XIV. letnik.
V' Gorici, dno (>. spplnmlini 190(5.
36. številka.
— -----------
lihaja vsak četrtek ob II. uri dopoldne. Rokopisi se tte vračajo. Nefrankovnna pisma se no sjirc-jnmajo
Cena listu znagn a	rclo	leto	t	krone,
ta	pjl	leta	2	krom.
Z* manj premožno ra	celo	leto	8	krone,
i.i	pol	leta	K	1-60.
Za Nemčijo ji! cena listu 6 K, za druge detole izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" r Gorici, ulica Vet-turmi At. 9.
LIS
M
&
m
\ur«—
Naročnino in naznanila 8 pr cj »»ma upravninlvo, Gorica, Somcniška ulica St. IG. Posannv.no številko si' prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip V»‘nlij(*v»»m t«*-kaliSču nasproti mestnem vrlu, pri Vaclavu Bauingartl v Korenjaki ulici in na Korcnjskem bregu (Uiva (iorno) št. 1 v. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se raČunijo po potit vrslah in sicer: C« se tiska enkrat II v., dvakrat 12 v., trikrat K) v. Večkrat po pogedbi.
|j in odgovorni urednik : Ivim H«jt v Gorici.
Tisk« ..Namilim Tihknrnn“ (otipov. L. Lukežič) v Gorici.
n
TretjPŠlov. kntališKi shod.
(Dalje).
Prvo slovesno zborovanj«*.
pno slavnostno zborovanje j«* olvoril | redsedmk p r i p? n v Ijalneinu odseku katoliškega shoda dr. Papež. Najprej je naznanil, da je na udanostno izjavo Nj. Vel. presv. cf*sri.rjii na ljudskim zborovanju od nedelj*1 došel sledeči odgovor :
„Njegovo c. iti kr. apostolsko veličanstvo blagovoli obljubo zvestobe in udanosti na 111. slovenskem katoliškem Bht.du \zeti na znanje z zahvalo11.
G. Povše je prevzel predsedstvo in je pozuravil udeležence.
Na to je pozdravil dostojanstvenike, metropolita goriškega, lavantinskega vladiko dr. Napotnika. vladiko ljubljanskega, novomeškega prošta Elberta, opata za-tiškega Maierja, dr. Gabrijelčiča iz Gorice, znstopmka dtželne vlade kranjsko grofa v^honnskega, kneza Windischgi;itza Ernesta in Roberta in odposlanca osrednjega odbora za avstrijske katol iške shode barona Spinetta, ki je prišel na tretji slovenski katoliški shod.
Baron Spinttta je pozdravil na tov slovenščini tretji slovenski katoliški shod v imenu katoliškega osrednjega odbora za Avstrijo tako le:
Katoliški osrednji odbor za vso Avstrijo, ki ima namen organizovati v Avstriji katoličane vseh dtžel in vseh jezikov, da bi vsi združeni branili skupne katoliške interese in načela krščanske pravice — ta odbor me je pooblastil, tdovenski katoliški shod v Ljubljani v njegovem imenu najiskrenejše pozdraviti. Saj je namen tega shoda, posvetovati se
o	sredstvih, ki naj pospešujejo katoliško stvar. Z največjim veseljem izvršujem to naročilo in želim iz vsega srca: Vsemogočni naj blagoslovi vaše delo, da bo
LISTEK.
Žganjar Lacko.
Srbski: Dr. M. Jovanovič liatut.
I.
Ali vidiš lam onega bednega in upadlega starca, ki tava tako raztrgan in umazan po sredi ul ce ? Glej, otroci so se vsuli za njim, pa kriče ter ga omelajo z blatom ? ... Ali veš, kdo je ta ?
To je „nori Lacko“. Ves dragi dan se vlači tako okrog zdaj tje, zdaj sem. Tam v oni hiši se ustavi o poludne, v oni pa zvečer, kjer dobi kako radodarno roko. Ne da bi ravno prosil, morda tega niti ne zna ali to vedo že vse naše žene, zakaj stika okoli njihovih hiš in dajo mu kakih ostankov, samo če so. Poprej je včasih tudi delal kot dninar ali pa je za hrano kaj pomagal v hiši ; nekaj časa si m je pustil tudi to. Zdaj živi le od milosti nje, pa bodisi, da se mu grozi delati, ali pa tega ne umeje, ali pa mu ljudje ne dajo več dela. Tudi obleko, kar je sploh ima, so mu podarili vaščani, ali samo v hišo ga nihče noče. Ko nastane hudo vreme, ali mraz ali noč, t daj se spravi siromak v hlev, kjer se čuva vaški bik.., Ali kaj je to njemu,
sad tega dela Njemu v čast, dušam v prid in domovini v hlagir. Sklepom, ki jih bodele sprejeli, bomo sledili z naj-verjim zanimanjem.
Predsednik Povšm je na ti pred-lagni za podpredsednike gg.: dvornega svetnika Šukljet«, dr. Pavletiča (Gorica), dr. Jankoviča (Kozje), opata Kragič* (Skadrina), dr. Pazinunit (Zigrctb), dr. Sftmaliktt (Morava) in Demšarju.
Zapisnikarji pa so bili gg. dr. Lampe, dr. Dermastia, dr. Sonirek, dr. Slavik, dr. Polansky in Stunovnik.
Prvi je govoril lavantinski vladika dr. Napotnik. NHglašal j« v svojem govoru, da kdor stopi v h'So ali družbo, mora pozdraviti. Tudi on pozdravi s „llvaljen bodi Jezus Kristus'1. Tu pozdrav pove: kdo sem, kaj hcčem, poznate moje stremljenje, hotenje, delovanje, po kaj prihajam. Skupni program nain je Kristus, njegova slava in lastno blagostanje. V tem zmislu in duhu naj bodo uspešni katoliški • shodi. Pij X. je rekel v svoji okrožnici od 14. jnnija 1906: Katoliški shodi naj bodo znaki krščanske vere, miru in blagoslova. Veleznamenito geslo: Vse obnoviti v Kristusu Na to načelo opozarja tudi nepozabni Leon XIII. v svoji poslanici Rerum novarum. Rešitev je le v povratku h Kristusu. Vse ozdravlja le povratek h Kristusu. Kreniti od Kristusa pomenja pr gin, vrnili se h Kristusu, otetbo. Vse leraj prenoviti, predrugačiti, preosnovali v Kristusu. V svoji encikliki prvi in težkopričakovani ter odločilni pa želi sv. oče, da živi, kraljujo in vlada Kristus v vseh stvareh javnega življenja. Nazaj h Kristu v vedi! Nazaj h Kristu v ometnosti! Zastonj je želel in hrepenel naj modrejši učitelj starega veka Sokrat po učitelju resnice. Ni ga učaka/, mi smo pa tako srečni, da smo ga učakali. — Zato Blava in hvala onim, ki si pi izadevajo, da zopet kraljuje
samo da ima žganje!... Da le dobi od koga n. pr. od ptujcev kak groš pa ga nese v krčmo, da Ra čim prej zameni za žganje. Da. tudi obleko bi strgal z ledij, ter jo dal za šnops — samo da bi jo hote! krčmar sprejeli. Ali teg* noče.
Ali kak dečko je bil nekoč! Kar duša te zaboli, če to pomisliš
II.
Glej ono hišo najlepšo in največjo hišo tam na oni strani nasproti cerkvi
—	tu je bila nekoč hiša njegovega očeta Stefana Gavrilnva, potem pa njegova. Tu se je rodil Štefan jedinec 'Lacko, in lu je tudi odrastel. Oče je bil premožen, pa ga je pazil kot malo vode na dlani. Njegov Lacko je moral imeti, kar je bilo najboljšega in najlepšega. Pa je bil tudi dečko ! Ko je bil odrastel ter je jel f*n-tovati, nisi se ga mogel nagledati. Bil je zdrav kot riba, lep kot bi ga vzel iz škstljice, čist kot zlato, pa dober kot poletni dan. Staro in mlado ga jo rado videlo, vsa vas ga je imela rada. In vsakdo, ki je imel usta prerezana, g* je hvalil ter koval v ivezde.
Ali za nekaj čma je bil Lacko ves drugi. „K*j je to: ali je mreieao, ali so uroki, ali kaj ?u so g j vorili po vasi. „Prej je bil kot devojka — pijače niti pokusil ni — a zdaj — večkrat se ja že
v vedi in umetnosti Kristus. Z radostjo vidim, da kažejo visokuš )laki dijaki čmt in glorijo Kristusovo.
Čo gospoduje tu Kristus, gospodovi bo tudi v družini, kjer bodi zopet Kristus vladar in kralj. Smn |e bival, dulal, trpel v družini in rastol v milosti pre l B igom. Priporoča Slovencem „Družbo zt čast hv. Bližine'1, ki šteje 30.800 družin v lavantinski škofiji.
Tam, kjer se posnema sv. družina se gleda tudi na svetost, enolnost sv. zakona. Ši vedno velja glede družine Krislova beseda: Kdor ženo pusti in drugo vzame, prešestvuje. 4,600.000 katoličanov je v dveh mesecih slovesno ugovarjalo, da bi so rušil katoliški zakon.
Če vlada Kristus v družini, vlada ludi v šoli. Kristus je obiskaval tempeljsko versko šolo in kot učenec izpraševal pismarje. Le eden je vaš učenik, ki je izustil: „Pustite otročiče k meni priti. Ljubil, objemal in blagoslovljal je otročiče. In otročiči so zagnali h Mann«, ho-'sanna, hosanna Kristu kralju. Otročiče je hotel rešiti z obrainbenim zidom in iz-pregovoril grozne, strašne besede : Gorje mu, kdor pohujša katerega teh malih, boljše bi bilo, du se mu obesi mlinski kamen na vrat in se ga potopi v dno morja.
Strašne, grozne besede ! Slovenski stariši, vzgojitelji in voditelji, borite se, da ostane zakrament sv. zakona nepo-rušen. To so ne sme zgoditi, da bi Kristus več ne bil kralj v šoli. Slovenski narod ne mara za tako šolo. Kristus kraljuj v človeški družbi. Kam pa pridemo, če ne bo več krščanskega nauka v šolah V
Zlasti je ljubil Kristus delavski stan. Živel, delal in izvolil si je za rednika delavca tesarja. Tudi sv. Pavel nam kaže v svojih pismih na svoje žuljave
vpil, da je bilo grdo. In ni bilo nedelje niti praznika, da bi ne bil pri godcih. Oče se je sramoval pred ljudmi, kar v zemljo bi se bil vdrl. Jel ga je svariti, pa mu dajuti lepe nauke in svete, in sin je vse obetal ter ss zaklinjal; ali ko je stopil tje >n sem. pa je bilo spet vse po starem. Ko je pa bilo tega že le preveč, vzkipel je starec ter mu nategnil uzdo. In po vasi je počil glas : Lacko je stepel očeta, in starec mu od tega časa niti vinarja ne da. Vse to — pravijo — zaradi pijanstva.
Nujbrže, da je to res, ker se je Lacko nekaj časa pomiril. Delal je pri očetu, starec ga je spet negoval in bili so skupaj ludi v nedeljo. Ko se je pa zagledal v Stanko, jel je znova popivati. Zdaj p* še hujše. Ssmo nihče ni vedel, od kod ima denar. Ljudje so jel: sumničiti, da mu dajejud na njegovo „doto“; kajti večkrat so ga videli v njegovi družbi... Tudi oče se je čudil, ali ni mu bilo za denar, samo da bi ne bilo greha in sramote. Naveličal se je naposled svariti iu svetovati, in ni znal kaj naj počne. „Ali naj ga oženi? Res, da inu devojka ni enake veljave; ali kaj bi bilo, ko bi mu vendar ugodil ter mu snubil Stanko, ko je bil tako zaverovan v njo? Morda ga pa ona ozdravi.. Kaj pa ne doseže žena, če jo mož ljubi!
roke. m katerimi so j<- preživel sam in rekel: Kdor ne dela, i aj ludi ne je!
Kristus kraljuj v slovenskih srenjah in vseh slovenskih družinah! Kristus včeraj, danes, vekomaj! Slovenski narod bodi edin v veri in ljubezni. Slovuni so dobili dva, ko imajo drugi narodi le enega apostola.
Podajmo se v tabor Kristusov. Kdor je z Gospodom, pridi k nam: Pri-sezimo: Sv križ bodi naša trobojnica! Nezmagljiv križ naša zastava! Zadnje besede moje: G >spod Jezus pridi, jaz | pridem z vami!
Na to je prečital tajnik dr. Lampe nekaj došlih brzojavk, i Govoril je potem g. Šamalik voditelj češko moravskih kmetov. Spodbujal je slovenske kmete, naj brez strahu in neomajeno stoje na kat. stališču: Njihovo kmečko geslo bodi: Vera, narodnost in kmečki stan! Govori slovenskih kmetov, ki jih jo slišal na tem shodu v odsekih, so ga prepričali, da so težnje slovenskih kmetov iste, kakor moravskih. Bodimo tr.rej složni in d»lujmo sknpno za sveto stvar našo v korist veri in kmečkemu stanu !
| G. Kragič iz Dalmacije je rekel, da so došli Dalmatinci, da zasledujejo delo Sovencev. Dokler deluje [slovenski narod : v tem zmislu, ne propade Žanjete že | kar ste sejali. Hrvatski narod je vzgojila vera v značajni narod, da ni krenil s j prave poti. Slavil je frančiškane dalma-
I	tinske, z	željo,	da	bi tretji slovenski
j katoliški	shod	tudi	Hrvatom	donesel
obilo koristi.
Na to je govoril primarij dr. Gregorič. Rekel je:
Slovenski katoliški shod izkuša zediniti Slovence	po	krščanski	misli, da
so narod	kot	skupina. Ena	kultura,
krščanske zavesti prešinjaj slovenski narod !
To bi bilo ; ali Stanka ni hotela nit: čuti o njem. Vzela bi Lacka, ali da bi ne bil pijanec! Bolje, da ostane sirota in plete nego da je priklenjena na pijanca... Lacko se je moral zakleti Bogu in ljudem — pri materinem grobu, da pusti pijačo. In ko je držal to kletev pol leta, zdaj privoli Stanka ter ga vzame. Kdo je bil zdaj srečnejši nego Lacko in njegov oče!
Ali žal, da je bila ta sreča kratka ?
III.
Oče Štefan je umrl nagle smrti. In zdaj je jel Lscko spet po starem uganjati ne vem, ali od žalosti po očetu, ali od skrbi, ker so jeli judje takoj po očetovi smrti terjati neki doig. Zlaj pa ni čakal več nedelje in praznike, nego popival je dan za dnevom. Pozabil je tndi Slanko, pozabil svojo besedo in prisego, pa delo in hišo... pozabil je vse
—	razen žganja!.. To mu je bilo vse in dokler ga ni dobil, ni si mogel niti govoriti ž njim Ko je bil trezen, jo bil hud, in nevesel, nestrpen, pa je drgetal in bil bolan, a ko je dobil, da se nalije žganja, izginilo je vse to. Tedaj pa si lahko delal ž njim kakor si hotel in kar si hotel.
(Konec pride),
Pr«vijo ai Pr, d« ko katoliški s-liodi, verske taje, a k[iia'n bodo prišli časi, ko se loči Ijndstvo v dva dela : v krščanski in protikrščanski. V tern b■'ju pri pomorejo veliko vaje katoliškega shoda. V potrebnih stvareh vladaj sloga, v dvournih prostost, v vseh pa ljubezen !
Dr. Pazmiin, ki je popriiel za dr. Gregor (eni besedo je v imenu Hrvatov iz Banovine pozdravil udeležence katoliškega shod«. Govoril je približno tako le: Bratje smo, ene krvi, ene majke, ako hoče Bog, imelo bone naše deio tudi zaželjen sad med Hrvati.
G. Polnnsk_v, podpredsednik katoliškega društva češkomoravskih učiteljev je opisoval današnji odrad od krščanstva. Z vseučilifkih stolic čujemo nauke Ma-saiv#i, Krejčijeve. ki so nasproti krščanstvu, in velik del učiteljstva gre to žalostno pot. A mi nečemo brezverske svoludne šole, ampak krščansko; zato organizujmo učiteljstvo, kar ga je dobrega, ila bo vršilo svojo težko dolžnost v krščanskem smislo.
Deželni poslanec učitelj Jaklič je pozdravil tretji katoliški shod v imenu onih učiteljev, Ki so ostali zvesti svojemu kat. prepričanju ter so imeli toliko p>-guma, da se niso zbali liberalnega terorizma.
V	imenu kal. akad. dijaštva praške univerze je pozdravil shod g. Drobny. Prihitel je v Ljubljano, da pove, ua imajo tudi na Češkem kal. akademike.
Na to je prečital ljubljanski knezo-škef odgovor od Svetega Očeta na poslano mu brzojavko, ki se je tako le glasil:
Sveti Oče so sprejeli čustva uda-nosti in spoštovanja, ki jih izraža slovenski kat. shod z velikim veseljem in radi lega pcdelili v veliki ljubezni zbranim radostno svoj blagoslov.
Na to je dobil besedo zastopnik slov. katol. dijaštva gosp. Dolenc, ki je rekel :
Na 1. slov. kat. shodu ni bilo nobenega kat akademika. Ločila se je bila inteligenca od ljudstva in od vere. Dandanes pa ni več tako. Privedla nas je na katoliški shod katoliška ideja. Po njej uravnavamo svoje delovanje. Slovenci smo v prepričanju, po božjem in človeškem pravu katoličani. Mi katoliški akademiki stojimo na stališču katoličanova in demokratizma.	'
Tovarnar g. Pollak je pozdravil shod v imenu trgovine in industrije. Bekel je :
Tri točke so važne na katol. shodu: Kršč. zakon, socialno vprašanje, organizacija. Družina	je	temelj družbe.	Kakšne
bi	b	le razmere	med delavci,	ako bi
uvedli ruzdružnost zakona.
Socialno	vprašanje more	biti re-
šeno le na strogo katoliški podlagi. Kršt. delodajalec v svojem delavca ne vidi stroja, vidi človeka, brata v Kristusi. Na-prcti pa izpolni tudi delavec svoje dolžnosti.
Organizacija se je prav lepo začela razvijati. Škod«, da Slovani nism > edini. Zeli, nai bi bili Slovani organizirani. Pot do organizacij'* je ena: k*t)liška. Delajmo, da se pospešuje organizacija med nami.
Konečno	je	še moravski	župnik
Pntyl popisova1, kako se kat. program vedno poteguje tudi za gospodarsko blagostanje ljudstva.
(Dal^e prih).
Politični pregTQc.
VdLIllii preosnova -- Govori se. da namerava-o vol Ino preosnovo izvali v zborn e tako, da drugo branje \ zboi-nici pobp* šijo lake, da en bloe po:rdjo vsa določila o volilni ri formi kakor jih odobri odsek za volilno preosnovo.
Šesti katol. shod nemških katoličanov v (Iebii ua Češkem. — Na katoliškem shodu v 11ebu je bilo udeležencev 4000. Do;lo je tudi lepo število bavarsk h kaiol čanov. Posebno ča4no so bili zastopani člani katoliških društev rokodelskih pomočnikov, mladeniških društev in žensk, za kater* se ji priredil poseben ženski shod. Neki Vsen' mec je iztrgal na dekanijski cerkvi iaj.eže e barve. Na kolodvoru so prmdili nemško-narodni malo demonstrac j >, ksr so odtrgali nekemu reditelju znak, a so ostal redilelji napravili red. Vr slavnostnem iz-prevodu je bilo 6o društev s 27 zastavami in 10 godbami. Nemško r arodi i dijaki bo kazali stojo oliko s tem, da so napadali katoliško dijaštvo. Zi prote«t f/roti kat. shodu so imeli ustanovni »hod
krajevno skupine ..Društva evobodna šola." Nasproti krajevni skupini „Svo-hodne šoleJ ustanove katoličani v llibu krajevno skupino ,.Katoliškega šolskega društva".
Katoliškemu shodu je poslal kardinal Mi*rry del Val pisino, ki izraža veselje Sv. očeta vsled shoda in podeli udeležencem apostolski blagoslov.
Glede na veliko število ndeležencov se je vršilo popoldansko zftorovanje v dveh dvoranah. Shodoma sta predse-dovala grof Trauttmansdorll' in prelat Paminer. Praški jezuit p. Uoisel je govoril o naših dolžnostih. 0Uro je obsodil gibanje »Proč od Birna*1, ki je identično z gibanjem „Proč od Avstrije" in o tendenci ..Svobodne šole”. Nižjeavstrijski deželni poslanec List je pozdravil shod v imenu dunajskih krščanskih socialcev in v imenu dunajskega župana dr. Lue-gerja. Nemški državni poslunec katoliškega centru Backo je govoril: kaj se ima zahvaliti nemško ljudstvo katoli čanstvu, Spaiowjky z Dunaja je govoril
o	delavskem vprašanja. Grof Trauttmans-dorl' je govoril proti razdruinosti kato-toliškega zakona, temelja države in rodbine. Grof Giblenz je ostro napada! vlado, ki je podpirala a svojo pasiviteto gibanji .Proč oi B rna", kar je mogoče le v Avstriji.
Shod je izjavil, da hočejo katoličani ostati ziesti cerkvi, nositeljici kultnre med narodi in pogumno izpovedati katoliško vero. Katoličani se ne smejo strahopetno umikati, marveč morajo m j-žato braniti verske koristi, ki so najvažnejše za ljudstvo v javnosti, osobito po poslancih in izobraženih laikih. Verske vaje se ne smejo omejiti ali odstraniti po šolah. Nastopati se mora proti stremljenjem za po Kristusu zapovedano nerazdruženost katoliškega zakona. Nobene raalike med l|ulstvi, nohene»a narodnega ali razrednega sovraštva. Na miren način so morajo rešiti narodni spon i.,esti se morajo socialne in gospodarske rifjrme osobito po organizaciji posameznih stanov.
Nadalje so sklenili, da pospešujejo katoliško časopisje in ustanavljajo ka-toliškr* organizacije.
UJanostni brzojavki sU bili podani cesarjevi kabinetni pisarni in papeževi nunciatnri.
ZveOer je bil komerz, na katerem je govoril slavnostni govornik o vedi in napredku.
Osiu* v Šleziji. — Pri sobotnih cesarskih vajah je zmagala zahodna stranka, ki ji je poveljeval fcm. Fiedler, vzhodna stranka pod poveljstvom fcm. Horsiciega se jo morala umaknili Vaje so bilo velezaniinive. Uporabljali so tudi zrakoplove in zelo veliko avtomobilov.
V	nedeljo je bil cosar z nadvojvodi pri sv. maši kardinala knezoškofa dr. Koppa. Množica je vladarja burno pozdravljala. Os ir je podelil kardinala dr. Koppu veliki križ reda sv. Štefana. Po sv. maši je bilo pri cesarja veliko zaslišanje.
3Iažari proti cesarski pesmi. — Pred kratkim je igrala v Beki angleška godba cesarsko pesem. Nato so začuli žvižgi*. Del poslušalcev ie izkušal zadušiti žvižge s ploskanjem. Pjlicija J3 aretirala nekai oseb.
Nemška eskadra na Reki. — Sredi oktobra pride na Beko nemška eskadra, ki zdaj poseča glavne luke sredozemskega morja.
Poj a 6 e nje vojske v Bosni. — Iz Sarajeva poročajo — bajo iz verodostojnega vira — da namerava Avstro-Ogrska pojačiti bo-aitiko pisadko zt 70000 mož. Ustanovili se dve zborni poveljništvi : eno v Sarajevem. drug > v Montani. Mnogim avstrijskim uradnikom se je namignilo, naj se ače albanski.
Vojne pr prave v Bolgariji. — Širi se vest, da je ukazala porta obvestiti inozemske zastopnike svoje vlad-sj o velik.h vojnih pripravah B »'g-»rije za naphd na Turčijo. Med drog m se porta zlasti skl cuje na neki članek bolgarskega liBla „Mir*‘, ki givori o tainih ukazih ministerstva glede mobilizacije armade.
Za krščanski nauk v poljščini.
—	Na Poznanjskem ho priredili Poljaki mnogo tliodov, na katerih so »klepali, da se otroci ne udeleže | ou (a v krščanskem nauku v nemščini.
Moravski deželni zbor je razpuščen, nove volitv« po novi volilni postavi se bodo vršle m-jaeca noiembra.
Balkan. — Z Balkana prihajajo dan n« dan vedno bolj vznemirjajoče vesti. Turčija mobilizira ter je spravila v
Drinopelj že vse polno streliva in konj. lstotako mobilizira tudi Bolgarija. Zadnje dui je bilo v Bolgariji poklicanih pod orožje vse polno vojakov. Vstaški odbori v Macedoniji pa so se začeli zopet živahno gibati in Boris Siravov napoveduje zopet ustajo. O Avstriji pa se govori, da pomnoži v Bosni in Hercegovini svoje poHadke za 70.000 mož. iz vsega tega je razvidno, da stojimo pred resnimi dogodki.
Hrvatski dijaki /.a hrvatske pravice. — Iz Soli|e se vračujoči hrvatski dijaki so na kolodvoru v Zemuna nastopili proti uradnikom ogrskih železnic, ker so uradniki govorili samo mažarski. Došlo je do pretepa, katererm je šole napravil konec odhod vlaka. Na postaji Indija so so hrvatski dijaki spoprijeli z nemškimi dijaki. Tu se je razvil tak pretep, da je policija potegnila g )le sablje. Tudi v Bumi so biii kravali.
Dogodki na Ituskem. — Moštvo Semenovskega polka je sklenilo na shodu, h kateremu so prišli tudi častniki dveh polkov telesne straže, da bodo na lastno pest nastopali proti revolucionarjem ter krvavo maščevali uimr generala Mina.
Anarh stične stranke počenjajo še vedno vsakovrstna grozodejstva po vsej državi. Ti gospodje mečejo bombe, kradejo in ropajo državne, poštne in tudi privatne blagajne, izdajajo proglase na kmetsko prebivalstvo, katero pozivljejo, naj nikar ne plačuje več davkov in. naj ne daje rekrutov „nezakoniti“ vladi. Poziva vojake, naj se polaste vse državne moči in naj obrnejo puške na svoje poveljnike. Tudi delavce vabijo na splošen štrajk ter je šuntajo naj potrgajo tračnice na železnic ih ter onemogočijo ves promet. To imenujejo ^evolucijo" in boj za narodna prava.
Dopisi.
Iz Kobar dn. — Na proti katoliški shod, ki ga je sklicala v Ljubljani liberalna strančica s pomočjo socijalnih de-
1	mokratov, je došel tudi nek brzojaven pozdrav iz Kobarida. A pošiljatelj to brzojavke v svoji navdušenosti ne zna nič lepšega povedati, kakor da kliče: „pereat klerikalni žlindri11. Kako lop pozdrav !... V naglici pa je ta razsvitljenec hotel pozabiti — podpisati svojo ime. Ali ni imel toliko poguma, da bi vsaj povedal, kdo je, da bi ga bila vesela so-cialno-demokraška-liberalna kompanija v Bvesti si, da jim jo prihitela tako izdatna pomoč v boj proti „klerikalnemu znaju" ! A tudi če se ptiček skriva za grmovjem, vendar ga poznamo po petju, saj ta napredni ptiček ni gotovo nihče drugi, kakor oni razsvitljeni odgojitelj mladine (hvala Bogu ne kobariške), ki noče poznati 7 sv. zakramentov in zato hoče, naj bi se ti skrajšali, ali pa še boljše, naj bi se kar iz šole odpravil krščanski nauk, da bi no bilo trebi po nepotrebnem mučiti napredne glave.
Morda je poslal ta pogumen na-predniak tudi brzojaven pozdrav na protikatoliški shod v Gorico, ali pa vsaj ČHStitko naprednim voditeljem, da jih je sooijaim demokrat M losi tako milostno oštel kakor male paglovce?! Častilam I
Otlica, 2. septembra t. I. — Na Oti ci prajnujejo Angelsko nedeljo od nekdaj slovesno. V starih časih je bil tam po nšagr.11 tudi živinski semenj ; ta se jo pa pozneje preselil v vipavski Trg. Ali slovesnost Angelske nedelje je ostala; in ta je nekaj let sem vedno lepša in kristjanom dostojniša ! Bili so pa časi, ko je na Otlici marsikdo mislil, da praznuje praznik Angelov varhov, če se dobro napije in napleše ter ponoči v kakem jarku obleži. Kako grdo je bilo včasih, koliko greha se je storilo 1 ln zdaj ? 65 deklet v beli obleki z modrim pasom — ta Mnrijina armada je nekaj posebnega! Ii fantje, kako se zdaj lepo zadrže — ker jih deklela ne motijo : če se dekleta lahko zdrže pijančevanja in plesov, zakaj bi se fantje ne ? Saj so fantje korenjaki I Da, da — Ollica napreduje, pa v dobrem; ne kakor drugod v sirovosti in neumnosti, v „primor evac,u" in „rdečkarju", v šnopsanju in dudeisakovanju .
Da je prižn ca prenovljena in oba oltarja, da orgije vedno lepš>i pojo in pevci ž njimi, ni treba niti omenjati ; rečem le:	Otlica naprej! B odi
vzgled nižavi in višavi!
I/. Lukove«. — Minolo nedeljo se je od nas poslovil dosedanji naš kurat p>-eč. g. Vincencij M^žan. Pred slovesom
nam jo obrazložil stanje cerkvenega premoženja, tor nam tudi pojasnil, da se zna po njegovem odhodu dogoditi marsikatera sprememba glede štole. Pojasnil nam pa je to zaradi tega, da ne bi se zvračala krivda na njegovega naslednika.
Priporočal je na to slarišem, naj pošiljajo redno svoje otroke v šolo. Potem pa so je v kratkih, a v prisrčnih besedah od nas poslovil. Da smo Lili vsi ganjeni, ko se je naš priljubljeni kurat od nas poslavljal, to jo samo ob sebi umevno, kajti ni ga bilo mod nami človeka, kateri no bi bil visoko spoštoval poslavljajočega so g. kurata, ki je za nas vse, skozi ves čas svojega bivanja med nami, tako očetovsko skrbel. Žito si je pa tudi pridobil naša srca, Dušna in telesna sreča duhovljanov, to mu je bila vedno prva in najvočja skrb.
Za časa njegovegi desetletnega bivanja med nami, napravilo se je, po njegovem trudu, pri nas mnogo koristnega in potrebnega za cerkev, kakor tudi za občino. Z jedno besedo odhajajoči g. kurat postavil se je med nami trajen spomin. Za vse to, kar je za nas dobrega storil, se mti na tem mesta prisrčno zahvaljujemo. Ob jednom pa kličemo njegovemu nasledniku, ki prihaja med nas prisrčen. Dobro došol !	J.	P.
Novice.
Cenjenim naročnikom. —
Na poziv, naj bi naši naročniki po-ravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo se jih je žal, vse premalo. Naj se nas cenjeni naročniki spomnijo. Vsak krščanski naročnik naj si sloje v svelu dolžnost, poravnali zaostalo naročnino, in št? iz minulih let ker imamo z listom ogromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine še celo za 1. 1905 in 1904. Cena listu od sedaj do novega leta je 1 K 30 v., za manj premožne pa 1 K.
Za „Sloveu8ko sirotšče'*: P. n. N. N 1 K, Egidij 1 K, g. Franjo o veseli priliki svoje poroke 10 K, Štefan Bratnž 5i0 vin., Anton Veluščik 40 vin.
Big plati !
Zn „ Alojzijevišče'1 : Preč. g. Henr. Črnigoj 10 K, preč. g Val. Kragelj 10 K, preč g. Jos. Siočir 10 K, preč. g. Iv. Brezavšček 3 K, prijeli iz Š». Petra 90 v.
Bog stotero povrni !
Poroka. — Poročil se je danes v Senožečah ravnatelj goriške plinarne g. FranjoFerfila z gospodično Frančiško Piano iz Ssnožef. Bilo srečno !
Premcščenje. — Višji revident in kontrolor za gjrenjsko železnico gosp. Ivin Bttagolj, naš rojak je premeščen iz Beljaka v Trst.
Duhovnih vaj v centralnem šemi uišču goriškem udeležuie se leto i 8i, duhovnikov. Vsi so iz gorske nadškofije. Vaio vodi znameniti P. dr. M hael Hofmann iz družbe Jezusove, volja bo-gojlivskega zavoda v Inomostu.
Vclerodna gospica Etnerika Hol-zinger pl. Weidich, učiteljici v Gorici, ki je bila obenem prva predsednica ženskega delavskega društva „Skalnica“, je stopila v pokoj in sa je preselila v Gradec. Društvo nSkalnica" žaluje za svojo vrlo predsednico ter jej kliče: Z Bogom ! Bog Vas ohrani v zdravju, v veselju mnogo let in Vam poplačaj ves trud !
Žensko društvo „Skalnicn“. — Odbornici društva „Skalnice“ so vabljene, da se udeleže prav gotovo odborove seje v nedeljo dne 9. t. m ob 5'/2 pop. v društvenih prostorih.
Proti verskemu shodu v .Trg. Domu-1, ki ga jo sklical Gabršček je pod-presedoval oz. predsedoval mladi zdravnik dr. Dereani.
Vojaška vest. — Včeraj so se vrnili z vojaških vaj v Gorico domo-brapci. danes pa topničarji in pešpolk štv. 47.
Vpisovanje v učne zavode društva .Šolski Dom“ se bo vršilo v petek 14. in v soboto 15. septembra od 9 do 12. ure predpoludne in od 2. do 4 popo-ludne in sicer: za mešano ljudsko šolo v južnem delu mesta in za deško pri-pravljavnico v ..Malem Domu*1, za vse druge zavode, namreč za deško in dekliško ljudsko šolo, za dekliško obrtno
in n 'daljevalno šolo ter za dekliško pripravlja vnico pa v „Šolskem Domu“. Vpisovanje v otroSke vrle se jo pričelo danes t. Repi.
Imenovani učni zavodi druSlva „Šolski Dnm“ bodo imeli sv. mašo v pondeljek 17. sept., in sicer oni v ,,Ma-lem l)omn“, tudi dekliška pripravljavnica, v cerkvi oo. kapucinov ob 8. uri, vsi drugi pa v župni cerkvi sv. Ignaciju ob 9. uri predpoludne.
V	to ek 18. sept. ob 8. uri zajutra začne redni ponk.
Začetek šolskega leta. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1906—07. dn6 17. septembra t. I. s sv. maSo.
Vpisovanje učencev bo v soboto in nedeljo, dne 15. in 10. Bopternbra od 9. do 12. ure predpoludne v tamošnjeni šolskem poslopju.
Sprejemajo se krepki in zdravi dečki, ki «o dosegli 14 ali več let ali pa vsaj že 13'/2 letu svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol in sc žele posvetiti učiteljskemu stanu.
Z* sprejem se zahteva: 1.) zadnje šolsko spričevalo, 2.) krstni list, 3.) spričevalo o stavljenju koz in zdravniško spričevalo, da je dotičnik zdrav in brez telesnih hib.
Šolnine se na tem zavodu ne plačuje, temveč dobe pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore.
Učenci ki bodo ta zavod ponavljali, so oproščeni goraj navedenih zahtev, a naj se udeleže sv. maše dne 17. septembra.
Učenci naj prihajajo k vpisovanji v spremstvu svojih starišev ali rediteljev.
Pojasnila glede stanovanja, (ki Re dobi tukaj za mesečno 12—14 gld.) dajo voditelj pri vpisovanji.
Na c. kr. pripravnici za srednjo Sole na Proseku se prične šolsko leto dne 17. septembra s bv. mašo. Ni to se bo vršilo vpisovanje. Učenci se morajo javiti v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov. Prinesti morejo s seboj zadnje šolsko sporočilo, krstni lUt, spričevalo o zdravih očeh in o cepljenju koz. —
Na c. k. pripravnici za učitelišča v Tolminu so bodo vršilo vpisovanje učenciv v ned jljo dni 16. sept. t. 1. od 8. do 12. ure predpoludne. Šolsko leto prične s sv. mišo v pondeljek, dne 17. sopt. rodni ponk pa drugi dan. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dopolnili vsaj 18'/* let. dovršili z dobrim vspehom ljudsko Solo ter znajo tudi nekaj nemšMne. S seboj morajo prinesti : 1. šolsko spričevalo, 2. krstni list, 3. zdravniško spričevalo o trdnem zdravju in cepljenju koz. Dečki, ki zadnje leto niso obiskovali šole, predložiti morajo še ol županstva izdano in od šol. vodstva potrjeno nravnostno spričevalo. — Šolarine se ne plačuje, marveč dobe pridni in ubožni učenci še nekaj državne podpore; takim se tudi posodijo nekatere učne knjigo. Pojasnila glede stanovanj daje voditelj pri vpisovanju. Cine za stanovanje s hrano 12 do 15 II. na mesec.
(J. kr. učitelj.šče v Kopru. — Na c. kr. učiteljišču v Kopru se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1906 7 dne 13. 14. in 15 septembra. Dne 17. septembra se začno vsprojemni in ponavljalni izpiti za tečaje, a na vadnici se prične redni pouk. —
Pazite koinu ste izročili kovčeg.
—	Jurist g. Benedikt Gruden je dne 3 t. m. izročil na Kornju nekemu človeku svoj kovč>?g, v katerem se jo nahajalo perilo in večknjig v vrednosti kakih 150 K. Ta kov-čeg bi imel dotični človek nesti na Grudnovo stanovanje, nahajajoče se na Travniku št. 10. Ko je pa prišel kasneje g. Gruden domov in je povprašal po kovčegu,	so mu	domači povedali,	da
kovčega	ni	nikdo	prinesel domov.	G.
Gruden je Sel na to na policijo in ji povedal,	kaj	se mu	je zgodilo. Nijbolj	bi
bil storil	g.	Gruden seveda, ako bi	bil
izročil svoj kovčeg kakemu postreščeku.
Veselica „ Katoliškega delavskega društva v Mirnu11. — V nedeljo je praznovalo „Katol. delavsko društvo v Mirnu1* na slovesen način petnajstletnico svojega obstanka. V ta namen je priredilo prav lepo društveno veselico z jako obširnim in zanimivim vsporedom,
obsegajočim govore, deklamacijo, petje in tamburanje. Govorili so in sicer: Predsednik društva g. Cotič, preč. g. župnik Pavletič in g. dr. Dermastja. Prvi govornik je le v kratkih besedah pozdravil udeležence veselice, omenivši, da se jo ravno „Katoliškemu delavskemu društvu1* zahvaliti, da imajo Mirenci hranilnico iu posojilnico, delavsko podporno društvo, društvo za zavarovanje živine, Čebelico, krožek za abstinente in pa strokovno organizacijo za strojarje.
G. župnik jo pa podal neki pregled o delovanju društva, ter natančnejše pojasnil namen istega. Namen društva je namreč v smislu pravil, navajati ude k delavnosti, k varčnosti, k spodobnemu Življenju ter k izobrazbi, kar vse naj se vrši na podlagi katoliške vere. Kakor vsaka druga reč je imelo tudi „Katol. delavsko društvo v Mirnu1* mnogo nasprotnikov in jih še ima, a tega nasprot-stva se društveni člani no smejo bati, ampak morajo nadalje in neustrašeno hoditi po edino pravi poti, ki je začrtana v društvenih pravilih in ki jedina zamore dovesti človeka do dušne in telesne sreče. Na koncu govora je pozival društvene ude, naj ostanejo društvu zvesti, a vabil tud' druge domačine, naj tudi oni pristopijo k društvu, da se bo tako vedno krepkeje razcvitaln. Dr. Dsr-mastja je v svojem govoru povdarjal potrebo takih društev, posebno dandanes, ko ao nasprotniki očitno nastopili proti vsemu kar je verskega, proti cerkvi in proti nerazločitvi sv. zakona, kar je dovelj jasno pokazal zadnji protestni shod v ^Trgovskem domu11 v Gorici, kjer se je na ves glas proglasilo geslo : Proč od cerkve, proč od vere, proč od Rima. Občinstvo je vse govore burno odobravalo.
Mladi deček France Vuk je deklamiral neko pasem. Njegov siguren nastop na odra njegovo kretanje in sploh vse njegovo vedenje na odru je občinstvu tako ugajalo, da mu je po dokončani deklamaciji tako burno ploskalo, da se je moral še jedenkrat pokazati na odru. Petje je obsegalo moške mešane zbore in nekateri med njimi so bili prav težki. Izvajali so jih pevci in
pevke prav dobro. Omeniti moramo, da sta kakor moški tako tudi ženski zbor „Katoliškega delavskega društva v Mirnu1* Se jako mlada, in da se jima mora zaradi tega na vspehu, ki sta ga v nedeljo dosegla v resnici častitati. Poleg mirenskih pevcev in pevk pa so nastopili ta dan v Mirnu tudi pevci in pevke pevskega društva .Z/ezda1* iz Sovodenj-Rubij pod vodstvom svojega izvrstnega pevovodje jurista g. Rojca. Zapeli so nekaj moških in nekaj mešanih zborov tako obrano in precizno, da se nismo nadejali slišati kaj takega na deželi. Tudi „Venček narodnih pesmi11, katerega ao peli dečki in deklice iz Mirna je občinstvu iako ugajal. Društvenemu pevovodju g. Vuku čestitamo na vspehu, ki ga je dosegel kolikor pri odraslih pevcih in pevkah, kakor tudi pri dečkih in deklicah. Le tako naprej. Jako je ugajala občinstvu zadnja točka vsporeda »Dijakova zarubitev" spevoigra s sprem-ljevanjem harmonija, katero so vprizorili člani društva „Zvezda“ iz Sovodenj-Rubij. Tamburaški zbor iz Kamenj pod spretnim vodstvom g. Čermelja je sviral med govori in med pevskimi zbori prav lepo in točno nekaj lepih komadov in je žel pri občinstvu splošno pohvalo. Ko je bil Bicer nekoliko predolgi vspored končan se je razvila na dvor;**a gostilničarja g. Budihne prav živahna prosta zabava. Tamburanju je sledilo petje, petju pa tamburanje in prišla je kakor bi trenil 10. ura, ko so se udeleženci veselice razšli.
Nesreča. — Devetindvajsetleni France Dornik iz Št. Ferjana je v torek predpoludne bral češplje in je pri ti priliki z nekega drevesa tako nesrečno padel na tla, da se je hudo poškodoval na glavi in si zlomil tudi levo roko. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico.
Pritožbe proti poštnemu slugi v Solkanu. -- Nekateri naročniki v Solkanu in Kronbergu se pritožujejo, da ne dobivajo lista o pravem času, ampak še le v|nedeljo alipondeljek, dasiravno se list razpošilja v četrtek. Dotični poštni sluga se jezi in preklinja naročnike in list, katerega mora
(Dalje na četrti strani.)
Hht
H*
Hhm
k*
Blago najboljše vrste
*****
Zologo res velihansha
*****
*********
m
1
Jrojašha zadruga", Gorica,
Via Signori 7.
Za
jesenski - zimski
čas
so ravnokar došle razne v velikanski izberi in zalogi nad vse
krasne novosti
modnega blaga:
modne volne, llanele, lbršlajne, stikno za moške in dijaške obleke, svile za Muze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecken), žime, volne in perje za postelje ild.
za
opreme nevesti,
kakor tudi za bolele in restavracije, za zavode itd. itd.
Ituinbersko, belgijsko in švkarako platno, bombažnim1, Hiiilon, ere-ton. numi/.ni prti, serviette, bri-salke, žepni robci po 1 voiniškili cenah.
Cene stalne.
Postrežba poštena.
*****
*****
P. n.
O
•I
Dovoljujem se Vas /n ositi, da nas o potrebi počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse naše norosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljemo radovoljno franko na dom, da se prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi, ki se lahko meri z vsako, tudi najmodernejšo te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi v izbornosti blaga.
Nadejaje se blagohotnega upoštevanja naše prošnje, bilješim s , spoštovanjem
I Hribar.
: >
**»
er
<3v
I*
M*
Kookurenca izključeno
***********
«*
•*
**
Blago vedno sveže
n©
j©
ruznaSati. Provi se c kr |<’?tni iirm), da blagovoli c«'lo zadevo preii-kt.li in | nerede odstranit1.
1*1 i . Luciji pripoveduj** i.ekd i j rt-tl židovtku-lutinasc n-ko bajk". kuko j da to papežu Leonu XIII. podaljS« Mili življenje do tako visoke Maroiti. I" 1,1 prdo izmišljotino pripoveduj' o-* bnm ; stokat boli učenim in izobraženim kot ’ jp on, otf b ti m, ki imajo univprzo in ! gimnazijo, skoro že zn aalio. Svelujptno mn torej, naj tislo neumno bajko lepo I siru za s p rhrHni, siepr hp ji* bati, da j pride polagoma tako daleč, dn bo 7.n<'“l trditi, da ,.mu je du^a vi I' ko od osla“. ■ Potim pa le naj zapre svojo gostilno (
Hlijslio jezer« In blejski arntl tla na pridaj zh dva mil|Ona kron. Prav bi bilo, »kn bi kupila ta !• i• er sdmontke j žrmlje kranjik« dtželr. Prid Irti jp za- I mudila li po priliko, ko bi ca bila lahko dobila za manjšo ceno.
,.Sl(ivent>liii tl .jaslia z\ezn“ je iz volila na svojem drugem redr.pm občnem zboru sledeči odbor: predsednik je tov. phil Ivan Dolenec, podpreds. tov. phil. Ivo Česnik, tajnik iur. Juh. Mozetič, bln|> tov. pliil. Ernest Tomce, knjižničar tov. bogoslovcu Karol Supin m odbornika brpz | mandata sta t< v. phil. Mirko Hjž č in | tov. Lavoslav Kemperle, abilurijent. V*-« j društvena korespondenca naj se izvoli ; nasloviti: ,.SIov. dij. zveza1* Ljubljana, j Tržaška cesta št. 4.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse one svoje podružnice, ki letos že niso naznanile svojih odborov in funkcionarjev, naj to store vsaj do 6. sept. t I Rabijo naj za to lani doposlane tiskanice. Te podatke rabi družbino vodstvo za koledar 1907. leta. Ko bi prezrla kaka podružnica ta opomin, zvrača naj potem krivilo sama na-se.
Nova c< rkov v Trstu.— V kratkem prično trJaški salezijanci graditi svojo cerkev, (lerkev bo dolga 28 m, široka 13 in bo dovršena bajo tekom enega leta. —
/a uradnifctvo državnih železnic. — Mmislerstvo za železn'c.P je izdelalo načrte za zboljšanje gmotnega položaja uradništva najnižjih tri h kategorij. V ta namen se opusti plačilna vrsta v desetem cinovnnm razrpdu, ler bo začetna plača 1600 K, nadalje se nakažejo veči zneski v podporo potrebnim uradnikom imenovanih Irt h kategorij, izlasti ako so se zadolžili brez lastne krivde. Konečno bo veče Število starejih zaslužnih uradnikov povišanih v osmi in sedmi činovni razred.
Namestnik princ Hohenlohe častni inošfau Volovske. — Občina Volovska-Opatija je imenovala c, kr. namestnika tržaškega princa Ilohenlohe svojim častnim občanom.
Koliko davka plačuje južna železnica? — Minolo leto je plačala južna železnica S milijonov kron davka, čistega dobička je pa imela 18 milijonov kron.
Lokalna železnica Kranj-Tržlč. — Pogajanja o koncesiji lokalne železnice Kranj-Tržič so končana. Vsak čas objavijo koncesijo. Železnica se financira po 1,760.000 kron državne garancije, dežela in zasebni udeleženci so zagotovili 320.000 kron. Progo zgradi in upravlja država. Dela razpišejo v najkrajšem času. —
Orožje nositi je v Dalmaciji prepovedano od 11. do 17. t. n>.. ko se bo mudil cesar v Duimaciji in Hercegovini. Prepoved velja tudi za tak« pokrajine kjer je sicer dovoljeno nositi orožje kot del narodne noše.
Velika povodenj v Indiji. — V pokrajini Bihar je nastala veliki* povodenj, ki je pokončala vso letino. Mnogo vasi je odnesla voda. Na poljih je vode 9 čevljev na visoko. Kmetje so zbežali v više ležeče kraje.
Loterijske številke.
Trst
Line
1. septembru.
.	. S&	08	90	7H	H7
.	. oti	(51	Bi	M	• n
Dijaki
so sprejemajo uh sln-n<>vanje pri krščanski družini
Via Sl. Vutonio št<• \. I. I. nad.
'W vv v v	vr w VV vv	▼v
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulic n št. 14,
(Mizu lekarne GlroncoH).
Ima v zsilogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejili slogih, posebno za spalne, jedilni' in posel i u* sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz lično pohištvo, kakor: toaletne mize. različna obešala, preproge za okn i itd. Različne stolico z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške Irave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Rnštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Niijrenejt* kupov,•ilKro iiinilierski-Kii in itriiluicua blagu ler tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
z;t pisarno, kadilno iu popotniku.
Najboljše Svnnke in Šivalne stroje.
PotrehSčinc
za krojnčo in čovljarjo.
.. *
Svetinjice, rožni venci mašne knjižit e. ,
Hišna obuvala n vse lede čase.
Posebnost: semena za zelenjave, travo in detelje.
Mnjlioije oskrbljena /,nlog:i zn kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter nn deželi.
P
Anton Kuštrin,
t:govec v Gorici
Gosposka i lica št. 25
prlponii.':i i';istili duhovščini in slavnemu občinstva v mestu in mi deželi svojo trgovino jedilnega tilngu n. pr. kavo Santos, Saiidomlngo, .lava, Cejlon. Portoriku itd. Olje: l.mra, Sl Angelo, K• mtii, istislio in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko 51. O. t, I. •>. Vri vrst tl?.;i. Miljsveče pive m druge vrste, namreč ob 1 ... kdainod enega funta. Testenine i/ Ivomite ŽnideiSič \ Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila In Metoda. Moka i/ Mdjdlče-vega mlina iz Kianja in iz Joch-mann-oveg.i v AjdovSčinl. Vse blago prve viste.
. ,Ctiatraka posojilnica,
V	registrovana	zadruga	v	(gorici,	ulica	Tetturmi	Sl.	i>.
^ Posojuje svojini članom od 1. novembra 1905
h	na mesečna odplačilo v petih letih
- in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
no menice po 5V|0, no vknjižbo po S°|„
z Vo upravnega prispevka /<i vsaccga pol leta.^ Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
\
J
, J_|J m AJ -4Jj > a
Lekarna
ii f Gorici
r
Prave iu edine žel. kapljice
s anamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prckosljivn.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličieo (Varstvena mamka) popije __ Okrepi
Selodec, storž, da agine v kratkem času omotica in ii-votna Ičnost (rnrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje jč.
(U ~ Cena steklenici 60 vin.	a J/
i(r
ir*
And. Fajt,
pek. izvedenec (iorlea
tekališoe Fr. Josipa št 2 (lautna
hiša,
lovršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k *■or na nove maše in godove, kol at	.n
birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno iu natančno po iselji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. 7.a Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Stiskalnira za vino.
i
i
Mojhoijše stisholnice u vino
in 0L3KE so naše stishalnice ..HERKUL*
najnovujleKii in ii»jhn|jleg« iie«Uv« % dvojnim innoprotrKtniin pritinkalom; »ajamAoiio mjboljlo tiulomnjo, ki proknAa vau dniK« -tiskalni«*«*; hidravlična atiaknlniea, iiajlioljSo nuto*
•iimIif 110 |mtento*	C U D U n N I nu ki	Mm®
» M lie h k m |i i I ii i «* c y|U I I II U II I H od «ol»o,
Suši lnicM
lin da t»i
jih l.iin troha jioniti/Vluui. mlini za »rroidje, »adjo in oljko. Kolikalnieu ta cfoidh. Vinogradakl plugi, aadio in drtigo vo^rotaiuo, iiv-ijfiiHko in niiiioralnu pridolku.
Stiskalnico /.a »ono, slani" itd. na r»ko. .Mlatiinicu /.u žito, iiHtilnieu, roMotalnitiu. Slaino-rotnicu, roinl mlini za žito v razni velikosti in vsi drutri stroji za poljoduUtvo. hdoluju in prodaja z jamstvom kot po< solinoat najuovojo, izhorne iz-kiiheiio, kot napioljAu pripo-zliano iu odlikovano Hontavi
Fh. Mayfart S G
tovarna za poljudulsko in «in-•ko »trojo DV 11,1 IM NAJf, II. TuhoratniHM' At. 71.
Ant»mat. Škropilnica.
Odlikovani v vgoh državah avoti / nad 5C9 zlatimi in arohrnimi kolajnami. ( enik n podohaml in innomiatciilnii pulnalun pisma Itu/.prniliijiili-l in yiiNtu|iuikl n® lecrju pavsaili, kj®r iiiaiuo /.nstopitnl.
nica. I
rfi
velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih hrajeu.
Gorica, via Teatro št. 20 2HT Gorica, via. Seminario št. 10
Olje za luč 82 kr. lit. :	Ulje	rorfu	5«	kr.	lit.
.
tliifje	40
„ bolje	■»
„ ilalinat.	4h
,, istrsko	50
bari	00	„
lneni	<0	.,
lllZ7.ll	KO
najflnrje 1	gl.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
i
Jako izdatno sredstvo proti
«	i	•
I
je liker GODINA, f ulici Kornelo St.
dopošlje
katerega napravljhta v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna rAlla Madona della Silnlte*1 pri Sv Jakopa, in Josip Godina, lekarna „AII’ Igea" 4 — Stekleničica stane 1 K 40 vin. •— Pctom poAt<> ne ne podilja manj kakor 4 stekleničice, in aicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako^se naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in bo v tem zneska zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva v vaeb lekirnah.