Leto N. V Trstu dne 12. marca 1909. St. 11. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 = = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. r i Posamezna številka ===== 6 vin. ===== Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Slovensko ljudskošolsko vprašanje v Trstu je že od nekdaj Icjfniotir voditeljev tržaškega narodnega političnega tabora. In kakor ita¬ lijanskim nacionalccin italijansko vseučili¬ šče, tako je tudi slovenskim narodnim vo¬ diteljem to vprašanje vedno dobro došlo in ob vsaki priliki ga izrabljajo v svoje se¬ bične strankarske svrhc. Posebno veselje pa imajo slovenski narodni voditelji, da izrabljajo to kulturno vprašanje vseh tr¬ žaških slovenccv, v svrlio agitacije proti socialni demokraciji češ, da je nasproto¬ vala in da še vedno nasprotuje, da bi se to šolsko vprašanje rešilo tržaškim Sloven¬ cem v prilog. Zlasti radi očitajo tržaškim socialističnim poslancem, da so nasprotovali, da bi bila vlada podržavila Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu. To govorico so pri¬ vlekli na dan voditelji tržaških narodnja¬ kov takoj, ko so bili v Trstu izvoljeni štirje socialistični poslanci. Od takrat jo vlačijo seboj po vseh shodih. Tako je dr. Rvbar pripovedoval na shodu v Rojanu, da so naši poslanci nasprotovali, da bi vlada podržavila Ciril-Metodovo šolo, da so pro¬ sili ministra Recka naj jih sonci, da so pri ministru obrekovali dr. Rvbafa, češ, da v Trstu ščuva ljudstvo proti vladi itd. Zlasti je pa dr. Rybar ponovil to očitanje na zadnjem shodu v Rojanu tako, da mu je najbrž večina poslušalcev verjela in smatrala njegovo trditev za resnično. Zato smo vso stvar pojasnili našim poslancem. V odgovor nas je sodr. V. Pittoni naprosil, da obja¬ vimo sledečo izjavo. «Poslanes Rybaf razširja in ponavlja že nekaj časa sem govorico, da so italijanski socialistični poslanci tržaški nasprotovali podržavljen j u Ciril-Metodove šole v Trstu. Da bo stvar popolnoma jasna, čutim dol¬ žnost pojasniti cenjenim jugoslovanskim sodrugom sledeče: 1. ) Ker ni v državnem zboru nobenega slovenskega socialističnega zastopnika in ozirajoč se na vezi mednarodne solidarnosti, ki'nas družijo, nam je .politični odbor jugos. soc. .dem. stranke v Trstu, poveril častno nalogo zastopati koristi slovenskega prole¬ tariata. Na poziv rečenega političnega od¬ bora, sva jaz in poslanee Oliva šla k tr¬ žaškemu namestniku princu Hohenlohe, da mu razloživa, glede šolskega vprašanja, želje slovenskih delavcev. 2. ) Ko nas je ministrski predsednik baron Beck pozval, da izjavimo naše mne¬ nje o vprašanju slovenske šole v Trstu, sva jaz in poslanec Oliva izjavila, ko nam je vladni načelnik pojasnil vladne namene, da soglašamo brezpogojno, da se podržavi obstoječo privatno slovensko ljudsko šolo v Trstu, stanje katere je nevzdržljivo. 3. ) Nekoliko mesecev pozneje mi je po¬ slanec Rybar v zborničnih koridorih po¬ vedal, da je pravkar namenjen k baronu Becku zaradi vprašanja slovenske šole v Trstu. Ni me povabil naj ga spremim tem¬ več mi je rekel sledeče precizne besede: «saj Vi ne pojdete z menoj k Becku«, na kar sem mu odgovoril: «ni treba, da bi šel jaz vnovič k ministrskemu predsedniku kateremu smo že naznanili, da sogla¬ šamo«. 4. ) Ni res, da bi bili mi naprosili barona Becka naj, oziraje se na nas, ne podržavi šole in ni res, da bi bili mi ovadili poslanca Rybara, da v Trstu šunta ljudstvo proti vladi. Po dejstvih, ki sem jih tu navedel, kou- štatiram, da bi bilo absurdno, da bi bili mi zakulisami nasprotovali slovenski šoli, med tem ko smo javno v našem časopisju -, in na naših shodih zagovarjali naše mnenje, ki je bilo v prilog slovenski šoli in se nismo bali jeze in maščevanja italijanskih šovinistov. Nadalje konstatiram, da je be¬ dasta in hudobna insinuvacija, ako se pri¬ poveduje, da smo prosili barona Becka naj ne naredi nekaj, kar smo sami pri princu Hohenlohe zahtevali. i Končno izjavljam, da poročilo poslanca lybara ne odgovarja resnici in da je Oil ali agal vedoč da laže, ali je pa širil laž, ki mu jo je povedal baron Beck. Pripravljen sem izročiti zadevo v pre¬ iskavo nepristranskemu sodu in moram, do nasprotnih dokazov smatrati, da poslanec j Rybar ne zna v političnem boju respekti- rati niti tistih mej noobhodno potrebne lo ¬ jalnosti, ki jih mož časti ne sme preko¬ račiti niti nasproti najhujšemu nasprotniku. V Trstu, dne 10. marca 1909. Valentin Pittoni , državnozborski posl. Iz izjave sodr. Pittonija je. tedaj jasno, da so govorice, ki jih razširja dr. Rybar in njegovi pristaši, češ, da so socialistični poslanci nasprotovali podržavljenju ciril- metodove šole v Trstu, najčistejša laž. — Bodisi, da so si to laž slovenski narodnjaki sami izmislili nalašč v svrlio nečedne agi¬ tacije proti socialistični stranki, ali so pa narodnjakarji z Rybarem vred tako pro- kleto naivni, da razširjajo laži, s katerimi jim polnijo glave ministri bogsigavedi iz kakšnih razlogov. Da bo pa stvar še bolj jasna bomo v prihodnji številki pojasnili stališče, ki ga je zavzel zaradi slovenske šole v Trstu naš politični odbor, kaj je v to svrho tudi naredil in raztolmačili bomo nekatere točke gorenje izjave. Liberalna napredna stranka in socijalizem. Liberalne, ali kakor se sedaj imenujejo z neko prisiljeno konsekventnostjo, napredne stranke zastopajo v različnih slovenskih kronovinah, na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in v Trstu posebne politične programe ter se poslužujejo različne tak¬ tike. Znak vseh naprednih strank je pa eden in to je politična breznačelnost. Ne ena od teh strank ne pojmuje naprednosti po bistvu. Za vse je ime «napredna» le vabilo in mamilo. Vse napredne stranke rabijo tudi drugi epitheton ornotis «narod- na«, tako da se imenujejo vse oficijelno narodno napredna stranka. Jasnih ciljev pri narodno naprednih strankah iz njih programov ni dobiti. Zaraditega je mogoče razumeti kolikortoliko narodno napredno stranko po posameznih kronovinah le po dejanskem nastopanju in po glavnih pred- staviteljih in glasilih. Tako na primer je glasilo goriške narodno napredne stranke, „Soča , le glasilo Andreja Gabrščka. — Stranka pri listu sploh nima ničesar opra¬ viti in vsa zgodovina „Soče“ od razkola 1899 naprej kaže lc neomejeno oblast nje¬ nega lastnika. Skoraj enako, četudi ne tako očitno in brezobzirno se kaže to raz¬ merje pri „prvem slovenskem dnevniku, „Slovenskem Narodu . Tudi tu se lahko reče, da imamo opraviti pravzaprav z gla¬ silom drja. Ivana Tavčarja, in če ne na¬ stopa tako očitno in brezobzirno osebno navspred, je to iz tega ker ni vezan osebni in premoženjski njegov interes tako na list, kakor to velja za „Sočo in A. Gabrščeka. Tudi „Narodni Dnevnik* 1 je le glasilo politikov, ki so se odcepili od stare na¬ rodne stranke in katerim gre za to, usta¬ noviti osebno politično strujo. Najbolj varuje svoj (< decorum» « narodna« „Edinost * v Trstu. Oseba prizadetega pra¬ vega lastnika „Edinosti“ stopa docela v ozadje ter se oficijelno res list gerira kot glasilo enotne stranke pod geslom «V edi¬ nosti je moč*. Tudi po vnanji obliki skuša „Ed.“ zastopati umerjeno pot resnega ve¬ likega dnevnika. Nekak vzgled mu je tr¬ žaški „Piccolo . Ako se poleg glasil oziramo na glavne predstavite!j e, bi bili za Štajersko nekako v zadregi. Menda najbolj karakteriziramo položaj, ako trdimo, da se še ni na Spod. Štajerskem posrečilo do sedaj med narodno napredno strujo ustvariti pravi tip « prva¬ ka*. Za Kranjsko nismo v zadregi: dr. Ivan Tavčar na eni strani, župan Ivan Hribar na drugi strani, pristavimo morda še novo nastopajočo moč — dasi nikakor še ni deležen imenu prvaka — drja. Žer¬ java kot voditelja nekdanje čete okolu „Omladine“. Omenjamo ga zaradi tega na tako odličnem mestu, ker je organizatorno in gospodarsko delo narodno napredne stranke na Kranjskem danes v njegovih rokah in ker se njegov vpliv v kranjski politiki jame poznavati. Je sicer to prikazen najnovejše dobe, zato pa tem zanimivejša. V Trstu se nam predstavljata kot pri¬ znana voditelja temperamentni dr. Otokar Ryhar in zmerni dr. Gustav Gregorin. Ne omenjamo drja. Mandiča, ker se nam zdi, da je to le bolj "enfant terrible« prvih dveh. Za Goriško je stvar najbolj prozorna, ker lahko rečemo z Andrejem Gabrščkom «1’ čtat c’ est inoi*. Poleg njega je le ne¬ koliko klečeplazcev brez osebnega poguma. Odvisno je vse od mogočne besede „Soče‘ in ta predstavlja moč in politično življenje narodno-napredne stranke na Goriškem. Ako se oziremo na preteklost teh raz¬ ličnih delov narodno napredne stranke, do¬ bimo, stvarno se oziraje, povsodi, da je celo delovanje in vse stremljenje narodno naprednih strank do sedaj bilo liberalno- malomeščansko. Na Kranjskem je dr. Ivan Tavčar nedavno to jasno povedal: mi smo . buržoa mi imamo kaj in zato smemo tudi mi govoriti. Sicer majhna, ampak jasna beseda in kar je glavno, resnična ! Narodno napredna stranka — je stranka krčmarjev, trgovcev in uradnikov na Kranjskem. — Glavni njen program je proti klerikalizem, smešiti duhovstvo in povdarjati svobodo¬ miselnost, t. j. frajdenkerstvo brez vsake vsebine. Preveč bi uvaževali to svobodo¬ miselnost, ako bi jo le oddaleč primerjali zastarelemu volterijanstvu — prava prav¬ cata šlisarska svobodomiselnost, ki se morda najboljše izraža v tem, da gre tržan in meščan mesto k maši raje ostentativno na čašo piva! Nikakor nočemo smešiti to, re¬ cimo, bivšo narodno napredno stranko, konstatiramo le goli fakt. Odsev politike in prvaštva te narodno-napredne stranke (upajmo, da prestane) se je kazal čestokrat v našem slovstvu, kjer nahajamo različne tipe deželnih poslancev kot prave karika¬ ture javnega življenja in malomeščanske naprednosti. (Dalje prih.) Neka oseba, ki je običajno boljše infor¬ mirana o zakulisnih dogodkih političnega in komunalnega žirij en ja, nam piše-. Naši tržaški solzarji pripravljajo svoje dušice za prav čeden nastop ob volitvah za tržaški občinski svet. Najprej so svoje željice razodeli v „kle- petulji po „nekem italijanskem socijalnem demokratu . Na vsak način so nam hoteli dopovedati, kako jim je neljubo, da jugosl. soc. dem. stranka v Trstu ne more in noče sodelovati s tržaškimi solzarji. Gospodje so računali tako - le : Socijalnodcinokratični program bo trd oreh — in naši zobje so prečastitljivi in pregosposki, da bi jih mogli postaviti v nevarnost. Z atentatom na razum socijalnodemokratičnega delav¬ stva torej ne gre, ampak socijalnodemo- kratični delavci so pošteni ljudje, se ne pretepavajo s koli in korobači na shodih in pajzeljnih, nasprotno pa z vso energijo po svojem časopisju branijo zatirane, — skratka — socijalni demokratje so mehko- čutni — ergo se bodemo potuhnili in ob¬ lili s solzami svoje obličje. Tako so modrovali in stopili so pred nas z «nekim italijanskim socijalnim demokra¬ tom« na svoji nežni strani in s krinko na obrazu, kakor po navadi, in zajokali: «Oh, vi trdosrčni, neusmiljeni, nepreprosljivi slo¬ venski socijalisti, poglejte, kako lepo bi bilo, če bi mi Slovenci skupno delali, ko¬ liko več bi se storilo za slovenski narod! Vi pa nočete in nam ne privoščite niti tistih borih par stotisočakov, s katerimi komaj zadovoljimo svoja rahla telesca. O neusmiljeni, glejte, še ta «neki italijanski socijalni demokrat* se čudi, da nimate usmiljenja z nami pošolzenimi solzarji, če prav ste ne samo velik ampak celo bist¬ veni del slovenskega naroda. Zamerljivi ste? Priznamo, da smo še pied par urami trdili, da vas nič ni, ampak to vendar še ni nič tako hudega, to je bila samo »tak¬ tična poteza*, saj veste; volk vendar ne more trpeti, da bi mu jagnje kalilo vodo !* In debeli curki solz so se vlili po ča¬ stitljivih obličjih, « italijanski soc. demokrat* je silno zazeval in zginil, solzarji pa so stekli za njim in pomiljevalen posmeh je spremljal njih korake. Solzarji se niso spametovali. Ne zanesejo se nase in ker vedo, da soc. dem. staranka nima s takimi figovci nič opraviti, so v nedeljski «klepetulji* zagnali krik: *Aha! soc. demokratje so zvezani s kamoro, že pletejo mreže!* Gospodje solzarji, zakaj ne raje s papežem? Solzarji vise med dvema stoloma: po¬ klone delajo svobodomiselnosti, če pa to škoduje njih žepu, pa obrnejo svobodi hr¬ bet in z ginjeno ponižnostjo tečejo poljubit — rimski pantofcl. To se odigrava, od kar so se v Trstu zalegli ti kisli solzarji, in tako se bo godilo, dokler se ne skisajo do dobra. «S socijalnimi demokrati ne bo torej nič, so modrovali dalje, kamora nas ne more živih videti — kaj torej? Kaj pa— morda bi — ej seveda, če nas noben vrag več ne mara, naui vendar še ni treba obu¬ pati — zakaj so pa v Trstu lecoapiatiui ? ! Ti so nam vendar še najboljši bratje po duši in srcu, po težnjah in po — solzah! Saj živimo oboji ob milosti omnipotentov in ob neumnosti ljudstva!« «Leccapiatini! To bi že bilo, ampak če gremo leccapiatinom črepinje pomivat, bodo naši ljudje spoznali, kakšni kljukci smo in nas bodo pošteno okrcali«. Solzarji so bili zopet v zadregi in ogla¬ sila se je čestita * dobro informirana oseba«, jim obrisala solze in izrekla «dobro infor¬ mirano« neumnost, češ, da mi solzarji po¬ rečemo, da so socijalisti zvezani s kamoro in tako opravičimo svojo zvezo z leccapia- tini — in to da ima nekaj zase, kajti ona, da je dobro informirana in čuje in sliši, «kako se med izvestnimi voditelji soc. dem. že pletejo mreže stare ljubezni, ki sicer tu pa tam obledeva, ki pa nikdar ne zarjavi*. Uboga oseba, kaj vse čuje! Morebiti čuje tudi travo rasti, kali? Menda vendar ni «bog Perun* od mrtvih vstal, da bi igral «dobro informirano osebo« ? ! O solzarji, ljudstvo vam vidi globoko v umazanost vaše hinavske politike in to ljudstvo vas bo tudi bacnilo tje, kamor spadate — v zapeček; edino tam je pro¬ stor za take kislice. Leccapiatini — dober tek, gospodje! Le opravičujte svojo »taktiko» z leccapiatini, ampak slovenski proletarijat, tudi tisti, o katerem mislite, da je vaš, vas bo korenito poučil, da se z leccapiatini nikdar ne bo družil. Prepričali se boste, da ima tisto po vas zapeljano delavstvo več čuta dostojno¬ sti, kakor pa vi, jara gospoda! Olepšali ne boste pred poštenim slovenskim delavstvom svojega prosjačenja pri leccapiatinih in ne prikrili svoje grdobije, o kateri čivkajo že vrabci na strehah! Volitve v zavarovalnico zoper nezgode. Dno 31. t. m. bo tedaj zopet volitev delegatov VI. skupine v zavarovalnico zoper nezgode. Komisija strokovnih organizacij je pred¬ ložila delavstvu sledeča kandidata: Prišednik: Fabro Josip, delavec v papirnici tvrdke Leykam Jo- sefsthal v Podgori pri Gorici. Namestnik : Kmet Anton, mlinar v Idriji. Prosimo vse zaupnike naj skrbe, da se volitve v delavnicah takoj izvrše. Povsod DELAVSKI LIST 9 morajo dati gospodarji delavcem volilni listek, da ga izvoljeni zaupnik podpiše v imenu dalavstva ter nanj napiše izvoljena kandidata. Zaupniki na delo! Nasprotniki delav¬ stva napenjajo vse sile, da bi odvzeli de¬ lavstvu opravičeno in potrebno zastopstvo v zavodu, ki je zaradi delavstva in za de¬ lavstvo. Sedaj ko se gre proti delavcem, so liberalci in klerikalci pozabili na vsa nasprotstva. Liberalec in klerikalec podpi¬ sujeta skupno oklice, s katerimi se hoče opehariti delavce. Nekakšen skupni odbor poživlja podjetnike naj shranijo glasovnice dokler ne dobe posebne naloge od liberalno- klerikalne koalicije. Klerikalci in liberalci hočejo torej delavstvo zopet oslepariti, Delegatov pa ne volijo podjetniki mar¬ več delavci in sicer po svoji svobodni volji. Podjetniki nimajo nobene pravice zadrževati glasovnice temveč morajo ravnati po zakonu. Klerikalnim in liberalnim pod¬ jetnikom bo treba pokazati, da nimajo nič opraviti pri delavskih podjetjih. Vsem so- drugom in delavcem priporočamo, da nam naznanijo takoj vse one podjetnike, ki ne bi hoteli v podjetju sklicati delavski shod, da se delavci sami izrečejo za svoje kan¬ didate. Vse reklamacije in naznanila naj se pošlje na naslov Fran Milost strokovni tajnik'v Trstu ul. Boschetto 5. Na delo tedaj. Politični pregled. Avstrijski državni zbor jc otvorjen. Prva seja je bila v sredo dne 10. t. m. Seja je bila zelo burna. Češki radikalci so razgrajali. Psovali so ministre posebno predsedniškega ministra Bienertha in no¬ tranjega ministra Haerdtla. Sejo je otvoril najstarejši poslanec Funke. Nato se je vr¬ šila volitev zborničnega predsednika in podpredsednikov. Za predsednika državnega zbora je izvoljen Pattai, ki je dobil 237 glasov. Podredsedniki so : Starzinski, ki je dobil 2 08 glasov; Pernerstorfer, socialist, ki je dobil 207 glasov; dr. Laginja 234, Steiweiider, 211, in Zazvorka 227 glasov. Pogačnik jc dobil samo 15 glasov in je bil tedaj mesto njega izvoljen za jugoslo- vane dr. Laginja. Pacak, ki je bil kandi¬ dat Slovanske jednote, je dobil 103 glasove in je tedaj propadel. Po prečitanju raznih aktov in predvsem cesarjevih lastnoročnih pisem, s katerimi se imenuje nove ministre, je govoril ministerski preds. dr. Bienerth. Govoril je o sklenjeni pogodbi med Avstro- ogrsko in Turčijo, o razmerah s Srbijo zlasti pa je mnogo govoril o sedanjem po¬ litičnem položaju, ki ni po njegovem mne¬ nju obupljiv. Ponovil je staro besedo vseh ministrov, da se bo vlada držala ustavnih načel, ter je razložil svoj program za novo parlamentarno zasedanje. Zelje vlade so, da parlament reši vojaški kontingent in nekatere načrte o podržav- ljenju raznih železniških prog. — V širši program vlade pa da spada rešitev anek- sijskega zakona, zakona o jezikovnem vpra¬ šanju, zakona o italijanskem vseučilišču itd. Cel čas, ko je Bienerth govoril so češki radikalci razgrajali in psovali ministra z raznimi nečednimi psovkami, katere pa menda ne bodo preveč koristile češkemu narodu. Poslanec Nemec češki socialist je pred¬ lagal, naj se otvori debato o tem, kar je minister govoril. Predlog je propadel, ker so glasovali zanj samo socialni demokratje. Socijalistični poslanci so sklenili predložiti v parlamentu 50 predlogov, ki so jih predložili prej nego je bil parlament zaključen. Predlogi se tičejo ustanovnih vprašanj, med temi je eno, ki zahteva od¬ pravo § 14., druga ki zahteva naj se pre- osnovi temeljni zakon tako, da bo parla¬ ment odločal o vojni in miru. Veliko je drugih predlogov, ki zahtevajo varstvo de¬ lavcev, ugodjenje zahtevam državnih usluž¬ bencev, rešitev raznih vojaških, šolskih gospodarskih vprašanj itd. Slovanska enota je sklenila vložiti štiri nujne predloge in sicer enega o bo¬ sanski agrarni banki, enega glede agenta provokaterja Maika, o katerem se trdi da je provociral znane izgrede v Pragi, enega o preganjanju časopisov itd. Zaradi ogrske samostojne banke ki jo hočejo na vsak način dobiti madžar¬ ski radikalci, je položaj na Ogrskem zelo kritičen. Na čelu radikalnih elementov stojita Justh in Hollo. V zbornici jc IIollo podal formalen predlog: «Zbornica naj sklene, da se ne podaljša bančni privilegij, ki zapade koncem leta 1910. Vlada naj takoj izdela načrt za samostojno ogrsko I banko, ki naj sklene pogodbo, naj se usta¬ novi popolnoma samostojna ogrska banka*. : Ministerski predsednik Wckerle je eiier- j gično pobijal predlog, češ, da se niso še j končala pogajanja z avstrijsko vlado. Gla¬ sovanje se je odložilo, toda razpoka med j koalicijskimi strankami je tako velika, da ■ se splošno pričakuje razpad koalicije in sedanje vlade. Državnozborske volitve v Italiji so se vršile v nedeljo dne 7. t. m. Socia- \ lističnih poslancev je izvoljenih 31 in sicer, i 0. Morgari, G. Nofri, A. Zerboljo, F. Bel- j trami, D. Rondani, F. Qualino, P. Chiesa, F. Turati, C. Treves, U. Marazzani, L. Montemartini, A. Berenini, L. Bisolati (iz¬ voljen v dveh okrajih). M. Semoggia, G. Pieraccini, C. Prampolini, A. Sichel, E. Ferri, J. De Felice, G. Agnini, A. Bertesi, .1. Ferri, G. Bentini, G Podrecca, A. Costa, 1. Milana, J. Pernetti, E. Mancini in N. j Bandaloni. Razven tega je v ožjih volitvah J 27 socialističnih kandidatov dobri polovici katerih je zmaga zagotovljena in veliko je upanja tudi da bo izvoljenih pri ožjih vo¬ litvah še veliko drugih socialistov. O šte¬ vilu poslancev posameznih strank poročamo prihodnjič, ko bomo izvedeli o izpadu ožjih volitev. Vladna stranka, stara liberalna, bo tudi v novem parlamentu v večini. Najbolj zanimivo pri teh volitvah je, da so prvič odkrito kandidirali klerikalci. Naravno, da so hoteli škodovati socialistom in svobodo¬ miselnim strankam. 'Poda zgodilo se je, da so odnesli mandate prav in samo tisti stranki, s katero so bili zvezani, t. j. sta- roliberalni vladni stranki. To sicer ni ve¬ likega pomena, ker je staroliberalna stranka v Italiji še bolj klerikalna nego so kleri¬ kalci sami. Zanimivo je tudi, da je bil v Rimu v II. vol. okraju, kjer je sedež kralja, izvoljen socialist sodr. L. Bisolatti, direktor lista „Avanti“, v V. volilnem okraju pa, v katerem je tudi Vatikan, je bil izvoljen ■ republikanec Barzilai. Sodr. Turati je dobil v Milanu v V. volilnem okraju nad 5500 glasov od 7000 volilcev. K zmagi italijanskih sodrugov čestitamo tudi mi in se te zmage kot de¬ lavci iz srca veselimo. Saj je zmaga ital. ali katerega si bodi druzega delavstva tudi naša zmaga. Socialistična ideja gre svojo pot naprej in naprej! Domače stvari. Bližajo se volitve v deželni zbor odnosno mestni svet tržaški. Ni bilo treba, da smo čitali, da je namestništvo te vo¬ litve razpisalo. Na volitve nas je blagohotno opozorila tržaška „Edinost“ in je to prilo¬ žnost uporabila, da nam očita zvezo z ita¬ lijanskimi nacijonalci, ki smo jo za te vo¬ litve baje že sklenili. Če jo res, da ima laž kratke noge, se zna celo zgoditi, da bo to očitanje, ki ni drugega nego podlo obrekovanje, narodnjakom zelo škodovalo. Gotovo je, da nam ne bo škodovalo. Zakaj nam ne bo škodovalo? Prvič zato ne, ker tiste, ki verjamejo, da je med nami in ita¬ lijanskimi nacionalci kakšna zveza sploh mogoča, ne zanima stvar, ki jo mi zasto¬ pamo in za katero se bojujemo. Ne zani¬ majo jih ne deželna ne občinska vprašanja. Ne zavedajo se pravic, katerih bi morali biti deležni kot člani dežele in občine ka¬ teri spadajo. Ako jih bi naša stvar in ome¬ njena vprašanja (vsaj omenjena) zanimala in ako bi se zavedali svojih pravic vsaj toliko kakor občani kmečkih občin, potem bi brezdvomno segali po časopisju v kate¬ rem se o rečenih vprašanjih in pravicah razpravlja. Segli bi tudi po našem časo¬ pisju, zahajali bi na naše shode in mirno poslušali naše govornike. Izvedeli bi tako, da je med nami in italijanskimi nacionalci zveza ravno tako nemogoča, kakor je ne¬ mogoče spraviti v en lonec vodo in ogenj. Ne bi tedaj verjeli v zvezo, ki nam jo „Edinost“ očita, seveda samo iz blagohot¬ nih in narodnih ozirov. Da se vsega tega ne zavedajo, in da se ne zanimajo za naj¬ vitalnejše svoje koristi, se imajo seveda zahvaliti „Ed. ‘ ki zna postreči svojim či- tateljem skoraj še boljše nego sanjske bukve. Drugič pa nam zato ne bo škodo¬ valo, ker se pametni in zavedni volilci' ne bodo ozirali na tako obrekovanje in bodo, ako imajo namen glasovati socialistično, glasovali za nas tudi tedaj če nam bo „Ed.“ do volitev očitala še cel ducat takih ne¬ nravnih zvez. In mi bomo, kakor vedno, tudi pri teh volitvah apelirali samo na zavedne volilce, samo na socialne demo¬ krate. Veliko nam je seveda do tega, da bi bili izvoljeni v deželni zbor in mestni svet naši t. j. delavski zastopniki, ki bi znali varovati v deželnem zboru in mest¬ nem svetu koristi revnega ljudstva, koristi tistega ljudstva, ki je bilo od slov. in ital. | narodnjakov dosedaj ne samo zanemarjeno, marveč tudi izkoriščano. Ampak mi smo stranka, ki ima svoj program, po katerem hoče delovati in ki ga hoče uresničiti. Ne gre se tedaj samo, da smo izvoljeni (kakor narodnjakom) ampak gre se zato, da nam dajo volilci mandat izvrševati delo po na¬ šem programu, ki more zajedno biti tudi program naših volilcev. Iz tega bi se dalo tedaj sklepati, da ne nameravamo delati narodnjakom narodnja- karske konkurence in da so tedaj obreko¬ vanja „Ed.“ prav nepotrebno sredstvo in za nas irelevantna. Boj, ki ga vodi naša socialistična stranka z italijansko naciona¬ listično posebno sedaj zaradi raznih važnih občinskih vprašanj in popolnoma nasprotu- j joči si interesi delavstva in interesi me¬ ščanstva, ki jih zastopa ital. nacionalistična stranka, je dovolj jasen dokaz, da je zveza, ki nam jo očita „Ed.“ samo podlo obreko¬ vanje, ki so ga zmožni ljudje iz poštene družbe voditeljev — tržaškega narodnja- karstva. Za te volitve se pripravljajo vse stranke in vse svoje moči zbirajo za napad na delav¬ stvo v IV. volilnem razredu. Prihajali bodo sovražniki in skušali loviti delavstvo na svoje limanice z narodnimi, verskimi in patrijotičnimi cukereki. r l oda mi smo pre¬ pričani, da bo tudi znalo delavstvo narediti svojo dolžnost in izvolilo si bo zastopnike, ki so delavci, iz delavstva in ki bodo znali zastopati interese delavstva. Tudi V okolici bodo slovenski narod¬ njaki skušali oropati delavstvo svojega za-, stopstva. Toda pozor. Se nikdar niso bile šance v okolici za našo stranko tako ugodne kakor baš sedaj. Zatorej poživljamo vse naše zaupnike in sodruge, da narode svojo dolžnost. Ako bo vsak na svojem mestu je vspelr gotov. Na delo tedaj ! Opomba: Volilci III. okoličanskega okr. imajo priložnost, da pogledajo v volilne liste razven v ljudski šoli na Opčinah tudi v ljudski šoli v Rojanu, kjer so tudi raz¬ postavljene. Sodrngi! Poglejte ako ste vpisani in pra¬ vilno vpisani, ako ne, reklamirajte! Volitve v deželni *l»or odnosno mestni svet tržaški. V zadnji štev. smo povedali kakšno je število volilcev v posameznih volilnih razredih in posameznih volilnih okrajih. Danes hočemo pregledati koliko zastopnikov bodo volili volilci po¬ sameznih volilnih okrajev v IV. ITI. mest¬ nem volilnem razredu ter v obeh okoli- čanskih razredih. II. okoličanski volilni razred. 1. vol. okraj (Skedenj itd.) 2087 volilcev, voli enega poslanca. 2. vol. okraj (Rocol itd.) 2716 volilcev, voli enega poslanca. 3. vol. okraj (Barkovlje, Križ itd.) 3289 vo¬ lilcev, voli 2 poslanca. I. okoličanski volilni razred. 1. vol. okraj, 415 volilcev, voli 2 poslanca 2. „ 418 „ „ 2 3. „ 677 „ „ 4 poslance IV. mestni volilni razred. 1. vol. okraj (Sv. Vid) 1867 volcev, voli enega poslanca. 2. vol. okraj (Staro Mesto) 2634 volilcev, voli dva poslanca. 3. vol. okraj (Novo mesto) 2673 volilcev voli dva poslanca. 4. vol. okraj (Bariera Nuova in Škorklja) 3818 volilcev, voli tri poslance. 5. vol. okraj (Barriera vecchia in Kjadin) 6277 volilcev, yoli 4 poslance. 6. vol. okraj (Sv. Jakob in Čarbola) 5230 volilcev, voli 4 poslance. III. mestni volilni razred. 1. vol. okraj, 466 volilcev, voli 2 poslanca 2. „ 314 „ „ 1 3. „ 821 „ „ 3 poslance 4. „ 1008 „ „4 5. ,, lilo „ ,, 4 ,, 6. „ 271 „ „ 2 poslanca Že v zadnji številki smo primerjali število volilcev v prvih treh volilnih razredih s številom volilcev IV. volilnega razreda v katerem volijo vsi, ki nimajo pravice gla¬ sovati v prvih treh razredih in ki so — seveda — dokončali 24 leto. 9.493 volilcev v prvih 3. razredih voli 48 poslancev dočim izvoli 22.992 volilcev IV. mestnega razreda samo 16 poslancev. V okolici pa izvoli 1510 volilcev prvega razr. 8 poslancev 8.102 volilca II. vol.razreda pa 4 poslance. Ampak meščanstvo si je zagoto¬ vilo še veče število poslancev s tem, da je dalo velemeščanom v trgovsko obrtni zbor¬ nici da si izvolc še posebej 4 poslance, ki bodo prav gotovo zastopali delavstvu in revnemu ljudstvu sploh nasprotne koristi. Razlika med volilci prvih 3. in med volilci 4. volilnega razreda v mestu, ki imajo pravico izvoliti 1 poslanca je sledeča. Na vsakega poslanca trgovsko-obrtne zbor¬ nice odpade 9 glasov. V I. vol. razredu izvoli po enega po¬ slanca vsakih 68 volilcev, v II. vsakih 257, v III. vsakih 268, in v IV. vsakih 1642 volilcev. V okolici pa: v I. razredu izvoli po enega poslanca vsakih 188, vil. pa vsakih 2025 volilcev. Kljub temu, da se je star volilni zakon premenil ostane še vedno za meščanstvo velik privilegij, ki se ga ne bo odstranilo drugače nego da se delavstvo združi in solidarno nastopi pri prihodnjih volitvah za kandidate, ki jih bo postavila delavska so¬ cialistična stranka. Kljub temu, da je me¬ ščanstvu v Trstu in okoličanskim posestni¬ kom zagotovljena v deželnem zboru odno¬ sno mestnem svetu ogromna večina, kljub temu bodo napeli sovražniki delavstva vse svoje moči da oropajo ogromni večini de¬ lavstva še tistih par mandatov, ki jim nov volilni zakon daje priložnost, da jih pošljejo v deželni zbor. Konferenca okrajne organi/, a. elje ital. socialistične stranke v Trstu se je vršila v nedeljo dne 28. m. m., v torek dne 2., v petek dne 5. in pondeljek dne 8. t. m. Konferenca je skle¬ nila nov Statut krajne organizacije. Nadalje so razpravljali o bodočih volitvah ter skle¬ nili, da se tržaški socialisti udeleže v mestu v III. in IV. volilnem okraju. V politični odbor so bili izvoljeni sodr.: L. Bainville, Ivan Calligaris, Rudolf Cer- nintz, Josip Codrich, Gvido Delneri, Ivan Fragiacomo, Valentin Lizzi, Sisto Luis, Josip Martineli, Ivan Morun, Štefan Paulič, R. Piazza, D. Reschitz, F. Škof, Andrej Suban. V izredni odbor : Ivan Oliva, Valentin Pittoni, Anton Laurencich. V nadzorovalni odbor: M. Brattina, G. Grisi, J. Marasovich. V komisija za osebne zadeve-. I. Calli¬ garis, I. Oliva, R. Piazza. St. J>. O. in liberalci. Gospodje okolu N. D. O. v Trstu niso bili zado¬ voljni na naš članek, v katerem smo po¬ kazali, kako nežni in srčni so stiki te or¬ ganizacije z liberalci: Seveda ni to nič slabega, ampak mnogo pove. Mi smo pisali: Za nas je dognano, da se niti v Trstu, niti v Ljubljani in še manj v Gorici N. D. O. ni rodila v delavskih krogih, marveč v tistih liberalnih strankah katerim tenka prede, in ne iz ljubezni do delavstva. Dalje smo trdili Zveza N. D. O. z libe¬ ralno stranko na Kranjskem je neutajljiva, kakor je očitna v Trstu njena zveza z li¬ beralno „Edinostjo“. To je jedro naših iz¬ vajanj. Nato tudi odgovarja glasilo N. D.0. In sicer pravi da rešuje N. D. O. strokovno- politična vprašanja vedno v soglasju in °b sodelovanju stranke, ki zasleduje izključno namen narodne ohranitve, obrambe in na- rodno-kulturnega napredka, stranke proste «liberalnih >> in «klerikalnih* predsodkov in fraz, to je slovenske narodne stranke v Trstu. To izhaja že iz dejstva, da je N.D.0- nastala iz slovensko narodne stranke, ka¬ teri je pripadala in pripada še danes. 1° izhaja tudi iz dejstva, da je predsednik N. D. O. dr. Mandič obenem v aktivni službi v vodstvu slovenske narodne stranke v Trstu. nas dragoceno! Tega nam ne bode N. D- 1 v Trstu nikdar več utajila, kar je poved* v citiranem odstavku! Gospodje okolu N. D. O. sicer trde v Trstu ni liberalne niti klerikalne strani ampak samo narodna stranka. Vsled tej meni pade naše očitanje zvezi N. D. liberalci v Trstu samoposebi v vodo. 1 oda taka trditev je danes navadno slepomišenje! V Trstu so liberalci. In s« so pri „Ed. , pri društvu in pri listu. trdimo celo, da na Slovenskem sploh bilo nikdar politične stranke, katera bi smela opravičeno nazivati le kratko® 1 «narodna» stranka. Kar imenujemo 41 rodno*, bi bilo in je bilo premalo, da n melji ekzistenco politične stranke. 1° n ' bode vsak historik, ki se peča s slov' skim političnim življenjem podpisal. , Specielno pa je za nas nedvomno (' stvo, da so Edinostarji v Trstu liberalci Te ^ sigurnosti v našem prepričanju nam še ne dajejo razne okolnosti, dasi nikakor ne podcenjujemo, n. pr. da se Istri in celo v neposredni tržaški oko pojavlja odpor proti politiki Edinostarj In odpor, ki ga tu mislimo, se zbira 1 krščansko-socialno zastavo. In izrecno 1 geslom, da noče ničesar več imeti op ra DELAVSKI LIST 3 liberalnimi Edinostarji in njihovo libe- z i n0 politiko. Celo tako daleč se je razvil !‘‘ 'vkoreninil ta odpor, da se je uprl sa- in enlU dr. Laginji, ki je bil vendar svoje JI’ j p re dsednik katoliškega shoda v Ljub- p”,i In da bi bila ironija še večja, je baš glovenec' v Ljubljani odpiral svoje pre¬ tile dopisom, ki so mu jih pošiljali osobito g as! i lanskih deželnozborskih volitev iz !‘‘ tre Krščanski socialei. * Torej če so celo dr. Laginjo pribili na križ zavoljo liberalstva, kaj bo šele s suhim lesom, ki ga je na klaftre med Edinostarji ki niso predsedovali nobenemu katoliškemu hodu?'- Če je pastil- liberalec — kaj naj bi bili backi? glovenec tedaj je prepričan, da so Edi¬ nostarji pravi liberalci. Ampak za nas ni jo merodajno. Za nas odločuje, kar sami opažamo na edinostarski politiki. Iz tega opazovanja moramo posnemati, da je „Ed.“ po mišljenju liberalen list in da so politična dejanja Edinostarjev liberalna. To stoji. Nismo rekli s tem, da „Ed.“ vodi farško gonjo, kakor jo je do nedavna šc „Slov. Naroa' vodil. Nam se takšna gonja nikdar n i zdela niti napredna niti liberalna! Tocla naziranje „Edinosti 1 ‘ na razmerje med kapitalom in delom, med delodajalcem in delavcem nam dokazuje , da je vsa prežeta I skozinskoz z liberalnim mišljenjem. — Kdo — razven liberalcev — bi se danes mogel še zavzemati. Za organizacije, v ka¬ terih bi skupno delala kapitalist in prole¬ tarec za korist proletarčevo ?! Kdo veruje, da je tu možno skutino postojianje? Libe¬ ralec. Ali so torej Edinostarji zadovoljni z nazivom «liberalci» ali ne, in ali se hočejo imenovati ^narodnjake», je nam popolnoma vseeno. Za ime se ne bomo kregali. Njih mišljenje je gotovo liberalno, pa če je stokrat prebarvano belo-rdeče-modro. Zveza N. D. O. v Trstu z liberalci je potemtakem očitna, kakor smo že zadnjič pisali. Tembolj je očitna, ker je glasilo tržaške N. I). O. samo izjavilo, da je A. D. O. nastala iz slovenske narodne stranke v Trstu, kateri je pripadala in pripada še danes. (N. D. št. 9). Kaj bi tajili na eni strani, kar po drugi strani priznavate na vsa usta?! Ali smo mi zadnjič trdili kaj druzega?! Samostojna organizacija N. D. O. ni bila in ne bo, do¬ kler bo v tako tesnih zvezah z liberalci v Trstu, v Ljubljani in Gorici,' kakor je danes. Ako je Ribnikar v Ljubljani svoj vstop v liberalno stranko opravičeval v „Omladini“, tedaj s tem pač ni ovrgel mnenja pametnih ljudi, da je njegova po¬ litika liberalna. In Ribnikar je-predsednik X. D. O. v Ljubljani. O patronu goriške N. D. O. smo že povedaii, da hoče biti mo¬ derniziran liberalec in nič druzega. Tajil tega ni. In dr. Mandič zopet odkrito pri¬ znava, da je dejstvo, da je predsednik N. D. O. v Trstu v aktivni službi v vodstvu slovenske narodne stranke t. j. Edinostarjev v Trstu. Mož niti ne čuti, se zdi, da sta to dve službi, ki nimata niti vzporednih, še manj pa enakih interesov! Ali služi enemu gospodu neodkritosrčno, ali pa dru- zemu; obema ne more hkratu in enako! Nas sicer to nič ne peče; le pribiti smo hoteli ta dejstva nekoliko višje, da se vidijo. ..liako je lep vojaški slan". Brnski socialnodemokratični list „Volks- freund“ piše, da so imeli vojaki brnske garnizije minulo sredo ob visokem snegu in silnem viharju vojaške vaje y brnski okolici, ki so trajale od 4 zjutraj do 5 popoldne. Vojaki so prehodili v celem 38 km. Rezultat je bil, da je 9 vojakov težko, 25 pa lahko zbolelo in da se jih je na poti zgrudilo več kot sto od napora, mrazu in glada. Socialisti zahtevajo strogo preiskavo proti poveljniku brnske po¬ sadke. Za deželnega glavarja v Istri je imenovan dr. Rizzi za njegovega na¬ mestnika pa dr. Laginja. Kranjski deželni odbor je dal zarubiti idrijske občinske zastopnike, ker niso plačali troškov za komisijo, ki jo je bil dež. odbor poslal v Idrijo. Ljubljanski podžupan dr. Blei- Weis je odložil svoj mandat in je izjavil, da ga ne sprejme več, ker se misli zaradi starosti umakniti iz javnega življenja. Cenjene dopisnike iz južne želez¬ nice, iz mesta, okolice in z Goriškega pro- ' simo naj potrpč, ako nam, vsled pomanj¬ kanja prostora ni bilo mogoče objaviti vseh dopisov. T prihodnji številki ugodimo gotovo v sem cenjenim dopisnikom in se priporočamo v sem tudi za nove dopise. DOPISI. OORIŠKO. CJorica. — Delavsko izobraževalno društvo naznanja, da se bo vršilo vsako nedeljo ob 10-ih dopoldne predavanje v prostorih politične organizacije v Gorici, Via ieatro št. 20, I. nadst. V nedeljo 14. t. m. bo predaval sodrug dr. Henrik Tuma ob stoletnici Darwina. Krajna politična organizacija vabi ponovno zastopnike krajnih organizacij go¬ riške okolice na zaupne sestanke, ki se vrše vsako nedeljo v prostorih krajne or¬ ganizacije v Gorici, Via Teatro št. 20. I. nadstropje. Štandrež. Izobraževalno društvo naznanja, da bo imelo v nedeljo 14. t. m. v prostorih Ambroža Turija svoj prvi redni občni zbor z vsporedom: 1.) čitanje za¬ pisnika, 2.) poročilo odbora, 3.) proračun in 4.) eventualnosti. Bilje. V nedeljo dne 14. t. m. skliče tuk. krajna organizacija zaupen shod. Za¬ četek ob 3. urah popoldne. Sodrugi naj se udeleže tega važnega shoda v velikem številu. Nabrežina. V nedeljo popoldne smo imeli v salonu Grudnove gostilne shod, ki nas vse navdaja z velikim veseljem. Ude¬ ležba na tem shodu je bila, zlasti z ozirom na zimski čas, zelo velika. Posebno nas pa mora zadovoljevati, v da so prišli udeleženci iz vse okolice, iz Šempolnja, iz Sv. Križa, iz Prapora itd. Bilo je čez 400 oseb. Za predsednika je bil izvoljen sodr. Prijatelj, za zapisnikarja sodr. Marica. Na dnevnem redu je bil politični položaj v Avstriji, o katerem je poročal sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane v obširnem, živem in poljud¬ nem govoru na veliko zadovoljstvo vseh jroslušalcev. Govornik je omenil in razložil vse važnejše politične dogodke od prvega sestanka novega parlamenta pa do njego¬ vega zakljueenja in do vojnih homatij ter je pojasnil jroložaj in nalogo delavstva v sedanji dobi. Končal je svoje poročilo ob burnem odobravanju vsega shoda, udele¬ ženci so pa izražali željo, da bi imeli kmalu zopet tak shod. Društvene stvari, Društvo Ljiulski oder v Trstu. priredi v nedeljo dne 21. marca 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih Delavskega doma ulica Boschetto št. 5. veselico s petjem, igro,' šaljivo tombolo in plesom. VSPORED: 1. *** „Naprej“, moški zbor. 2. „ldealna tašča 11 , veseloigra v enem dejanju. 3. F. S. Vilhar: ,, Mornar 11 samospev, bariton 4. „Mesalina“, veseloigra v enem dejanju. 5. F. Gerbič: „NajlepŠi“, moški zbor. 6 . „Deklamacija“. 7 . *** ,,Oblaku 11 , dvospev za sopran in bariton. 8. „Na straži 11 , moški zbor, s samospevom baritona. Po končanem vsporedu : šaljiva tombola, in ples ki traja do 3. ure zjutraj. Vstopnina 50 vin. za osebo. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Cisti dobiček veselice je namenjen v izo¬ braževalne svrhe. Organizacija nemških sodrugov v Trstu priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob 7V2 uri zvečer v - Delavskem domu ulica Boschetto 5. veliko veselico z godbo, pe¬ tjem, deklamacio in igro. Vstopnina v pred¬ prodaji 40 vin. pri blagajni na večer pred¬ stave 50 vin. Čisti dobiček je namenjen knjižnici društva imenovanih sodrugov. Kolesarsko društvo „Gorica“ v Gorici ima svoj redni občni zbor v soboto dne 13. t. m. ob 8 in pol uri zvečer v društ¬ venih prostorih pri „zlatem jelenu . Gospodarskj pregled. Občno konsmnno društvo v Zagorju, katerega ravnatelj je naš sodrug Miha Čobal, je izdalo za dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1908 sledeče računsko poročilo. Blaga je razprodalo za 237.426.31 K. Yseh dohodkov je imelo 242.437’97 K. — Čistega dobička je imelo 17.111*53 K. Od tega se je dalo 13.303’48 K dividenda članom t. j. 16% in 3808*05 pa v rezervni sklad. — Delež rezervnega sklada znaša 15.891*07 K. — Društveni delež znaša 13.882*60 K. Hranilnih vlog ima 23.645*58 K. Vrednost posestva ki ga ima ta zadruga v Zagorju in Lokah znaša 31.852*63 K. Članov ima zadruga 428. Iz stranke. Tržaška konferenca je bila sklicana ter se je vršila v nedeljo 7. t. m. Ker se pa tega dne ni moglo izčrpati vsega dnev¬ nega reda, se je konferenca nadaljevala v sredo dne 10. t. m. Na prvi seji je sodr. Regent poročal o delovanju političnega od¬ bora. Poročilo se je vzelo na znanje, Sodr. E. Kristan je poročal o organizaciji stranke ter priporočal, da se nov politični odbor peča temeljito izključno z organizacijo, ter da utrdi že obstoječe organizacije. Nato se vname jako živahna razprava o organiza¬ ciji. II. seja je bila v sredo. Na tej se je na¬ daljevalo razpravo o organizaciji ter se je izvolilo politični * odbor. — Izvoljeni so : Kermolj Vinko, Milost Fran, Novak Ivan, Regent Ivan in N. N. V nadzorstvo pa sodruga dr. Šolar in Jernejčič Anton. Puljska konferenca. Okrajna organiza¬ cija jugoslovanske socialno - demokratične stranke v Pulju je imela v nedeljo dne 28. svečana popoldne, dobro obiskano konfe¬ renco v dvorani «Arco Romano*. O delo¬ vanju organizacije v pretečenem letu je po¬ ročal sodrug Petejan. Potem se je podalo blagajniško poročilo. Oboje se je vzelo na znanje. Na to je sodr. Petejan obširno po¬ ročal o zadnjem strankinem zboru ter je temeljito tolmačil predloge, ki so bili tam sprejeti. Tudi to poročilo se je vzelo z za¬ dovoljstvom na znanje. Potem je poročal o bodočih občinskih volitvah v Pulju. — Sodrug Petejan je predlagal sledečo reso¬ lucijo: Okrajna konferenca jugoslov. socialno-dem. stranke sklene: 1. Stranka pri bodočih občinskih volitvah v splošni kuriji II. okraja ne imenuje svo¬ jih kandidatov, temveč prepušča volilni boj meščanskim narodnim strankam in pripo¬ roča svojim pristašem abstinenco. 2. Kar se tiče mestnih okrajev v splošni kuriji in tretjega razreda, počaka stranka na sklepe italijanskih sodrugov in drugih strank ter določi potem svoje stališče. Političnemu odboru se nalaga, naj porabi volilni boj v mestu, da naglasa svoje sta¬ lišče v slovanskem šolskem vprašanju, to se joravi, da. manifestira svojo zahtevo za hrvatsko ljudsko šolo v Pulju. Debate o volitvah so se vdeležili sodrugi Leskovic, Haramina, Hobez, Pirc in drugi. Resolucija je bila zaglasno sprejeta. Na to je poročal sodrug Petejan o novem organizacijskem statutu in o organizaciji. V novi odbor so bili izvoljeni sodrugi: J. Petejan, V. Haramina, Anton Moderc, J. Hober in Ivan Knez. Češko socialno-demokratična stranka je naznanila našemu izvrševalnemu odboru, da se strinja s predlagano konferenco za¬ radi aneksije Bosne in Hercegovine in bo poslala na njo tudi svoje delegate. Strokovni pregled. Skupina prometnih delavcev v Trstu v letu 1908. Osrednje glasilo zveze prometnih delav¬ cev na Dunaju „Zeitrad objavlja v zadnji št. poročilo tržaškega tajnika strokovnih organizacij o delu, ki so ga izvršile tr¬ žaške skupine prometnih delavcev, ki so združene v rečeni zvezi. V letu 1908 je vladala v vseh jjromet- nih strokah v Trstu velika brezposelnost, ki jo je povzročila svetovna gospodarska kriza in turški bojkot. Na tisoče je bilo delavcev drugih strok (posebno zidarji) ki so bili prisiljeni iskati dela v tržaškem pristanišča in so tako pomnožili brezpo¬ selnost ter konkurenco med pristaniščnimi delavci. Meseca junija 1908 je bilo med pomorskimi delavci sedemsto brezposelnih. Vzrok tej brezposelnosti pa niso bile samo gori rečene razmere marveč tudi slaba or¬ ganizacija urada za najemanje delavcev, ki je dovoljeval voditeljem parnikov, da so smeli jemati na delo vsakega, ki jim je bil priporočan in kogar so sami hoteli. V tem času, v katerem je bilo na tisoče delavcev in družin, ki so trpele vsakovrstno pomanj¬ kanje, so parniške družbe jemale na delo osebe, ki so bile že nad 30 let stare in se jim je prvič dalo dovoljenje, da smejo delati na parnikih. Takrat so bili pomorski ! delavci prisiljeni delati poulične demonstra- j cije, ter zahtevati od vlade, da poskrbi, da 1 se to odstrani. — Vsled turškega bojkota je bilo disarmiranih več parnikov, kakor še nikdar pred letom 1908. To so grozno občutili ne samo pomorski delavci ampak tudi težaki in delavci pri izkrcanju in vkr¬ canju parnikov. Toda kljub temu so se tuk* skupine prometnih delavcev pomnožile in ustanovilo se je nove skupine. Nove skupine so se ustanovile v Dalmaciji v Splitu in Gravozi. Vse kaže tedaj, da bomo imeli na Primorskem in Dalmaciji kmalu veliko število organiziranih promet¬ nih delavcev. V letu 1908 se je ustanovilo skupino jromorskih mašinistov, ki šteje že sedaj nad 300 članov. Pričakuje se, da se stara zveza mašinistov pridruži tej skupini. «Fascio economicco dei lavOratori* ki je bila vedno pod vplivom zveze delodajalcev, se je pridružila našim skupinam in se cen¬ tralizirala. Strokovno tajništvo v Trstu je j:>osredo- valo večkrat med delavci in delodajalci. Tako na zahtevo ognjegascev, pristaniščnih delavcev, težakov, pomorskih delavcev, vslužbencev v glavnih skladiščih, mašini¬ stov itd. Vsa ta posredovanja so rodila dobre sadove in vspehe. Ohčni zbor pristaniščnih delavcev se je vršil kakor smo naznanili, v nedeljo dne 7. t. m. zjutraj. Predsedoval je sodrug Zolija. Iz poročila je razvidno sledeče: Večjega gibanja med skladiščnimi delavci v pretečenem letu ni bilo, ker se je po¬ polnoma mirnim jrotom __ doseglo, da so glavna skladišča znižala delavcem delavni čas za j)ol ure. Uredilo se je vse potrebno, da bi bili vsi pristaniščni delavci nastopili združeno, ako se bi bilo delalo težave lojdovemu konzorciju pri ponovitvi po¬ godbe. Da bi se tudi pristaniščni delavci bolj zanimali za starostno in invaliditetno zavarovanje, se je med nje razdelilo posebno brošurico v katerej so koristi tega zavaro¬ vanja — pa tudi hibe vladnega načrta — dobro opisana. Dohodkov je imela skupina skupaj K 9708'14. Izdatkov pa : Podpore članom in udovarn K 310'—; bolniških podpor K 4284'—; troški agitacije K 171'40; tiskovina 266’20; Centrali se je poslalo K 3590’47. Krajevni skupini je. pa ostalo K 521'4-7. Od teh se je dalo 200 K izobra¬ ževalnim društvam, 50 kron izrednih podpor in 271 K odbornikom za izredne potreb¬ ščine. Imetje razpuščenega društva prista¬ niščnih delavcev, ki je last sedanje lokalne skupine znaša K 10.594'06. V novi odbor so izvoljeni: J. De Vecchi, M. Leijrznig, F. Mujesan, S. Pangerc, L. Malusa, I. Uršič in J, Pavše. Pri točki slučajnosti, govori sodr. Covitz o gibanju pomorskih natakarjev.'V to svrbo se gla¬ suje resolucijo v kateri se soglaša s za¬ htevami pomorskih natakarjev, kuharjev itd. ter se izreče solidarnost. Končno se sklene darovati 100 kron „Lavoratoriju“ in 100 kron „Delavskemu Listu“. Krojaški delavci so v nedeljo dne 7. t. m. v Delavskem domu razpravljali ter potem odobrili pravila o posredovalnici dela. Veljavna bodo seveda šele, ko jih bo odobril pomočniški zbor zadruge krojačev. Po tej razpravi se je vršil občni zbor krajne skupine krojaških pomočnikov. Iz poročila posnamemo, da je število članov narastlo. Dohodkov je imela skupina 737.67 kron. Troškov pa (raznih podpor) K 360. V lokalni blagajni je ostalo K 141'98. Književnost in umetnost, „Naši Zapiski 11 , so začeli tedaj zopet izhajati. Prva št. je izšla prve dni t. m. s sledečo vsebino: Dr. Dermota: Na pot., R. L.: Anarhizem. Dr. H. Tuma: Po osemdesetletnici Leva Nikolajeviča Tolstega. Dr. Dragotin Lončar: Iz politične kores¬ pondence dr.i. Bieivveisa. Pregled: Narodno gospodarstvo, piše F. L. Tuma: Zadruž¬ ništvo, piše Anton Kristan. Šolstvo, piše n . a. Politika, piše dr. D. Na končuje I še pesem: Omer čita Ahmedovo knjigo, ki jo je spisal Omer Zupančič. — Urednik „Naših zapiskov je sodr. dr. Anton Der¬ mota. Izdajatelj in odgovorni urednik, Ant. Kristan, lastnik: konsorcij „Naših zapiskov' 1 . Uredništvo se nahaja v Gorici via Zorutti št. 3. Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20. Naročnina za Avstro-Ogrsko znaša za celo leto K 4'80, s poštnino vred, za pol leta K 2.40, za četrt leta K 1'2.0; za Nemčijo K 5'60, za ostale države K 6'20. Posamezne številke stanejo 40 v. Naročnino sprejema tudi upravništvo „Delavskega Lista“ v Trstu. Sodruge in somišljenike vabimo da se velikem številu naroče na to edino in krasno socialno revijo. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST f ^ododd bbbb qddojj^ O D □ a □ □ □ a a □ □ D \ Knjigoveznica & SORT % ul. Valdirivo št. 19. 11. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. a a □ □ □ □ □ a D □ D ^Obbbb bbbb Bflflflt^ fpa Pozor ! ^ novem skladišču — vina in likerjev = A. FONDA ul. Madonnina št. 11. se prodaja različna vina prve vrste in po naj- nižjili cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na doni Vzorci na okus brezplačno 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče vina in likerjev FONDA ■ 1 TRST, ul. Madonnina št. 11._I grsfr Vpiše se ”^9 v lahko vsak dan zadružnem uradu ulica Hoschetto 3, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. Jtelvedere št. 34, ul. deli' Istri a št. JO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Acque- dotto št. 07. 9E2S1 ir V\_l DOOODDDDDDDDDQBQflDDDDDD □n Bn B n B □ ° □ DDDDDDDDBIDOaDDDD D □ □ □ a a □ a a □ D a □ a D a D o B D □ B D D B □ B B fl □ B a a B B D D JOSIP ZLOBEC D B □ priporoča svojo pekarno in prodajalno ' jestvin -^rr-=z B D B B B B B □ B D □ B v kateri ima na razpo¬ lago raznovrstne jest¬ vine po naj nižjih cenah; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro- — ogerskih mlinov. — PULJ VIA LISKA ŠT. .M. Na razpolago vedno pri¬ pravljena peč (izvzemši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. D B □ D B B B B □ □ B D □ D B B B D □ B B □ B B fl B a B □ .BBBBflflamaaaaciBBB Pozor!!! Podpisani priporoča vsem sodrugom — svojo M lekarno Sv. Jurija pri Kranju. Mleko sveže 2 krat na dan. (EVE: 1 liter.20 vin. 1 liter na dom 28 vin. SKAROL GliRBEC- BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Faiotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Zbirka parfninarij in nula. Fran Kuralt Gostilna „Alla Lealta > u ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISil predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. i = LIKfiRICfl=£ JUlilJA POLLAK TRST =3 Priporoča se sodrugom. =) = Delo fino in točno. = *=: Postrežba na dom. 1= «" Skladišče B B B B B B B B □ B fl B B B B “-J BBBBBBBBBBBBBBBB3BBBBBB Zahtevajte po vseh Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 & , *■ - = 3 _ ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. fe— ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST --- ulica delle Acque št. 20. —— v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se tem potom ualivnljuje dosedanjim vinskim odjemaleem, posekano občnemu konsumuemu društvu v Ljubljani delavskemu kousumu v Idriji, zasebnikom v Mirim in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega se neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnik kleti zdru¬ ženih kmetov iz IbobravelJ, Skrilj, ISrji, Slinarji, Kilte it ker ga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. l*ošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADBUŽIO VODSTVO. i i i = TRST = Ulica Caserma — in ulica — Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. •-= it E KAn; ' L ' PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Gostilna „ CfiSfi del Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ut. S. Luzzuro in ul. S. Hiter i uit Domača Kuhinja vedno dobro preskrbitetie- = Cene zmerne. —- Shajališče zunanjih sodrugov. jjjM)