LCS Opice in »Jutro«. »Jutro«, ki se ]}onaša s tem, da je baje list za slovcnsko in teligenco, je velik častilec opic. V nedeljski številki — 7. julija t. 1. — je objavilo sliko dveh orangutanov s podpisom: »Orangutan, najpametnejša in človeku najpodobnejša opica«. Vsa čast »pametnosti in človekopodobnosti« orangutana, toda ni ena ni druga ni tako velika, da bi gospod organgutan s svojo boljšo polovico zaslužil ča-stni naslov: oče človeka. »JutYo« ga sicer jako protežira kot nositelja te vlogo, vcndar je orangutan z vsemi človeškimi opicami kot prisvajatelj te častne vloge kljub »Jutrovi« protekciji v znanstvenem svetu propadel. »Jutrov« učenjak zatrjuje, da ima ta teorija (nauk o izviru človeka iz opice) »prav tor so našli vse polno vmesnih členov od tistega praopičjega bitja pa do človeka in današnjih najbolj razvitih opicjih vrst«. Razen »Jutrovega« znanstvenika ni danes nobenega resnega in slovitega učenjaka na svetu, ki bi trdil, da ima ta nauk prav ter da so našli vmesne člene od praopičjega bitja pa do človeka. Da bi se »Jutrov« znanstvenik mogel dalje tako uspešno udejstvovati na opičjem polju, bi ffiu nasvetovali, naj dalje preiskuje »pametnost« človekufodobnih opic. Nemara bo našel dol^ze ne sicen za to, da obstojajo vmesni členi od praopičjega bitja pa do človeka, morda pa za to, da se je pametnost teh opic že tako »razvila«, da vzdržujejo v kakšnem pragozdu Afrike ali Azije tiskarno, v. kateri izhajajo tako kulturni listi, kakor je »Jutro«. Težka nesreča. Na velikem ovinku oblastne, prej državne ceste na občinski meji med Kamnico in Mariborom se je dne 4. julija pripetila težka nesreča. Iz Bresternice se je pripoljal na motornom kolesu s priklopnim vozom trgovski nastavljenec Robert Ehrfurt iz Graza. Z njim se je peljala na prikolici nje gova sorodnica 681etna Avgusta Leyerer. Ehrfurt se je hotel na strmem ovin ku izogniti kmečkemu vozu in ni opazil, da vozi od nasprotne strani iz Mari bora z veliko brzino osebni avto gosp« dr. Orosel. Na avtomobilu sta bila po« leg šoferja še dva potnika. Tudl ta se je hotel izogniti kmečkemu vozu. Nesreča je bila neizogibna. Obe vozili sta trčili vštric kmečkega voza z veliko silo. Avto je zgrabil motorno kolo in ga vrgel s šoferjem in gospo Leyererjevo vred daleč s ceste. Poslednja je padla s tako silo na obcestno kamenje, da je ob ležaia s težko ranjeno glavo in prsmi na kraju nesreče nezavestna. Počila ji je lobanja. Vsi drugi so dobili samo lah ke poškodbe. Voz preko glave. Koncem zadnjega tedna je na Plodršnici pri Sv. Jakobu v Slov. goricah smrtno ponesrečil pos. sin Jožef Lorber iz Jurjevskega dola. Navzdol je peljal z mlado živino voz sena. Voli so se pri vročini splašili in voznik je skočil pred nje, da bi jih ustavil. Vola sta podrla Lorberja na tla, padel je pod voz in kolo mu je šlo preko piave. Težko poškodovanega so prepeljali na dom, kjer je pa drugi dan po nfesreči podlegel poškodbam in bil pokppan v soboto dne 6. julija. Vrat si je prerezal z britvijo v pondeIjek dne 1. julija v Šikolah pri Pragerskem 351etni posestnik Janez Vuk. Težjk'o ranjenega je prepeljal mariborski rešilni oddelek v splošno bolnico, kjer je umrl. žemlja se je ndrla. Iz Svečine poročajo: Pii spravljanju sena se je pod težo volov naenkrat udrla zemlja na posestvu Marije Breznik. Plast zemlje je bi5a debela komaj 1 m, ker je ostalo izpodjedel spodaj žuboreči studenec. Vola. ki sta bila vprežena v seneni voz, sta se nenadoma vgreznila več metrov globoko. Živali so skušali oteti, a je bilo reševalno delo zelo otežkočeno radi še vedne,^a udiranja zemlje. Več delavcev se je mučilo nekaj ur, predno so odkopali enega vola, drugega so pa morali Uoklati. Vlak ga je povczil na smrt, V soboto dne 29. junija ponoči sia našla dva železniška uslužbenca ria kolodvoru v Štorah mrtvega moškega srednjih let, ki je ležal med tračnicami ves razmesarjen v veliki mlaki krvi. Takoj sta o nesreči obvestila uradnika, ta pa orožniško postajo v Štorah. Orožniki so netnudoma prihiteli na mesto nesreče in B pomočjo železnišikh uslužbencev ugotovili, da je nesrečneža povozil nočni mariborski tovorni vlak. Iz raznih papirjev, ki so jih našli pri ponesrečencu, so orožniki ugotovili, da je mrtvec vi•ničar Vincenc Podbrežnik. Po končanem ogledu in zapisniku je bilo razmesarjeno truplo prepoljano v nedeljo zju traj v mrtvašnico v Teharjih. Božjast — vzrok žalostne smrti. Dne 4. julije je povzročil božjastni napad smrt 291etnega- ponesrečenega delavca celjske mestne občine Alojzija Naraks. Na železnem mostu je strugal z železne ograje rjo. Pri delu ga je naenkrat napadla božjast, padel je preko mostne ograje z glavo navzdol v komaj pol me tra globoko vodo, se zaril v sipo ter utonil. V vodi ležeče utopljenCevo truplo sta prvi zapazili dve mimoidoči usmiIjeni sestri, ki sta opozorili na nesi'ečo dvuge. Ubogega delavca so potegnili mrtvega iz vode, kjer je bil približno 2 uri. Da je utonil Naraks v božjastnem napadu, je razvidno iz dejstva, da je imel zobe krčevito zagrizene v iezik ta- ko, da si ga je skoro popolnoma pregriznil. Himen. Na dan sv. Petra in Pavla se je poročil v župni cerkvi sv. Ivana v Za grebu gospod Branko Horvatinovič z gosp. Slavico Plausteiner iz Sv. jurija ob južni žel. Bilo srečno! Mladostna žrtev Savinje. Iz Laškega poročajo: V petek dne 28. junija popoldne so se otroci igrali ob obrežju Savinje. Štiriletni fantek Franc Pivec je ho tel z otroško samokolnico zajeti vodo. Spodrsnilo mu je in padel v vodo. Ker ni bilo nobenega odraslega človeka v bližini, da bi ga rešil, je splaval po Savinji in ga še niso našli. Strašen vihar po srednji Evropi. V torek dne 2. julija krog 6. ure zvečer je razsajal strahovit vihar (tornado) po srednji Evropi. Grozne učinke tornada so.bridko občutila razna mesta v Avstriji, kakor: Salzburg, Linz, Innsbruck, skoro cela Čehoslovaška in Bavarska. Strehe je odnašalo, drevesa je pulilo s koreninami vred, ljudi metalo ob stene ter drevesa in je vihar zahteval veliko smrtnih žrtev. Kako strahovito in silovito je moralo biti razsajanje tornada, si lahko predstavljamo iz dejstva, da je porušenih v celem 13 cerkvenih stolpov. V Linzu je odnesel vihar s štirih vagonov strehe. Od koga imamo sekirice (note)? — 900 let je minulo, odkar je pokazal menih Guido (rojen v mestu Arezzo blizu Florencije na Italijanskem) papežu Janezu XIV. pisavo sekiric na petih vrstah. Papež je posluhnil muzikaličnega meniha in začel uvajati njegovo še danes rabljeno iznajdbo v cerkveno glasbo. Guido je umrl kot predstojnik samostana v Avelani leta 1050. V rojstnem mestu so mu postavili leta 1882 marmornat spomenik. Odkod so prišli cigani? Zgodovinsko dokazano je, da se je pojavila prva ciganska banda v Nemčiji leta 1417 in sicer po mestih ob Severnem morju. Cigani so prišli v Švico leta 1418, leta 1422 v Italijo, leta 1427 na Francosko in od tamkaj so se razvandrali po vseh deželah Evrope. Prvotno so prištevali cigane k Tatarom, potem k Egipčanom. Potom primerjevalnega jezikoslovja so dokazali leta 1782, da je zibelka ciganskega nai*oda v Indiji. Največ ciganov v Evropi je na Rumunskem in sicer 250.000. Najnovejsa dijamantna znamenitost Londonska veletvrdka z dragulji je postavila te dni v izložbeno okno dijamant, ki nosi ime »Sirius«. Po pripovedovanju bi naj bil dragulj prvotno last bogatega kneza iz Indije. Knez je podaril dijamant angleškemu legionarju, ker mu je ta otel življenje. Po vojni je zašel legijonar v denarne stiske in je prodal dragocenost. Londonski in sploh bogataši iz celega sveta se zbirajo pred zgoraj omenjeno izložbo in občudujejo dijamant, ki je posebnost glede bleska. Vrednost dijamanta je cenjena na krog 12,200.000 Din. Doslej se je oglasil samo den kupec v osebi pariške filmske igralke Peggy Joice, ki je že posestnica nega od svetovno znamenitih dijaman tov. Igralka je ppnudila za dragocenost komaj polovico cenilne vrednosti. Dijamant »Sirius« tehta 103 karate (ka- rat se imenuje enota teže, po kateri teK tajo zlato in kamenite dragocenosti), Razven »Siriusa« so glede lepote ter teže znani na svetu ti le dijamanti: »Kuliman« (220 karatov); dijamant iz rus« ke carske krone »Orlow« (195 karatov)i »Florentinec«, last nekdanjih avstrijs^ kih cesarjev (139 karatov); brazilijani( ska »Zvezda juga« (125 karatov); »Kohinor«, dijamantna skrivnost, last ang leške kraljeve rodbine. Ogromna tatvina raznih dragoceno* sti. Pred meseci je izginilo na Dunaju dvornemu svetniku dr. Rihardu^ Vesque-Piitlingen raznih dragocenosti za 480.000 Din. Še le sedaj se je posrečilo izslediti in prijeti uzmoviča v osebi 29« letnega Štefana Boker. Detektivi so gai zgrabili v Hamburgu in dvorni svetnik* bo dobil večino ukradenega nazaj. Poi aretaciji je Boker izpovedal, da skraja1 sploh ni imel namena, okrasti neznanega svetnika. Pri pohajanju po duna| skih ulicah ga je zalotila huda ploha« Stopil je pod vežna vrata in zapazil* da je stanovanje gospoda svetnika odprto. Pogledal je vanj, zagrabil kovček? z zofe in odkuril z njim. Pozneje še lef ko je odprl kovček, je zapazil, kako sei je izplačalo vedriti in iz radovednostj pogledati v odprto stanovanje bogatega dunajskega dvornega svetnika. Ženitovanjsko potovanje, kateremu ni para v celi zgodovini. Časopisje poroča v teh dneh na dolgo in široko o: ženitovanjskem potovanju, katerega sii je privoščil bogat Amerikanec William: son. Na ladji se je podal s svojo ženka koj po poroki proti otočju Bahama (severno od znanega ameriškega otoka' Kuba). Ob imenovanih otokih se je dal spustiti v posebni krogli s svojo žena: na dno morja 12 m globoko. Krogla jo' iz jeklenih plošč, ima 2 okni in meri Vj| premeru 1.50 m. Dva človeka se lahka v tem prostoru kretata. Z ladjo je bil vi zvezi potom jeklene cevi, ki meri v pra( meru 60 cm. Skozi cev je dobival zraki in električno razsvetljavo. Jekleno ženitovanjsko bivališče je zgrajeno takrt trdno, da ]"c preneslo neizmeren pritiskl vode. V tej krogli je prebil noS ter danf 7 tednov. Williamson opisuje za radovedno javnost, kaj vse je videl ter do< živel v sedmih tednih na morskem dnij ki je polno neodkritega, najbolj zanimivega ter živahnega živalstva in rastlinstva. Svoje utise ter doživljaje ja! podprl s številnimi fotografijami, katere je napravil 12 m globoko skozi obai okna. Razkritja originalnega Amerikanca so za poznavanje doslei nezna* nega morskega dna neprecenljivega po, mena. Z najbolj modernimi potapljagkimi napravami so že prodrli do 200 m globoko v morje, a v tej globočini zamore obstati človek le nekaj minut itf sta opazovanje ter fotografiranje iz-i kljuCena. Zagoneten nmor. Francosko časopls-* je razpravlja te dni na dolgo In široko. slcdečo krvavo zagonetko: V potokii pri francoskem mestu Evreux so naSlf žensko truplo brez glave. Po dolgenf poizvedovanju so spoznali žrtev po zn« menju na levi nogi. Umorjena bi naj| bila 551etna vdova Marija Mussard« Zadnjič so jo videli v družbi rejenke Marije Longlois in njenega ljubCeka Jurja Potin. Ker razmerje med trojico ni bilo rožnato, so rejenko in njenega izvoljenca zaprli. Priznala je najprej [Marija, da je napadla s sekiro krušno mater, ker je bila nasprotna njeni zveZi z Jurjem. Ko je bila starka že na tleli jjej je odsekal Potin glavo in truplo sta .vrgla v potok. — Komaj sta presedela ioba obdolženca par dni v zaporu, se jayi preiskovalnemu sodniku starejša žšenska. Pravi, da je čitala v listih o umoru Marije Mussard, a je ravno ona prava Mussard, ki živi in jej obdolženca nista storila prav nič žalega. Svoje jtrditve je potrdila z dokumenti in znatnenjem na levi nogi. Oba domnevana zločinca so izpustili, a sedaj vse kar ko jprni radovednosti: kedo je ona ženska $)rez g-lave v potoku in zakaj sta se izirJala oba omenjena za morilca, ko ven'dar nista! Votlinarji v Berlinu. Kako znajo socijalni demokratje blažiti stanovanjsko fcedo, nam najbolje kaže milijonski so;cijaldemokraški Berlin. V berlinskem pkraju Neukolln so oddane za stanovaiiaj vse kleti, ki nimajo niti enega okna. So to prave podzemeljske votline, ikojih stanarina znaša na mesec 80 do Jl20 Din. Berlinski votlinarji pripovedu tejo, da jih obiskujejo podgane v poteljah. Od 100 tuberkuloznih bolnikov igih ima le 60 svojo lastno postelj, ostalih 40 spi skupaj z otroci. V Neukollnu so pri deci spolne bolezni tako razširjene, da je zdrav otrok izjema! Proslula grška lopova na obtožni klo pi. Na znanem grškem otoku Krf se ,,vrši te dni razprava, ki zanima Grčijo ;Sn sploh celi svet. Najbolj pretkane, fcrzne in največje roparje, tatove in zlo Ičince je dobiti na Grškem. Grški lopovi ','jso še radi tega na svetovnem glasu, ker tijih je zelo težko izslediti in vtakniti ^pod ključ. Tokrat sodi sodišče dva braftranca Kumbi iz pokrajine Epirus. Pr,vi je star 27 let, drugi 37. Bogzna koli>ko ropov, umorov in tatvin že imata •kljub mladosti na vesti. Začela sta z imalenkostnimi tatvinami in bila seve Jtudi obsojena. Po prestani kazni je bila njuna posebnost, da sta se maščevala kiad ovaditelji in pričami, ki so pričale jEoper nju.Pred vsem sta skušala oškofaovati neljube osebe na imetju. Ko sta .nekoč zvedela, da je njima neljuba pri:'Ca ostavila dom in se podala v mesto, *ta se maščevala. Z revolverji v roki 'feta prisilila družino priče, da je pokla»jla 250 ovac in 4 konje. Pokolj sta pokaSala ženi priče in se odstranila, ne da !iri skrivila las kakemu človeku. — Meteeca avgusta 1928 so bile na Grškem tekupščinske volitve. Na agitacijsko pofovanje v avtomobilu sta ge podala v pokrajino Epirus bogataš Melas (danes jpredsednik grske agrarne banke) ter rtijegov prijatelj Milonas. Kumbi sta ufetavila avtomobil in odvedla oba agitaJtorja v svoja skrlvaliSča. Od grške vlafte sta zahtevala 1 milijon drahem odNkupnine za obe ujeti osebnosti. Vlada fje odkupila oba ujetnika proti izplačilu 800.000 drahem. S tem denarjem sta po ibegnila v Albanijo, kjer so ju pa zgrafcili in izročili grškim oblastim. Razprava bo trajala zelo dolgo. Zakopanl zakladi. V St. Quecns v blilini Londona je umrla te dni 921etna vdova Ana Humbert. Vsi so vedeli, da je ženska bogata, da bode pa zapustila tako ogromno premoženje, o tem ni nikdo niti sanjal. Ko so njeni dediči hišo rajne prodali in jo začeli izpraznjevati, so naleteli v vseh posodah na zlatnike in srebrnike, ki so vredni skupno krog 5,600.000 Din. To premoženje ni bilo nikdar naloženo v kakem denarnem zavodu ali kje izposojeno na obresti, ampak se je nakopičilo potom štedenja in ležalo mrtvo doma. — Te dni so odkrili, da je imel indijski knez Nizam iz Hyderabada suhih in ne naloženih zlatih novcev za 190 milijonov Din. Sedaj je še le začel ta knežji bogataš odpravljati zlati zaklad-v angleško državno banko, kjer se mu bo obrestoval. Uničevanje krokodilovih jajc. Kroko dil je močno razširjenporekah: Indije, Afrike in južne Amerike. Ker je golazen smrtno nevarna človeku ter živali, so jo začeli ugonabljati na ta način, da uničujejo krokodilova jajca. Samica zleže jajca v pesek, jih zagrne in jih izvalijo žareči solnčni žarki. Razne viade so razpisale nagrade na jajca in sicer v mesecih juliju in augustu, ko je čas valitve. V omenjenih delih sveta naberejo v juliju in avgustu vsak dan na 10 tisoče krokodilovih jajc, katere po izplačilu obljubljene nagrade takoj uničijo. 5000 km dolge žične ovire. Kot znano, je v Zedinjenih državah strogo prepovedan alkohol. Z alkoholno prepovedjo je razcvelo tihotapstvo, ki nosi nekaterim na leto milijone in milijone. Zastopniki »suhe« Amerike bodo predlagali na prihodnjem vladnem kongresu v Washingtonu, da se potegnejo 2 m visoke in 5000 km dolge žične ovire med angleško Kanado in Združenimi državami. Iz Kanade se namreč utihotaplja največ alkohola. Stroški za napravo žičnega plota so preračunani na 10 milijonov dolarjev. Eako skrbijo boljševiki za šludente? V vzhodno- ruskem mestu Perm živijo dijaki ondotne tehnične visoke šole v nepopisnih stanovanjskih razmerah. Kot stanovanja so jim odkazale oblasti kleti šole. Prostori so tako slabi, da niso bili niti uporabni ža skladišče železnine. Leta 1923 je izjavil zdravstveni urad, da bo imelo prebivanje v teh prostorih glede zdravja dijakov najslabše posledice. Kljub tej izjavi so mladi ljudje še vedno prisiljeni, stanovati.pod zemljo. Boljševiško časopisje naziva ta kletna stanovanja »katakombe« ali »krste«. Napram vsem ugovorom so boljševiški mogočnjaki v Moskvi gluhi. Golob preletel Ocean. Iz Pariza poročajo: Iz nekega la^aja severne Francoske je izpustil goloborejec lansko leto iz golobnjaka poštnega goloba. Ptič se od taistega časa ni več vrnil. Goloborejec je bil že davno preprican, da je izpuščeni golob izgubljen, ko je čital te dni v časopisju, da je priletel v Ontario v Kanado golob iz Evrope in z obročkom na nogi. Iz črk, ki so bile utisnjene v obroček, je spoznal Francoz, da je to njegov golob, katerega je izpustil lansko leto. Francoski golob je torej preletel Ocean. Dobri nasveti zakonskfm ženam. — Duhovnik Addison Devis je imel pred kratkem v mestu Durham na Angleškem pridigo na žene. Med drugim jim je dal sledeče dobre nasvete: Ako se hoče ženska poročiti, naj ne voli mola po denarju, ampak po njegovih navadah in duševnih lastnostih. Največ zakonov se razbije, ker žena ne zna skuhati poštenega kosila. Nekaj sto dinarjev izdati za obisk gospodinjske šole, je več vredno, kakor zabijati novce v pletenj^ ter vezenje. Skrivnost, si ofera niti moža, tiči za ženo v tem, d«, razume, molčati ob pravem času. Ako hočejo žsne može prepričati o svoji popolnosti, morajo poprej naožem ucepiti sigurnost, da se tudi oni zibljejo v popolnosti. Ne govorite nikoli o napakah vaših mož, ampak o vaši naklonjenosti do moža. Ako vam pripoveduje mož kaj dolgočasno dolgoveznega, kar ste že slišale lOOkrat, poslušajte pozorno in se delajte, kakor bi to slišale prvič v življenju. Kaj so postali po vojni razni prvolno neznatni ljutlje? Maršal in sedajni vladar Poljske Pilsudski je bil v svetovni vojni oberst poljskih legijonarjev. — Diktator Španije Primo de Rivera je bil leta 1912 general španske vojske, ki se je borila proti domačinom v Maroku v severni Afriki. — Celemu svetu znani Benito Mussolini je bil leta 1916 ranjen kot priprost italijanski korporal, ki se je boril proti avstro-ogrskim Łetam. — Župan velikega in bogatega severoamerikanskega mesta Newburyport (leži ob morski obali in spada pod Združene države) Gillis je bil do nekako sredine svetovne vojne v Ameriki znana in čislana osebnost. Brez dovo ljenja oblasti je zgradil v pristanišču Newburyport mesta skladišča za olje, odkoder je dobivala nemška mornarica kurivo za svoje podmornice. Obsodili so ga na večletno ječo in še danes lika perilo v zaporni celici. Razkritja na južnem tečaju. Zdvuže« ne ameriške države so poslale lansko leto na južni tečaj letalca Byrda s celo z vsem potrebnim dobro preskrbljeno ekspedicijo. O Byrdu in njegovih poletih smo že poročali večkrat. Te dni je poslal sloviti raziskovalec v sedež severoameriške države v Washington po ročilo, v katerem javlja, da je odkril na južnem tečaju tisoče in tisoče kvadratnih kilometrov zemlje in gorovja do 5 tisoč m višine. Njegova ekspedicija izdeluje sedaj karte o novo odkritih pokrajinah. * Ą$ta|€n|e fur^he ž€ne. Pred 6 leti je dal sedajni modernl vladar povojne Turčije Kemal paša — turški ženi prostost in popolno enakopravnost z moškim spolom. Iz tisoč let starih navad in suženjstva je vstala turška žena kar na mah. Do pred 6 leti so preživljale Turkinje cela življenje med štirimi stenami in sicer bogatašinje ravno tako kakor najbolj priproste ter revne. Od zunanjega sveta so bile popolnoma izključene; v javnosli so sa smele pokazati le s pajčolanom zastrtim obrazom, ali pa v čisto zaprtem vozu. Že turška vera dovoljuje Turkom po več žen. Ako se je hotel musliman ločiti od žene, ie zadostovalo, ako jej je povedal pred pričami, da je ne mara več. Ako jej je po ločitvi naklonil kako podporo, je to storil prostovoljno, nikdo ga ni mogel k temu siliti. Stare turške postave so bile vse proti ženskemu spolu, ki je bil v vsakem oziru zasužnjen skozi tisočletja. Prisvetila je naenkrat prostost! lurkinjam, na katerih se je izpolnjeval dobesedno pregovor: Ne zaupaj konju, ki se poti, in ne ženi, ki joče! — so bile priznane preko noči iste pravice kakor Turkom. Turški notranji minister jim je zasigural celo volilno pravico pri prih<#dnjih volitvah. Prehitro je prišla svoboda; večina turških žensk je rabila gotovo dobo, da se je navadila na istopravnost z moškim. Le par bogatašinjam, ki so že večkrat potovale po Evropi in so jim bile znane evropske navade, skok iz sužen«tva ni bil težak. Vsem drugim so se odpirale oči počasi za novo življenje kakor obisk: kina, gledišča, gostiln, ka varn in plesov. Razven tega so čuvali ekraja skrbno starši in zakonski moŽje, da si niso dovoljevale njih hčerke ter žene vse podeljene prostosti in so jih odvračali od javnega življenja. TuAi se nLso upŁtte ženske same na ulico ,v strahu, kako bi se naj po novem oblačile, se kretale ter obnašale. Že izza starodavnih časov je poznala Turkinja le eno pokrivalo »šajšaf« — kos svile, katero je ovila krog glave in J>ila pokrita celi dan do večera. Diktator Kemal paša je želel, da bi naj ženjfke ravno tako zavrgle starodavni šar>šaf, kakor so morali zamenjati moški fes s klobukom. Ker se Kemalova želja ni takoj izpolnila, je napravil to-le: Po.vabil je mlade Turkinje v Carigradu na plesno prireditev. Med zabavo so jim enostavno odvili z glav čaršaf in fajkyili pred celo družbo. V javnosti se kažejo danes Turkinje B klobuki ali razoglave. Osvoboditev od nekdanje brezpravnosti je odprla turški ženski celo vrsto novih življenskih poklicev. Na tisoče in tisoče turških deklic je danes zaposlenih po bankah, v uradih in trgovinah. Turkinje so zelo nadarjene. Akoravno se ne morejo pri novodovoljenih poklicih upirati na starejšo izkušnjo, vendarle izpodrivajo moške. Povsod po moderni Turčiji vidimo že zdravnice, zobozdravnice, advokatinje, učiteljice in časnikarice. Za podučevanje je Turkinja kakor ustvarjena. V vseh šolah pa kažejo učenke veliko več zanimanja za napredovanje nego učenci. Visoka Bola v Carigradu je odprta za ženske. ,Vlada jih celo pošilja v dosego najvišje izobrazbe na vseučilišča na Francosko, na Angleško, v Nemčijo in Švico. Povsod po novodobni Turčiji se širi mogočna ženska organizacija z enim jn glavnim ciljem: 6 let trajajočo svobodo in enakopravnost ohraniti in ob'držati za vedno! Novcjše iz lefalsfta. Na španskem je bilo zadnje dni veliko razburjenje radi usode letalskoga Jlolkovnika Franko. Oberst Franko se e Dodal tokrat drugič v letalu, da bi preletel Ocean. Že leta 1926 je tvegal kot prvi oceanski prelet, ki se mu je tudi posrečil. Od takrat je postal narod ni junak Španije. Drznost ga je tudi obogatela, ker je dobival lepe denarne svote od države in raznih bogatašev. Leta 1926 je zapustil Franko v letalu Španijo pri Palosu pri Huelni, odkoder se je podal tudi Kolumb proti Ameriki. Iz Španije je frčal proti Azorskim in Kap Verdiškim otokom (med Evropo in Severno Ameriko), kjer je moral pristati nekaj časa. Najbolj težavni polet je bil od zadnjega otočja do obali Brazilije. Brazilijanske oblasti so mu šle na roko in tako se mu je posrečilo, da je pristal srečno v južnoameriškem me stu Rio de Janeiro, kjer so ga sprejeli Brazilijanci kot boga. — Tokrat je nameraval izvršiti polet na črti: ŠpanijaAzori-Newyork in nazaj v 10 dneh. Če bi se mu bil posrečil polet, bi bil napravil pot 6150 km. Sreča mu ni bila mila in dne 22. junija je moral pristati z vod nim letalom »Numancija« za Azorgkimi otoki na odprtem morju. Franko in spremljevalci so blodili z vodnim letalom od dne 22. junija do 29. junija po morju in jim je že bil pošel ves bencin. Dne 29. junija je zadela na ponesrečence angleška ladja za sprejemanje letal »Eagle«, jih vzela z aeroplanom vred na krov in jihi otela na veliko veselje cele Španije. Severoameriški list »Čikago Tribu- na« je opremil v soboto dne 29. junija vodno letalo »Mutin Bowler«, ki je že začelo polet preko Kanade, Gronlandijo, Islandije, na Norveško in se bo spustilo na zemljo v Berlinu. Vožnja jc preračunana na cet dni. V letalu sta 2 pilota in 1 časniški poročevalec. Namen te vožnje bi naj bil: najti najbolj primerno zračno pot med Ševerno Ame riko in Berlinom. Na Bodenskem jezeru pri mestu Lindau je ponesrečilo dne 29. junija letalo »D 1620«. V aeroplanu je bilo pet potnikov, 1 pilot in 1 letalovodja. Iz neznanega vzroka je letalo treščilo iz zi-a čne višine v jezero tei1 se pogreznilo na dno. Rešili so le dva težko i'anjena potnika, vsi drugi so smrtne žrtve. Najbolj moderno letalo. V nekoliko tednih predado prometu novo ogromno letalo Dornierovih delavnic ob Bodenskem jezeru. Krilna razprtina mu je 48 m, dočim je znašala pri doslej naj večjem Dornierovem aparatu 28 m. Površina kril meri 467 kvadratnih m. Letalo bo imelo 12 motorjev po 500 k. s., skupaj torej 6000 k. s. Doslej največje letalo je razpolagalo samo z 2000 k. s.t »Grof Zeppelin« pa z 2250 k. s. Prazni aparat tehta 35 tisoč kg, brzina mu bo lahko 250 km na uro. Kabine bodo spre jele lahko 60 potnikov, posadko bo tvorilo 10 mož. Letalo ima električno kuhinjo in je zgrajeno iz duralumnija. Kedaj se bo podal zrakoplov »Zeppe« lin« na polet krog sveta? Vodja »Zeppe lina« dr. Eckener je izjavil te dni v BeU linu, da se bo podal zrakoplov krog 10< augusta na polet krog sveta. Dan od* hoda se bi lahko zakasnil radi neugodnega vremena, ali kakih popravil na motorjih. Pristala bo zračna ladja na1 tem poletu le v: Tokiju na Japonskem, na ameriškem polotoku Kalifornija, n& letališču Lakehurat blizu Newyorka ifl od tatnkaj bi se vrnila nazaj v Friedrirlishafen ob Bodenskem jezeru. dorafoa ratfovaHiost. Naslednji vzgledi nam naj pokažejo, kako skuša novodobni človek zadostiti radovednosti glede številk: Izračunali so, koliko črk bi bilo tre- ba, da bi se zabeležile vse številke od 1 do 1 milijarde v besedah. Znašalo bi: 45.032,998.006 črk. Ako bi hoteli 45 milijard črk natisniti, bi narasla ogromna knjižnica od več nego stotisoč zvezkov v velikosti leksikona. Besede od 1 'do 1 milijarde bi štele 13.235,000.002 zlo gov. Vzemimo, da rabimo na 1 minuto za izgovor 250 zlogov, bi torej preteklo 101 let, predno bi izgovorili številke od il do 1 milijarde. Milijarda je bila v mirnih časih neznan pojm, ki je prišel na dnevni red po prevratu. Da si lahko predstavimo 1 milijardo, navajajo danes ta-le vzgled: Od Kristusovega rojst iva do avgusta 1903 je pretekla 1 milijjarda minut. 1 milijon sekund mine v dveh tednih. Neki Nemec je izračunal, da lahko napišemo z navadnim peresom v 1 uri 33 vrst po 50 crk, torej 6600 črk. 50 črk ije na dolžino 20 cm. Pisava 1 ure znaša ,v dolžini 26 in pol metra. Pisalni stroj ipiše na leto (300 delavnih dni) po 8 ur 'dnevno in na uro 6 strani po 25 vrst, torej 18 milijonov črk. Angleži so izračunali, da ima rdečelasec na glavi 92 tisoč las, rumenolasec 118 tisoč, črnolasec 135 tisoč. Amerikanci ugotavljajo v številkah, da mahne krava na dan 41.152krat z repom. — Dnevno je na zemlji 44 tisoč noviht z 10 milijoni bliskov. rovršina človeškega telesa, njegova kcža, znaša približno 1.5 kvadratnega motra. Dnevno izpuhti človeška koža 1 liter vode. Ako doseže človek starost 70 let, potem je izpuhtelo skozi njegovo kožo v tem času 20 tisoč litrov vode. Ta množina vode tehta 400 čentov in bi na polnila ribnik v dolžini 5 m, 4 m na široko in 1 m globoko. — Človeško srce tieluje kot sesalka in požene kri po celem telesu približno 70 krat v 1 minuti, to je 4200krat v 1 uri, 100.800 krat v 1 tlnevu in 2^milijardkrat tekom 70 let. In to se vrši brez prestanka noč in dan. Najbolj hitro bije človeško srce v mladosti. Število srčnih udarcev znaša pri majhnem otroku na minuto 135, koncem otroške dobe le še 90, v mladeniški jjlobi 80, v moški 70 in v starosti 65. — Dojenčkova kri meri 37.75°C, pri odraslem človeku 36.85°C. fffiofapsfvo z alkoholom v ameriškili morliti. Združene ameriške države, kjer je Btrogo prepoveclan alkohol, vzdržujejo ob morski obali posebno policijo, ki nadzlra in preiskuje uvoz. § tihQtaprjenjem alkohola iz Evrope V Ameriko se ne pečajo le revnejši slo|i, ampak celo dolarski milijonarji. V žadnjem času je postalo tihotapstvo za ameriške fcogataše nekak šport, ki je na višku, kar se tiče tehnične iznajdljivosti. Tihotapcem so na razpolago cela brodovja najhitrejših in najbolj moder nih motormh čolnov, aeroplani in podmornice. Te dni je krožil nad njujorško luko vojaški aeroplan. Pod čisto morsko gladino ju zapazil zasidrano podmornico, ki ni last ameriškega vojnega brodovja, ampak tihotapske družbe. Letalo je obvestilo obalno policijo, ko je prišla ta na javljeno mesto, je bila skrivnostna podmornica že izginila. Največ posla ima policija v vodah ob polotoku Florida, kjor kar mrgoli tihotapskih motornih čolnov in podmornic. Na policijskih morskih kartah so zaznamovana nekatera mesta belo — to so nedolžni kraji. Druga mesta so začrtana modro — to je že tihotapska črta. Rdeče pobarvane točke so najbolj nevarna gnezda. Rdeča je črta od otoka Kuba do Floride preko Bahama otokov. Tukaj prekanijo tihotapci malodane vsako noč stražnike in spravijo po cele tone alkohola na varna in dobičkanosna skrivališča. Birmini na Bahama otočju je glavno mesto za tihotapce. V starih časih so prežali pri Birmini na španske z zlatom naložene ladje morski roparji. — Nekdanji morski roparji so sc pretvorili danes v prekanjene tihotapce z alkoholom. Nekdanje zlato je danes — alkohol! Ameriški tihotapci so organizirani v posebnih družbab. Vsem družbam načeljuje najbolj brihten in najbolj podjeten mož, katerega ne pozna nikdo pod pravim imenom, ampak mu kravijo »major«. Ta majm* se je boril v svetovni vojni na angleški fronti. Po vojni uporablja vojaško znanje za tiho tapljenje, ki ga je povzdignilo v večkrat nega dolarskega milijonarja. Major na čeljuje brodovju od 20 molornih čolnov in ladij. On narekuje cene utihotapljenemu alkoholu. Prepovedano blago pripeljejo na tovorni ladji na gotova mesta, kjer ga pretovorijo na hitre in lahko gibljive motorne čolne. Na čolnih roma tovor v zaboje, katere potopijo na dno morja in jih zasidrajo. Izpod morja še le prodajajo žgano pijačo na odjemalce. Pred kratkem je zaplenila policija pri nekem pomorskem kapitanu karto, na kateri so bila skraja nerazumljiva znamenja. Ko so preiskali te točke, so zadeli na ogromno število na dnu morja shranjenih — polnih zabojev. Policija in tihotapci se poslužujejo radija. Komu se posreči obvestilo nasprotnika, ta je v tem slučaju na dobrem. Včasih se pošiljajo potom radijo postaj napačna poročila, s katerimi skušajo prekaniti nasprotnika. Razven poklicnih tihotapcev so ob Floridi »tihotapski roparji«, ki napadajo ladje tifeotapke, jih izrppajo in razpečavajo alkohol z ogromnim dobič kom. Pred nekaj tedni se je pokazala na obali Floride ladja z dansko zastavo, da bi oddala 20 tisoč zabojev žganja. Parniku so se približali na dogovorjeno znamenje tihotapski motorni čolni in odpeljali prvi del blaga. Ko so ti izginili, je pribrzel še en motorni čoln in uprašal, ali je še kaj alkoholne zaloge na parniku. Ko je prejel »da« odgovor. je splezalo na ladjo nekaj mož tihotapskih roparjev in jo oropalo vsega prepovedanega blaga. Leta in leta se vrši v ameriških mo» jih noč in dan boj med tihotapci in obalno finančno policijo. Pfic ga |c razHriitiia!. Ulica, ki je v Parizu na najslabšem glasu, se imenuje »Rue de Lappe«. Tukaj feo prostori ter krčme, kamor se zatekajo svetovno prosluli lopovi. V zgoraj omenjeni ulici v neki gostilni so imeli papagaja, ki je slišal na ime »Coquine«. Po cele ure je presedel ptic čisto mirno, ne da bi se zmenil za prihajajoče in odhajajoče. Kljub temu je bila ptica priljubljena pri vseh gostih, da celo spoštovali so jo. Kakor hitro se je kedo približal klet ki, se je potegnil papagaj v zadnji kot. Ptiča je kupil krčma» pred leti na dražbi zapuščine umorjene Marije Bus son za malenkostno svoto. Marija Busson je bila še mlada ženska iz sosedne ulice. Za njenega življenja je bil Coquine prav živahen, je znal brbljati noč ter dan razne vesele besede in je bil seve gospodinjin ljubljenec. Lepega dne je izginila Marija. Okno njenega stanovanja je bilo odprto in sosedi so slišali papagaja, ki je kričal neprestano: »Usmili se me, Jirn!« Ko niso videli Bussonke nekaj dni, so vlomili v njeno stanovanje. Policija je rsašla nesrečnico v mlaki krvi na tleh. Po gled na mrliča je bil tako grozen, da je pretresel s trepetom celo policijsko komisijo. Glava je bila odrezana od telesa in sicer z orodjem, ki je bilo popolnoma neznano ša. pariški policiji. Videii je bilo, kakor bi bila glava odžagana z žago z le tremi zobi. Zločinec je skočil po umoru pri oknu in izginil neznano kam. Vsa poizvedovanja za izsleditvijo mo rilca so se izkazala skozi mesece in leta zaman. Policija je imela edino opori šče papagajev kric in nič drugega. Krvavo zadevo so pozabili čez nekaj časa in papagaj je romal k novemu gospodarju. Čudno je bilo le to, da je poprej tolikanj blebetavi ptič pri krčmarju popolnoma utihnil. Vse je hodilo gledat nekdanjega kričača, ki je pa trdovratno molčal in niti enkrat ni ma ral več ponoviti krika: »Usmili se me, Jim!« Krčmar in gosti so si prizadeva-li, da bi pripravili papagaja do vsaj del ne živahnosti, a ni pomagalo nič! Precej let za tem je bila krčma nekega 'dne dobro obiskana od tujcev, ki so prepevali prav na glas. Naenkrat pa se je papagaj stresel, skočil v ospredje kletke in kriknil: »Usmili se me, Jim!« Coquine je stegnil celo vrat iz kletke in ponavljal iz polnega grla zgorajne besede. Papagajevo kričanje je osupnilo drttžbo. Vse se je gnetlo proti kletki. Med radovedneži je bil tudi zamorec, ki je pri kriku ptice nenadoma osupnil tor strahotno spremenil poprej mirni obraz. Prestrašeni zamorec je stopil h' kletki, jo odprl, pograbil papagaja za vrat in ga zadavil s svojo goljatsko roko. Zadavljeno ptico je pognal jezno po mizi. Vse je potihnilo v sobi pri tem ne pričakovanem prizoru. Le eden je izginil od družbe in se izplazil na ulico. Zamorec si je opomogel od osuplosti, plačal in jo tudi odkuril skozi vrata. IŁomaj se je prikazal na cesto, že sta ga zagrabila dva policista, katera je ob vestil o doživljaju v prosluli krčmi poprej izginuli neznanec — detektiv. Na policiji je zamorec nekaj časa tajil, a pozneje je pa le priznal, da je umoril pred 6 leti tedajno svojo ljubico Marijo Busson iz ljubosumnosti. Odrezal jej je glavo z orožjem, ki je v navadi pri afriških zamorcih. Po krvavem činu jc skočil kot človek pragozda z lahkoto z neverjetno visokega okna na ulico brez vsake poškodbe. Od tedaj je postal Clan zloCinske tolpe in se je znal skrivati roki pravice. Papagaj je bil po preteku 6 let ona priča, ki ga je razkrinkala in maščevala umorjeno gospodinjo. Kje je strah še danes najbolj ukoreninjen? Narodni pregovor pravi o strahu, da je na znotraj votel, krog in krog ga pa nič ni; a kljub temu menda ni bilo in ne bo na svetu človeka, kateremu bi bil občutek stz*aha neznan. Dejstvo je, da z napredkom in kulturo gineva strah. Danes je še strah najbolj ukoreninjen med divjaškimi narodi. Divjaku je strah spremljevalec od zibelke do groba in to skoro pri vsakem življenskem koraku. Radi bojazljivosti, ki je človeku prirojena, cvete med nekulturnimi narodi čarovništvo. Čarovniki so brihtni, nekaki glavarji divjakov, ki pa znajo plašnost svojih podložnih izrabljati v svojo korist. MLADENIŠKI TABOR NA GORI OLJKI. V nedeljo, 21. julija, je velik fantovBki tabor na Gori Oljki, tej prelepi točki Šavinjske doline. Začetek ob 10. uri predpoldne. V cerkvi je pridiga za mlafleniče, ki jo bode imel gospod pater iz Nazarja, ln sv. maša. Po cerkvenem opravilu }e fantovsko zborovanje. Govorijos predsednik Prosvetne zvoze g. dr. H o h n j e c, minister v pokoju profesor Vesenjak in razni mladeniči Sivinj ske doline, iz bližnjih krajev šaleške doline in iz drugih soseduih krajev, — pridite v obilnem številu! SlovensKi Orli na prvcm mcsfa! Dne 7. julija so bile zaključene v Pra Ig orlovske slavnosti. Ob zaključku se je vršila slavnostna razdelitev nagrad. O pomenljivi zaključni prireditvi je pri neslo časopisje to-le poročilo: Svečanost je otvoril minister dr. Šramek z daljšim govorom. V francoskem jeziku je pozdravil vse udeležence, popebno pa zastopnike mesta Pariza in Ljubljane. Predsednik mednarodne ka toliške telovadne zveze se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k sijajnemu uspehu svečanosti. Nato so se čitali rezultati telovadnih tekem. Pri mednarodnem tekmovanju telovadnih vrst so dobili prvo nagrado Slovenci. Dobili so v dar darilo predsed nika republike Masaryka, krasno vazo. Istotako so dobili darilo predsednika mednarodne katoliške telovadne zveze. Drugo darilo je dobila Francija, vazo trgovinskega ministra. Tretje mesto so zasedli Čehoslovaki, ki so dobili darilo ministra dr. Šrameka. Četrto nagrado je dobila Deuts&he Jugendkraft iz Nemčije, darilo delovnega ministra. Peto mesto so zasedll nemški kršč. telovadci iz Češke. dobili so darilo voj- nega ministra. Šesto darilo so dobili Belgijci. Pri tekmah v lahki atletiki je dosegla prvo in drugo mesto Deutsche Jugendkraft iz Nemčije, tretje pa Amerika. Pri ženskih tekmah so dobile prvo mesto Američanke. Pri prostih vajah članic je dobila prvo in drugo nagrado Češkoslovaška, tretjo pa Jugoslavija (Slovenke). Pri prostih vajah članov so dobili prvo mesto Belgijci, drugo Jugoslovani. Pri tekmi posameznikov si je priboril prvo mesto Slovenec Kermavner, a drugo Slovenec Ulaga. Nagrade so se podelile ob velikanskem navdušenju navzočih. Potem je minister dr. Šramek" zopet stopil na go vorniški oder ter se zahvalil vsem, ki so doprinesli k uspehu orlovskih svečanosti, pred vsem pa predsedniku Masaryku (dolgotrajno odobravanje), potem pa ministru za narodno zdravje, zunanjemu ter železniškemu ministru. Minister Šramek se je nadalje zahvalil mestu Parizu, ki je poslalo na svečanosti svojega zastopnika, istotako tudi mestu Ljubljani. Nadalje se je zahval.il vsem delegacijam, pri čemer je posebno toplo govoril o jugoslovanski. Končno se je zahvalil tisku in sicer katoliškemu kakor tudi nasprotnemu, ker je objektivno poročal o orlovskih svečanostih. Zahvalil se je še županu in prebivalstvu mesta Prage ter posebno vi soki duhovščini, obema kardinaloma, papeškemu nunciju ter vsem škofom. Posebno toplo je govoril o ljubljanskem škofu dr. Jegliču, ki se je udeležil pred sedmimi leti orlovskih svečanosti v Brnu in ki je tudi sedaj kljub svoji 801etni starosti prišel v Prago. S vzpodbudo za novo delo je dr. Šramek zaključil svoj govor. Drušfrena fiiica. Razveseljivo vsakemu rodoljulm prinašajo razni časopisi iz različnih. krajev poročila o narodni zavednosti, ki daje podlago našemu kulturnemu napredku, kakor so: Prosvetna zveza, izobraževalna društva, mladinske organizacije, kmetijske zvoze itd. Ali je kaj tudi pri nas na Pohbrju narodne zaved nosti? Ničesar skoro ni od tam čitati, kakor bi bili z deskarai zaplankani! — Res, v javnost se dosti ne spuščamo, navzlic temu pa je med našim narodom že od nekdaj ukoreninjena hvalevredna smisel za vse potrebno in koristno v gospodarskem in prosvetnem oziru. Zlai sti smo prijatelji dobrih časopisov ia še v knjižnico izobraževalnega društvaž se pridno sega, da se duh bistri in jaj naš korak napredku dosleden in časii primeren. Da se pri nas ta zavest že odf nekdaj goji, evo Vam čitatelji in čitate« ljice »Slovenskega Gospodarja« — »Častitko biskupu Strossmayerju«, poklo^ njeno od bivšega vodstva našega bralnega društva od 19. III. 1888. leta, po* slano po takratnem tajniku P. Miklavcu, pokojnemu pisatelju »Podravskes mu«. 19/3 888 Vaša Pi^evzvišenost! Napolnjeni od radosti, da je dal mflostljivi Bog učakati Vaši Prevzvišenosti 501etnico Vašega tako plodonosnega dušpastirstva, hitimo poleg številnih drugih tudi mi, se Vašej Prevz. k temu pomenljivemu dnevu spoštljivo prikloniti ter izraziti Vam svoja čutila hvaležnosti in občudovanja. Hvaležnosti\ zaradi tako neomejene ljubezni do slovanske narodnosti, katero Vaša Prevzvišenost nikdar ni tajila, niti se sramovala, a občudovanja pak zaradi doprinešenih žrtev k slogi med Slovani katoliškimi in pravoslavnimi. »Pa bo en hlev in en pastir!« te besede smemo skoraj obračati na Vašo Prevzvišenost, videč, da je čas imena Vašega in cenitev zaslug po vsem slovanskem svetu enako razširjena, in da ni nobenega, ki bi se v tem obziru z Vašo Prevzvišenostjo le od daleč meriti zamogel. Želeči torej.bivajoč skoro na vrhu Pohorja, naj bi Drava in Sava ponesla k slovesnemu dne k Vam naše pozdrave; naji bi Bog ohranil Vašo Prevzvišenost še na mnoga ljeta; naj bi se zveza Vaše Prevzvišenosti v poVas slovečem Djako varu še vedno bolj in bolj svetila, ponižno prosimo, blagovolite sprejeti tudi naše borne čestitke ter ohraniti na^; v Svojem spominu in Ijubavi, kakor % vse prave in zveste Slovence, se bilježimo z vsem največjim spoštovanjem Vaše Prevzvišenosti sluge pokornL Odbor bralnega društva v Ribnici: Lipe Strajhar s. r., predsednik. P. Miklavec, tajnik. Lr. Držečnik s. r., predsednikov nam. L. Miklavec s. r., denarn. Jakob Kavčič s. r., tajnikov namestnik« (Odgovor): Velecienjeni gospodine! Hvala Vam liepa na srdačnoj Cestftci, koju mi o mojoj zlatnoj misi u naime slavnoga »bralnega društva« priposlati izvoljeste. Bog Vas dragi blagoslovio in vse čestite članove Vašega dru^ va svakim dobrom obilno nadario! Bog dragi blagoslovio krasnu Sloveniju krd pio dragu našu braču SlovenCe u obrani svoga jezika, svojih pi'ava i običaja! Bog dragi uskorio Cas našega naroctnjega iedinstva izraed brata Slovenc* j Hrvata a uskorio i čas vjerskoga je'dinstva sa našom ostalom slovenskom bračom u crkvi katoličkoj! Još jednom; topla Vam moja hvala I moj biskupski blagoslov! Sa bratskom ljubavlju Strossmayer s. r. U Djakovu dne 26. 3. G. Petru Miklavcu, tajniku v Ribnici. Romanje Krščanske ženske zveze v Rajhenbuig pod vodstvom č. g. prof. P. Živortnlka in predsednice gospe Baumannove je bilo letos jprav posebno lepo. Udeležencev blizu 700. Ves ;čas povsod vzoren red in veselo, a vendar doBtojno razpoloženje. Ugoden vtis je napravil na romarje prijazen sprejem v novi baziliki. iVeličastna je bila v soboto zvečer ob 9. uri j-imska procesija. V noči je zasvetilo okrog ;cerkve na stotine lučic, iz stotine grl so se glaeile globoko občutne Marijine pesmi. Je to bil ividen izraz, kako dobiva naše ljudstvo pri Matiji luč in uteho za svoje življenje. Po rimski procesiji so priredile delavne rajhenburške lOrlice romarjem akademijo. Posebno lepo šte iVilo romarjev, tudi mož in fantov, je bilo toikrat iz župnije Sv. Janž na Dravskem polju, ki so prišli pod vodstvom vlč. gospoda župnika Polaka, da pri lurški Mariji izpolnijo svojo obljubo. Njihov cerkveni pevskl zbor je ves čas Tomanja neumorno skrbel za lepo petje. Prav posebna hvala gre č. g. trapistom, kateri so se odzvali naši prošnji in darovali sv. maše. Tu'di železniški upravi, ki je dala romarjem poseben romarski vlak, kakor tudi prometnemu josobju, ki je šlo romarjem z vso prijaznostjo Jn postrežljivostjo na roke. Gornja Radgona. Na Petrovo se je tukaj vrSila dobro obiskana tombola Prosvetnega druStva. Tem potom se Prosvetno društvo zahvaJjuje vsem, ki so pripomogli k dobremu usjpehu tombole. Zlasti se moramo zahvaliti prid jiim nabiralcem in nabiralkam kakor tudi darovalcem lepih darov. Društvo bo uporabilo jčisti dobiček v prosvetne svrhe. Ko je med veBelico po tomboli prišlo brzojavno poročilo o ,Veselem dogodku v kraljevi hiši, je ljudstvo •hipno prirejalo viharne ovacije naši visoki kraljevi hiši. Št. Janž pri Velenju. Naše Prosvetno društJVo je prh-edilo na Petrovo svoj izlet v vinorodni in gostoljubni Št. Andraž. Bili smo gojBtje ondotnega društva in prisostvovali izvrstno podani igri »Stari Ilija«. Nastopili so samo razboriti in izvežbani igralci, oziroma igralke Bod spretnim vodstvom gospoda organista in jjobčinskega tajnika. Z njimi smo se veselili in fjih na tihem občudovali, da so si y teku enega leta zgradili svoj lični Pruštveni dom in ga že jjtudi plačali. Stal je 15.000 dinarjev. Drugi dan [(nedeljo) je bil skupen izlet na Oljko, kjer smo Smeli svojo božjo službo, med katero je krasfco prepeval skupni pevski zbor. Tudi mnogo »rugega občinstva se je nabralo. Vesele in preerečne so bile urice našega skupnega bivanja. |Le težko smo se ločili od vrlo gostoljubnih Išentandrežanov. Dolžnost nam veli, da se Se itudi javno zahvalimo neumornemu gospodu lupniku, društvu in njega predsedniku. Bog aram tisočkrat povrni vašo ljubav in gostoljuI)je. Na svidenje v Št. Janžu! Mnogo koristnefca imajo taki izleti. Društva se bolj spoznava- So, se med seboj Ijubijo in podpirajo, se veseijo uspehov 'drugod, se navdušujejo za iste $ilje in med seboj tekmujejo; z eno besedo: posfamejo bolj katoliška v smislu katoliške iKcije! Kongiegaoljsko zborovanje vseh slovenskih UjaSItiU i»akademjsklii kotogregaclj se bo vr- šilo v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano dne Ž2., 23. in 24. julija t. 1. Žb"orovanje se prične s pozdravjiim .vežerojn tirte 22. julija in se nadaljuje dne ?S. julija: piri dva referata z diskusijo se vršita 'dop()idne ifl pgpoldne, in se zaključi s sy. malo dne Ž4, juli/a ob sedmih zjutraj. Udeležerici bodč imeii pojo vično vožnjo na železnici(legitimacije dobijč udeleženci pri zborovanju, vozni listek naj zato vsakdo obdrži), in brezplačno stanovanje in hrano v zavodu. Potrebna pojasnila daje ter pravočasna naročila sprejema do dne 15. julija Vodstvo kongregacijskega zborovanja v zavodu sv. Stanislava. Spored: V pondeljek dne 23. julija: ob petih popoldne prihod in pozdrav. Večerna meditacija. V torek dne 23. julija: ob sedmih zjutraj sv. maša z nagovorom: dr. Gregor Rožman, pomožni škof. Ob devetih dopoldne 1. del: Naše posvečenje. Marija in kongre gacija: Janez Jenko. Marija in liturgija: Maks Vraber. — Ob treh popoldne: 2. del: Naše apostolsko delo. Kongregacija in dijaštvo: Filip Žakelj. Kongregacija in katoliška akcija: Ni ko Kuret. — Ob osmih zvečer: Naš Veseli večer: V sredo dne 24. julija: Ob' sedmih zjutraj. Zahvalna sv. maša z nagovorom in s skupnim sv. obhajilom: dr. Anton B. Jeglič, knezoškof. Romanje na Šmarno goro. Trnovlje pri Celju. Prosvetno društvo ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo dne 14. julija igrokaz »Prisega o polnoči v Sodinovi sušilnci zraven šole na Ljubečni.