.Gorica* izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprcj. Urednistvo se nahaja v .Narodni Tiskarni', ulica ¦ Volturini št. 9, kamor je naslavtjati pisina. Neffarrttirana ptama s«1 lie sprej(inj(ajo, enako s<> no t\uvaž»)j«'jo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se iiu vračajo. GORICA TBLBFON It. 201. j, a(>urira" «unt na icto 10 K, n poi lets j K, za četrt leta 25«). I pravniitvo se nahaja v ,,Narodni Tiskam:" jhra Vettunni *t 9. se piačuje od čvclerostolpne pelt vrste po 14 vin.. za večkratni iatis pumeren popusi. P»«auiKZiir itevilW»* stanejo 8 vin. in se pro ž¦¦ vojskujejo tako poje narodna pi- seni o turskih boiih. Danes se zopet p<>- rajajo slike iz onili davnih dni prcd na šiini očini, zopet se spominjamo na one case, ko je kralj Matjaž s ckal s svitlo sabljo po turskih hrbtiščih. Bolestni in bridki so oni spoinini za vse .lugoslo- vane, kajti naša zgodovina ne pczna krutejših časov, kot so bila stoletja tur- skih vojska. Narodna peseni, naroda tradicija uan.i je zapustila spomine na one krvave do- be, ko človek ni bil varen življenja uj imetja, ko je bil slovenski kinetic vl'S'jI, da je rešil golo življenje iz turskih krempljev. In še danes ta spoinin ni umri, še živi v slovanskih sreih, še t!i iskra starcga sovraštva do nekdanjegu sovražnika in tlačitelja. Hndi časi bodo prisli nad naše dežele, so prorokovaii naši dedje in peseni in pravljiea je pri- povedovala, da pride takrat kralj Ma- tjaž, ki spi pod goro, in on bo rešil yvo- je Ijndstvo. Srb je dolga stoletja stokal v tur- skih verigah, a se je otresel tega jarmt in sedaj že drugič stopa proti sultanovi vojski. To se je skoro bi rekli nioralo tako razviti. Zgodovina nam že kažc enake slučaje kakor je ta. Diplomatic so sicer študirali to stvar od vseh strain, samo ne od prave. Počilo je in vojna so je pričela. Zaeeli so ernogorski junaki. sinovi skalovite kraljevine, ki skoro ni- so poznali sužnosti. Pogumno so sli na- prej, odprli so vojno, ki zna biti usode- polna za eelo Evropö. Da jim bodo sle- dili drugi balkanski vojaki in tudi Orki, to je bilo vsakemu takoj jasno, kajti vsc je družila ena rnisel, eno navdusenje. Zveza med temi državami je obstojala, predno so o tern kaj zasledili evropski diplomatic, ki so se trudili na popirju, da bi zabranili pretečo vojsko. Da je niso zabranili, to je jasno. Ali bi jo sploh bili mogli zabraniti. to jc drugo vprašanje. Po vsetn; kar venio o teh mladih, krepkih narodih, ki so polni navdušenja in hrabrosti v skrajni meri, laliko sklepamo, da bi bili koraki evrop- ske vodilne gospode zastonj, tudi če bi bila prišla nekoliko prej kot se je to zgodilo. Tarn doli na Balkanu so se ti dogodki že dolgo pripravljali na svoje- časni izbrtih, a čuvaji evropskega mira jih niso videli. Stvar se je vršila čisto normalno in na^avno. Po vseh- pravilih politike in sociologijc morajo telesa, ki niso vee za rabo, razpasti in dati pro- stor drugiin, zdravim, lnladim. Tak slueaj irnarno tukaj. Turčija je prepcrc- la in zastarela skozi in skozi. Refornic obečuje že od nekdaj pa stori ne nič. Sain turški narod ne stori nič in pole« tega ovira še druge v njih delu. Fatali- zern in vera v Mohameda ne dopušea nikakega napredka. Tak narod je danes skoro ničla kot člen delujoče človeškc organizacije, tak narod je le coklja, ki ovira druge rnoči v njih delu. To vidinio Prav dobro na Rolgarih. Stoletja turske vlade niso storila nič, v tridesetih letih svobode se je pa narod povzdignil na enako stopinjo z evropskimi narodi. ^ Za nas je pa ta problem toliko bolj važen, ker iinamo opraviti s Slovan;, yelo z ožjimi brati, z Jugoslovani. Proti ll|rku stojijo Srbi in Bolgari, Ž njirni oh *tan Grki, ki so tudi prepojeni s slo- vansko kr\io, kajti balkanski poluotok jc bil svoj čas skoro do zadnjih mej sU>- vanska last. Kot del .lutfo-lovanov -c seveda toliko bolj zaniiiiamo za to ho'o doli na jugu in za politidie smeri, ki vplivajo in delujejo v sedanjeni čusii. Avstrija in največia slov. država R«isi.'a sti najbolj interesirani na teh deželah ob balkaiiskem pogorju. Ti dve državi sti inieli bi rekli nekake historične praviee v teh krajih, kar potrjujejo razni zgo- dovinski dogodki že izza časa cesarja Jožefa 11. in ruske cesarice Katarine il. Ze takrat je viselo nekako politično bal- kansko vprašanje v zrakn, a ni prišlo do lcsitve. Zemljepisna lega tudi kazc obc- ma drzavama prav jasno pot. po katjri jc bilo hoditi. Jugoslovausko vprašanje prav na debelo sc rešuje te dni doli v makedon- skih pogorjih. .lugoslovan se bijc pro i Osmanu. križ proti polumesecu. Nc bili bi Slovenci, ako bi nas ti boji ne zani - mali v prav posebni meri; kajti čc Ij Italija v Afriki opravljala kulturuo mi- siio, tedaj tudi združeiii Srbi in Bolgari zaslužijo naše simpatije. Raja in zasuž- njeni hlapei so bili stoletja dolgo, trpcü so in krvaveli pod turškim jarmom, se- daj si izplačajo za one case. In posledice? Bridke in tezkc so posledice vsake vojske, naj bo še tako opravičena. Naša monarhija je bila ved- no za to, da bi se vzdržale razmerc koi so bile, da bi ne bilo prislo do boja. da bi se stvar uredila mirnim potoni. Toda ni- šlo. Sedaj čakajo zopet težka vpra- šanja rešitve. Ako zmagajo zdruzeni Srbi in Bolgari, kaj potem? Potem sta- tus quo skoro ne bo več mogoč, kajti jasno je, da bodo zmagaici zahtevali tn- di svojo odškodnino t. j. deželo zase. Mi kot sosedje smo prav v veliki meri in- teresirani na Balkanu, ker je našn trgo- vina in industrija prav zelo uavezana na odjemalce iz balkanskih dežel. Kot je se- daj, seveda ne bo ostalo. Zato pa je tic ba posebno sedaj skrajne previdnosti in I'ozornosti, da ne homo oškodovar.i. Po vseh zatrdilih se Avstrija nc bo lo- tila z orožjem na noben način. Storili smo siecr v tern oziru svojo dolžnosr, tako da laliko nekoliko mirneje dihamo, četudi v soseščini grme topovi. Poseb- no pa je za nas razveseljivo dejstvo, da se naša zvezna nernška diplomacija trudi v tern oziru doseči kolikor se pad v danih razmerah da in vpliva na ruskc cliplomaticne kroge, ki imajo sedaj jako odločilno besedo. Značilno je, da sc tudi I'OroCMIa o odstopu Sasonova niso ures- ničila, kar poineni, da ima on carjevo zanpanje v nolni meri. Carjeva politika pa je mirovna, četudi nekatcri ruski li- sti pišejo nasprotno. Ako se diplomaii zopet ne bodo opekli, tedaj bi se znalo ii'crda balkansko vprašanje poeasi zo- !>et urediti. Sicer pa se zna zguJiti. da astanejo vsi diplomatični nasvcti zopet le na popirju. Resolucija ki je bila čitana na javnem shodu, ka- terega je sklicalo župaiistvo Anhovo mi- nulo nedeljo in ki je bila soglasno in z navdušenjem sprcjeta se glasi: Množica ljudstva, zbrana na jav- nem zahvalnein shodu, katcrega jc skli- calo županstvo Anhovo v nedeljo dne 13. oktobra ob 12. uri opoldne na dvo- rišču gostilne g. J. Druviščeka v Pla- veh, izraža soglasno in z navdušeno- stjo in sicer: 1. zaradi prejetih dobrot, katere ic bilo deležno Ijudstvo obširnega anhov- skega županstva v zadnjih Id letih, po- sebno pa v 1. K'12. od strani visokc vla- de in dezele za razne občekoristne na- prave. ?. za neizmerno dobroto, da se je zgradila cesta z državno in deželnn |)odporo mimo Kobalarjev, 3. za neizmerno dobroto, da se iv zgradila cesta z državno in deželno pod poro ob ldriji svojo zahvalo visoki c. kr. vladi in si. deželnemu zastopu ter vsem, ki so pripornogli, da se je ljudstvu v anliov skem županstvu odprla cesta v svet. Mnozica ljuc'.stva z zupanstvoin An- hovo na čelu izraža obenein i)rošnio. da bi visoka vlada, sl. deželni zastop in vsi prizadeti činitelji še nadaljc podpirali naša prizadevanja in nam šli na roko. da se še zboljša blagostanje ljudstva v anhovskem županstvu. Visoka c. kr. vlada nai bo prepriča- na o naši hvalc/.nosti. o ti:;.;cm patriio- tičnem čnstvovanju in o naši zvestobi do Ijube domovine in do našega pro- svitlega cesaria Franca .ložefa I.. kate- remu kličemo navdušeni in prisrčui tri- rratni 'Ži\-io'(! \ PI a veil, dne 13. oktolva 1912. A. Reja, predsednik shoda. Kr. Velišček, župan kot sklicatelj 8hoda v iraenu župan- stva Anhovo. Izredni občni zbor „ Gospodarske zadruge za goriško okolico". \ uedeljo. dne 13. t. m. je imela »Qo- spodarska zadruga. izredni obcni zbor v svrlu^ vporočila o letošnji trgovini s krompirjem. Zborovanje se je vršilo \' (jorici v gostilni pri ".lerasuu mod 2. in (\ uro popoludne. Udeležilo se je tega zbora nad 2M't članov iz vseh v zadrugi zastopanih ob- čin. Zborovanje je otvoril predsednik zadruge Ivan M r in o 1 j a. Računsko poročilo. Poroča poslovodja zadruge gosp. Franc Mikuš. Zadruga je v letošnji se- zoni nakupila 404 \agonov krompirja. Nakup stane zadrugo z vrečami in dru- gimi stroski 389.455 K. Prodan je bil za 393.200 K. Krompirja so dale zadrugi posamezne občine: Štandrež 148 vago- nov ^t. Pcter 24, Vrtojba 60, Bilje- Orehovlje 37, Sovodnje 28, Miren 26. Peč 13, Kras 13 vagonov. Ostali kraji: (lorica, Soikan, Podgora in Furlanija skup 51 vagonov. Povzel je nato besedo predsednik zadruge Tvan Mrmolja ter navajal koristi zadrugarjev. Z gotovostjo smemo trditi, da je zadruga tudi letos članom in nečlanom prodajalcem krompirja pridobila stoti- soče z vzdržavanjem po cele tedne eno- tnili cqu, kar se pred obstojem zadruge ni nikdar zgodilo. Boji 7. ostalimi trgovci s kroinpirjeni. Imeli smo tekom trgovanja hud boj z ostalimi trgovci s kroinpirjeni za usta« novitev zadruge, a iz boja prihajamo kot zmagovalci. Kar je bila še 1. 1910. druž- ba Bombig, Lutman, Maraž pod naslo- voni "Landesprodukten Export«, to je letos naša zadruga, nainreč najmočncj- ša tvrdka na trgu s krompirjem v Oo- rii^i. I >a smo zmagali, ne gre zasluga sa- mo vodstvu. tcnuec tudi Yam za vase zaupanje in zvestobo. Zaupni shod 23. iunija ravno tu ie odločil obstoj zadru- ge. Takrat ni bilo še sklenjeno, da se imajo člani podvreči izročitvi krompir- ja zadrugi brez naprei določati cciie. Ta sklep se je pozneje upeljal in je ostale tr- govce s krompirjem zbegal. ker niso znali !K) kakšni ceni bode zadruga pla- čevala krompir. Njih agitaciisko sred- stvo -mi plačamo več kcit zadruga-« je bilo s tern sklepom ovrženo in mi smo nadalje rnirno nakladali svoje vagone. Ne dajte sc begati torei tudi zdaj ne od trgovcev in njih agentov. ki kričc po krčmah. da zadruga mora letos izkazati mnogo dobička. To jc le njih huiskariia; vedite. da so Yas ravno ti strasili med tr:^ovino. da ic zadruga izgubiia 36.000 K. katere bodcte morali dokladati. Kdor ni clan zadruge, nima nas nič učiti ali svariti. Kdor je resničen priiateli kmeta, ne more govoriti proti zadrugi, temveč bo istega za zadrugo se spodbujal. 0 dobičku zadruge. Znano vain je. da zadrugi ni iiamcn, da bi zadruga kot taka imela mnogo či- stega dobička. temveč da plaeuie po kolikor niogoči visoki ceni svojim čla- noin krompir, zaračunavši si režijske stroške; morebitni čisti dobiček se pri— pisuje rezervnemu zakladu. Tudi tega ni I zadruga« straši po Ooriškem. Polom »Trgovskeu in »Mizarske zadrugeu straši pred zadružništvom. nasprotniki uporabljajo to tudi proti nasi zadrugi. Razlo/.il vam bodem ne- varnost pri naši zadrugi. Jamstvo za vsak delež znaša 200 K. Vsak boljši po- sestnik mora imeti 2 deleža. torei zna- ša njega jamstvo 40d K. \' najslabsem slučaju torej more zgubiti 400 K. Jam- stvo vseh deležev pri zadrugi znaši» nad 120 tisoe kron, torej bi morala za- druga izgubiti stotisoče, da bi Ciani zgubili cclo jamstvo deleža. To pa ie iz- kiučeno, da bi inieli take ogromne zgu- be. .laz sodim da je zadruga najnevar- nejša leta za zgubo že prebila. kcr za- cetek je bil pri nas težak. kolikor glede spoznanja odjemalcev tako radi privad- be kmeta za dovažanje zdravega in za tig sposobnega krompirja. Yendar pra- vi zadrugar mora biti na vsc priprax Ijen, tudi na uajslabse. Naihujše torej, kar se more našenui zadrugarju zgoditi, je izguba 400 K. Zguba pri »Trgovsko-obrtni zadru- gi« v Oorici je vse kaj drugega kakor pri naši zadrugi. Tain ni iinel clan od zadruge uikake koristi, kakor da si je izposodil denar na obresti. Tukaj ima kmet letnn velike dobičke, da prodaja krompir po višjih cenah kakor bi ga prodajal, ko bi ne bilo zadruge. To sa- mi priznavate, ko pravite. da tudi če bi tetos plačali eelo jamstvo deležev, ne Tudi dunes zjutraj se je slišalo strc- Ijanje in to iiuilo severno od Vitin, a po- ročila še iii. Vojaštvo gotovo ni bilo, kef vojska je južno od nas, a streljanje se je slišalo na vzhodni strani. Da ta golazen ne pride tudi na bo- senska tla, hi bila dolžnost vlade proti teiiui kaj ukrcniti, kar se do sedaj še ni zgodilo, radi Cesar so tukajšnji kraji v vedni nevurnosti. Sicer pravijo, da po- stavijo scni mejne lovce (Orcnzjager), a gotovo še ni. Boje, oziroma streljanje turško-er- nogorske vojske, slišimo tukaj, ako ic ugoden veter, prav dobro, posebno pa se zadnje tri dni. No, pa saj nismo da- lee! Do turške meje imanio 4, do črno- gorske pa 0 km, a do Berane se računa 2 dni hoje. Zadnja poročila, ki so prišla sern, pravijo, da se naliaja črnogorska voj- ska že v neposredni bližini, zadnje bo- senske vasi Vranovina in da so si Tur- ki pridobili ernogorsko niesto Podgo rica. Potrjene te vesti še niso! Razni listi poroeajo, da tudi Avstro- Ogerska pomika svoje eete proti meji, a tu o vsein tern uičcsar ne veino. Mi snio v Bosni na skrajno kritičnem ine- st u, kcr smo ravno v v.oglu mod obe- iiia se vojskujočima državama in bi bilo torej potrebno, da se kaj ukrene v var- stvo avstrijskili podanikov in njili in'c- tja. a do scdaj se še ni nie zgodilo. V obee je tukajšnje razpoloženje takšno, kakor da bi ne bilo pri sosedih nič 110- vega. Pa Avstrija novopazarskega sand- žaka ne pusti kar tako drugim državain razun Tnreiii, snio prepričani, a do se- daj se ni še prav nič ukrenilo. Ko bode kaj posebnega, se zopet oglasim. Dubrovnik 14. okt. 1912. Danes je > dubrovniškini parnikoni dospela sem- kaj grtiča Črnogoreev, ki potuje radi vojske v svojo dotnovino. Mladina (ve- einonia srcduješolci) je Crnogorcem prircdiki sijajen sprejein in se je entu- zijastično od njili poslovila. Da se tu- kajšnja mladina poslavija od svojih bra- tov Črnogorcev s petjein slovanskiii ¦pesrnij ali pa z »živio«-klici, ob tern bi se p:te nihec ne podtikal, pač pa se k vsak Slovan, ki inia le koliekaj soli v glavi in ve, kaj je za Slovane pametna poiitika, prijemal za glavo ter strmel, ko je ob tej i)riliki siišal še druge klice, ki so le izrodek razvnetc mladeniške fantazije, katerc pa naši nasprotniki, po- sebno pa Nernci in Madžari izkoriščajo niim na korist, avstrijskim Slovanoni \/d na škodo, ne inenee se za to, da \?, mladina veeinoma povsod labkomiselna in politično nerazsodna. Vsak razsodni avstrijski Slovan niora tako početje oži- gosati, ker to Slovanom v resniei bolj skoduje kot koristi. Posebno mi, Jugoslovani, moramo Nerncem pokazati, da smo v velikoav- strijskem smislu patrijotični, da nismo Avstrijci samo s telesoin ampak tudi z dušo. In ravno naloga Dalmatincev bi bila, da dokumentirajo, da so pravi Av- strijci, na katere sedržava vsikdar sine zanašati. - Merodajni dalmatinski fak- torji naj bi torej posvečali vzgoji mla- dine nckoliko vee pozornosti. To jc namree v interesu avstr. Slovanov. PoIiHčni pregled. Avstrijska delegacija. V sredo je imela avstrijska delega- cija svojo sklepčno sejo. Veliki škandali so nastali due 16. oktobra v bukoyin- skem deželnem zboru. Med rumunskimi poslanei je prišlo do pretepov. Neki de- mokratski poslanec je oeital narodn! stranki in posebno poslancu Blendu sle- parijo. Blendu si je baje izposodil pri neki rajfajznovki 70.00(1 K, ki jih pa ni vmil. Blendu je skoeil nato na govorm- ka ter ga prav pošteno oklofutal. Ponoči se je seja nadaljevala in je trajala do drugi dan zjutraj. Poznejši napadi so bili uainerjeni na rusinskega poslanea Va- silka. Med liudim ropotom in šundrom je bil slednjie sprejet proraeun. Cuvaj najbrže kinalu pojde. Veekratne vesti, da bo konec eu- vajizina na Hrvaškem, so se vedno iz- kazale le kot pobožne želje. Sedaj pa so menda tudi Ogri siti tega gospoda, ker so baje zadovoljni, da odstopi Cuvaj in da pride na njegovo niesto vojaški dik- tator. Bosanske železnice. V sredo so iineli ministri zborova- nje pod predsedstvom niinistra za zuna- nje zadeve Berchtold, na katerem so se vršila važna posvetovanja glede bosan- skega železniškega programa. Fantastlčne vesti o vojskl med Avstrijo in Rusijo. Borzni špekulantje so sprožili vest, da obstoji vojna nevarnost med Avstrijo in Rusijo. S tern hočejo uničiti razne poljske denarne zavode. Deloma se jim je ta nakana posrečila. Vložniki so pri čeli skoro pri vseh bankah dvigati svoje denarne vloge. Mir med Turčijo in Italijo. Dolgo se je vlekia vojska med Tur- ki in I.alii in dolgo.so kovali potem tudi niirovne pogoje. Due IN. t. in. je bil mir koneeno podpisan in obsega kakor po- roea »Avauti« sledeče pogoje. 1.) Lalii dobe neomejeno gospodarstvo eez Tri- politanijo in Cirenajko. 2.) Turki odpo klieejo svoje eete. 3.) Turki naroče A- rabeem, naj bodo minii. 4.) Italija odpo- kliče svoje čete z egejskih otokov, ka- kor hitro so Turki izpolnili svoje dolz- nosti. 5.) Tureija obeea reiorme tudi za c.toke. ().) Italija odkupi posestva ¦¦mr- tve rokct v Afriki za 4ii iniljono\ lir. 7.) Tureija odškoduje izgnaue Italjane. 8.) Vjetniki se takoj pošljejo nazaj do- mov. 9.) Italija dovoli vseni novim po- danikoin popolno versko svobodo. HO Italija dovoli Turkoin nekatere gospo- darske ugodnosti in stare niedsebojnc razmere se zopet uredijo. Tedaj so Lain dosegli kar so lioteli, a ne sami za- se. Tureija bi prav gotovo ne bila skle- nila še mini, ali vsaj ne pod takimi po- goji, ako bi ne bila začela vojska na Balkanu. Italija sc ima tedaj za svojo pridobitev zabvaliti v prvi vrsti bal- kanskim Slovanoni, brez tell bi se njeni berzaljerji lahko pekli v Afriki se precej easa. Francosko brodovje se vedno bolj zbira v Sredozemskem morju. Sieer se izgovarja Prancija na vse niogoee načine, da nima s tern ni- kakili politienih nanienov, ker le hoec združiti svoje brodovje kot eno veejo eeloto. A kdo naj veruje še kaj besedam evropskih diplomatov, posebno franco- skih, ki niso nič manj zviti kot Angleži. 10. okt. je odplulo zopet 6 francoskih o- klopnie iz severnib voda v Sredozciu- sko morje, kjer s^ bodo vršile mescca novembra. velike lnornariške vaje. Kdo zna, kaj vse nameravajo Francozi s svojim brodovjem ? Tudi Angleži odposljejo svoje brodovje deloma zopet v Srcdnje morje. Takoj po pomorskili vajah odplujc osem bojnili ladij v sredo- zemske vode, kjer ostanejo do začctk.i spomladi. Ta oddelek je najmočnejs«. kar jih je bilo do sedaj v Sredozemskem morju. Oddelek križark, ki se že tain nahaja, se pornnoži še za dve križarki. Narodni kolek v prid »Šolskeinu Domu« se dobi pri g.čni Danici Šante!, tičiteljici v Gorici, ulica Ponte Nuovo St. 30 1. nadstr. in v »Narodni Tiskarni« v ulic'i Vetturini St. 9. Domace in razne vesli. Preč. g. Kosec, župnik v Kamnjah, je bil danes \ tuk. bolnišnici v drugic v tei.i '.ednu operiran na slepieu. Iz hol- nisnice se liain poroča, da se je opera- cija posrečila in da bode g. župnik okre- val. Dal Bog. da bi se to kmalu zgodilo'. Z-kiUi Ziislužiii križec s krono je po- delil eesar preč. g. župniku Jakobe A 1 j a /,. Nadvojvodinja Elizabeta, neča- kinja nasega eesarja, ki se je pred krat- kim poročila z nadporodiikom grotom Waldburg, ki je prideljen tukaj.šnjemu dragonskcnui polku, se nastani \' pri- hodnjih dneli /. družino v (iorici, v vili Brunetti na Solkanski cesti. »Fejst se gibljetno tukaj v (iorici, vse drugače kot na Kranjskem« je dejal nov kranjski »politik», ko je sei oü slavaostnc večerie v politične svrhe. Da bi te, to j'o pa res gibanje! Kar groza je nas (loričane, ko vidimo tako strasno .poHtirü')" gibanie. >Diin" bo gotovo vesel tega pojava, njegov dopisnik tu- ui. To ic iirava laška »avanzata«, to gi- banie. Pa reeiino resno. hvala Bogu se i'j to ngibanje« omejilo bolj ua krcjge. ki v goriški politiki niniaio govoriti abso- lutnri nohene besede. l^azun tega se nam to gibanii' ne zdi ncvarno. po kaki moč- ni veeerji ali poiedini je pa gibanie na- ravnost priporočljivo. Olede mestnih volitev se dozuuit. da ie naiuestništvo odstopilo akte gL'dc sloveiiskih ''eklamacii okrajuemu gla- varstvu. Na podlagi tega pregledo\anj;'. bo potcui iiaiiii-vtništ\'() sklepalo, ali na) prevzauie glavarstvo \- roke vulilm akt ali uaj vodi volitve liiunicipii. Ool'2'.nica vojske pri Lipskem. \ sredo so tukajšnjidragonJ praznovali !¦;». ^lüwven iK!.:in obletnico vojske pn Lipskem. \- kateri se jc posebno odlikc- \ al r. dragonski polk. \' ta namen ie 1-ila ^lovesna sv. maša v eerkvi sv. Ig- naeiia. Na Travniku pred eerkvijo so rill razvr.ščeni dragonci na koniih. Iz- iired \'i*at eerkve jj \-ojaški duhoven iir-el priJigo. Ker obstoji 5. dragonski polk skoro izkljucno iz sloveiiskih vo- jakov. n.islili muo, da bode pridiga slo- venska, a bila je nemska. tako da je ni- M) razumeli oni. katerim ie bila pravza- prav nanienjena. Po sv. niasi so dra- ^niuM defilirali pred njih polkovnikom. Pragonei so imeli potem celi dan pro- st o. Odprti lekarni. Od 20. do 27. t. in. bodete iineli ponočno službo lekarni': (\\\ u h i c h -T r o m b a. Šolski kurz za podčastnike se usta- novi kakor slišimo na tukajsni e. kr. re- alki. Poučevali se bodo vsi predmeti ni/.ie realke. Letos se jc oglasilo 7 pod- castnikov. Kot drugi jezik poleg nein- šeine so si izbrali vsi slovenšeino. Taki kurzi trajajo po o s e in mesecev. Pou- čujejo pa gg. profesorji tukajšne realke. Za sedaj je določen d v o 1 e t n i kurz. Ti kurzi so v zvezi s podčastniškim v- prašanjem in naraščajem. Na podlagi tel1. kurzov bodo obiskovalci imeli pravico do izpita eez štiri nižje realke, kar jim bo po dosluženih vojaških letih za dru- ge službe zelo koristilo. V goriški klavniei so ubili v inesecu scptenibru: 168 volov, 5 koujev, 4d iuu- eev in junic, 94 telet, 10 kostrunov, r> jagnjet in 48 prašičev. Uvozilo se je u- bite živine v Qorico: 273 telet, 56 ko- strunov, 14 jagnjet, 3 prašiči in 10.120 kg mesa v kosih. Piva se je popilo v (loriei v avgu- stu 2062 hi in 30 1. Aretirali so v četrtek v Št. Petru nekega moškega in ncko žensko, ki sta prodajala zlate prstane. Pri aretaeiji se je mož tako rabijatno obnašal, da Sv» ga morali zvözati na rokali in nogah. Orožniki so ju odvedli v tukajšnje za- pore. »Zveza slov. kolonov« je napravi- la prošnjo na deželni odbor, naj bi se podelila unietna gnojila po znizaui ceni tudi tistini kolonom, ki se vsled nespo- razumljenja niso o pravem času prija- \ili. Vinorejci in sadjerejei pozor! De- zelni odbor je razposlal vsein župan- stvoni okrožnico, v kateri naznanja, da sprejema (deželni odbor) prijave za na- kup trt Lcpljenih na ameriški podlagi pripravljeni po sistemu prisiljenega ka- lienja, kakor tudi sadnih dreves in murv. Knietje naj se oglasiio i>ri županstvu. kjer dobe natanCeu poduk o tern. 7a\- panstvom je naloženo, naj nabirajo proš- nie rnej kmeti in naj jih potem predložijo dežel. odboru. Kostanj ie letos še precej dobro \r- gel. Kupčiia je dobra. V Devinu se je ustrelil, kakor poro- Cajo iz Trsta. že mescca avgustu oni I>raski liudodelec Kohlie. ki je uuioril •s\'ojo mater. Cehi na Dunaju so \- 111. niestiieir. okraju priredili v četrtek demonstraeijo zaradi zat\orit\e Komenskega sole. •¦- Posegla je vines polieija, ki je enega de- monstranta aretirala. Za črnogorski Rdeči križ so v \\\\- inaciii nabrali 15jion K. NaČelnik osred- njega odpora je splitski župan Katalinic. Največ so nabrali v Zadru. namreč 3000 krön. Za avstrijsko zrakoplovst\(^ sta da- rovala o priliki delegadjskega obeda pri grofu Berchtoldu veleindustr. Dreher in vitez S c h ö Her vsak po loo.iioo K. Ogromne svote za vojaštvo ie do 1 ¦ tčila nasa dr/.a\a. Trpeli bodo pao davkoplačevalci. med njimi tudi naš .-'metič. S tern denarjem se ljoce annado preurediti in modernizirati. postaviri se hoče naše vojastvo na vrhunec do^eg- liivosti. Toda mi bi povdarili še nekaj. Tudi duh, ki vlada med podčastniki in nekaterimi Castniki naprain moštvu, ie tupatain potreben reformiranja. Ne su- lovih besed in žaljenja. ampak prijazno besedo naj ima predstojnik za moštvo. Tako bo armada evetela in se razvijala in vojaštvo bo čutilo, da ima v s\ojih rredsiojnikih svetovalce, učitelje. ne pa žaljivce svojih narodnih eustev. Avstrijsko državljanstvo dobijo ka- kor znano tujci le tedaj, ako jih sprejme kaka avstrijska občina kot svoje. Kaj pa njih otroci? Upravno sodišče je dne 15. t. m. objavilo neko tozadevno razsodbo glede zakonskih otrok takih novih dr- žavljanov. Ako oce dobi avstrijsko dr- žavljanstvo. ga s tern dobijo 1 e m 1 a- d o 1 e t n i otroci. Vsi otroci pa. ki so istodobno z e polnoletni, ostanejo državljani prejšnje očetove domovine in n i m a i o v Awstriji državlianske pra- vice. Za tujski protnet uaj bi skrbele tudi sole, kakor je to naroeilo uaučno mini- rterstvo. Kniige naj bi imele primorne sestavke, ki naj bi se poljuduo razlaga'i. Največ bi se lahko doseglo v domoznan- stvu, ki nudi najvec prilike v tern oziru, tako da bi tudi ua deželi zuali povsod prav ceniti tujsko gibanje in tujski pro- met. Qrobfinice. Duhovnik gre z zrakoplovom pre- videt. Francoski polkovnik Largeot je bil pred kratkim smrtno ranjen od so- vražnikov v Algeriji. Ker je čutil, da se urn bliža zadnja ura, je želel biti previ- den. A blizu ni bilo v afrikanski pušča- vi nobenega mašnika. Zato poprosi po- ročnik zrakoplovec Bregard dovoljenja, da bi smel z zrakoplovom zleteti po Vsem gospodinjam toplo priporocamo K0MHSK0 C1K0RIJ0 = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. v korist obmejnim slovencem dastc nič svojega, marveč oni denar, ki sic ga boljši posestniki v teni letu dobUi öd zadruge več kakor ee hi iste ne bilo. Zadruga deluje pa že o leta z ravno istim vspehom v korist vseh prideloval- cev krompirja, elanov in neelanov /. vzdržavanjem višjih con. Torej je že •'• letni nc enoletni dobieek in nobene iz gube. AH smo nevednežl? Za bcsedo jo prosil podpredscdnik zadruge Franc Faganelj, posestnik v Vrtojbi. Cenjeni društveniki! V zad- njem času se čuje glas od strani neka- terih trgovcev, da so zaeeli livaliti za- drugo in zadrugarjc tor da ie to dobra vstinova: vsa stvar pa da ne bo vspe- la vsled nevednega vodstva. Sodi se po izjavah tch trgoveev, da bi oni radi kot izkuseni ljudje prevzeli vodstvo zadru- ?e. ker niniajo več upanja. da bodo sa- niostojno z dobiekom tržili. Pravijo in pisejo \r easopise. da kaj bo en polieaj in en zidar vodil kupčijsko zadrugo. Naše delo in vspelii naravnost pobijajo ie trditve njiin v sramoto. Dokaz o nasi sposobnosti je to namree. da smo ravno mi, en polieaj in en zidar, te ljudi s ti - govsko izobrazbo in dolgoletno prakso izpodrinili in stopili na površje. Prej jj očitati njiiii nesposobnost posebno dru- žbi »Export«, ker jim vodi eelo trgovino jud Morpurgo. Omenjam še to: Trgovei so nas dolžili ob easu trgovine s krom- pirjeni. da mi nižaiuo ceno in stem ško- dujemo kmetu. Jaz seui bil ob casu tr- govine v Nemčiji in sem videl njili no nudbe, ki so bile za 100 200 K pri va- gonu krompirja nižje kakor so ga tu pla~ čevali. To je dokaz, da so hoteli z visa- njem cene pri kmetu delati z izgubo, da bi Ie kmeta odvrnili od zadruge. Ako bi zadrugo razbili, bi si že v par misled - njih dneh vrnili, kar so prej zgubili. (Ži valino odobravanje.) Halje je govori! predsednik Ivan Mrmolja do konca zbo- rovanja. (Konec prih.) Vojna na Baikanu. Splošna vojska. V eetrtek je Tureija napovedala Sr- biji in Bolgariji vojsko. lz Aten se poroča. da so sovra.štva med (irsko in Turčijo že pričela. Srbska vlada je poslala svojenii zastopniku v Carigradu vojno napove.l Turčiji ter obenein obvestila o tern ko- raku velesile. Sporočilo velesilam. Turški poslaniki pri raznili vladati so dobili pooblastilo javiti tem, da se nahaja sedaj v vojnem stanju s Srbijo in Bolgarijo. Turška vlada je dala svojim armadam povelje, naj prieno korakan proti srbski in bolgarski meji. Zakaj je Turčija napovedala vojsko. lz Carigrada se poroča, da bi bila Turčija že prej napovedala vojsko, da je niso zadržavale razne velesile s svo- jimi nasveti. Tureija je čakala na ulti- matum balkanskih držav, ki pa nikdar ni hotel priti. Da bi se neznosnenui po- ložaju naredil enkrat odločen konee, ie ministerski svet sklenil, da se napovv balkanskim državam vojska. (jrški Tureija ni napovedala vojske in to h razloga, ker je Tureija skušala odtrgati Orško od balkanske zveze. Grška pa se je izjavila solidarno z ostalimi balkan- skimi državami. Spopadi na turško-bolgarski meji. Kljub vsetn turškim vesten; da se niso vršili ob bolgarsko-turški meji ni- kaki spopadi, se uradno zatrjuje, da se je vršilo v ininolih dneh deset takih prask. I urški redni vojaki so napadli bolgarske postojanke ob meji ter pri tem uporabljali po ljudskem pravu pre- povedane »dum-dum«- kroglje. Proti Skadru. Olavna kolona črnogorskega voja- štva severno od Skaderskega jezera pod poveljstvom prinea Danila in divi- zija generala Martinovič-a južno. od Skaderskega jezera se bodeti združili za skupen naval iz več strani na rnesto Skader. Pričakuje se, da se bodo Turki z vso silo braniii ter da bo zavzetje Skadra težko delo. Crnogorci so celo pripravljeni oblegati Skader, dokler se vsled pomanjkanja živeža mesto ne uda. Črnogorski vojaki pa so se pred od- ločilnim navalom na Skader nek sül'n odj)očili ter se zbrali pri Tuziju. Iz Si- . dra so jim korakale baje močne tui. kolone nasproti. Črnogorei so med tem časom dobivali živila in munieijo. Sedaj pa so zopet pričeli gibati se rroti Skadru. Boji pri (lusinju se nadu- ljujejo in iz Tuzija so tudi začeli Crn< • gorei prodiranje proti Skadru. Lz turških vojaških krogov se po- roča, da bode poveljnik skaderske po- sadke Essad paša poslal Crnogorcem na severu 15.000 mož nasproti. S tem na- mpr;iv;i izvršiti nrofri Črnotrorcem odlo- I Boji v Novempazarju. i vNeues Wiener Abendblatts ima ! poroeilo iz Londona, ki pravi, da si je turška posadka v Berani napravila po: skoži ernogorske čete z bajoneto. V Be- rani je ostalo Ie 500 Turkov, veeinoma ranjenei in taki, ki se ne morejo gibati. Od srede se vršijo ob reki Tara, pritoku hrine. boji med Crnogorci in Turki. Tudi pri Plevju in ob Plavskeni jezeru se vrše boji. Pri Plevljah se bod.) vojskovali najbrže novopazarski Srbi proti Turkom, ker je nemogoče, da bi bili Crnogorci prodrli žc do Plevlia. Vojne operacije vodi kralj Nikita. Opetovano je kralj Nikita svaril svoje vojake, naj se prevec ne izpostav- liajo turškim puškam. (ilavno delo mora najprej izvršiti artiljerija. Sploh pa vodi vse vojne operacije kralj Nikita sum. Da dobi o vseh dogodljajih natanene in hitre intormacije, je dal napraviti v Podgoriei brzojavno in telefonsko cen- tralo. ki je zvezana z vsemi vojnimi od- delki, ki *e uahajajo pred sovražnikon. Iz Podgorice daje tudi posamcznim ve- ejim oddelkom svoja povelja. Čestitke črnogorskemu kraliu. Iz Podgorice se poroea, da sta srb- ski kralj Peter in bolgarski car Ferdi- nand brzojavno eestitala kralju Nikiti povodom zasedbe mesta Tuzi. Tudi nje- gova hči, ital. kraljica,je v svojem in v imenu italijanskega kralja brzojavno ee- stitala svojemu očetu tem povodom. Obenem je naznanila kraljica, da je bil odposlan iz Italije sanitetni materijal za ranjence. Iz Rusije je dobil kralj Nikita tudi mnogo brzojavnih čestitk. Mesto Podgorica ogroženo od Turkov? Iz Kotora se poroča, da so dospele tja vesti, da je udrla ena od mohame- danskih Albancev ojačena divizija iz Prizrena v Crnogoro ter da ogrožuje mesto Podgorica. Vest je sicer pretirana in tendeneijozna, toda nemogoee to ni, kajti med Plavskim jezerom in med južno črnogorsko arm ado se menda nc nahaja nikjer večji črnogorski oddelek, ki bi mogel tako prodiranje zadržati. Srbska vojna napoved se utemeljuje s tem, da so pošle vse ' nade, da bi se zboljšal položaj Sr- * bov v Turčiii ter s tem, da so turški vo- jaki neprenehoma prestopali rneje ter di- viali po srbskem ozemlju. Kralj Peter in prestolonaslednik -ia bojišču. Srbski kralj Peter in prestolonasled- nik princ Aleksander sta se podala z ge- neralnim štabom v Niš. Cerkvena oblasi je odredila, da se imajo vršiti po vseb 'jerkvah molitve za ves eas vojske in sicer za zmago srbskega orožja ter za Prvl boji ob srbsko-turški meji. Srbske Oete so že prekoraeile mejo. 1 :rva armada i>od poveljstvom presto- lonasleduika prinea Aleksandra s šefom generalštaba Bojevičem- je zasedla 7\- bevče. Trotja armada pod poveljstvom generala .lankoviča je prestopila meio pri Tupalovac-u in je zav/.ela utrdbe pn Podujevu. Cetrta armada, katero ko- uumdira general Zivkovie je zasedl.i »kule» |mm 'I'rcski, Lokeveu in Rovnou- /ivi. Turki so se pomakuili nazaj. Srbi so udiii 15 kni v tursko ozemlje. Drug« srbska armada operira skupno z bolgar- skinii vojaškinii četami. Panes ali jutri se prieakuje, da se bo vrsila bitka pri Kimianovu. Na srbskem ozemlju so i'asli 2^0 ubitih Turkov. Splošna smer srbskih armad ra- zun one, ki operira skupno z Bolgari, je Kosovo. lzo Boljetinac. \ojui porocevalec ageneije »Slaviau poroca iz Belgrada, da se bojuje vodi- telj Albancev lzo Boljetinac s 15.000 Albanci na straui Srbov. Proti Drinopolju. Bolgarske vojaške čete so presto- pile veeraj turško mejo ter so zasedle Kinn Kaleh. sedem km oddaljeno od ce- ste proti mestu Mustafa Paša. Bolgar- ski list »Mir« poroea, da se sliši južno (id mesta Köstendil streljanje topov, kjer se vojskujejo Srbi proti Turkom. Prodiranje Grkov. V eetrtek je bil preeitau grskim vojakom oklic prestolmiaskdnika prin- ea Konstantina. Duhovni so imeli sveča- no eerkveno opravilo, potem ^.o sprejeli vojaki sv. obhajiio. Veeraj je prestopilo grško vojaštvo tursko mejo. Prvi armadni voj pod po- veljstvom prestolonaslednika je dospei do Hlason-a, kjer je naletel na turške vojake, s katerimi je takoj zaeel boj. Drugi del tesalske armade koraka prou Oreveni. Epirska armada inva povelje prekoraeiti reko Arabtos in pomikati so pioti Janini. Grška Hota je v eetrtek ponoei odplula na morjc / zapeeatinimi povelji. Flota bode najbr- že morala križariti pri Dardanelah. Konflikt lokaliziran. Kakor se zdi, ne bo vplival balkan ski konflikt prav nič na ostalo Evropo. Velesile so spoznale, da vmešavanje ene ali druge v balkansko zinešnjavo bi lahko provzročilo evropsko vojsko in so se vsled tega sporazumile, da ie stvar balkanskih narodov, da na krva*- naein rešijo balkansko vprašanje. Ko bode vojska koneana pa bodo zopet lahko nastopile velesile. Cvropejske voj- ske pa se vsi bojijo in odgovornosti ne- če nikdo vzeti na-sc za posledice, ki bi bile nepregledne. Oklic 1 Na južnovzhodnih mejah naše nio- narhije divja vojna! Zaman je bil trud velevlasti, odvrniti to gorje. 2e je tekla človeška kri! Neznanska beda se širi eez bojua polja na Balkanu! Ranjenei kličejo pomoe, toda za- man! kajti ni najpotrebncjših sredstev, da bi se olajšale bolečine teh nesreeni- kov, ki so se bojevali za svojo domo- vino! Tako nastopa pred vsem za Avstrij- ski Rdeči Križ dofžnost na sosediijem oojnern ozemlju v smislu Genfske kon- \eneije izpolniti svojo humanitarno mi- sijo! Rdeči Križ ne praša ne po narodno- sti ne po veroizpovedanju ranjenegn bojevnika. Odloea samo potreba po- moči. Kjerkoli kliče beda, mora biti na ines.tu Rdeči Kr iž! 'rako hoee človeška dolžnost! Da more podati prvo najnujncjšo pomoč, je ukrenil Avstrijski Rdeei Kriz že vse potrebno, da odposlje zdravnikc. ze in sanitetui materijal kakor tudi ba- lake bojujočim se iiarodom brez razlike zastave, pod katero se bojujejo. Zal, sredstva avstrijskega društva Rdečega Križa ne dovoljujejo odpomoei dan na dan rastoči vojni bedi v oni meri, kakor to krvava |X)treba iiiijno zah- tcva! Avstrijski Rdeči Križ se torej obra- ea na vse dobre ljudi, da bi mu po svojili nioeeh pomagali, izpolniti prvo dolž- nost ljubezui do bližnjega:1 olajšati bole- cine ranjencev, njihovo življenje ohra- niti ujiliovim rodbinam! Narodi Avstrije še uiso uikdar pu- stili tak klic neuslišan! (iotovo storijo tudi to pot, kar jim veli sree. Hitra pomoč je potrebna! Tudi najmanjši elar je dobrodosel! Parovi sc sprejemajo, na Duuaju: l)ri vodstvu »Avstrijskega društva Rde- čega Križa«, Dunaj 1., Milcligasse 1. (Poštno-lirauilni račun 19215). V (jo- rici: pri (joriškem dežclneni pomož- nem društvu Rdečega Križa, (tilica Treli Kraljev St. I) in pri upravuištvu gon- ških časnikov. Na Dunaju, 14. oktobra 1912. I REDSEDSTVO ZVEZE: Kneginja Montenuovo, Fanny Meissner- Dienter, K«iez Schönburg, Dr. vitez pi. Urjel, knez Dietrichstein. Dopisi. Kanal. - (Ž i v i n o r e j s k a r a z- stava.) Minuli petek se je vrsila razstava goveje živine. Na razstavo k bilo pripeljanih M goved, priglašenili pa jü bilo 48 glav. Kornisija je svoje delo končala že pred 11. iiro. Vspeh tell živinorejskih razstav je tudi na Kaual- skem lep. Opaziti bi imeli pri tem pa sledeee: lz celega okraja vodijo \ Ka- nal sedaj žalibog še vedno stari klanci. Ti pa provzročijo živinorejcem jako ve- liko stroškov, predno pridejo z živa- lijo k razstavi. Zaradi tcga je lahko u- mevno, da se mnogi kmetovalci iz o- kraja, posebno z banjške planote, ki imajo mnogo lepe živine, niso udeleziii letosnje razstave, in to ozirom na slabe poti in na stroške. Ceravno živino- reja v kanalskem okraju vidno napre- duje, vendar ni mogoče pričakovati, da hi se ista v leku cnega leta, t. j. od ene razstave do druge, znatno zboljšala. - Zaradi tega pa je splošna želja živino- rejeev eelega okraja, naj bi se take ži- vinorejske razstave prirejale Ie vsako drugo ali pa tretje leto. Takrat pa naj bi se ista slovesno vršila, nagrade naj bi bile večje in številnejše. Z razstava- mi pa naj bi se združilo še kaj drugega v gospodarskem oziru koristnega, n. pr. sadna in obrtna razstava, pouent govori, predavanja in slično. To v blagolioten premislek merodajnim kro- gom. Turško - črnogorska meja, dne 14. okt. 1912. ¦¦- Vojska na Balkanu tudi nas jako zanima, a nas pri tern pa tudi vznemirja. Vojska sama na sebi še ne toliko, kolikor srbske roparske bande, ki so se pojavile po vscj meji. Niso to Srbi iz Srbije, ampak iz novopazarske- ga sandžaka. Oni porabljajo sedanje, za njih jako ugodne razmere, v svoje ro- parske namenc. Predvčerajšnjim ob 10. zvečer so na- padli vas Vivine, koje polovica je av- strijska, a polovica turška. Tarn se na- haja drugače stalno en voj askerov (turških vojakov) z enim mulaziinom (poročnikom), ki stanujejo v za to odre- jeni karauli (stražariei), pri sedanjih razmcrah pa je turška vlada, vedoč da ni nevarnosti od strani Avstrije, to kor- donsko postajo tako ziuanjšala, da ob- stoji eela garnizija, Ie iz enega oinbaše (frajtar) in treh prostakov. Banda, pre- prieana, da ne more računati na velik (idpor od vojaške strani, je stražarnico in nekaj drugih his obstreljevala, pri tem pa kradla, kar ji jc prišlo v roke. Le hra- brosti askerjev, kakor tudi drugega pre- bivalstva, se ie zahvaliti, da niso ropa najbližjega duhovnika, ki je bil odda- ljen čez 200 kilometrov, t. j. dvakrat to- liko kakor od Oorice do Jesenic. In res, v malo urali se je zrakoplovee že vrnil v vojaški taborz mašnikom vred. Tako jc sprejel ranjeni polkovnik še svete zakramente, a knialu potem je le- po spravljcn z Bogom unirl zadovoljcn, da sc mil jo izpolnila poslednja želja. ' 3000 let star coin so našli v bližini niesta Viverone zakopanega v zemlji na mestu, kjer jc bilo bertinjansko jczero. katero pa so osušili. Flektrični vlak z lastno električno moč. -- Nedavno so v Ameriki posku- sili vlak, katerega žene lastiia električna moč. Poskusi so se popolnoma posrečili. Vlak je vozil z isto hitrostjo in natanc- nostjo kot drugi vlaki. Nameravana zastrupljenja v Italiji. Policija je dognala, da je bilo po pošti razposlanih nad 2000 pošiljatev s stru- penimi pilulami. Domneva se, da je to delo anarhistov. Napad na smodnisnico. Iz Olomuca se poroča, da se je pri Bistrovanu po- noči približal nek mož tamošnji smod- nišnici ter poskusil atentat. Straža ga je zagledala in pričela je streljati, a on je ušel. Nov zrakoplov je izdelal ritmojster Schmidl pri 15. dragonskem polku. —¦ Aparat je podobeu morskemu galebu. ima dvojno krmilo in dva sedeža. Pre- iskusil ga je te dni znani strokovnjak 111 n e r in poiskusi so se obnesli prav izborno. Aparat se imenuje monoplan S III. in bo gotovo pripomogel nekoliko k razširitvi zrakoplovstva. h\J i Bregant aut. stavbena tvrdka v Gorici nlioa Adelaide Rlstori itev. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih nacrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. k Nedosežno v J ftLdobrori jM foxoi I govejejuhina L" hocka i IDruibe ^ iebig Kvin? #% v i vsake Uca a ™«'?- ličnih ka- kovosti natanjčno po| zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULI^OJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposkl ulci Štev. 25 v Sorici. SPOM3NJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »SOLSKEGA DOMA«! Najboljšl češki dobavni vir! Perjezablazlne po zelo nizkih cenah. .'"jf 1 kg razcepljenega s R-nrvh Ä*'«a^--S"; sivega PerJa 2 K; 40 v : polubelo najboljše 2 K 80 v; čisto belo i K: belo, puh 5 R 10 v: I kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; I kg puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto. tegotovljena postcljna oprava iz gostega, rdečega, plavega. beloga ali runifn- kastega nankinga; 1 pprnica dolga 180 cm, ši- roka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežtiim puhom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, IB K: blazine za pod glavo K 3, K 350, K 4. Per- nice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14-70, K. 17-80 in K 21. Pernati madraci iz moč- nega križastega Gradlna 189 cm dolgi in HO cm široki K 1250 in 14-80. Razpošilja se proti pov?.otju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajsjoče sc zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki za- stonj in poštnine prosto. 5. Benisch, Deschenittt st. QQ2, Češko. Gamaše, Galoše =J. DRUFOVKA BgriH, EasBBSfca il. 3 nasproli H o n t a. Proslovoljna dražba. Dne 17. oktobra t. 1. (cetrtek) ob 9. uri dopoldn^ se prodaja v Rihenberku na prostovoljui dražhi v xa- pušeino pok. Emila pi. Pjegl iz Rihenberka 8pa(lajo(v-