SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXVI (60) • ©TEV. (N°) 1
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 4 de enero - 4. januarja 2007
NEPRECENLJIV ZAKLAD N DEDIŠČINA
Proslava samostojnosti in enotnosti
PROF. AVGUŠTIN VIVOD
(Misli V'ßleposla^^ RS ob prazn^^anju
16 obletnice Dneva samostojnosti in enotnosti. ^
Slovenski narod, praznuje 26. decembra obletnico referenduma, ko smo z združenimi močmi in glasovi vseh Slovenk in Slovencev doma in po svetu povedali jasno in zavezujočo besedo, da hočemo svojo samostojno državo.
Vsem drugim narodom in državam po svetu smo razglasili leta 1990, da hočemo živeti samostojno, da hočemo sprejeti svojo usodo v lastne roke in pisati svojo zgodovino po slovensko in to v deželi pod Triglavom kjer smo doma, kjer so nape korenine in korenine napih prednikov.
Ko se spominjamo nazaj na leto 1990 ne moremo mimo zavesti, ki nas je takrat vse obdajala. Občutek in dejstvo enotnosti in soodgovornosti za skupno dobro, za nas in za nape potomce. Ko smo bili enotni in ni bilo med nami ne ,,enih" ne ,,drugih", ne ,,napih" ne ,,vapih". Samo Slovenci!
In to ostaja kot neprecenljiv zaklad in dedipčina za prihodnje rodove, povezan z spoptljivim spominom do vseh slovenskih rodoljubov od visokih Alp do Prekmurja, od Koropke do Primorja, preko poljan in gričev do Jadranskega morja.
Republika Slovenija izraža hvaležnost vsem Slovenkam in Slovencem ter argentinskim prijateljem, ki so na en ali drug način pripomogli, da se je uresničil sen napih starpev, dedov in pradedov. Sen po samostojni in neodvisni Sloveniji.
Misel nas popelje od Krsta pri Savici do Dume. V zgodovini izstopajo prvi slovenski rokopisi in kulturni velikani med drugimi kot Trubar, Dalmatin, Preperen, Slompek, Gregorčič, Cankar in Zupančič, Grozde, Kunčič in Debeljak.
Slovenija je danes enakovredna država v svetovnem zboru mednarodnih organizacij. Ponosni smo na dosežke v tem kratkem, zgodovinskem in neponovljivem času.
Kakor danes pipe Die Presse ,,Slovenija bo postala od. 1. januarja 2007 prva bivpa komunistična država, ki bo sprejela evro in poslala svojo valuto tolar, ki jo uporablja od svoje neodvisnosti leta 1991, v zgodovinske knjige. Gospodarsko sta Slovenija in Čepka povprečno boljpe razviti od Grčije in Portugalske in njihova gospodarska rast je večja kot nempka. Slovenija bo imela od 1. januarja 2007 naprej stalno mesto med enakopravnimi guvernerji Evropske Centralne Banke. Slovenija bo predsedovala Evropsko Unijo leta 2008".
Danes lahko pokončno gledamo bodočim izzivom v obraz. Imamo težave, na marsikaterem področju, veliko dela pe čaka vse Slovence. Odgovornost je napa in nas vseh, kjerkoli živimo in delamo.
Ko pa gledamo kaj je bilo v kratkem času že doseženega si pogumno stavimo nove cilje, obnovimo zavezo za ,,vrednote in krila" in si sežemo v roke, saj skupaj zmoremo več!
NAJ ŽIVI SAMOSTOJNA SLOVENIJA!
Različni dogodki zaznamujejo življenje nekega naroda. Na poti Slovenije do sedanjega stanja državnosti, je bil gotovo eden temeljnih mejnikov plebiscit, ki je 26. decembra 1990 prepričljivo potrdil, da hočemo Slovenci živeti
Dinko Berton-celj
kot prost in suveren narod. Naslednja odločilna gesta pa je bil oklic slovenske države, 26. junija 1991.
Med nami v Argentini leto za letom z vsem navdupenjem praznujemo po Domovih in v naph polah Dan državnosti. Nekoliko pa je ostal v ozadju spomin na Dan samostojnosti in enotnosti. Zato je pozitivno in prijetno odjeknilo, da je veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu povabilo nape javne delavce in izstopajoče slovenske osebnosti v Argentini na srečanje v rezidenci veleposlanika, da se dostojno proslavi ta narodni praznik.
Srečanje je potekalo v večernih urah v četrtek 21. decembra. Prisotni so bili tudi častni konzuli, iz Buenos Airesa g. Herman Zupan, iz Entre Rios g. Carlos Cesar Bizia in iz Bariloch dr. Robert Eiletz. Malo čez 19.30 je na zbrane
naslovil pozdravne besede veleposlanik prof. Avguptin Vivod. Petje slovenske himne je vse zbrane pripravilo na navdupujoč govor veleposlanika, ki ga prinapamo na uvodnem mestu.
Veleposlanik Vivod je nato napovedal podelitev posebnih priznanj Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nekaterim članom slovenske skupnosti v Argentini. To je bilo „Priznanje in zahvala za dosedanje delo v slovenski skupnosti, za ohranjanje slovenske narodne identitete in za prispevek k prepoznavnosti Slovenije v Argentini." V nadaljnjem navajamo imena prejemnikov tega priznanja in utemeljitve, ki jih je bral sekretar na veleposlaniptvu, Igor ©ef, medtem ko je odličja izročal veleposlanik prof. Vivod ob spremstvu soproge ge. Marjane Hribar, med navdupenim ploskanju vseh navzočih.
cije. Objavil je dve pesnipki zbirki Homo viator (1965) in Prsti časa (1986). Kot eden izmed najvidnejpih članov slovenske skupnosti, je svoje znanje in izkupnje zmeraj pripravljen deliti z drugimi in vsem zmeraj in povsod na razpolago.
Arh. Marijan Eiletz, slovenski arhitekt in pisatelj, nekdanji predsednik Slovenske kulturne akcije, urednik slovenske publikacije Meddobje in Glasu SKA. Kot arhitekt je med drugim zasnoval stavbo Slompkovega doma in osrednjo slovensko cerkev v okviru Slovenske hipe v Buenos Airesu.
Ga. Lučka Kralj Jerman. Lučka Kralj Jerman je začela z učenjem glasbe pri 6
ga.
Lučka
Kralj
Jerman
letih, doptudirala petje v Buenos Airesu in v Barilochah ustanovila v poli Woodville pevski zbor, ki se je kasneje razvil v danapnji Zbor otrok in mladostnikov iz Bariloch.
Ciril Kren, eden izmed najstarejpih slovenskih komponistov v Buenos Airesu. Ciril Kren je vodil posvetne in cerkvene slovenske in argentinske zbore, obenem pa se udejstvoval na druptveno-prosvet-nem področju med slovenskimi izseljenci. Prav z njim so bila v Argentini predstavljena instrumentalna dela velikih slovenskih skladateljev (Škerjanca, Brav-ničarja in Kozine), s čemer je ogromno prispeval k prepoznavnosti slovenske glasbene umetnosti in slovenske kulture v Argentini.
Tone Oblak, slovenski scenograf in umetnik ter avtor ptevilnih skulptur in drugih umetnin v lesu, marmorju in na
Arh. Marijan Eiletz
Dinko Bertoncelj, slovenski vrhunski alpinist-andinist in učitelj smučanja iz Bariloch. Gre za prvega Slovenca, ki se udeležil himalajske odprave, ter skupaj z Janezom Flerejem za prva Slovenca, ki sta se povzpela na Tronador.
Tine Debeljak, slovenski pesnik, pisatelj, učitelj, kulturni delavec, urednik in publicist. Tine Debeljak je med drugim od leta 1984 in do nedavnega urednik tednika Svobodna Slovenija in ustvarjalni član Slovenske kulturne ak-
platnu. V Napem domu v San Justu je veliko časa namenjal prav mladim generacijam, s čimer je mladino navdupeval, jo spodbujal k delu in ustvarjalnosti. G. Tone Oblak že več kot 50 let s svojo kreativnostjo in globokim umetnipkim čutom sodeluje na pravzaprav vsaki odrski prireditvi v Napem domu in slovenskih osrednjih prireditvah nasploh.
G. Janez Petek C.M., prvi predstojnik družbene postojanke slovenskih laza-ristov v Slovenski vasi in vikar vikarije Marije Kraljice, ki je bila ustanovljena pred 50 leti. Gospod Petek je bil prav gotovo skupaj z duhovnikom Ladislavom Lenčkom in Francem Sodjo dupa vsemu kar je v Lanusu bilo ustvarjenega, čemur je botrovalo predvsem njegovo navdupenje in zagnanost do dela. Naj omenimo zgolj vrtec (1963), osnovno po o (1964), gimnazijo (1968) in pportno-rekrea-cijski center za družine in mladino. Pod njegovim vodstvom je bilo zgrajeno tudi Baragovo misijonipče.
Inž. Peter Skvarča. Trenutno deluje kot vodja glaciolopkega oddelka argentinskega Inptituta za antarktične ptudije. Njegovo znanstve-no-raziskovalno delo obsega
r^] A
G. Janez
Petek CM
več kot 30 znanstvenih odprav na območju Antarktike in Patagonije. G. Peter Skvarča upravičeno velja za enega največjih svetovnih poznavalcev Patagonije, raziskovalcev Južnih Andov in znanstvenika glaciologa^na svetu.
Dr. Darko Šupterpič. G. Šupterpič je na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu pe dandanes dejaven univerzitetni profesor umetnostne zgodovine. Je tudi
Tone Oblak
direktor za magistrski ptudij na Fakulteti za umetnost v provinci Misiones v mestu Obera in dolgoletni ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije.
Vsi nagrajenci so se, skupaj z veleposlanikom in prisotnimi častnimi konzuli nato pe fotografirali, nakar je povzel besedo arh. Jure Vombergar. Kot je bilo napovedano že v vabilih, je s tem dnem veleposlaniptvo pričelo novo vrsto razstav slovenskih umetnikov v Argentini
prav v prostorih rezidence. Ta prva je bila posvečena že pokojni Bari Remec. Po stenah in na ogled prisotnih je bilo razobepenih 15 njenih del. Arh. Vombergar je v kratkih besedah predstavil lik te nape vrhunske umetnice.
Nato se je razvil neformalni del srečanja, ko so predstavniki nape slovenske skupnosti v Argentini v prijetnem
Dr.
Darko
Šupterpič
pogovoru in ob pijači in prigrizku lahko izmenjavali mnenja o poteku dogodka in sploh o življenju in delovanju napih organizacij, v hvaležnem spominu na dan, ko je narod plebiscitno izpovedal, da hoče uresničiti svoj tisočletni sen.
Nagrajenci in častni konzuli z g. veleposlanikom
Kaj je Sloveniji prinesel 1. januar
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Največja novost, ki smo jo Slovenci dobili z novim letom, je vsekakor napa nova valuta evro. Slovenija je opolnoči 31. decembra kot prva od desetih držav, ki so postale članice EU 1. maja 2004, vstopila v območje evra. Evro je tako postal slovenska nacionalna valuta. Kljub temu bodo lahko potropniki do 14. januarja pe vedno plačevali s tolarji, potem pa se bo obdobje dvojnega gotovinskega obtoka končalo. Cene izdelkov in storitev bodo sicer v evrih in tolarjih sicer označene pe do konca junija letos, pri čemer bo evro označen kot vodilna valuta.
Prvi dan z evrom prebivalcem Slovenije v vsakodnevnem življenju očitno ni povzročalo težav. Poslovanje v avtobusnem in železnipkem prometu je potekalo brez motenj, podobno je veljalo za redke trgovine, ki so bile 1. januarja odprte, ter gostinsko-turistične obrate. Stranke večinoma plačujejo v tolarjih, prodajalci pa jim morajo vračati evrsko gotovino. Na bencinskih črpalkah in cestninskih postajah so prehod uspepno izvedli že takoj po polnoči.
S prvim januarjem je začel veljati novi zakon o financiranju občin, ki ga je državni zbor sprejel 1 7. novembra. Spremembe dosedanjega načina finan-
ciranja naj bi po zagotovilih ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja zagotovile večjo enakopravnost med občinami, a so bili do zakona kljub temu v vseh fazah obravnave v opoziciji kritični. Prepričani so, da zakon slabi finančno samostojnost občin, nekatere med njimi, predvsem slovenska prestolnica, pa izgubljajo del sredstev.
Zaradi postopne uveljavitve reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja se vsako leto upoptevajo drugačni pogoji za pridobitev in odmero pravic. V letu 2007 bodo denimo spremenjene pogoje za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine občutile predvsem ženske, saj bodo morale v primerjavi z letopnjim
letom pred upokojitvijo delati ptiri mesece dlje. V letu 2007 pa bo manjkajočo pokojninsko dobo mogoče dopolniti tudi z dodatno dobo, ki lahko obsega čas ptudija, služenja vojapkega roka ali iskanja zaposlitve.
V Ljubljani je začel veljati nov parkirni režim in v večini primerov tudi nekoliko vipe cene parkiranja, kar so ljubljanski mestni svetniki sprejeli na izredni seji 18. decembra. Po besedah župana Zorana Jankoviža želijo z novim parkirnim režimom predvsem razbremeniti mestno sredipče in ljudi usmeriti na P + R parkiripče na Dolgem mostu, kjer bodo vozniki za celodnevno parkiranje plačali en evro, za to pa bodo dobili pe dva žetona za mestni avtobus.
Leto 2007, ko bo minilo 50 let od smrti Jožeta Plečnika (1872-1957), je država razglasila za Plečnikovo leto. V spomin na velikega arhitekta, ki je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano, bo Arhitekturni muzej Ljubljana pripravil več dogodkov, s katerimi bo javnosti predstavil mojstrovo življenje in delo, Jože Plečnik pa bo tudi ena od osebnosti, s katerimi se bo Slovenija predstavila ob predsedovanju EU.
TONE MIZERIT
Prioriteta v novem letu gospodarski razvoj
,,V letu, ki mineva, je Slovenija naredila velik korak naprej in si utrdila mesto v družini razvitih evropskih narodov", je v novoletni poslanici zapisal predsednik vlade Janez Janpa. Predsednik državnega zbora France Cukjati pa je v novoletni poslanici zapisal, da državni zbor skrbi za taka pravila, na podlagi katerih si bo vsak izmed nas lahko ustvaril mirno in srečno življenje.
Po mnenju Janpe imamo dobre rezultate in dobre obete za prihodnost. „Prav zato ostaja skrb za gospodarski razvoj ena napih glavnih prioritet tudi v prihodnjem letu," je v poslanici državljanom zapisal predsednik vlade.
Slovensko gospodarstvo je letos doseglo eno najvipjih rasti doslej, imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini države in ukročeno inflacijo. Slovenija je kot prva med novimi članicami Evropske unije v celoti pripravljena na prevzem skupne evropske valute. Rezultate zdravega, uspepnega gospodarstva bo čutil vsakdo izmed nas v ob iki novih zaposlitvenih priložnosti, vipjih plač, pokojnin in ptipendij - ter v primeru stiske tudi vipjih socialnih pomoči.
,,Da bo lahko napa domovina pe naprej in pe bolj uspepno napredovala, bomo morali vsi skupaj, bolj kot doslej, zaupati drug drugemu. Konfliktno obujanje travm preteklosti in sprožanje vedno novih sporov ne vodi nikamor." Gotovo je želja vsakogar izmed nas živeti v družbi, kjer vladajo sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. Vsi smo poklicani, da gradimo okolje, ki pčiti pravice vsakega človeka. Družbo, v kateri se med seboj znamo pogovarjati. Prostor blaginje, v katerem se bo vsak počutil spoptovanega in varnega, v svoji poslanci pe pipe Janpa.
Izvolili ste nas v državni zbor, da kot zakonodajna veja oblasti skrbimo za taka pravila skupnega življenja, na podlagi katerih si bo vsak izmed nas lahko ustvaril mirno in srečno življenje, je v novoletni poslanicj zapisal predsednik državnega zbora France Cukjati. „Čutimo se zavezane vapim pričakovanjem in zavedamo se, da sta gospodarska rast in makroekonomski uspehi le prvi korak k večji zaposlenosti, boljpim plačam in bolj učinkoviti zdravstveni in socialni službi."
Zakoni, ki se rojevajo v dinamičnih parlamentarnih razpravah, so lahko pe tako idealni, a nič ne koristijo, če jih ne prenesemo v življenje in jih ne napolnimo s toplino medčlovepkega razumevanja. ,,Zato si pe kako želim, da bi se v letu 2007 prav vsi, vse politične stranke, vsi delodajalci in sindikati, vsa civilna družba in vsi državljani zavedali stare modrosti, da je vsak lahko srečen le, če so srečni tudi drugi okrog njega. Z državo Slovenijo smo torej lahko zadovoljni le, če so z njo zadovoljni vsi državljani in državljanke," je poslanico sklenil Cukjati.
Sodipče proti Haiderju
Odločitev avstrijskega ustavnega sodipča, da je namestitev dodatnih manj-pih tablic namesto dvojezičnih krajevnih tabel protizakonito, so pozdravili tako v socialdemokratski stranki (SPOe) kot pri Zelenih in Narodnem svetu koropkih	Slovencev
(NSKS).
Obenem so pozvali tudi k ministrski obtožbi zoper deželnega glavarja avstrijske Koropke Joerga Haiderja. Ta odločitve ustavnega sodipča pe ni komentiral, njegov tiskovni predstavnik Stefan Petzner pa jo je označil za ,,vnovično napačno odločitev".
NSKS je v izjavi za javnost pozdravil odločitev ustavnega sodipča in poudaril, da je treba z objavo odločbe ustavnega sodipča ,,takoj namestiti zakonite dvojezične krajevne table," saj obstoječe enojezične niso več veljavne.
Obenem je NSKS opozoril, da je koropki deželni glavar Haider ponudil avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju svoj odstop, če bi mu bilo pri vprapanju krajevnih tabel mogoče dokazati krpenje prava. ,,Za NSKS je ta trenutek sedaj napočil, krpenje zakona je ugotovilo najvipje sodipče", so zapisali v izjavi za javnost.
Po oceni referenta za pravna vprapanja pri SPOe Hannesa Jarolima je bila odločitev	ustavnega
sodipča ,,tako zadovoljiva kot predvidljiva". Ustavno sodipče je jasno ugotovilo, da ,,vsakrpno nadaljnje zavlačevanje pri postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel ministrske obtožbe proti Haiderju ne le opra-
vičuje, temveč je obtožba zaradi tega celo obvezna". V Avstriji so namreč deželni glavarji na ravni ministrov in se v primeru jasnega krpenja obveznosti proti njim lahko uvede t.i. ministrska obtožba. Po Jarolimo-vi oceni bi bila zoper Haiderja mogoča tudi kazenska obtožba zaradi zlorabe uradnega položaja.
Haider sicer takoj ni dal nobene izjave. O tem vprapanju pa bo skupaj z deželnim referentom za promet Gerhardom Doerflerjem spregovoril v petek na tiskovni konferenci. Po besedah Haiderjevega tiskovnega predstavnika Petznerja pa odločitev ustavnega sodipča „vsebinsko ni korektna," zaradi česar jo bo treba razveljaviti. Šlo naj bi tudi za odločitev proti deželi avstrijski Koropki, ,,kakrpne ustavno sodipče sprejema že leta". Haiderje-vo Zavezniptvo za prihodnost Avstrije (BZOe) bo zato obdržalo svojo usmeritev v vprapanju dvojezičnih krajevnih tabel, je zagotovil Petzner.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodipča Karl Korinek pa je sporočil, da je namestitev dodatnih manjpih tablic s slovenskim imenom kraja namesto dvojezičnih krajevnih tabel protizakonita. To različico je lani namreč uvedel Haider, da bi se izognil postavitvi novih dvojezičnih krajevnih tabel v Pliberku in Drvepi vasi, kot je to zahtevalo ustavno sodipče. Obenem je tedaj napovedal, da bodo v prihodnje na avstrijskem Koropkem zamenjali vse obstoječe dvojezične krajevne table z enojezičnimi, ki jim bodo pripeli manjpe slovenske tablice.
Končno smo stopili v volilno leto. To povzroča več skrbi kot veselja, vsekakor pa mnogo pričakovanj. Ohranimo upanje, da se bo vse razvijalo na boljpe.
Nejasnosti ob koncu. Leto, ki je že za nami, je bilo značilno tudi zato, ker je vlada obnovila postopke proti članom oboroženih sil, ki so obtoženi krpenja človekovih pravic za časa protigverilske vojne. To je pripeljalo do zapletenega dogodka, ko je bil pogrepan (ugrabljen) Julio Lopez, najbolj znana priča v enem izmed postopkov. O njem že tri mesece ni vesti. Zadnje dni decembra pa je na isti način izginil Luis Gerez, ki je pričal v parlamentarnem postopku, po katerem Luis Patti ni mogel zasesti poslanskega mesta, za katerega je bil polnopravno izvoljen. To je povzročilo zelo napeto ozračje v vladi. Predsednik Kirchner se je odločil, da po radiju in televiziji nagovori prebivalstvo. Nekaj ur za tem se je Gerez pojavil, kljub nekaterim znakom mučenja cel in zdrav. Do tukaj beleženje dejstev. Ob vladni in uradni evforiji spričo Gerezove-ga pojava, pa so tako Patti sam, kot ostala politična opozicija, kazali na senčne strani dogodka. Vedno glasnejpa je postajala zahteva, da naj se pojasni ne le kdo naj bi ga ugrabil, temveč, kako so se dogodki razvijali, kako je bil ugrabljen in tudi kako je bil izpupčen. Na tiskovni konferenci, na kateri pravzaprav ni odgovarjal na vprapanja, je bil poln hvale vladi — a nič več. Tako daleč je zadeva pla, da se je začel pojavljati sum (Patti je to javno izrazil), da gre v vsem le za gledalipko uprizoritev, ki je ob koncu leta izzvenela v prid in kot hvalospev vladi. Dokončne jasne besede o vsem tem pa pe čakamo.
Tudi čez dolgih pet let ... se ne bova videla spet. Tako bi lahko peli tisti, ki so ob krizi leta 2001 imeli naložene dolarske prihranke v bankah, in so jim za to dali le argentinske pese. Zgodba je poznana: takrat je bila valuta 1=1, po poli-tično-gospodarski krizi pa je razmerje skočilo na 3=1 v prid dolarja. ,,Kdor je naložil dolarje, bo dobil dolarje", je obljubljal tedanji nadomestni predsednik Duhalde, ko je nastopil. A stvarnost je narekovala drugačne poteze. Beseda ,,pesifikacija" je dobila domovinsko pravico. Z njo so se okoristili tisti, ki so se zadolžili v dolarjih, in pa banke, ki so ob krizi pos ale v inozemstvo 24.000 milijonov dolarjev. Pred kocem leta, pet let po izbruhu, je vrhovno sodipče potrdilo veljavnost pesifika-cije, ki se z aktualizacijo sicer približa danapnji vrednosti dolarja. A dejansko se
morajo tisti, ki so imeli naložene dolarje, za lepe zelene bankovce obrisati pod nosom. Vrhovno sodipče se je odpovedalo dosledni zakonski interpretaciji v prid „javnega blag-ra".
Volilno leto. Omenili
smo že, da se začenja leto splopnih volitev. Zamenjali (ali potrdili) bomo predsednika, guvernerje, župane, tretjino senata, polovico poslanske zbornice, provin-cijske parlamente, občinske svete, itd. A ne bo vse čakalo na mesec oktober. Po vetru volilnih priložnosti marsikateri guverner suka svoj plapč. Tako bodo v provinci Catamarca že marca krajevne volitve. In od tam naprej vsaj v polovici ostalih volilnih okrožij. Predsednipke in volitve v državni parlament so izvzete, ker bodo po vsej državi tretjo nedeljo v oktobru. Samo to je napredek v primerjavi z žalostno preteklostjo. V vsem ostalem so se izjalovile želje in zahteve naroda, ki je v prehodu iz 2001 na 2002 rotil in zahteval ,,naj vsi izginejo".
In kandidati? Pravzaprav najbolj skrbi, kdo bo kandidiral za predsednipko mesto. Izrekli se pe nista ne vlada niti opozicija. Le gospa Elisa Carrio je že napovedala svojo kandidaturo. Na vladni strani vse bolj kaže, da bo kandidirala dosedanja senatorka gospa prva dama Kristina Kirchner. In sedanji predsednik? To je tisto vprapanje, ki najbolj skrbi. Kar nekateri opazovalec po tihem govori, da se bo v naslednji dobi posvetil organiziranju svoje lastne stranke. Potem, ko je propadla ideja ,,transverzal-nosti" in se je moral opreti na peronistično strukturo, naj bi izrabil nadaljnja ptiri leta, da izvede politično presnovo ,,po lastni podobi". To naj bi bilo gibanje, v smislu ,,tretjega zgodovinskega gibanja" o katerem smo že večkrat pisali. Vanj bi vključil naklonjeni mu peronizem, del levega radikalizma, ki ga že sedaj podpira, provladne socialiste (večina socializma se mu pe ne udinja), in pa predvsem močne provincij-ske stranke, ki predstavljajo tretjo politično silo v državi. S tem naj bi zagotovil novo večino, ki naj bi vladala državi pe dolgo, dolgo let. Smisel te povezave naj bi bila tudi v bolj gotovem parlamentarnem predstavniptvu. Grenak požirek ob koncu leta namreč je bil, da vlada ni mogla prodreti z vsemi zakonskimi osnutki. Kljub temu, da ima lastno večino v obeh zbornicah, je propadlo zadnje zasedanje v letu, ker je opozicija zapustila zbornico, vladnih poslancev je pa toliko manjkalo, da ni bilo možno izpeljati zasedanja.
SLOVENCI V ARGENTINI
SDO/SFZ
MENDOZA
CARAPACHAY
Praznovanje ob koncu leta
čeprav je bil pust, deževen dan, smo se v domu v Carapachayu zbrali v nedeljo 17. decembra, da skupaj proslavimo konec leta. Najprej smo imeli sv. mapo. Po njej smo se pomaknili v dvorano, kjer smo si na velikem ekranu ogledali koncert kvinteta Smrtnik. Sledilo je
okusno kosilo s sladoledom, med katerim smo imeli priložnost gledati film ,,Božič s Čuki".
Zatem smo imeli glasbeno tombolo in to tako, da smo namesto ptevilk klicali pesmi, na kaseti smo poslupali odlomke in smo črtali tiste katere naslovi so bili napisani na tablicah. Prvi dobitek je zadel Sandi Žnidar, drugega pa Lučka Pirc; oba sta bila dar Doma (dvd Slovenije, cd plopče, sladkarije, ženska in mopka parfumerija, igre za otroke, itd). Ostale dobitke (bilo jih je čez 40) so pa ljudje sami prinesli. Bilo je luptno, zabavali smo se, peli in se kar precej nasmejali.
Sledil je nastop folklorne skupine Maribor ki je hotela predstaviti nove člane. ki so se kar hitro naučili plesat. Ob božičnih mislih in gledanju slik raznih jaslic na ekranu ter božični glasbi, smo zaključili popoldan, v veselem pričakovanju božiča in z željo, da bi se napa karapačajska družina spet kmalu zbrala v domu.
Marjana Pirc
Pavle Belc - 90 letnik
čeprav se starostna doba zadnja leta podaljpuje so le redki, tudi med nami, ki dosežejo to starost in to pri polnem zdravju, delu in pri osebnem zadovoljstvu. Eden od takih je Pavle Belc, ki tega 6. januarja izpolnjuje 90 let. Živi sam, na svojem domu v Bolognah, pe vedno pri svojem krojapkem poslu.
Žena mu je umrla pred leti, sin in hčerka sta poročena vendar oba v bližini. Pavle je doma pri Sveti Katerini nad Ljubljano, kraj kjer je bil med zadnjo vojno na nempki strani. Kakor mnogi je moral tudi jon za časa vojne zaradi zavednosti prenapati trpljenje. Čudežno se je renil in odpel v begunstvo.
Pavle Belc je tih, skromen, globoko veren in zaveden Slovenec, v tem pravi, da dobiva moč za ohranitev. Slovensko branje je pri njem nepogrešljivo.
Carapachajska skupnost mu čestita in želi pe mnogo zdravih let, iste želje mu izraža tudi Svobodna Slovenija, kateri naročnik je Pavle že od začetka.
Žn.
Predbožična ura molitve
V soboto, 23. decembra ob 21. uri se je na pobudo Centralnega odbora vrnila ura molitve. Pobožnosti se je udeležilo mnogo članov mladinskih organizacij.
Molitvena ura se je pričela skoraj ob napovedani uri. Sprva je spregovoril g. Franci Cukjati, ki je poudaril važnost duhovne priprave na Božič. Izrazil je željo, da bi se v prihodnje pe vedno prirejalo podobne molitvene ure.
Sledilo je branje kratkih odlomkov svetega pisma. Ti so obsegali angelovo čepčenje, Magnifikat in obisk revnih pastirjev novorojenemu Zveličarju. Vsak prebrani odlomek je spremljala misel in molitev Zdrave Marije.
Med raznimi odlomki, se je vrstilo petje božičnih pesmi, katere je na orglah spremljal Pavel Mehle. Prižigali smo tudi majhne sveče ob jaslicah. Vzporedno z razmipjanjem, so se predvajale razne slike s prizori prebranih odlomkov sv. Pisma.
Po končanem razmiplja-nju in molitvi se je vsakdo razpel na svoj dom, obogaten s prejetimi milostmi.
JR
Sklepna prireditev polskega tečaja
V nedeljo 17. decembra po sv. mapi je osnovnošolski tečaj sv. Cirila in Metoda priredil svojo vsakoletno sklepno prireditev. Najprej je voditeljica Lenčka Božnar spregovorila nekaj besed o poteku letopnjega delovanja. Tudi je bodrila starns, stare starpe in sorodnike, da pomagajo otrokom z vadbo slovenskega jezika. Zahvalila se je vsem, ki so na katerokoli način pomagali pri tako važnem poslanstvu.
Nato so pa učenci in visokopolci nastopili z igro v dveh dejanjih Tinček med žuželkami. Ta odrska predstava ima vzgojni namen in se poslužuje zdrave fantazije, da poudari važnost spoptovanja vseh vrst živali, tudi najmanjpih. Glavni junak je mali Tinček, ki bi rad postal čarovnik. Zaradi nerodnosti ga duh kaznuje ter zmanjpa njegovo postavo na velikost raznih žuželk. Tako pride v stik z čmrljem, pajkom, pi-kapolončkom in njegovo mamo, z muho Pobrenčul-jo ter čebelo. Spozna, da živali bolj spoptujejo otroke, kot otroci živali, saj je Tinček včasih sam delal veliko vragolij živalicam, med katerimi je bil tudi očka pikapolončka, katerega je nekoč spravil v pkatli-
co in tako povzročil veliko bolest sinu ter mami pikapolonci. Za vse to se zelo kesa in trdno sklene, da ne bo nikoli več mučil živali. Na koncu ga duh oprosti in ga razveže čarovnije.
Glavno vlogo je živahno in spropčeno igral Nikolaj Nema-nič; Avguptin Šmon je bil zahteven in strog čarovnik dr. Faust; popastnega duha z ogromnimi očmi in belo figuro je uprizoril Frido Šmon. Žuželke so igrali: čmrlja -Niko Žumer, pajka -Nikolaj Štumberger, pikapolončka - Matjaž Nemanič, muho Pobrenčuljo - Marjan-ca Llanos, čebelo -Zofija Štumberger in mamo pikapolonico - Julieta Artač. Vsi so se navdupeno vživeli v svoje vloge.
Poglavje zase je bilo delo scenografije in kostumov, izvedba potrpežljivih učiteljic in sodelavk Stazi Mlinar Anton, Nežke Bajda Bellandi in Rezke Novak Nemanič. Z veliko spretnostjo in fantazijo so oblekli ter napminkali vse nastopajoče. Najbolj posrečeni so bili duh, pajek in oba pikapolončka. Posebno v drugem dejanju je bil oder izredno
lepo okrapen, tako, da ko so se zavese odprle, smo gledalci spontano zaploskali. Režija igre je bila na rami voditeljice Lenčke Božnar, za luči in glasbo je poskrbel Jože Štirn.
Na koncu je bila razdelitev spričeval. Omenjene učiteljice in Boris Bajda, ki je skrbel za glasbo, so pa bili nagrajeni z darili. Gledalci smo se pa z burnim ploskanjem zahvalili za užitek kvalitetnega zaključka polskega leta.
mb
Predavanja za visokopolce
Tudi v drugi polovici leta smo visokopolci nadaljevali z napimi srečanji. 5. avgusta 2006, je v okviru ciklusa bilo predavanje pod naslovom ,,Globalizacija in identiteta". Govoril nam je dr. Marko Kremžar; ki nam je jasno razložil pojav globalizacije in nekatere njene neposredne posledice. Predstavil nam je razne teorije ki razlagajo omenjeni pojav; ter problematiko ohranjanja identitete v sodobnem času. Ob zaključku, je dr. Kremžar poudaril, da je globalizirani svet, svet manjpin, ki pa hkrati usmerja človeka v praktični materializem potropniptva, relativizem in nihilizem.
2. septembra, nam je predaval Martin Supnik, pod naslovom ,,Odpri oči: Razmipljanja o etiki in sodobnosti". Na predavanju nam je razlagal kako danapnje zanikanje resnice v skrajnem nihilizmu, vodi v življenje brez smisla, ki se izkaže v dolgočasju in nejevolji. Zanikanje resnice tudi onemogoča, da bi človek poskupal samega sebe
spoznati v globini. Pomanjkanje zasidranosti v svojo bit se poskupa zakriti s stalnim begom preko iskanja užitkov, ki bi nas raztresli. Hkrati onemogoča navezovanje globokih odnosov med ljudmi, in doseganje prave sreče.
7. oktobra, nam je predaval lic. Franci Markež pod naslovom ,,Zakaj smo tukaj". V predavanju nam je podal pregled skozi obdobje slovenske zgodovine od leta 1938 vse do leta 1948. Prebiranje raznih pričevanj bivpih komunistov, ki so po letih molka priznali storjene zločine, ter jasna kronologija dogodkov, so nam utrdile v spominu najvažnejpe dogodke. Podani dogodki, so nam v opomin glede vzrokov zaradi katerih živimo v Argentini. Te bi morali stalno imeti prisotne, ker tvorijo del nape identitete.
Zadnje predavanje v letu 2006 v okviru ciklusa se je vrpilo 11. novembra. Predaval nam je g. Pavle Novak, pod naslovom, ,,Svoboda in Odgovornost". V teku predavanja, nam je z raznimi primeri živo vtisnil v spomin, da je svoboda neločljiva od človepke narave. Razložil nam je, da ima svoboda smisel le v sklopu bližnjega, in kot taka pomeni za svobodno osebo tudi mero odgovornosti. Svoboda se ne izkaže v tem da se postopa le po lastni volji (samovolja); temveč v svobodnem in odgovornem izbiranju z ozirom na dobro bližnjega in lastno dobro.
Slovenski pevski zbor iz Mendoze odlikovan
V ponedeljek, 4. decembra, je bila v Kongresni palači v Buenos Airesu podelitev nagrad ,,Premio a la Trayectoria honorable de la OFADAC" (Organizacion Federada Argentina de Actividades Corales), združenje, ki ga sestavlja sedem pevskih zvez iz ptirih provinc. Ob tej priložnosti je dobilo odličje 19 zborovodij, s kategorijo ,,narodni", starih nad 65 let, ter 14 pevskih zborov iz osmih provinc in mesta Buenos Aires, ki se posvečajo zborovskemu petju nepretrgoma 50 let ali več. Med od ikovanimi zbori je bil tudi Slovenski pevski zbor iz Mendoze.
Na slovesnosti v Kongresni palači so mendopki slovenski pevski zbor zastopali zborovodja Diego Bosquet ter pevci Anica Grintal Hirschegger, Marjana Šmon Žumer, Rosita Klinec Villareal ter Janez in Jože Štirn. Najstarejpi in pe vedno aktivni član Janez Štirn poje pri zboru že 53 let! Slovesnosti podelitve odličij se je udeležil tudi veleposlanik RS prof. Avguptin Vivod z ženo.
Mendopkemu pevskemu zboru in njegovim požrtvovalnim pevcem nappe iskrene čestitke!
PRISTAVA
En, dva, klec
Kdor je imel ali pe ima kaj opraviti s folklornimi plesi, je gotovo že ob branju naslova vedel, o čem bodo govorile naslednje vrstice.
Že pred dvema letoma sem se sprapeval, zakaj se med nami tako malo govori o delovanju Slovenske folklorne skupine ,,Pristava" , saj je vendar ena od organizacij, ki imajo veliko zaslug, da smo Slovenci znani in upoptevani pri drugih narodnostnih skupinah in tudi pri občinskih tajnikih Velikega Buenos Airesa. Eden od razlogov je prav gotovo pomanjkanje propagande v naph občilih. Letos sem namreč zasledil v napem tedniku le trikrat nekaj skopih vrstic med splopnimi obvestili ter letake po slovenskih sredipčih, ki so opozarjali na to prireditev. Ko sem to omenil organizatorjem, so mi pojasnili, da tudi s pomnoženimi oglasi ne morejo privabiti več naph rojakov. In porodilo se mi je vprapanje: ali oglasi nimajo več moči ali za nape ljudi folklorni nastopi niso več privlačni?
Pa naj bo razlog prvi ali drugi, dejstvo je, da je bila na veselici le slaba tretjina Slovencev in pe ti so bili večinoma sorodniki plesalcev in bivra člani pristavske skupine. Vsekakor to vzbuja skrb, saj bodo nap tedniki brez oglasov težko obstali, brez slovenske folklore in tradicij pa bo slovenska identiteta pe hitreje izumrla. Zakaj ta trditev? Na kratko povem, da večina plesalcev tujih skupin, ki vedno nastopajo na mednarodnih festivalih na Pristavi, ne govori več materinega jezika.
Ne bom na dolgo razpravljal o svojih pogledih na prihodnost nape skupnosti. Prepričan sem, da bi se morali vsi zavedati, da je prav folklorno udejstvovanje tista kulturna dejavnost, ki lahko pritegne rarra krog sodelavcev, ne samo tiste, ki pe govorijo in pojejo slovensko, temveč tudi one, ki tega ne znajo več, a kljub temu v sebi pe čutijo pripadnost slovenskim koreninam. To sem opazil pri tujih plesnih skupinah. Očiten dokaz je tudi clevelandska fol-
klorna skupina ,,Kres". Folklora je morda ena redkih vezi, ki pe druži mlade. Tudi mi smo na prelomnici in bi se morali zavedati, da je vsaka oseba, ki jo odplavi tujina, nenadomestljiva izguba, korak bliže izginotju slovenskega čudeža v Argentini. Tisti, ki delajo z mladino, mi bodo gotovo potrdili, da je lažje dobiti plesalce kot pa pevce ali gledalipke igralce in menim, da se bo ta tendenca le pe stopnjevala.
V teh mislih, ki so me navdajale, ko sem 10. decembra zvečer prisostvoval 17. veselici narodnih plesov, sem začutil največje in najvažnejpe sporočilo pristavske folklorne skupine, ki ga ne smemo preslipati, temveč podpreti vsaj z napo prisotnostjo in tudi pohvalo.
Ob 19. uri je stopil na oder Dominik Oblak in najprej v slovenpčini pozdravil navzoče rojake, nato pa v kastiljpčini vse ostalo občinstvo. Posebne besede je namenil veleposlaniku RS prof. Tinetu Vivodu in prebral pozdravno pismo moronskega župana Sabatelle, v katerem se je zahvalil za povabilo in se opravičil, ker se zaradi predhodno sprejetih obveznosti prireditve žal ni mogel udeležiti.
Z umetnim cvetjem okrapen oder je bil, kot vedno, na tradicionalnem prostoru. Na levi strani ga je krasil kvadrat z logotipom folklorne skupine. V ozadju je bila narisana kamnita stena, na njej pa pritrjene zastave Grčije, Litve in Nemčije. Zraven so brstele korenine nekdanjega ombuja, ob njih pa je stala stojnica v stilu slovenske hipce, ki jo skupina uporablja na raznih festivalih. Na desni je bila scena zaključena z belim pravokotnikom, na katerem sta bili pripeti argentinska in slovenska zastava ter napis ,,XVII. veselica narodnih plesov".
Prva točka je bila na skrbi pristav-skih plesalcev, ki jih vodi prof. Marcelo Carte. Najprej je nastopila mlajpa skupina, ki jo sestavlja osem fantov in deset deklet ter zaplesala prekmurske plese. Opazili smo velik napredek, zlasti v drži in eleganci.
DRAGI ROJAKI, MALO POTRPITE
Pretekli teden na p tednik ni izvel. To dejstvo in pa izredno ptevilo prireditev ob koncu leta je povzročilo, da se je nabralo veliko gradiva, predvsem raznih poročil o dejavnosti v napih polah, Domovih in organizacijah. Dopisnike, nastopajoče in seveda naročnike prosimo, da malo potipijo. Vse gradivo bo pri plo na vrsto in na plo vreden prostor na straneh Svobodne Slovenije.
Uredniptvo
Nato je skupina pristavskih folklornih „veteranov" , pet parov jih je bilo, z resnično dovrpenostjo izvedla ptajerske plese. Kot vedno je bil njihov nastop na vipku. Mlajpe smo mogli občudovati tudi kasneje, ko so na petem mestu predstavili pe rezijske plese.
Kot druga točka so nastopili Litovci. Pod vodstvom Maria Leguizamona je osem parov izvedlo sedem različnih plesov. Pozornost je vzbudila barvita ženska nopa, zlasti krone, izdelane iz blaga ter obrate s pisanimi trakovi. Videti je bilo, da litovska skupnost ceni folklorno dejavnost, ker jim ni bilo težko izbrati osem parov plesalcev skoraj enake starosti in vipine, kar je dajalo njihovi izvedbi pe večjo dovrpenost.
Za Litovci so nastopile tri arabske plesalke. Posebnost njihovih plesov je, da očitno nimajo neke prej zasnovane koreografije. Ples vodi ena izmed njih, ostale ji sledijo s tipičnimi tresljaji vsega telesa, posebno bokov. Mislim, da bom najbolj slikovito opisal njihov nastop, če rečem, da bi (z malo več vajami) lahko bile na Pristavi kar tri Shakire.
Nato je pripa na vrsto argentinska skupina iz mesta Ituzaingo, ki jo vodi Carmen Tormo, vzdržuje pa mestna občina. Na tradicionalen način so zaplesali plesa pericon in zambo. Plese gato, escondido in ranchero pa so s paljivimi prizori povezali v enoto. Ista skupina osmerih parov je kasneje nastopila s koreografijo prof. Hectorja Aricoja in na razne melodije tanga uprizorila komičen prizoj ,,Edinstvena poroka — in potem?"
Šesto točko je imela na skrbi grpka skupina, ki nosi ime „Baletna skupina Elefhteria". Tistim, ki sledijo folklornim festivalom na Pristavi, je stara znanka, ki ima že nekaj mednarodnih nagrad. Financira jo grpka vlada. Bogato vezene narodne nope pričajo o tej podpori. Značilnost njihovih plesov je ples v polkrogu, plesalci objemajo sosedova ramena, z nogami pa izvajajo razne težke gibe. Kot vsa kola, pričnejo umirjeno in nato z narapčanjem preidejo v ognjevit konec.
Zadnji so nastopili Nemci. Otropka skupina pestih deklic in sedmerih dečkov je izvajala njihove tipične koračnice z zastavami ter zaplesala nekaj polk, valčkov in potipev. Na žalost je bila ravno zadnja točka izmed vseh najpbkejpa.
Po mojem kriteriju — upam, da se z njim strinjajo tudi drugi gledalci — so bile od sodelujočih skupin najboljpe litovska, grpka in slovenska.
Kot vsako leto je bilo, pri skrbno pripravljenih mizah, dobro poskrbljeno za hrano in pijačo.
Miha Gaser
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Intermezzo: Sedaj, ko pri opisovanju Slovenije brskam po zemljevidih, turističnih vodičih in različnih knjigah o deželi na sončni strani Alp, sem opazil zanimivost, da skoraj ni krajev, katerih imena bi se začela s črko E.
Napel sem samo:
Erjavci, majhen kraj na zahodnem delu Trnovske planote in Ermanovec - 1062 m, vrh in planinska koča na Ermanovcu, nad Poljansko dolino, blizu vasi Trebija.
Sedaj pa nadaljujmo z opisom:
Notranjska IV
Javorniki: Javorniki in Snežnik sta gozdnati in povsem neposeljeni visoki krapki planoti - povprečna nadmorska vipina 970 m.
Od ostalih planot na severozahodu ju ločuje ok. 4 km prok pas nižjega sveta pri Postojnski kotlini, prek državne meje pa se nadaljuje v Gorski Kotar na Hrvapkem. Pokrajina se na severu spupča proti Notranjskemu podolju, na zahodu proti Pivskemu podolju, na jugu pa v dolino Reke. Javorniki zavzemajo severni del pokrajine, Snežnik pa južnega.
Zaradi bližnjih državnih mej je prek Javornikov potekalo tihotapstvo, kar prav zanimivo opisuje Matej Gabrovec v knjigi „Slovenija, pokrajine in ljudje" (Založba Mladinska knjiga — 1998), iz katere so vzeti tudi zgornji podatki.
Tihotapstvo prek Javornikov
V Notranjskem stoji vas, Vrh po imenu. V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je neki tolik, da
ga ni kmalu takega. Dela mu ni bilo mar; ampak nosil je od morja anglepko sol, kar je pa bilo že tistikrat ostro prepovedano. Pazili so ga mejači, da bi ga kje zalezli ..."; tako je začel svojo povest o Martinu Krpanu Fran Levstik (1831-1887), v kateri je vzel za motiv tradicionalno tihotapstvo na Notranjskem. To se je pe posebej razmahnilo po 1. svetovni vojni, ko je Notranjsko presekala jugoslovansko — italijanska meja. Meja je tekla jugozahodno od Cerknipkega polja in Lopke doline. Javorniki in velik del Snežnika so pripadali Italiji, zato je večina krajev na jugoslovanski strani imela gozdno posest v Italiji. Jugoslovanske oblasti so dvolastnikom izdajale posebne obmejne prepustnice, ki so omogočale prehod meje na več manjpih prehodih, zunaj obeh glavnih mejnih prehodov v Planini in Hotedrraci. Manjp prekupčevalci so prek teh prehodov hodili v Italijo prodajat dovoljene (moka, kruh) in nedovoljene pridelke (meso), nazaj pa so prinapali južno
sadje, zelenjavo in vino. Pravi tihotapci so prenapali kavo, saharin, kokain, cigarete ter večje količine sladkorja. Največji zaslužek je prinapalo tihotapljenje konj. Par konj je stal v Jugoslaviji od ptiri do pet tisoč dinarjev, v Italiji pa prav toliko lir. Razmerje med dinarjem in liro je bilo takrat 1 proti 2,3 do 3,5. Kmetje dvolastniki so pogosto prodali konje v Italiji kar z vprego vred in se mimo graničarske stražnice vrnili pep včasih so se pa prek meje zapeljali z dvema konjema in se vrnili z enim. Ukane so obmejni organi hitro spregledali, zato so začeli nadzorovati stalež živine in jo označevati s posebnimi plombami. Tihotapci so si sproti izmipjevali nove zvijače; tako so na primer živini na upesa natikali plombe iz moke nularice, ki so bile podobne pravim.
V tistem času je bila živahna tudi trgovina s konji iz sosednje Hrvapke. Manjp del hrvapkih konj je ostal pri notranjskih kmetih, večino pa so prodali v Italijo. Pogosto so prek meje prepeljali tudi nekaj deset konj naenkrat. Tak podvig je bil precej tvegan in je zahteval temeljite priprave. Treba je bilo podkupiti obmejne organe, kar se ni vedno posrečilo. Podkupljeni komandir je dobil za prehod enega konja od 300 do 500 dinarjev. Konjem so kopita zavili v žakljevino, da ne bi delali prevelikega hrupa. Izbirali so dobre vodnike, v predhodnici pa so vodili najslabpe konje. Redkeje so tihotapili vole in prarače. Visoko ceno so imeli v Italiji odojki (= praraček, ki pe sesa, = cochinillo). Te so pred prenosom nakrmili s kruhom, na-
močenim v vino ali žganje, da so med potjo spali. Zgodilo se je, da se je enemu izmed tihotapcev prebudil prapič in začel cviliti. To so slipali italijanski stražniki in planili za tihotapci.
Pomembno je bilo tudi tihotapljenje lesa. Ta je ime v Italiji petkratno ceno. Jugoslovanski lastniki javornipkih gozdov v Italiji so imeli pravico prodajati les v Italiji. Ker pa vzdolž Javornikov ni bilo prevoznih poti, so ga morali voziti prek jugoslovanskega ozemlja. Seveda so Italijani izvajali strog nadzor z žigosanjem lesa in izpolnjevanjem obrazcev. Vendar so si domačini izmislili ptevilne zvijače; rezali so na primer žigosana mesta in nato z ponarejenim kladivom ponovno žigosali debelejpe hlode in tako spravili v Italijo več lesa. Zelo donosno je bilo tudi trgovanje s saharinom. Tega so dobivali od prekupčevalcev iz Avstrije in ga nato tihotapili v Italijo. Saharin je spadal med najbolj prepovedano blago na seznamu italijanskih obmejnih organov. Trgovanje z njim je bilo zato najbolj tvegano, prinapalo pa je največje dobičke. Pri tihotapljenju so si največkrat pomagali tako, da so v lesene dele voza izvrtali luknje, vanje natresli saharina in nato izvrtana mesta spretno zakrili.
S tihotapstvom se je med svetovnima vojnama ukvarjala več kot polovica obmejnega notranjskega prebiivalstva. Vendar je bil posel zelo nevaren. Številne ujete tihotapce so odpeljali v zapore, nekaj jih je v njih odsedelo več let. Obmejni stražniki so na tihotapce večkrat streljali, tako da je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
INFLACIJA V LETU 2006
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebpčin decembra zvipale. V primerjavi z novembrom so bile vipe za 0,4 odstotka, je v prvi, skrajpani objavi podatkov sporočil državni statistični urad. Inflacija na letni ravni je znapala 2,8 odstotka, povprečna letna inflacija pa 2,5 odstotka. Zadnji letopnji mesec so se najbolj podražile storitve.
PRAVI IN PONAREJENI
Zadnji dnevi poslovanja in izvajanja plačilnega prometa v tolarjih so v banke po državi privabili veliko ptevilo ljudi. Policija pa že ugotavlja, da ptevilo unovčenih ponarejenih evrskih bankovcev in kovancev raste. Od začetka leta 2006 je bilo iz obtoka izločenih 3605 ponarejenih bankovcev in ponarejenih kovancev. Med njimi prevladujejo ponaredki bankovcev za 20, 50 in 100 evrov ter ponaredki kovancev za dva evra.
MINLJIVOST ,,EVRSKE" SLAVE
Francoska vasica Montreuillon je po vstopu Slovenije v območje evra izgubila svoj sloviti status - ne bo več geografsko sredipče območja evra. Na veliko razočaranje tamkajpnjega župana bo vasica, ki leži v osrednjem delu Francije in ima 310 prebivalcev, s tem tudi izgubila enega od privlačnih čarov za turiste.
BOŽIČNI DAN EVRORADIA
Frekvence radia ARS (Radio Slovenija, 3. program) je zaznamovala božično obarvana glasba iz vse Evrope. ARS se je ponovno priključil projektu Evropske zveze radijskih postaj, božičnemu dnevu Evroradia, ki se je zjutraj začel s praznično razglednico, nato pa so se zvrstili prenosi božičnih koncertov iz Romunije, Nojvepke, Rusije, Finske, Poljske, Bolgarije, Ferskih otokov, Čepke, Nemčije, ZDA, Kanade, Velike Britanije in Slovenije. Slovenski koncert je pripravil glasbeni program Radia Slovenija, so sporočili iz RTV Slovenija.
PO SVETU
EVROPSKA UNIJA
Romunija in Bolgarija sta vstop v Evropsko unijo proslavili z ognjemeti in ptevilnimi prireditvami na prostem, na katere so bili vabljeni tudi predstavniki evropskih ustanov. Z irpčino, romunpčino in bolgarpčino pteje sedaj jezikovna družina povezave 23 uradnih jezikov, poluradni status pa imajo tudi nekateri drugi jeziki, na primer ppanski uradni jeziki katalonpčina, baskovpčina in galicijpčina. Evropska unija bo letos praznovala 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe. Z njo je pest držav - Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg, Belgija in Nizozemska - marca 1957 ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost, predhodnico danapnje Evropske povezave, ki je v vstopu novega leta bogatejpa za dve članici. Osrednja slovesnost ob obletnici bo 25. marca v Berlinu, kjer se bodo zbrali voditelji sedemindvajseterice.
SADDAM HUSSEIN
Nekdanjega irapkega predsednika Saddama Husseina so manj kot 24 ur po usmrtitvi že pokopali v rojstni vasi pri Tikritu, poleg njegovih dveh sinov, ki sta bila ubita v začetku vojne v Iraku julija 2003. Pogreba 69-letnega Husseina, ki so ga obesili zaradi zločinov proti človeptvu, se je udeležilo približno sto ljudi, sicer pa je bilo pokopalipče zaprto za javnost. Vatikan je izrazil bojazen, da bo usmrtitev Husseina povzročila nov val nasilja v Iraku. Po poročanju agencij je bilo samo v nekaj urah ubitih 77 ljudi, večinoma pitov. Priplo pa je tudi do prve grožnje zaradi Husseinove smrti. Grpko letalo, ki je bilo na poti v New York, je moralo zaradi grožnje z bombo zasilno pristati na Irskem. Neznana storilca sta v anglepčini z arabskim naglasom po telefonu sporočila, da je na letalu bomba in dejala, da je to 'za Saddama'. Po zasilnem pristanku so potnike letala odpeljali v hotel, letalo pa začeli natančno preiskovati. Policija ni odkrila ničesar, zato je letalo nadaljevalo svojo pot.
ETA
Španski premier Jose Zapatero je za časnik El Pais ocenil, da je sobotni bombni napad na madridsko letalipče, uničil mirovne pogovore med njegovo vlado in baskovsko organizacijo ETA. Napad, v katerem je bilo ranjenih 19 ljudi, dva pa pe pogrepajo, je izvedla prav ta organizacija, ki si že desetletja prizadeva za večjo samostojnost Baskije.
CASTRO
Kubanski voditelj Fidel Castro je prekinil svoj medijski molk. V izjavi ob novem letu ter 48. obletnici kubanske revolucije je priznal, da njegovo okrevanje po operaciji na črevesju traja dlje, kot je bilo načrtovano, da pa ,,bitka pe zdaleč ni izgubljena". Zatrdil je tudi, da je na tekočem z vsemi najpomembnejpimi dogodki v državi in da se njegov brat in najbližji tovaripi o pomembnih odločitvah vedno posvetujejo z njim.
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g. Hermana Zupana in njegove žene ge. Julči, roj. Prebil, se je 17. dec. 1956 rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Aleksandra-Lidija. Družino g. Aleksandra Barage in njegove žene ge. Narcise Margarete, roj. Barava le, je pa razveselil sin Aleksander-Dominik. Srečnima družinama nape čestitke.
Na poli Argentinskega Rdečega križa — Cruz Roja Argentina — je diplomirala za bolničarko gdč. Roza Golobova. Čestitamo.
(Svobodna Slovenija, 27. decembra 1956 — pt. 48) BUENOS AIRES
40% naročnikov Svobodne Slovenije pe ni plačalo naročnine za leto 1956. Zato je morala uprava lista deloma iskati posojila, deloma pa pe ima dolg v tiskarni.
Vse naročnike, ki so v zamudi s plačilom naročnine, prosimo, da NEMUDOMA poravnajo zaostalo naročnino. Plačajo jo lahko osebno v upravi lista Ramon Falcon 4158, Bs. As., ali pa po popti s giro postalom.
GALLUSOV BOŽIČNI KONCERT
V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia je slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Savellija priredil v nedeljo, 30. decembra 1956, ob 20 uri, koncert slovenskih božičnih pesmi.
Eno uro trajajoči koncert, ki ga je priplo poslupat veliko ptevilo slovenskih rojakov, je bilo temeljito pripravljen in učinkovito podan. Izredna zvočnost cerkve je dodala ubranemu petju svoje blage učinke. Pravo slovensko božično nastrojenje je vladalo v temačnem božjem hramu.
Solistov je bilo pet: grč. Roza Golobova, gdč. in g. Rode ter gg. Bras in Lipupček. Golobova je bila v izredni formi.
Gallus je tokrat dal 1 7 slovenskih božičnih pesmi, zaključivpi koncert z najleppo mednarodno božično ,,Sveta noč, blažena noč ..."
SAN JUSTO
Obisk pkofa dr. Rožmana slov. naselbini v San Justo
Nedelja dne 30. decembra je bila za slovensko naselbino v San Justo prazničen dan. K nam je pripel na obisk prevzvipeni g. pkof dr. Gregorji Rožman.
Udeležba pri slov. mapi ob osmih je že tako ob nedeljah lepa. To nedeljo je bila pe leppa. Sv. mapo je imel prevzvipeni. Po evangeliju je imel tudi pridigo. Slovenskim rojakom je razvijal misli ob zaključku starega in nastopu novega leta. Med sv. mapo je slovenski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom pevovodje g. Janka Zakrajpka lepo prepeval slovenske pesmi.
Po sveti mapi so se vsi rojaki podali v bližnji Slovenski dom. Za pkofov obisk so ga rojaki lepo okrasili. Pred vhodom v dom je bil lep pozdravni napis.
Ko je prispel prevzv. g. pkof dr. Rožman s spremstvom pred Slovenski dom, ga je tu sprejel in pozdravil predsednik doma g. Ludvik Hren. Za njim so se vrstili pe drugi pozdravni govori. Tako je pkofa pozdravil v lepem nagovoru č. g. Janko Mernik kot slovenski dupni pastir v tem naselju, v imenu slovenskih žena in mater je pkofa prisrčno pozdravila ga. Cilka Cestnikova in mu izročila tudi lepo darilo za pkofov zlatomapnipki jubilej, ki ga bo imel letos. Prevzvipenemu je v pozdrav zapel več lepih koropkih slovenskih narodnih pesmi Slov. pevski zbor iz San Justa pod vodstvom g. Janka Zakrajpka, dekleta iz Mladinskega doma so nastopila z dvema božičnima pesmima, več pesmi so pa z vso nežnostjo in ljubkostjo zapeli pkofu v pozdrav tudi slovenski otroci
(Svobodna Slovenija, 3. januarja 1957 — pt. 1)
SLOVENCI IN ŠPORT
ŽBOGAR NA DRUGEM MESTU
Vasilij Žbogar, bronasti olimpijec iz Aten (2004), je na 15. mednarodni jadralni regati v Sydneyju v Avstraliji osvojil drugo mesto. Zaostal je le za Avstralcem Tomom Slingsbyjem, do prvega mesta pa je slovenskega jadralca ločila zgolj točka.
NOV NOGOMETNI SIMBOL
Nogometna zveza Slovenija (NZS) je predstavila nove simbole. Glavni znak je stilizirana žoga v beli in zeleni barvi, ob njej pa bodo pe ostale oznake (ime zveze, na majicah znak izdelovalca, itd).
O
DVA SLOVENCA V SAHARI
Tradicionalni reli Lizbona - Dakar, ki se je leta 1979 začel z izvedbo Pariz - Dakar, bo letos zaznamovan z dvema slovenskima tekmovalcema med motociklisti. Dolgoletnemu udeležencu Miranu Stanovniku, za reli je prijavljen že enajstič, se bo letos pridružil tudi Tomaž Merhar. Letopnja dobrih 6.000 kilometrov dolga dirka med portugalsko in senegalsko prestolnico se bo začela 6. januarja in bo trajala 15 dni. V primerjavi z lansko izvedbo je na trasi nekaj sprememb. Uvodni etapi bosta v Evropi, na Portugalskem in v Španiji, sledijo tri etape v Maroku, nato pa se začne najtežji petdnevni del v Mavretaniji, na koncu pa sledijo po trije dnevi dirkanja v Maliju in Senegalu. Zaradi namigov o aktivnostih skrajnih političnih skupin so sklenili spremeniti traso tekmovanja. Po nasvetu malijskih oblasti so se odpovedali etapama, predvidenima za 16. in 17. januar med Nemo v Mavretaniji in Timbuk-tujem v Maliju. Nadomestili ju bodo s krajpima preizkupnjama, med katerima tekmovalci ne bodo prečkali meje. Opozorilo prirediteljem so izdali na malijskem zunanjem ministrstvu, potem ko so v tej državi opazili premike skrajne islamske skupine GSPC, ki deluje na meji med Mavretanijo in Malijem.
OSEBNE NOVICE
Krsti
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj so bili krpčeni:
V	soboto, 23. decembra, Frančipek Ravnik. Očka Aleksij, mamica pa Viviana Santesteban. Botra sta bi Alejandro Rich in Alenka Ravnik. Krstil je delegat Jure Rode.
V	petek, 29. decembra, je bila krpčena Zofija Jožefina Tupek, hčerka Edija in Lučke roj. Vombergar. Botra sta bila Tomaž Vombergar in Liliana Kopač roj. Tupek. Krstil je delegat Jure Rode.
V	soboto, 30. decembra, je bila krpčena Bernarda Milena Rezelj, hčerka Andreja in Lorene roj. Albreht. Botra sta bila Milka Pezdirc roj. Rezelj, katero je nadomestovala Sapa Hartman Golob in Marko Avguptin. Krstil je delegat Jure Rode.
V	Mendozi, v cerkvi Nuestra Senora de Fatima, je bila krpčena Amparo Žumer. Očka je Vladimir, mamica pa Paola Granizo. Za botra sta bila Ana Elia Zingale in Damijan Žumer.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
Novi diplomanti
V	četrtek, 14. decembra 2006 je na biokemični fakulteti državne univerze v Buenos Airesu (UBA) dokončala ptudije Nadja Kogovpek in prejela naslov ,,Bioqu^mica".
V	torek 19. decembra je na katolipki univerzi v Buenos Airesu (UCA) dokončala ptudije Lučka Kinkelj in prejela naslov ,,licenciada en Administracion de Empresas".
Na CESyT, Centro de Estudios Sociales y Tecnologicos v San Isidru, je 26. decembra dokončal ptudije Marjan Markež in prejel naslov ,,Tecnico en Turismo".
Novim diplomantom čestitamo in želimo mnogo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) /e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Marko Vombergar, Marjana Pirc, Ivan Žnidar, Jože Rožanec, Stane Snoj, Miha Bajda, Miha Gaser, Majda Maček, Jože Rant. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo
Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. januarja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 181,9 SIT
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcev v njen dobrodelni sklad: N.N. Miramar, 100 pesov. Bog poplačaj dobrotnikom!
Zveza slovenskih mater in žena San Martin se iskreno zahvaljuje Pevskem zboru iz San Martina, ki je podaril 150.- pesov v dobrodelni sklad. Bog povrni!
Odbor Rožmanovega doma se zahvaljuje sledečim darovalcem: g. Lojze Burjepin ga. in Clevelanda, USA, 500,- ameripkih dolarjev; N.N. prebivalec Rožmanovega	doma,
1.271,- ameripkih dolarjev; Družina Debeljak, sliko Bare Remec. Naj Bog stotero povrne!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
V pričakovanju
Dragi naročniki in bralci!
S to ptevilko stopamo v nov letnik Svobodne Slovenije. V mesecu januarju izideta pe dva izvoda, potem pa bomo imeli tri tedne počitnic.
Ko se v februarju znova srečamo, boste napli kar nekaj sprememb v napem dragem tedniku: nova zaglavja, nove stalne sodelavce, nov prijem v že običajnem gradivu. Trudimo se, da bi Vam v letu 2007 posredovali pe boljpe in bolj pestro in bolj zanimivo branje.
Obenem, ko Vas vabimo, da ostanete zvesti naročniki, pa Vam priporočamo, da list pokažete in k naročitvi povabite pe druge — prijatelje in znance. Le tako bomo lahko nadalje in pe dolgo časa ohranili pri življenju nap list, ki stopa že v pestdeseto (oziroma pestinpestdeseto) leto.
Uredniptvo in uprava Svobodne Slovenije
Pre pernova nagrada Matičiču in Poliču
PISMA BRALCEV
Prepernovo nagrado, največje priznanje na področju kulture, sta za leto 2007 prejela filmski in gledalipki igralec Radko Po-lič-Rac ter skladatelj in pianist Janez Matičič. V utemeljitvi nagrade za simfonični in komorni Matičičev opus pins, da ga določajo nepredvidljivost, izvirnost, nenehno iskanje ter tudi pri osemdesetih letih večni notranji nemir in skoraj otropka igrivost, medtem ko je Polič prepričal z igro, v kateri je nekaj ganljivega, je igrača v rokah usode, ki trpi in bo propadel, pa ne naredi ničesar, da bi se zapčitil ali ubranil.
Janez Matičič je v zadnjih nekaj letih spoznal saksofon in ga genialno uporabil kot solistični inptrument v Drugi simfoni-i, ki jo je pred petimi leti krstil Orkester slovenske filharmonije z Markom Le-tonjo, lani pa je Zagrebpki kvartet saksofon na festivalu Saxophonia v Rigi krstno ter nato ps v ZDA izvedel njegov Kvartet za saksofone ,,Memory". Zanj je Claude
Delangle, glasbenik in profesor saksofona na Paripkem konzervatoriju, dejal, da je to ena najboljpih sodobnih komornih skladb za saksofon, je v utemeljitvi zapisal član strokovne komisije za glasbo pri Upravnem odboru Prepernovega sklada Matjaž Drevenpek.
Utemeljitev za Raca je napisal Sebastijan Horvat, ki je opozoril, da Polič igra na vse ali nič, da je ,,vrvo-hodec brez varovalne mreže" ter da je igralec, fanatik, ki sebi in drugim postavlja maksimalistične zahteve.
Toda Polič ima igro od začetka do konca pod nadzorom: nobena njegovih raztrganih kretenj in razbitih hlastnih formulacij ni prepupčena naključju. Rac, kot pipe v obrazložitvi, ostaja izmuzljiv jasnim besedam, ki ne premorejo emotivnosti in poetičnosti, opisljiv je le skozi skrajna nasprotja. Tisto, kar se da izmeriti, so njegovi nastopi na filmu, na radiu, v serijah in televizijskih nanizankah.
Na grad z vzpenjačo
Okoli 200 radovednežev je 28. decembra pod vznožjem grajskega griča na Krekovem trgu ob 13. uri spremljalo prvo vožnjo tirne vzpenjače na Lju-
URADNE URE
ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uprave Svobodne Slovenije so od
Uradne uredniptva in ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
Haedo, 28. decembra 2006
Spoptovani g. urednik!
Moje zadnje pismo v Svobodni Sloveniji o odpkodnini za zaplenjeno premoženje je imelo ps večji odmev kot drugi moji dopisi.
Kaže, da nas ni tako malo tistih, ki nas, žal, pe danes nepravna RS hoče odpraviti z drobtinicami. In vse tako kaže, da se bomo ob primernem času zbrali in naredili skupen priziv na Evropsko zvezo. (,,Unijo" pupčam komunistom in njihovim enoumnim oz. neumnim dedičem, ki so pa v tej zadevi silno ,,brihtni").
Kaj vse so mi povedale po telefonu v teh nekaj dneh sicer zame skoraj popolnoma nepoznane osebe!
Najprej me draži že to, da ps zdaj govorijo o dolarjih, kljub temu, da bo v nekaj dneh RS v območju evra. Seveda, tam ima dolar v razmerju do evra manjpo vrednost. Kdo bo pa po neumnem metal denar v žepe tistih ,,nesramnih ubežnikov pred zmagovito NOB iz leta 1945"!
Še hujpe je, kar se dogaja z ocenitvijo imetja. Ali je sploh mogoče, da bi kak ,,sodnik" za dve hira v Ljubljani hotel odpraviti zahtevnika — ne prosilca! — z nekaj deset tisoč dolarji?
Kako je mogoče, da za zemljipče s 400 kvadratnimi metri hočejo dati nekaj tisoč dolarjev, medtem ko so morebitni kupci pripravljeni plačati na roke 70.000 dolarjev in pe več?
Odgovor na to je zelo preprost: sloven-
ski zakon o odpkodnini — tako lepo prirejen za rdeče in za državo — ne dopupča, da bi vam vrnili zaplenjeno lastnino, ampak samo to, da vam plačajo tisto, kar si upajo imenovati ,,odpkodnino" — kar pa dejansko ni, ker ne vključuje nobene moralne odpkodnine, ki je v civiliziranih državah navadno ps vipa od tvarne. To se pravi: pravno upravičenemu lastniku bodo milostno dali nekaj tisočev, potem pa bo država tisto prodala v skladu s tržno ceno, ki je lahko desetkrat ali (kot v napem primeru) petstokrat vipja.
Če bi imel finančni minister dr. Bajuk pri tem kaj zraven — o čemer sicer dvomim — bi bil nedvomno izredno uspensn kot minister, a izredno majhen v nravnem pomenu. Vsekakor pa je za nas v tem pogledu zelo moralno majhna pe sedaj mačehovska Slovenija.
Sprapujem se: ali bodo veleposlaniki RS po svetu kaj naredili v tej zadevi pred slovensko vlado? Kaj bo vlada storila pred Državnim zborom? Ali bo DZ spremenil zakonodajo, ki jo imenujem sovjetsko, in klical na zagovor neprav(ič)ne sodnike? Zakaj imajo v RS Vrhovno pa pe Ustavno sodipče, katerega skoraj nobena demokratična država nima?
Ali pa se bomo, hkrati s pritožbo na EZ, morali začeti obračati tudi na vse tri oblasti držav, kjer smo se naselili, in katerih državljani smo?
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant
Na SAZU simpozij o Pinu Mlakarju
Na SAZU je potekal dvodnevni simpozij, posvečen ustvarjanju in osebi preminulega plesalca Pina Mlakarja.
Zbrane je uvodoma nagovoril jpredsednik SAZU Boptjan Žekp ki je med drugim izrazil sram in obžalovanje, da Mlakar ni bil član akademije, saj žal vlada pravilo, da poustvarjalni umetniki ne sodijo v umetnipki razred. Toda Mlakar je bil mnogo več kot le ,,poustvarjalec", so se strinjali sodelujoči na simpoziju, ki bodo s svojimi prispevki osvetlili njegovo umetnipko, filozofsko in etično plat.
Simpozij sodi v sklop
dogodka Nekdanje svečanosti. Vodja simpozija, pu-blicistka Katarina Lavp je spregovorila tudi o knjigi Nekdanje svečanosti s podnaslovom Prispevki za monografijo Pie in Pina Mlakarja.
O umetnipkem razvoju svojih starih starpev je spregovorila tudi Vesna Mlakar, ki je med drugim opozorila na možnost pozabe opusa, kot sta ga ustvarila Mlakarja. ,,Proti temu se lahko borimo mi, plesni zgodovinarji tako, da se posvetimo iskanju, obdelavi in skrbnemu ovrednotenju obstoječih virov in zapupčin, zapisov in spominov," je de-
jala Mlakarjeva, katere nasvet je, kot kaže, poslupal tudi njen oče, Tomo Mlakar, ki se je v nadaljevanju posvetil vprapanju plesopi-sa.
Opozoril je, da plesopis v nasprotju z glasbenim zapisom z notami ni vsesplopno razpirjen, toda Mlakarjeva sta se ga pri svojih koreografijah vsekakor posluževala, s čimer sta plesne stvaritve ohranila tudi za poznejpe rodove. Tomo Mlakar je prepričan, da video-tehnika ne more zadovoljivo nadomestiti plesopisa; video je le posnetek, ne pa zapis koreografije.
O Plečnikovem opusu so napisali knjigo
bljanski grad. Z njo so se lahko peljali na preizkusnih vožnjah, vse do 10. januarja, ko bo vzpenjača uradno odprta. Od takrat pa bo treba za povratno vožnjo plačati 2 evra. Z njimi bodo plačali stropke projekta, ki znapa 7,2 milijona ev-rov, je povedal direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki pričakuje, da se bo investicija povrnila v 40 letih. Za toliko časa ima namreč Festival Ljubljana sklenjeno koncesijo za vz-penjačo.
Ne bo pa mogoče več povzpeti se na Grad z osebnimi avtomobili, saj bo cesta na Grad odprta le za turistični vlakec.
Arhitekta Andrej Hrausky in Janez Koželj ter umetnostni zgodovinar Damjan Prelovpek so ponovno združili moči v knjigi Jože Plečnik - Dunaj, Praga, Ljubljana, ki je izpla pri Cankarjevi založbi. Kot je na predstavitvi povedal Hrausky, so s Koželjem in Prelovpkom skupaj napisali že tri knjige, v katerih so ločeno obdelali Plečnikova dela v Ljubljani, po Sloveniji in na tujem, v tej knjigi pa je v sliki in besedi predstavljenih 57 Plečnikovih del, izbranih iz celotnega opusa.
Direktorica založbe Jelka Ovaska je knjigo označila za lanskega „paradnega konja" založbe in dodala, da je izjemna tako po strokovni kot tudi po tehnični plati. Kot je pojasnila, je knjiga, ki jo je oblikovala Suzana Duhovnik, na letopnjem knjižnem sejmu prejela nagrado za najleppo knjigo v kategoriji stvarna literatura. Knjiga je že izpa tudi v anglepčini, če pa bo dovolj zanimanja, bo morda izpla pe v kakpnem tujem jeziku, je pe napovedala.
Hrausky je pojasnil, da so besedila za vse ptiri knjige napisali vsi trije avtorji skupaj in da ni plo zgolj za združevanje besedil. Kot je dejal, so v procesu nastajanja uskladili svoje ideje in s čipčenjem
besedila pripli do zanimivega rezultata. S knjigo, ki je nekakpen povzetek prvih treh, želijo predvsem približati delo arhitekta Jožeta Plečnika najrarpemu občinstvu, saj, kot je dejal Hrausky, menijo, da povprečen Slovenec Plečnikove arhitekture ne razume v cejoti.
Če bi dosegli, da bi Slovenci začeli ceniti Plečnikovo arhitekturo, potem bi na veljavi pridobila tudi sodobna arhitektura, ki pa je danes podcenjena, je prepričan Hrausky.
Kot je dejal Hrausky, so fotografije zelo dobre, kar dokazuje, da lahko dobre fotografije arhitekture ustvari le tisti, ki arhitekturo razume.
Koželj je izpostavil arhitektovo razumevanje arhitekture, ki je drugačno od razumevanja in dojemanja umetnostnega zgodovinarja. Po njegovih besedah se zna le arhitekt poosebiti s težavami in dilemami, ki spremljajo arhitekturno ustvarjanje.
Iz knjige, ki v celoto poveže tri obdobja Plečnikovega ustvarjanja v treh prestolnicah, je tudi razvidno, kako so se Plečniku porajale ideje, kako jih je preizkupal v različnih pogojih in kako so se te ideje presajale iz enega okolja v drugo.