Poaametol !*ro3 38 feroSev, mese?n» naročnin* 1 93ktfl
Dl a j živi
. junaška' Sovj#kka armada - steber miru in branik svobod®!
LETNIK n.
DUNAJ, V TOREK 25. II. 1947
ŠTEV. 10 (38)
Porok naše zmage
»Prijatelja spoznaš po njegovih delih,« pravi star ljudski pregovor. Slovenski narod, kakor vsi jugoslovanski narodi, jo imel v zadnjih letih mnogo priložnosti spoznati, kje so njegovi pravi prijatelji v svetu, ki ga ne zapustijo takrat, kadar je treba v dejanjih pokazati svojo resnično naklonje* nost in pomoč. Imel je na žalost tudi mnogo priložnosti spoznati, kje se za prijaznimi besedami skrivajo brezdušni interesi mednarodnih imperialistov, ki jim niso mar pravice malega junaškega naroda in usoda tisočev njegovih sinov.
Že. v letih vojne, ko so jugoslovanski narodi doživljali strašne notranje pretrese, so zapadni reakcionarji podpihovali in podpirali netilce brato* mornega klanja v Jugoslaviji, Mihailoviča in druge. S tem so zasledovali svoje posebne cilje, ne oziraje se na ✓ to, kakšne strahotne posledice in žrtve bo to spletkarjenje rodilo v jugoslovanskem ljudstvu.
Po končani vojni je narode Jugoslavije še posebno razočaralo dejstvo, da primorskim in koroškim Slovencem ni bila dana možnost združitve z brati v domovini, ampak, da so za* padni zavezniki nastopil; proti upravičenim zahtevam FLRJ in da so se morali borci jugoslovanske' armade umakniti z ozemlja, ki so ga namakali s svojo krvjo in ga sami osvobodili.
Tudi dosedanji potek londonske konference in odmev jugoslovanskih zahtev v svetovni javnosti kaže, kdo : > naši resnični prijatelji in zavezniki. Naše pravične zahteve so podpirali vsi tisti, ki jim je pred očmi pravičen mir in prijateljsko sodelovanje med narodi po načelih, za katere smo se borili proti fašizmu. Videli smo, da bo Sovjetska zveza predvsem tista, ki ne bo prevarila upanja jugoslovanskega naroda in nas, koroških Slovencev v borbi za naše upravičene zahteve.
Kakor so se v letih vojne naše oči obračale tja k Stalingradu, Moskvi, Stalinu in Rdeči armadi v pričakovanju rešitve, tako nam tudi danes prav Sovjetska zveza, zaščitnica vseh za svobodo se borečih množic sveta, daje veliko zagotovilo svoje mogočne pomoči s tem, da je podpiiala jugoslovanske, to je naše zahteve.
Koroško vprašanje seveda še ni rešeno in bo prišlo na dnevni red kot ena izmed spornih točk zasedanja zu* nanjih ministrov v Moskvi. Pri tem se koroški Slovenci zavedamo, da predstavlja naša borba za osvoboditev in priključitev k Jugoslaviji del velike borbe za pravično ureditev sveta in za trajen demokratičen mir.
Ta boj se bije po vsem svetu na neštetih bojiščih, bije se med silami napredka in silami mednarodnega imperializma. Ta boj je trd, težak in zapleten, toda po vseh zakonih zgodovinskega dogajanja je dokončna zmaga zagotovljena pravici, napredku in resnični demokraciji.
Mi v to zmago čvrsto verujemo, ker verujemo v moč velike slovanske zveze in vseh demokratičnih držav in ker verujemo v vedno močnejši vpliv vseh naprednih, pravičnemu in trajnemu miru stremečih sil sveta. Ta zavest nas spremlja še k silnejši, še odločnejši in še k vztrajnejši borbi za naše pravice. V tej veliki borbi vidimo svojo rešitev in svojo zmago.
Sovjetska armada - velika zaščitnica svobode slovanskih narodov in vsega miroljubnega človeštva
Ob 29. obletnici ustanovitve Sovjetske armade
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je za 29. obletnico ustanovitve Sovjetske armade sovjetskemu oddelku Medzavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo na Dunaju poslal naslednjo pozdravno pismo:
„Ob velikem prazniku slavne Sovjetske armade pošilja Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško vam in vsemu junaškemu sovjetskemu ljudstvu, zmagoslavni Sovjetski armadi in velikemru Stalinu najtoplejše čestitke in bratske po-pozdrave v imenu vseh koroških Slovencev.
Koroški Slovenci ne bomo nikdar pozabili, da nam je v dneh največjega trpljenja pod nacističnim jarmom dajala moč in borbeno silo predvsem zavest, da silna Sovjetska armada zmaguje in da bo uničila fašistično zver.
Po junaškem zgledu sovjetskega ljudstva smo se tudi mi borili proti nacizmu, ustvarili smo partizanske odrede in organizacije Osvobodilne fronte po vsej Slov. Koroški.
V mejah samega Hitlerjevega rajha smo kljub strašnim represalijam hitlerjevcev nad našim ljudstvom tolkli fašiste in se borili skupaj z vsemi''jugoslovanskimi brati pod vodstvom maršala Tita za zmago svobodoljubnega človeštva.
Danes vidimo v nepremagljivi Sovjetski
armadi veliko zaščitnico svobode vseh slovanskih narodov in vsega miroljubnega človeštva. Moč in, vpliv Sovjetske zveze je največje poroštvo, da bodo kljub vsem spletkam mednarodnih imperialistov v borbi za mir in pravice malih narodov zmagala načela resnične demokracije.
Zato vidimo koroški Slovehci v boju za rešitev, za osvoboditev in priključitev k FLR Jugoslaviji predvsem v Sovjetski zvezi veliko zaščitnico svojih pravic in smo prepričani, da bodo njeni predstavniki tako
kot doslej tudi v bodoče podpirali naše zahteve, da se združimo s svojimi brati v FLR Jugoslaviji in da se nam s tem popravijo dosedanje krivice.
Naj živi slavna Sovjetska zveza — zaščitnica pravic in svobode malih narodovi
Naj živi junaška Sovjetska armada — zmagovalka nad fašizmom in čuvar miru ter resnične demokracije!
Naj živi veliki vodja borbe za mir in demokracijo, generalisim Stalini’
Koroški Slovenci se zahvaljujejo Gusevu
Z velikega mitinga 23. februarja v Vrbi ob jezeru, ki se ga je udeležilo nad 900 ljudi, so koroški Slovenci poslali Fjodoru Gusevu naslednjo zahvalno brzojavko:
..Vzradoščeni nad Vašo izjavo na konferenci pooblaščencev zunanjih ministrov v Londonu, s katero ste v imenu sovjetske vlade odločno podprli zahteve koroških Slovenoev po priključitvi k FLRJ, se Vam slovenski narod na Koroškem najiskrenejc zahvaljuje za ta odločni nastop in Vam s svojega velikega mitinga v Vrbi pošilja svoje borbene pozdrave.
Kakor nas je v najtežjih dneh našega ob-
oroženega boja proti fašizmu krepila zavest, da stoji za nami močna in enotna Sovjetska zveza, da smo laže vztrajali v svojem boju, prav tako smo tudi danes trdno prepričani v popoln uspeh demokratične rešitve koroškega vrašanja, ker nas v naših zahtevah podpira ves demokratični svet s Sovjetsko zvezo na čelu. Dejstvo, da podpirate naše zahteve, nam potrjuje vero v pravilnost naše poti in nam nalaga dolžnost, da se borimo vse dotlej, dokler ne dosežemo svojega cilja — združitve z matičnim slovenskim narodom v FLR Jugoslaviji."
Velika osvobodilna armada
V nedeljo, 23. februarja je bilo 29 let, kar je bila ustanovljena sovjetska armada. V tem zgodovinsko kratkem času je armada socialistične države prehodila slavno pot. Lenin in Stalin, oba velika voditelja sovjetske države, sta ustvarila Rdečo armado v obrambo pridobitev velike socialistične Oktobrske revolucije iz oddelkov delavcev in kmetov in sta z njo premagala belogardistične armade ruskih veleposestnikov in kapitalistov ter spodila iz dežele intervencijske armade štirinajstih imperialističnih držav. Rdeča armada je delovnemu ljudstvu mlade Sovjetske Rusije zagotovila možnost, da ustvari nov svet, svet socializma, svobode in sreče vseh delovnih ljudi.
Svetovni reakcionarni tisk je zadnja desetletja s ploho laži blatil Sovjetsko zvezo in govoril o Rdeči armadi kot „o velikanu na glinastih nogah". Danes pa ve ves svet da je Sovjetska zveza nosila glavno breme pri uničenju Hitlerjevega fašizma in da se je prav Rdeča armada v dneh, ko je svet trepetal pred fašistično invazijo, izkazala kot edina sila, ki je bila sposobna, da se upre temu nestvoru. Ni le zastavila fašistični zveri poti, ampak jo je tudi uničila.
V težkih novembrskih dneh leta 1941, ko je sovražnik stal pred vrati Leningrada in Moskve, se je vrhovni poveljnik sovjetske armade generalisim Stalin s sledečimi besedami obrnil na vojake in častnike Rdeče armade:
„Ves svet gleda v Vas tisto silo, ki je v stanu uničiti razbojniške tolpe okupatorjev, v vas gledajo podjarmljeni in zasužnjeni narod1 Evrope svoje osvoboditelje. Vaše poslanstvo je osvobajanje. Pokažite se
vredne tega poslanstva. Vojna, ki jo bojujete, je osvobodilna vojna, je pravična vojna."
Na ogromnem bojišču, ki je segalo od Volge do Labe in od Belega do Črnega morja, so sovjetski vojaki potolkli 257 divizij nemške lašistične armade. Rdeča hr-mada je v celoti izpolnila svoje osvobodilno poslanstvo. Pregnala je sovražnika z lastne zemlje in prožila pomoč podjarmljenim deželam Evrope.
Boj sovjetskega ljudstva se je spojil z osvobodilnim bojem narodov Poljske, Ju-
goslavije, Češke, Norveške in drugih narodov Evrope.
Zvesta svojim obvezam je končno Sovjetska zveza napovedala vojno imperialistični Japonski in s tem pospešila konec druge svetovne vojne.
Kako si je mogoče razlagati veličastne zgodovinske zmage Rdeče armade v drugi svetovni vojni? Generalisim Stalin sam je na to odgovoril: Rdeča armada je osvobodilna armada delavcev in kmetov,-je armada Oktobrske revolucije. Rdeča armada je armada prijateljstva med narodi Sovjetske zveze, je armada, ki brani svobodo in neodvisnost. Rdeča armada je armada, ki spoštuje druge narode in ki jamči za trajen mir.
Ne bomo dovolili, da bi preoblečeni fašisti znova izvajali nasilja
Mladina Slovenske Koroške se je 14. februarja zbrala na pokrajinski konferenci v Dolah ob Vrbskem jezeru. Na konferenci so zbrani mladinci in mladinke, odobrili tekmovalni načrt ter sklenili, da bodo vložili vse svoje mlade s9e v tekmovanje »Za priključitev k Titovi Jugoslaviji«. S konference so poslali resolucijo maršalu Titu
v kateri so mu sporočili svoje iskrene pozdrave in nato poudarili:
»Slovenska koroška mladina se je borila v narodnoosvobodilni borbi skupno z ostalo mladino Jugoslavije pod Vašim vodstvom za lepšo, srečnejšo bodočnost v domovini Jugoslaviji. Ta borba koroške mla-
dine dosedaj še ni bila kronana z uspehom. Se vedno nas zatirajo tisti, ki so to delali že v stari Avstriji in zlasti v času Hitlerjevega fašizma.
Pojavili so se ljudje, ki ob podpori tujih reakcionarjev kriče o .nedeljivi Koroški'. Toda mi smo se z orožjem v roki borili proti zatiranju in ne bomo dovolili, da bi danes preoblečeni fašisti ponavljali stara nacistična gesla in znova izvajali nasilje nad nami.
Izjavljamo, da je zahteva jugoslovanske vlade izraz zahtev in borbe slovenskega ljudstva na Koroškem in obljubljamo, da se bomo z vso odločnostjo borili vse do tistega dne, ko se bomo združili s svojo materno zemljo — Titovo Jugoslavijo."
Slovensko ljudstvo beljaškega okraja tekmuje
Po vsem okraju se je pričelo živahno tekmovanje na vseh področjih na« rodnega življenja. Iz Št. Jakoba v Rožu poročajo, da se je v prvem tednu tekmovanja vpisalo v OF 36 novih članov. V Podgorjah je bila uspela prosvetna prireditev dne 15. in 16. februarja. Prireditve se jč udeležilo nad 400 ljudi. Tovariš Martinjak je v kratkem nagovoru poudaril pomen m
naloge prosvetnega dela v dobi tekmovanja. Podgorjanska igralska skupina je izvedla uspelo igro, dekliški pevski zbor pa je nastopil z narodno in partizansko pesmijo. Profašisti so hoteli ovirati prireditev in so onemo* gočili električno razsvetljavo. Igralci pa se niso dali motiti in so igrali ob petrolejkah.
Mladina izpolnjuje obveznosti
Mladina beljaškega okraja si je zadala v tekmovalnem načrtu med drugim nalogo, da izvede okrajno mladinsko prireditev v Ločah. Že 16. februarja je mladina beljaškega okraja izpolnila to točko svojega tekmoval« nega načrta.
Na prireditvi se je zbralo nad 500 ljudi. Program sam je bil zelo dobro izbran in skrbno pripravljen. Mladina je tako dokazala, da se zaveda resno* sti današnje borbe prav tako, kakor se je je zavedala v času partizanske borbe. Brnški mešani zbor je najprej odpel pesem »Na juriš«. Mladina iz Malošč pa je odigrala dramo »Mati«, ki prikazuje narodno osvobodil, borbo. V svojem govoru je tov. Martinjak poudaril pomen današnjih dni, prosvetnega dela ter naše borbe za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Dejal je med drugim: »Kakor v oboroženi borbi proti fašizmu ni bilo mesta za omahljivce, ki so šli pozneje na pot izdajstva, prav tako ni v naših vrstah mesta za omahljivce danes, ko vodi«
mo borbo za osvoboditev in priključitev Slovenske Koroške!«
Mladina in pionirji iz Loč so izvedli recitacijske točke, moški pevski zbor iz Loč pa je zapel pesmi »Pozdravi« in »Triglav«. Iz prireditve so poslali brzojavke maršalu Titu, dr. Vilfanu in Medzavezniškemu svetu na Dunaju.
13. februarja je bil partizanski miting v Slov. Plajberku, katerega se je udeležila večinoma mladina. Po kratkem nagovoru so mladinci odposlali resolucije dr. Vilfanu in maršalu Titu. Sledil je program, partizanske pe* srni in recitacije partizanskih črtic.
Mladina iz Št., Janža v Rožu je 15. in 16. februarja priredila v Št. Janžu kulturno-prosvetni miting. V nagovoru je tovariš Janez Weiss obrazložil pomen tekmovanja in nato odločno poudaril zahtevo prebivalstva, da se Slovenska Koroška priključi k FLRJ. Ljudstvo je pritrjevalo z burnim odobravanjem. Odposlali so resolucije maršalu Titu in dr. Vilfanu. Nato jc sledil kulturni program.
#
Ljudstvo Slovenskega Primorja nam pošilja borbene pozdrave
Iz vseh krajev Julijske krajine pošilja primorsko ljudstvo pisma koroškim Slovencem, v katerih jih poziva, da vztrajajo v boju za priključitev in obljublja vso svojo pomoč in podporo.
„Da smo to dosegli, je zasluga naše ljudske oblasti, ki naifi daje možnost svobodnega razvoja, tako na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Pozivamo vas, da vztrajate v boju za dosego pravic, ki pripadajo slehernemu, svobodoljubnemu, delavnemu človeku."
Prebivalci vasi Petelinje v postojnskem okraju pišejo:
„Stalno spremljamo vašo borbo, ki jo vo-
dite za priključitev k .domovini FLRJ In proti nasilju, ki ga še vedno izvajajo nad vami. Tudi nas so mučili in preganjali fašisti, padali so naši najboljši sinovi in očetje, vztrajali smo in se osvobodili, tako da danes vladamo sami.
Vztrajajte v borbi in zavedajte se, da niste sami, da vaš boj podpirajo vsi jugosio-vanski narodi in da vam bodo stali ob strani, dokler se ne bo uresničila vaša želja, dokler združeni ne zaživimo pod okriljem skupne domovine matere Jugoslavije. Naj živi Slovenska Koroška v Titovi Jugoslaviji) Naj živi naš genialni vodja maršal T it o I"
Boj grškega ljudstva za svokedo
V grški prestolnici Atenah je 30. januarja pričela z delom preiskovalna komisija Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov, ki ima nalogo, da preišče vzroke sedanjih nemirov in neredov v Grčiji. V komisiji so tudi zastopniki Jugoslavije, Albanije in Bolgarije. Pred hotelom, kjer zaseda komisija, se je 10. februarja zbrala velika množica žena v črnem, mater, sester in otrok žrtev monarhofašističnega nasilja. Čeprav jih je policija razganjala in jim trgala napise, je bil trg preplavljen z napisi: Ven z Angleži! Nočemo več krvi! Dovolj imamo okupacije. Zahtevamo demokratične svoboščine! Zahtevamo razpust parlamenta z dne 31. marca! Zahtevamo neodvisnost Grčije! Naj živi enotnost grškega ljudstva! Prenehajte s streljanjem! Pošljite nazaj pregnance z otokov! Osvobodite tisoče političnih pripornikov!
Pred očmi preiskovalne komisije pa divja teror protiljudske vlade. Prav v preteklih dneh, med zasedanjem komisije, so bili v Larisi ustreljeni trije demokrati, v Janini so bili obsojeni na smrt 4 mladinci, orožniki in člani fašistične vladne organizacije Ksitos pa so Istočasno v Sltsovasu obesili tri demokrate.
Grška vlada meče vso krivdo bojev v Grčiji- med silami ljudske demokratične armade in. med vladnimi četami ter orožniki na Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, češ da so najhujši nemiri ob mejah teh držav — toda boji v Grčiji divjajo v resnici vsepovsod, še celo na otokih, ki ne mejijo ne na Jugoslavijo, ne na Bolgarijo in ne na Albanijo. Početje grške vlade pred očmi mednarodne komisije potrjuje, da ima mo-narhofašistična grška vlada moralno in gmotno podporo angleške vojske, ki je dejansko okupirala Grčijo. Atenski velikaši in visoka duhovščina podpirajo s pomočjo okupatorjev sedanjo vladino politiko. Medtem pa se po vsej Grčiji nadaljujejo spo-
padi in boji grške demokratične armade — partizanov — z vladnimi četami. Pred nekaj dnevi je odred demokratične armade napadel Sparto in osvobodil okoli 200 jetnikov. S partizani je odšel tudi upravnik jet-nlšnice in pazniki. Napad je bU dobro pripravljen, ker so partizani še pred prihodom v Sparto pretrgali vse telefonske, brzojavne in druge zveze ter ugasili električno razsvetljavo.
OBTOŽBA ZASTOPNIKA EAM-a — GRŠKE OSVOBODILNE FRONTE
Na seji preiskovalne komisije dne 18. februarja je bil zaslišan zastopnik glavnega odbora EAM-a Kirkos, ki je v imenu grškega ljudstva opozoril preiskovalno komisijo in svetovno javnost na to, da sta monarhofašistična vlada in britanske okupacijske sile zločinsko odgovorne za državljansko vojno v Grčiji in za nezdrave odnose s sosednimi demokratičnimi državami. Ta obtožba grškega ljudstva je bila tako huda, da je grška vlada prepovedala demokratične liste, ki so jo bili objavllL
Kirkos je izjavil, da smatra vodstvo EAM-a za svojo dolžnost, da spregovori pred komisijo, ker sedanja grška vlada, ki je prišla na oblast s terorjem, silo in po-tvorbami, ne zastopa volje in mišljenja ljudstva ter je tudi kriva sedanjega stanja v Grčiji. Podal je splošno označbo boja političnih sil v deželi in poudaril močan vpliv britanske politike, ki si želi podvreči Grčijo in se pri tem opira na najreakcionar-nejše plasti in kvizlinge. Iz grške armade so bili odstranjeni demokratični elementi, medtem ko poseben sporazum zahteva, da se izdajalci odstranijo iz vojske. V vojskij ni nobenega oficirja, ki bi bil prej borec proti okupatorju, pač pa so kolaboracionisti. Demokratom je vstop v armado onemogočen, demokratične vojake pa pošiljajo v koncentracijska taborišča. Samo v dveh ta-
kih taboriščih na Kreti je 3.350 vojakov. Deset tisoči demokratov so bili prisiljeni še pred nastopom monarhofašistov zaradi izjemnih zakonov skrivati se v mestih in gorah. Zaradi rastočega nasilja in razbijanja demokratičnih organizacij je partizansko gibanje silno naraslo.
Na koncu je Kirkos predlagal naslednje ukrepe za pomiritev dežele:
Prepoved obstoja Inozemskih oporišč na grških tleh, navzočnosti in prehoda tujih čet in takojšen odhod vseh tujih čet, ki so v GrčiJL
Sestava vlade na temelju sklepov v Jalti,
ker v Grčiji še ni vzpostavljen inir in Grčija nima vlade, ki bi odgovarjala resnični volji ljudstva.
Splošna politična amnestija, pohovna vzpostavitev demokratičnega reda, ustanovitev prave demokratične armade in državnega aparata, ki bo v stanu nestrankarsko zagotoviti ta red.
Takojšnja razpustitev sedanjega parlamenta in izvedba svobodnih volitev v ustavodajno skupščino, brž ko bo s pomočjo omenjenih ukrepov vzpostavljen red v deželi. >
Komandami koroških. partizanov o M* Piescku
Kapetan Ulčar, komandant vseh partizanov severnega sektorja na Slovenskem Koroškem, je dal dopisniku Tanjuga naslednjo izjavo:
„Hans Piesch trdi, da je bil v zvezi s partizani in da Jih je podpiral. To je navadna izmišljotina brez sleherne osnove.”
Kapetan Ulčar je poudaril, da je bil v letih 1944—45 do kapitulacije Nemčije njegov glavni štab na Svinški planini ter je . poveljeval vsem partizanskim enotam, ki so operirale severno od Drave do Beljaka.
»Poznal sem vse borce, ki so bili v meni podrejenih enotah," je dejal kapetan Ulčar, „ter tudi tiste civiliste, ki so nam prinašali Informacije in nas podpirali. Ime Hansa Piescha sem slišal prvikrat proti sredini leta 1945 v pisarni mestnega poveljstva v Celovcu, kamor je prišla delegacija deželne vlade. Med člani delegacije je bil tudi
BROŠURA O NACISTIČNIH GROZODEJSTVIH V DRAVOGRADU
V Ljubljani je izšla brošura o grozodejstvih nacistov v Dravogradu. Po zlomu Jugoslavije je ustanovil gestapo v Dravogradu poseben oddelek za iztrebljenje koroških Slovencev. Ko se je pričelo spomladi leta 1943 resno razvijati osvobodilno gibanje na Koroškem, je prišlo do strahovitega pokolja v dravograjskih zaporih. Do sedaj so našli v Dravogradu 6 množičnih grobov z več sto trupli. Brošura navaja imena glavnih gestapovskih krvnikov v taborišču Dravograd, ki so skoraj brez izjeme Nemci in Avstrijci s Koroške.
Vsa glavna vprašanja londonske konference bodo rešena v »Moskvi. Poleg vprašanja o mejah, kjer podpira Sovjetska zveza jugoslovanske zahteve, ni prišlo do sporazuma še v naslednjih vprašanjih: 1. jamstvo za neodvisnost Avstrije, 2. prepoved »Anschlussa” ter posebna prepoved vse-nemške propagande, kar zahteva Sovjetska zveza, 3. vprašanje državljanstva in bivanja Nemcev v Avstriji, 4. razpust fašističnih organizacij (Sovjetska zveza zahteva prepoved vseh fašističnih organizacij), 5. Sovjetska zveza zahteva jamstvo za veljavnost demokratičnih zakonov, ki jih je izdala avstrijska vlada in potrdil medza-vezniški svet na Dunaju, 6. vojni zločinci. Do dokončnih sklepov ni prišlo v vprašanju nemške imovine, vendar so v načelu obveljali potsdamski sklepi. .
Zasedanje obeh domov vrhovnega sovjeta ZSSR, Sovjeta narodov in Zveznega sovjeta se je pričelo 20. februarja v Kremlju v Moskvi. Na dnevnem redu je med drugim tudi odobritev državnega proračuna za letošnje leto.
Na predvečer moskovske konference poskušajo nekatere reakcionarne plasti na zapadu ustvariti mnenje, da je Nemčija »težek bolnik” potreben zdravljenje. Te plasti izjavljajo, da je bolj važno pomagati Nemčiji s posojilom, kakor pa razpravljati o njej na moskovski konferenci. .Izvestja' pišejo, da ne smemo pozabiti posledic, ki so nastale zaradi ameriškega posojila Nemčiji po prvi svetovni vojni. Nato piše dalje: Demokratični narodi vidijo rešitev Evrope v dosledni izvedbi sklepov berlinske konference o demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije. Samo pod takimi pogoji lahko obvarujemo evropske narode pred novim nemškim napadom in samo tako je lahko narodom zagotovljen resničen, trden in trajen demokratičen mir.
O novem sovjetskem proračunu za letošnje leto je poročal finančni minister ZSSR Zverev dne 20. februarja na skupni seji Zveznega sovjeta in Sovjeta narodnosti. V svojem poročilu je poudaril, da so državni dohodki leta 1946 prekoračili državne izdatke za 18,6 milijarde rubljev. Dohodki
Hans Piesch. Njegove trditve, da je pošiljal zdravila in sanitetni material, pa moram označiti za lažnive.
Glede na članek »Kratke noge”, objavljen v celovškem socialističnem glasilu »Die neue Zeit”, ki zatrjuje, da je Hans Piesch mnogo prispeval k hitri zavezniški zasedbi Koroške in na ta način baje rešil na tisoče Avstrijcev in njihovo imetje, pravi kapetan Ulčar:
»Poudariti moram, da so borbo proti SS-divizijam, Vlasovcem, četnikom in ustašem na Koroškem vodili izključno oddelki 3. jugoslovanske armade, 14. slovenske udarne divizije in koroški partizanski oddelki. Lahko rečem, da angloamcriški zavezniki na Koroškem niso izstrelili niti ene krogle proti nemškim enotam. Nasprotno, ko smo to od njih zahtevali, niso priskočili na pomoč, čeprav so bili 500 do 1000 metrov stran od bojišča."
bodo tudi v tekočem letu narasli za 21,3 odstotka. Za razvoj narodnega gospodarstva je namenjenih 131,8 milijarde rubljev. Izdatki za narodno obrambo so se v zadnjih letih stalno zmanjševali. Lansko leto so znašali 23,9 odstotka celotnega proračuna, letos pa samo še 18 odstotkov sovjetskega državnega proračuna.
Množična udeležba mladine grške narodnosti v Albaniji pri gradnji mladinske železniške proge Drač—Elba3an. Kakor poroča Tanjug iz Tirane, se mladina grške manjšine v Albaniji v množicah javlja za delo na mladinski železniški progi Drač—-Elbasan v Albaniji. V nekaterih okrajih, kakor na primer v okraju Dropula, se je javilo za delo nad 90 odstotkov vseh mladincev in mladink.
Ni srednje poti v Angliji! Tako je izjavil na nedavno otvorjenem kongresu Komunistične partije Anglije njen generalni sekretar Harry Pollitt. Dejal je: »Ali bo v Angliji zlomljena moč monopolističnega kapitala, izvedeno načrtno gospodarstvo in tesno sodelovanje z ZSSR, z novimi demokracijami in kolonialnimi narodi, ali pa bo Anglija postala odvisna od reakcionarnih monopolistov ZDA ter kapitulirala pred gospodarsko krizo.
Svečana proslava 29 letnice Sovjetsko armade je bila na Dunaju v veliki dvorani »Musikvereina". Na proslavi je govoril sovjetski visoki komisar za Avstrijo generalni polkovnik Kurasov, ki je poudaril da sovjetsko ljudstvo pozorno spremlja borbo med demokratičnimi elementi in silami reakcije v Avstriji ter da je sovjetsko ljudstvo prepričano v zmago demokracije v Avstriji.
novice ^
29 letnico ustanovitve Rdeče armade so proslavili jugoslovanski premogovniki dno
23. februarja z enodnevnim tekmovanjem na poziv rudarjev Titovih rudnikov v Bosni.
Partizanski teden v Celju je bil od 16. do 23. februarja v spomin na borce, ki so bili padli v osvobodilni borbi. V vseh vaseh v okraju, kjer so se med vojno zadrževali partizani, so bili prirejeni mitingi. Razne denarne prispevke so prejele družine, ki so med vojno največ podlagale partizanom.
»Borba" Je praznovala srebrni jubilej. Ob petindvajsetletnici dne 20. februarja jo izšla v slavnostni izdaji. To glasilo Komunistične partije Jugoslavije je imelo reševati neštete težavne naloge pred vojno in med njo, glas »Borbe" je učil vse Jugoslovane, kako se je treba boriti za svobodo in zmagati. Danes pa »Borba” podpira stremljenja jugoslovanskih narodov, da se čim-prej ozdravijo rane, nastale v vojni. V Beogradu je bila ob tej priložnosti odprta posebna jubilejna razstava, ki kaže delo »Borbe" v letih 1922—1947.
Visoko kmet. šolo v Sarajevu je sklenila odpreti vlada LR Bosne in Hercegovihe. Sola bo proučevala obdelavo zemlje v hribovitih področjih.	J
Q Drobne
Poizkusili so se izogniti obtožbi proti Pieschu
i. .
Utemeljena obtožba Jugoslavije proti 'heschu na londonski konferenci je v polno zadela vodstvo avstrijske social-demokra-cije. Obtožnica je vsebovala toliko konkretnih dejstev, da, so opolnomočenci zu-nanjih ministrov poverili medzavezniške-aiu svetu na Dunaju, da razišče „Pieschov Primer". Boječ se, da raziskovanje ne bi °dkrilo novih dejstev, so koroški socialisti v svojih listih oblatili dr. Petka in dr. Ti-'Clilerja. Po načinu znane krilatice „primite tatu!" so se hoteli znebiti krivde in jo zvrsti na drugega. Na nesramen način so se hoteli izogniti obtožbi proti Pieschu in jo natovoriti resničnim protifašistora. Pozabili So pri tem, da ima obtožba proti Pieschu v Londonu in pred svetovno demokratično javnostjo polno veljavo, dočim zveni naivnost smešno nervozno streljanje v praz- • n°. ki ga uprizarja koroška „Neue Zeit”.
Vendar, oglejmo si dejstva pobliže, da z vso točnostjo ugotovimo, kdo si je „za-Pravil pravico”-— ne tiste, o kateri govori "Neue Zeit”, ampak — da nastopa pred napredno demokratično javnostjo.
Politika vodstva avstrijske socialdemokracije v prvi republiki je bila politika ka-Pitulantstva, koketiranja z vsenemško miselnostjo, povezanja z reakcionarnimi sila-n,i in na Koroškem politika zanikanja problema koroških Slovencev, ki so ga srna-jrali že za rešenega cck) s samimi nikdar izpolnjenimi obljubami ..kulturne avtonomije"; torej so se strinjali v celoti z gospodarskim in političnim zatiranjem koroških Slovencev.
12. novembra 1918 je dr. Renner izjavil; „V tej uri naj naš nemški narod vseh Pokrajin ve: Mi smo en rod in ena skupnost Usode!" Podobno je dejal 11. novembra leta '918 na seji koroškega deželnega zbora socialdemokrat Grčiger, ko se je slovesno izjavil za „Anschluss". Ob plebiscitu se je vodstvo avstrijske socialdemokracije pojavilo na pozicije nemških imperialistov 111 dosledno zavrglo pravilno rešitev na-radnega vprašnja koroških Slovencev. Iz Programa socialdemokratske stranke iz leta '926 navajamo enobesedno: »Socialdemokratska stranka smatra .Anschluss' k nem-kemu rajhu kot nujno posledico nacionalne revolucije iz leta 1918." Ob tem progra-n'u postane tudi jasno, zakaj je vodstvo s°cialdemokratske stranke februarja leta '934 izdalo revolucionaren nastop sociali-jičnega delavstva, na tihem zapustilo boleče in prepustilo delavstvu, da je samo kljubovalo fašističnemu „Heimwehru". De-avstvo je umiralo na barikadah, socialdemokratsko vodstvo pa je dopustilo zmago ''šizma ter pripravilo tla za nastopajoči na-Cizem.
Avstrijsko socialdemokratsko vodstvo je ''b že ob Koroškem plebiscitu šovinistič-J'° ® je tako ostalo do danes. Značilna za 0 je izjava socialdemokratskega poslanca m^gerja, ki jo je dal na ustanovnem zbo-0vanju „Oesterreichlsch-deutscher Volks-nind”-a v Celovcu junija 1929. Tedaj je na-
glasil zvestobo svojih strankinih pripadnikov v boju za ..nedeljivo Koroško" in imenoval „Anschluss" za prvo stopnjo k spravi evropskih narodov. Ti Socialšovinisti so se že takrat borili za poznejše nacistično geslo ..nedeljive Koroške", zastopali idejo »Anschlussa" in bili tesno povezani z imperialističnimi načrti nemških in avstrijskih reakcionarjev.
Koroški Slovenci pa so morali v prvi republiki nositi vso težo krivičnega plebiscita: doživljali so narodno zatiranje in druga nasilja; nacionalni šovinisti so razganjali njihove kulturne prireditve in jih načrtno ponemčevall. Razumljivo je, da so v „Anschlussu" videli le uresničenje starih velikonemških teženj, okrepitev nemške imperialistične politike in seveda stopnjevano zatiranje slovenskega življa. Geslu o ..nedeljivi Koroški" se je pridružilo geslo ..Naredite mi deželo nemško!" in načrt o ..prodoru do Jadrana".
Dvoje perspektiv lahko ugotovimo v dobi pred „Anschlussom": Vodstvo avstrijske socialdemokracije — da ne govorimo o ostalih avstrijskih strankah — vidi v „Anschlussu" del svojega nacionalnega programa, nadaljevanje nacionalne revolucije iz leta 1918 in zato pozdravlja idejo »Aijschlussa". Koroškim Slovencem pa nasprotno bije zadnja ura v njihovem boju za narodni obstanek. Okrepljeni nemški imperializem bo neusmiljeno izruval trn v očeh avstrijskih šovinistov. (Dalje)
NASILNO PONEMČEVANJE
V Medgorjah je še danes najmanj 95 odstotkov vsega prebivalstva slovenskega. A
pri vsakem ljudskem štetju so izvajali na ljudi strašen pritisk, in to ne samo za časa
Hitlerja, ko so samo tri družine zapisali za slovenske, marveč tudi pod tako imenovanimi krščanskimi vladami prve republike. Takole so govorili števni komisarji: „Kdor se zapiše za Slovenca, tukaj nima ničesar več opraviti, naj se pobere čez Karavanke!" Tako dolgo so ga obdelovali, da je klonil in se navsezadnje dal zapisati za Nemca. Samo tako so v Medgorjah 1. 1934 našteli okoli 30 Slovencev, medtem ko je resnica prav nasprotna: niti 30 Nemcev ni
v občini, vsi drugi pa so Slovenci. — In na take potvorjene številke se sklicujejo pred svetom.
KAKO SO BILI »NEPRISTRANSKI”
Bilo je na Djekšah leta 1920. Nemci so imeli na glasovalnem imeniku osebe, ki so bile na Djekšah le rojene, niso pa nikdar tam prebivale. Slovenski zastopnik je zahteval, da se ti glasovalci izbrišejo iz imenika. Angleški zastopnik je vprašal nemškega, kaj pravi k tej zahtevi. Nemec je bil slučajno še precej pošten in je rekel: »Prav za prav ima slovenski zastopnik prav.” Nato pravi Anglež: »Kako morete biti tako neumni? Jugoslovani vam hočejo vzeti Koroško, vi pa to dopuščate."
r—
I Koroška
V" BORBI
r a S o
Borci izpod Arihove peči
tl 0c* gozdom je bila vas z dvojnim ime-n uradnim in domačim. V njej so živeli pissi s°borci. Na vsaki hiši pa je visel na-•.Karntner, sprich deutschl"
iz Gv*c'ne vezi so nas povezovale z ljudmi vUsi, Vsako noč nas je sprejemala vas in
živela
‘•Uel
z nami.'Ko smo jeseni prišli, nas je
Prič,
za raztrgance. Šele
po dolgem pre-na se je odbilo 3' n3S sPrpJme 23 svoje- Težko je bilo '3remosUti težave. Več vaščanov je s0°h.mo'Ji'iziranih v sovražni vojski, torej Odi L* na*' sovražniki. Vas sama pa se je °cila za nas.
ZiUn6S	se -*e Mojca včasih zmotila in
je ten'a'a ..naši" in »vaši”. Kasneje pa se Priče,P°prdvi'0- Vas se je odločila za nas. šiljat a,Je Pozivati svojce domov in jih po-spre- * nam- Vse leto nas je vas nevidno UsPeh'Ua^a Veselila se je z nami naših 0v Z nami se je učila, organizirala,
0(ijj .	' nami se je učna, orga
Zi]a j' 9 'f besede svobode naprej ter gro-di trp)^ra^niltu z n°čnimi akcijami. Pa tu-
s°* * * * vražnJt Z nam’ *n nas °Pozarja'a na V| ažnik je čutil, kam se je nagnila vas.
Delal je nočne preiskave in pohode, pošiljal je opazovalce, vendar ni naletel nikjer na neprevidneža. »Kot zakleto," je dejal nacistični vodja, učitelj in dolgoletni stra-hovalec vasi. „To je hudičeva kri, ki se povezuje in pretaka iz gmajne v vas in iz vasi v gmajno." Govoril je tako, ker ni razumel tisočletnega izročila, toda vas se ga je zavedala.
2e zdavnaj je porušen grad nad vasjo, ki je bil sezidan z žulji vaščanov in je živel od njihovih žuljev. Vas pod gozdom pa je ostala. Le v pravljici o Miklovi Zali se spominjajo prebivalci turških časov in silnih nadlog. Turške horde so že zdavnaj ukročene. Vas pa, zakoreninjena v zemlji, živi naprej svoje življenje. Miklni, Strovci in Serajniki orjejo in obdelujejo svojo zemljo in »marnjejo po svovenje", čeprav je gosposka z gradu drugače ukazovala in čeprav so biriči skozi tisočletja strahovali in mučili vas ter njene prebivalce.
Vas tudi tokrat ni zatajila svojega izročila. Vsak večer odpre stari Strovc zadnja vrata v skednju in zapre svojega psa, da v neprevidnosti ne bi napravil neznancem
SLOVENSKO LJUDSTVO IZ LEPENE DR. VILFANU
S partizanskega mitinga pri Miklavu v Lepeni pri Železni Kapli je slovensko antifašistično prebivalstvo naslovilo na pooblaščenca vlade FLRJ v Londonu dr. Vilfana resolucijo, iz katere posnemamo:
»Hiša, v kateri zborujemo, je poznana še iz zgodovine turških vpadov. Kakor v prvi Avstriji, tako je ta hiša doprinašala žrtve pod Hitlerjem. Leta 1937 so avstrijski fi-nancarji ubili mladega gospodarja. V času narodnoosvobodilnih bojev koroških Slovencev je ta družina zopet mnogo žrtvovala. Sedanji gospodar Miklav Ciril je bil dve leti partizani Bil je težko ranjen in je danes partizanski invalid. Njegov brat Miklavž, katerega posestvo so uničili že spomladi leta 1943, je bil zaradi sodelovanja s partizani pozneje z ženo vred umorjen v Dachauu. V Lepeni so družine, od katerih je padlo več sinov v partizanih.
Katastralna občina Lepena šteje nekaj nad 25 hiš. Dala je 40 partizanov, od katerih jih je 10 padlo. Izseljenih je bilo šest družin, v zaporu pa je bilo 30 ljudi. Tričlanska družina: oče, star 90 let, mati in sin, so bili vrženi v ogenj.
Ni mogoče opisati vseh žrtev, ki smo jih Lepenarji doprinesli za svojo osvoboditev. Ogorčeni pa ugotavljamo, da se naš položaj tudi danes prav nič ni spremenil. Hišne preiskave pri slovenskih in protifašističnih hišah so na dnevnem redu, prav tako aretacije bivših partizanov. Pri hišnih preiskavah so oblastni organi nastopali prav tako kakor svoj čas gestapovci in SS-ovci."
MITING V SKOPICAH *
Tudi v Škofičah smo se sestali, da s prijetnim sporedom, ob prepevanju partizanskih in narodnih pesmi povežemo svojo trdno voljo, da se hočemo boriti za svoje pravice in jih terjati vse dotlej, dokler, jih ne bomo dosegli. Na mitingu nam je tovariš Gašper v kratkih besedah orisal današnji položaj in nas bodril, da vztrajamo v svoji borbi. Na koncu smo sprejeli resolucijo na vlado FLRJ, v kateri smo ppvedali, kako so v naši občini ob plebiscitu glasovali maskirani glasovalci, kako so nam odnesli skrinjico z glasovalnimi listki, ne da bi mogli pregledati dosežene rezultate. Omenili smo tudi današnje surovo ravnanje s Slovenci in zapostavljanje v šoli. Učitelji sovražno ravnajo s slovenskimi otroki, v uradih se s slovensko besedo ne pride nikamor, celo dvojezične napise nam skušajo prepovedati. Vsi navzoči smo navdušeno potrdili in podpisali resolucijo v upanju, da jo bo mogoče porabiti v obrambo naših pravic.
DOBRLA VAS
V nedeljo 9. februarja so gostovali pri nas mladi igralci iz Zitare vasi z veseloigro. Svoje vloge so dobro rešili in so bili deležni prisrčnega odobravanja gledalcev.
NAPAD NACISTOV NA SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM
V četrtek 13. februarja so vdrli v dvora no slovenskega prosvetnega doma v Do-brli vasi pod vodstvom znanih nacistov ra zni šovinistični elementi iz Dobrle vasi in z divjim vpitjem: „Na cesto z njimi!" s pestmi napadli slovensko prosvetno skupino, ki se je pripravljala na svojo prihodnjo prosvetno prireditev. V društvene prostore je vdrlo kakih 15 ljudi. Presenečeni pro-svetaši so se seveda branili. Toda avstrijski varnostni organi, ki so prišli na lice mesta, so smatrali za svojo prvo »demokratično" dolžnost, da so začeli stikati po društveni dvorani in legitimirati navzoče domačine Slovence, namesto da bi odgnali kričečo nacistično drhal. Sele po daljšem razpravljanju se je drhal z orožništvom vred umaknila. Slovensko antifašistično prebivalstvo je trdno odločeno za vsako ceno braniti svoje pravice, kakor so jih branili slovenski koroški partizani.
GREBINJSKI NACISTI SPET IZZIVAJO
Tudi v Grebinju se v cerkvi ne pozno, da jo obiskujejo predvsem Slovenci iz okolice. V njej vlada nemščina kakor za časa Hitlerja. Zadnjič pa se je zgodilo, da smo Slovenci zapeli enkrat po svoje in takoj so nas krstili za »bandite in Srbe". In to ljudje, ki naj bi po zloglasnih obljubah koroške deželne vlade uradovali na občinah dvojezično. Taki so nacistični pojmi o enakopravnosti Slovencev na Koroškem.
CERKEV V SLUŽBI GERMANIZACIJE
Bilo je pred 25 leti. Na Rudo je prišel nemški župnik Laure. Kako slovenska je bila tedaj Ruda, se lahko sklepa že iz tega, da v cerkvi ni bilo niti nemške evangeljske knjige.
Novi župnik, ki ni znal slovenščine, je v cerkvi vpeljal nemščino: nemško pridigo, nemško molitev, nemško petje. Med ljudstvom se je tedaj pojavil sam od sebe odpor. Zbralo se je več desetin ljudi, meških in žensk, ki so od nemškega župnika zahtevali, da uvede spet slovensko službo božjo, kakor je bilo vedno, odkar stoji na Rudi cerkev. Zahtevali so svojo pravico, toda bili so svojevrstno sprejeti. Iz župnišča so jih pognali s sledečim pozdravom: »Marsch hinaus, serbische Pakasch!" (»Ven, srbska sodrga!") Toda s tem še ni bilo vse končano. Ker so prišli terjat svojo pravico, so jih postavili celo pred sodišče. Seveda jih niso mogli kaznovati, ker zahtevati pravico ni noben zločin. Pač pa so jim hoteli izbiti iz glave, da bi v bodoče še kdaj terjali svoje pravice.
Doslej se na Rudi še prav nič ni spremenilo. V cerkvi se šopiri nemščina kot prej. To je pač živ dokaz, da se škofijski ordinariat v polni meri strinja s ponemčevalni-mi metodami nemških imperialistov in jih po svojih močeh podpira.
prevelikega hrupa. Ko se znoči, prihiti drugi vaščan z novico o „Landwachi". Niže doli pa po še mladinke, ki odneso letake in radijske vesti ter nacepijo poziv v partizane na občinsko oglasno desko.
Moral sem povedati, kakšna je bila vas. Kajti mi in vas smo bili eno. Res jfe, da so nastopale težave, včasih kje malodušnost ali pa nezaupanje. A vse to ni oviralo skupne volje po boljšem življenju. Vas se je menda zavedala, da postaja zopet središče življenja, kar že zlepa ni bila, če se seveda ne spomnimo davnih časov.
Kot sem že navedel, je bila zima trda, da je pokalo drevje. Tndi najstarejši ljudje so pomnili le malo takih.
Takoj po tistem pozivu se je pričelo. V sosedno vas so prišli specialni oddelki za preganjanje partizanov. Vas se je zdrznila in potuhnila. Zaskrbljeno nas je spraševala, če imamo dovolj orožja in dobro zakrito središče. Vas je bila na preži in oprezovali smo tudi mi.
Onstran vasi so bili ljudje, ki prav za prav že niso več spadali v to skupnost. Odtujili so se ji že zdavnaj, izdali so skupnost in šli z gospodo. Nekateri so se odtujili in šli z gospodo že v tistih časih, ko se je dajala desetina, nekateri pa kasneje. Ti ljudje so opravljali včasih službo valpta, grajskega hlapca in lovca. Danes pa opravljajo službo žandarja, pisarja ali gozdarja. Na kratko: izdali so vas, njeno življenje in borbo ter svoj lastni narod.
Starejši vaščan mi je nekoč razglasil: Samo dve poti sta. Naša skupna pot vse vasi, ki je polna cjaranja, nadlog, trdoživosti in zapostavljanja. In pa druga pot, sicer lažja in lagodnejša, to je pot poedinca, ki vdinja tujcu, ki pa ne vodi k sreči. Pot vasi, čeprav je težavna in zahteva mnogo življenjske volje, pa je pot k boljšemu življenju, k svobodi, ker je ne hodi en sam, temveč mi vsi, ves narod.
Ljudi izven vasi je vas zaničljivo Imenovala ilegalce. Ti so se sami šteli za gosposke ljudi in so zviška gledali na pastirje, kakor so med seboj imenovali vaščane. V dobi, ko je nacistična kuga vladala v tem delu zemlje, S(0 ti ljudje kakor vsek-dar postali navdušeni častilci novega malika.
Čutili so, da so izobčeni iz vasi. Živeli so lahkotno življenje psa čuvaja, ki dobiva od gospodarja redne obroke zato, da čuva drobnico. Plazili so se ob hišah, prisluškovali ponoči. Skratka, bili so najvdanejšl psi svojega gospodarja. Kakor smo kasneje izvedeli, si je eden od teh zlasti prizadeval v svojem lovu na ljudi. Ponoči je prišel na sled našemu centru.
Vas je bila na oprezu, toda nič točnega ni vedela povedati. Tudi'mi smo se pripravljali. Mučilo nas je vprašnje, ali naj zapustimo teren in tvegamo v tej strašni zimi pohod z ranjenci, ali pa naj sprejmemo borbo na življenje in smrt v snegu.
(Nadaljevanje)
Na gimnaziji, kjer študirajo sami delavci
Redke so dežele, kjer bi lahko de* Iavci hodili v gimnazijo. V večini držav na svetu je še vedno tako, da si ročni delavec ali nižji nameščenec, ki mu življenjska pot ni bila posuta s cvetjem, mora služiti kruh brez upanja, da bi si kdaj lahko izpopolnil svoje znanje. Zakoni večine držav obsegajo omejitve vsake vrste, kapitalističnim državam j)ač ne gre za to, da bi njihovi državljani uživali vso izo* brazbo; tam je izobrazba le pravica »boljših« ljudi. Takšne omejitve so odpravile napredne države, kjer ima ljudstvo oblast v svojih rokah. Takšne države se zavedajo, da brez izobrazbe ni napredka, da brez napredka ni blaginje. Zato storijo vse, da je najširša izobrazba dostopna vsem delovnim ljudem. Vsakdo, ki hoče najti pot do višje izobrazbe, lahko doseže vsako službo, ne glede na to, ali je bil nekoč vajenec, obrtnik, trgovec itd. Takšni državi sta danes predvsem Sovjetska zveza in Jugoslavija.
Nova ljudska oblast v Jugoslaviji se je takoj spočetka zavedala velike važnosti, ki jo imajo srednje in višje šole za napredek države in za nara* ščanje blaginje najširših množic delovnega ljudstva. Tako je bila lani v Mariboru ustanovljena večerna delavska gimnazija, ki je prva ustanova te vrste v Jugoslaviji. Profesorji in učitelji najrazličnejših strok so se prostovoljno javili, da bodo ob večerih brezplačno poučevali delavce in nameščence, člane mladinskih organiza* cij in sindikalnih podružnic v vseh gimnazijskih predmetih.
Sredi februarja je bilo končano prvo polletje. Zanimivo je za trenutek pogledati v to večerno delavsko gimnazijo, spremljati njeno pestro življenje, opazovati delovne ljudi vseh starosti, ki so željni znanja in izobrazbe. Člani mladinske organizacije in sindikalnih podružnic, ki v stari Jugoslaviji niso mogli obiskovati srednje šole, pazljivo poslušajo predavanja profesorjev. Na vseh obrazih se zrcali zadovoljstvo in velika želja po znanju. Starejši tovariš sedi poleg mlajših, vajenec pazljivo posluša, kovinarski pomočnik se sklanja nad zvezkom.
Med odmorom se železničar pogo* varja z industrijskim nameščencem in tekstilni delavec ponosno pripoveduje, kakšno proizvodnjo je dosegla tovarna, ki je njegova last, last vseh delavcev, vsega ljudstva.
Poslušajmo, kaj se pogovarjajo ti dijaki-delavci! Obiskovalci večerne gimnazije so ljudje, ki se zelo neradi spominjajo preteklih dni. Večina njih je prehodila v stari Jugoslaviji takšno pot kakor slepec, ki iz dneva v dan hrepeni, da bi videl. To so tovariši in tovarišice revnih staršev, ki nekdaj kljub nadarjenosti niso mogli obisko-
vati šole. Šola je zanje pomenila lepo pravljivo, ki se jim takrat na mogla uresničiti.
Ljudska oblast v Jugoslaviji je izpolnila davno željo znanja željnih ljudi. Večerna delavska gimnazija je ta* ko postala šola, kjer prejema znanje delovno ljudstvo.
Učni uspehi so za prvo polletje več ko zadovoljivi. Gimnazija liživa veliko popularnost najširših slojev in bo verjetno morala drugo leto sprejeti
več učencev. Verjetno bodo jeseni odprte podobne delavske večerne gimnazij po drugih večjih mestih. Pouk je v obliki predavanj in gojenci si pišejo učno snov v zvezke. Na koncu prvega polletja so polagali učenci pismene naloge iz vseh predmetov, končni izpiti pa bodo po 15. aprilu.
Obiskovalci gimnazije v Mariboru se zavedajo, da bodo s pridobljenim znanjem mnogo koristili obnovi in dvigu jugoslovanskega gospodarstva, zato uporabijo večino svojega prostega časa za učenje. Delavci dobro ve* do, da je v znanju moč.
BBnaEM3EM
Kako globoko se vtisne v srce pogled na Sevansko jezero, to temnomodro morje, v čigar valovih se igrajo oblaki in ki ga obkroža pisana preproga planinskih pašnikpv in sivi venec gora. Mnogo pesnikov je že opevalo lepoto tega jezera, ki leži 2000 m visoko med večno zasneženimi planinskimi vršaci.
29 gorskih rek se izliva v jezero. Dež in sneg padata nanj, toda iz jezera samega teče samo majhna rečica Sanga. Od milijarde 200 milijonov ku* bičnih metrov vode, ki jo leto za letom sprejema vase Sevansko jezero, oddaja ta mogočni vodni bazen mali * Sangi in podzemeljskim odtokom in izvirom samo dvanajstino. Ostalih 11 dvanajstin vode izhlapi brez koristi pod vročim armenskim soncem.
Ali bi se ne dalo popraviti te »nespameti« narave? Že pred 40-timi leti je o tem razmišljal sin armenskega kmeta Manascrjan, ki je videl, kako njegova domovina umira od žeje, medtem ko voda v planinah brez haska izhlapeva. Pomanjkanje vode je že iz davnine prokletstvo doline Ara-rat, kajti dežja je tu malo. Pri nadmorski višini 1.500 m je tu možno gojiti skromno poljedestvo zgolj z umetnim namakanjem. Toda stoj, kaj bi bilo, če bi steno jezera navrtali in ta* ko odprli jezerskim vodam pot v dolino Ararat?
Količine vode Sevanskega jezera — približno 50 milijard kubičnih metrov — bi napravile v dolini Ararat približno 2 metra globoko morje. Seveda pa ni treba izpustiti iz korita Sevanskega jezera vse vode, temveč samo majhen del in že bo jezerska površina in izhlapevanje vode zelo zmanjšano. Del te vode, ki je doslej izhlapevala, bo zdaj tekel skozi odprtino jezerske stene v dolino Ararat in napajal apnenčasta tla, ki bodo zaradi zadostne vlage dajala najboljše grozdje na sve* tu. Osušeni del Sevanskega jezera.
približno 100.000 ha rodovitne zemlje, pa bo na razpolago armenskemu kmetijstvu. Pomen pridobitve te zemlje za armensko sovjetsko republiko nam postane jasen, če pomislimo, da ima vsa dolina Ararat komaj 200.000 ha plodne zemlje.
Veličastni Manaserjanov načrt je bil v caristični Rusiji zaradi njene zaostale tehnike in proizvajalnih možnosti neizvedljiv. In naposled, kaj je caristične uradnike zanimalo skrbi polno življenje armenskega kmeta? Šele sovjetska vlada se je lotila tega dela. Začelo se je temeljito raziska-vanje Sevanskega kompleksa, pri katerem je zlasti sodeloval Manaserjan, danes namestnik predsednika sevanskega komiteta. Pokazalo se. je, da je
rešitev skrajno težka. Podobnih po-skusov na svetu še ni bilo.
Uspeh velikih raziskovalnih del bo* da bodo ustvarili poseben sistem iz-1 koriščanja vode Sevanskega jezera. Sklenili so znižati jezersko gladino z& 55—60 m in jo zmanjšati na sedmino. Ko bodo to izvedli, bo prejemalo jezero od svojih dotokov in padavin 1200 milijonov kubičnih metrov vode na leto, od katerih pa jih bo izhlapelo samo 200 milijonov kubičnih metrov in ne kot doslej 900 milijonov. 600 do 700 milijonov kubičnih metrov vode bo odteklo po Sangi v dolino Ararat. gonilo na svoji poti turbine ogromne elektrarne in namakalo 120.000 ha zemljišča. Hektar namakane rodovitne zemlje v dolini Ararat pa je isto kot 8—10 ton grozdja, ali z drugimi besedami 5000 litrov vina, ali 8000 škatelj grozdnih konzerv.
Preden bo voda namakala zemljo* bo padala v osmih slapovih ter gonila osem elektrarn. Kubični meter sevan-ske vode bo proizvajal 3 kilovatne ure toka in potem dobavljal prav tO' liko električne sile kot dva kilograma najboljšega premoga. Nekatere elek* trične postaje so že dogotovljene. ostali objekti, ki so še v gradnji pa so važni cilji za petletko Armenije. Izkoriščanje vode Sevanskega jezera bo omogočilo Armeniji široko izgradnjo proizvajalnih panog. Že gradijo kombinat aluminija in tovarno kablov. Že-1 tev Armenije se bo zaradi vode Sevanskega jezera, ki bq oplodila in oživila velika zemljišča, popetorila. Iz* gradnja sevanskega ( katarakta v Armeniji je postala stvar vsega armenskega ljudstva. Tako nastaja vsak dafl v napornem delu ena največjih stvaritev v tej dobi.
Angleški civilizatorji v Iraku
Irak je mlada država. Do prve svetovne vojne je bil v sestavu turškega imperija, potem pa je bil leta 1916 na temelju angleško-francoskega sporazuma, tako imenovane kupčije Six-Pico »prepuščen« Angliji kot mandatno ozemlje. Šele leta 1930 je angleška vlada pod pritiskom rastočega narod* no-osvobodilnega gibanja podpisala z Irakom pogodbo in mu formalno priznala neodvisnost. Dejansko- pa je Anglija obdržala vse svoje položaje v Iraku. Še zdaj ima na ozemlju Iraka svoja vojaška oporišča; tam ima svojo vojsko, v njenih rokah je ves iraški petrolej in Anglija nadzira oziroma dejansko vodi politiko te dežele.
V uradnih londonskih krogih kaj radi govore o civilizatorskem poslan* stvu Anglije na Bližnjem vzhodu. Kaj pa so storile angleške oblasti za dvig kulturne ravni prebivalcev Iraka?
Zanimive podatke o tem je objavil nedavno bagdadski list »Al-Bilad«.
Od leta 1917 pa do današnjih dni se je učilo v osnovnih šolah Iraka 75
tisoč otrok. Če prištejemo še tistih 25 tisoč otrok, ki so se naučili čitati in pisati do leta 1917, je vseh skupaj 100 tisoč, to se pravi samo 2 odstotka vsey ga prebivalstva dežele.
»V Iraku«, piše list »Al-Bilad«, »se rodi vsako leto 200.000 otrok. 100.000 jih umre. Od ostale polovice jih lahko pride v šole samo 5000. Zato bo pri sedanjem tempu šolanja čez 50 let v Iraku še vedno 95 odstotkov nepismenega prebivalstva.«
Taki so žalostni rezultati tridesetletne dejavnosti angleških civilizator* jev v Iraku.
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottakrin-gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Franc* Zwitter. — Uredništvo in uprava: Wien iV* Waaggasse 6/11. Telefon B 29-9-20. — Podružnica uprave: Celovec (Klagenfurt), Vol' kermarkterstrasse 21/1. -—Tiska: ,,Globus' * Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. o*-b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5.

FRANCE BEVK
OBRAČUN
Bolj kot je razmišljal, večja teža mu je ležala na plečih in mu kot s svincem obteževala noge. Neka črna misel, ki ga je že mučila tisti večer, se mu je znova dvignila iz globine dušfe. Ni ga več navdajala’ s srdom, prebujala mu je povsem drugačne občutke. Bil je trezen, a prav te treznosti ga je bilo skoraj strah.
Izza oblakov je posijal mesec. Klanec, ki je vodil proti vasi, je bil sve* tel, le gmajna je bila temna. Veter je bučal v vrhovih dreves, veje so se teple med seboj.
Dolgo se ni mogel odločiti.
Slednjič se je dvignil in odločno stopil na klanec. Korakov ni nameril čez gmajno proti soteski, hodil je v drsk proti vasi.
w---m
Florjanova hiša se je kopala v mesečini. Pred njo je stala visoka če-
šplja z metlastimi vejami. Njena senca se je zibala na pročelju hiše in jo pošastno ometala. Ob plotu je tenek curek vode pel v korito.
Peter se je bil oslonil na deblo češplje, roke je tiščal v žepih. Od mraza, od izčrpanosti, od razburjenja so mu šklepetali zobje. Nekaj časa je kot začaran gledal v temna okna izbe. Po kaj je prišel, zakaj ni šel svojo pot? Ne želja po maščevanju, neka druga sila ga je gnala v to smer. Morda je hotel razpršiti vse dvome in sumničenja, ki so ga mučila in ki jih je zaman odganjal. Ako ni res, si bo* sta segla v roko, a če je resnica — mu bo pljunil v obraz. -. Samo to. Toda zdaj se ni upal premakniti in stopiti do vrat.
V kamri je zavekal otrok. Oglasila se je zibka, Iči je stokala na grčavem, podu, ženski glas je godrnjal. Za edi-
nim oknom, ki ga je zastiralo rdečkasto, prosojno zagrinjalo, se je zasvetila luč. V jok otroka in v godrnjanje ženske se je vmešal moški glas.
Peter je dvignil glavo in potegnil roke iz žepa. Florjanov glas mu je ko krik udaril v ušesa, v hipu ga je minila plašnost. Stopil je do okna, roka mu je nestrpno udarila na šipe.
Za zastorcem je vse utihnilo, še zibka je onemela in otrok. Zdelo se je, da je smrtna groza legla med stene. Skozi šumenje vetra in curenje vode je bilo slišati ščekanje psa z drugega konca vasi.
Čez nekaj trenutkov je zacvrkutala postelja, neka senca je stopila k oknu. Bil je Florjan.
»Kdo je?« je vprašal; glas se mu je zatikal v grlu.
»Peter.«
»Kaj mi hočeš?«
»Govoriti moram s teboj.«
V kamri je nastalo šepetanje, kakor da se mož in žena posvetujeta. Peter se je med tem prihulil okoli vogala in obstal pred hišnimi vrati. Florjan je prišel z lučjo v izbo, si nataknil šle-bedre, drsal z omahujočimi koraki v vežo in odklenil vrata.
»Stopi ven za trenutek!« je rekel Peter z ubitim glasom.	/
»V mraz?« se je Florjan zavzel svetilka se mu je tresla v roki, a oc so mu begale. »Ako imaš kaj, stop1 ti v hišo!«
Umaknil se je, da je Peter pre1 njim šel v izbo. Nato je postavil D11 na mizo in z vzdihom sedel na klop* Peter je stal, omahoval v notranjost1’ čez trenutek je sedel k peči. Bil )e mračen, desnice ni potegnil iz žepa.
Molčala sta. Maček na peči se predramil, se pretegnil in zazehal, p°| vohal Petrovo glavo, nato znova leg2* na tace. Florjan je bil ves preblešče11 v obraz, kakor voščen, pogled mu ]s bil odsoten. Ko se je veter zagnal 'f šipe, se je ves zdrznil od plašnost1'
»Kaj te je prignalo ob tej uri?« r slednjič vprašal s spremenjenim gl^ som.	9
Peter ga je zmedeno pogledal. V tjj stem hipu mu je bilo žal, da je stop1 v izbo. Izrekel je prvo besedo, ki ^ je prišla na jezik.
»Očetu si posodil denar?«
»Tebi sem ga posodil,« je rekej Florjan in se poizkusil nasmehniti. * se mu ni posrečilo. »Tebi, saj je tvoj
1 • v	f
hiša...«	,
(Dalje)