize. Associate Member Roman Jerala received the Grand Pregl Award of the National Institute of Chemistry. Forum Zhongguancum (ZGC), founded by the Chinese Ministry of Science and Technology, the City of Beijing The Science and Tachnology Association of PRC listed, out of 2800 innovations, the new generation sound insulation material developed by Academician Igor Emri among 100 best innovations and ten best 392 letopis-2021_16.indd 392 12. 05. 2022 06:20:23 newly invented materials for 2021. Academician Andrej Jemec was awarded a special prize at the 10th International Bitola Biennial of Graphic Arts. Associate Member Jožica Škofic was awarded the title Prometheus of Science by the Slovene Science Foundation, and the book by Associate Member Renata Salecl Strast do nevednosti: česa ne želimo vedeti in zakaj (A Passion for Ignorance: What we Choose not to Know and Why (Princeton UP, 2020) was selected by the Slovenian Research Agency to be deemed Excellent in Science for 2021. The Cankar Award was awarded for the second time in 2021, which the Sloveniian Academy of Sciences and Arts co-founded, was awarded to Gašper Kralj for his novel Škrbine. Our warmest congratulations to all the award winners. I wish to also add that a bust of Academician Alojz Rebula was unveiled in Loka pri Zidanem Mostu, where he had spent the final years of his life. Academician Vojeslav Mole, who maintained and deepened ties between the Slovenian and Polish culture was honoured with a memorial plaque on the building, where he used to reside and today houses the Embassy of the Republic of Poland. Sadly, this report would be incomplete without reminiscing about members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, departed in 2021. The Academy bade its finall farewell to Academicians Dragica Turnšek, Milan Mihelič, Miha Tišler, Jože Mlinarič and Boris Paternu, and Corresponding Members Gerhard Giesemann, Hans Rothe, Juraj Martinović, John Villadsen, Dejan Popović and Jean Nicod. Peter Štih 393 letopis-2021_16.indd 393 12. 05. 2022 06:20:23 SASA ORGANIZATION A) THE PRESIDENCY President: Peter Štih Vice-Presidents: Robert Zorec, Milček Komelj Secretary-General: Franc Forstnerič SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Slavko Splichal SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Marko Snoj (until September 30), Marko Jesenšek (since October, 1) SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Matej Brešar SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Tatjana Avšič - Županc SECTION FIVE Arts Secretary: Jožef Muhovič SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Gregor Serša Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Igor Emri, Uroš Rojko, Marija Stanonik Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Managing Director, are also invited to the Presidency meetings. B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS 1. Library 2. Department of International Relations and Scientific Coordination C) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS 1. Environment Council 2. Council for Energetics 3. Council for Slovenian Spatial Culture And Identity 4. SASA Development Council 5. Committee for Ethnic Minorities Studies 6. The Orthography Commission 7. Committee for Printing and Publications 8. Commission for Statutory Issues 9. The Human Rights Commission 394 letopis-2021_16.indd 394 12. 05. 2022 06:20:23 10. Commission for Advancing Slovenian Language in Public Use D) FOUNDATIONS 1. Dr. Bruno Breschi Foundation 2. The Ivan Vidav Foundation E) SASA MANAGEMENT 395 letopis-2021_16.indd 395 12. 05. 2022 06:20:23 MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE Historical and Social Sciences FULL MEMBERS Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Emeritus Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Malgajeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-18-14, Mobile + 386 31-268-395. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24111-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin. hribar@siol.net. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24110-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mencinger, Jože, Ph. D., Full Professor of Economic System and Politics, Statistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Born on 5 March 1941 in Jesenice, Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 8, 2017 to May 31, 2020. Home: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: joze.mencinger@eipf.si Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. 396 letopis-2021_16.indd 396 12. 05. 2022 06:20:23 Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62. Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009. Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: pirjevecj@gmail.com. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000 Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhskp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Pot na Golovec 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 515-20-80, Email: slavko.splichal@guest.arnes.si. Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2005 to May 6, 2008. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI4260 Bled, Grič 7a. Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017 to May 31, 2020. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018908, E-mail: peter.stih@siol.net. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/24111-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si. 397 letopis-2021_16.indd 397 12. 05. 2022 06:20:23 Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Emeritus Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24110-00. ASSOCIATE MEMBERS Höfler, Janez, born on December 11, 1942. PhD, Musicology; PhD, Art History; Distinguished Professor, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1/ 241 12 10; E-mail: janez.hoefler@ff.uni-lj.si. Kranjc, Janez, born on May 11, 1949, PhD of Legal Sciences, Full Professor of Roman Law and Legal History at the Faculty of Law of the University of Ljubljana and the University of Maribor and Professor of German Legal Terminology at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Phone:+386 1 420 31 98, E-mail: janez.kranjc@pf.uni-lj.si. Nastran Ule, Mirjana, born on 17 July, 1947, PhD in Psychological Sciences, retired Professor Emeritus of Social Psychology at the Faculty of Social Scien­ ces of the University of Ljubljana. Associate Member since 3 June, 2021. Home: mirjana.ule@guest.arnes.si. Office: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, mirjana.ule@fdv. uni-lj.si. Salecl, Renata, born on January 9, 1962, Full Professor, Research Councillor at the Institute of Criminology of the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 4203246, E-mail: renata.salecl@pf.uni-lj.si. Vodopivec, born on Juliy 7, 1946, PhD of Historical Sciences, Full Professor of General 18th and 19th Century History at the Department of History of 398 letopis-2021_16.indd 398 12. 05. 2022 06:20:23 the Faculty of Arts of the University of Ljubljana until 1999, then Research Counsellor at the Institute of Contemporary History (1999–2012). He retired in 2012. Associate Member since June 6, 2019. Home: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 2313 354, +386 41 796 713, E-mail: peter.vodopivec@guest.arnes.si. CORRESPONDING MEMBERS Dempsey, Charles G., Educator and art historian, Professor Emeritus, Johns Hopkins University. Born on March 11, 1937. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Dept. of the History of Art, Mergenthaler Hall, Johns Hopkins University, 3400 North Charles St., Baltimore, MD 21218; fax: 410-516-5188. E-mail: charles.dempsey@jhu.edu. Egg, Markus, born 26 June 1954, Head of the Department of Ancient History at the Research institute and Restoration Office, Vice-CEO of the Mainz Roman-Germanic Central Museum, in retirement since 2019. Corresponding Member since 3 June 2021. Office: Römisch-Germanisches Zentralmuseum, Ernst-Ludwig-Platz 2, 55116 Mainz, Germany, Phone: 004916096968962, E-mail: egg@rgzm.de. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz. Gleirscher, Paul, born on October 7, 1960. Head of the Department of Prehistory and Early History at the State Museum of Carinthia in Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Landesmuseum Für Kärnten, Abteilung für Ur- und Frühgeschichte 9021 Celovec - Klagenfurt am Wörthersee, Museumgasse 2, Austria Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Retired (since 2010) Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302324. E-mail: wum@utanet.at. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrichstrasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-9705, Phone: +43 316/ 3802302, E-mail: gombocz@uni-graz.at. Härtel, Reinhard, born on November 24, 1945. Professor of Medieval History and of Historical Auxiliary Sciences at the Graz University, retired.Corresponding member since June 6, 2019. Home: Johann Paierlweg 7 / 17, A-8043 Graz Office: Institut für Geschichte, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrichstrasse 26 / III, A-8010 Graz, E-mail: reinhard.haertel@uni-graz.at. 399 letopis-2021_16.indd 399 12. 05. 2022 06:20:23 Klingemann, Hans-Dieter, born on February 3, 1937, Hans-Dieter, PhD., Emeritus Professor, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Corresponding Member since June 1, 2017. Office: BAU International Berlin, University of Applied Sciences, HeinrichHeine-Strasse 15, D-10179 Berlin, Germany, Phone: +49-30-8105808-0, Email: lingemann@bauinternational-berlin.de. Košak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph. D. in Archaeology. Associate Professor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adwmainz.de Madžar, Ljubomir, born on September 30, 1938, PhD., retired Professor of Economics and President of the Academy of Economic Sciences at the University of Belgrade Faculty of Economics. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Alfa BK Univerzitet, Palmira Toljatija 3, 11070 Novi Beograd, Serbia, Phone: 381 11 2 609 754. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine). Moore, Henrietta L., born 18 May 1957, DBE, FBA, FAcSS, Member of the British Academy, Founder and Director of the Institute for Global Prosperity and the Chair of Culture Philosophy and Design at University College London (UCL). Corresponding Member since 3 June 2021. Office: henrietta.moore@ucl.ac.uk. O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 7 St Augusta Court, Batchwood View, St Albans, Hertfordshire, AL3 5SS, United Kingdom. E-mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk. Scalon, Cesare, born on November 20, 1939. PhD., retired Latin Paleography at the Udine Faculty of Arts. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Istituto Pio Paschini per la storia della chiesa in Friuli, Via Treppo 5/B, 33100 Udine, Italia, Phone: + 0432 414585, E-mail: info@istitutopiopaschini.it. Straus, Jože (Joseph), born on 14 December 1938, Title Full Intellectual Property Law Professor at the Faculty of Law of the University of Ljubljana, Professor Honoris Causa in Patent Law at the Munich Ludwig MaximilianUniversity, Director Emeritus of the Max Planck Institute for Innovation and Competition (formerly The Max Planck Institute for Intellectual Property, 400 letopis-2021_16.indd 400 12. 05. 2022 06:20:23 Competition and Tax Law, Munich). Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Corresponding Member since 6 June, 1995. Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supičić, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617. Wakounig, Marija, born on 19 March 1959. Historian, Associate Professor at the Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija. Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spitalgasse 2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija. Weiler, Joseph H. H., born 2 September 1951, Joseph Straus Professor of Law, European Union , Jean Monnet Chaired Professor, Co-Director, Jean Monnet Center for International and Regional Economic Law and Justice, New York University School of Law. Corresponding Member since 3 June 2021. Office: NYU School of Law, 40 Washington Square South, Room 109, New York, NY 10012, E-mail: joseph.weiler@nyu.edu Wolfram, Herwig, born on February 14, 1934. Emeritus Professor of Medieval History and Historic Auxiliary Sciences at the University of Vienna, former Director of the Institute for Austrian Historical Research. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Sommeregg 13, 5301 Eugendorf, Austria. Phone: +43 664 73392522, E-mail: herwig.wolfram@univie.ac.at. 401 letopis-2021_16.indd 401 12. 05. 2022 06:20:23 SECTION TWO Philological and Literary Sciences FULL MEMBERS Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. VicePresident of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011. Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: kajetan.gantar@siol.net. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc. B. D., Ph. D., Th. D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05. Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24114-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Snoj, Marko, born on April 19, 1959. Comparative linguist, etymologist, lexicographer at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC 402 letopis-2021_16.indd 402 12. 05. 2022 06:20:24 SASA, Professor at the Department of Comparative and General Linguistics at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015, Full Member since June 3, 2021. Office: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 4706 162, E-mail: marko.snoj@zrc-sazu.si. Stanonik, Marija, born on May 23, 1947, literary historian, literary folklorist, ethnologist; retired scientific advisor; Professor at the Department of Slovenian Studies at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015, Full Member since June 3, 2021. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Office: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1 519 88 64, E-mail: stanonik@zrc-sazu.si. ASSOCIATE MEMBERS Jesenšek, Marko, born on March 14, 1960, PhD in linguistic sciences, Full Professor of Slovenian Language at the Faculty of Arts of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, Phone: +386 2 22 93 630,+ 386 51 324 250, E-mail: marko.jesensek@um.si; marko@ jesensek.si. Maver Igor, born on December 1, 1960, PhD of Literary sciences, Full Professor of English and American Literature at the Department of English at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, E-mail: igor.maver@ff.uni-lj.si. Škofic, Jožica, born on 4 March, 1964, PhD in Language Sciences, dialectologist, Research Councillor at the SRC SASA Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, Full Professor of the Slovenian Language at the Faculty of Humanities of the University of Primorska in Koper. Associate Member since 3 June, 2021. Office: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 4706 221, E-mail: jozica.skofic@zrc-sazu.si. Virk, Tomo, born on 31 May, 1960. PhD in Literary Sciences, Full Professor of Comparative Literature and Literary Theory at the Department of Comparative Literature and Literary Theory at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 3 June, 2021. Office: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, E-mail: tomo. virk@ff.uni-lj.si. 403 letopis-2021_16.indd 403 12. 05. 2022 06:20:24 Žele, Andreja, born on August 7, 1963, Professor at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana, Scientific Councillor at the Fran Ramovš Institute for the Slovenian Language at the SRC SASA. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 51 335 052, E-mail: andrejaz@zrc-sazu.si. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2/II, SI–1000 Ljubljana, Phone: +386 1 241 10 00, E-mail: andreja.zele@ff.uni-lj.si. CORRESPONDING MEMBERS Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 720 W. Gordon Terrace, Apartment 19L Chicago IL 60613. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Greenberg, Marc Leland, born on November 9, 1961, Ph. D., Professor of Slavic Languages & Literatures, Department of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas, USA. Director, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 4209 Wheat State St., Lawrence, KS 66049-3585, USA, Phone: +1785-218-4767; +1-785-218-4767, E-mail: mlg@ku.edu. Office: Dept of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures; University of Kansas; 1445 Jayhawk Blvd., Rm. 2080, Lawrence, KS 66045-7594, USA. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier. Office: Ostkirchliches Institut an der Universität Würzburg, D-97082 Würzburg, Steinbachtal 2a, Phone: +49-931-7841973, fax: +49-931-7841979, Email: hannick@uni-wuerzburg.de. Karničar, Ludvik, born on August 23, 1949, retired Associate Professor (Graz University), Slavist, dialectologist and lexicographer. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: + 43 664 870 33 18, E-mail: ludwig.karnicar@uni-graz.at. Kozar - Mukič, Marija, born on March 8., 1952, Retired Senior Custodian and Ethnologist (Savaria Museum, Szombathely, Hungary), Ethnologist and Slavist. Corresponding Member since June 6, 2019. 404 letopis-2021_16.indd 404 12. 05. 2022 06:20:24 Home: Váci M. u. 39. H-9700 Szombathely, Phone: +36 94 315 411, +36 30 9970 077; E-mail: mukic@t-online.hu Kurkina, Ljubov Viktorovna, born on February 17, 1937. Professor of Slavic Studies, etymologist, lexicographer, leading Research Associate at the Institute of Russian Language V. V. Vinogradova at the Russian Academy of Sciences in Moscow, Russia. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Институт русского языка имени В. В. Виноградова РАН, 119019, Москва, ул. Волхонка, д. 18/2, Россия. Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philology and Professor at the Georg-August University in Göttingen. Associate Member since June 12, 2003. Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo. com. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Diachronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664-433-5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Spinozzi Monai, Liliana, born on October 30, 1936. External associate at the International multilinguality centre (CEIP) of the University of Udine and former researcher at the Institute of Linguistics at the same institution. She studies theoretical linguistics and researches Slovenian dialects of the Friuli region. She has published several manuscript texts by Jan Badouin de Courtenay. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Viale Marconi, 35 I -33043 Cividale del Friuli, Phone: +39 0432 730426, Mobile: +39 3336883150, E-mail: ianaspinozzi@gmail.com. Steenwijk, Johannes Jacobus, born 27 May 1959, PhD in Slavic Languages and Literatures, Associate Professor of Slovenian Language and Literature at the Department of Slavic Languages and Literatures (DiSLL) of the University of Padua. Corresponding Member since 3 June 2021. Office: Università di Padova, Dipartimento di Studi Linguistici e Letterari, Via Suor Elisabetta Vendramini 13, 35137 Padova (PD), Italy, Phone: +39 049 8279650, E-mail: han.steenwijk@unipd.it. 405 letopis-2021_16.indd 405 12. 05. 2022 06:20:24 Tokarz, Bożena, born on October 17, 1946. Literary Theorist, Professor of Polish and Slovenian Studies, comparativist, Full Professor at the University of Silesia in Katowice, where she is Head of Chair of Literary theory and Theory of Translation at the Department of Slavic Philology at the Faculty of Arts at the University of Silesia in Katowice, Poland, editor in Chief of the periodical Prevajanje slovanskih književnosti. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Ul. Zamknięta 5/1, 41-205 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 266 66 06; 739 33 34 26, E-mail: tokarzbozena@gmail.com Office: Ul. Gen. Grota-Roweckiego 5, p. 4. 15, 41-200 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 364 08 19; + 48 / 32 364 09 12, E-mail: filslow@us.edu.pl Tokarz, Emil, born on October 6, 1944, Linguist, Slavist and general linguist retired Full Professor at the University of Silesia in Katowice and University of Bielsko Biala (Poland). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: ul. Zamknięta 5, 41-2015 Sosnowiec, Poland, Phone: +48 727 711 706, E-mail: tokarzemil@gmail.com. Verč, Ivan, born on February 2, 1950, Essayist and specialist of slavic studies, Full Professor of Russian Language and Russian Literature at the University of Trieste (retired). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: E-mail: iverc@spin.it. Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28. Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 3809315. SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences FULL MEMBERS Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2011 to May 6, 2014. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Bobenčkova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80, Email: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. 406 letopis-2021_16.indd 406 12. 05. 2022 06:20:24 Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Brešar, Matej, born on September 26, 1963. PhD, Full Professor of Mathematics at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of the University of Maribor and at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015, Full Member since June 3, 2021. Home: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, Phone.: + 386 2 251 47 34. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. + 386 1 476 66 23, faks: + 386 1 251 72 81, or: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 229 36 91, Fax: + 386 2 251 81 80; E-mail: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej.bresar@um.si. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Home: Grampovčanova 17, SI-1125 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52, Email: ie@emri.si. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor Emeritus of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, E-mail: peter.fajfar@fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 561-1787. Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. 407 letopis-2021_16.indd 407 12. 05. 2022 06:20:24 Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Retired Professor, Professor Emeritus of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 283-50-11. Office: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, Phone: + 386 1 476-65-48, + 386 1 476-65-00, Fax: + 386 1 251-72-81; E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter. gosar@siol.net. Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: alojzkralj7@gmail.com. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@ijs.si. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Professor Emeritus of the University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the 408 letopis-2021_16.indd 408 12. 05. 2022 06:20:24 SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Večna pot 113, SI1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 4798 567, E-mail: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si. Tomaževič, Miha, D.Sc., born on September 19, 1942. Scientific Adviser at Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures at Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 41/667-497 Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/28044-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scientific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-3925, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41 741-898. Office: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 543-76-18, + 386 1 543-76-00, Fax + 386 1 431-51-27 E-mail: bostjan.zeks@mf.uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. ASSOCIATE MEMBERS Jerala, Roman, born on January 24, 1962, DSc of Chemical Sciences, Full Biochemistry and Molecular Biology Professor at the University of Ljubljana and Head of the Department of Synthetic Biology and Immunology at the National Institute of Chemistry in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E-mail: roman.jerala@ki.si. 409 letopis-2021_16.indd 409 12. 05. 2022 06:20:24 Knez, Željko, born on the August 26, 1954. Dr. Sci., Full Professor of Chemical Engineering at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 15, 2000 Maribor; Phone: + 386 2 320 3000, + 386 41 672 545; E-mail: zeljko.knez@guest.arnes.si. Office: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 22 944 31, 041 371 666; E-mail: zeljko.knez@um.si. Križan, Peter, born on May 21, 1958. PhD of Physical Sciences, Full Physics Professor at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Jožef Stefan Institute, Visiting Professor at Nagoya University, Japan. Associate Member since June 1, 2017. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, UL, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, E-mail: peter.krizan@ijs.si. Mihailović, Dragan, born on 2 March, 1958. PhD in Physical Sciences, Research Councillor and Head of Department of Complex Matter at the Jožef Stefan Institute, Full Professor of Physics at the Faculty of Mathematics of the University of Ljubljana, the Jožef Stefan International Postgraduate School and Director of CEEN Nanocenter. Associate Member since 3 June, 2021. Office: Institut Jožef Stefan, Phone: +386 1 4773388, +386 41 787 196, Email: dragan.mihailovic@ijs.si. Topič, Marko, born on 8 July, 1967. DSc in Electrical Engineering, Full Professor of Electrical Engineering at the Faculty of Electrical Engineering of the University of Ljubljana. Associate Member since 3 June, 2021. Office: UL FE, Tržaška 25, 1000 Ljubljana. Phone: +386 1 4768 470, E-mail: marko.topic@fe.uni-lj.si. CORRESPONDING MEMBERS Boldyreva, Elena Vladimirovna, born on February 4, 1961, Chief Researcher at the Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, Novosibirsk and Head of the Chair of Solid State Chemistry of Novosibirsk State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, ul. Kutateladze, 18, Novosibirsk, 630128, Russian Federation, Phone: +73833321550, E-mail: boldyrev@solid. nsc.ru. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical 410 letopis-2021_16.indd 410 12. 05. 2022 06:20:24 Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@lptmc.jussieu.fr. Carbonell, Ruben G., born on rojen December 27, 1947. Ph.D., Professor of Chemical and Biomolecular Engineering, North Carolina State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 5217 Hartfelt Drive, Garner, NC 27529, Mobile: 919-971-2815, Email: ruben@ncsu.edu. Office: Kenan Institute for Engineering, Technology & Science, North Carolina State University, 1070 Partner’s Way, Hunt Library, Suite 5100, Raleigh, NC 27606; Phone: 919-515-5118 or 919-513-0050, Mobile: 919-9712815, E-mail: ruben@ncsu.edu. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph. D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D. h. c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141, E-mail: geiger@lft.unierlangen.de. Haldane, Duncan, born on September 14, 1951, Professor of Physics at Princeton University, USA, co-recipient of the 2016 Nobel Prize in Physics, 2016. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: F. Princeton University, 330 Jadwin Hall, Princeton, NJ 08544-0708, USA, Phone: (609) 258-5856, Secretary: (609) 258-5650, (Antonia Sarchi, asarchi@princeton.edu). Fax: (609) 258-1549, E-mail: haldane@princeton. edu. Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of Supramolecular Chemistry at the Institute of Supramolecular Science and Engineering of the University of Strasbourg. Professor at the University of Strasbourg Institute of Advanced Study (USIAS). Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, University of Strasbourg, 8, Allée Gaspard Monge, F-67000 Strasbourg, Phone: +33 368 / 85-51 45, Fax: +33 368 / 85-50 40, E-mail: lehn@unistra.fr. Merletti, Roberto, born on March 6, 1945. PhD. Former Assoc. Prof. of Biomedical Engineering at Boston University, USA and Former full. Prof. of Rehabilitation Engineering at Politecnico di Torino, Italy. Corresponding Member since June 3, 2021. Corresponding Member since June 3, 2021. Home: Via Artisti 26, Torino 10124, Italy, Mobile: 34716, E-mail: roberto@ robertomerletti.it. 411 letopis-2021_16.indd 411 12. 05. 2022 06:20:24 Office: E-mail: roberto.merletti@formerfaculty.polito.it. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Nakashima, Masajoshi, born on January 28, 1952. Professor Emeritus of Kyoto University, Japan. Corresponding Member since June 3, 2021. Office: Kobori Research Complex, KI Building, 6-5-30, Minato-ku, Tokyo, 107-8502, JAPAN, tel: +81-3-5561-2421. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p. f. 103980, D-69029 Heidelberg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.povh@ampr-hd.mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@ incasr.ac.in. Sammut, Claude, born on March 9, 1956, Professor in the School of Computer Science and Engineering at University of New South Wales, Sydney, Australia, Head of the Artificial Intelligence Research Group. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: School of Computer Science and Engineering, The University of New South Wales, Sydney 2052 Australia, Email: c.sammut@unsw.edu.au, Phone: +61-2-9385-6932, Fax: +61-2-9385-5995. SECTION FOUR Natural Sciences FULL MEMBERS Avšič - Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. 412 letopis-2021_16.indd 412 12. 05. 2022 06:20:24 Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. SecretaryGeneral of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 5, 2011 to May 8, 2017. Home: Pot na Tičnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotaxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, Phone: NL(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. SecretaryGeneral of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 6, 2014. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana Črnuče. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: makranjc@siol.net Kreft, Ivan, D. Sc., Dr. h. c., born on November 23, 1941. Emeritus Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 517-44-29, Email: ivan.kreft@guest.arnes.si. Office: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, Phone: +386 1 320-32-61. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full 413 letopis-2021_16.indd 413 12. 05. 2022 06:20:24 Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: Jerančičeva 12, SI-1133 Ljubljana Brod, Phone: +386 1/ 512-35-31. Sket, Boris, Ph. D., Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Born on July 30, 1936. Associated SASA Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, Phone: 320-33-63, e-mail: boris.sket@bf.uni-lj.si. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. VicePresident of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017. Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001. Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 41 / 737 538. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/ 425-33-24. ASSOCIATE MEMBERS Anderluh, Gregor, born on July 15, 1969, PhD. in Biological Sciences, Full Biochemistry Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Institute of Chemistry. Associate Member since June 1, 2017. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Phone: 01 476 02 61, E-mail: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, born on October 20, 1068. PhD in Physics, Associate Karstology Professor at the University of Nova Gorica, Scientific Advisor at the Karst Research Institute of the Scientific Research Centre of SASA in Postojna. Associate Member since June 18, 2015. Home: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, Phone: + 386 31 530 711, E-mail: gabrovsek@zrc-sazu.si. Office: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Phone: + 386 5 700 19 07. Kraigher, Hojka, born on September 4. 1956, DSc of Chemical Sciences, DSc of Ag414 letopis-2021_16.indd 414 12. 05. 2022 06:20:24 ricultural Sciences from the field of forestry, Associate Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Counsellor at the Slovenian Forestry Institute in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, Phone: +386 1 256 13 84, +386 41 330 543, E-mail: hojkakz@gmail.com. Office: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 200 78 20, E-mail: hojka.kraigher@gozdis.si. CORRESPONDING MEMBERS Bosák, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Institute of Geology of the ASCR, v.v.i, Rozvojová 269, 165 00 Praha 6, CZ-16502 Praha 6, Lysolaje, bosak@gli.cas.cz. Ceulemans, Reinhart, born on January 15, 1954. Emeritus Professor of Ecology at the University of Antwerp, Belgium. Honorary doctor of the Mendel University of Brno (Czech Republic) and of the Université d’Orléans (France). Member of the Royal Academy of Sciences and the Arts, Belgium. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Oosterveldlaan 51, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, E-mail: Reinhart.Ceulemans@uantwerpen.be Office: University of Antwerp, Department of Biology, Universiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, Phone: + 32 / 3265 2256 Mobile: ++32 478790696, E-mail: Reinhart.Ceulemans@uantwerpen.be Dreybrodt, Wolfgang, born 10 January 1939, Professor of Experimental Physics at the University of Bremen. Corresponding Member since 3 June 2021. Office: E-mail: dreybrodt@ifp.uni-bremen.de. Gušić, born on November 17, 1938, PhD. in Geology, Professor Emeritus at Zagreb University, Full Member oft he Croatian Academy of Sciences and Arts, Corresponding Member since 6 June 2019. Home: Križanićeva 3, HR-10000 Zagreb, Croatia. Office: Prirodoslovno-matematički fakultet, Geološko-paleontološki zavod, Horvatovac 102a, HR-10000 Zagreb, Croatia, Phone: +385 1 4606 102, +385 98 352 627, E-mail: gusic@hazu.hr. Ford, Derek Clifford, born on April 24, 1935, Doctor of Philosophy, Professor Emeritus of Geography and Earth Sciences at McMaster University (Canada). Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 187 Cedar Island Road, Orillia, ON L3V 1T2, Canada, Phone: 17053263057, Mobile 17059550150, E-mail: dford@mcmaster.ca Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph. D. in Neurosciences, Head of Department for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009. 415 letopis-2021_16.indd 415 12. 05. 2022 06:20:24 Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. Email: philip.haydon@tufts.edu. Ilijanić, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, Email: eneher@gwdg.de. Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Computational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Oxford, OX1 3PT, UK, denis.noble@dpag.ox.ac.uk. Parpura, Vladimir, born on December 5, 1946. MD, PhD (co-major in Zoology and Neuroscience), Professor of Neurobiology at University of Alabama at Birmingham, Birmingham, AL, USA. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: 1719 6th Avenue South, CIRC 429, University of Alabama at Birmingham Birmingham, AL 35294-0021, Phone: +1-205-996-7369, Mobile: +1-951-2884970, E-mail: vlad@uab.edu. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, Email: sandro.pignatti@gmail.com. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Storm-Mathisen, Jon, born on January, 16, 1941. Neuroscientist in immuno416 letopis-2021_16.indd 416 12. 05. 2022 06:20:24 cytochemistry of the central nervous system, Professor of Medicine at the Department of Anatomy of the University of Oslo. Corresponding Member since 3 June 2021. Home: Domus Medica, Room 0283, Sognsvannsveien 9, 0372 Oslo, Tel: +47 97193044, E-mail: jonsm@medisin.uio.no. Office: Division of Anatomy, Department of Molecular Medicine, Institute of Basic Medical Sciences (IMB) & CMBN/SERTA Healthy Brain Ageing Centre (HBAC), University of Oslo, POBox 1105 Blindern, N-0317 Oslo, Norway Verkhratsky, Alexei, born on July 30, 1961, Professor of Neurophysiology at the Faculty of Life Sciences, The University of Manchester, UK. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: The University of Manchester, Oxford Road, M13 9PT, Manchester, UK, +44 161 2755 414, alexej.verkhratsky@manchester.ac.uk SECTION FIVE Arts FULL MEMBERS Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78. Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, E-mail: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66. Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.net. 417 letopis-2021_16.indd 417 12. 05. 2022 06:20:24 Komelj, (Bogomil) Milček, born on November 16, 1948. Ph. D., retired Associate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: sumi.komelj@gmail.com. Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Faculty of Architecture and at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Ulica bratov Učakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31-55. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23. Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531. Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to February 27, 2014; Deputy President from December 17, 2013 to February 27, 2014; President from February 27, 2014 to May 6, 2014. Home: Stari trg 11a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, Email: info@ateljemarkomusic.si. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian Language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009. Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880. 418 letopis-2021_16.indd 418 12. 05. 2022 06:20:24 Rojko, Uroš, born on September 9, 1954. Full Professor of Composition at the Ljubljana Academy of Music of the University of Ljubljana, composer and clarinettist. Associate Member since June 18, 2015, Full Member since June 3, 2021. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Home: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 256 71 74, E-mail: rojkour@gmail.com, uros-rojko.de. Simčič, Zorko, writer, playwright, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866. Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 251-39-28. Studio: Svetčeva 1, SI-1000 Ljubljana. ASSOCIATE MEMBERS Bratuša, Mirko, born on February 19, 1963, Sculptor, Full Sculpting Professor at the Department of Fine Art of the Faculty of Education of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 692 516, E-mail: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Office: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, SI-1000 Ljubljana, Phone.: +386 1 5892 248, E-mail: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Dekleva, Milan, born on October, 17, 1946. BA in Comparative Literature and Literary Theory, poet, author, playwright, essayist, translator. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, E-mail: milan.dekleva@gmail.com. Jesih, Milan, born on April 14, 1950, poet, playwright and translator. Associate Member since June 6, 2019. Home: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 559 643, E-mail: milan.jesih@guest.arnes.si. Muhovič, Jožef, born on December 22, 1954. Fine Artist (painting, graphic art), Doctor of Philosophy, Full Professor of Art Theory at the Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Home: jozef­_muhovic@t-2.net. Office: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Ljubljana; Email: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. 419 letopis-2021_16.indd 419 12. 05. 2022 06:20:24 Novak, Boris A., born on December 3, 1953. Poet, playwright, translator and author of youth literature, Full Professor at the Department of Comparative Literature and Literary theory at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 241-13-88, E-mail: boris-a.novak@guest.arnes.si. Šenk Kosem, Nina, born on February 14, 1982, Composer, Assistant Professor of Music Composition. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 41 533 233, E-mail: senk.nina@gmail.com. CORRESPONDING MEMBERS Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: vinkoglobokar@wanadoo.fr. Haderlap, Maja, born on March 8, 1961. PhD, poet, writer, playwright; Celovec/ Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 1, 2017. Hamano, Toshihiro, born on December 6, 1937. Painter, graphic artist, sculptor, Takamatsu, Japan. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: 1-13-14 Matsushima-cho, Takamatsu, Kagawa, 760-0068 Japan. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof. Magris, Claudio, born 10 April 1939. University Professor of German Literature, writer, poet, essayist, translator, Senator of the Republic of Italy. Corresponding Member since 3 June 2021. Neidhardt, Velimir, born on october 7, 1943. Architect, Zagreb, Croatia. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Neidhardt Arhitekti d.o.o., Ilica 26, 10000 Zagreb, Croatia; Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, zrinski trg 11, Zagreb, Croatia. Oman, Valentin, born on December 14, 1935. Painter, Finkenstein/Bekštajn, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Villacher Weg 19, 9584 Finkenstein, Österreich, Phone: 0676 / 425 82 36 0676 / 425 82 35, E-mail: elisabeth@oman-valentin.com. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editorin-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001. 420 letopis-2021_16.indd 420 12. 05. 2022 06:20:24 Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@ podrecca.at. Schiphorst ter, Iris, born 22 May 1956, composer, Professor of Media Composition. Corresponding Member since 3 June 2021. Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Hazima Šabanovića 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net.ba. SECTION SIX Medical Sciences FULL MEMBERS Čerček, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, Phone: + 1/ 310-42338-36, Fax: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org. Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Emeritus Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, Email: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. 421 letopis-2021_16.indd 421 12. 05. 2022 06:20:24 Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana. Office: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: jlamovec@gmail.com. Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbio­ logy and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071. Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 5021902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf. edu. Rozman, Blaž, MD, Ph. D., born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: meta.rozman@siol.net. Serša, Gregor, born on March 4, 1956. Doctor of Sciences, Full Professor of Molecullar Biology and Radiobiology at the College of Health of the Faculty of Health Sciences of the University of Ljubljana and Head researcher at the Department of Experimental Oncology at the Ljubljana Institute of Oncology. Associate Member since June 18, 2015, Full Member since June 3, 2021. Home: Kopališka 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 31 648 015 Office: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 58 79 434, E-mail: gsersa@onko-i.si Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Secre422 letopis-2021_16.indd 422 12. 05. 2022 06:20:24 tary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to April 9, 2020. Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, D. Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. strle@kclj.si. Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Vrazov trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-19, Fax: +386 1/ 54376-01, E-mail: sasa.svetina@mf.uni-lj.si. ASSOCIATE MEMBERS Battelino, Tadej, born on 7 January, 1966. Specialist in Paediatrics and subspecialist of Paediatric Endocrinology, Diabetology and Metabolic Diseases. Since 1997, Head of the Clinical Department of Endocrinology, Diabetes and Metabolic Disease at the Paediatric Department of the Ljubljana University Medical Centre, Full Paediatrics Professor at the Ljubljana Faculty of Medicine of the University of Ljubljana since 2007, Head of the Chair of Paediatrics at the same faculty since 2014. Associate Member since 3 June, 2021. Office: Pediatrična klinika UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 522 9235, E-mail: tadej.battelino@mf.uni-lj.si. 423 letopis-2021_16.indd 423 12. 05. 2022 06:20:24 Noč, Marko, born on March 6, 1963. Specialist of Cardiology, Vascular and Intensive Care Medicine. Head of the Intensive Care and Internal Care Medicine Department of the Ljubljana University Clinic, since 2001. Full Professor of Internal Medicine at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana since 2007. Associate Member since 1 June, 2017. Office: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 522 37 90, Mobile: + 386 41 723 807; E-mail: marko.noc@mf.uni-lj.si. CORRESPONDING MEMBERS Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es. Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com. Hausen, Harald zur, born on March 11, 1936. Virologist and Nobel Laureate, Heidelberg, Germany. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Im Neuenheimer Feld 280, 69120 Heidelberg, Germany, Phone: +49 / 6221 42 3850, E-Mail:zurhausen@dkfz.de Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N. S. Kline Institute, Orangeburg, N. Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845/ 398-55-30, Fax: +1 845/ 39855-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milič-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P. Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483. Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medicine, Head, Department of Medicine ‘B’ and Center for Autoimmune Dis424 letopis-2021_16.indd 424 12. 05. 2022 06:20:24 eases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/ 534-48-77. Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/-530-26-52, Mobile: +972-52/ 666-61-20, Fax: +972-3/-535-28-55, E-mail: shoenfel@post.tau. ac.il. Stålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Emeritus Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala. Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@european-academy.at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Wernig Anton, D: Odertalweg 6, D-76275 Ettlingen, Germany, anton.wernig@ukb.uni-bonn.de, E-mail: anton.wernig@ukb.uni-bonn.de. 425 letopis-2021_16.indd 425 12. 05. 2022 06:20:24 SASA Library THE SASA LIBRARY IN 2021 As in 2021, the Library adapted its regular activities to the Covid-19 epidemic, but proceeded with regular activities on it pre-epidemic scope, without decline in either quantity or quality of services. Statistics even show an improvement compared to the previous year. Access to pre-ordered library materials for the general public was completely unhindered, with the number of Library members rising to 4082. In the segment of library material processing, we acquired and processed 6,515monograph and serial publications while 2589 units were written off, with the complete Library fund at the end of 2021 amounting to 569,552 units. Additionally, over 3,500 previously catalogised units were added to the COBIB bibliography database – accounting for previously extant Library fund, predominantly from the estates of I. Tavčar, J. Lavrin and M. Kos. In this manner, the SASA Library contributed or revised about 10, 000 bibliographic entries. We completed the revision and processing of the vast collection of manuscripts from the estate of Giorgio Pilleri, a doctor of medicine and neurology specialist, and an avid researcher of dolphins. We catalogised about 4,600 units in total, 4,117 of which were letters. We also catalogised a part of the estate of Emiljan Cevc, discovered recently in his SASA office, in the form of various printed materials, including about 150 letters. The Library completed the ordering of the SASA Library Archives from its beginnings in 1938 to 2010, stored in 24 archival boxes. At the end of 2021, the COBIB database statistics thus showed we had enriched the database with 7460 new and 3161 revised bibliographic entries, with the total SASA Library contribution to the database amounting to 255.123 bibliographic entries. In the base of normative personal names database CONOR, the SASA Library created 1808 entries, adopted 460 and verified 2495 entries; the joint SASA Library contribution to the CONOR database by the end of the year reached 36.411entries. The Library created 2970 entries to add to the bibliographies of SASA Members and SRC SASA researchers. As part of the OSICH cooperative network, we revised, verified and/or completed 2.319 bibliographic entries, reaching a total of 13.098 entries in the period from 2017 to 2021. Particularly worth mentioning is a thorough revision and reorganisation of storage of SASA Library own publications to ensure greater clarity and availability of materials. Accordingly, all of our own publications have been cata426 letopis-2021_16.indd 426 12. 05. 2022 06:20:24 logued by title, number of volumes and location within the storage facilities. In the following years, this data will be transferred to software-supported electronic form, which we have been using for library exchange with great benefit for several years. Of course the software will be upgraded and revised for the use in the catalogisation of own publications. Through its participation with the portal Slovenska biografija the SASA Library has continued to add new entries and information, as well as revised the previously published data. In 2021 we enriched the portal with 32 new entries to the Novi Slovenski biografski leksikon, created under supervision at the SRC SASA, contributed corrections to 258 NSBL entries, added 307 entries to the Primorski slovenski biografski leksikon and about 700 biogrammes to the PSBL entries; numerous photos, completed the taxonomy of vocations, answered questions addressed to the Library by portal users, etc. At the end of 2021, the portal counted information on 7,692 persons with individual entries and 5,844 persons presented only with biogrammes (basic biographical data), meaning jointly 13,536 persons and 121 families with related entries. Web statistics recorded 211, 883 users and 460,197 website viewings. For the collection Manuscripta et fragmenta as part of the collection Biblioteka, the SASA Library prepared, in collaboration with the National and University Library, the publication of Volume 2 of manuscript materials of the latter library, authored by Nataša Golob. Library staff also actively participated in certain expert professional bodies: the Central Specialised Humanities Information centre (OSICH), the Council of COBISS Members and the Executive Board of the Special Libraries Section (ZBDS). Petra Vide Ogrin Head of SASA Library 427 letopis-2021_16.indd 427 12. 05. 2022 06:20:25 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER A Anderluh, Gregor 11, 142, 154–159, 414 Andolšek-Jeras, Lidija 19, 20, 308 Andrić, Ivo 308 Apostolski, Mihailo 308 Avšič-Županc, Tatjana 11, 13, 24, 42, 43, 141, 159–161, 297, 299, 394, 412 B Bajd, Tadej 11, 14, 18, 19, 26, 30, 63, 81, 111, 135, 292, 294, 360, 389, 394, 406 Bajec, Anton 308 Bajt, Aleksander 308 Balenović, Krešimir 308 Barton, Derek Harold Richard 308 Bartoš, Milan 308 Batis, Janez 19, 308 Battelino, Tadej 11, 26, 32, 110, 150, 161–168, 306–307, 388, 389, 423 Bedjanič, Milko 309 Beier, Friedrich-Karl 309 Belić, Aleksandar 309 Benac, Alojz 309 Benhart, František 309 Bergles, Arthur E. 309 Berkopec, Oton 309 Bernard, Emerik 11, 144, 168, 417 Bernik, France 18, 28, 39, 62, 279, 309, 349, 354, 378, 391 Bernik, Janez 86, 309 Bevk, France 309 Bezlaj, France 277, 309 Blinc, Robert 18, 309 Bogdanović, Milan 310 Boldireva, Jelena Vladimirovna 11, 140, 410 Bole, Jože 310 Borisevič, Nikolaj A. 310 Boršnik, Marja 310 Bosák, Pavel 11, 72, 80, 143, 415 Brajdić, Ivan 310 Brajković, Vladislav 310 Bratko, Ivan 11, 14, 16, 64, 80, 136, 168–169, 407 Bratos, Savo 11, 80, 140, 410 Bratož, Rajko 11, 15, 127, 273, 344, 396 Bratuša, Mirko 11, 26, 44, 46, 109, 146, 169, 389, 419 Bravničar, Matija 310 Brecelj, Bogdan 310 Brešar, Matej 11, 13, 14, 16, 26, 32, 40, 41, 67, 136, 169, 286–287, 388, 394, 407 Breznik, Anton 310 Brodar, Srečko 310 Broz - Tito, Josip 310 Brzin, Miroslav 310 Bujas, Zoran 310 Butozan, Vaso 311 C Cankar, Izidor 115, 311 Carbonell, Ruben G. 11, 140, 411 Cardesa, Antonio 11, 151 Ceulemans, Reinhart 11, 143, 415 Cevc, Emilijan 28, 62, 311, 371, 380, 391 Cigoj, Stojan 311 Cilenšek, Johann 311 Cooper, Henry R. jr. 11, 80, 134, 404 Cronin, James W. 311 Cvetko, Dragotin 311 Č Čamo, Edhem 311 Čelešnik, Franc 311 Čerček, Bojan 11, 148, 421 Černigoj, Avgust 311 Čop, Bojan 311 Čubrilović, Vasa 311 D Deanović, Mirko 312 Dekleva, Milan 11, 15, 16, 32, 44, 45, 46, 64, 80, 146, 169, 169–170, 170, 419 Dempsey, Charles G. 11, 130, 399 428 letopis-2021_16.indd 428 12. 05. 2022 06:20:25 Demus, Otto 312 Despić, Aleksandar 312 Dimitrijević, Milan R. 11, 47, 80, 151 Dimnik, Martin 312 Djordjević, Jovan 312 Djurdjev, Branislav 312 Djuričić, Ilija 312 Dolar, Davorin 312 Dolenc, Metod 312 Dolenc, Vinko V. 11, 148, 421 Dolinar, Lojze 312 Dreybrodt, Wolfgang 11, 26, 32, 143, 296–297, 388, 415 Drovenik, Matija 19, 312 Drujan, Boris 312 Dyggve, Ejnar 313 E Egg, Markus 11, 26, 33, 109, 130, 272–273, 388, 389, 399 Elsner, Norbert 313 Emri, Igor 11, 13, 14, 20, 27, 30, 40, 41, 54, 55, 57, 59, 83, 84, 91, 98, 136, 170–171, 389, 392, 394, 407 F Fajfar, Peter 11, 14, 20, 136, 171–172, 292, 296, 407 Feil, Arnold 313 Ferluga, Dušan 11, 148, 172, 421 Fettich, Janez 313 Finžgar, Alojzij 313 Finžgar, Fran Saleški 313 Fischer, Kurt von 313 Flaker, Aleksandar 313 Flotzinger, Rudolf 11, 130, 399 Ford, Derek Clifford 11, 143, 415 Forstnerič, Franc 11, 13, 14, 19, 27, 36, 37, 136, 172–173, 389, 394, 407 Franchini, Aldo 313 Frangeš, Ivo 313 Fučić, Branko 313 Gams, Ivan 313 Gantar, Kajetan 11, 15, 16, 18, 20, 28, 29, 37, 38, 39, 46, 66, 83, 104, 132, 176–177, 279, 281, 283, 285, 343, 380, 391, 392, 402 Gaspari, Maksim 314 Gavazzi, Milovan 314 Geiger, Manfred 11, 80, 140, 411 Geršković, Leon 314 Gestrin, Ferdo 314 Geyer, Otto F. 314 Giesemann, Gerhard 30, 35, 314, 348–350, 393 Gleirscher, Paul 11, 130, 399 Gligorić, Velibor 314 Globevnik, Josip 11, 14, 15, 16, 64, 67, 83, 137, 408 Globokar, Vinko 11, 147, 420 Gogala, Matija 11, 14, 16, 19, 20, 64, 83, 141, 413 Golia, Pavel 314 Golič, Ljubo 314 Gombocz, Wolfgang L. 11, 130, 399 Goričar, Jože 19, 314 Gosar, Peter 11, 137, 408 Grabec, Igor 11, 14, 15, 55, 137, 177, 380, 408 Grad, Anton 314 Gradnik, Alojz 314 Grafenauer, Bogo 314 Grafenauer, Ivan 315 Grafenauer, Niko 11, 15, 29, 63, 144, 177, 380, 391, 417 Grafenauer, Stanko 315 Grdenić, Drago 315 Greenberg, Marc Leland 11, 80, 134, 404 Grickat-Radulović, Irena 315 Grimič, Vill 315 Grošelj, Milan 315 Gubenšek, Franc 315 Gušić, Branimir 315 Gušić, Ivan 11, 143, 415 Gyergyek, Ludvik 315 G Gabrovec, Stane 313, 390 Gabrovšek, Franci 11, 13, 32, 143, 173–176, 297, 414 H Haderlap, Maja 11, 80, 83, 103, 147, 420 Hadži, Dušan 315 Hadži, Jovan 316, 414 429 letopis-2021_16.indd 429 12. 05. 2022 06:20:25 Hafner, Stanislav 316 Hahn, Erwin Louis 316 Hajdin, Nikola 315 Haldane, Duncan F. 11, 80, 140, 411 Hamano, Tošihiro 11, 147, 420 Handke, Peter 11, 147, 380, 391, 420 Hannick, Christian 11, 134, 404 Härtel, Reinhard 11, 130, 399 Hauptman, Ljudmil 316 Hausen, Harald zur 11, 80, 151 Haydon, Philip G. 11, 143, 415 Hegedušić, Krsto 316 Herak, Milan 316 Hieng, Andrej 316 Höfler, Janez 11, 129, 178, 398 Horvat, Matija 316 Hottinger, Lukas Conrad 316 Hribar, Valentin 11, 15, 29, 63, 64, 70, 80, 111, 127, 178, 391, 396 I Ibrovac, Miodrag 316 Ilešič, Svetozar 316 Ilijanić, Ljudevit 11, 143, 416 Ingolič, Anton 316 Inkret, Andrej 316 Ivić, Milka 316 Ivić, Pavle 316 J Jakac, Božidar 169, 317 Jakopič, Rihard 317 Jakopin, Franc 317 Jama, Matija 317 Jančar, Drago 11, 29, 44, 46, 83, 144, 178–180, 301, 351, 392, 417 Jemec, Andrej 11, 14, 15, 16, 20, 30, 46, 64, 83, 145, 180, 303, 393, 417 Jerala, Roman 11, 14, 24, 30, 83, 139, 181, 386, 392, 409 Jesenšek, Marko 11, 13, 14, 16, 32, 35, 38, 39, 40, 64, 83, 101, 102, 105, 133, 181–184, 281, 394, 403 Jesih, Milan 11, 16, 29, 64, 83, 147, 184–185, 380, 391, 419 Jovčić, Dimitrije 317 Jurančič, Janko 317 K Kahl, Hans-Dietrich 317 Kalin, Boris 317 Kalin, Zdenko 317 Kambič, Vinko 317, 388 Karamata, Stevan 317 Kardelj, Edvard 317 Karničar, Ludvik 12, 134, 404 Katritzky, Alan R. 318 Kenk, Roman 318 Kermauner, Taras 318 Kermavner, Dušan 318 Kernel, Gabrijel 11, 137, 408 Kiauta, Boštjan 11, 141, 185, 413 Kidrič, Boris 318, 330 Kidrič, France 18, 318, 345 Klingemann, Hans-Dieter 12, 131, 400 Klopčič, Mile 318 Kmecl, Matjaž 11, 15, 132, 185, 348, 402 Knez, Željko 11, 14, 58, 139, 185–192, 292, 359, 410 Koblar, France 318 Kochansky-Devidé, Vanda 318 Kogoj, Franjo 318 Komelj, Milček 11, 13, 15, 16, 19, 25, 28, 45, 46, 63, 65, 82, 83, 101, 102, 112, 113, 118, 145, 192–196, 303, 380, 388, 391, 394, 418 Koneski, Blaže 318 Konstantinović, Zoran 318 Konstantinovski, Georgi 318 Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 80, 148, 422 Korošec, Viktor 319 Kos, Božidar 319 Kos, Gojmir Anton 319 Kos, Janko 11, 39, 80, 102, 104, 132, 196– 197, 279, 281, 283, 285, 391, 402 Kos, Milko 19, 319 Kosmač, Ciril 319 Kossack, Georg 319 Kostrenčić, Marko 319 Košak, Silvin 12, 131, 400 Košir, Alija 319 Kovačič, Lojze 319, 381, 391 Kovič, Kajetan 112, 319 Kozak, Juš 319 Kozar - Mukič, Marija 12, 134, 404 430 letopis-2021_16.indd 430 12. 05. 2022 06:20:25 Kozina, Marjan 319 Koželj, Venčeslav 319 Kraigher, Hojka 11, 13, 42, 71, 80, 143, 197–201, 414 Kralj, Alojz 11, 14, 18, 137, 201, 294, 408 Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 19, 29, 70, 83, 95, 141, 202, 297, 365, 392, 413 Kranjc, Janez 11, 15, 34, 63, 113, 129, 202–204, 276, 398 Kranjec, Miško 319 Krašovec, Jože 11, 15, 19, 36, 37, 38, 39, 63, 111, 132, 204, 354, 402 Krašovec, Metka 112, 118, 319 Krašovec, Stane 320 Kratochvíl, Josef 320 Kravar, Miroslav 320 Krbek, Ivo 320 Kreft, Bratko 18, 320 Kreft, Ivan 11, 15, 64, 80, 141, 205, 413 Krek, Gregor 19, 320 Krek, Uroš 299, 320 Kretzenbacher, Leopold 320 Kristl, Stanko 11, 14, 29, 44, 83, 145, 206, 368, 392, 418 Križan, Peter 11, 40, 139, 206–210, 410 Krklec, Gustav 320 Krleža, Miroslav 320 Kuhelj, Anton 18, 320 Kühn, Othmar 321 Kumbatovič, Filip Kalan 321 Kuret, Niko 321 Kurkina, Ljubov Viktorovna 12, 134, 405 Kušej, Gorazd 19, 321 Kušej, Rado 321 Kyovsky, Rudi 321 L Lajovic, Anton 321 Lajtha, Abel 12, 151 Lamovec, Janez 11, 15, 80, 149, 422 Laroche, Emmanuel 321 Lauer, Reinhard 12, 134, 405 Lavrač, Ivan 321 Lavrič, Božidar 18, 321 Lavrin, Janko 321 Lebič, Lojze 11, 14, 20, 29, 45, 114, 145, 210, 301, 305, 381, 391, 418 Leeming, Henry 321 Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 140, 411 Lenček, Rado L. 322 Levec, Janez 322 Lipuš, Florjan 12, 147, 420 Lobe, Feliks 322 Logar, Janez 322 Logar, Valentin 282, 322 Lorković, Zdravko 322 Luckmann, Thomas 322 Lukić, Radomir 322 Lukman, Franc Ksaver 322 Lunaček, Pavel 322 M Maceljski, Milan 322 Maček, Jože 11, 20, 142, 210–211, 413 Madžar, Ljubomir 12, 131, 400 Magris, Claudio 12, 26, 32, 44, 82, 147, 301–303, 389, 420 Majer, Boris 323 Maksimović, Desanka 323 Mansfield, Peter 323 Mardešić, Sibe 323 Maroević, Tonko 323 Martinović, Juraj 30, 35, 80, 323, 350–351, 393 Matevski, Mateja 323 Matičetov, Milko 35, 323 Matičič, Janez 11, 29, 45, 80, 114, 145, 211–212, 301, 305, 381, 391, 418 Matjašič, Janez 323 Maver, Igor 11, 14, 16, 38, 39, 65, 133, 212, 351, 403 Mavretič, Anton 323 Mayer, Ernest 19, 323 McLaren, Anne 323 Mekuli, Esad 324 Melik, Anton 324 Melik, Vasilij 105, 324, 390 Menart, Janez 324 Mencinger, Jože 11, 14, 15, 16, 20, 65, 80, 127, 213, 396 Menis, Gian Carlo 12, 131, 400 Merchant, Mylon Eugene 324 Merhar, Boris 324 Merkù, Pavle 324 Merletti, Roberto 12, 26, 32, 40, 140, 292–294, 388, 411 431 letopis-2021_16.indd 431 12. 05. 2022 06:20:25 Micevski, Kiril 324 Michie, Donald 324 Mihailović, Dragan 11, 26, 32, 40, 139, 213–215, 287–289, 388, 410 Mihajlović, Mihajlo Lj. 324 Mihalić, Slavko 324 Mihelič, France 324 Mihelič, Milan 14, 44, 325, 366–368, 393 Milčinski, Janez 18, 325 Milčinski, Lev 325 Milič-Emili, Joseph 12, 80, 151 Minatti, Ivan 325 Mlinar, Zdravko 11, 14, 35, 127, 215, 215–216, 272, 396 Mlinarič, Jože 30, 33, 325, 341–344 Mohorovičić, Andre 325 Molè, Vojeslav 115, 116, 117, 118, 325, 393 Moore, Henrietta L. 12, 26, 32, 33, 274–275, 388 Moravec, Dušan 325 Moskovich, Wolf 12, 80, 134, 405 Moszyński, Leszek 325 Muhovič, Jožef 11, 13, 44, 45, 46, 113, 114, 147, 216–218, 394, 419 Müller, Karl-Alexander 12, 140, 412 Müller-Karpe, Hermann 325 Murko, Matija 281, 325 Mušič, Marjan 325 Mušič, Marko Marijan 11, 14, 18, 19, 82, 145, 218–222, 418 Mušič, Zoran 325 N Nahtigal, Rajko 18, 101, 326 Nakašima, Masajoši 12, 26, 32, 40, 140, 294–296 Nastran Ule, Mirjana 11, 26, 32, 33, 130, 222–223, 270–272, 388, 398 Negovski, Vladimir A. 326 Neher, Erwin 12, 144, 416 Neidhardt, Velimir 12, 147, 420 Nejedly, Zdenek 326 Neubauer, Robert 326 Neuhäuser, Rudolf 326 Nicod, Jean 326, 363–365, 393 Nitsch, Kazimierz 326 Noble, Denis 12, 80, 144, 416 Noč, Marko 11, 150, 223–226, 424 Nougayrol, Jean 326 Novak, Boris A. 11, 112, 147, 226–229, 420 Novak, Franc 326 Novak, Grga 326 O Ocvirk, Anton 326, 345 O'Loughlin, Niall 12, 80, 131, 400 Olszak, Waclaw 326 Oman, Valentin 12, 147, 420 Orešnik, Janez 11, 132, 285, 402 Oštir, Karel 327 P Pahor, Boris 11, 80, 82, 112, 146, 229, 418 Paljetak, Luko 12, 148, 420 Panteleev, Dimitr 327 Parpura, Vladimir 12, 80, 144, 416 Paternu, Boris 14, 30, 35, 80, 327, 344, 344–348 Paulin, Alfonz 327 Pavček, Tone 20, 327 Pavčnik, Marijan 11, 14, 15, 80, 128, 229–231, 276, 381, 396 Pavičević, Branko 327 Pavlov, Todor 327 Pavšič, Vladimir – Bor Matej 327 Pécsi, Márton 327 Peklenik, Janez 327 Perović, Slobodan 327 Persianinov, Leonid Semenovič 327 Peterlin, Anton 327 Peterlin, Matija 11, 149, 231, 422 Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 144, 416 Pirc, Raša 11, 138, 231, 289, 408 Pirjevec, Jože 11, 14, 72, 128, 231–232, 397 Pitamic, Leonid 328 Plečnik, Jože 86, 328 Plemelj, Josip 328 Pleničar, Mario 328 Pleterski, Janko 328 Podrecca, Boris 12, 148, 421 Pogačnik, Jože 328, 343 Pohl, Heinz Dieter 12, 135, 405 Poldini, Livio 12, 144, 416 Polec, Janko 328 Popov, Andrej Vladimirovič 328 432 letopis-2021_16.indd 432 12. 05. 2022 06:20:25 Popović, Dejan 30, 40, 328, 359–360, 393 Potrč, Ivan 328 Povh, Bogdan 12, 140, 412 Prelog, Vladimir 328 Pretnar, Stojan 329 Prevoršek, Dušan C. 329 Prokop, Otto 329 Prunč, Erich 329 Pusić, Eugen 329 R Rajičić, Stanojlo 329 Rakovec, Ivan 329 Rammelmeyer, Alfred 329 Ramovš, Fran 18, 19, 277, 282, 329, 391, 402, 403, 404 Ramovš, Primož 19, 329 Rant, Zoran 329 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 12, 140, 412 Ravnikar, Edvard 329 Rebula, Alojz 81, 330, 393 Rechinger, Karl Heinz 330 Regen, Ivan 330 Rigler, Jakob 330 Rojko, Uroš 11, 13, 14, 20, 26, 32, 44, 45, 114, 146, 232–234, 299–301, 304, 388, 394, 419 Rothe, Hans 35, 330, 352–354, 393 Rozman, Blaž 11, 15, 64, 149, 234, 422 Rumpler, Helmut 330 Rus, Veljko 330 S Saeverud, Harald 330 Safar, Peter 330 Salecl, Renata 11, 14, 15, 30, 33, 35, 64, 83, 130, 234–239, 393, 398 Salopek, Marijan 330 Samec, Maks 330, 392 Sammut, Claude 12, 80, 140, 412 Savić, Pavle 330 Scalon, Cesare 12, 131, 400 Schiphorst ter, Iris 12, 26, 32, 44, 80, 148, 300, 303–305, 389, 421 Scott, James Floyd 330 Seidl, Ferdinand 331 Serša, Gregor 11, 13, 26, 32, 47, 80, 106, 107, 149, 239–241, 305–306, 388, 394, 422 Sever, Savin 331 Severn, Roy Thomas 331 Shoenfeld, Yehuda 12, 151 Simčič, Zorko 11, 28, 29, 46, 80, 83, 146, 241, 390, 392, 419 Simoniti, Primož 331 Sirotković, Jakov 331 Skalerič, Uroš 11, 19, 149, 242, 422 Sket, Boris 11, 13, 14, 42, 43, 80, 142, 242–243, 414 Sketelj, Janez 11, 13, 150, 306, 307, 423 Skok, Petar 331 Slodnjak, Anton 331 Snoj, Marko 11, 13, 14, 15, 16, 26, 32, 35, 38, 39, 65, 104, 133, 243–244, 276–279, 388, 394, 402 Sovrè, Anton 331 Spacal, Lojze Luigi 331 Spinozzi Monai, Liliana 12, 26, 28, 38, 63, 80, 110, 135, 378, 389, 391, 405 Splichal, Slavko 11, 13, 14, 33, 35, 54, 55, 57, 59, 87, 89, 90, 92, 96, 100, 128, 215, 216, 244–245, 272, 275, 389, 394, 397 Stålberg, Erik Valdemar 12, 80, 151 Stanković, Siniša 331 Stankowski, Jan 331 Stanonik, Janez 331 Stanonik, Marija 11, 13, 20, 26, 32, 35, 38, 39, 46, 102, 133, 245–247, 279–281, 346, 388, 394, 403 Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 15, 16, 29, 65, 67, 70, 71, 72, 83, 138, 247–248, 357, 389, 392, 394, 408 Steenwijk, Johannes Jacobus 12, 26, 32, 135, 285, 388, 405 Stefanović, Dimitrije 332 Stelè, France 28, 115, 311, 331, 391 Stern, Pavao 332 Stevanović, Petar 332 Storm-Mathisen, Jon 12, 32, 144, 298–299, 416 Straus, Jože 12, 131, 400 Strle, Franc 11, 14, 58, 107, 150, 248–251, 306, 307, 423 Stuhlpfarrer, Karl 332 Stupica, Gabrijel 332 433 letopis-2021_16.indd 433 12. 05. 2022 06:20:25 Supičić, Ivan 12, 131, 401 Svane, Gunnar Olaf 332 Svetina, Saša 11, 20, 150, 423 Szentágothai, János 332 Š Šalamun, Tomaž 112, 332 Šašel, Jaroslav 332 Šeligo, Rudi 332 Šelih, Alenka 11, 15, 19, 20, 34, 64, 94, 128, 251–252, 275, 276, 397 Šenk Kosem, Nina 11, 147, 252, 420 Šercelj, Alojz 332 Šidak, Jaroslav 332 Škerjanc, Lucijan Marija 332 Škerlj, Milan 332 Škerlj, Stanko 333 Škofic, Jožica 11, 26, 30, 32, 35, 76, 83, 133, 253–255, 281–283, 350, 388, 393, 403 Šlebinger, Janko 333 Šnuderl, Makso 333 Štampar, Andrija 333 Štih, Peter 11, 13, 14, 18, 19, 30, 34, 46, 54, 57, 58, 64, 70, 103, 105, 111, 113, 122, 123, 124, 129, 255–256, 393, 394, 397 Šuklje, Lujo 333 T Tavano, Sergio 12, 131, 401 Tavčar, Alois 333 Tavčar, Igor 333 Taylor, Alan John Percival 333 Teržan, Biba 11, 14, 100, 129, 256–258, 273, 398 Tesnière, Lucien 333 Teune, Henry 333 Tišler, Miha 30, 40, 333, 355–357, 393 Todorović, Kosta 333 Tokarz, Bożena 12, 80, 135, 406 Tokarz, Emil 12, 135, 406 Tolstoj, Nikita Iljič 334 Tomaževič, Miha 11, 14, 138, 258, 296, 409 Tomović, Rajko 334, 360 Topič, Marko 11, 14, 26, 32, 40, 139, 258–263, 289–292, 388, 410 Toporišič, Jože 334 Trofenik, Rudolf 334 Trontelj, Jože 18, 334 Trstenjak, Anton 334 Tršar, Drago 11, 146, 263, 419 Turk, Vito 11, 138, 263–264, 409 Turnšek, Dragica 30, 42, 334, 361–363, 393 U Udovič, Jože 334 Ugljen, Zlatko 12, 148, 351, 421 Unger, Felix 12, 80, 151 Ušeničnik, Aleš 334 V Vavilov, Sergej Ivanovič 334 Vavpetič, Lado 334 Veber, Franc 335 Verč, Ivan 12, 135, 406 Verkhratsky, Alexei 12, 144, 417 Vidav, Ivan 16, 335, 395 Vidmar, Josip 18, 335 Vidmar, Milan 18, 335 Vilfan, Sergij 112, 335, 381, 387, 391 Villadsen, John 40, 80, 335, 357–359, 393 Virk, Tomo 11, 26, 30, 32, 35, 39, 83, 134, 264, 283–285, 388, 392, 403 Vodopivec, Peter 11, 33, 63, 80, 105, 111, 130, 264–265, 398 Vodovnik, Lojze 19, 335 Volkov, Mstislav Vasiljevič 335 Vouk, Vale 335 Vratuša, Anton 29, 335, 381, 391 Vrišer, Igor 336 Vučenov, Dimitrije 336 Vuga, Saša 336 W Wakounig, Marija 12, 131, 401 Waugh, John S. 336 Weiler, Joseph H. H. 12, 33, 131, 275–276, 401 Wernig, Anton 12, 151 Wolfram, Herwig 12, 132, 401 Wollman, Frank 336 Woschitz, Karl Matej 12, 135, 406 Wraber, Maks 336 434 letopis-2021_16.indd 434 12. 05. 2022 06:20:25 Z Zadnikar, Marijan 336 Zadravec, Franc 336 Zajc, Dane 336 Závada, Vilem 336 Ziherl, Boris 18, 336 Zlobec, Ciril 18, 19, 336 Zorec, Robert 11, 13, 14, 19, 29, 84, 142, 265–267, 299, 392, 394, 414 Zorko, Zinka 337 Zupančič, Črtomir 337 Zupančič, Mitja 11, 14, 15, 80, 142, 414 Zupančič, Rihard 337 Zupanec - Sodnik, Anica 337 Zupanec-Sodnik, Anica 337 Zwitter, Fran 337 Ž Žekš, Boštjan 11, 13, 14, 16, 18, 64, 65, 67, 138, 289, 394, 409 Žele, Andreja 11, 16, 32, 35, 37, 38, 39, 64, 66, 104, 134, 267–268, 404 Žižek, Slavoj 11, 129, 268–269, 398 Župančič, Andrej O. 337 Župančič, Oton 337 Fotografije: arhiv SAZU in osebni arhivi posameznih članov SAZU 435 letopis-2021_16.indd 435 12. 05. 2022 06:20:25 ISSN 0374–0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 72. KNJIGA 2021 Uredniški odbor: Peter Štih, Milček Komelj, Robert Zorec Glavni in odgovorni urednik: Franc Forstnerič Zbiranje gradiva in urejanje: Veronika Simoniti Jezikovni pregled: Polona Šergon Prevod: Špela Truden Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom: Medija grafično oblikovanje, d. o. o. Tisk Abo Grafika, d. o. o. Ljubljana, 2022 letopis-2021_16.indd 436 12. 05. 2022 06:20:25 72. KNJIGA 2021 LETOPIS SAZU 72. KNJIGA / 2021 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 15 € ISSN 0374–0315 LJUBLJANA 2022