St. 23.
V Gorici, v eetvrBk "6.
junija 187.3.
. „$o»5a" izbaja vsak cetvrtek in relja ft poato prejemana ali v Gorici na dora poliljana za druiuhnilie polit. drultva .,SoSa":
Vse leto   .   .   .   .   .   '. ,.f. 4.—
Pol leta   ......   „ V-
Cetvrt lcta   ....*.,. 1.10
Za nedrusabnike:
Vse leto   .......    f. 4.50
Pol leta       .   .   .   .   .    „ 2.80
Cetvrt leta       .-.-¦¦.—.    „ 1.20
Posaoiezne Stevilke 8e dobivajo \>o 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So* haiju; v Trstu v tobakaroicali „Vi.a del BelvertW 179" in „Vin della caseraa 6W*.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Pri bnoailih ae pla6trje-*a aattthp tristopno vrsto:     ,   /-.¦„    .     /      >.•'
8 kr., fo *(!¦ tibka 1 ktafc ' / :' . *   ,.   „   „   „   .2 krat      ';
6   „   „   ,,   ,.    ZAvfy    •/'  . Za veto Srke po prostorji 4n ,vsik pot 80 kr. za kol.ek.                .).-,,:   \ ._
Njivofimna in dopisi nai' ae-Vlftgo*^ yoljno posiliajo urediyiku: VtWorj« JM-town, « Gorici, <Con, dulCristo .186 bllzo ftivrariccga trga kdor tse nahaja tucli uprav-nistvo. — Rokopinl se up vmfiajo; dopfoi naj «e Magovoljno ftaaknjfljo, ~ D»lftl. ccm indcugiinneprcnuoJmmw ntwftnina miU, ako so ojylaw pri nrm!irilt.vn.
Volitve v driavni zbor. in.
§e imaroo nekaj omeniti ovolitvi pri velikeru po-sestvu, po roestih in obrtnijskill krnjih.
Kakor pri malem posestvu je tmli pri teh dveb razredih volilna pravica sploh, podeljena v §.i). te po-stave. vezana na to, da ima vsak volilec fie zadostiti tistim pogojem, katere tirja do zdaj volilni red za dezelne zbore ra/ntib kronovin. Torej imajo n. p. le tisti volilno pravico, ki placujejo dottfni davek, razen nekaterib jzjemkov.
Volilne imenike napravi za velik.) posestnike 'de-zelni glavar, v mestib in trgib pa zupan. Deielui glavar (c. k. namestink) jib razglasi v defoluem Laso-pisu z opazko, da se imajo pnto7.be podati v 14. dne-vilt, od doeva razglasa pri dezelni oblastuiji, todaj za nas pri c. k. namestniji v Train, katera razsodi.
ftupan ima te imenike ruzpolofrti, (kakor pri malem posestvu) v obcinski pisarnic; tako, da jib lehko vsak pregleda, ob enow mora javno razglasiti, da je to stortl, in da se imajo te pritozbe v 14. dnevib od dnova razglasa podati pri ujem. 2upan jib po&lje v 8 daevih svojemu c. k. okrajnemu glavarstvu, v mestib s poseb-i-itiii Btatuti pa tistemu glavarstvu, kutero za to opra* \ilo odlo6i c. k. ilefcelni glnvar. 0 pritozbah razsodi v prvent primerljaji domaci (c. k. okrajni glavar), v drug em pa <d namestnije otlluceni okrajni glavar.
Knkor pri voiitvah matega posestvii, gre tudi pri mestib in trgib daljni vekurz od glavnr*Uu v $. dne-vih na dezehiega gtavarj:t} pri nas c. k. namestiuka, ki razsodi §. 20. Kcdar je vse v redu dobijo izkaznice, voliki posestniki od c. kr. namestnika, obrtniki in HivScani od okrajoega glavarstva.
Pri volitvi poslanLevi sepostopa skorotako kakor pri volitvab v dezelni zbor, torej je ta stvar vecidel zirnna. Opomnim le, da tudi v teb razredib mora predsednik volilcem razlaguti §. 19. in 20. tega void-nika, in j.h opomniti, naj volijo pj vesti in nnjboljsera prepricanji. Kakor se vidi, zabteva postava posteue volitve, in prepovednje vse zvijace ali sile.
bISTEK.
Jimak.
Rndccfi mt v -Glasoci* zgoihrhii tforiskih Shtencev. (Dalje.)
Nhs junak jebil pomocnik v neki zuaui pritvdar«»ki kova&ji, kder so se pruvde z;i drag denar kovale iu btrtsnke mi meb odirale. Kedar je prestal svoja let?t, in :*e aie popolnem iztiril v vseb pravilib, po katcrih sc na odvetniskem nakiu paragrafi vijejo iu iz njih novci kujejo, naredili &o ga rnojstva.
V bJi/njem trgu, zuanem po tern, da ljudje tarn ne govonjo, ampak ^svajajo', nij bitu takrat nobene take kova^ije; zato sklene koj uas junak, daho&etam uvoj ^HBtvarbi( /.aceti in pvavo je '/ail,'.I, kajti kder je tohko oderuhov, koltkor v onem trga, turn ne manjka nikdar dela pravdarskemu kovacu.
He da lee od tarn pod prij^znim selom v samoti rMCvitala se je takrat prav micna nplaninska rozicau, katera je imela pa to neusecno posebnost, da je po njej «koro vsacega mladenica gbiva bolela, ki se jfj je « posebnimi namerami priblizai. To zvedeti, se vzbudi v na§em jnnaka moski pogum in sklene, naj atane karkoli, da jo koce za seutrgati.
Odpravt se, pride na kr«j, se zamakne v ne^no cvetioo, a ko se hoce k njfj pripogniti" — oj, oj, hrb-tanec! se spodtakne in na mab lezi v trnji. Hudo ranjen vrne se domov in dolgo so ga rane skelele.
K BreiSi so zna§li takrat prav kratkocasno zabavo za odrastcae otroke, ktere tndi B§rajajo5ift trzani in drugi
Prevo2qa oova odloSba je pa ta, da bodo volili veliki posastniki meScani in trjsuni brez izjemka z listki, torej tojno.
Vsak volilec dobi od gosposke z izkuznico vred doticui listek, na katerega zapito sam ali po drugtb toliko imen, kobkor je poslancov izvoliti v ra?redu. Kedor rabi druge listko, tega glnsovanje je neveljavno.
Vec jo §e odloceb, ker ima ta volilni red 68 paragraiov, ali nad namen nijbil cole postave poslove-niti, temuc omeniti vaicnejo odlofibe, katere pjzaati je volilcem pasobno treba. Priporocamo pa gosp, 2upa-nom, naj novo to postavo vso pazljivo prebei/*. ker ima drzavui zbor volitev uniciti, &n so imeniki nepra-vilno zlozeni (§. 67.) Volilci pa, ki so izpuSfojui v ime-niku, naj se pritoftjo o pravera fiasu.
IV.
V  tojpostavi jenujboljSa novinaiu je skoraj odina ta, da imajo veliki posystniki in volilci iz most in tr-gov tajno z listki voliti. Po taki naredbi so Angled 40 let hrepeneli in jo tirjali po .tabrib in pri vsaki priliki.
Skoda je le, da se nij ta pravica data tudi malemu posestvu, kajti povsod se ntikttjo pri volitvab Ijtidje, ki bocejo v volilce tudi po kriveni nplivati. Ah ta modra naredba ne bo pri nas koristila uasemu velikemu posestvu in volilcem po naSih trgib, ker so zmeS.iui z italjanskimi volilci, kterib je tako stevilo, da ostancjo n«fii vedno v veliki manjsini. Poizvedeli smo iz dotii'. nib aktov od zadnje volitve v dezelni zbor leta 1870, Stevilo volilcev na Goriskem.
V  seganskem glavaistvti  na Krasu je bilo volitnib moz     .......       60
Pod goriSkem glavarstvom        .       .       .       .116
„ tolminskem „...*. 76 Italijansko inalo posestvo je pa imelo takih moz 100 Pri njih je pa tudi 17 voluuib moz iz pridruzenib slover.skib obcin v trzi§ketn in korraiaskem okraji. Ti izvolijo 1 poslancn, kakor 252 cisto slovenskih volilnib moz enega. Slovenski trgi zdaj se  Sezano   vred  imajo vol.     400
veliki otroci v ttuiikajsuji okolici s | osebnim veseljem popnjtli: lg» ali so soldatkc. V tern otrocjem ve-selji bo se tudi nasemu jimaku kmalo rane oliSadile in zacelile — posebno, ker je bil on za rg an tin ana" izbran.
Pa ga tudi nij bilo sposobmsega za to, saj se je moral po sili trdo drzati. Naj zdatnejSt lek pa za njegove rane je bil ruineni krizec, katerega so mu po koDoani igri 8loves«»o na junaSke prai prilepnili. Nu, kaj se Rmcjete, ali ga nij morda zasluzilV
Leta tol-.ko iu toliko nastane za naSega juuaka nova doba. Kupi si nanuec od sstarega, obuemoglega kovaca, kateremu nij Slo vec delo izpod rok, kovacijo v mestu, kamor se se svojim rudecim mebogonom preseli. Kmalo po tern ga izvolijo dezeluvga |>oslaiica in odborutka in meuda bi bil prevzel celo tezavno breme drzavnega poslatistva, ako bi mu ga bib hateli naloziti; tudi za mestno stareSinstvo je uze dob.l 2 glasova in pol, iz kratka: srefo in cast sta ga zaceli tako obsipati, da j» nij mogel vec sam prenaSati in prav sila mu je bita, da &e je ozenil.
Ko je bil Junak po tern takem moi postal, ae je lotil prav moSkega pocetja. Govorilo se je takrat mnogo, da nameravajo teatonski pijonirji sozidati veli-kanski most do Adrije, po katerem bi Teutoai pridrli mej Slovenes iu nas vse na uSgancih pozobali Kd so to na§i zvedeli, jeli so koj vojne ladje tesati, da bi se mogli zobem ljutib nasprotuikov odlegniti. Prvo so napravili. na Stajerskem, a ta se je menda pogroznila, se predno 80 jej ime dali; drugo so skovali Ijubljanski pobozni m«qstri, kraleS jo ^Slovenijo", treCo KoroSci z imenom BTrdnjavau in zadnjo, morda nekobko ma-njso, pa mocno in naglo, je iacA delati na§ Junak. Toda mej   delom je nekobko   upeaal in moral ga je
Gorica in italjanski trgi pa 5ez . . . 1000 in vsi ti volijo skupaj 1 poslanoa pa take, da bo volil vsak kraj doma, in po volitvi so eapisniki po-
filjejo v Gorico, kder se glasovi vaili pre&teji. Velik'j posestvo italjansko je imelo volilcev      .'    200 To posestvo v slovenskih okrajib je imelo      .     170 mod katerimi je skoraj tretjina Italjanov,
Vsi izvolijo enega poslanca, in voldni kraj jo Gorica.
Iz tega vsak labko vidi, da zamoreio Stovooci le v velikem posestvu in co pridejo vsi, nekaj uplivati iu le takrat, ce je vec kundidatov. Pri trgib je st&ti volilcev Se slaboji, pa kuterikrat odloci v boji tudi majhtio stevilo odlo6nib moz, in zato jo nnjboljo, da itopi vsak na svoje mosto, in da bo glauovnl za federallstionega kundidata, Le Italjani tekega postavijo.
Se ve da se morajo Blovenski trgi in veliki posett-niki dobro poinzumeti med eeboj, drugnde hi vse zastonj.
h tega jo videti, da je nail stan v teb dvob ruz-r^dih prav slab.
Tudi je res, da mi Slovene! pravega velikega po-sestva nemamo, in obrtnijo main, zatorej bi bilo man] nnpeno, ko bi bila postava izrekla, da imajo obrtniki in ve5i posestmki z matimi kmeti vrei voliti volitne moze. Tako bi bili saj po teb zastopani pri volitvab. Ce pa morajo zo razredi biti, kakor v drugili dezolab, naj bi se bil dvl sloveiukim obrtnikom 1 posla&eo, in vsak trg naj bi volil doma; vsetn slovenskim posest&l-kom pa tudi ed n. Takt bi ae data volitev urediti tudi pri Italjanib brez krioe, kajti nemajo vec ko 0 ali 7 pravib velikih posestnikov. Pri taki razdelitvi bi imelo 130.000 Slovencev dva, in blizo 70000 Italjanov tudi dva poslanca. lUzmerje nij sicer ehakopravoo, toda dalo bi se potrpeti.
Kakor pri n.is, prav tako je ta stvar zmede'iia v drugih kronovinab, koder zivijo skupaj Slovani in Ne-slovani, in pjv9od je ta volilni red nam v skodo. Cu» diti se je, da je bstalo v drzavnem zbom na Dunaji nekaj ncnemskih poslancev, in da so ti glasovali za tako postavo! Kaj mislijo za res ti gospodjc,' da so s tem temelj postavili sreci in velikosti nase  Avstrije,
nadomestiti drug mojster, kateri je ladjo a pomocjo svojib zvestib tovaruSev 6tecno dokoucal. — Prav v tem casu pa se je poganjal Junak v dez. zboru jako pognmno v\ na§e pravice in 5e zaduji dan, preden So se imeli poslanci na najviSe pnveljc na vse vetrove raz-poditi, je'sproSil, kakor je bil poprej nekemu Stajer-skemu l>osnjaku v Ljubljani obljubil, tirjatev, ka se imajo naSlovenskem vsemcjc posekati. na velikanskem kresu, kateri bi se iz posckauib drvij napravil, vsi uemskutarji ia lahoni pozgati, Slovenci trdno skupaj zvezati in s tako visokim kitajskim zidom obzidati, da bi nihee niti Nemec niti Lab, ne mogel videti, kaj sc m j nami godi. Samo dvugim Jugoslovanom naj bi se vcasih postranska vrata odpirala, po isateriU bi lehko priganjali Cete  francozov - m kranjsks klobase.
Ta misel nam je vsem tako dopala, da smo so-glftsno vskiiknili; Junak naj bo prvi nas pyveljoik na novi vojni ladji, katero smo po njegovem hasvetu ttSo-cafc krstdi.On sam pa je prevzemSi poveljaisvo slovesno prisegel, da bode 0Socoa v mini in v vojski nepre-straseno vodil in je nikedar ne zapustil.
A no vis kirn 2abam vLjubljanici nij bilo uid kaj po volji, da bi razen Kranjcev so dru^i Slovenci kracij-ske klobasvi uswali, iu zato so Se zafiele protl iuua-ku, kateri je to ncvavno misel spread, striipeno^ na-pinjati; iu tudi zabc v domoviftskem Korenji so ni ves glan regljale, bojefie se. da ne bi kres ' mej nesnskutarji in lahoni tuvli foiko vladno zabieo ^ozrl. Junak bi bd fc.krat gotovo obupal, tako hudq ,s0 ritu iabe v Ljubljauici in Korenji nadlegova^e, kb ne,bi bila nSoca-* z vsemi evojimi'turSkimi bybni prigtoniela in regljanje srditih iab znd'afiiW '                        .'-.".'^i
(Dalje prih.);

»V **M'te &&B*J&E&&J8S*--*W^ ™d aarode m weveS razzaljene? Kaj so za res se nadejah, <Ia si' pridobijo po takem naeinu glas Solonove modrosti. Ker pa je taka, in bomo mi goriski Sloyeocide-jansko imeli le- enega poslanca, katerega imaje jzbrati Ie roali posestnifci, toliko bolje je vsem dolznpst ||aziti,
da ne zabredemo, zato naj se mali posestmk^ vajo kot* dobri sosedje tudi z velikimi posest* trzani »a§ih obrtbijsMh krajev.                     ^ s
Glede oa yse te okol§6ine bo dalje feilJP resnoboo in mirno pretehtovati naSe moze po&ikarje, kajti v strasti, v zbujenem srdn dlovek gotovo ne dela pray.                                  .       ..        -    x,'
Sfebo je torej, v tako vaznili easib napadati «e z neresmdnimi dogodki, oeitati si take slaboati, k\ ne uplivajo mi politiko. S tern se ljndstvo demoralize}© in poUnJsjiK in yoltlci se motijo.                          „
Ha Ceakem je bilo pred loti prav t*ko> toda Cam
so L10^16713611; da"jim"bolkodoval% feda so n^fedoielni ocW^^dr. Pajer ma^jiffiip^raal, rekod.
sprotoiki in Suntajoci jib domacini   nataS sejali prepir mod njimi, a potera jik*Mp4fM*^ &»& f® *• !*?"
v«x «- *-*>*' ui#««i^*tivj fipmatqp, in* za*^ijdfjsvc»jim frku'a'enim mozem, kateri pa ne tirjajo od njih nikdar -sleptga zaupanja, k*r j© W U pri otrokih. primeroo. Zatorej naj tudi Slovenci mozko in mirao postopajo prelehtovaje. svoje moze politikarje. Gledajo naj na ˇis njihove zasluge in dobre laitnosti, gotovo pa mo-rajo ozir jemati tudi na njih slabosti, katere znajomoc imeti na politieno zadriavanje, all vse naj se dostojno godi.  .
Tako postopanje bo dokaz zrelosti in pravega do-raoVjubja, kojega obilno potrebnjemo tokaj na skrajni straii stovenstva.    .
Dopisi.
V Gorici 4. junijn, [Izv. dop.] Pretekti teden, je imela naSa dezeloa komissijaza oravnavo zemljiscnega davka nekoliko jako vazoih sej, pri katerih so.se pre-gledavali in resevali ceniloi operati okrajmb konri^ij. Kakor se nam pripovedtije, je dezelna komissija t,r»ti zemljtfcni dohodek, katere ima biti podlaga pri nredbi davkov, veliko vise cenila, kakor okrajne komissije. Nav-zoCna sloTenika zastopoika sta v tern oziru navadno glaso-valazapredlogeyladnega referents. Zakajto? inkakosni nnaledki, utegnejo iz tega nastati, ta vpraSanja pojas-nimo ob ugodnejSi priliki, kedar bodo razglaseao tarife in bo; 6as za pritozbe v zmisln dotidne postave.
Danes smo hotelisamo ostro grajo objaviti  onim
¦ Jzvoljencem izmej slbvenskega posestva, kiiteri v tsko vaznem opraviln zaneraarjajo svoje tlolznosti ter izpu-scajo seje, ' ::
Kedor.je. se svojirai opravili preoblozeit in se ne: more dele^iti komissijinega delovanja, naj ne sprejme volitTe, kakor n.pr. gospod Pol!ay» katerega najbrze bolje za .rajajo bbcni sliodi akcijonarskib druAtev v Gradcu in v Been, nego dolgocasne seje cenilaib ko-missij. Tudi nij mogoce, da bi se vsi javni posli \ eni osobi koncenfcrovali.   Kedor je oze zupan   in  de-
.zeini ppslanec in niti doticajm oprayilont zadpstiti ne more, in ima yrh tega se svoja bpravila po celi Av-8triji, naj prepusti odbornistvo v velevazoi dezelui ko-missiji- za nravnavo davkov, dragim sposobaim/pa maoje oblozenim mozem. G. Pagliaruzzi-ja tudi nij bilo; a njega-lekko opravi^imo, ker ga zadrzujejo zclo
-ne*seine druzbinske, ra^uiore. Zato pa bi se ne bil smel toliko dasa muditi njegov namestnik g. Oazzafura Dayki. segajo posestnikom. globoko v iep in zato je trebs, da vsi poklicani ostro na to pazijo ."    * " "
Nektere  opazke ruskega  profesorja.
.                                       Spfaal
prof. Ji. Bandonin  d* Coartenfty.
, :;   .                     (Na&atfevanje.)
11 ?V/em* '#. wsniqna gostoljubnosfc tirja nadnte jfttnezahv^jie. Cp pa nijgedosta posameznib zaUval, ki Bern je tolikokrafc izrekel raznim slpvenskim gospod om "f.1^? ^ ^wtib opazkah, prosim, zamere za svojo ne-uljadnostj tec. se se enkret prav pres.rd«ib. zahvaljajem ?senl spl$ in vsakemu posebej. . Ako pa spisatelj sGIasptega*. dlanka nq bo s rtem zacfovotjen, naf mi iaznani, na fi^k drag nafin iimjni iz?aziti bvaleznost za-gostoljubstvp in ^a vse dobrote, katere sem prejel od Slovencey; in takrat k vsem dragim zahvalam pri-;
-^m H&&L1°-fi*1^ 8PV9atelja nGiasoyega« clankaza BpjWj* poduk svoje ji^jredne glaye, .    "$% P* PrU»aJa n^jie^avnise za mene delo. Imam
,So onravigiti i« nidjih Jzrekov o tem^.da „nekteri E°?Wie so me ovjrali inkvarili mi moj opravek* it^t,
/$J$$$ duho?nt neniajb zaupanja svojih farmanov.
r|r. %'d. j. |Td.     '    ,.    ";^_    ."...;./,'*.         V\   '    "'"¦*'"¦
S'^^'J^^Jp^M^/^.^^wft- iftOfam zagqto-ty^J$B&* »^ag-*a» ?*¦ ¦ ^to tako. recena «ItoStena* "kntika pfedstavlja inisIT kritjkovanega spi-: ^gg.Sppplnoma objektivr.o, to je v resnicni, pravr aviUdbi brez nobenega olepganja in jaCeDJa barev; ke-
da se'giavican razdelijo in da se nobena stran dezele pre^b';ne'oSISEt. '''
— * •- *    -" • jjukem svetovalstvu je  bil ne davno
ladni predlog zastraa  preuravnave
ada priporoca namrec, da bi se na
irazredni noruialki bolje  skrbelo   za
^'aamen je pcwlalo d'ez.^ svetovalstvu-
___  __^,_____'je obveljal za^Slovanake sole Jia
Sleskem, in po kojem naj bi so liapravil tudi naert z* tukajsigp^vadnico. *i                                    ¦ '         #
G. vodja Rjijakovic je po narocdo dezelnega Solskega svetovalstvrt v tera zmisln sestavil en na-&tt po katerem bi^: «a upsljal nemski jezlk kot ncni/ predmet v prvih treh razredib, v detrtem pa z italic janskim ali slovenskiqi vred.tndi kot urni jezik za per samea|k#v|redmete^o          .... ¦¦          ./_    -   ...;?;
D, D^P Q t^a ^ en ^'b^^STJli^TACmenda ^ Pertontjf ..Mm* ttb^imi razlogi^ fl^odl^dar ta »»<•''%>!
da se sicer z njim ne njema, kakor je splob vselej zagevarjal v de^eloem zboru narodne Sole, ck se pa v tem^pfimerjipiji'treba podweui SeIJi ministorstva, ka-tero ho^e v tern zmisln vadnio preuravnati in da bi Solsko svetovalstvo, kot podlo2na izvr^evalna oblaatnija nekako uporuost kazala proti vladi, ako bi njenim na* meram ne liotela ustreci.
Evo vam svobodomiselno postopanje ljudskega zastopnika!
Nadrt sara pa, katerega je dezelno solsko svetovalstvo odobrilo in v/adi preJIozilo, nam nij se eadosta znan, da bi raogli onjem uzq danes ?oditi. Cakajmo, da se priobci.             ___    ___
Iz Gorice, 3. jon. pzv. dop.] BSloven*i Uditelj**, ta neustrasljivi boritelj za narodne prav ice, kaj lepo v svojem 14. listu poklada oa sree slovenskim uciteljskim pripravuikom veselje do stndiranja, ter omeniobenem, da bi se z duso in telora poprijeli ndenja slovenskega. jezika. I res, ~ ce pomislimo kako reven je pac 61o-vek, kateri se svojega milega jezika ne zna, morama se z gosp. urednikbm Lapanjetom ne le ujematj ampak za bit gi nank i spro/euo misel le Se cestitati mu. Clovek bodi si Se tako preraeden v dragih stro-kab: ce jezika ne zna, v kojem mtsii ko;nu kaj preda-vati, je zastonj ves njegov trhd. On ne more izraziti dobro svojih mislij, ne mare svojega menenja tako zi-vo narisati, kakor bi je lehkb, t-e bi mo bil jezik, v kterem prodava, gladko tekoc. Svetovati bi biio torej vsakojakemu, ki ho oduieni za uuiteljskt st«», dagledt strogo na to, da se do korena nauci materlnSelnb svo-. jo, sicer bi bil ves njegov upor pri poduuevanji le* 8bob v steno." - Pac blag je torej nasvet, ki ga da-, je omenjeni list nasim nadepolnim uciteljskim kandi-. (latom.
Ali izponujejo vsi na§i slov. rpripravniki vestho, svoj nalog, ne vem natangnega povedati; toliko pa .mo-ram reci7 da so se goriski pripravniki, ki se solajo na; pripravnisci uze 2 leti, §e precoj dobro n?iueili milega materinega jezika. — Pa ni) Ln<ila! Na gori§kem pripravnisci predav?jo se vsi predmeti (razen pedago-gike, telovaje, nnizike i risanja) v materin§cini, gojenci recenega izobrazevali^ca so v vedni vaji; kaj cuda to-; rej, ce jim je postal materia jezik tako gladkotekoc, kaj cuda, da se zavedajo svoje narodnosti, — da iz-t poz'navajo cedaije bolje,* da s!oven§cina res se nij tako J ngmajn spraha," za kakorsno jo imajo naii nasprotni-ki. — Da, da, v slovenscini se da lahko tudi prirodo-slovje, zgodovina i. t. d. uciti in **azlagati, i to morda st bolje i Me kakor v nemsciui. Ce necete tega ve-rjeti i ste neverni Tomazi: potrudite se v omenjeni za-vod, i prejrfricali sc boste o resntci tega, kar sem Vam tukaj rekel.—
dor spreminja zmt^el kritikovanih izrekov, rayna, kakor senavadno refie, „periidnott, „brezvestno«, ifcp,- ^j[ej| tern cast, moj nasprotnik je iz eeiega mojega sestavka; izbral najbuje rezke (grell) stavke, brez zveze z.dr'tt-gimi, ki sa je vec ali raanje pojasnjevali in opi?ayice-( yali, ter ce'.d te odtrgahe stavke je en n^alo predm-" gadil. Tako, na primer, to, kar jaz sem govoril Je o nekterih dohovnib, on mi zapoveda govoriti o vseh brez izjeme, to, kar,y mojem clanku je rec8no samo od enega druStva, in sicer v starih (ne sedanjih casih) in celo to le x, pravljiei, v predstavi cast mvjega na-s sprotnika se govori ob ysek duhovoih. Vsled teg* pre-narejenja moc in ostrost mojih izrazoy postala je pod peresom kritika ysaj desetkrat veca, se ve da z na-menom.predstaviti me v kakor.niigoce najslabli svet-Iobi ter mi na ta "na6in §kodovati: v mnenji doticnii oseb. .Ali tako zares ravnajo vestnikritiki?                jj
. Sam priznavam, da. bdo bi veliko pametacje, ako bi ne bil napisal vaeh teh recij,. ker o mnogib. pred-; metih je najbolje molfiati. Pa vendar mislim, da moj; greb nij tako stralen, kakor ga prejdstavlja moj pr\ia-telj x-nQHjun,*'. Meni so zdi, da nijsem nip nalegal ne na duhovski stanr to je aa yse dubov^ike sploh, ne . tndi na nektere duhovoike posebej. R&yao tako ne ma-rem kratiti prizuanja ia yeljavflosti, ;katere pp pravici imajq mej • jSlpyenpi^^ i^ dohovski stan spldh i pos^bni njega-predstayiielji. 0 dnhovskem stanit sploh nysem -govorjl-celd ene besede ne, ker prvifi nijsem imel pri-likor dpngid: pa splob ogibam se govoriti o takdzloJnih
Ali jedva je zacejo 9srece sol nee" nasi mili domovi-ni sijati, to pride nam do zhaiija, Ha s pribodrijim le-tom zacne se na goriskem izobra^evaliSci zopet staro — nem§ko predavaoje. Ne morem si misliti druzega, kot da se je godilo to samo iz zavisti, samo iz bojeenosti, 4^ bi se naS uarodic tako bitro ne razvijal,, terbide-Ibma tqdi, zobe kazal dnsmanom slovenskim. Ali fa cm itij le mnesen, ampak je tako smel, da si enacega se mishte ne morem. Tedaj v nem^c.ni naj se ppdu-cevajo piipravniki, ker bodo uarodni sloven ski u-cltelji! Ab nij to nespametnija? Ravno tako kakor bi ^^jo^po pripravniscih na Nemlkem predavalo v — ZM3Awam. jeziku! —
Stemnovim ustrojem mislijo naSi nasprotniki, bog taj J9pi, ali te sladkc nadeje bodo jim plavale po vodi. ^M °SenJ» ce se vanj olje lije, z veliko vecito fJam^ny^jjori, tako goriski pripravniki poprimite se le le zvefe) gorecnostjo slove.Scme. Delajte, prebuiajte i tf^te^e je neprestano; pozabiti ne smete, dasteslo-venski siaovi, da boste narodni u6itelji, da boste 2t< veli od naroda slovenskega. Bodite v tej zadevi nev* atra^jivit Nikddar naj ne bo Vas srani Va5e materin-Sdine; aarodu posvetite svoje duSne in teleane modi, na* rocht delajia, narodu ztyitel -
$ Krasa 25. maja. [Izv. dop.] Nas narol sloveoski, kateri ima glavne korenine v kmetijHvu, mej pobtep-nimi sosedi Nemci Italjani in Madjari je kakor skrajna osamljena veja velike slovansko lipe.
Ta narol zalibo^e nij §e sarn in menda tudi ne bo precej kos bit! krepek granicar tujim navalom; sto in sto recij, komtij in interesoy brani ma djapeti na prava tla. Imamo ustavo in za'njo toliko zastopov, pa vse to je vectdel .nam malo koristno,' k vecemu da deoarca zre in teSka bremena naklala, da zdravim daje zdravila, bolanim pa strupa. Slovenec trpif> dela, krv preliva, pa kaj ima zato? Ve^iha tega narbda, vecina- njegove zemlje zdihujo pod tezo mnogovcstoib davkov, piikladov ju oderuhov, da sb.mu godt, kakor botniku, kateri naj lezi §d na tako mebkt postelji, naj se, kakor boce, obrne, teg&ga na vssb straneb, za to ker so njegovi iulje pokyarjeni, ker se pu*tijq vbJiti od sebicnih nagoaov,' ker jim nrtnjka tedaj pravegu rodoljubja oziroma clovekoljubja. ; Odnovalo $e je pol. dru&tva „Goricatt na akrajoi peti slovensk^ zemlje, pa da bi bi)o kajprida moke iz, tistc mavhe, to naj voruje, kedor houe. Naj ima se tako sladke besede, naj si prizadova razkladati, daje mavho, .ali motovilo popolnom* podobno inivbi, nje osnovatulji in yoditvlji ne bodo' nzdrayili zgoraj navedeue balez.it. Naj bo ua kakprani pollagi hoce, to mu ne d*«, saj tudi nekedanji judje so imeli na celo vtisnene bpzje zapovedi, pa sv. ptsmo jib nic* prav ne hvali. Narod slovenski boce videti dela, I ma mo mo2et ki se v. raz-nili strokab odlikujejo, pa da bi bili kos glavni botezni naaega ubozega slovenskega naroJa, bijih lahko skoraj na nos se»tel. Edini na§ Dr. Dragotiu Lav riu jo Vitezki moz/ki se najvec krepko poteguje za blagor naSega naiola v dezelnem zboru goriskem., Ko je leta 1870. v tej zbornici navstal prepir zarad parlamen-tarnega jezika med italjanukimi in sloyenskimi poilanci, ker prvi nijso znali slovenskega, drugi tudi ne vsi ita-lijanskega, so, tedaj po6oli govoriti vsak v svojem jeziku. Na to so zahtevali italijanski poslanci od sloyensksb, da jim morajo vsako govorjefije prevoditi ˇ.itaUjjtnski jezik; a dr. Lavrid vstane in pravi, da pravica zahteva, da govorimo vsak v svojem jeziku, Ijudoljubje pa, da si drug drugemu potohnacimo, kakor bi bil hotel reci: Saj smo pod istim solncem in Bogom vsi bratje in sestre/
in zapletenib vprasanjih; ce bi pa po kaki nakljucbi govoril, more biti preprican „Glasovu dopisnik, da bi ne rekel nic nepravtcnegit, ker jaz znam, kakor se tic e, spoStovati zg) lovinike faktorje, posebno pa tako vazue in koristne^faktorje, kakor so bili in so dozdaj itamred gospodje dubovni mej slovenskim ljudstvom. To pa, kar sem p'sal o nekterih duhovnib, nijsem vzel iz svoje glave, ampak ali sem videl z lastnimi ocrui ali pa sem slisai od farmanov, ki so navadno najbolje natandni in ostri kritiki svojih gospodov. Priobecue v mojem filanku drobnostt so le en del tega,. kar sem imel prijozuost slisati v raznih far ah; veliko iz te^a, kar so meni pri-povedovali knaetje x tej ali' pa onej vast, sbranil sem te za,ae in ne bom tega oikedar objavil, vsaj po, arlo* veusko ne. Pri tern moram. naznanitt, da njkder mj^em izpraseval kmetov o njib zupnikih in kaplan«h; atopak sem lo poslnaal ali kar so govorili inej soboj.alt pa kar so meni pripovedovaU brez- nobenega izpralevanja od moje stranj. Ne na Slovenskeui., ne tudi drugod katolisk? ljudstvo nij veL (a morda tudi nikdar m'j bilo) tako nsjivnp in neumoo, da .bi.n,e bilo v stanu razlooiti „dobriha laatnostij avojib gospodov od ftlabib.. Temn bi se posebno moral veseliti cast., .GlasoV do-pr3nik, Se mu je res mar za blagor cerkve in vere spSph; ker, ako uditelji cutijo, da njihovi ucenci W ne d:tjo brezobzirno za nos voditi, in ako jim §e kaj mari za.dobro izvrs>vanje svojega opravila, radi..ppslqSajo kritiko svojega poatopanja ter aeprizadevajo pofeljSati ie in postajati zmerom bolje yzgledni ucitelji.   To se
Potem je bil dr. tavrid od deielnega zbora v del odbor izvoljen, kateri obstoji iz 5 moz; ti pa imajo iz dezelnega zaloga vsak po 1200 fl.letne place za svoje. vece delo; g. Doljak, tudiposlanecje prediagal, da naj se jim po 400 fl. odbije dd te place in drXavriS ga s tem podpira, da bi bilo to prav, da setako so veliki davlri, zavoljo kterih dan na dan Ijiidstvo strasno tozi in trpi. Prav bi bilo tedaj, da bi se jim malo ta ja-rem polajsal, Ker pa neki poslanec in odbornik to odbiva s tem, da ten 1200 ii. tiij nobena placa, da je to le neko odskulovanje za zamudo casa, kar je se skoraj premalo, in ker se potem drugi poslanci nijso boteli potezavati, da bi se res zoizalatista placa je predlog ostal na suhem in dr. Lavric je bil zalosten. Tukaj vidimo med njira in nekaterimt drnzimi narod-njaki vebk razlodek, vse dandanes krici, ce tudi no-kateri po praviei, le za viSo in veco plaeo. Moj Bog, kje se bo pa jemalo?
A zdaj So en vzgled, kateri je vreden obcudo-vanja: Zarad enenarodnih pravic, ki jo kedo morda ima za drobtinico, se je on odpovedal deLelnerou ob-boro in tako tudi 1200 fl. letne place ruje, ko da bi bil oskrunil *vojo in narodno Cast. Mo2 je pripravljen vse Zrtovati le za druge, za na5 narod, ter pristopiti na pomoS tarn, kjer je ve5 troba.
Lalostnp in poroilovanje vredno bi bilo, ko bi nas narod ne epoStoval tako eistega zitafoja in ko ne bi mo popoluoma zaupal in mu svoje hvaleznosti ne skazal.
Pa ker je dr. Lavri6 tako blag in usiniljeo do fltiskanih kakor evangelaki Samaritan, je neko cko hu-dobno in zavidljivo postalo; za to ker nij kos njemu, ^* je tkpeti a*6elo. Pozor t da ne Szglobe voda pre-Siroke struge, da bi ne mpgli labko eden  do druzega.
Oandanes vsako Se tako revfie hoee revcka pora-bifi za svoje namere pa vendar raje se udajmo mozu, iki ima samo ena in se ta raajkua usta.
_______'              KraSki fanct.
IrGrtdoi, 1. jttnija (Izv. dop.) V nedeljo, kakor ste morebiti uze od inde izredeli, je bil v Celji shod volilcev celjske okolice in drugih veljavnih tool, udov osrednega odbora za volitve v drzavni zbor. Razum-iiiStvo* io pciprpsto Ijndstvo se; ga je obilno udele&ilo, Zedihilt so se v tem, da Slovene! necejo ,drzavoprav-nih* kanditov oil feudalcev iz Gradca in da so imajo
' Siovcnci drzati starega narodaega progratna. Tisoo io tisoc Slovencev je navduSeno sprejeld na taborih ta program, „NpvicoB same so ga dolgo easa zagovarjale,
. a sedaj z blafom ometavajo one i njih trabanti moie, ki se ga drzijo i necejo kovnti novega, nemsskim koh-stjtvativcem naljubo, ki bi nai zato rarli b „tiskovi-narai," odskodovali! Cudno  je  pri   tem  razparu, da
: Rmladitt se d^ijo starega prpgrama in da wstariM ho-cejo imeti uovega. Omenim tiaj se,' da ae je pri celjs-ko^m shotlu sklenilo dr. Voanjaka pri volitvuh v dr-lavm zborza kmetihke obcine celjskega ok raja pri-poroiftati.                 -_;««...
Kakor na (Jeskein i na Dunaji, tako se je tudi tukaj zacela gibati mladpnem^ka stranka. Po zgorn-jera Stirskera so se Ufltauovib pkrajni volilni odbori, ki s cehtralnim pod Kaiserfeldom nioesar opraviti necejo imeti.
Moz se ^svincenimi p>dplatiM je hitro sestavil iz obrabljenih fraz okro2nico, v kteri pridnseva voditelje okr. voK odborov, tiaj bodo edioi prpti „klerikalnim, fetidaloim, i nacijonalnim tetsdencam*, naj stanovitno branijo nemsko go.jpodstvo v Avstnji i. t. d. — kar ga bodo gotovo ubogali tudi brez okroznice,, Se se prav sedaj mej soboj pipajo.
Veliki dunajski krah tudi  stirski judje, kr3(5eni i
nekrSceni, givo dutijo. Nij Se dolgo tega, kar je mini-sterstvo po vseh ustavoverriib Tea snikih nahujskanb, dlako cepilo po eeskih zaloXnab, med tt>m, ko se je inej u-stavoverci r«vindeltf na milijone organizov<d i mnogil Kedar80 kako zaMno zapeiSfttili, sovladv judje hasano zapeli; fcikr.st pac nijso mislilina pregovor: Danesmerti, jutri tebi.
Gradeo je pri zadnjern krahn na dunajski borsi izgubil 6. raUijoridv goldiuarjev. To je ogroraen denar! Poinisliti morato, da pri nas 2ivi veliko visokib pen-zijoniranih nradnikov in vojakov, k! so bili vsi v zvezi z Jidovi dunajske borse!
potegoje kakor na vse druge  ucitelje,  tako tudi   na
ucitelje vere in morale.   Iz druge  struni, kaj bi bilo
vredno vse delovanje duhovnikov v tej nameri, ako bi
njih odgojeuci  ne bili §e  toliko   izobraieni v vorskih,
receb, da bi bili v stanu razlocevati r,dobro" od nsla*
bega%8i% ve,   da tudi v postopanji   samih   gospodov
dubovlaitkov ?   Da pa tudi   gospodje   duhovniki imajo,
kakor vsi drugi ljudje, raz.e c'oveske  krhkosti, in da
nij-o zmerora v stanu postopati "Tako, kakor  ucuo in
kakor bi ihorda tudi hoteli, to mislim, da prizoa celoi
moj Cast, prrjafeeij dz vGlatsa".  - Sicer pa jaz sem Ie[
gpvoril o nezaupnosti, katero so si pridobdi se svojira
"-posti&jMMtjenir ^wj-^srojiinrTartwiroT tjricteri**^o8podje. Dai
L» ^i^ftSLSSltt PRsv^wteLJt.udi^d4«feaiiin,   Oms v!
caaih velike nezaupnosti in bojazni ljudstva pred  svq>I
jimi gosDodi nij sera si  izmislii,   amjiak  air Sem videl!
nje zi|e0^^|B|Q^^dno^Siftl!lwm jptipovedp-i
' vati samo Ijidstvo v te| zadevi. Kakor sem uze takrat
; omenil, neka nee*U|mp8t in boj*«eji   mora  slediti iz
oficijalne razmere duhovnib predstojnikov k podlo^nimi
t jim farmanom. Zatorej potrebuie dubovnik biti zraven
' velik umetnik in praktiden  psibolog.  ter razen  tega
' resni6no ljubitt svoje fnimane, da bi s prijaznim  po|-^
topanjem   zravnovaz*l   nekoristne naskdke   oficijaln'e
i razmere in pridobil w zaupanje in Ijubezein farmanof.i
X<ula navaakftmir ja dai^. bitiuiWtndc Jiu^juihoidg,
tudi ne V9ak more ^utiti ljubezni k ljudemf s katerim
^^^r^tanrstt*rr-Ma^^
v zacetku zarea pridobiti si zaupan^eia ljubezeu iar-
tatnov, pa nij bil v stanu prcmagati velike nezaup4bBtitl
Iz spodnje Stir»ke - 81. maja (Izv. dop.) 25. t. maja sklieali so na§i rodoljubje v Celji zbor zaradi posvetovanja o prihodnjih volitvah. Mnogo narodnji*-kov so je zbralo v narodni eitalnioi coljski, Iz Ljub-ljane bili so navzocni gg. dr. VoSnjak, dr. Zar'nik i drugi. Sklenilo ne je, da postane za Celje (zamesto)' ppBlattec dr. Prus, izvrsten* narodnjak, kteri je do sedaj bil odvednik v Becu ter* se hedavno prestdil ˇ> svoj r»jstni kraj Konjice na spodnjem fetirskom. Zai kmetiSke obcine celjskega okraja postavljen je za kan-. didata, kakor do sedaj dr. VoSnjak, za Ptuj z oko* lico pa dr. Ploj.                                                        J
Vsi navzoCni so skoraj enoglatno bili za te tri kan-l didate, le dva dubovnika, ktera sta se udelei&ila zbora,; hotela sta osvedoSiti navzodne moSe, da se mora Herman ppstaviti za kandidata.
Politicni pregled.
NaSa notranja politika se da mmom buco okoli pripray za diroktne volitvo. Stari in mladi usta-i voverci so se zdaj uie zatrdno razcepili vkljnb vso-l mu pregovarjanjii „Neuo froie Presse", katora moni, da mej starimi in mladimi nij velikoga razlote Tako sose za. NiAje-AvstrUskop ostavili 3 volilni odbori, onega stari, cmoga mladi, kateri so so zvezali z domokrati in enoga katolisko-konsorvntivna stranka. h tega so razvidi, da bo knj hud boj po oeli Avstriji, ka* dar bodo enkrat na dnftvnein redu volitve v dra", zbor, katore pa bodo te2ko rasspisane prod oktobrom, ker jo zdaj za ministerstvo Jako nongoden zrak po Avstnji, dolder Se strasi kriza.
0 dunajski razstavi piSejo zunanji nemSki listi jako neugodno, tako na pr. ^Augsburgor AUgumeiue Zeitung" mnogo razShjen list imonuje razstavo na-ravnost wSvindel" in le ena misel je na inostran-skera, da je bila francoska razstava vse kaj druzega. Obiskovalcev je primerno malo in dunajski gostilni-&rji in se marsikateri drug!sose presnetoprevarili, ce so speknlirali na bogato Mev.
Oehi so glede* prihoda v novi dr^. zbor jako reservirani; iz Ceskega se sli§ijo 6udni glasi obnpa-jofi nad Avstrijo. Na Ceskem namrei5 mislijo ne-kateri, da po drz. zboru nic5 no doseiiejo, i5o bi tudi federalist! imeli vedino, tedaj je najbolje da ostanejo dosledno pri starih tirjatvali in da so potrpe*, dokler ustavoverci se bolje zabredojo, kakor so dozdaj za-bredli, da bode potem krona sania   prisiljena,   mir
vcenljene v ljudstvo od njegovih prednikov na tistem mestu, in vsled tega pontaja nehoten, gubi pogum in koraci naprej po stari ugodni (pripravni) poti.. Druge-mu, ne glede na vso notranjo dobroto, nij mogoce izrliziti jp, ker ga v tem ovira njegova okorna zunaj-nost. Pri tem obnaSanju se svojimi podlo^nimi v anacaji predpostavljenega, nij mogofe temu ali onemu popnstiti celd vnavadnem, vsakdanjem iivenji. Nekterii gospodje so prevec ostri za svoje farmane v nravnem oziru itejejo jim v greh celo kako nnedolLno" :3aT6, kako pesem ali pa kako besedo; nij tedaj cuda, dasef vsak boji t pricujocnosti tacega gospoda govoriti po-! polooma odkritosrouo, ker mn namrec more izmnkmti se iz ust nekaj, kar je flgieh.tt
V vsem tem nij w€ €uda, Vse ta so jako navadne in neobhodne  reSi;  nohen nij  odgovoren za tP,' da ravna tako, kakor ravna, kw "^ben nef more ravnati drugace,   »ego namrec tako,;kakor ra?oa.   Zatorej tudi   jaz   nij sem  omenjal vsega tega « namenom, da j bi hvald ali pa grajal doticne gospode, ampak se«t le *ptKpisai"'V5C;r te' referj Tavno^akoyirakor-far bi -popisal, da v tem ali pa onem dijalektu se  nahajajo take in take prikazni glastislovne (fottetiCrie); ob!iko8lovne (mor^ij fologidne) itp.   Pri ,vsem tem. govoril sem leA sploh, s nijsem omenjal niti >nega imena iie. tako da se noben, g03pod ne more . 6utiti osebno  raz2atjenega. v Ponav- I Ijain pa, da najbolje bile bi, alio tii'bTT mb)6ar in pri-; hrauil svoje heumne  opazke   za   samega »*sbe.   Pred V8im ne poireboval bi takrat tratiti iasaJjajapraviSaYa-! ajic*vojih ^bpreje1 isreSenik besftd,  :              *';
narediti mej narodi. Iz tega je raa»tv 4a ^ pametno od naSih slovansMh politikarjev,:€e so ti2e zdaj zarad programov pre^rajo;: ^ foti'y»m, kaksen da bode polo^aj; aliio mogoee kaj pp^yiti v drz. zboru, ali pa bo treba doma Mtati. ^vse so se vpraSanja bodocnosti. Na vsaki mUn se bo-mo morali bolje po (mh ravnati, kakor pa po tako zvani dr^avnopravni stranki.                    t
Na. Ogerskem imajo staro mizeriji s parla-mentom, poslancev nij mpgoce zbobna|i k $ejam. Hvatje imajo mnogo upanja, da«eporaivnajo'a Ogri; minister Szlavy je povabii k^sebi hrvatsko regniko-larno deputacijo iu je I njo konferiral 5ez 3 me; minister se j« kazal zadovoljnega in bode positedoval mej obema odhoroma, hrvatskim iu ogrskint/ lati so je le, da Ogri Hrvate ne preslepe* in jib no,:od-tegnejo od prave slovanske politike; pa^to znatra-jati le malo <5aoa, kor tudi im Htva-tokowt. raate stranka od dne do due, ki je navduSena lo'iaa ju-goslovansko politiko, in k tej stranki spada voftmi hrvatsko duSevue inteliigeucije.
Euski Car je doSel te dui na Dunaj k razstavi ; nas dvor ga jo slovesno sprojol in aaprav^a njemu na east razuo voselico. Tudi Jniogorski \m Nikita u2iva na nadom dvoru posobuo pazljivosti. NemSki listi povdarjajo, da so razmere M\ rusko in naSo dr^avo zdaj tako pry'azne, kakor uio daVno nijso bile. Gotovo, ce se poliuka po paradah sodi, Persijanskisah se je do 12 maja bavil naEuskem in jo bil kot zavoznik ruski povsod slovesno sprojet; zdaj je odpotoval iu pvido tudi na Dunaj k raa-stavi. Dunajcaai se ga vesele", ker ima za soboj coz 20 miljonov gold.
Francoski prodsednik Mac-Muhon je vsim yla-dam naznanil svoj nastop in zngotovil jih, da so bode drM gledd zunanje politike Thiersovlh nnfiol in da bode vso pogodbo z NomSko natanfino (j#$ol-nil. Monarhisti zdaj po Franciji razsajajo, n'ojttori monarhisti^ni listi Mac-Mahonu uaravnost svotujojo, da naj ustanovi monarhijo. Bepublikauci pa se:jako mirno dr^e* in so hojiojo boriti samo na parlamuii-tamem potu inrediti ropubllko. Tojoedina sre^aza Francosko. Bivsl predsednik Thiers je priSol v narodno fikupSSiuo kot posTaiiec in jo.bil po' republi-kancih vsih barv entuziasticno sprojot; vsedel: se je na levo k republikancem. Thiers kot voditelj re-publikancov bode s fasoma gotovo zmagal in ropub-liko resil nevarnosti.
Vsled zmage monarhistov v francoskein parla-mentu so tudi Karlisli na Spanjskem .teni in;mi,Spi postali, ker lozeje pomoc dobivajo \t Frauoije. I3jcer pa se je zdaj sesel na Spaujskem nov • parlament (Coi-tes), kateri ima vsebi veliko yepublikansko ve-?ino in ta parlament bo morda enkrat deflnitivno ustanovil republiko.^
Razne vestL
fOrthor polltlKke*a drnstva >,%***% «B enkrat vabi vse p. n. druStvenike in slavno obfiinst^ da Be udelezi mnogobrojno javnega -obcaega zbora, ki.;bode v nedeljo 8. t. m. v Rihenberku v graj^ki velikijdvo-ram'i katero je visokorodni gosp.. grof Lanthieri za tisti dan prepustrt drustvu. Metek zbora bode Mob 3l/4 uri popoludne. Ker bode posebno razgovor o di-rektnih volitvah jako vazen, in' ker bod© -fiastopilo mnogo govornikov, je ieleti, da se vsi'veljayni nnpzje iz Vipavskega, goriSke okolice in KrasaTMelezeomen-jenega shoda.                                                         '
Cfc>.re*» m p»m«i*.> Pretekli rmesec m jtf na Ogerskem me? PeSto in Steinbruoh-H)m na; #fdotm zelezniSki -&ti- zgodila Tehka ne«re6a? r laaMuar i$e skofiila s kolovoza, in veS vaganov se^i^oinofflla strlo in ljudje ki so bili v njih spi-delpraa JBma*ceni, ali pa hudo raujeni bdi; S6 mrtvih,«wiimnw ** mpfino ranjenih je .postalo irtva,«i&. neateca m•&*?& srecneJi so vecmiima Slovenci^z .Notasftnjskegfl, delald, ki so v ogerskih gozdih delali.ia m i.d.omo*.; viSMftalS; vsr so bili oienjeni in zapustili so veltko ydov in siroma-Snih otroki kateri vshso agubili trfidnike 5^3«rtovo v revSciui ppmpei kbcejoi: Socutje !do: tevmh/naSihj^a;-rtov je napotilo tukajSnega g.-Zupai^ica>: ooluegaaiiJftd-nika na tukajfinji postaj^ rodoma.Sloveno*. ma«^0l nobirati mile darove za oaei n^reette^zapaSoene.^^ zdaj je nabral 68 gold, in jih oddal tukajSnn mestiu denarnici, da j.h hrani, dokler se dotidoi naoglasno in ne pro3ijo.^dpore. Ker je omenjent'gd^pbd^rosil tudi I liasr^rpodpiramo v njegov^n dobrodelnem poeetji I jma mu.^jradoitjo^toLQbJjubili in a tem„.nazu.aojamo, t^ibomOvtttdi:mi pobirali   podpore za one sirote ter
radi naznaffjali po listu dobrotnike. S tem pa tudi vabimo si zupanstva jo c. duhovstvo oath krajev kder se riakajajo omenjeoi; nesrecnezi, da se za podpore dltfkejo do. tukaj§DJega tnestnega municipija, ai do g. Zupaneica, ali pa do riaSega urednistva, ker radi po-sredujemo vgako visokodusao pocelje. Hvalevredoa pa je inicijativa nasega rojaka, g. Zttpancica, katerega prosimo, da nadaljuje s pobiranjera milodarov. bKle-nemo to vrstice z nadejo, da" bodo tndi drugi slov. listi ©monili nasega dena&njega oklica.
<RoJ»t>»ka cifalnica) napiavi y nedeljo 8. t. m. besodo, pri kateri se boste igrali 2 lgn: „\do-va in vdovec* in BMntec",; mej igrama pa bodo peli domaci pevci,  -
(I. Trliiuio) ae nam piSe, da so nasli v tamkajSnji ohcini irebreao rndo. Po*lali so 30 v I,pibljano in ondi so je nekda pokazalo, da obsega 10% srebni, Skopali so nze ka-k»h27 sefcnjev dolgo jamo. Uze v casnfrancoskevo,isRe so bill aoceli na fetwn n»«nln knpati. a za Franco*! se nij nikC'e vec toga dela lotil. Stirje Idricanje imajo dovo-Ijenje tam rudo kopati. Bog daj sreco! Uro boda naprej na posestvu necega Bifliea se pa nahaja premog in zelenikasti marmor. (V ,Gorici ste vz'dani v hisi grofa Metea dve ploSci ondnsnjega marmorja.;:Ured.) Bi pad ne bilo fdabo, ako bi na dan priSle zdatne /tie tacih podzemskih zakladov.
(Haneiljshift Sola) v Gorici dobi do prihodnjega Sojskega leta uze prav gotovo svoje primerno posestvo in nadejati se je, da postane potem boljo praktiu«a> na$im razineram in potrebam primerna Sola. Vlada je v ta namen nze nakazala 24.000 gld. in dezelni odbor kupuje zdaj zcmljisSa.
(law Seleswica.) Njegovo Velicanstvo je potr-dilci drzavnozborski sklep, s katerira je podeljena kon-ccssija za izdelanj^ Eeleznice od Divace do Pnlja s postransko zvezo do Rovinja.
(Ji«pun«ki pnalauci) so se peljali 3.. t. m. se zjutraiuim vlakom skozi Gorico na Dimaj. Pisejo se Yyakura, Ito in Jamagetki in nosijo evropejsko obleko. Spremlja jih 23 drugih Japancev tudi vsi v evropejski obleki. Cesarske oblastnije jib povsod casino spre-jeniajo.
; (Tri»»kl tlijnci) napravijo v saboto doe 7. junija t. 1. besedo v mestni citalnki v Trstu.
Program: 1. Pozdrav. 2. Dijaska, napev Lebanov;' poje zbor. 3. Govor. 4. Nezvesti, samospev; napev' K. Maska. 5. Rodoljubja zmaga, dvogovor iz nViijem Telia", po F. C. 6. Domoyina Ipavceva; poje zbor. 7. Deklamacija. 8. Deklica, cetverospev; napev Hei-drichov.   9. Strast in krepost, igra; spisal A. Kos.
Ta beseda nas prav srcno veseli. iz dveb ozlrov; prvi5, di jp napravijo slov. dijaci in drugih da jo napravijo slov. dijaci v Trstu, t. j. v tistem mestu, ki je poleg Ljabljane za nas Slovence gotovo najvaz-neje mesto, katero pak stovenski politiki in slovenski casopisi prevec zanemarjajo. Zatorej vd: fantje, bog vas zivi!                         ......
(Od vodstva dnnajske rnxstttvc) je doSel danes, 4. t. m., sledeci telegram: Razstava Xivalstva je veli-kanska; avstrijski in inozebski zivin trejci so se udele-zili mnogobrojno; tako borate zbirke raznib zivalij nij bilo se na nobeni razstavi, vsleA cesar je slisati obeno priznavanje; posebno dopadl se avstrijska zivinoraja Zivalska razstava bode nehala 9. t.m.; zatbpa vodstvo opozoruje sk pbcinstvo ter je vabi, da se v obilem stevilu udelexi te razstave, dokler je se eas. JTaj se tedaj podajo na pot nasi premozueji ziviaorejci, za stroske jim gotovo ne bo zal, ker se dosta naude, kar po tem lehko y lastno korist obrnejo.
. f„Sirela") se imennje bumoristicen casopts, kte-rega bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani s 1. julijem zadela izdavati.
(OdhrStosrrna <beseda-> Zadnji „Glastf je prav odkritqsrcen, kajti v dopisu iz Qorice,"ex kathedra gOTorecem, prpsi svoje prijatelje, da, ker je seBmkd«, bi v 6asih malo zamizaii ter ma ne zamerili, ce je kaj nzakakal-*.
,v -Prav ritisti w,Glasovitt stevilki pridajo trJje mozje, ka g^.Istino.viu in njegoyi tovarus, o katerih je pred kratkim ^Soca41 govorila, iz Kameaj nijsta nic daliSih hosoVodnesla, nego staja tija prinesla.
De gustibnt non est dispntandnm!*} .,
- a> (Ramp Ce«ciii) c. k. name3tnik za Primorje je 3. jun. pri§el v.Gorico; znjim se^je pripeljal tudi mgpektor za pogozdoyanje Krasa, g. Sarnagl. Zakaj ,ie.prisel v .Gorico, ss ne vetno. Popoladne se je od-peljal v Kauai, danes (4. jnn.) pa v Brda^
(i^puoi > za nciteljice se je ndelezilo, kakor je bilo uze povedano, 29 kandidatinj. Jzmejtehjedobila ena sama spricevalo drnge vrste, 19 tretje vrste, in devet jih je palo, t. g. dobde so spricevalo cetrte vrste. Imej pa-lib je ena reprobirana za vselej, ena na eno leto, in druge na V» ^eta- ^na Je n»P"»^ '* sknsnjo samo iz zenskih de'.—
(Obcni »I»«r bnnke »Ioven«ie.)     29.   t.   m.   je
bil obdoi zbor banke Slovenije, katerega se je utlekzi-lo 77 delnicarjev, ki so zastopali 2237 delnic. Predse-doval jtj kuez Salm; '-- podpredseduik, g. dr. Costa pa je cital sporo&Io, iz katerega posnamemo, da je vlada putrdila pravila 25 januvarja 1872, da je biia firraa banke vknjizcoa 27. julija 1872 in da je clozdaj bddanili 3600 delnic, 3144 po kmzu 85% 465 pa po polni eeni (al pari) tedaj vp!a*amh f. 250,992. Ban-ka je napravila podrnznice v ?ragi, Trstu, na Dunaji in v Gradcu ter je zadobila koncesijo, da sme svoje :delovanje tudi na Ogersko drzavo razteguiti, nadalj« je banka Kupila 2 bisi v Ljubljani za 41000 gold. 'Ker ,)o po v lad nera zaukazu odstopilo G udov iz opra-vilnega sveta, je treba izvoliti 0 druzih  svetnkov. —
V  oridelkn za ogenj je dozdaj vpisanih 5871 polic in iznasa vrednost zavarovauega blaga I 11,463.126 rpozavarovauje pa f. 12,308.406" — Premije v tem oddelku zoasajo skupaj f. 158,020 — oJ katerega zne-seka se pa morajo storno in pozavarovanja odracuniti.
—   V oddelko za zivljenje iznaSa skdpni zavarovani znesek f. 430,640. — G. delnifar dr. Janez Bleiweis predlaga potem, naj zbor izrece zabvalo predsednistvu za uspessio delovanje, kar se zgodi. ~ Nadalje pripo-ro^a novo izvoljenemu odboru, da naj varcno ravna, presencraarke zniza in spiob banko boljse organizuje. -Govori tudi dr. Vosnjak in se vjema z dr. Bleiveisom, .glede sporocila pa izrazuje zeljo, da bi se bila zboru predlozila vsa povrsna bilansa, da se za naprej prav energicno dela in da se pusti politika na strans. — G. dr. Costa odgovarja, da se v sredi leta ne da bi-. lanca narediti, ampak Se le konec leta, kukor pravila zabtevajo. - Kar pa zadeva politike, imajo delnicarji
ipravico vladati, ne pa politicne stranke, — G. dr. Karol Bleiweis potem predlaga, da zbor izrece, da bi vefiina odbornikov v Ljubljani stanovala, ker je to bariki koristno; to predlog je sprejet z  veliko vecino.
V  opravilni svet so bili potem izvoljeni: Ivan Vilhar z 2303 gla3ovi,.dr. Karol Bleiweis, trgovec Pakic, tr-govec Sovan Franc, tajnik kmet. dniztva Solmajer in zupnik iz yBre2ic s 1981 glasovi. — Za temi so dobili Mato Xvanut 372 glasov, Franc Bapoc v Mari-buraj P. Grasselii in dr. Moze v Ljubljani in dr. Pav-iic v Velikovci po 270 do 300  glasov.   —   Izvolili so
: se potem se namestniki in pregledovalci racunov in preuaredili so se nektcri §§ pravil v zmislu naztianila.
—  Konec no interpeliije se kanonik Urb, zakaj nij opravilni svet postavil na dneyiti rel znizanje presenc-mark. to je pla^ila odbornikom za vsako sejo, ker je 10 gold, za eno sejo vsakako d03ti prevec..' (Resnicuo closti prevec za soliden zavod.   Tired.)
Dr. Costa odgovarja, da je opravilni svet na to poza-bTt, da se pa zgodi priprib; obcnjera zboru. (Kaj pa bi bilo, ko bi mej tam casom sami svetniki ztiizali si ceno., to je renuncirali vsaj na polovico, in 5 gold, pustili zavodu?) Potem se skleue potem obcni zbor.
na goriskem irguf 21. maja.
' *)Otroci in pija;nci resnied govore.
GllTSEPPB; starec.
Fseuica kraska,  vagan
„     g^orska
„   :goriska     ;>
Tursica doraaca     ,..
„   ' ogerska     ,',
Jecraen eel'           ¦„
„:    prfian        ,.
Oves laski             .,
„   ogrski          „
FiKol bski           '„
„    gorsbi          .,
Kz
Krompir   .      cent    .
Seno                  „
Slanina [speh] dolnaCa
„          araeribaxiska"
Vino 6rno, vedro LLm]
„   belo, Pivo gradsko
19 do 14 „ 9
3'. 50 3| 35
ij 75 1175
1! 95 3! 10
1; 25
1   20
2   20 2 30 2! 20 4 59 1| 30 1  25
G. Hop. Is poft- Cavna. Vase „poBlano" je ' preostro, nij vreden da bi se & njim topli! le porailujemo uboge ljudi, ki svoja imena posojujejo Sfcoklinovic-u in „poBfcene-mu" prodajalcu roskih slovnic. — Uprasamo Vas: Kaj si boste mislili o cloveku, ki pride na izreceno Vase povabilo Vas poslusat, kako boste svoj lastni predlog, svojo misel zagovarjali in potem pravi, da ,.je prisel poslu§at" ne Vas ampak nekega ncenjaka, kateri nij v noLcni dotiki z Vasira vabilom in z YaUra predlogom. Mislili « boste gotovo, da sc je s pametjo skregal ter ga pustili pri nrira. - Obzalovali pa boste gotovo dusevno ubostvo oceta one izjave in z nami vred vzklicali; ,;Moj Bog! in v takih rokali je nasa mladina \" Nekterim ljudera bi bilo pac svetovati, da pri mini „v bozjem strabu" vzivajo svoj dober krub, kterega jim je speklo ..gorisko domacinstvo<(, ne zmoziiost; ter svoje neamnosti ne raztavljajo pa casopisih, kajfci to l>i jim mog\b n»io/o skodovati. -- Sicer pa Vam boino radi ustregli, fe nam posljete ka) kracegs in zanimirejih fakt se dr/,ecega.
Ker mi je al. miuisterstvo na mojo prosnjo oilvze-lo okrajno nadzorniStvo r ae2an§kem okraji, poslav-Ijam se od vseb udov ondaj§njega svetovalstva, oil vseh uditeljev in druzib prijateljev iolstva. Hvala „Vam za Va§ trud, ko ste me v mojem tako blagovo-Ijno podpirali.                              FR. HAFNER,
prof, na ckr. gimnaziji v Gorici,
ANTON HRIBAtt, ucitelj na c. k. vadnici v Goriei spodobno nazoanja svojim soroduikom in prijateljem, da jo njogova sopruga
Avgustina rojena Juliani
danes ob xj2 1. po noci previdona so sv. sakramenti za bolne mirno v Gospodu za-
Naj bode priporo<;ena blagemu spomi-nu vseb sorodnikov in prijateljev!
Pogrcb bode v petek, 6. t. m. ob C> lji popoldn&
(ConirailA dellM Crone, 238.)
Oznanilo
vsem P. T. gospodom druzbenikom 0drn§tva postarjev^ na Primorskem.
Po §. 14. drustvenib pravil sklicujem oWni zbor v Ljubljauo na 23. junija t. 1. ob 10. uri zjutra, in sicer zato, ker o tera okrajni odbori we ni<3 sklenili nijso.
Drustveno predsednistvo namerja za posamozno P. T, gospode drustvenike za tfuicanje voznine pri doticnih zeleznicah prositi, in zatorej povabljam one gospode drustvenike, kateri mislijo tega zbora se udeleziti, da bi mi v ta namen svoje ime nenmdo-ma naznanili.
Tudi povabljam vse gospode odbornike in na-mestnike drustva, da bi se zarad ustanovljenja dnevnega reda uze 22. junija 1.1. ob 10. uri pred-poludne v hotelu „Elefauta v Ljubljani zbrali.
Belapec (Weissenfels) 18. maja 1873.
Dragan, predsednik.
Biz 1. vrate po 13 II. vrste po 12.50 III. vrste po 10.25 IV. v^tc po 9.50 V. vrste po   «S   fl;
Moke iz llifterjevih mlinov v Stracicah.
-Se zakljem:   St.. L. po 16.   Sfc, II. po 14.70 St 111. po 12.70 St. IV. po 10.90 St. V, po 9. VI. po 6.50. Brez zaklja:   Otrobi  drobni po 2.30 otrobi debeli po 2.10 fl.
.fas urednlkovts listnice.
G. dr. — li— v L.   Menimo, da bi 1>ila  „bomba"  za zdaj prezgodnja;   enakili   bomb   vec branimo za vazneje case. — Ne bojte se, mi ne ostanemo nobenc dolzni, kakor je dozdaj se niko- 'I H nijsmo ostali. —   ¦•..:¦     ;'..'.                       -.¦¦•¦    •      ;.
Florio  Sponjpa,
Iekarni6ar v Seianl
jma bogato  zalogo  izvrstnega  hrvatskega in stajerskega vina po primernib cenab. Prodaja je tudi na vedra. To se p. n. ob6instvu naznanja.
¦.  Izdavatelj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENHC,   Tiskar; PATBMOIiLI v Gorici..