\
faAmerikanski	|
Slovenec"	))
) DELA ŽE	)}
51
/ LET ZA SVOJ	(i
\ NAROD	\|
t V AMERIKI.	Jf|
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI	tf
t	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)

ŠTEV. (NO.) 3.
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 6, 1942
LETNIK (VOL.) LI.
Zveza med Anglijo
n

Odpor
• ti
na rilipinin
Zaveznici v soglasju glede vojnih ciljev
i rv- .
Med Anglijo in Rusijo se dosegel popolen sporazum, ki ga pa bodo morale odobriti še druge zaveznice. — Velika sila Rusije spravila Nemčijo v kritičen položaj.
London, Anglija. — Med
Anglijo in Rusijo se je doseglo tako tesno sodelovanje in t;i-ko trdno zbližanje, kakoršno ni obstojalo med njima že od zadnje svetovne vojne, in ta medsebojna zveza se bo še bolj utrdila. Tako se je izrazil angleški zun. minister Eden v svojem govoru pc radio v nedeljo, v katerem je podal ljudstvu poročilo o svojem obisku v Moskvi, s katerega se je vrnil pred nekaj dnevi. Povdar-janje, da obstoja med obema deželama popolen sporazum glede vseh točk, zadevajočih vojno ni samo diplomatska fraza, je dejal, marveč pomeni popolno resnico.
Med obiskom v Rusiji je napravil Eden potovanje tudi v ozadju za bojnimi Hnijart in, kakor pravi, je pri tem videl, kako sijajno je Rusija organizirana za oorambo svoje dežele in industrijsko pripravljena v to svrho. Povdaril je, da je napravil Hitler /veliko pomoto, ko je napadel Rusijo ter si s tem nakopal na vrat združeno mogočno silo sovjet ske unije.
Obe zavezniški deželi, Rusija in Anglija, je dejal Eden, se sicer daleko razlikujete v evoji vladni obliki, toda to dejstvo ni nfkak vzrok, da bi ju ločilo, češ, da v tujezemskih zadevah nima nobenega pomena to, kako notranjo vlačo ima kaka dežela, marveč šteje le to, kako se ta obnaša v mednarodnem "oziru ; tudi s Hitler jem niso nastale nikake težave zaradi njegovega nazijstva doma, marveč zaradi tega, ker ni ostal doma.
O vojni v Rusiji se je izrazil Eden, d/ je tako vrste, ka-koršna ugaja Hitlerju, namreč hitro se premikajoča; razlika je le v te A, da se Nemci zdaj premikajo v nasprotno smer, namreč, da se umikajo.
D^isi pa ste Anglija in Rusija v popolnem sporazumu, je dejal minister, vendar se med njegovim obiskom v Moskvi niso sprejele nikake končne odločitve, marveč se bodo v to svrho morali prej \še vršiti razgovori z britanskimi domi-r ijoni in z Zed. državami.
— Kakor se izražajo uradna ruska poročila o vojni, je položaj nemške armade čim-(t al je bolj kritičen. Eden sovjetskih listov pravi, da so na moskovski fronti zasedli Rusi tekom enega dobrega tedna o-krog sto vasi in mest ter so morali Nemci zapustiti število strategičnih krajev, iz katerih so prej ogrožali Moskvo.
In sovjetska armadi, pov-darja isti list, je odločena, da š svojo ofenzivo ne bo popustila, marveč namerava pritiskati na Nemce, dokler ne bo zadnji nazi pregnan z ruske zem-
SKUPEN PAKT ZAVEZNIC
Vse žrtve osisča po\abljene, da odobre skupen pakt.
Washington, D. C. — Vlacla Zed. držav je to nedeljo povabila vse tiste dežele, ki so zasedene od držav osišča, naj potom svojih zastopnikov odobre izjavo, ki je bila podpisana 1. januarja in v kateri so se zaveznice obvezale, da bodo vodile proti osišču vojno do kor-ca in, da ne bo nobena od njih sklenila separatnega miru. Ta izjava je bila podpisana od 2G držav, na prvem mestu Zed. JIdj-žave, Britanija, Rusija in Ki-* tajska. Gori omenjeno ameriško povabilo je namenjeno tistim državam, ki te iziave niso podpisale.
-o-
JAPONCI PADAJO "KAKOR MUHE"
Švica. — Italijanski so sicer objavljali z črkami zadnji petek padec filipinske prestolice Manile, češ, da ta znači "večji poraz ameriških sil na Pacifiku," vendar pa je eden listov pozneje tudi priobčil strahovito ceno, katero morajo Japonci plačevati za svoje zmage. Kakor navaja pomočilo, umirajo Japonci v filipinskih džunglah "kakor muhe," češ, da se morajo boriti ne samo ? proti Amerikancem, ki se bojujejo kakor "vragovi," marveč utirati si morajo pot skozi tako goste pragozde, da jim niti ar-tilerija ni kos, in se obenem boriti proti velikim kačam in krokodilom.
Bern, časopisi velikimi
MANILA VIDELA BOJE ŽE PREJ
Manila, prestolica filipin skega otočja, ki je bila zadnii petek po trdih bojih zavzeta cd Japoncev, je bila tekom zgodovine že prej pozorišče bojev. Prvič je bila Manila zasedena v letu 1565, in sicer od Špancev. 200 let pozneje, namreč 1762, so jo zasedli Britanci, a sc jo morali leto pozneje Kopet vrniti Špancem. Amerika je dobila Manilo in Filipine v 1898, ko je v špansko-ameriški vojni premagala Špance. — Filipini štejejo skupno 7,083 otokov, med ka-termi je največji Luzon, na katerem leži tudi Manila. Prebivalcev imajo Filipini nekaj nad 16 milijonov.
-o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
N AZIJI ZNOVA VSILJUJEJO SVOJO RELIGIJO
Bern, Švica. — V Nemčiji je predložen nov program, po katerem se ima uvesti za vso državo enotna "religija narodnega socijalizma", ki ima popolnoma odpraviti krščanstvo. Izdal je ta program znani nazij-ski voditelj in bojevnik proti veri Alfred Rosenberg in po njegovem predlogu se imajo takoj izpremeniti vse cerkve v Nemčiji v "narodne cerkve".
V teh narodnih cerkvah, izvaja Rosenberg, morajo vsi ' priznavati Boga in njegovo večno delo", toda v njih ne bo dovoljeno, da bi nastopali kot govorniki taki, ki propagirajo za krščanstvo, češ, da "taki niso lažniki samo napram samim sebi, marveč tudi napram nemškemu narodu." Dalje se v programu prepoveduje tiskanje sv. pisma: namesto njega se uvaja Hitlerjev 'Mem Kampf" kot vodilna kniiga in na vsakem oltarju mora biti meč in en izvod te knjige.
AVTOMOBILI BODO MORALI V GARAŽE
Chicago y III. — Parkanje
avtomobilov ria chicaških cestah preko n9či se bo moralo ustaviti. To je objavil zadnji petek župan Kelly, povdarja-jc-e, da se bo v naprej pazilo na to, da se ta mestni zakon v resnici tudi izvaja. V mestnih knjigah je sicer že precej časa zakon, po katerem ima policija pravico, zaseči vsak avto, ki je dolgo časa parkan na cesti, ter ga dati odpeljati v kako javno garažo, od koder ga lahko dobi lastnik nazaj le proti plačilu vseh stroškov; ta zakon pa se doslej sploh ni izvajal, toda po županovi objavi bo zdaj poklican k življenju. Kakor pravi župan, se s par-kanjem avtomobilov prvič ovira promet, drugič pa se tudi gumij v obročih kvari, ko je izpostavljen vsake vrste vremenu. Kdor nima privatne garaže, se proti najemnini lahko posluži javne; kdor pa tudi tega noče, bo moral parkati avto ali v ozadju hiše, ali pa na kaki prazni loti; parkan ju na cestah pa se bo na vsak način moral napraviti konec, je povdaril župan. — Točasno je v Chicago okrog 587,000 avto-
Zavezniki uspešno branijo manilski zaliv
Po padcu Manile se zavezniške sile zasidrale ob vhodu v zaliv. — Proti Britancem si izsilili Japonci nove uspehe. — Prodiranje na Malaji. — Južni filipinski otok baje zavzet.	i ,
PO KAT. SVETU
—	Seattle, Wash. — V pridigi, ki jo je imel na božični dan, je tukajšnji škof Shaugh-nessv stavil na razpolago o brambnim oblastem vsa cerkvena poslopja, kakor farne dvorane in šole, in, ako bi bilo potrebno, tudi cerkve same.
—	Washigton, D. C. — Re-lifni odbor ameriških škofov je nedavno odposlal papežu Piju znesek $300,000, ki se je na-kolektal lani na Tiho nedeljo v pomoč trpečim vsled vojne. Papež je ta denar že razdelil med razne evropska narode, in
Washington, D. C. — Ame
riške ir. filipinske čete so morale zadnji petek sicer izprazniti filipinsko prestolico Manilo ter jo prepustiti Japoncem, vendar pa niso s tem dosegli Japonci nikake odločilne zmage. Zavezniške sile so se namreč umaknile v bližnjo trdnjavo Corregidor, ki leži ob vhodu v manilski zaliv, in vsi japonski napadi na to točko so bili do nedelje uspešno odbiti.
Nasprotno pa imajo zaznamovati Japonci boljše rezulta-
Vesti o domovini
Cetniki dosezajo s svojimi napadi na nemške vojake v srednji in zapadni Srbiji zopet velike uspehe. Zasedli so že mnogo novih pozicij in groze, da bodo nazije prepodili iz Srbije.
Novi uspehi četnikov I druge nedelje v septembru.
Angora, 27. decembra (NYT) — Po poročilih, ki so jih prejeli inozemski vojni in dopisniški krogi v Angori, so srbske armije generala Draž^ Mihajloviča ponovile svoje ostre napade v srednji in zahodni Srbiji na nemške sile. Posadke nemških vojašnic z velikih delov ozemlja, ki so ga zasedli Nemci, so bile pregnane v začetku decembra.
Nemci se umikajo pred srbskim ognjem
Angora, 28, decembr; (NYT) — Inozemski vojašk poročevalni krogi v Angori po ločajo, da" se nemške sile umi kajo iz južnozahodne in sever ne Srbije po celi vrsti porazo*. v bojih z močnimi silami gene rala Draže Mihajloviča in d; obstaja možnost, da nemšk glavno poveljstvo ukaže ustav Ijenje tretje neuspešne akcije proti srbski vojski.
Nemška ptehota se j.e pt ostrem spopadu z močnimi čet-niškimi silami pri Zeki umaknila vzhodno od Cačka. Pr. tem spopadu so Po poročilih Nemci izgubili dva ali tri pol-in mnogo materijaia, Dru-gf rreTTf&tenpete so bfle po tolče ne južno pri Kočiljevu blizu Šabca in se umikajo.
V težkih bojih pri Ivanici in
Hrvatje svoto $25,400.
—	Washington, D. C. — Tekom leta je porastlo število katoličanov v Zed. državah ra S90,000 duš, da jih je zdaj o-nrog 22 milijonov. V deželi je 35,000 duhovnikov, 152,000 sester tor 7.700 bratov raznih redov.
—	New York, N. Y. — Za sestre-usmiljenke^ zaposlene po raznih bolnicah v newyor-ški nadškofiji, se bo priredil posebni tečaj za pouk v prvi pomoči. To je odredil tukajšnji nadškof Spellman.
-o-
TOVARNE NAMERAVAJO PRESELITI Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je izrazil zadnji petek, da je v razmo-trivanju načrt, da se važnejša vojna industrija preseli iz o-groženih mest ob obalah v notranjost dežele.
-o-
NOVO ZASEDANJE KONGRESA Washington, D. C. — V petek se je vršilo prvo zasedanje 77. kongresa. Predsednik Roosevelt bo prečital svojo letne poslanico kongresu ta torek.
Poroča se, da divjajo hude oorbe v pokrajinah Mačva in Jadar zahodno od Beograda med Savo in Drine. Mihajlovi-čeve armije vračajo napade v strnjenih četah pri Uzicu, Cač-ku, Šabcu, Kraljevu in Gornjem Milanovcu. Izgube nemških posadk, ki so zelo izčrpane še iz prejšnjih zimskih boj«v, so baje teitoe.
Poroča se, da četniki, ki delujejo v srednji in zahodni Srbiji postajajo bolj in bolj ak
te v tistin Krajih na daljnjern vzhodu, ki jih branijo britanske čete. Tako priznava britansko poveljstvo, da se je napravil nov umik na malajskem polotokudalje, da se je Japoncem posrečilo, izkrcati nove čete na severni strani otoka l Borneo; da so zasedli neko mesto na južnem koncu britanske kolonije Burme, in končno, da so izvršili uspešen zračni napad na otok NJova Britanija, ki leži med Bismarck otočjem. Poročila iz Tokio pa trdijo, da so japonske sile docela okupf-rale tudi južni filipinski otok Mindanao.
-o-
BANANA, DRAGOCENA STVAR V ANGLIJI
London, Anglija. — Neko dekle je med potjo na delo pozabilo na busu neko dragoceno stvar, čemur se je zadnji petek ppsvetilo tukaj obilo publicitete. Ni pa bil to nikak dragulj, marveč navadna banana in banane so v Angliji zdaj taka izrednost, da je dekle prijavila izgubo na trans-portacijski urad. Kakor pravi, je prejela sad od neke prijateljske osebe iz Amerike ter ga je vzela na delo, da ga bo tam drugim pekazala. • Poizvedba, kje je banana, pa ni rodila nikakega uspeha in si je pojedino najbrž kdo drugi privoščil.
tivni in da so.nemške pošiljat ve vojaštva in orožja v Solun in Sofijo prišle z zamudo, v mnogih slučajih pa sploh ne zaradi poškodovanj prometnih sredstev.
Poročila poročevalnih krogov, potrjena z nemškimi priznanji v beograjskih radijskih oddajah, s pisanjem beograjskega lista "Novo Vreme" in Vilna Zeitung" kažejo, da se je tretji veliki napor Nemcev za uničenje srbskega odpora ponesrečil še bolj kakor napadi v septembru in oktobru, navzlic ljudem in materijalu, ki so ga vrgli v obupno borbo na bojni črti ki je čez 1500 kvadratnih milj ozemlja v njej, težkega in neprehodnega srbskega terena.
Srbske izgube so težke in trpljenje mestnega in podeželskega prebivalstva je še težje zaradi nemškega sistema stre ljanja v množicah in načrtnega uničevanja. Nad štirideset srbskih trgov in vasi je bilo
Dobrači v Južni Srbiji so četniki z nenadnim bočnim napadom iznenadili nemške in za-sedne sile generala Nediča, ki so se po zadnjih vesteh umaknile s težkimi izgubami.
Visok sneg in naporno bojevanje povzročata med nemškimi vojaki mnogo žrtev in slabita moralo nemških sil. Veliko pomanjkanje hrane je v srednji in zahodni Srbiji, kjer so neredne uporniške čete izvajale politiko pustošenja polj s pomočjo vsega prebivalstva. Vse nemške obhodnice so četniki v planinah odrezali in tam zmrzujejo do smrti.
Po nemškem obstreljevanju Šabca, Užica in Čačka čet-niške ;>ile niso zajele ujetnikov.
New York, 19. decembra <AP) — Britanski radio danes prinaša vest iz Južno-vzhodne Evrope v kateri poroča, da so se jugoslovanske in grške "armije svobode" sesta-
SINGAPORE. "KLJUČ" DO VZHODNOINDIJSKEGA OTOČJA
lje in ne bo Nemčija sama postala bojišče.
Pogled na pristanišče v britanski trdnjavi Singapore. Japonci so odločeni, da zavzamejo to trdnjavo, ki tvori nekak ključ do vzhodnoindijskega otočja, ter se vodijo zdaj za njo srditi boji na malajskega polotoku.	____
delno ali popolnoma uničenih z nemškim obstreljevanjem in požiganjem.
"Novo Vreme" po starem načinu trdi, da je bilo 4000 meščanov in deželanov ubitih od začetka nemških napadov v septembru samo v Srbiji. Ta številka verjetno vključuje tudi meščane Šabca, "srbskega Verduna", Čačka in Užic. Vsa ta mesta so bila popolnoma u-niČena z nemškim topništvom in bombniki.
V istem času zanesljiva poročila mednarodnih vojaških in dopisniških krogov v Angori in Carigradu omenjajo, da so nemške izgube ljudi in materijaia c.elo večje, kot se je poročalo sprva in da so Nemci izgubili več kakor dve polni diviziji z ogromnimi količinami pošiljatev, mehanizirane opreme in orožja. Nemci so pretrpeli te izgube odkar je začela j prva ostra nemška ofenziva I
le v planinah Južne Srbije in Severne Grčije.
To radijsko poročilo, ki ga je prejela CBS pravi,-da obe vojski nadaljujete borbo proti Nemcem z ramo ob rami. Njihovi poročevalni krogi obveščajo javnost o premikanju sovražnika.
Wake Up, Americans!
Wake up, Americans!
Make America's answer roar out over the world.
Every citizen must back the United States Army and Navy to victory—back them with work and money.
Do your part: Buy United States Defense Bonds and Stamps at your post office, bank, or savings and loan association. Oct Defense fetamps at your re-tall store or from the carricr boy of this newspaper.
točki, kjer se
k- več pianistinj in organistinj, omenim še eno,, namreč
TjWon: CANAL
NmUii f
eelo leto ____$6.00
U M( leta--3.00
2« ictrt k ta----------1.75
Za Chicago, Kanado in Evropo:
g* celo leto ---$7XX)
Z* »d teta -- 3.50
U W leta---1.00
f ooataezna itevilka----3c
DopW vafaoga poaena ea hit« mj tek in pol pred dnevom, ko U do&rtrtfca dopoldne. ~ Na dopise „_^^ ^y^^^o _
Entered as second class matter. November Chicago IHinws, onder the Act of March J
Hfluovljio leta 1191«
^	nedelj,
i« dnem po praanfldh.
poslani Številko
Rokopisov
Brezskrbno jje splezala na vrh k|et-ne meneč se.za sovražile divjake,
AMER1KANSKI SLOVENEC
in od tam nadlegovati angleško plovbo v indijskem in Ti- živel. — v Sringfieldu je veliko hem morju. Na cjrugem koncu zavzeti Gibraltar in za- Slovencev in so med njimi ne-
padno obalo Afrike ter tucB tu prežati na angleško plov- ----------
bo okrog Afrike. Vprašanje je le, če jim bodo Angleži to dopustili. Če imajo kaj soli pod kapo, tega ne bodo dopustili pod nobenim pogojem, ne glede na žrtve. Politika obkroževanja je torej v načrtu obeh sovražnih sil. Na potu ciljem nemškega obkroževanja pa stoji turško ozemlje in radi tega se nahaja Turčija na vroči ' ~ \ \\ bo zelo težko izognila sedanjemu konfliktu.
BOŽIČNI PRAZNIKI V ' BARBERTONU
Barberton, O.
Božične praznike smo praznovali pri nas v Barbertonu prav slovesno in zadovoljno. V naših srcih je vladal mir božji. Ljubo božje Dete nam je dalo svoj sveti blagoslov. — V naši farni cerkvi Presv. Srca Jezusovega smo imeli kakor vsako leto o polnoči slovesno peto sv. mašo, katero so darovali naš župnik č. g. M. Jager in so imeli tudi lep voščilni govor na farane. — Pevski zbor fare Presv. Srca Jezusovega je ganljivo pel Loesh latinsko mašo, kakor tudi lepe slovenske božične pesmi pod vodstvom or-ganistinje gospe A. Beg. Božična kolekta od tako majhne fare kakor je naša, je bila zares velika, saj je prinesla $772.00. '
Kakor je bilo že poročano v Amer. Slovencu v "Baragovem svetilniku" od č. g. Fathra B. Ambrožiča, smo pri nas ustanovili Baragovo podružnico št. 2., katere sedanji odbor je sledeči: Predsednik naš župnik č. g. M. Jager, podpredsednica Mrs. Jennie Oko-lish, tajnik Mr. Anton Šabec, irfagajničarka Miss Christina Casserman; za propagando Mrs. Frances Smrdel in Frank Smole. — To društvo ima ja-ko lepe rmmene, kakor so nam razložili č. Father B. Ambro-žič. Namen imamo ustanoviti moški pevski "Baragov zbor", kajti s petjem bomo delali največjo propagando za čast božjo, kakor tudi za narodno življenje v tej novi deželi. Ker je naš patron škof Baraga posvetil vse svoje življenje za &voj narod, največ pa za revne Indijance tukajšnje domačine, prosimo vsemogočnega Boga, da nas vodi za čast božjo, za narod slovenski, da nas ohrari v tej težki preizkušnji. Sedaj
živimo v vojnem čs^u. Jako priporočljivo bi bilo, da se vsi naroče na dnevnik Amer. Slovenec, ker v njem bomo našli vse kar nam je potreba vedeti, vsa navodila, zakone in postave, kakor tudi vse novice svetovnih dogodkov. Naročimo si svoj katoliški dnevnik Amer. Slovenec! ' *
V našem mestnem odboru bomo imeli sedaj izpremembe. Za župana bomo imeli demokrata. Sodnik bo tudi novo izvoljen in pri njem bo zaposlen naš mladenič, ki zna dobro slovensko Mr. Jacob Sabec, Bailiff.
Ker imamo v naši naselbini
naj omenim še eno,, namreč Miss Pauline Zel(eznikar, katera poučuje petje pri fari sv. Avguština.
Vsem našim Slovencem želimo mnogo sreče! Srečno blagoslovljeno Nov0 leto želi či-tateljem Amer; Slovenca
Fr. Smole.
—O-
Z JUŽNEGA ILLINOIS A
Fairmouat City
East St. Louis, Mo.
G. urednik, ker mi ravno poteka naročnina, bom pa isto ponovil in ob enem nekaj napisal za naš list. — Ko sem hodil pred par tedni po severnem Illinoisu, sem prišel do Springfielda, pa mi je že zmanjkalo obleke in ajdove moke, zato sem se odpravil domov in naročil druge. Pa nikar ne mislite cenjeni čitatelji, da sem te stvari na kvorte meril, kakor se je izrazil nekdo tam iz Mandalof, ki mu naj-brže tedaj nekaj ni bilo prav v glavi. Pohvalil se je tudi, da ima 125 na strani brezposelne zavarovalnine, danes pa mislim, da niti 10 nima, ker rov, v katerem je bil zaposlen, je dodelal. Prav tako tudi rov na G len Carbbn in na Edwards-ville ter Jfokomus velika maj-na, ker je vse prodano za staro železo.
Ko sem šel skozi Staunton, sem videt, da so razmere še vedno bolj slabe, ker majne še ne obratujejo vse, katere delajo, pa ne vsaki dan in zaslužek tudi ni tak, kakor je bil nekdaj. — Zahvalim se rojakinji Prestopnik, ki je napravila, tako izvrstne krvavice. Rojakinja je že daleč nad šestimi križi, pa se še dobro počuti. — Tam po Staunton je precej Slovencev. Nekateri radi pomagajo svojemu rojaku, ne-, kateri pa ne poznajo siromaka.
—	Na Gillespie je tudi rov, ki obratuje vsaki dan, kateri je pa čez poletje počival. Tukaj je nekaj družin, ki razumejo rek: svoji k svojim, drugi ga pa tudi ne razumejo. Tudi na Carlinvil-le je takih, ki Slovenca poznajo, pa tudi takih, ki ga ne poznajo.
—	Nekaj sem slišal, da bo neka-kompanija iz južnega Illinoisa kupila tamkajšnji Standard rov. Če ga bo, potem bo rov morda obratoval, kajti rov počiva že* celih osemnajst let in se se mo-
kateri prav dobri. Dela je tam veliko in se celo iz Auburna vozijo tja na delo. V Auburn so po večini zelo dobri rojakih — Iz Springfielda sem jo mahnil v Lincoln, kjer je tudi nekaj Slovencev, ki pa bolj slabo delajo, toda sem mid njimi vseeno dobil nekaj dobrih rojakov. Mesto je prav lepo, toda rov obratuje počasi in nekateri se vozijo drugam na delo. — Od tam sem jo mahnil proti Oglesby. Tam so pa ženske zelo postrežljive. Preteklo pomlad sem tam videl eno, ki je bila zelo dober govornik, imena pa ni hotela povedati. Hotela me je malo potegniti, kakšno sodbo bom izrekel o njenih dopisih, katere pa ne piše v naš list, pa je potegnila s tem tudi sama sebe. Kaj čemo, so pač vsakovrstni ljudje na svetu.
Hvala lepa vsem tam okoli, za postrežbo in prijaznost, tako staremu Dušaku, Svastik, Go-renki in Zupančički. Noyice od tam so pa te, da je rojakinja Svastih večkrat bolna, Gorenka ima pa sladkorno bolezen, kot se mi je povedalo, nje mož pa da* ima krvni pritisk in Zupančička je baje tudi več bolna kot zdrava. — Cementarne na Oglesby dobro obratujejo, toda delo je težko in kakor pravijo, jako nezdravo, ker dim in cement se vlega človeku na pljuča, kar gotovo ne pospešuje zdravja.
Steve Fabjan
-o-
PRIPOROČILO NEWYORSKE-GA ŽUPANA ZA SLUČAJ ZRAČNEGA NAPADA New York, N. Y. Župan La Guardija je kot ravnatelj za varnost civilnega prebivalstva po radio podal naslednja navodila, kako se je treba prebivalstvu obnašati ob času zračnega napada:
Vsakdo naj napravi to, kar mu naroče krajevne oblasti za njegovo varnost in za varnost njegove družine. Predvsem priporoča mirnost in neustrašen ost. Zlasti je to potrebno, če so poleg otroci in mlajši ljudje.
Nadalje je župan opozoril prebivalstvo, da oddaljenost sovražnika ni nikaka garanci ja za varnost, kajti letala prinašajo smrt in razdejanje tudi iz velike daljave.
Potem je podal še neka temeljna navodila in povdarjal, naj se jih prebivalstvo dobro zapomni. Ta navodila so v glavnem sledeča:
"Bodite hladni, ne izgubite srlave in ne poslušajte vznemirljivih govoric.
"Ne hodite za razburjenimi ljudmi, ki kričijo.
"Ce ste dalje kakor pet minut od doma, kadar je zračni napad, zatecite se v najbližje zaklonišče, ali se stisnite v kak pripraven kraj, drugače pa pojdite domov in tam ostanit«\ "Kadar pridejo letala ponoči, ugasnite v hiši vse luči.
"Nikoli ne čakajte na zadnje svarilo.
"Ob času napada ležite med
: Nov grofa
West Allis, Wis. -je na praznik sv. nagloma umrl rojak
vzemite s seboj očala, časopise, knjige, živež, pitno vodo, mizo in za vsakega družinskega člana po en0 blazino. Vle-zite se na blazino in počakajte, da zaslišite signal, ki naznani, da je nevarnost minila.
"Ako imate v h$i ročni radio, ga vzamite s seboj v zaklonišče in poslušajte tam u-raidna poročila.
"V vaši bližini je stražnik za zračni napad, ki je vaš prijatelj in vam bo dal potrebna navodila, kako se ravnajte.
"Kadar pride zračni napad, ne pozabite zapreti plina pri peči ali lučih.
"Se enkrat ponovim: Bodite hladni. Bodite doma. Ne gledajte skozi okno. Ne hodite na ulico. Ugasnite luči.
"Kadarkoli pride zračni napad. vlezite se na tla, pa bodisi doma ali zunaj na ulici.
X.
-o—-—
NOVA PREGANJANJA NA NORVEŠKEM
Stockholm, Švedska. — (ONA) — Kakor se poroča, je norveško ljudstvo prevzela bojazen, da se zopet pripravlja novo preganjanje, ki bo sledilo povratku Quislingovega policijskega komisarja Jonas-a Lie-a, kateri se je povrnil iz Prage, kjer je bil na posetu pri Reinhard-u Heydrih-u. Lie-ju je bila dana prilika, da je proučeval metode gestapov-cev, kako ti brezobzirno preganjajo in zatirajo prebivalstvo tako v Nemčiji, kakor v protektoratu. — Podlaga za začetek noVcga preganjanja je že bila upostavljena s tem. ko je bilo ukazano policiji da aretira vse Norvežane, katere sumijo, da so nasprotni sedanjemu režimu. — Nadalje je bil0 policiji naročeno, ponovno pregledati vse norveške domove, da bi kje ne imeli skrite radio aparate. Tiste, prr katerih dobe radio aparat, nemudoma odženejo v koncentracijska taborišča. — Ne sam0 policija, veland. Ker
Torek, 6. januarja 1942 * =55*9
'Dogodki |
mSS*** II
Jubilej
Cleveland, O. — Tukaj sta pred kratkim slavila srebrno poroko Mr». in Mrs. Charles Benevol in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer se je zbralo lepo število prijateljev in sorodnikov, ki so jima častitali k jubileju. — Mr. Charles Benevol je glavni odbornik Slovenske moške zveze.
- Tukaj Štefana Anton let.
KozlevČar, v starosti 70 Doma je bil iz Trebnj$a, na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 36. leti. Zapušča ženo, enega sina in sedem vnukov.
Vile rojenice
Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Andy Kavčnik na East 53rd Street so vasova-le prijazne vile rojenice in jim pustile v spomin zalo hčerkico.
Doma za Novo leto
So. Chicago, 111. — Za Novo leto sta prišla od vojakov na kratek dopust George Bla-zic, brat Mrs. L i k o v i c h, tajnice društva Marije Pomagaj št. 80, KSKJ., in pa Edward Vidic, sin Mr. in Mrs. Martin Vidic z Ewing Ave. Oba sta bila veselo pozdravljena od domačih, kakor tudi seveda od številnih prijateljev, ki so jima častitali srečno in veselo Novo leto.
vrata, nikdar ne k oknu. "V svojem lastnem domu si
rajo delavci voziti na vse strani za delom. — Nadalje je nekaj družin v Girard, ki tudi radi kaj kupijo. — V Virden so pa bolj bogati in ne grem tje. Včasih sem šel, dokler je ranjki Stopar
vredite svoje zaklonišče in si cer po možnosti v sobi brez stekla ali oken. — Zagrnite okna.
"V hišno zavetišče ali zaklonišče, v katerega se zatečete,
tudi Hird-ove napadalne čete so dobile ukaz, da pri tem sodelujejo. Te napadalne trupe, kakor se poroča, pod pretvezo da iščejo radio aparate, stikajo za skritimi zalogami hrane, katero potem seveda zase-žejo. Zato so mnogi Norvežani svoje odvišne zaloge hrane zakopali.
1 Prav tako so cerkev in aka-demični voditelji začeli boj proti propadajoči morali mladine pod nazijskim režimom. Profesor Haakon $chetelino, na univerzi v Bergenu govoril svojim dijakom: "V temnem viharju, ki hrumi preko nas, se resnica, pravica in človeška modrost prav tako svetijo, kakor so se svetile tedaj, ko so se -porodile v glavah starodavnih velikih filozofov. Ne predajajte ^e malosrčnosti, porabite svojo voljo z željo d0 dela. Držite se vere v živega Boga, dokler ne prisije luč boljših časov." — Očividno so cen-sorji bili premalo pazljivi, kajti govor je bil nepričakovano priobčen v "Norwegian After posten".
-o-
Ali ate že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čim* preje m al dl a rt domovini na altar!
Cleveland dobi vladne urade
Cleveland, O. — Kakor se govori, se je županu Lausche-tu posrečilo zagotoviti nekaj !vladnih uradov za mesto Cle-namreč v \Vash-
ingtonu primanjkuje poslopij za razne urade, jih selijo v druga mesta in tako je za Cleveland obljubljeno nekaj vladnih uradov, kar bo za mesto gotovo velikega pomena.
Nesreča
Issaquah, Wash. — Tukaj se je po nesreči vsekal na glavo rojak Frank Aubel, ko je doma sekal drva. Poškodba je bila precej nevarna, da je moral v bolnišnico v Seattle. Wash.
V JEČO ZARADI VOJNEGA UJETNIKA
Zurich, Švica. — (ONA) _
Dvajsetletna deklica iz Hamburga, se je zaljubila v nekega poljskega vojnega ujetnika v Nemčiji, kateremu je tudi obljubila, da ga Jpo končani vojni poroči. — Daia mu je kompas in zemljevid ter vozni red, da bi mu s tem pomagala pobegniti iz Nemčije v Švico, toda stvar je prišla na dan. Kakor poroča časopis "Hamburger Fremdenblatt", je bila dekle Gerda Jakobasch obsojena na 13 mesecev zapora, "ker se je družila z vojnim ujetnikom."
--o-
Širite in priporočajte liat "Amerikanaki Slovenec!"
PREDRZNA DEKLE
<Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Amerikanski Slovenec
trn*i
slovenski

ImAmim j- tj&ka
EDINOSTPUBUSH i9 WV
ING CO.
1849
Cermak Rd., Chicago. 5544
The first and the Oldest Slovene + Newspaper m America. Established 189L
Issued daily, except Sunday, Monday and the day aftar .holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: . 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year__«46.00
For half a year	___3.00
For three months ..........-............- 1.75
Chicago, Csnsds and Europe: For one year f7ftn For half a year__3.50
For tbree months Single copy _
— 2.00 _ 3c
10, 1925 at the post office at 3, 1879.
objavo morajo biti nde list — Za zadnjo brez podpisa se ne ozira. —
na uredništvo v tednu Je čas ured-
Turčija na vroči točki
Položaj Turčije se približuje s slehernim dnem bolj vroči točki v sedanjem konfliktu med zavezniki in osiščni-mi silami. Bliža se položaju, v kakoršnem se je nahajala Jugoslavija pred desetimi meseci. Nemška diplomacija je poskušala z vbo svojo spretnostjo, da bi pridobila turške državnike za osiščno politiko. To se ji doslej ni posrečilo. Turčija je skrbno čuvala svojo nevtralnost in skuša ohraniti isto še v bodoče. Seveda, nedotakljivost njene nevtralnosti pa ni odvisna samo od njene volje in njenih želja v tem oziru. Njena nevtralnost je odvisna povsem od okoliščin, v katerih se suče vojna politika med zavezniki in osiščem v Sredozemlju in okrog Sueza.
Turška nevtralnost je mogoča samo toliko časa, dokler ne bo nemške nevarnosti okrog Sueza, oziroma toliko časa, dokler se ne bo zdelo Nemcem potrebno udariti preko drugih potov proti Suezu, nego le od strani Libije, kjer gre osiščnim četam zadnje tedne precej slabo. Zdi se pa, da nemški strategi imajo novo zvijačnost v rokavu. Pritisniti najbrž mislijo na Turčijo, da jim dovoli prehod preko turškega ozemlja, da napadejo Kavkaz in tamošnja oljna polja od juga, od turške strani. Klima je tu ugodnejša in priprayna za vojne operacije v zimskih mesecih. Drugi sunek pa bf rštdi Nemci uprizorili preko turškega ozemlja doli na Irak in odtam proti Suez kanalu in tako stisniti angleško plovbo preko Sueza in Sredozemlja. In v takem slučaju je turška nevtralnost nemogoča. Turčija se bo morala odločiti tako ali tako in kakor se bo odločila Za njeno nevtralnost ne bo prav.
Turška diplomacija sicer kaže zaveznikom bolj naklonjen obraz, kakor osišču. Ce ni to samo neka formalna naklonjenost, kakoršno so diplomati navajeni kazati, kadar morajo stopicati okrog vrele kaše. Prava stran turške politike v tem konfliktu se pokaže, kadar bo prišla odločitev: ali z nami, ali z onim.
Turški politiki za enkrat na vseh straneh bolje kaže, da se v odločinem trenotku nasloni na zaveznike, med katerimi je Anglija. Turčija predobro ve, da dokler bo Anglija gibala, bo ščitila turško upravljanje in turško kontrolo nad Dardanelami in bosporsko ožino pri Carigradu. To zato, ker tako gre prav angleškim računom v Sredozemlju in radi Sueza. Anglija ne želi imeti nad Dardanelami novega gospodarja, ne Nemca, ne Rusa. Ne enemu ne drugemu ne zaupa gospodarstva nad važnim prehodom med Črnim in Sredozemskim morjem. Turčija se tega zaveda, zato je prijaznejša Angliji nego Nemčiji. Če bi jo Nemčija pregazila bi to pomenilo konec turškega gospodarstva nad Dardanelami, zato je pričakovati celo, da se bo Turčija Nemčiji uprla, če bo ta zahtevala od ine prosti prehod v eno ali drugo smer preko njenega teritorija.	P •
Mnogi so prepričanja, da Nemci igrajo tudi na psiho-logiene strune na BaJkanu s tem, da mislijo poslati nad Turčijo, če bi se ta uprla, Rumunijo, Bolgarijo in Madžare. Prvi obljubljajo Besarabijo in druge važne pozicije v Črnem morju. Bolgarom Dardanele in velik del Jugoslavije in Grške, baje neko novo bolgarsko cesarstvo naj bi nastalo ob Carigradu. V zameno za vse to bi omenjeni balkanski "narodi plačali s krvjo tako, da bi napravili Nemcem prosto pot preko Turčije do južnih stranskih vrat do Rusije v Kavkazu in do Sueza na jugozapadu. Te domneve imajo konkretne podlage v tem, ker Nemci bi radi prišli do olja v Kavkazu in v Iraku, od tam pa doli do perzijskega zaliva. In če bi bila vojna sreča Japoncem naklonjena na Daljnem vzhodu, bi se nemški4in japonski roki dotaknili v Tihem morju. Do tega nikoli ne pride, razun, če bi se dala Turčija Nemcem ostrašiti v toliki meri, da bi dovolila Nemcem prehod preko svojega ozemlja. Ce se pa Turčija postavi na noge, bi bil pa to predrag poizkus. Kuha pa se in pripravlja se nekaj tudi v to smer.
.Zavezniki hitijo s političnem in vojnim obkroževanjem osiščnih sil. Osišče pa poizkuša seveda z enako metodo ustvariti proti obkroženje. Cilji nemške strategije so iztisniti Angleae iz Sredozemlja, priti do perzijskega zaliva
ALREADY THE BUTAWAS WERE SWARW/NS UP THE CAGE TO SEIZE
Tarzan j<- vedel, če predrzno dekle ostane kjer je, jo vjaraejo, . '
Toda že so začeli tudi div jaki plezati -o, kletki proti nji, da jo vjaniejo.
TARZAN KNEW 7W IF THE R30LHAJ»V< REMAINED, SHE WOULD SURELY BE <
"jbaz ti pomagam zbežati." je rekla letniku; "če mi ti pomagaš najti Toni-nivja in mi j»a prepustiš!"

mi)
MANII
CAViTC

6. januarja 1$42
AMER1KANSKI SLOVENEC
Stran 3
KLUB "LJUBLJANA" V NARODNI NOŠI
J. M. Trunk. TEDENSKI KOLEDAR
1|. Nedelja — Sv. Drviina.
12.	Pondeljek — Arkadi j.
13.	Torek — Veronika.
14.	Sreda — Hiludij, škof.
15.	Četrtek — Maver.
16.	Petek — Marcelin.
17.	Sobota — Anton.
DRUGA NEDELJA V JANUARJU
"Jaz Gospod ljubim pravico in sovražim rop pri žgavni da* ritvi (Izajija, 61,8)".
Bog noče tvoje, temveč tebe in vsega. Kar ti delaš in narediš, to je več ali manj tvoje, kolikor je odvisno od tvojib naporov. Kar si, je zopet v resnici le delo božje, ni tvoje, njegovo je, in to, kar je njegovo, tir j a od tebe, ako se mu hočeš darovati in izročiti. S kakim tvojim in sploh človeškim delom se Bog ne more nikoli zadovoljiti. Dobil bi le del tega, kar je njegovo, njemu pripada, in kaj takega bi bilo proti "pravici, pravičnosti, toraj v daritvi pravi rop, ker bi se njemu nekaj odtegnilo, kar je njegovo, in bilo bi tako njega povsem nevredno. Karkoli imaš na duši in telesu, je v resnici le njegova last, od njega podarjeno, in prav tako je njegovo v prvi vrsti, kakorkoli imaš v redu narave in redu nadnaravnega življenja, v redu milosti. Tako razen prav tvojega dela, ako delaš greh, nimaš ničesar, nobene lastnine. Dalje nisi za Boga ustvar-
jen le deloma, le v tem in o-nem. Utvarjen si ves, kakršen si in živiš, izkl j učljivo le za Boga, edinole za njega, ki je kakor začetek tudi zadnji konec in namen tvojega bitja. Njemu edinemu dolguješ vse, kar imaš, ker njegovo je, nikakor ne tvoje niti ne tudi tvoje, vse si je pridržal sam, on ima največjo in vso pravico, da to, kar pripada izključno le njemu, od tebe tirja. Ali mu sploh moreš in smeš odreči, ako tirja od tebe, kar je le njegovo? Ce bi razen Boga tudi ti sam bil sodeloval pri tvojem ustvarjenju, ali pomagalo pri ustvarjenju katerokoli drugo bitje, in posebno pri tvojem odrešenju, bi ti morda imel pravico, da si ohraniš to in ono za-se, ali da bi drugo bitje to tirjalo za-se, bi se moralo to dati drugemu bitju. Ker je pa Boga čisto in popolnoma sam tvoj Stvarnik in še veljko bolj sam tvoj Odrešenik, ter zadnji namen, si edino in izključno le njegov. Kakor ti Bog ni dolžan prav ničesar, tako si ti Bogu

FABIJANOVE TAKTIKE
Skupina Kluba "Ljubljane" v Chicago, Illinois, ki je nastopila na dan Ujedinjcnja 28. nov. 1941 v Pilsen Parku ter zastopala Slovence, za kar je žela vsestransko pohvalo in priznanje. Na sliki so od leve proti desni zadaj stoječi: Miss Bertha Vaupotič; Miss Ann Jerich; Mrs. Pavla Ozbjlt; Mrs. Mary Praorotnik; Mr. Joief Ziherl; Mrs. Frances Zibert; Miss Elsie B.crštnik in Miss Annie Jerina. — Spre i?; sedite Mrs. Helen Kuiar v uradni obleki Ajner. Rdečega kriza in Mrs. Ana Zorko. Sredi med njima stoji učenki Bernice Jerich.
lja nego v teh čudovitih rečeh. Zato je bil ves v tem in je iskal zase in za svoje ovčice veselosti in sreče le tam, kjer je resnična in trajna. Vsi njegovi spisi, od debelih knjig pa do drobnih pisem, so nam glasne priče, da je bilo njegovo srce kljub silnim zunanjim težkočam in skrbem vedno polno veselosti in umirjene za-dovoljnosti. Kako bi bil tudi mogel biti brez tega kos tolikim težkim življenjskim nalogam? Kako bi bil mogel prenašat samoto, pomanjkanje, zapuščenost, preganjanje, bolezen ?
Čudovito se je razodela ta njegova notranja sreča in za-dovoljnost v tisti blaženi božični noči, ko je sredi michi-
dolžan prav vse."l)aj mu7kar Seskih pragozdov v skrajno
siromašni cerkvici ležalo pred
je njegovega.
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambrozič OFM.
Zdaj je pa menda tudi Sve-tilnikova naloga, da vošči svojim cenjenim bralcem in bralkam: Srečno novo leto! Srečno, veselo in zadovoljno . . .
Ce v ^resnici, vsaj v mislih stresate z glavo. Naveličali 3te že teh in podobnih želj in voščil. Zde se vam *brez pomena, gola navada, brez resnične notranje vsebine. Kako naj bo leto 1942 srečno, veselo in zadovoljno ... ? ? ?
Kajco bi se te dni počutil,Baraga, če bi imel nalogo, voščiti srečno, veselo in zadovoljno leto 1942? Kako bi se počutil, če bi taka voščila sam sprejemal ?
Baraga je bil duhovnik, je bil misijonar. Duhovniku in
a
misijonarju je treba več veselosti, več notranjega zadovoljstva, nego kateremukoli drugemu poklicu. Brez tega duhovnik ne more uspeti v svojem poklicnem delu. Duhovniku je na poseben način izročen ključ do veselja in sreče sveta. Njemu je dana naloga, da nadaljuje z veselim oznani-Jom, z evangelijem: "Oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu človeštvu ..."
Baraga je vedel: Ce duhovnik ne bo sipal veselja iz sebe, odkod naj še prihaja svetu to toliko potrebno zdravilo? Svet je tolikokrat ena sama velika žalost. In zdi se, da je na prav poseben način to resnica letos — ob prelomu starega in novega leta. Od povejmo se še veseliu. ki nam prihaja iz verskih resnic — kaj nam bo še ostalo? Mislite si svet brez vere, navezan zgolj na posvetnost. Kmalu boste morali priznati: Več je v vsem njegovem početju in ne-hanju žalosti nego veselja. Le iz vere in iz življenja po veri izhajajp trajni zakladi veselja in sreče, ki jih tatovi ne u-grabijo in jih molji n« razjedo.
Baraga se je tega v polni meri zavedal. Nikjer nam sicer njegovi življenjepisci posebej ne poudarjajo, da je bil kak veseljak, šaljivec ali zabaven družabnik, da se je rad sukal v prijateljski družbi ter se smejal šalam in duhovitim domislicam tovarišev. Prej nasprotno. Ogibal se je šumnih tovarišij in se umikal ljudem,
S tem pa še davno ni rečeno, da je kazal čemerno lice in kisel obraz. Prava veselost mu je vrela iz duše, iz notranjega bogastva in občevanja z Bogom. Njegova trajna sreča se je sukala okoli Evangelija, okoli duhovniških opravil, ki so zgrajena na besedah: Odpuščeni so ti tvoji grehi . . . in: Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa naj ohrani tvojo dušo v večno življenje ....
Baraga je vedel, da ni večje sreče in da ni večjega vese-
njkn na oltarju betlehemsko Detece v drobni beli Hostiji. Sam pripoveduje;, rta so mu prekipevala čustva in da se ni mogel zdržati sclz. Nam navadnim zemTjanom solze pomenijo žalost. In veselje si ne moremo predstavljati brez smeha, brez šale, brez poskakovanja. Svetniška duša, ki ima v sebi ključ do globlje sreče, do vse bolj resnične veselosti, čuti in ravna drugače. V brezmiselnem smehu in norem poskakovanju vidi žalost, puščobo, praznoto. V solzi notranje ginjenosti, prihajajoči iz blagoslovljenih trenutkov verske vznešenosti, najde veselje, srečo, umirjenje, zvrhano mero zadovoljnosti in miru.
Taka je bila Baragova veselost, taka je bila Baragova sreča.
In je vedel Baraga: Ce se ves svet podira, če se vesolj-stvo lomi, če zvezde skačejo iz svojih tirov — Detece božje v jaslicah ne bo nehale sipati blagoslova na tiste, ki s preprostostjo betlehemskih pastirjev prihajajo iskat obljubljenega Odrešenika!
Ko si voščimo srečno in veselo novo leto, je vse odvisno
vprašanja: Ali si voščimo in| Mrak oči in svetloba dneva sta želimo v Baragovem smislu, alij Tebi enako jasna."
v smislu sveta in njegovega
pojmovanja o sreči in veselju?
AH imamo v mislih notranje veselje ali zgolj zunanje?
Ali trajno veselost ali tisto, ki' se nam le mimogrede po-smeje, pa gre svojo pot in tako brž mine?
Ali ginjenost srca, ki na zunaj včasih prekipi v solzo, ali smeh in poskakovanje, ki rado ponori naše ude, srce pa v njem deleža ne najde?
Potrudimo se, da bo naša misel v novem letu potopljena v sreči in veselost Baragovo! Nekdo je dejal pred Božičem: Veselega Božiča letos, žal, ne morem voščiti, zato bom tako postavil besedo; Blagoslovljen Božič želim.
Dobro je mislil in prav le povedal. Toda ali more biti Božič blagoslovljen, pa ne c-benem tudi vesel? Kavno iz blagoslova prihaja šele resnično veselje. ^
Blagoslovljene torej tudi novo leto! Blagoslova ni, če ne pride od Boga. Blagoslov ne more priti brez veselja, resničnega in pravega. Tako srečo in tako veselje naj nam novo leto prinese.
Ce vse izgubimo v novem letu, kar svet smatra za srečo in zadovoljnost, Boga ne moremo izgubiti, če le sami nočemo.
Psalmist je pel tako prepričevalno :
"Kam pojdem izpred Tvojega duha, kam naj bežim izpred Tvojega obličja? Ce se povzpnem gor v nebesa, tam si Ti. Ce se pogreznem dol v podzemlje, tudi tam si navzočem Ce se na vse zgodaj zjutraj dvignem na svojih perotih ir se skrijem v skrajnih merskih zakotjih, celo tja me bo vodila Tvoja roka in me bo držala Tvoja desnica. Pa sem 5e dejal; Morda me bo zakrila tema in noč bo luč mojim nasladam. Toda tema Tebi ni mračna in noč Ti bo beli dan.
Na to je mislil Baraga in je bil vedno vesel in srečen. Tako vošči Baraga vsem srečno in veselo novo leto 1942. Voščimo si ga v tem Baragovem smislu tudi mi med seboj!
NAZIJI PROTI ŽIDOM NA NORVEŠKEM
Stockholm, Švedska. — CONA) — Iz zanesljivega vira se poroča, da je pričakovati, da bodo naziji začeli na Norveškem s protižidovskimi ukrepi že pred Božičem, vključeno z odredbo, da židi nosijo posebne znake kakor v Nemčiji, da se razlikujejo od drugih ljudi. — Kolikor je dose-daj znano, se vrše priprave, da izključijo Žide iz javnih gostilen, iz pravniških služb, zdravniških in drugih poklicev. — Kolikor se je moglo dognati, so bile v glavnem mestu Norveške, v Oslu, že ou-vzete pravniške licence dvema uglednima pravnikoma. — V mestu Trondheim so Žida Hei-mann-a Abrahamsen-a oropali njegovih treh trgovinski!; podjetij, v vrednosti kakih 250.000 norveških kron. Podarili so mu za vse to 750 nor-veških kron kot v povračilo. Norveška krona je vredna nekako 20c ameriškega denarja. Njegova podjetja so prevzelo. Hird-ove napadalne čete. — Justično ministerstvo je naročilo okrajnim governerjem, da naj preskrbe popis imetja, ki ga lastujejo židje.
VLAKI NAPOLNJENI Z VO JAŠTVOM SE IZTIRILI
London. — (ONA) — Vesti, ki so prišle sem preko Bratislave poročajo, da so se na Slovaškem iztirifi trije vlaki naplnjeni z nazijskim vojaki. Nadalje se tudi poroča, da so nastale velike demonstracije po celi Slovaški, proti strahovladi nazijskega komisarja Reinharda Heydricha.
\-
Tekom sedanje vojne, so razni poročevalci že večkrat primerjali in omenjali, nekatera sedanja vojskovanja za "fabi-jansko vojskovanje" ali "fabi-janske taktike". Kaj je "fabi-janska taktika" in kaj pomeni?
'Fabijanska vojna taktika" je znana iz rimske dobe iz let 217 in 216 pred Kristusom. Fabij Maksimus je bil eden izmed naj-odličnejših rimskih patriotov. Leta 233 pr. Kr. je postal konzul in konzuloval Liguriji. Leta 230 pr. Kr. je bil rimski cenzor in leta 218 pr. Kr. je postal rimski senator. Istega leta ga je Rim poslal v Kartagino, da tam po-izve, Če se država Kartagina strinja in če odobrava Hanniba-lovo obnašanje napram Rimu in njegov napad na Sangutum, katerega je Hannibal po osemmesečnem obleganju razrušil. Hannibal je bil izvrsten vodja konjenikov, kateri so predstavljali takrat hitro udarno silo, kakor n. pr. predstavljajo dandanes hitro udarno silo motorizirane čete.
Ko je dospel Fabijan Maksimus v Kartagino je v imenu poslancev zahteval, da Katargina izroči Hannibala Rimljanom. Ko sr Kartažani zahtevo odklonili, je rimski senator Fabijan zvil svoj plašč, stopil jezno pred Kartažane rekoč: "Tu v tem zavitem plašču sem vam prinesel, mir, ali vojno; kaj hočete?"-
Tedaj so se v jezili tudi Kartažani in so mu odgovorili: "Daj nam kar hočeš!"
Fabijan je na to razvil svoj plašč, rekoč: "Tu imate vojno!"
Hannibal je krenil proti Italiji preko Pirenejev, kjer je zdaj pogorje med Španijo in Francijo in od tam preko alpskih vrhov vzhodno proti Italiji. Rimljani so izročili poveljstvo voj ske Fabijanu in je bil leta 217 pr. Kr. proglašen za diktatorja. Hannibal je imel dobro izurjene konjenike in v odprtem boju so Rimljani povsod podlegli. Zato
je Fabijan začel z drugo taktiko. Po alpskih vrhovih je razpostavil svoje oddelke in napadal Kartažane, jim zadajal izgube, kjerkoli je mogel, nikoli pa se ni izpostavljal odprtemu napadu konjenikov. Nekoč se mu je celo posrečilo zajeti vso punsko vojsko med hribi. Rimljanom, ki so bili preje navajeni hitrih zmag, pa to počasno vojskovanje ni ugajalo. Zato so se naveličali Fabijana in so že leta 216 pr. Kr. izvolili dva nova vrhovna poveljnika Emilija Pavla in Te-rencija Varono, ki sta se v poveljstvu vsak dan menjala. To pa je bilo slabo. Emilij Pavel je bil sicer previden poveljnik. Drugi Varona, pa je bil častihlepen, sprejel je bitko na odpr tem polju in Rimljani so doživeli najhujši poraz. Fabijan je bil torej le previden in je sovražnika nadlegoval iz zased in zraven ščitil svojo moč. Drugi so se izpostavili in so izgubili.
To je bila torej previdna "Fa-bijanova taktika" vojskovanja. Zato imenujejo tudi nekatere sedanje načine vojskovanja za "Fabijanove : načine vojskovanja".	—n.
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam sto* pijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
Listen to -
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of -
YUGOSLAV FOLK MUSIC
Every Saturday, 1 to2P.M.
STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of Che Dial)
WHAT TO DO IN AN AIR RAID
OFFICIAL—BY THE U. S. OF FICE OF CIVILIAN DEFENSE
BITKE NA FILIPINIH
I
U. S. ATTACKS
JAPANESE THRUSTS
P LAO AG
VIGAN f /I
\ / * 1 1 \J ' j
»»QCAMF JOHN HAY SAN FERNANDO / U1
MAGUtO A L
U S BOM8f*SS!NK JAP BATTLESHJf
VOJNA V TROPIČNIH KRAJIH
Zemljevid severnega filipinskega otoka, imenovanega Luzon, na katerega izvajajo Japon<i_ močne napade. Prestolica Manila leži tis tem otoku in je oc Japoncev resno ogrožena.
Gornja slika je bila vzeta na Malajskem polotoku in kaže trop:čni značaj krajev, kjer se točasno vrše bitke med japonskimi in britanskimi silami.
YOU CAN HELP
Strong, capable, calm people are needed to man the volunteer services. If you want to help, there are lots of opportunities.
If you know first aid, and have a certificate, there is an immediate job for you. If you are a veteran, or a former volunteer or regular fireman, or policeman, there is work for you. If you have no specials skills but are strong and husky, there is a job for,you in rescue squads, road-repair units or demolition and clearance squads. If you have and can drive a car, you may be needed for drivers' corps. Older Boy aijd Girl Scouts over 15 2&n help as messengers. Both man and women are needed.
Here is how to get started:
If there is a Civilian Defense Volunteer Office in your community, call there and ask where to report. If not, call your local Defense Council or Committee, or the Chamber of Commerce. Phone and ask where to report, rather than going in person.
There are people needed for—
Roa<l Repair Units (strong husky men).
Air Raid Warden (nun and women). Auxiliary Firemen (man). Auxiliary Police (man and women). Fire Watchers (man and woman). Nurses' Aides (trained women). Emergency Medical Forces (man and women with Red Cross First Aid Certificates).
squads (men).
Above all, keep cool. Stay away from windows.
Demolition and Clearances Squad«
(strong husky men). Electrical Repair units (trained electrician*).* Decontaminations .Squads (strong men
and women). Emergency Food and Housing Units (women who can cook and serve). Stay home. Put out lights. Lie down. You can help!
Torek, 6. januarja 1942
"NA INDIJO
Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil AL Benkovič
ZGODOVINSKI ROMAN
SEDEM TISOČ ŽRTEV OB OBALI TUNIZIJE
Tangier, španski Marocco. — (ONA) — Neki Francoz, ki je pred kratkim prispel sent, je povedal, da je morje napia-viio na tunijko obalo nad 7000 trupel z nekega italijanskega konvoja. Ta trupla so potem ondotni Arabci oplenili, pobrali obleko in vse kar so imeli pri sebi. — Kadalje j« povedal, da je nekaj vsakdanjega, naleteti ob obrežju na Arabce iz okolice Cap Bon «n Sfax, oblečene v vojaško opremo, z odlikovanji na prsih in z daljnogledi. — Francoske oblasti so postavile ob obrežju straže, ki bi naj zabranile ropanje, kakor tudi da zabrani-jo, da bi vojaško orožje ne pri-
POStUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. mre dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
PRISRČNO STE VABLJENI. DA PRISOSTVUJETE NAŠI
Slavnostni otvoritvi
10. januarja
Nagrade . . . Godba
Naš novi dom Ojcel Milwaukee. North in Damen ave.
PRIČNITE NOVO LETO PRAV
Olvorite zavarovani delničarski račun, plačti-joč 39t (po sedanji meri). Idealna investacija za posajpeznike, lastništva, trustne sklade, družabništva in korporacije. Denar vložen do 15., nosi obresti od 1. v mesecu. Pridružite se našemu 1942 božičnemu klubu, let se pričenja zdaj.
Kupujte obrambne bonde tukaj
FSiarilLO SATIISS * LOAM ASSOCIATION
Sedanji proatori: 2729 W. Cermak Rd-, Chicago NOVI POSTORI po 10. januarja 1942:
Ogel Milwaukee, North m Damen ave., Chicago, III.
\ Ustanovljen 190! . Premoženj? n^d £2,000.000
delajo cigare v tovarnah, ko jih je preveč, pa jih je vse premalo. In jutri jih bo zopet vse preveč tam med N^emci in Lahi in Japonci, in dosti bo takih, ki danes čutijo na lastni koži te roparje, pa bodo jutri za temi roparji točili solze, kakšni reveži so, ker jih je preveč.
Pri divjih živalih je divjost v njih naravi. Odtod tudi ime. Nagon jim narekuje borbo za obstanek. Vsaka borba je znak neke diVjosti.
Naravoslovci trdijo, da skupna nevarnost za živjenje pomiri divjost pri najbolj divjih živalih. Povodenj na pr. I^reti vsem, gre vsem za življenje. Rešijo se pred nevarnostjo na ozkem otoku. Druga so stisnjene poleg druge, a ostajajo mirne. Divjost v človeku ni prišla od nobene živalske divjo-j-ti. Korenine se vse kje drugje. Podivja pa človek bolj ko najbolj divja živaT. Evolucija pride prekratka.
Skupna nevarnost pomirjuje tudi ljudi. Nagib je vrlo slab, zato tudi drži le tako dolgo, dokler traja nevarnost. Smrt otroka je združila že mnoge razprte starše.
(Konec prihodnjič)
PRODAM ALI ZAMENJAM
120 akrov obsegajočo far-: mo, z živino in mašinerijo. Prodam za gotovino, ali pa zamenjam za kako posestvo v West Allisu ali pa v Milwaukee, Wis. Za nadaljna pojasnila pišite na naslov: Joaeph Bi-Unz^R^jo^ Palmyra, Wise.
■ DR.J0HNJ.SMETANA i
OPTOMETRIST	jjj
s Pregleduje oči in predpisuje očala ^ 23 LET IZKUŠNJE
TeL Canal 0523 9 Uradne ure: vsak dan od 9. | S zjutraj do 8:30 zvečer.	■
MICHAEL TRW IN SINOVI
PLASTtiRltfG and	COttT&ACTOKS
(Pleikarji ia' pop^jaB ometa in «t*n)
2114 West 23rd Pbcfl, : Chitago, Illinois
Kadar Imate a* oddati kake rtniantlu (alaattteral dalo.
daste delo potep tudi drtgam. Pripfed&mo ae pt, da dacte nam kot Slovencem priliko, da po4axAo aaia Mae <a dela. PMkanb deia vrfeno točno fat ca late jamčimo..
'	' •	Dr
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam	3
in Važkn Otrokom	|
Kranjsko-Slovenska	|
Katoliška $ Jednota	f
Jim Društvo sv. Jožefa
itev. 53, KSKJ„ ^^^	Waukegan, I1L
41. leto pri K. S. K. Jednoti.
Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani.
Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. Jednoti.
Skupno društveno imetje znaša gad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic).
Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor:
John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, - 1045 Wadsworth Ave..
North Chicago, 111. Joaeph Petrovič, blagajnik.
DRUŠTVO SV. VIDA
itev. 25, KSKJ. CLEVELAND. OHIO
Odbor za leto 1941: Predsednik: Anton Strniaa; Tajnik: Anthony J. Fortuna,
1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
bogoslužje in slovansko cerkveno organizacijo? (Grivec, Bogoslovni vestnik I, 21). Slovansko bogoslužje in slovanska cerkvena organizacija je bila izraz in obramba cerkvene vesoljnosti in krščanskega edinstva v duhu prvih krščanskih stoletij; to sta smatrala za nujni temelj svojemu misijonskemu delu. Sv. Ciril in Metod sta slovanski jezik zato povzdignila na oltar ter Slovane uvrstila med kulturne državotvorne narode, da bi ti ne bi li pasivni povod in predmet razdora med Vzhodom in Zapadom, marveč samostojni aktivnostni posredovalci krščanske ljubezni in vesoljnosti. Tako so njuni učenci ob smrti Metoda umevali duha učiteljev svojih. Spomin sv. Metoda so proslavili s tem, da so ob rakvi nepozabnega učitelja opravili službo božjo v latinskem, grškem in slovanskem jeziku."
Bolj slutoma izvaja isti zgodovinar in bogoslovec Grivec k predmetu še daljnje misli: "Razumljivo je, da sta sv. brata kot bizantinska domoljuba želela, da bi prenehalo zapadno frankovsko-rimsko cesarstvo. Videla sta, da to ni v korist cerkvenemu edinstvu in da celo vzbuja raz-kolne težnje. Iz izkustva sta vedela, da je frankovski državni in cerkveni imperializem glavna nevarnost za slovanski misijonski načrt.
Mogoče je, da sta slovanska apostola tako ali podobno presojala cerkveno-poli-tični položaj ter hotela Slovane zavarovati pred germanstvom, papeže osvoboditi frankovskega cezaropapizma, utrditi cerkveno edinstvo, svojo domovino rešiti pogina ter ji zajamčiti krščansko bratsko pomoč mladih slovanskih narodov, ki bi za plačilo prejeli bogate zaklade grške krščanske omike." .. .
Vsaj od leta 874. je sv. Metod večinoma bival na Moravskem. Tam je sledil Rati-slavu na vojvodskem prestolu nečak Sva-topluk, ko je bil strica Nemcem izdal. Tudi Svatopluk je bil zmožen vladar, ki si je prizadeval za neodvisnost, a vendar je kazal neko nagnenje k nemštvu in nemški cerkvi. Metoda ni čislal. Bržčas ga je ta moral opominjati radi malo krščanskega življenja. — Dokler je Metod sam živel, je Svatopluk še trpel njega in delo njegovo; a čim je umrl (6. aprila 885.), ni bilo učencem njegovim več obstanka na Moravskem. Metod si je bil želel, za naslednika Gorazda, a ta in okoli 200 drugih Metodovih učencev so morali iz dežele. Nekatere so celo mučili, druge prodali Židom za sužnje, ki so jih zavlekli v Benetke; tam jih je rešil poslanec carigrajskega cesarja Bazilija I. ter jih odpravil v Carigrad. Papež Štefan V. je na podpihovanje nemškega pomožnega škofa Wichinga slovansko bogoslužje na Moravskem prepovedal.
" Tako je bil organski razvoj Ciril-Meto-dovega dela prerušen v ogromno škodo slovanstvu pa tudi v škodo rimsko-katoli-ški cerkvi. Slovansko pismenstvo in bogoslužje, ki se je bilo tako nadobudno za-počelo pod okriljem rimske cerkve, obetajoč, da ponese njen vpliv daleč na slovanski Vzhod, se je — pregnano — zateklo v območje carigrajske države in cerkve. Izgubilo je stik z Zapadom, postalo orožje v rokah razkolnikov proti katoliškemu slo-. vanstvu ter je v kesnejšem srednjem in v novem veku celo oviralo omikani napredek pri vzhodnih Slovanih.
(Dalje prih.)
Najstarejša slovenska podporna organiaacija
v Ameriki... Posluje že 47. leto. Članstvo: 37,500. Premoženje: $4,935,000
SOLVENTNOST K. S. K, JfEDNOTE ZNAŠA 125.19%.
NE OSTANITE BREZ
Ča hočeš dobro sabi in itajin dmba, aavaraj s« pri najbolj«, polteni ia nadsohrentai podporni oftmnlzaeiji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J1DNOTI, kjer se lahko tavarujei >» smrtnine, razna poškodbe, operacije, prod bolet»i Ia onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema molke In fenske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvo in do leta pod svoje okrilja.
K. S. K. JEDNOTA Isdaja najmodemejle vrste certifikate sedanje dobe od $2MUN> do $5,000.0*.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot Če le niat Slan ali članica te mofttta« in bogate katolllk« podporne organizacije, potrudi se in piiitdpl takoj.
Za pojasnila o tavarovalnim in ta vse druge podrobnosti
se obrnite na uradniki in uradnice krajevnih draltev K. S. it Jednote, ali pa tu:
"Baragove Pratike"
ZA LETO 1942.
• Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: \
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
GLAVNI URAt) 351*353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
Stran C
RJKAUSKI JCDVEltijl
Najbolj pogibelna stran te cerkveno-državne zveze je pa bila v tem, da se je zatemnila svobodna vesoljnost cerkve. Res, da se zveza papeštva in cesarstva na Zapadu nikoli ni sprevrgla v tak zoprni cezaropapizem, kakršen je gospodaril v Carigradu in po tem vzorcu na vsem Iztoku, ven .ar ni izostalo, da je tudi rimska cerkev ^ vto nekako utesnjevala pogled in delo z ozirom na nemško rimsko cesarstvo.
Težje kot novo vstajajoči narodi, so to dejstvo prenašali na staro moč in omiko ponosni Bizantinci. Politična tekma med bizantinsko in frankovsko vlastjo se je kmalu zanesla tudi v cerkveno življenje, tembolj ker so bili carigrajski patriarhi največkrat voljno orodje v rokah vladarjev. Izza davna globoko pripravljeni cerkveni razkol se je končno objavil vprav ob času Ciril-Metodovega dela med Slovani : povod mu je dal z nastopanjem svojim učeni, a časti lakomni pafriarh Fotij (857 —891).
Med ta dva vladoželjna tekmeca — Bi-zantince in Franke — so prišli južni in deloma tudi zapadni Slovani. Treba namreč pomniti, da Bizantinci niso držali le južnega Balkana, ampak tudi obali Jadranskega morja; Karol Veliki je pa bil j pomeknil državne meje globoko v Dalmacijo in proti vzhodu ob Donavi do izliva „ Save.
V tem neugodnem političnem in kulturnem okviru sta sv. Ciril in Metod leta 863. začela delo na Veliki Moravi. Poleg učenja sta spisovala knjige v slovanskem (staroslovenskem = staromacedonskem-jeziku. Prevela sta iz grščine več delov sv pisma in več obrednih knjig, ki bi bile lah ko kdaj potrebne pri božji službi.
Smotri vojvode Rasti§lav;a, ki je želel samostojnega cerkvenega ustrojstva državi svoji, sp se popolnoma krili s Ciril Metodovimi načrti, le da sta visoko izo-bhi|ena grška učenjaka nalogo globlje in štrj^ pojmila kot pa vojvoda sam: samostojno slovansko cerkveno organizacijo v pravoverni odvisnosti od Rima sta hotela zavarovati zoper frankovsko in bizantinsko vladoželjnost z-vpeljavo slovanskega bogoslužnega jezika.
Da bi zadobil zmago temu načrtu, je šel Metod trikrat k papežu v Rim (v letu 8(>7., 870. in 880.), enkrat pod konec življenja k cesarju v Carigrad in trpel polti etje leto jetništva na Bavarskem. Za ta vzor se je ustavljal nasprotnikom slovanskega b< rnslužja najprej skupaj z bratom Cirilom v Benetkah in Rimu, po bratovi smrti pa sam doma na Moravskem, ila Nemškem in v Carigradu. Svetnik je ob vsakem obisku v Rimu dosegel, da je papež nasproti napadajočim nemškim škofom odobril slovansko bogoslužje; isto sta storila ob Metodovem obisku v Carigradu tudi cesar in patriarh. Leta 867. sta Ciril in Metod prejela od papeža škofovsko posvečen je, (ki ga prej od Focija nista marala). Leta 870. je bil Metod v Rimu po-xisan za nadškofa čez Veliko Moravo in Panonijo, s čimer je dosegla slovanska cerkvena organizacija vrha. Sredi teh vnanjih tindov, bojev in nadlog je ohranil sv. Metod nezlomljivo voljo za učenje, spi-sovanje knjig in vzgojo učencev, ki naj bi bili po smrti njegovi nadaljevali začeto delo.
"Kako naj tolmačimo, da sta bila miroljubna slovanska apostola tako odločna, kadar ie bilo potrebno braniti slovansko
S prijateljem po svetu
•
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
STANE LETNO SAMO $2.00 4- NAROČITE SI GA SE DANES I
slo v posest Arabcem, ki so zaceli kazati sovražnost nasproti francoskim oblastem in so zadnje čase začeli čedalje bolj nasedati nazijski propagandi. Ta nazijska kampanja se vodi predvsem iz tega namena, da bi prišlo do, vstaje, ki bi pregnala Francoze iz Severne Afrike, nad katero bi potem imelo kontrolo osifiče.
--o-
— Slovenci! Na vaaki prireditvi, m zabavah, taki ali taki, ae a pomnite tudi reveiev v stari domovini. Pobirajte darove za oje!
SLUŽBA ZA 2ENSKO
Iščem priletno žensko, Slovenko ali Hrvatico, za lahka hišna opravila; obenem bi dejala družbo moji ženi, ki je malo bolehna. Plača po dogovoru. Dva v družini. Priglasi naj se na naslov: George Roao, A21 — 98th »ve. W., Dulutb, Minn.
Oimncr
In ae prihajajo zanimive zanimivosti na dan že danes, ko se vreme nekaj 'izpreminja^ Nemci in Italijani in Japonci so kričali, da doma ni prostora za ljudi, ker jih je preveč, toda morajo iskati kraje, kjer bodo mogli te, kar jih je odveč, naseliti. Mnogi so se solzili in vzdihovali, da je Nemcev in Lahov in Japoncev preveč. Ampak isti, katerih je baje odveč, niso prišli morda s klobukom v roki in prosili, daj-te-no-nam malo prostora, saj bomo mirni in pohlevni in le kos kruha hočemo, ker doma ga ni dosti. Nič kaj takega. Kričali>o kakor vrabci, da jih je preveč, ob enem pa začeli tudi brusiti nož, in z nožem, s kanoni so prišli, in vsaj dozdaj je svet kaj takega imenoval ropanje in roparsko vojskovanje. Berlin, Rim in Tokio so bili hitro skupaj, ker vsak je brusil le nož. To traja nad dve leti, in prav Japonček se je hudo zaletel zadnje dni. Seve ga je Hitler sunil v rebra, in pri vsi prebrisanosti in ropai*-ski zvitosti je Japonec, izgleda, le prezgodaj udaril, in, izgleda dalje, da ga je Hitler štoknil, naj udari, ker je začelo tam v daljni Evropi nekaj udarjati na Hitlerov hrbet.
Pri tem smo danes. Odločilnega še dolgo ne bo, ampak danes je precej jasno, da je ruska zima premrzTa, afrikan-ska puščava pa prevroča. To vidite vsak dan, ko dobite malo zastrta poročila, ker vsega vam ne povedo. Se več lahko vidite, ako ne zijate le na vojna poročila.
Ko so Nemci začeli pohod in so za njimi pricapljali Lahi, ker so mislili, da bo že jutri rimski imperij sfiksan, so nakrat pozabili, da so prej jamrali, da jih je preveč in nimajo prostora. Vse premalo je bilo Nemcev m Lahov in tudi že tedaj Japoncev. Ženske naj In rodile in rodile in porodile vsak drugi dan in fante naj bi porodile, da bo dosti-roparjev, ker rop se je pričel in gre vse po "žnorci", ali "po načrtu", kakor je Herr Hitler poročal. Ne vem, če je komu nekaj prišlo na misel, kako to, da naj se dela za porode, kakor se