Priloga ,,Našemu Listu" št. 8. V Kamniku, 24. februarja 1906. ™ Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,Našega Lista" v kamniškem okraju ^^^ brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo trietopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. | Nemška domišljavost presega po nekaterih nerašku- tarskih gnezdih vse meje. Pred uedavnim časom je imela naša občina opravka z občino Oplotnica blizu Konjic na Štajerskem. Po večini je ta občina slovenska, ima pa ne-srečo, da ji županuje mož, ki noee razumčti slovenski, dasiravno še raisliti ni, da bi ne bil zmožen slovenskega jezika; saj živi v kraju, kjer mu je znanje slovenščine neizogibna potreba, ako hoče razumeti prebivalstvo, kojemu načeluje. Kakor se sarnoobsebi razume in kar je tudi dolžnost našega občinskega urada, dopisoval je z omeojeno občino v siovenskem jeziku, poleg tega pa tudi na zahtevo stranke zahteval neko tiskovino sioveusko izpolujeno. Vse-nemštva prepojeni župan v Oplotnici je v svoji domišlja-vosti poslal dotično vlogo nazaj na naao občino in pri-pomnil, da ondi ne razumejo ,,6udnega kranjskega jezika". Odgovor je pisan v takem slogu, da se ]ahko spozna na-mera žaliti Slovence. Priponiniti moramo še, da tudi nemški pisan odgovor dotienega župana, s katerim jo poslal vlogo nazaj v Kamnik, ni bil pisan v pravilni nemščini, kar je pač jasen dokaz, da je le nemška domišljavost kriva, ako oplotniški župan ni hotel slovenske vloge razumeti. Tegasi vendar ne moremo misliti, da bi župan nobenega jezika, ki je na Spod. Štajerskem deželni jezik, ne znal. Naš občinski urad se pa seveda tudi ni hotel ukloniti domišija-vosti oplotniškega župana, dobro poznajoe ondotne raz-mere. Dosegel je svojo zahtevo še le s pritožbo na namest-ništvo v Gradcu, kajti tudi glavarstvo v Konjicah ni po-sebno naklonjono slovenskim vlogarn. Na tera glavarstvu morajo pa tudi uradovati grozno učeni gospodje, kajti t svojih dopisih naziva naše mesto vedno le s tržao občino, dasi*imajo dopisi našega obeinskega urada jasno in razloeno tiskano: Mestna občina Kamnik. Zadevo zavlaeevalo je tako oplotniško županstvo, kakor tudi okr. glavarstvo t Konjicah in rešitev trajala je seveda par mesecev, čeravno se je od strani našega občinskega urada povdarjalo, da je zadeva nujna in se je prosilo za nujno rešitev. Tako de-lajo nemškega duha prepojevi župani v skoraj sloven-skem kraju. ,,Domoljub" slovenskemu ljudstvu v pouk in za-bavo. Tako je naslov tedniku, ki izhaja v Ljubljani in ki je postal menda zaradi tega tednik, da lažje raztroša laži in obrekovanja. Mimogrede omenimo, da stoji list na strogo katoliški podlagi. Ze enkrat se je zaletel ta list v našega Sokola in to ravno malo pred njegovo prireditvijo na korist Sokolskemu fondu. S takim napadom je mislil bržkone škodovati Sokolu pri dotični veselici, kar mu je pa kore-nito spodletelo. Jeza mu zaradi tega ne da miru in zopet je čutil potrebo mahniti po Sokolu. Pogreva nesramno laž, da je starosta našega Sokola pobegnil iz Celovca ter da je podstarosta nemčur. Take podle napade mora vsak dostojen človek z ogorčenjem zavračati. Dopisnik naj le pove, kaj je oh že storil do sedaj na narodnem polju, on ni član niti enega narodnega društva, zato je že res pre-bedasto, da hoče tak človek Sokolu oponašati slovenstvo. Dalje se napada tudi davkar g. Ravnikar, ki si je za našo mestao upravo pridobil že nmogo zaslug. Ljudje, ki nimajo v nobenem oziru najmanjše skušnje, grdijo naše najzasluž-nejše rnože. Družbo uglednih in zasiužnih mešeanov pso-vati s telečjo družbo, to je že višek nesramnosti. List, ki zastopa strogo (katoliška načela, bi vendar ne smel trositi laži in natolcevanja vsvetali naj pa premeni svoj naslov, namesto ,,v pouk in zabavo" naj raje piše ,,v razpor in sovraštvo". Sicer bi pa uredništvo BDomoljubau bolje sto-rilo, da bi ne sprejemalo od takih fantičkov dopisov, ker se inačo samo smeši. Bodimo tudi nii odločni! Nasprotai nam narod je veliko bolj odioeen, kadar se gre za kako vprašanje, ki je le malenkostnega pomena v uarodnera oziru. On porabi vsako priliko, da pokaže svoj ponos, da je rojen pod nemško streho. Maogokrat jo eelo predrzen ia zahteva tudi tam ozirov na svoje nemštvo, kjer je to popolnoma neumestno. Tako pa gotovo pri nas ni. Tudi iaobraženi Slovenci, največkrat naša elita, je vsa srečna in se topi blaženstva, ako sme obcevati z Nemcem, sevoda v jeziku, ki je njemu tuj. Po rnnenju takih družb bi biio neuruestno in ne galantno posluževati se v pričo kakega nemškega gosta svojega jezika in če tudi je Nemec ravno tako zmožen slovenščine kakor nasprotno. S takim ravnanjem se le Nemce podpihuje in jih še bolj utrjuje v neumnem mnenju, da so le oni sami ,,Herrenvolk", mi pa ie ,,mindenvenige Nation". Dokler ne bomo na svojih domacih tleh se vedno in povsod posluževali svojega jezika, toliko časa ne bomo uživali aobonega spoštovanja ali vsaj respekta od nasprot-nega naroda. Prav je sicer, da se goji tudi neraščina poleg roaterinega jezika, a škode zaradi tega ne sme slovenščina trpeti. »Kmet milijonar". To čarobno igro bode uprizorila Narodna Čitalnica v Kamniku due 18. marca. Igra je na-* redila v deželnem gledišču v Ljubljani velik efekt in je pričakovati, da bo tudi pri nas uspeia. Predpustna prireditev pev. društva ,,Lira" je v ne-deljo dne 18. t. m. jako dobro uspela. Vspored prireditve je bil vseskozi šaljiv, kakoršen se v predpustu spodobi ia kakoršen občinstvu Hajbolje ugaja. Najbolj pa je ugajala točka ,,Žabje reglanje". Po vsporedu se je vršil ples, ki je trajal do zgodnje jutranje ure. Zadruga vseh obrtnikov, izvzernši trgovce, krčmarje in stavbene obrtnike sodnega okraja Kamniškega ima v nedeljo 4. marea t. 1. zadružni zbor v smislu § 119. obrt-nega zakona z dne 15. marca 1883 v gostilni g. Ivan Terpinca na Šutni. Začetek ob y24 uri popoldne. Dnevni red: a) Pregled računskega sklepa za preteklo 31etno dobo in odobrenje istega, b) Volitev novega zadružnega stare-šinstva, to je: zadružnega načelnika, njegovega namestnika, 4 odbornikov in 4 namestnikov. c) Posamezai predlogi. P Na pustao nedeljo priredi P. Žerovnik veselico s plesom v prostorih svoje gostilne ,,pri Sokolu". Pri plesu svira godba na lok. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina je prosta. — V njegovi gostilni se toči vsak petek vležano plznsko pivo. — Za obilni obisk se priporočata Igostilniearka in Peter. Iz Meiigsa. Le redkokrat čuje se kaj iz našega pri-jaznega trga. Saj pa tudi ni nobenega vzroka za to, živ-Jjenje je vsaki dan jednako. Le kadar je pri nas semenj, vidirno nekolik'o živahnosti po našili ulicah. Ravnotako spi tudi naše družabno življeoje. V prepustu, ko se vse veseli svojega življenja, je bilo pri nas primeroma jako malo zabave. Zato smo pozdravili s posebnim veseljem vest, da hoče naše Bralno društvo kakor skoraj vsako leto, tako tudi letos prirediti plesno veselico. Ta vest se je uresnieila. | V rokah irnamo že povabila za plesni venček, ki ga pri-redi omecjeno društvo na pustno nedeljo dne 25. svečana v gostilniških prostorih gosp. Valentina Gregorca. Vselej, kadar je priredilo Bralno društvo kako veselico, zabavali smo S8 še vedrio izvrstno, tako pričakujemo to tudi letos na pustno nedeljo. Poleg plesa bode tudi še kaj šaljivega na vsporedu, tako bodemo tudi neplesalci imeli dokaj užitka od te zabave. Na veselo snidenje toraj! A Kako malenkostni ozir. maščevalni so pri nas neka-teri Ijudje, presodi naj cenj. čitatelj sam, zasledujoč na-slednje. Pred dobrim tednom ožigosalo se je po časopisih dejstvo, da imamo v Mengšu obrtnike, kateri se ne sra-rnujejo na svojih hišah imeti nernških napisov. Menda hočejo s tem pokazati svojo učenost ali pa morda mislijo, da jih redijo nemški mogotci. Zaradi tega mašeevala sta [se dva imenovana obrtnika nad našim Bralnim društvom ter sta iz njega izstopila. Kakor da bi bilo krivo Bralno društvo, da je prišla rrjih nemščina med svet. S tem svojim ravnanjem sta si pač izpostavila jako slabo sprieevalo in pokazala, da bodeta i nadalje pačila slovensko lice našega trga z neumestnimi nemškimi napisi. Mesto da bi se na-pisi premenili v samoslovenske, pa s takim postopanjem takorekoč provocirajo slovenske tržane. Od tretjega. go-spoda pa pričakujemo, da bode dal tema dvema lep vzgled in nadoniestil nernški napis s slovenskim. I Poverjeništvo ,,Slovenske Matice" za Kamnik vabi slovenske rodoljube, da se vpišejo v to društvo. (Prijaviti se je v tiskarni.) Di*ažbeni oklic. B 758/5 Po zahtevanju Mestne hranilnice v Ljubljani bo dne 30. marca 1906 dopoludne ob 10. uri pri tej sodniji v sobi št. 9 dražba posestva vl. št. 4 k. o. Repnje, obstoječega iz hiše, gospodarskega poslopja, kajže, 30 zemljiških parcel in pritikline. Cenilna vrednost vsega posestva znaša 12733 K 69 h, najmanjši ponudek pa 8489 K 12 h. Več se poizve pri tej sodniji v sobi št. 6. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku. odd. II. dne 12. svečana 1908. siiliiii b^akciwiii drwa Ceaa za seženj 26 kron, postavljeno v Kamnik Janez ZaTasnik, v zgor. Tuunju. Izborno zalogo vsakovrstnih novili in starih vin v sodih in steklenicah priporoča wisi€ifrž@@ ir ^©mžai^h pri FB Peenikti v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke. iz raznih velikih tovarn. Stanje hranilnih vlog: nad O50.CK00 IC MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: sprejema liranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojeg-a, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog- jamci poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z yso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolua, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tiuli sodišča denar maloletnih otrok 111 Varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kp. poštne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplaca dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.