Nedelja 6. Februar a
1936
Ina Slokanova:
Balonček Skakonček
»Danes boš morala ostati v sobi«, je rekla mama, ko je odhajala v tovarno. Majdica je žalostna prikimala. Nič kaj rada ni bila sama v sobi, ki je bila tako
Nekaj časa sta se lovila po sobi, potem je Majdica sedla na pručico in mu pripovedovala pravljice in pela pesimi. Popoldne je drobno zapraskalo po
tesna in temna, zlasti še, če je zunaj deževalo- Tudi Skakončku ni bilo kaj prav, toda morala sta se vdati. Kaj sta pa hotela zunaj na dežju? Vseeno je bilo doma bolj prijetno.
vratih. »Ha, muciika Belka je,« se jO Majdica razveselila in stekla odpret.
Vsa mokra in tresoča se od miraza je Belka skočila v sobo in žalostno mijav-kaila: »Mijav, najav, tniriw>
takšno vreme! Niti samemu hudobcu ne bi privoščila, dla bi bil tako moker, majav, lilija,v.«
»Jaz tudi ne,« je prikimal Skakonček, »še tisrtJ hrast se mi smili, ki je bil tabo hudoben in me ni hotel izpustiti, da bi šal k Majidici, — če je sploh še živ in ga ni nocojšnjo noč strela raztreščila. Hu«, se je srtresel ob spominu, »še zdaj me ssgrabi jeza, če se spomnim, kako grdlo mi je natgajal.«
»Mijav«, je modtro rekla miuoa, »gospod SkaJkončok, pozabi, pozabi. Kar je bilo, je bilo. Jeza je grda reč. Škoda., da bi se jezil, talko lep balonček, kakor si tU
Všeč je bil balončku msucin poldan in Je hitro dejal:
»Prav praviš, gospa Belfka. Oh, saj se ne jezim. Saj ui vredno, da bi se jezili meaiu »zaplešimo«-
na tistega starega rogovileža, ki je ves črviv od vrha do tad.«
»Vesta kaj«, je rekla Majdica »pojdimo se kaj igrat. Maricka sedi na kalnemu zaplešimo«.
»Mr, mr,« je rekla Belka, »jaz bi se šla pa raje lovit«
»Hm, c je pomialjal Skakonček, »jaz bi pa najraje skakali.«
»Dobro,« je rekla Majdica po kratkem razmišljanju, »Zaplešimo najiprej Ma-rička sedi ra kamenu, potem se pojdimo lovit in nazadnje bomo šli sikalkat, do bodo obveljali predlogi viseh treh«.
»Jaz bom MairiSka«, se je ponudila nvuca.
»In jaz bom Karel — brait«, je pristavil Sfcaikončeik.
Muca je Skočila na pručko in sedlla. Maj dica je z balončkom v roki plesala okoli nje in pela: »Morička sedi na kamenu —.«
Ko je zapeki:».. nato pristopi Karel brat« je izpustila bailončka in Skalkon-oek je poletel k muci ter jo nežno po-drgnil po meh&am kožuščku. Toda ko bi bil moral Karel-SkaJkonček suniti mu-co-Maričiko v srce, se je igra končala. Ne, tega ni mogel balonček. Da bi on gospo muco sunil v srce, tega pa ne, niti za šalo ne.
»No, suni jo, suni,« je prigovarjala Majdica, »samo tako malo jo suni, saj je ne bo nič bolelo-«
»Ne, tega pa ne,« se je očftočno uprt. »Gospe muce pa ne boni suval, saj sva vendlfur prijatelja.« Morda se je v naj-dtorttirtjVni hotifikn svojega cfcnotg&ega
srca le bal, da bi potem še muca njega sumila s tačko in še kremplje bi lahko pokazala. Ne, v take nevarne igre je bolje se ne spuščati. In zato se je Majdici tako odliočno uprl.
»Ti si pa res neumen,« se je hudova-!a Majdica, muca se je pa ponoreevala: »Gospod Skakonček je malce preveč dobrega srca.« Vendar se ji je le dobro zdelo.
Potem so. se" šli lovit. Skakonček je letal, muca stokala, MaijdSca pa je tekala. Skakonček in Belka sta se ji spretno izmilkalla, ko je ona k>vi'a. Vsa izmučena je že bila, ko se jii je koinčno posrečilo ujeti muco za rep.
»Ph, ph«, je pihala muca in se poganjala za Sikakončkom in Majdico, onadva sta se ji pa iziogibajla in izmikala, kolikor in kamor sta se ji le mogla. Zlasti na Skakončka se je jezila, ki jo je posebno dražil. Ko je že mislila, da ga ima, Ja je prav pred osom popihal prati stropu.
»Ph, ph«, je puhala in se jezila: »Mijav, miiljav le počakaj nepridiprav, te ■bom že ugnala, tie bom že. . «
In ga je res. Pod pošteno se je skrila in čakalta. Tiho, tiho. Skakonček je tičal po stropom ter napenjal oči, da hi videl v kaiteirem kotu je muca, da bi jo mak) podražil Pa je ni nikjer videl. Ves radoveden se je spustil nižje in še nižije, prav pri tleh je že bil, (tedaj pa jet . hiop, skočila muca izpod postefije, ga ujela za vrvico in zadovoljna zabrundala: »Mjt, mr, pa te imam. .«
Nazadnje so se še pomerli v skakanju. Pri tem se je pa Majdica slabo odrezala. Takoj je spoznala, da jo bosta muca in tudi Skaikončk prekosila. Nosek se ji je povekil. Sedlla je na pruč-Iko din užalčtema rekfla: »Jaz se že ne pcijdiem več«.
Skakonček in muca sita slkakala prav do poznega mraka, ko je prišla Majd-kiina mama domiov. Potem je bai5on-oek ves truden legel Majdiai v naročje, muca se je pa stisnila k njenim nogam in čakala, kdaj bo Ma.idksna mama skuhata večerrto, pa še za prenočišče jo je poprosila.
»Mr, mr«, je zamivkaCa, »kajne, saj lahko pod pečjo ležem nocoj. Tako pusto je zunaj mraz in dež, mir, mr«.
»Seveda, seveda, je prikimala Majdica, »kaa- lezi, mn«Tka. kar lezi«.
(Dalje prihodnjič)
Pozor Jutrovčki, pokažemo vam čudovite čarovnije!
Na naših slikah vkfilte čudovitega čarovnika Ciričarija. S smehljajem na obrazu se postavi pred vas in vas vpraša: »Ali zna kdo izmed vas zlesti skozi dopisnico?« — Gotovo ga vsi z začudenjem gledate in nekateri sbe najbrže oel-o jezil, češ, talka vprašanja so vendarle maito preneumna! Saij tega ni moeoče napraviti! — »Nu«, pra-
-\mniinm
_ 2.
olajšati, lahko vre žete v dopisnico veliflco luknio. morda pojde potiem laže. . . Kaj? Še zmerom ni nikogar, ki bi se upa/l napraviti to umetnijo!? Potem mi ne ostane drugega, kakor da vam sam pokažem, kako se to napravi!
Čudoviti čarovnik vzame dopisnico v roke im jo po sredi zareže, kakor vam kaže slika 1. Potem pregane dopisnico v sredi iin napravi zdaj na tej, zdaj na onii strani zarezo, kakršne vidlite
na naiši sijki 2. Na sliki 3 viiuite. kakšno obliko Je zdaj dobila dopisnica. In na stiki 4 vam kaže naš nnladi čarovnik, da zlahka zleze slkozi dopisnico in da je torej naloga poprfinonia rešljiva.
S tem pa še ni konec predstave. S čudovito zgovornostjo vam zatrdi, do lahko natidebe^eršo knjigo iz knjižnice — odpihne Ali mu naij verjamemo?
Ker vidi, da ima pred sebou same nejeverne Tomaže, se odloči in nam z modrim obrazom pdkaže ttudii to umetnijo. Iz žepa privleče veliko papirnato vročico. Vreabo položi na mizo in na spodnji del vrečice postavi debelo knjigo. Zdaj napiha v vrečico zraka. Pri-tiisik na knjigo postaja čedalje močnejši. Zralk pritiškia v skrajne kance vrečice m knjiga. se prevrne. Ali ste ga videl, fam+a od fare!
Zdaj mu že vsi verjamemo, da je res velik čarovnik Ln da zna vse, karrkola nam pripoveduje. Z 'napetostjo čakamo naslednje točke. Mladi čarovnik vzame igralno karto, jo položi na skrajni člen kazalca in na sredino k».'te dvodinarski novec. »Gospoda, pokažem vam, kako lahko odstranim karto, ne da bi se dotaknil novca, ki mora ostati na mojem kazaicu!« Tega mu pa res ne verjamemo, toda — Bog ve, morda se mu tudi ta čarovnija posreči. In res, s desnico streme karto s prsta in novec mu ostane na kazalcu.
Tega mu seveda ne boste mogli ta-koti ponarediti. Vaje ie treba za tso umetnijo! Važno je, da zadeneite karto tako,' da odleti v popolnoma vodoravni legi in tako hitro, da ne utegne premakniti novca.
Zloisikova čarovnija
Srbska narodna
Neko jutro se je kraljevič odpravil na lov.
Ko je gazil po snegu, se mu je nenadoma ulila kri iz nosu. Videi je kapije, kako so se rdečile na belem snegu m pomislil: »Oh., ko bi dobil za ženo deklico, ki bi bila bela kot sneg in ~dcča kot kri.«
Tako misleč je srečal starko in jo vprašal, ali bivajo kje taka dekleta. Starka mu je povedala, da je v gori pred njim hiša brez vrat pa s samo enim oknom, ki prideš skozenj v hišo in iz nje, in v tej hiši da živi taka deklica.
»Ali, sinko moj«, mu je rekla, »nihče se še ni vrnil, kdorkoli je šel tja, da jo zasnubi.«
»Presneto, pa naj se ne«, je odgovoril kraljevič, »jaz pojdem; kje je pot?«
Ko je starka to slišala, se ji je zasmilil. Segla je v nedrije, izvlekla koš"ek kruha, ga dala kraljeviču in rekla »Vzemi ta kruh. toda pazi nanj kakor a zenico v očesu.«
On vzame kruh. se odpravi dalje in sreča čez čas spet drugo Starko ki ga tudi vpraša kam je namenjen. Odgovori ji, da gre snubit to in to iek'ico Starka ga začne Dreeovartsti in ea orvoza nati na vse. kar mu ie Dovedartn Drvq On "ji pa reče: »Primoidunai. starka, pojdem, četudi se ve? ne vrnem.«
Nato mu da starka lešnik, rekoč: j »Hram ta lešnik, kei u bo suužiL«
On vzame lesnik m gre daije. Cez nekaj časa sreča tretjo starko. Sedela je ob poti Tudi ta ga vpraša, nam ga vede pot. Odgovori ji, da gre snubit in to deklico. Ko starka to sliši, ga začne jokaje rotiti, naj pusti to dekle, in mu pove iste kakoi prvi dve; a tudi nje noče ubogati. Tedaj mu da starka jreh tn reče; »Vzemi ta jreh in tirani ga, dokler ga ne boš potreboval.«
Kraljevič, začuden nad temi darili, vpraša ženo. kaj pomeni, da mu je iala prva kruha, druga lešnik, ona sama pa oreh. Starka mu reče: »Ko prideš pred hišo, vrzi kruh zverem, da te ne pož o, kadar boš pa najbolj v	vprašaj
najprej lešnik, nato pa še jreh.«
Kraljevič gre potem dalje, doker se ne znajde pod goro. kjer opazi tisto hišo. Ko pride pred hišo, ga naskoči celo krdelo vsakterih zveri. On pa po sitarki-nem nasvetu vrže na vsako izmed njih nekaj tistega kruha, tako da so orno-tene — zakaj kruh je imel poseben vonj — popadale na trebuhe in podvile repo ve podse. Ker ni bilo vrat. okno pa visoko, vidi, da sedaj ne more gori Te-dajci pa zagleda, kako neka žena spušča skozi okno svoje zlate lase. Ko to vidi,
plane tja in se obesi na lase, ki ga povleče jo v hišo. Kdo je bil — prav tista deklica! Bila sta drug drugega vesela in deklica mu je rekla: ^Zahvali Boga, da matere ni doma; šla je v goro nabirat zelišč, ki z njimi začara mladeniče in jih izpremeni v zverjad. Tako je storila z vsemi mojimi snubci, ki bi bili kmalu tudi tebe raztrgali. Samo Bog ti je pomagal, da te niso, zato pa zbeživa!«
Nato zbežita po gori, kolikor jima noge dado. Bežeč se ozreta in vidita, kako hiti njena mati za njima. Bala sta se, ker je bik starka že na tem, da ju ujame. Tedajci se kraljevič spomni lešnika, ga vzame v roko in ga vpraša: »Ah, za Boga! Kaj naj sedaj storiva?« Lešnik pa odgovori: »Steri me.«
In ko ga je stri, so se ulile iz njega ognjene reke, ki so materi zaprle pot. Ta pa udari s palico po vodi, tako, da se razdvoji v dve strugi, nato pa, hajdi, znova za njima. Ko vidita, da ju bo

Pktiu---
spet dohitela, vzame kraljevič oreh v roko in ga vpraša: »Zdaj pa ti povej, kaj naj storiva?« »Razbij me!« mu odgovori oreh. In ko je kraljevič talko storil, je švignil iz oreha plamen, ki je užgal skoraj vso goro. Toda dekličina mati je planila v ogenj, ki je še tisti mah ugasnil in se nato znova spustila za njima, da bi ju ujela.
Kraljevič tedaj izprevidi, da je to zlomkova čarovnija, se prekriža, obrnjen proti vzhodu, in pokliče usmiljenega Boga na pomoč. Tedajci je udaril grom, ki je sežgal dekličino mater, zemlja se je razpočila ped njo in ji strla kosti
Kraljevič je pa srečno pribežai z deklico domov, jo dal pokristjaniti ter jo vzel za ženo.
Lojze Zupaac:
Grajščak in vrag
Belokrajdnska pripovedka
BS1 je grad. V tem gradu je živel bo-gajt graščak, ki je rad kvarfcaL
Na sveti večer je graščak povabil mnogo kvartačev v svoj grad- Zunaj pa so zvonovi vabili k palnočnici- Zvon en je je grašeaika motilo, zato je jezno vrgel kvarte pv mizi in zaklel:
»Naj vse ..«<cupaj vzame vrag-«
Komaj je spregovoril, že je v sdbo prišepail sam vrag- Oblečen je bdi v zelen frak, rdeč cilinder je držal v desnici in se globoko klanjal graščaku.
Graščak ga je spoznal. Bil je sirčen človek in je zavpil:
»Kar brž se izgubi v dolino to porea vrvi cerkvenim zvonovom, da bodo je-njali s te™ zvonenjem.«
»Hja, milostni gospod, kaj pa zaradi plačila . . . « se je vrag obotavljal.
»Kar brž!« Je zavpil graščak. »Za plačilo se že domeniva.«
In vrag je izginil.
Pogovor pa je slišal grajski kočijaž-Brž je pohitel v grajsko kapelo, zajel v posodo blagoslovljeno vodo ter še pred vragom pohitel v dolino- Ko se je vrag približal zvoniku, je pričel kočijaž škropiti z blagoslovljeno vodo. da se mu vrag ni mogel približati-
Vrag pa jezen, ker ni mogel povezati zvonovom vrvi, se je tuleč umakniL Z dirjal je pred grad in se s tako silo zaletel vanj, da se je sesul. In vsi kvar-tači so našli smrt pod razva linami
Se danes so pod Gorjanci vidne raa-valine tega gradu.
TEK
JUTROVČKI PIŠEJO
Čevelj pripoveduje. Otroci smo ska^ fca/li po vasi, brskali po smetišču, kjer smo zagledali star čevelj in stegnili roke po njem. Toda odmaknili smo se, ko smo zaslišali besede, ki jih je spregovoril. »Otroci prosim vas, pustite me, da v miru umrem«. Zaprosili smo ga, naj nam pove svojo življensko zgodbo. Ustregel je naši želji. Začel je pripovedovati: »Bilo je med svetovno vojno, ko sem v Ljubljani zagledal beli svet. Postavili so me v izložbo. Bil sem okusno in dobro napravljen. Čez nekaj dni je prišel vojak, me kupil in odnesel. V vojašnici me obuje in moral sem iti z njim. Hodil sem po Srbiji, kjer je moj gospodar prišel v ujetništvo. Ker sem bil že strgam me je dal popraviti. Naito sem nastopil trnjevo pot čez Albanijo in Krf in od tam z ladjo nazaj v domovino. Gospodar je naju z bratom, ko sva bila že čisto obnošena, podaril nekemu vojaku, ki naju je kmalu vrgel na smetišče, kjer je mojega brata pobrala neka sitara ženica in ga vrgla na ogenj, a jaz pa ležim tukaj pred vami in vas prosim, pustite me, dr v miru umrem, z zavestjo da sem koristil s svojim življenjem samo drugim.«
Javornik M-, uč- IL razr. klas. gimn. v v Ljubljani
Dragi stric Matic! Dobila sem lani od Božička lepe sneške. Nosila sem jih z veseljem tako dolgo, da sem jih čisto raztrgala. Potem sem jih vrgla za potok. Ko sem drugi dan šla mimo, sem slišala kako so moje za/vržene sneške tožile svojim zavrženim sobratom o svoji usodi in o moji nehvaležnosti. Lepo Te pozdravlja Danica Zorinič, uč. II. b razr. v Slovenski Bistrici.
Zgodba o čevlju. Sprehajala sem se po gozdu. Naenkrat zagledam pred se. bo] raztrgan čevelj, stojim pred njim in ga vprašam kaj ga je tja privleklo. Ves objokan mi začne pripovedovati svojo žalostno zgodbico. Ko je bil še lep, je služil svojemu prvemu gospodarju, ki je bil vnet plesalec in nočni popivavec. Prehodil je mnogo dvoran in plesišč. Na-zadnje je pa šel k svojemu prvemu popravilu k čevljarju. Od tistih dob ni bil več tako zdrav in tudi prejšnji gospodar ga je zavrgel in ga podaril beraču,
ki mu je še služil, dokler ni bil ves raztrgan in ga je vrgel v gozd, kjer je obležal.
Baus Bianka, uč. III. razr. v Ljubljani
Dragi stric Matic! Prosim, oprosti mi, da se Ti nisem takoj zahvalil za prelepo knjigo. Bil sem prejšnja dva meseca bolan ter sem imel hud revmatizem. Sedaj sem bil operiran na bezgavkah v Ljubljani v Šlajmerjevem domu. Operacija je dobro izpadla. Tudi Tebe bi bil lahko obiskal pa sem imel zelo malo časa, ker sem se kmalu mora! vrniti domov. Doma bom še par dni potem pa grem v Ptuj v šolo. Še enkrat se Ti najlepše zahvaljujem za lepo knjigo, ki sem jo z veseljem bral. Te pozdravlja Tvoj vneti bralec »Mladega Jutra«
Žagar Ciril, dijak v Ptuju.
Zgodba o zavrženem čevlju. V neki prodajalni čevljev je stal par čevljev na polici. Kmalu stopita v trgovino oče in sin. Oče je kupil sinu tiste čevlje, Tonček, tako je bilo mlademu navihancu ime, je nese' čevlje z očetom domov. Drugi dan je bila nedelja. Tonček se je z novimi čevflj: napotil k maši. Seveda je hodil po največjih lužah. Kmalu je zagledal na travniku svoje tovariše, ki so veseli brcali žogo. Stekel je k njim in brcal žogo na vse načine. Kmalu je prišel redar in mu vzel žogo. Vkljub temu fantje niso obupali. Dobili so velik kamen in ga začeli brcati. Ko so pa postali lačni so se napotili domov. Tonček pa je v strahu videl, da mu oba palca na nogah gledata izza podplatov. Mislite si, kako se je bal očeta. Ko pa je stopil v sobo, je strogi oče takoj opazil, da je strgal čevlje. Pošteno ga je premikastil; še klečati je moral, a brez kosila. Oče je nesel čevlje k čevljarrju. ta pa mu je dejal, da jih ni vredno popravljati. Jezen je vrgel oče čevlje na smetišče, kjer ležijo še zdaj. Tonček bo pa moral bos hoditi.
Gončar Ivan, dijak v Ljubljani, Sv. Petra c. 27.
Čevelj pripoveduje: »Ko me je čevljar napravil sem romal v trgovino, kjer me je trgovec postavil v izložbo. Tu se je začelo zame novo življenje. LJjudje so me radi gledali, ker sem
imel topo obliko. Lepega dne pride mimo trgovine neka gospa s svojim sinom. Ustavila se je pred izložbo in me od vsedi strani ogledovala. Potem je rekla sinu: »Te čevlje ti bom kupila!« Stopila v trgovino in velela trgovcu: »Dajte mi tiste čevlje iz izložbe!« Trgovec je odklenil izložbo in me nesel v trgovino. Zavili me je v lep papir in me dail gospe. Odštela je zame denar, ki ga je trgovec zadovoljen spravi1! v blagajno. Gospa me je nesla k sebi na dom, tam me je deček obiti in odšel z menoj na izpreihod. Cez leto dni so se mojii podplati strgai&i. Deček me je v jezi vrgel v kot. Joj, ko bi vedeli otroci, kaiko me je bolelo. Drugo jutro me je gospa pobrala in me vrgla v zaboji za smeti Ko je privozil smetar, me je vrgel z smetmi in odpadki v voz. Tako sem prišel na smetišče, kjer težim še dandanašnji«.
Pirnat Angelca, uč. II. a razr. II. liiešč. šole v Šiški.
Dragi stric Matic! Zadnjič sem bil na njivi, ki jo je bil kmet pravkar po-griojfl. Sredli njive pa je bili nataknjen na palico star čevelj. Ko me je čevelj zagledali mi je potožil svojo nesrečo. Pripovedoval je takole:
»Jaz bil sem najdlan v gnoju domačije,
tja vrgel me je vaški smrkolin.
Me najde h kupec, posuši na soncu, visim zdaj kot sttrašilo, vrabcem v opomin!«
Ciril Ekar, dijak IL a. razr. drž. real.
gimn. v Kranju
Čevelj pripoveduje: »Ljubi otrok, če greš mimo mene in me zagledaš raztrganega in zavrženega v jarku, si gotovo ne moreš predstavljate, kako zelo imeniten sem bili nekoč. Izdelali so me iz najfinejšega usnja v veliki tovarni. Odtod sem prtiišel v trgovino, kjer so me zaradi moje iiziredne lepote postavili v izložbeno okno. Ljudje so se ustavljali pred izložbo in me občudovali. Na to sem bili posebno ponosen. In naiposled je prišel! imeniten gospod, ki me je kupil. Pri tem gospodu se je šele začelo zame pravo veselje. Hodili sem ipo lepo zlikanih parke-tSk in tepih asfaltiranih cestah, in oelo z avtomobilom sam se veSkrat vozE. Toda kmaJu Je bilo 9oonec vese&a. Ko
sem bil maik> oguljen m zgrbančeu od prvih znakov starosti, me je gospodar podani beraču. Tu se je začelo maje trpljenje. Odslej sem hodil po grdilh. blatnih in kameniitih cestah, dokler se nisem tako strgal, da me je berač neki diarn vrgel v cestni jarek. 1 u težim zdaij iin čakam, da bom zapuščen in pozabljen razpadel«.
Marjan Muršič, uč. III. a razr. v Mariboru, Mejna ul. 12.
Stari čevelj pripoveduje. Redil sem se v samotnem kraju, v majhni hišici preprostega čevljarja. Zgodilo pa se je, da je prišel nekoč k temu čevljar« ju mlad gospod. Pogodila sta se zame. In v nekolikih trenutkih sem že tičal pod pazduho kupca, ki pa ni bil ime« niten gospod, ampak navaden delavec. Ves lep in svetlikajoč se, sem ošabno gledal one ljudi, ki so me otipavali in ogledovali. Ni bila dolga pot do hiše mojega novega gospodarja. In v krat* kem času sem že bil na njegovih no* gah. Stopal sem po hribih in doiinah, gazil sem vodo, spremljal sem ga na poti v mesto. Ondi sem se počutil prav dobro. Hodil sem po asfaltirani in opazoval šege ljudi. Spremljal sem gospodarja tudi po železnici, avtomo* bilu, tramvaju itd. Zajavkal sem, če sem stopil na žrebelj: a kljub temu sem bil vesel, da ni železo ranilo go» spodarju noge. Največkrat pa sem spremljal gospodarja v tovarno. Tam se je trudil noč in dan, da si prisluži kruh. A nekega dne ni dobil dela v tovarni. Obupal je. Prvič v svojem življenju sem prestopil gostilniški prag. Vlekel sem ga sicer nazaj, a vse zaman. In tako je popival nesrečnež cele noči in se veselil s »prijatelji« pi< janci. dokler se nisva končno oba zgrudila v obcestni jarek. Iz njega so naju potegnili dobri liudje. Gospodar ie moral v postelio. Po dol a i mučni bolezni je za vselei zatisnil oči. Pogu* bil ga je alkohol. In potem sem kot miloščina služil ubogemu beraču. Pa moia koža ie slaba; zato ie zasijal ra mojem podplatu beli dan. Seda i pa po* čivam v stari šari in premišljujem o svojem življenju.
Korenjak Jakec, ač. V. razr narodne šole v Mozirju
Rešitev magičnega lika
Navpično: 1. Simon, 2 Jenko. Vodoravno: 1. cimet, 2 Gorka.
Rešitev diamanta
Vodoravno in naopično: 1. Jutro, 2. čuk, 3. kri.
Listnica uredništva
Svoj natečaj zaključimo L marca. Imena nagrajencev objavimo dne 8. marca. Vseh spisov na žalost ne bomo mogli objaviti, ker nam primanjkuje prostora.
Uganke in križanke iz zadnjih Ste. vilk so pravilno rešli:
Tonček Thurnlior, uč, III. razr. v Vilšnji gani, Janteovi Ivan, uč, VI. razr. steklarna v Hrastniku, Pretnar Leopold, uč. M. a razr. dirž. real. gimn. v Kranpu, Strauss Lada, uč. I. b razr. il. drž. reai gim. v Ljubltiani, Zgonc Dušan, dijak I. c razr. drž. real. gimn. v Celju, G. Zadnik, uč. III. razr. na Ledini v Ljubljana, Milena Lendovšek, dijakinja II. drž. real. giran. v Ljubljani, Pomiikvar Stanko, uč. II. a razr. državne realne gimnazije v Ljubljani, Dušam Pavletilč, uč. V. razr. Bloke, Nova vas pri Rakeku, Kroner Ludvik, uč. L d. razr. III. drž. reail. gimai. v Ljubljani, Anaitol Faibiiamčič, uč. osn. šoiie Ruperčvrh p. Blirčna vas na Dolenjskem, Bavoo?. Ljubomiir. dijak I. b kliais. gimn. v Ljubljani, Savina Sekir -nik, uč. IV. razr. Sv. Glorijan pri Rogatcu, Kovač Marijan, uč. II. razr. real. gimi. v Heroeg Nbvotn, VodoDdvec Pavla, uč. I. razr. mešč. šote v Senovem pri Rajihemburgu, Tuirnšek Adlolf, dijak III. reaL Sinin. y Limbušu pri Mairilbara
Križanka •»Krava**
Vodoravno: 1. pijača starih Slovanov; 3. zgodovinsko polje v Jugoslaviji; 7. ostanek podrtega drevesa; 8. vrh v Julijskih Alpah; 9. mašnikovo oblačilo.
Navpično: 1. vodja črede; 2. predel v naravi; 3. čolnič; 4. zemljiška mera; 5. nočna ptca; 6. vrh v Karavankah; 7. namizno pogrinjalo.
DANILO GORINŠEK:
Berački
Kratkohlači smo berači, čevlje stare, milodare, prazno malho nosimo, kruh, obleko prosimo.
Mati naša vsak dan vpraša.: Oče, kdaj boš kruh delil? Oče išče, kje prgišče črne moke bi dobil...
Zdaj že oče glasno joče: Kdaj bo konec teh nadlog? Dasi prosim, ne izprosim, da bi sit bil moj otrok l...
Kratkohlači smo berači — revež, kdor berači mlad — dinar dajte, glad končajte, —» Bog vam plačaj tisočkrat l