Gospodarstvo. VINSKA RAZSTAVA V ZVEZI Z VINSKIM SEJMOM V MARIBORU. Vinarski in sadjarski odsek Slovenske kmetijske iiružbe v Mariboru je, kakor znano, sklenil prirediti viu sko razstavo v Mariboru kot centru vinske trgovine za tina iz Slovenske Štajerske, povodom pokrajinske obrtne razstave od 8. do 17. septembra t. 1. Namen te razstave je, nuditi vsem vinskim kupcem in trgovcem z Tinom iz tu- in inozemstva priliko, da se seznanijo v Bajkrajšem času, na najenostavnejši in najcenejši način z vseini vrstami vin, kar jih Slovenska Štajerska premore in da se informirajo o razpoložljivib množittah, krajih, kjer leže, cenah ter o kupčijskih razmerak sploh. To je prvi poskus, ustvariti v Mariboru neko osredotočišče, kjer se zberejo vsako leto ob gotovem času vsi vinski interesenti v svrho informacije in sklePanja vinskih kupčij, iz katerega bi s časom lahko nastala prava vinska borza. Reklama za to prireditev se •H) delala v čim večji meri v tu- in inozemstvu potom fosnikov in posebnih lepakov. Da bo uspeh čim popolttejši, je potrebno, da se vinski producenti za zadevo <im bolj zanimajo in razstave v čim večjem številu ideleže. Vsi ostali pa, ki se razstave iz kateregakoli 'zroka ne morejo udeležiti, so pa prijazno vabljeni, da fiaznanijo svoje vinske zaloge in njih cene, da se bo za•J-oglo vinske kupce prhnerno informirati. Določbe za udeležbo so sledeče: 1. Razstave vinskih vzorccv se lahko udeleže vinski producenti, vinarske ali kletarske zadruge in vinski •rgovci iz Slovenske Štajerske, toda vino se sme raz"aviti Ie pod izvirnim imenom. 2. Razstavi se lahko vse vrste vina od navadnega ••ainiznega do najboljšega buteljnega, stare in nove letDike. 3. Na vzorčni sejem .oziroma. prostor, pridejo vina ¦^tno v steklenicab in sicer se mora poslati od vsake Vrste vina po 50 sedemdesetinskih steklenic. Izjemoma * dovoli manjšim posestnikom- da se udeleže razstave dvema vrstama vina po 25 steklenic, skupaj s 50 stekienicami. Vina se pa lahko pošljejo v Maribor tudi v '°dČkih in prcvzame odsek polnjenje. 4. Za steklenice, žamaške, opremo steklenic in za^je za pošiljanje skrbi odsek, ki nosi tudi stroške za "ansport po žcleznici. 5. Vsa za razstavo namenjena vina se preiskusijo pred polnjenjem v steklenice po poscbni, v to svrho sestavljcni komisiji, ki ima pravico vina, ki ne odgovarjajo, izključiti od razstave. 6. Za prijavo udcležnikov, prevzetje, preskušnjo in odpremo vina se postavijo za posameznc vinarske okoliše posebne komisije, oz. pripravljalni odbori in sicer: a) za vinarske okoliše Maribor, Slovcnske gorice in ! Pohorje: odbor sestoječ iz gg. Srečko Robič iz Limbuša, Franjo Rudl iz Kainnice, Josip Zabavnik iz Mari- ; bora, Alojz Zupanič iz Vagna, Anton Lipovšek iz Šmar jete, Fraujo Tbalcr iz St. Ilja, Ivan škerbinek iz Ver- j tič, Andrej žmavc iz Maribora, Anton Puklavec iz Ma- | ribora, Fr. Retzer, posestnik in gostilničar, Sv. Lenart v Slov. gor., Al. Selnickcr, Sv. Marjeta ob Pesnici; posiovodja: Vinarsko društvo za mariborski okraj v Mariboru; [ b) za vinarske okoliše Ptuj, Haloze in Slovenske gorice: gg. Miha Brenčič iz Spulilje, Franjo Majcen iz Podlehnika, Ivan Osterberger iz Ptuja, Josip Zupanc iz Ptuja, Franjo Cuček iz Ptuja, Jakob Belina iz Gruškovja; poslovodja: Vinarsko društvo za ptujski okraj V Ptuju; c) za vinarske okoliše Ljutomer, Ormož, Gornjo Radgono in Slov. gorice: gg. Fric Zemljič iz Ljulomera, Robert Košar od Sv. Bolfenka, Clotar Bouvier ml. iz Gor. Radgonc, Lovro Pelovar iz Ivanjkovec, Jakob Zemljič iz Radenc; poslovodja: Vinarsko društvo za ornioški okraj v Ormožu; d) za \ marski okoliš Gelje—Šmarje: gg. Ivan Belle iz Št. Jurja ob juž. žel., Fran Ferlinc in Fran Štamberger iz šmarij pri Jelšah, Franjo Roblek iz žalca, Andrej Rf-čnik in Miroslav Majcen iz Celja; poslovodja: Vinarsko društvo za šmarski okraj v Šmarju pri Jelšah; e) za bizeljski vinarski okoliš: gg. Fran Kene ml. v Globokem, Josip Janežič ml. v Bizeljskem, Josip Pečnik iz Kapel, Fran Virant in M. Karner iz Brežic; poslovodja Fran Virant, vinarski instruktor v Brežicah. 7. Udeležbo (vrste in razpoložljive množine vina, provenijenca, letnik) je naznaniti takoj, najkasneje pa do konca julija t. 1. ali podpisanemu odseku, ali pa dotičnemu lokalnemu pripravljalnemu odboru. 8. Na razstavo se sprejemajo razen vina še šanipanjec, sadjevec, brezalkoholne in žgane pijače. 9. Stroški razstave se bodo krili s prispevki lunetijske diužbe, vlade ter drugih korporacij, kakor tudi z izkupičkom za razprodane vzorce vina. 10. Udeležnikom razstave se izplača za razstavljeno vino po kritju razstavljalnih stroškov preostali znesek, ki bo znašal z ozirom na lanske izkušnje v Ljubljani ter na predvidljive manjše prireditvenc stroške v Mariboru vsaj 20 K za buteljko razstavljenega vina, to je 26.60 K za liter, ali današnjo povprečno vrednost vina. 11. V svrho premiranja vinogradnikov, ki razstavijo brezpogrešno vzgojena vina, se je zaprosilo vlado za podaritev denarnih nagrad. Razen tega se bo razdelilo več častnih nagrad za posebno dobra namizna vina, kakor tudi za posebno znamenitc kvalitete. — Maribor, dne 7. julija 1922. Vinarski in sadjarski odsek kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru. Prodaja dalmatinskih vin. V drugi polovici junija se ie začela živahna trgovina z dalmatinskimi vini. V tem, ravnokar omenjenem času so se prvič po prevratu pokupile v Dalmaciji večje količine vina. Krog Splita in Trogira so prodali 2000 hektov, istotoliko tudi na olokih Brač, Šolta, Hvar, Vis ter Korčula. Na Peljšcu so prodali preko 400 bektov, v Šibeniku in Tijesnu okoli 6000 hektov. Približeo se je prodalo v Dalmaciji v zadnjem času 35.000 hektov črnega vina za izvoz, katerega so pokupili tuji trgovci. To dalmatinsko vino bodo izvozili preko Trsta v Avstrijo, na Čehoslovaško, ¦ Švico, a le neznatne količine tudi v Francijo. Vinski trgovci so najbolj povpraševali po glede alkohola težkem črnem vinu in se je plačalo na mestu proizvoda za alkoholni grad 120—125 K. Dalmatinska vina vsebujejo povprečno 10—14 stopinj alkohola in ako vzamemo povprečno 12 stopinj, potem slane 1 hekto dalmatinskega vina 1440 K in 1 liter 14—15 K. Na otoku Vis so plačevali alkoholno stopnjo po 125 K, na Hvaru od 120—125 K, na Braču od 125—130 in na Šolti po 115 K. Cene pelješkega vina se gibljejo po 100—118 K, šibeniškega po 100—110 K. Vinske cene v Dalmaciji so radi tega tako nizke, ker bode tudi letošnja trgatev zelo bogata in je še po Dalinacij vse polno starih vinskih zalog, katerih se mora dalmatinski vinogradnik na vsak način iznebiti. Povpraševanje po dalmatinskem belem vinu je zelo malenkostno, akoravno ga je zelo veliko. Iz ofmoškega okraja. Vinarsko društvo za onnoški okraj je vložilo na okr. glavarstvo prošnjo za podporo po toči prizadetim poscstnikom in vinogradnikom: «Dne 26. t. m. je toča hudo pobila dele občin Mihalovci, Ivanjkovci, Žerovincc, Cerovec, Brebrovnik in | Veličane, Sv. Miklavž, Hermanci, Gomila. Velik dcl, to j je okoli 60 oralov vinogradov, je pobitih do 100 odstot- i kov, zelo velika površina 50—80 odstotkov, piecejšnji | vinogradi pa od 20 do 50 odstotkov. Usojamo se prosili, ! da bi se vinogradnikom s po toči najmanj 50 odstotkov ; poškodovanimi vinogradi podelilo vsaj 15 kg modre galice na oral in to brezplačno, ali pa po zelo znižani ; ceni, potom državne podopore. Tako hudo poškodovane j vinograde bo treba še letos najmanj trikrat škropiti, ker j bodo drugače novi poganjki vsi od peronospore uničeni in tako tudi drugo leto ne bo niti zrele rozge za priča kovati. Galica primnnjkuje popolnoma. Hudo prizadeti so tudi viničarji in to ne le vsled tega, ker so njihovi : : delodajalci hudo oškodovani, ampak tudi radi tega. ker jim je njihove vrte in njive toča popolnoma pobi-< , la, tako da jim primanjkuje najnujnejši živež. Prosimo turcj, da se ludi za te viničarje in pa za male vinograd- : nike-posestnike, katcri so bili po toči poškodovani in pri katerih je istotoko prchrana v nevarnosti, uvede kakor najhitreje pomožna akcija.« Mariborsko sejmsko po-očilo. Prignalo se je 12 konj, 1 13 bikov, 190 volov, 357 krav, 20 telet. Skupaj 592 koroadov. Povprečne ccne za rnzlične vrste so bile sledeče: Uebeli ' voli 1 kg žive leže 37 do 39 R, poldebeli voli 28—31 K, plemenski voli 25—28 K, biki za klanje 25—28 K, klavne krave debele 24 do 29 K, plemenske krave 19 do 24 K, krave zaklobasarje 15 do 18 K, molzne krave 25 do 29 K, breje krave 25 do 29 K, mlada živina 22 do 3G K, teleta 32 do 36 kron. Mariborsko scjmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. 7. se je pripeljalo lf* svinj in 5 koz. Ccne so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 450—700 K, 7—9 tednov stari 800—1100 K, 3-4 mesce stari 1500—1700 K, 4—6 mesce stari 1800—2000 K, 8—10 mescev stari 2500—3500 K, 1 . leto stari 4C00—4500 K. Koze 600—700 K. Mesnc cene v Mariboru. Volovsko meso II. vrste 1 kg 56—64 K, mcso od bikov, krav in telic 56—64 K, telečje j meso I. in II. vrste 60—64 K, svinjsko meso sveže 90 do j 100 kron. ! Cene sirovim kožam. Cene sirovim kožam so še vedno v porastku. Naraščanju cen težkim kožam se nikdo ne čudi, ker teh primanjkuje, pač pa je labkih kož več kot dovolj in vendar tudi tem rastejo cene. Podražile so se težke kože nad 35 kg do 52 K (seve prvovrstne). Lažje kože prvovrstne so plačevali po 45 do 48 K. Bosanske kože in kože od hrvaških buš se zelo težko prodajo po 42—44 K 1 kg. Telečje kože se prodajajo po 70—75 K 1 kg. OKULIRANJE. (Očeslanje). Vsak posestnik je na svojem posestvu že gotovo opazil mlade divjake (sadne), ki rastejo tu in tani razstreseno po sadonosnikih. Te divjake je treba z nožem in škarjami osnažiti. Sedaj je čas za okulacijo ali cepljenje z očesci. Očesca naj se vzamejo od zdravih, rodovitnih dreves. Cepiči se morajo takoj uporabiti in ne smejo veneti. Okulira se lahko: črešnje, hruške, jablane in slive. V slivove divjake se lahko vcepi marelice, breskve in ostalo koščičnato sadje. To cepljenje se imenuje na «spavajoče oko«, ker zaraste oko pod skorjo in se utrdi za prihodnjo spomlad. Pecelj lista odpade v teku 10—14 dni. To je znak, da je bilo cepljenje uspešno. Po tem roku se mora rafijo zrahljati, ker bi se sicer oviral razvoj vcepljenega očesca. Prihodnjo spomlad se odreže debelce divjaka 10 cm nad cepljenim mestom. Dotično oko iztira žlahtnc mladiko, ki se priveže ob štrcelj ali čep. čep se odreže gladko nad cepljenim mestom še le tedaj, ko je mladika že krepka in dovolj utrjena. Okuliranje ne povzroča mnogo dela in je najuspešnejši način cepljenja. F. R. Ugodno stanje sliv v naši državi. Iz Bosne javljajo, da bodo letos slive tamkaj zelo dobro obrodile. Zelo ugodna poročila o stanju letošnjih sliv prihajajo tudi iz Srbije, Srema, Požege ter Broda. Finančni krogi upajo, da bo letošnja bogata slivna letina dokaj pripomogla k povzdigu naše valute. Zagrebški žitni trg. Povpraševanje po raznem žitu se je v zadnjem času ustalilo z ozirom na zelo ugodno stanje letošnje žetve. Cena pšenici je celo padla. Po nekaterih naših žitorudnih krajih se je že začela žetev, po drugod pa bodo začeli v dobrem tednu. Izgledi na letošnjo žetev so povoljni. V Bački računajo, da bo letošnje žito srednje, v Banatu pa bo letošnja žetev mnogo boljša od lanske. Računajo, da bodo po naših žitnicah po Vojvodini, Bački in Banatu naželi na 1 oral 6 ,do 12 met. stotov. Koruza stoji po južnih krajili zelo ugodno. Cene posameznim žitnim vrstam so bile v Zagrebu minuli teden sledečc: pšenica 1500 K od to-, vorišča. Za novo pšenico ponujajo 1250—1350 K in jo bo mogoče dobiti koncem julija in začetkom avgusta. Po koruzi so zelo povpraševali in so jo plačevali pa 1400 K, a po tej ceni so plačevali samo ono koruzo, ki je v zagrebških skladiščib in prvovrstna. Izven zagrebško koruzo so plačevali od postaje po 1160—1200 K. Ta koruze se je le rnalo prodalo radi transportnih težkoč« Zelo velike množine pokvarjene koruze so ponujali« Pokvarjeno koruzo so kupovale lovarne za špirit po 700 K. Oves so pbčcvall po 1300 K. Stari ječmen stane 1240 K, novega ječmena je pa bilo zelo malo na trgu in se bo razvila trgovina z novim ječmenom še le tekom dveh do treh tednov. Moka nularica je v Zagrebu po 23—24.50 K. Otrobe so ponujali mlini po 700 kron. Fižol je kupovala vojaška uprava po 12 K. Z izvozom našib žil ni nič, ker vse čaka, aa bodo po ugodno končani letošnji želvi žitne cene znatno padle« Veliko našega novega žita se bo izvozilo v Nemčijo, keti dolar raste, nemška marka in naš dinar pa padata. . Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi precej živahno povpraševanje po hmelju. — Hmelj so plačevali po 2700—3100 čehoslovaških kron za 50 kg. Tudi zunaj na deželi so pokupili precej hmelja po 2700—2900 čehoslovaških kron za 50 kg, cenc so torej vnovič narasle. Stanje hmeljskih nasadov se je nekoliko zboljšalo. VIII. poroči'0 Hmeljarskcga društva za Slovenijo o stanju hmeljskt rastline. Zatec ,CSR, dnc 6. 7. 1922. Zadnji teden se je stanjc hmeljskih nasadov izboljšalo. VčerajSnji dež je rastlino precej okrerčal, dasiravno ga je bilo premalo. Danes se lahko reče, da ste dve trcljinki nasaiiov prav lepi. Rastlina v njih je dorastla do vrha žic, je zdrava in krepka. Bolbači se nahojajo le še tu in tatn. V okolišu se nahaja vendar tudl prc^jj občin, v katerih so nas-idi po bolhaču občutno trpeli; v njih je rastlina zrastla le do polovice žic in nc bodo dali tudi pri najugodnejšem vremenu oormalne leline. Zdravi nasadi stoje v polnem cvetj« in obljubujejo prav dobro letino, ako seveda še ne pride kaj nepričakovanega vmes. Več deža in stanovitno lepo vreme s toplimi nočmi bile bi potrebne v nadaljni razvoj hmeljske rastline. 0 množini letošnjega pridelka govoriti, bi bilo še prezgodaj; vendar se pa lahko reče, da bodemo letos več pridelali, kakor lansko leto; vse je pač odvisno od vremena. — 0 stanju hmeljskih nasadov v Nemčiji poroča ravnatelj Gauba iz Žateca sledeče: Mali okoliš Spalt ebljubuje prav dobro, največji Holedau i* drugi največji Hersbruck pa le srednje tlobro letino. V zadnjih dveh okoliših je stanje hmeljskih nasadov podobno onemu na Ceškem, namreč ena tretjina prav dobra, ena tretjina srednje, in ena trctjina slaba. Najmanjša okoliša: Neustadt a. d. Aisch in Kindinger Land ne prideta v poštev. Letina Bavarske torej ne bode preobila; ker pa večinoma goji pozni hmelj. se še glede letine marsikaj spremeni. — «Saazer Hopfen- and Brauer-Zeitung.« Lesni trg. Oglje je doseglo ceno 34.000 K. Povpraševanje po njem je veliko. Les za kurjavo velja s prodajnegn prostora 9000 K. Fin bukovi les od 3800 do 4400 K. Povpraševanje po lesu iz tujine je padlo, le Italija ga pridno kupuje. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 336 K, francoski frank stane 26—27.20 naših kron. Za 100 avstrijskih K je plačati 1.32—1.36, za 100 čehoslovaških kron 808—848, za 100 nemških mark 67.60—69 in za 100 laških lir 1480— 15.04 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.55 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 7 in pol točk. OBSODBE VREDNE RAZMERE V GORN.II RADCiONI. Gor. Radgona, 11. julija 1922. Razmeio, ki vladajo v našem lepem obmejnem trgu, so v sramoto naši državi in nam ilelajo nečast pred sosednimi Nemci. ki se norčujejo iz našega župana štirih odstavljenih občinskih odbornikov in mnogih uradnikov. Da imamo tako vzornega žnpana in take občinske odbornike, ki vsled prestopka knzenskib zakonov ne smejo biti več občinski odborniki, so krivi naši «dični« liberalci, ki so take vzor može kandidirali in volili. Razmeram v uradništvu, katero po večini boij poseča kleti in gostilne, ko urad, izmed katerih mnogi dostikrat ne pridejo v urad, je kriva vlada. Železniška uprava je napravila red na kolodvoru, Pokrajinska uprava v Ljubljani naj napravi rcd v drugih uradih in nas reši uradnikov, ki na čuden način kompromitirajo našo državo ob meji. Največ kriv leh razmer je obmejni komisar dr. Levičnik, kateri se pač zanima za rujno kapljico, za urad in razmere ob meji pa malo ali pa nič. Njegova krivda je, da se je pri nas začelo, četudi pod firmo Samostojnc stranke, neko boljševistično gibanje, katero vodi polir brez posla Filip Jurkovič, radi dobrega gospodarstva odslovljeni sekvester opekanie, iz islega vzroka odslovljen kot član odbora za aprovizacijo mesta Radgone, mož, ki je več kot pol leta bil v preiskovalnem zaporu v Mariborn. Dne 25. julija t. 1. je sklical shod, na katcrcm je govoril, kakor kak boljševik v Rusiji. Posledica njegovega hujskanja je bila, da so zborovalci ogrožali življenje trgovca Fr. Korošca in njgovega sina, vlomili v trgovino, plenili in imičevali kot pristni ruski boljševiki. Komisar dr. Levičnik je na zborovanju mirno pustil govoriti .Tuikoviča, kateri je bil že pristaš vseh strank, ker se sedaj dela navdušenega pristaša vladnih libernkiiii strank, da more ljudslvo pripravljati za boljšcvizem. V «Murski Straži« v zadnjih številkah si v poslanih s svojimi podpisi ocitata gg. Jurkovič in Korošec Fr. take reči, da bi morala oblast poseči vmes, a nič se ne stori, ker ga ščiti — — sam g. komisar. Na čuden nafcin je dobil Jurkovič glavno zalogo tobaka. iz poslanih v «Murski Straži« pa je razvidno, kako sta on in Ko- | rošec Fr. špekuiirala z tobačnimi izdelki na škodo — ljudstva, varala iinančno upravo itd. A tudi tozadevno se nikdo ne zgane! Boljševistična žilica ne da Jurko- viču miru. Dne 9. julija je na shodu v Apačah, h ka- teremu je mogoče nalašč prišel gospod komisar pre- pozno, na najnesramnejši način kritikoval odredbe vla- de naprani hujskajočim elementom, ki še danes ljud- stvu pripovedujejo, da bo prišla v kratkem Apaška kotlina pod Nemško Avstrijo, grajal odvzetje legitima- cij raznim tihotapcem, hujskal radi nekih «črnih list«, katere imajo baje okrajna glavarstva sestavljena, se zavzemal za to, da še naj ljudstvo nadalje redi nemškc ! otroke, katere je nemški Schulverein poslal v obmejne | kraje, da se potom njih dobi dovolj nemških otrok za nemške šole in germanizira te kraje. Hujskali je začel i proti Irgoveu Kolerič z očividnim nanienom, da bi po- ! vzročil slične dogodke kot v Gornji Radgoni. Priče so vsi blizu njega stoječi Slovenci, ki so beležili njegova, ; vse prej kot za razmere v Apaški kotlini primerna iz- ; vajanja. Mož želi brez dela priti do premoženja in čast- \ nih mest, zato ne izbira sredstev. Gospocl komisar dr. | Levičnik pa je molčal. Kako vpliva delovanje Jurkoviča j na sosedne Nemce, je najboljši dokaz trditev Nemccv, I da so dne 25. m. m. hotele oborožene tolpe iz Radgone udariti v Gor. Radgono, misleč, da je treba priskočiti boljševiškim elementom v Gornji Radgoni na pomoč, da je treba pomagati uničevati imetje Slovencev in po- \ vzročiti, da se narodnostna meja pomakne čez Gornjo ^Radgono. Kar se sedaj ni zgodilo, se v bodoče lahko ! zgodi. ee se bo pustilo Jurkoviča še v bodoče prirejati | shode in na istih hujskati proti zasebnikom, kakor tudi izpodkopavati avtoriteto države in dajati velenemškim bujskačem pogum za nadaljno delovanje v prilog Nejn- ške Avstrije. Pristaši vseh strank v Gornji Radgoni nujno želijo ,da pokrajinska uprava takoj odredi temeljito preiskavo radi postopanja uradništva v Gornji Radgoni in radi delovanja brezposelnega Fil. Jurkoviča, ki ogroža življenje in imetje vseh državljanov, mož ni prizanesel niti svojemu somišljcniku trgovcu Fr. Korošcu, ker se ga je bal kot konkurenta pri dosegi častnih mest. Značilno za obmejne razmere je, l:ar je krivi da gospoda obmejnega komisarja, da sta se <iva ob| mejna stražnika, ki pregledujeta potne listine, dne 28. j maja pri prihodu vlaka pred vsem občinstvom izvršujoč službo pretepala, o čemer je že poročal list «Naprej« Baje dobita ta dva «junaka« na priporočilo obmejnega komisarja še pohvalo! — Finančno upravo prosimo, da takoj preišče poslovanja Fil. Jurkovič kot imejitelja glavne zaloge tobaka; zasliši se naj njegov «zvesti« pnjatelj trgovec Fr. Korošec. ; Ako se nc bodo razmere v najkrajšem času temel; jito uredile in odstranili od meje vsi, ki škodujejo ugle du naše države, bomo prosili gg. poslance, da v interpelaciji v zbornirf razkrinkajo te škadalozne razmere. Nastopili bodo poslanci treb strank in podali tak maierijal, da bo cela vrsta uradnikov in njih zaščitnikov morala zapustiti državno službo in bo gospod Jurkovič lahko odrajžal v Nemško Avstrijo in tam delal za — blagor Nemcev. | Previdni ljudje iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožen vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana eksportna tvrdka H. Suttner, Ljubljana št. 992, od katere ure uživajo svetovni glas, ker vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša ima zanesljivo dober stroj. Ta tvdrka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin. 742 b